Naj Teč j i slovenski dnevnik v Združenih državah
VeUa za vse leto ...	$6.00
Za nol leta .....	$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
.1 I
I T
1
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876.	Entered ae Second Clan Matter. September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187».	tesbitii ill ii ii " ii ■■■ ihcfrt TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 22. — STEV. 22.	NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 27, 1925. — TOREK, 27. JANUARJA 1925.	VOLUME XXXTTI. — LETNIK XXXIII.
V HERRINU VLADA ZOPET MILICA
Po smrti štirih oseb v klanskih bojih je v Herrinu, 111. zopet zavladala milica. — Govorice, kdo je streljali prvi, Young ali Thomas, si nasprotujejo. — Inkvest coronerja se bo takoj pričel.
HERRIN. 111., 26. januarja. — Ker patrulirajo po cestah Herrina milične patrule, je včeraj prevladoval v mestu mir. Najnovejši izbruh med Klanci in proti-klanci je ob tej priliki zahteval štiri človeška življenja ter spravil s poti priznana voditelja obeh strank, — Glenn Younga, klanskega razgrajača v Williamson okraju, ter Ora Thomasa, pomožnega šerifa.
Kot že poročano, sta bila ubita še dva nadaljna in siccr Ed. Forbes in Ilomer Warner, Klanca ter tovariša Younga, ki je tekom zadnjih treh mesecev izvajal pogon e na privatna stanovanja, na da bi imel kake postavne avtoritete za to.
Young je dobil krogljo naravnost skozi srce. Imel je tudi še več drugih ran. Oeividno so prišli streli iz dveh revolverjev, katera je imel Thomas v rokah.
Ko so stopili ljudje v tobačno prodajalno par minut po izmenjavi štiridesetih ali petdesetih strelov, so našli Younga mrtvega. Warner je bil nezavesten. - Tudi Thomas je ležal na tleh ter umrl t kom prevoza v bolnico.
Forbes je ležal mrtev na cestnem tlkau, presetreljen skozi glavo. Warner je umrl v bolnici približno dve uri pozneje.
Kot tokom prejšnjih spopadov, so Klanci tudi v tem slučaju takoj poslali na ceste patrule, da zastražijo vse dohode v Ilerrin. Ob dveh ponoči prišla kompanija 'milice, poti poveljstvom majorja Da-visa, ki je že preje opravljal to službo ter razpršila klanski kordon.
Splošno se je govorilo včeraj, da so prijatelji Thomasa v veži European hotela streljali na tovariše Younga, potem ko je bil slednji ž«> ustrojen. To poročilo sicer ni potrjeno, a krogle v zidovih in pohištvu kažejo streljanje iz različnih smeri.
Verzije glede bitke si nasprotujejo, kot so si že poprej vedno nasprotovale, soglasno s Simpatijami tega ali onega. Le udeleženci boja so bili dejanske priče. Če hočemo vrjeti obema poročiloma, sta se Young in Thomas,'stara sovražnika, iskala ter streljala na priv ] »ogled.
Očividno sta; istočasno potegnila revolverjet ter pričela streljali. Ugotovljeno je .skoro pozitivno, da sta ubila drug drugcga.
# Znano *pa je, da se je završilo streljanje v Canary tobakarni in brivnici, ki stoji nasproti European hotela, ki je zbirališče proti-k lanski h elementov, na Monroe Street in Park Avenue.
Vsa poročila soglašajo, da je bil oddan en strel par minut pred splošnim streljanjem in sicer iz neke stranske ulice T bližini Young-ove restavracije. Krogla se je zadrla v telefonski drog. Policist Ross Rozenbv je rekel; da je ta strel oddal Thomas in da je bil namenjen njemu. Navzoči so pobegnili in takoj nato so bili obveščeni Klanci, naj se mobilizirajo.
V proti-klanski verziji pa se glasi, da so prišli Young in njegovi tovariši pred European hotel v namenu, da poravnajo svoje račune s Thomasom. Klanci in njih pristaši pravijo, da so bili Young in o-stali napadeni, ko so prišli mimo hotela. Opozarjajo prav posebno na dejstvo, da je bil Forbes ustreljen od zgoraj, najbrž skozi kako okno v prvem nadstropju.
Truplo Thomasa so takoj odnesli v pfcgrebniški zavod Doerra, in trupla ostalih treh pa v neki drugi pogrebniški zavod.
Coroner Bell je objavil, da se bo danes pričel inkvest glede streljanja in smrti štirih ljudi.
Serif Galligan, sovražnik Younga ter nominalni gospodar Thomasa, je opozoril na dejstvo, da vključuje coronerjeva porota tudi John Smitha, lastnika garaže v Herrinu, pred kojega delavnico je bilo preteklega avgusta ustreljenih šest ljudi.
Župan Herrina, Andreson, je včeraj zvečer izjavil, da bo zavladal v Herrinu mir, ker sta izginila s površja glavarja obeh nasprotujočih si sil.
Z opijske
, konference.
Polom opijske konference v Ženevi je preprečil kompromis. — Porter se je pridružil ostalim delegatom, da se predloži problem daljnega iztoka posebni konferenčni skupini.
ŽENEVA. Švica. 25. januarja. Ozračje nezaupanja in obupa, ki je zadnjih par dni dušilo opijsko konferenco, se je umaknilo vzra-doščenju in optimizmu, ki je prav tako x»bsežem kot je bil prejšnji pesimizem.
Ta reakcija je bila posledica soglasja, katerega se je doseglo tekom jutranje seje in ki se tižc programa, da se naskoči veliki problem, ki je skoro vpropastil konferenco, — namreč pograma, da *e* fcsrtre kdjanje opij« na DaTj-
Stephen G. Porter načelnik ameriške delegacije in evropski blok pod odstvom Anglije, sta se dogovorila glede ustvarjenja skupne komisije dveh opijskih konfcreinc, ki naj bi preštudirala Ameriko in dnuge dežele.
Kongrpsnik Porter je sprejel predlo«* potom, ko se mu je zagotovilo, da se ne bo ta skupna konferenca iapre menila v zastopstvo, ki bi skušalo potisniti celo zadevo na stran ter $0 zavleči. Imela pa, bo polnomoč, da poroča drugi in obširnejši konferenci, ki so bo pečala s spornimi vprašanji ter podala svojo odločitev.
Osem delegatov na prvi konferenci, zastopa vse države, udeie-žepo sedanje konference.
Druga konferenca, dostopna vsem deželam, ki je skušala Tivv-1 javiti zadovoljiv iproti-tfiarkotič-ni dogovor, je pozneje v tajni seji izvolila osem držav, ki bodo zastopane pni skupni komisiji. Obveljal je seznam članov, za katere se je zavzemal kon grešnik Porter.
Komisija se bo sestala v poo-deAjek zjutraj in <w\je ibodo najbrž jame.	. ,
Boj proti Stone-u v senatu.
Senat je sklenil preložiti
akcijo slede generalnega pravdnika Stone-a. Nominacija Stone-a na mesto sodnika najvišjega sodišča Zdr. držav je bila vrnjena komiteju.
WASHINGTON, D. C., 25. jan. V senatu je včeraj očito izbru'nnila vojna radi potrditve generalnega pravdnika Stone-a na mesto člana vrhovnega sodišča Združenih držav.
Demokratični senator Ilelfin iz Alabame, je skušal imeti govor tekom polnega zasedanja senata. Ustavili pa so ga republikanski voditelji, ki so izjavili, da se mora razpravljati o zadevi potrditve za zaprtimi vratmi. Posledica tega je bila eksekutivna seja, tekom katere so nekateri senatorji kritizirali nastop generalnega pravdnika, ki je skušal dvigniti drugo obtožbo proti senatorju Wheelerju.
Da je posegel predsednik Cool-idge v celo zadevo, je razvidno iz tega, da je imel v Beli hiši daljšo konferenco s senatorji Curtis in Reed iz Pennsylvanije ter senatorjem Sterling in Butler iz Mas-saclmsettsa.
Senatorji, ki so se vdeležili te konference, niso hoteli razpravljati o vsebini pogovorov, a še tekom konference je pričel generalni pravdnik ter je bil pripuščen v sobo predsednika. Ko so ostali zapustili Belo hišo, sta ostala Stone in senator Butler pri predsedniku.
Senator Borah je v svojem govoru, katerega je imel včeraj senatu, ostro kritiziral uradno poslovanje generalnega pravdnika Stone-a v zadevi senatorja Wheel-erja ter ga dolžil, da hoče spraviti moža pred sodnijo 2500 milj proč od kraja, kjer se stalno mudi.
Senator "Walsh iz Montane, — pravni zastopnik Wheelerja, ,ie bil prav tako odločen v svojem kritiziranju generalnega pravdnika.
Nobene akcije se ni vprizorilo glede potrditve in po-razpravi, ki je trajala dve uri za zaprtimi vrat mi, je bila cela zadeva preložeta na ponedeljek.
Kljub vsem nasprotnim izjavam prijateljev tajnika Stonc-a, prevladuje med senatorji mnenje, da bo obtožba, dvignjena proti senatorju Wheelerju, vodilni faktor v opoziciji proti potrditvi imenovanja Stone-a na mesto sodnika najvišjega sodišča Združenih držav/
WASHINGTON, D. C., 26. jan. Nominacija generalnega pravdnika Stone-a na mesto člana najvišjega sodišča Združenih držav, bo vrnjena danes judicijarnomu komiteju senata Združenih držav.
To je bilo sklenjeno včeraj zjutraj na konferenci, katere so se v-deležili senator Curtis, vodite^re-čine ter senatorja Watson iz ffdi-anc in Reed iz Pennslyvanije. Na tej seji se je razpravljalo, kako pomiriti, vsaj začasno, vznemirjenje, ki se je pojavilo vsled sklepa generalnega pravdnika, da se spravi zadevo senatorja Wheelerja pred veliko poroto Columbia okraja.
To je izločilo — ali se vsaj pričakuje, da bo izločilo, — možnost nadaljnih govorniških bitk v senatu samem glede motivov generalnega pravdnika proti organiziranju zarotne obdolžitve proti senatorju iz Montane.
Senator Wheeler jc izjavil danes, da je v polni meri pripravljen nastopiti. pred veliko poroto.
Vsled tega je postalo skrajno vr-jetno, da bo zavlečeno imenovanje Stone-a, ter njegova naslednika v uradu generalnega pravdnika, W<-rena prav do konca sedanjega zasedanja ~
AMERIKA IN PARIŠKI DOGOVOR
Združene države morajo določiti svoj lastni status glede pariškega dogovora. — To je splošno nazi-ranje v Evropi, čeprav nočejo dati politični voditelji izraza svojemu mnenju. — Churchill, Her-riot in Clementel molče.
PARIZ, Francija, 26. januarja. — Obseg, do katerega so Združene države vezane vsled pariškega dogovora, je vir vedno bolj naraščajočega zanimanja v Evropi. Dosti razprav povzroča vprašanje, če so se Združene države obvezale v toliki meri, da bi pomagale evropskim upnikom kolekti-ranje reparacij v slučaju, da bi v bodočnosti Nemčija ne mogla ali ne hotela zadostiti svojim obveznostim.
Držaji tajnik Hughes je oficijelno izjavil, da niso Združene države involvirane pri tem. Oficijelno vsaj, se nočejo člani francoske vlade lotiti tega vprašanja. Neofieijelno pa izjavljajo, da nima nobenega pomena razpravljati o tej stvari, ker bo koncem konca izključno le stvar ameriškega naroda samega odločiti se za to ali ono razlago.
V privatnem so francoski državniki vzradošceni, da so tudi ameriški zastopniki podpisali dogovor, ki bo ostal dolga leta glavni medij stikov med zavezniki in Nemčijo.
Poročevalec Worlda je vprašal francoskega finančnega ministra, v kakšni meri so se po njegovem mnenju obligirale Združene države.
Clementel je odvrnil:
"Ne zdi se mi pametno spuščati se v prerekanja s senatorjem Borahom.M
Isto vprašanje je bilo tudi stavljeno ministrskemu predsedniku Hcrriotu, ki je rekel, da ni mogoče Franciji odgovoriti na to vprašanje, brez posvetovanja z ostalimi silami, ki so podpisale dogovor.
''Združene države," je rekel, "so se same stavile v izvanreden položaj, ker niso hotele odobriti versailske mirovne pogodbe ter sklenile separaten mir z Berlinom, v katerem so si reservirale vse pravice, katere uživajo zavezniki na temelju versaillške mirovne pogodbe.
"S tem, da so podpisale pariški dogovor, pa so se stavile Združene države ne enako stališče z ostalimi zavezniki.
"Ce bi Nemčija nc plačala, bi se Združene države lahko pridružile zaveznikom, da izvedejo na Nemčijo pritisk. Lahko pa se zgodi, da "bo politični položaj v Nemčiji tak, da ne bodo Združene države pripravljene izvesti pritisk na Ne mčijo. Ali bi bile v takem slučaju Združene države proste, da opuste kolektiranje reparacij od Nemčije ali pa bi bilo v soglasju s par iškim dogovorom, da nudijo s Fran cijo in Anglijo enotno fronto proti Nemčiji?
- "Nam v Evropi se zdi, da so Združene države kot upnik v istem položaju kot smo mi sami. Kaj pa bi koristilo ustrajati pri tej razlagi, če bi se Združene države odločile drugače ?
Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, kako si Združene države razlagajo svoj podpis.
Državni preobrat v Chili.
Republika Chile se je mirno vdala državnemu preobratu. — Prej-šni predsednik Alessan-dri, ki je izgnanec v Italiji, pričakuje poročil glede njegove prošnje, da se sme vrniti v deželo.
SANTIAGO, Chile, 25. januarja. — Republika Chile jc bila danes popolnoma «mima po včerajšnjem mednarodaicm preobratu katerega so vprizorili armad ni Častniki. Pognali so vladno junto iz urada s pomočjo oborožene sile, a brez prelivanja krvi. Življenje v glavnem mest« je ostalo povsem normalno in edino izjemo so delale majhne kavalerijske patrule. ki so bile na cestah, da vzdrže red.
Novice iz provinc kažejo, da prevladuje tudi tam mir. Iz An-tofagoste je prišlo celo sporočilo, da je preobrat končal stavko pristaniških delavcev, ki je v veliki meri ovirala parobrodstvo. Podtajniki različnih ministrstev .poslujejo kot onžnistri. dokler ne bo sestavljen novi kabinet.
Komitej delavcev je. izdal manifest, t katerem prosi aodusta^i-
jalne in drugo delavce, naj osta-aejo mirni in da naj aiudifo^mla-di armadnim častnikom, ki iso vprizorili državni preobrat, priliko, da zadorolje željam delavstva ter uveljavijo demokratičen program.
Včeraj zvečer so se sestali mornariški i častniki v Valparaiso ter sklenili, da bodo v slučaju potrebe pomagali pri vzdržanju javnega miru.
Banke so bile otvorjeoe, kot ponavadi in tudi trgovske operacije so se vršile na povsem normalen način. *
Vršilo se je par demonstracij za to, da se pokliče iz Italije prejšnjega predsednika Alessancfrija, ki naj bi zopet rprevzel mesto predsednika republike.
MILAN, Italija, 25. januarja. Prejšnji predsednik republike ChilCj, Artairo Alassandri je dobil včeraj prva poročila potom Ass. Press glede s trmoglavi jen ja vlade vojaške junte v Chile. Do pozne ure včeraj zvečer ni dobil še nobenega poziva od voditeljev preobrata, naj se vrne v domaČo deželo.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA fGLAS*- NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
PORAZ ZVEZNE KONTROLE
OTROŠKEGA DELA
Vse kaže, da bo poražen amendment za zvezno kontrolo otroškega dela. — Amendment najbrž ne bo dobil potrebnih treh četrtin državnih gla-«ov. — Dosedaj sta odobrili amendment od osem in štiridesetih, šele dve državi.
WASHINGTON, D. C., 26. januarja. — Le dve med osem in štiridesetimi državami Unije sta odobrili dosedaj amendment k zvezni postavi glede regulacije dela otrok in deset nadaljnih je formalno zavrnilo amendment. Pregled položaja kaže defi-nitivno, da ne bo dobil amendment potrebnih treh četrtin glasov držav, da se ga napravi delom zvezne ustave.
Georgia, North Carolina in South Carolina so brez vsakega pomisleka zavrnile predlog in za nedoločen čas je bil odgoden v Louisiana Pretežna večina zakonodajalcev ga je tudi zavrnila v Massachusetts.
Zakonodaje v Kansas, Delaware, Missouri in Oklahomi ter senat v South Dakoti so zavrnile amendment.
O amendmentu se bo odločalo še v tridesetih nadaljnih zakonodajah, ki zborujejo sedaj.
Sovražnemu javnemu mnenju proti amendmentu se je dalo izraza v Maine, New Hampshire, Vermont, Connecticut, Rhode Island, Ohio, Iowa, Minnesota, Texas, Washington, West Virginia in Wyoming in tukaj prevladuje utis, da bodo te države zavrnile predlog.
V	državi Washington se je go verner Hartley v svoji inavgura-cijski poslanici odločno izrekel proti predlaganemu amendmentu ter izjavil, da je vprašanje bistvenega pomena za vsakega človeka v Ameriki.
—	Ce bi se ta amendment sprejelo, — je rekel, — bi pomenja-lo to radikalno in naravnost rcvolucijonarno kršenje principijev," na katerih temelji naša zvezna vlada. Kontrolo držav nad svojo mladino bi se izročilo kongresu, poslujočemu potom zveznega urada in stariše bi se oropalo osnovne kontrole nad poslom in vežbanjem svojih otrok.
Stališče governerja Ilartlev-a je slično stališču governerja Robinson iz Delaware, ki je izjavil v svojem nagovoru, da jc treba poraziti to odredbo.
Rekel je: —
—	Po mojem mnenju bi bilo treba nastopiti proti vsakemu poskusu, da se odobri dvajseti amendment. Prepričan sem, da je naša država v polni meri zmožno upravljati posle tega amendmenta na način, ki ugaja nam.
Člani kongresa, ki so se nekoč uneto zavzemali za amendment glede dela oti*ok, so postali sedaj prepričani, da nočejo prebivalci dežele tega amendmenta. Senator Thomas Sterling iz South Dakole, ki je deloval in glasoval za resolucijo, je bil zelo presenečen, ko je izvedel, da jo je zavrnil njegove lastne države. Rekel je, da ne more razumeti tega stališča.
Da ne napreduje kampanja za odobrenje amendmenta posebno dobro, je razvidno povsem jasno iz stališča prijateljev te odredbe.
Nasprotniki in pristaši amendmenta so postali na enak način prepričani, da jc izvedlo stališče newyorakega Worlda prot amendmentu največji upliv.
—	Po uvodnem članku tega lista z dne 3. decembra, — jc rekel F. Keough, ki je ravnokar prcmotril položaj, — so obnovili nešte-vilni listi, posebno strokovni in far merski, svoje napade na predlagani amendment.
V	nadaljnenr je izjavil:—
—	Po preteku par tednov bo vzvišeno nad vsak dvom, da se bodo izjavile države proti temu; da se izroči kongresu kontrolo nad 40,000,000 prebivalcev te dežele, ki so stari manj kot osemnajst let.
Proti amendmentu vojujejo aktivno kampanjo posebno kongres-niki iz južnih držav.

DENARNA IZPLAČILA
y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Dues so naše cene slede 60: JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $17.40 2000 Din. — $34.60 5000 Din. — $86.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot ca tM dinarjev

IS centov sa poštnino in droge ctroftke.
Bazpotilja na zadnje pošte in Izplačuje "Pofttni čekovni
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJEt
200 lir .......... $ 9.40 . 500 lir..........$22.50
300 lir .......... $13.80 1000 lir..........$44.00
Pri naročilih, ki znašajo mai£ kot 2M lir labniM pooebej po 15 centov za poštnino in droge stroška.
Razpošilja na zadnjo pošto In Izplačuje Ljubljanska kreffitna banka v Trsta.
Za po&ljatve, ki presegajo FETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIB dovoljujemo po mogočnosti £e poseben popust
flMBMN pa eanl tMcp dne, ko nam
POSBuJATVB PO BSZOo AVM1
__—g t roka.
tSZOoAVNEM FTBlfU IZVRŠUJEMO !? NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO EA STROŠKE

Now York
Order all po



-t'. .*-->
FRANK 8AK8ER STATE BANK Oortiindt Street,	Mew York,
XWepboMl
... * -
GLAS NARODA. 27. JAN. 1925.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
" GLAS NARODA"
_"Voice of the People"_
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list za Ameriko
in Kanado .......................... $6.00
Za pol leta ............................ $5.00
Za četrt leta .......................... $1.50
Za New York za celo leto____ $7.00
Za pol leta ..............................$3.50
Za niozemstva za celo leto — $7.00 Za pol leta ..............................$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
**Glas Narodaizhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS \ A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
PETA OBLETNICA
Prod kratkim bi morali praznovati petletni jubilej jVoteteaclove postave.
Peta obletnica, dne. ko je skupina fanatikov zadala ameriškim svobodšeinam nesramen udarec, je pa potekla precej mirno, brez vsakega posebnega praznovanja.
Ako bi bilo dano vprašanje glede prohibicije na splošno ljudsko glasovanje, bi najbrž ne imeli danes v deželi sedanje prohibicije z njenimi dvomljivi dobrotami in njenimi resničnimi slabostmi.
Splošnega glasovanja pa ni bilo.
Nekega dne, sredi velikega vojnega razburjenja, je Wilson podpisal tozadevni dokument. Nekaj nevrjetne-ga, nekaj nepričakovanega je postalo zakon.
Na tem mestu ne bomo ponavljali, kakšne debate so se vrsle med nasprotniki in zagovorniki postave in ne bomo razpravljali o uspešnosti postave, katero skoraj sleherni omalovažuje.
Kljub temu .^e je pa zdelo superintendentu newyor-ške autisalonsko lige-. .A rt hum Davisu, potrebno ob peti obletnici povedati, kakšen blagoslov da je proliibicija za deželo in kakšne blagre nam dona^a.
Nespametno bi bilo trditi, da ni imela proliibicija nobene dobre posledice.
Njen poglaviten uspeli je bil. da je precej temeljito odpravila salon, ne samo po revnih delili mesta New Yor-ka. pač pa po vseli delih dežele.
Na tisoče in stotisoče delavcev je v salonu na komarju sproti zapil i svoj zaslužek, ogromne svote denarja so se zatraktirale, družine so pa živele v bedi in pomanjkanju.
To dobro delo prihibicije pa nizko odtehtajo njene slabosti. Še nikdar m bilo v deželi toliko tajnega pijančevanja, toliko zločinov, toliko korupcije in podkupovanja kot ga je sedaj.
Dežela bi bila morala ubrati pot zmernosti, pa bi bilo v vseli ozirih bolj<e.
Toda sedaj po petih letih se ne da več o tem razpravljati.
Iv£S da vlada začasno v Ameriki neke vrste prospe-riteta. toda kredit za to prosperiteto, gre vsemu drugemu prej kot pa prohibiciji.
Naravnost absurdno bi biio domnevati, da bi ne bilo v Ameriki prosperiteie. če bi ne bilo uveljavljena prolii-< ibicijska postava.
Superintendent Davis pravi naprimer. da so se bančne vloge v zadnjih petih letih gorostasno povišale.
Verjetno je, da so se bančne vloge povišale, toda Davisu se najbrž*3, ni zdelo potrebno dognati, da ima v največ slučajih ta denar svoj izvor v butlegariji.
Se v vsaki državi, kjer so hoteli uveljaviti popolno sušo se jim je poskus gladko izjalovil.
Vse drŽave, ki so zavrgle popolno proliibicijo, so uspešno uveljavile zmernost. Edinole Amerika hoče na--ilno izvesti ta nespameten odlok.
D
opisi.
Cleveland, O.
Naj in i cenjeno upravnistvo G. X. oprosti, ker ne pošljm več novic iz Clevelanda. Deloma mi čas ne dopušča. drugič pa ne izvem nič takega, kar bi drupe zanimalo. Re*. da vedno kolovratrm pt» elevelandskih št ritih, pristnih novic pa le ne. urajmam. Nobeden mi nie ne pove. povpraševati pa tudi nočem. Vsak mi- lahko zavrne: Kaj te briga?
O, da! £nani trgovec Fr. Čer-ne je bil okraden za štiri tisoč dolarjev zlatnine in diamantov, za-
soč. zato menda, ker je te vrste zavarovanje tako drago. Prišla sta dva bandita v prodajalno, zvezala prodajaJko in še hudomušno pristavila.- ' Mi moramo ♦tudi živeti". .Je že dobro, kaj pa bi bilo, če bi vsi začeli krasti In
Vktor Lisjak je prodal svojo trgovino na Superior Ave., je pa drugo kupil in se ustanovil na 6630 St. Clair Ave.
Pri njem se dobi razen pleha vse druge godbene inštrumente, ravno tako role za piano in plo-
ZASTONJ
ta okrašena kitajska časa in podstavek za 40 labelnov
Star in Magnolia Mleko
Za splošno krhanje, pri katerem potrebujete tako mleka kot sladkorja, sc poslužite teh vrst kondenziranega mleka v zgoraj omenjenem razmerju ene četrtine čaše kondenzrranega mleka ter treh četrtin čaše vode. Zapomnite si, da hranite pri tem na sladkorju. Star in Magnolia Mleko zavzame mesto sladkorja ter obenem tudi mleka. Poskusite ga v svoji kavi ali v rižnem pudingu. Zapazili boste razliko v okusu.
zastonj
Vsak label, ki jra dobite za konve, ima veliko vrednost. Za 40 labelnov dobite krasno okrašeno eašo in podstavek, kot ga vidite naslikanega zgoraj. Hranite labelne. Ni treba dosti časa, da se prihrani labelnov. To premijo je mogoče dobiti izključno le v naših premijskih štorih. Ne pošilamo jih po pošti. Obiščte naše premijske štore, navedene »podaj ter si oglejte veliko izbiro družili premij.
PREMUSKi: TRGOVINE
NEW YORK CITY. N. Y.
Peter Zgaga
Iz Jugoslavije.
ysrovan je bil pa smo za en ti- šče. »-i. i* ,
44 Hudson Street near Duane Street
426 West 42nd Street
near Ninth Avenue
1427 Third Avenue near 80th Street
61 East 125th Street near Madison Avenue
BRONX, N. Y. 578 Courtlandt Avenue near 150th Street. Bronx BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue
near 4th Avenue
2 Sumner Avenue
near Broadway
LONG ISLAND CITY
44 Jackson Avenue
near 4th Street
[AGHOI
V Olevelandu nas je tolik«) slovenskih godcev. da bi nas 011 ilan ne prest el. t V bi malo več- znali, bi imeli re.s dela čez glavo.
Včeraj sem imel prosto zabavo. Na štritkari je proizvajala nt. ka bolj slaba krasot ica svojo pevsko umetnost. V.m smo se dobro nasmejali s kondnktorjem vred. Bog: zmernostni naj ji greh odpusti. ]\IaJ!o preveč se ga je na-e likala.
Xa severni strani eolimvoodske- lnd. ga mostu sta odprli dve podjetni Slovenki restavrant. To je prav. Zakaj bi se Slovenci bolj ne zanimali za restavrant e ali trgovino v splošnem. Začetek je res težak. potem pa gre. eimda!!je bolje. Vsak pameten Slovene bo rad podpiral domače podjetje in vsak slovenski trgovec bo skušal s ct-nami delati drugim konkurenco.
Nekaj se čuje. da bodo Cleve-landski pečlarji napravili veliko predpustno zabavo. Na to vest lieo bi pa šel. ker vem. da se samski stan preveč prezira in zaničuje. V kino-glediščih ti vedno tako namigujejo, da moraš biti dober pretepač, ako hočeš doseči svoj ideal. To >e meni neumno vidi. pa naj bo.
A. S.
je. da ni res. Kako bi moglo spa ti. ker je vendar tako ponosno s j sedam i: >vojimi krasnimi glasovi. Zatoraj
P.'tru Koverti ne da miru trgovska žilica.
Sedaj je začel prodjaUl šifkar-te — širkartc naravnost do Rima. Ljubljane jn nazaj.
Taka šifkarta je pa precej draga. Staue nekako peitsto dolarjev. Za odpustke bo treba seveda sLe posebej plačati.
★
Zadnji dogodki v Herrinu so jasno dokazali, da ni mogoče iz-preminjati Amerikancev potom umorov. ubojeA* in ropov v prave A mer i kance.
★
Te dni sem SLtal. da je Bavarska sklenila zvezo z Vaitikanom.
Bavarska je že dolgo časa precej samostojna ter se v gotovih ozirih noče pokoriti poveljem iz Berlina.
V vojni se j-e seveda njen kralj zvezal z nemškim kajzerjem. In Bavarci so se borili ob strani pruskih čet za čudne nemške ideale.
Pa je Prusija pogorela in Bavarska se je obrisala pod nosom.
(Zatem je Bavarska dolgo koketirala z Avstrijo. S
Sedaj se je zvezala z Vatikanom.
Kot kaže. nima Bavarska posebno srečne roke pri izberi svojih zaveznikov.
★
Tekom solnčnega mrka je bila v ne\vyorškem zoologiškem vrtu družba znanstvenikov, ki so natančno opazovali, kako se bodo obnašale razne živali tekom mrka.
Izmed vseh živali so bile opice najbolj preplašene.
To je tudi nekakšen doprinesek
k potrditvi Darwinove teorije. ★
Česa se vsega ne izmislijo ljudje v stari domovini.
Te dni je pfisa.1 v New York neki človek iz starega kraja, da bi rad prodal svoje baronstvo.
Cene 111 označil, kljnb temu je pa iz njegovega pisma razvidno, da svojega baronstva ne ceni prav posebno visoko.
Dvomim, da bi imel kaj sreče s prodajo.
Za vsak slučaj bom pa vseeno pokazal njegovo ponudbo mojemu prijatelju Ivanu.
*
V Nemčiji lizhaja list "Kreuz-zeitung", ki je objavil ob priliki
kajzerjevega rojstnega dne dol<* članek, ter članek končal z be-
" Hrvatska Riječ" v Splitu ustavljena.
Z biciklom pod tramvaj.
Te dni je v Zagrebu povozil 11a Ilici električni tramvaj neznanega človeka ter mu zdrobil glavo.
Glasilo Hrvatske Zajednicc oziroma bivšega buna njega ministra dr. Trumbiča "Hrvatska Ri- P0^1« se 5*. da * ponesrečenec
1 ruski begunec Vadim Danilov, uradnik Eskomptne banke. Dani-
ječ*' je- ustavljena. Pri Usui preiskavi v uredništvu tega lista so policijski organi našli tako kom-promitujoč materijal. da je bila politdčna oblast prisiljena ustaviti nadaljnje izdajanje tega lista. Osebe okoli tega lista so kompromitirane zaradi svoje proti-državne agitacije. Hrvatska Ri-ječ" je pozivala državne uradnike in vojake, da so izdajali važne državne in vojaške tajne akte ^Zanimivo je, da je odgovorni urednik tega lista pobegnil na neki jadrnici v Italijo. Policija je tega urednika najprej zaslišala in ga je hotela pridržati v zaporu. Urednik pa je izprosii ^dovoljenje. da je smel še iti doni O v 11a večerjo. Policija je to dovolila. toda urednik se ni več vi-nil.
Zajcev muzej v Zagrebu.
V zagrebških intelektualnih krogih se resno razpravlja o ustanov is v i muzeja pokojnega skladatelja Ivana Zajca, čigar zapuščina sedaj tro-hni v kleteh zagrebškega narodnega gledališča.
lov sc je na biciklu vozil iz neke hiše v uici ter prišel naravnost pred tramvaj, ki se ni mogel več pravočasno ustaviti.
Aretacija dveh nevarnih vlomilcev.
Pred nekaj dnevi sla bila v Linči vasi 11a Koroškem aretova-na zloglasna vlomilca in tatova, brata Anton in Alojzij Anžur i7. Sp. Zadobrave pri Ljubljani.
Na vesti imata veliko število vlomov in tatvin, ki »ta jih izvi-šila v raznih trgovinah v družbi Petra Primca iz I)oba pri Ljubljani, ki ž dalje časa sedi v zaporih a" Celovcu.
Ukradeno blago	vsi tri.]"
običajno spravljali čez mejo fn ga tam razpečavali. Vlomili so tudi po raznih vaseh in trgih v Avstriji. Vsi trije bodo zdaj prepeljani v Jugoslavija. Antona iščejo varnostane oblasti že dve leti. odkar je ubežal iz zaporov.
Dva Radičeva poslanca Iščejo.
Električni tok ga je ubil.
Kakor javljajo i a Višnje gore. sta šla dne .*>. januarja vnuk tamkajšnje posestnice M. Orožnik in S rez k o poglavarstvo v Gospiču - slučajno na počitnicah bivajoči je izdalo tiralico za narodnima I\l6-letni sorodnik iz ^aloga na ko-poslancema RadiČeve stranke, 60zolee po krmo za živino. Na ko-letnim trgovcem Markom Doše- zolec je bila še od mlatve napt-
ljana elektrika. Sorodnik je prijel žice in pritisnil eno ob drugo ter se je vsled močnega toka zgrudil takoj mrtev na tla. Neopravičljiva brezbrižnost je povzročila smrt mladega človeka.
110111 in 55-letnim Karlom Brklja-C*ičen\. Morda sta tudi skrita pod posteljo.
Beograd v številkah.
Mesto je razdeljeno na G administrativnih okrajev. Pred vojno je imel Beograd 223, sedaj pa 430 ulic. Skupna dolžina teh ulic znaša 280 km. Leta 1921 j«4 bilo v Beogradu 7965 hiš. zadnja tri leta pa je bilo zgrajenih 3900 hiš. Po zadnjem štetju j«> imet Beograd 111.740 prebivalcev, in sicer 61.393 moških i 11 .",().:}70 žensk. Do novega leta sc je naselilo v jug. prestolici še 30 tisoč oseb. Po veroizpovdanju se deli beogradsko prebivalstvo na 95 tisoč 205 pravoslavnih. 9203 katolikov. 1316 muslimanov. 4S00 Židov, 86 raznih ver in 49 brez konfesije.	Še nobeno leto nismo Koledarja
Srbščino kot materin jezik go-'tako naglo prodajali kot ga letos.
in za poj naon še enkrat ono krasno pesem: Zadoni nam. zadom nam iz src 11 ape v krepak!
Upamo, da te bo kmalo zopet čuti peti.
Veliko uspeha žHlim vsem našim društvom v Indianapolis,
A. S.
Indianapolis, lnd. -
Prosim, priobčite teh par vrstic v našem priljubljenem listu Glas Naroda.
Tukaj Slovenci prav lepo napredujemo. Sliši se. da se bo zidala nova šola. ker ta je ž»* premajhna za toliko otrok.
Tudi društva imamo raznotera. Imamo dve pevski društvi, namreč društvo sv. Cecilija in dr. Zarja. Nekaj se govori, da je društvo Zarja zaspalo, ampak se ču-
Iz Slovenije.
Umrli v Ljubljani.
Fran Music. dninarčiu sin. 4 h ta : Marija Perkovšek, mestna *nboga. 3 let: Marija Florjančič. kovačeva žena. 62 let: Ivan Šeligo, invalid. 33 let; Josip Su-štaršič, kočarjev sin, 15 mesecev; Ivan Vidje. delavec, IS let; Anton Ruper. uradnik. 41 let.
Dr. Trumbič skušal odpotovali v inozemstvo.
Preiskovalni sodnik je nadaljeval zasliševanje Stjepana Radi ča. V zaporih se še vedno nahaja Radičev sin Vladko. Preiskava proti njemu ima ugotoviti, kaj je delal v Stubici in kaj je nameraval izvršiti. da osvobodi svojega očeta.
9. januarja se je po mestu raznesla vest. da je dr. Trumbič zaprosil pri politični oblasti za potni list v inozemstvo.
Zatrjujejo, da hoče dr. Trum-bič angažirati inozemstvo v korist Stjepana Radič a. Iz te moke ne bo kruha, tudi če bi Radičev zagovornik dobil zaželjeno dovoljenje. ker je inozemstvo predobro informirano.
Ponesrečen dijak.
Na potu iz- Soriee v Bohinj je v sor>ki planini težko ponesn-čii učiteljiščuk' tretjega letnika Lojze Primožič. Na zledeneli poti. ki visi proti Bohinju, mu .i01 spodrsnilo in j<> padel tako nesrečno.' da si je zlomil roko ravno na onem mestu, kjer so 11111 jo lansko leto Italijani prestrelili. Primožič se zdravi v bolnici.
Koledar za leto 1925.
— Vsi. kar va.s je zavednih ilruštvo Zarja, vzdrami se in po-j Nemcev, imejte edino željo in ne-kaži. da ne spiš večno spanje tn omajno trden sklep: Ne bomo
prej mirovali, dokler ne bo zavi-hrala nad starti m hohenzollern-skim gradom kajzerjeva zastava in dokler ne bo sedelo na starem kajzerjevem prestolu Njegovo
kajzersko veličanstvo!
★
Ne vem. kaj je rekel nemški kajzer na to.
Ce ima količkaj soli v glavi in koliičkaj zdrave pameti, se je brez tlvomno pomilovalno nasmehnil In rekel sam pri sebi: Ubogi tepci, zaslepljeni!
★
Iz Moskve poročajo, da se je tam lansko leto završilo vsega -kupaj štririnajst tisoč ropov tn tatvin.
I^emtakem je Rusija res dežela, v kateri je lastnina enega, lastnina vseh.
*
Rojak mi poroča (ne vem. Se je res ali ne), da ima brooklvn-ski lahkoživček razen vsakodnevnega mačka tudi prcej hudega p»a.	f
Ponavadi je pa pes lepo doma in straži denar, ki so ga darovali rojaki za brooklvnsko cerkev.
Pes je hud. Nihče se mu ne more prfibližati. edinole lahko-živčku nioesar ne stori.
Ko se je nekega večera vrnil' lahkoživček domov, ga je pes hu-ho obgrizel.
Lalikoživček je bil slučajno po dolgih letih enkrat trezen. Pes se je zaletel vanj. Ni ga namreč poznal, ker ga ni še -nikdar trezne* ga videl.
v or i 97.922. slovenščino 1230. druge slovanske jezike 3G77. ro. munščino in cincaršeino 299. italijanščino 186. nemščino 3677. madžarščino 1346. arnavt.ščino 528 in razne druge jezike 3442 oseb.
V Beogradu se rodi vsak me-src povprečno 280 otrok, med nji mi do 19 nezakonskih in 4 mrtvorojeni. Mesečno se sklene 124 zakonov. Fmira v Beogradu mesečno do 200 oseb. Beograd ima 12 Imlnic in sanatorijev. 15 apotek. 233 zdravnikov in 70 babic.
Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji.
Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave.
Globok in mnogo odkrivajoč jc tudi članek "Svet bodočnosti".
Kdor hoče imeti Koledar, naj ga takoj naroči.
NAJLEPŠA ZAVEST
za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu *'denar dela denar* \
Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
in jih obrestujemo po
4%
na leto.
Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljatev v staro domovino, kakor tudi glede potovanja radi na razpolago ter jim vsled naših dologletnih skušenj lahko ceno in dobro postrežemo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street
New York
M. Dostojevski]:
Iz spominov mladeniča.
( Nadaljevanje.)
"Fi, kaka tenkočutnost in kako dlakocepstvo! Zakaj bi se o-pra vice val if Nu, priznajte, m— r. . . m—r ... da delate to samo nalašč, da bi dražili generala . . . ali pa imate nemara kake posebne namene . . . moti cher monsieur .. . pardon, jai oublie votre nom. m—r AleksLs ? . . . N'est et pa>.'" (dragi moj gospod ...«»• pro>tite. prxzabil sem vaše ime, gospod Aleksj, kajne?)
"Toda dovolite, kaj vas to take zelo briga?**
'"Mais le general (toda gene ral
**In kaj generala? Včeraj je nekaj govoril, da se mora nekako posebno držati ... se silno razbur jal. toda-ničesar nisem razumel".
"To je. to je ravno ona posebna okoliščina,*' je zahitel des Grieux s proKečim glasom, v katerem je vedno bolj silila neyolja na površje. "Vi poznate m-lle de Comings?"
"Namreč ni-le Blanche?"
"Kajpada, m-fllc Blanche de Co roinges . . . et madame sa mere — vidite sami. general . . . nu, general je zaljubljen in nemara se tn sklene zakon. In pomislite, ako so pred tem razni škandali in neljubi dogodki ..."
''Jaz ne vidim tu škandalov ni neljubih dogodkov, ki bi se tikali zakona."
Toda baron je zelo hude jeze, pravi pruski značaj, vedite, -da naposled -so vloži tožbo v Nemčiji".
"Sevda proti meni in ne proti vam. ker vendar ne spadam več k tej rodbini. (Nalaše sem .se delai kolik or možno neumnega.) Toda dovolite, ali je že sklenjena stvar, da se oino/i m-lle Blanche z generalom ? Česa čakajo? Hočem reči, zakaj prikrivajo to nam domačim ?"
"Jaz vam ne morem . . . sicer t<# ni še docela . . . toda saj vešte, d a čakajo poročila iz Rusije; general mora svoje stvari urediti."
"A. a! La baboulinka!"
I)es Grienx me je srepo pogledal. '
"Skratka." me je prekinil, po jK>lnoma se zanašam na vrojeaio vašo ljubeznivost, na vaš um. takt . . . ila storite to na ljubo rod bin i. ki vas je tako prisrčno sprejela. ljubila, spoštovala. . ."
"Toda pomislite, da so me zapodili: Vi zdajle trdite, da delani I lahko izročim." vse to le navidezno; priznajte pa. da je vseeno, če vam kdo reče: sicer te nočem zuhljatii. toda dovoli. da te samo radi videza zuh-Ijam."
"Ker vam nobena prošnja ne gane srca," je začel strogo in z zanosilo, "hodit torej uverjeni. da napravimo izredne korake. Tu so obla.sU; še danes vas izženejo — ko vraga! Tak mlekoles kot ste vi... hočo pozvati na dvoboj tako o>"bo kot je baron! In vi meni te, da vas puste pri miru? Vedite da se vas nihče ne boji! Ako sem vas prosil, sem storil to bolj iz lastnega nagiba, ker ste vznemirjali generala. Nemara si celo domi-»1 ujete, da vas baron ne za pove zajx>diti priprosto po svojih služabnikih?"
"Saj tudi ne pojdem sam," sem odvrnil neobičajno mirno. "Vi sc motite, m—r des Grieux, vse bo dosti bolj fino nego vi mislite. Sedaj le se precej odpravim k ni. Astlej u in ga poprosim, da bi bil moj pojedo valeč, skratka: moj zastojnik na dvobojih. Rad me ima in mi gotovo ne odreče. On pojde k baronu in ta ga sprejme. Ako sem jaz le 'ouchitel" in se jim zdim podrejen ter naposled brez zaščite, je m. Astlej nečak lorda, pravega lorda, kar je vsem znano, lorda Pihroka in ta lord je tukaj. Lahko si mislite, da bo baron uljuden z m. Aatilejem in ga bo poslušal. V nasprotnem slučaju bo m. Astlej sam smatral to za osebno rarifjjjfnje znano vam je, kako so Angle-žfr odločni in ppe-lje. v svojem lastnem imenu prijatelju, a prijatelje ima odlične.
zgodi tako, kakor vi računate."
Francoz se je resnično začel ba ti. In res je bilo vse prav istinl podobno in je kazalo, da bi bil jaz res zmožen izzvati škandal.
"Torej vas prosim," je pričel s prosečim glasom, "da opustite vse to. Vam bi bilo najbrže ljubo, da nastane škandal. Ni vam potrebno zadoščenje, ampak škandal. Rekel sem vam že, da se izci-ni skoro gotovo iz tega kaj zabavnega in ostroumnega — morda se ravno zato trudite — no v krat kih besedah, "je zaključil videč da vstajam in jemljenu klobuk, "prišel sem k vam, da vam oddani teh par vrstic od gotove osebe; prečita jte, naročeno mi je, da naj počakam na odgovor."
Tako govoreč je vzel iz žepa majhno, zloženo in z oblatjo zapečateno pisemce in je oddal.
Pavlinina roka je napisala sle-tieče;
"Zdi se mi, da nameravate nadaljevati to firt-var. Razjezili ste se in začenjate delati numnosti. Ker pa so pri tem posebne okoliščine, ki vam jih mogoče pozneje pojasnim, vas prosim, da nehate in se vzdržite. Kake neumnosti vam rojijo po glavi? PQtrebni ste mi in sami ste obljubili pokorščino. Pomnite Schlangenberg! Prosim vas, da ubogate, in ako potreba, vam ukazujem.	Vaša P.
P. S. Ako «te jezni name radi včerajšnjega, tedaj mi odpustite."
Kar oči so mi odpovedale, ko sem prečital te vrstice. Ustnice so •mi pobledelc in začel sem drgetati. Prokleti Francoz je zrl s posi-Ijeno-skromnim obrazom in pogledati strani, kakor bi ne hotel gledati moje zmedenosti. Ljubše bi ni i bi lo, da se je razkrohotal nad menoj.
" Pohro." se mdejal, "povejte, naj bo m-3Ie brez skrbi. Dovolite pa mi vprašanje, "sem dodal rezko. "zakaj mi niste tako dolgo oddali tega pisemca. Namesto da ste govorili neumnosti, bi bilo po mojem mnenju bolje, da ste začeli s tem ... ako ste že prišli s tem naročilom. v
"O. hoitel sem. . - sicer pa je vsa ta zadeva tako čudna", da mi oprostite mojo razumevno nestrpnost. Rad bi bil sam hitro zvedel osebno od vas vaše namene. Neznano mi je. kaj vsebuje pisem ce. in mislil sem si, da je še vedno
vm.
Na promenadi, kakor imenujejo tukaj kostanjevi drevored, 'sem srčal Angieža.
"O, o!" je dejal, zazrši me, 'jaz k vam, a vi k meni. Torej ste se ločili od vaših?"
"Razumem. Cisto priprosto vam je bilo zapovedano, da je izročite v najkrajšem slučaju in sploh ne oddati, ako se vam posre či z besedami vse poravnati? Ali ni tako.' Povejte naravnost, m-r des Grieux!"
"Morda", je dejal z nekakim zatajevanjem in izrednim izrazom.
Vzel sem klobuk, on je pokimal z glavo in odšel. Zdelo se mi je, da mu je zaigral na ustnicah po-rogljiv usmev. Ali pa je sploh možno bilo drugače?
"Midva že se obračuniva in se pomeriva, Francozek moj!" sem mrmral stopajoč po stopnicah. Ni česar še nisem mogel razbrati, kakor da sem dofoil udarec po gla vi. Zrak me je nekoliko osvežil.
Čez dve m mirti, kakor hitro sem začel zopet jasno misliti, da sta me prevzeli dve misli: kako da je vsled takih neumnosti, vslečt par. razposajeno lahkomišl jenih groženj, iki sem jih izrekel včeajaj v naglici, nastala splošna vznemir, jenost; kakšen vpliv ima tale Francoz na Pavlino? Na eno samo besedo mu naredi vse, kar hoče. piše pisemce in me celo prosi. D asi so mi njuni odnosa j i že od začetka, odkar sem ju poznal, vedno zagonettka, sem zadnje dni vendar zapazil, da s ji silno gabi in da ga zaničuje, on pa je cdo ne pogleda, da je celo surov ž njo. To.sem opazil. Pavlina sama mi je pravila, da se ji gabi; zato so ji često silila na dan zelo dragocena priznanja ... To pomenja, da je v njegovi oblati, da jo drži v spo ne>ali!... 'T
"Povejte mi najprej, kako da vi vs" to že veste," sem vprašal začudeno, "menda vendar ni to že vsem znano?"
"O ne, vsem ni znano; tudi ni 'tako važno, da bi bilo znano. Nihče ne govori o tem".
1 "Torej kako to vi veste?"
"Vem, ker sem slučajno zvedel. Kani odidete odtodi? Rad vas imam in sem zato prišel k vam."
"Izvrsten človek ste, ni. Astlej." sem rekel. Silno me je presenetilo, da mu je že vse znano. "Ker nisem še pil kave in ste je najbrže tudi vi zelo malo, pojdi-va v kavarno poleg vokzažla; tam sedeva, pokadiva in jaz vam vse povem in tudi vi mi poveste . .
Do kavarne je bilo sto korakov. Dobila sva kavo, sela sva, jaz sem si zarpalil svalčico. M. Astlej ni kadil in pripravil se je. k meni obrnjen, da posluša.
"Nikamor ne odpotujem, tu
ostanem," sem rekel.
"Tudi jaz seon bil preprilean, da ostanete," je dejal odobrujo-če.
Idoč k m. Astleju nisem imel namena in tudi ne volje, da bi mu kaj omenil o svoji ljubezni do Pavline. Vse te dni nisem govoril i njim o tem niti besedice. Bazun tega pa je bil celo skrajno plašen, že prvič sem opazil, da je naredita manj Pavlina silen utJis, dasi ni nikdar izrekel njenega imena. Toda čudovito! Komaj je šel in .ne jel motriti s svojim presumlji-vim, svinčenim pogledom, se me je polastila želja, da mu povem vse, svojo ljubezen z vsemi niansa mi. Pripovedoval sem cele pol u-re in bilo mi je silno prijetno, saj sem to prvič pripovedoval. Zapa-zivši, da se je pri nekaterih, izredno ognjevitih mestih zmedel, sem nalašč povečal ognjevitost svoje povesti. Samo tega se ke-sain, da sem reikel morda kaj preveč o Francozu.
' M. Astlej je poslušal sedeč mi nepremično nasproti, ne da bi le besedico zinil in gledaje me v oči; Sco pa sem začel govoriti o Francozu, me je naenkrat prekinil in me strogo vprašal, da-li sem u-pravičen omenjati to postransko stvar. M. Astlej je stavil vedno zc lo čudna vprašanja.
"Prav imate, bojim se. da ni-sQiu." sem odvrnil.
(iO tem marquisu in o nyss Pavlini ne morete reči ničesar gotovega, nego sama domnevanja?"
jZopet sem se začudil tako kategoričnemu vprašanju od tako pla šnega človeka, kakor je m. Astlej.
"Ne, ničesar gotovega, prav ničesar," sem odgovoril.
'Ako je tako, tedaj ste naredili pogrešno ne samo, da ste mi to pripovedovali, ampak že s tem, da ste si to zase mislili."
(Pride še.)
h življenja slavnega španskega pisatelja
Najslavnejši španski pisatelj Cervantes je živel čudno in pustolovsko življenje. Do čitanja je imel tako veselje, da je na cesti pobral vsak popisan listek. Bil je komornik papeževega poslanika, pozneje je pa stopil v armado kot navaden prostak. Na stara leta so ga vrgli v ječo.
Malokdo izmed slavnih mož svetovne književnosti je živel tako čudno, silno in pustolovno življenje kakor Španec Miguel Cervantes Saavedra, avtor nesmrtnega "Dona Quihota". To življenje se zdi samo zase velik roman in je vredno, da ga pripovedujemo. —
Miguel de Cervantes se je rodil v začetku oktobra leta 1547, v Alcaic de Ilenares, mestecu nedaleč od Madrida, četrto dete obubožanih plemičev. Že zgodaj se ga je polastil toliki glad po čitauju, da je pobral vsak košček potiskanega papirja, ki ga je našel v cestnem blatu. Vpisal se je na univerzo v Salamanki, kjer je marljivo zlagal sonete. A potreba, da bi si zaslužil denarja, še bolj pa morda slast pri prigodah, je napotila dvajsetdveletnega moža, da je postal komornik učenega papeževega poslanika Giulitija Aquavive iter z njim odpotoval v Rim. Pri tem kardinalu je ostal le malo časa, služba nekakšnega boljšega sobarja mu pač ni prijala. In ker se je krščanstvo baš tedaj obo-roževalo proti polumesecu, je stopil v vojsko za uavadnega prostaka. Pod Juanom d'Austria je 'odplulo združeno krščansko brodovje turškemu nasproti in se spustilo z njim dne 7. oktobra 1571. v veliko pomorsko bitko pri Lepantu. Cervantes je ležal za mrzlico v kajuti vojne ladje "La Marquesa"; ko pa se je začel boj, je planil vzlic odgovarjanju na krov ter se izkazal naj hrabrejšega med hrabrimi. "Marquesa" je zakvačila sovražno admiralsko ladjo. Pesnik, ki je stal pri tem v najhujšem oguju, je bil trikrat ranjen: dva strela sta ga zadela v prsi, tretji mu je zdrobil levo roko. Sam Don Juan d'Austriga ga je ogovoril zaradi njegovega junaštva. Prišel je v messinsko bolnišnico; vzlic pohabljenju je ostal vojnik, in ko je stopil leta 1575. iz službe, je dobil ocl Juana d'Austria in vojvode Seškega častna priporočilna pisma do kralja Filipa.
S temi priporočilnimi pismi v žepu se je hotel jadrno vrniti na Špansko, meneč, da mu je sreča zagotovljena. — Toda spotoma so zavzeli galejo alžirski gusarji in Cervantes je pal v robstvo. Po priporočilnih pismih je sodil njegov novi gospodar, da mora biti jetnik zelo važna oseba, tako da lahko dobi zanj dvojno odkupnino. In dočim so izpustili ostale za razmeroma nizke vsote, so ukovali njega v verige ter strogo pazili nanj, in zahtevali ogTomno odkupnino.
Tu se začne veličastno poglavje Cervantesovega življenja. Navesti hočemo le gola dejstva. Cervantes, ki ga ostali jetniki kmalu priznajo za svojega voditelja, snuje načrte za beg. Nekdo ga izda, nakar ga prepeljejo spet v Alžer. Njegov oče žrtvuje vse svoje malo kmetje, sestra doto — a gusarji izpuste samo brata, ki je tudi ujet, dočim Miguel ostane v jetništvu. Brat ga obljubi rešiti, toda upanje se ne izpolni. Cervantes pobegne drugič in se skriva s štirinajstimi drugimi španskimi-plemiči več tednov v votlini na morskem bregu. Dva poizkusa 'iieke fregate, da bi rešila ubežnike, se liz jalov it a in sužnji padejo v roke Ilasauage, lažerskega beja. Cervantes vzame vso krivdo nase, da bi s svojo smrtjo otel prijatelje. Bej ostrmi nad tem pogumom in prizanese enorokemu Špancu smrt, nadejaje se visoke odkupnine. Pač pa ga da ukovati. V tretjem letu Cervantesovega robovanja prestrežejo pismo, ki ga je poslal oranskemu namestniku; sla nabijejo na kol a pesnika obsodijo na dvatisoč udarcev z bičem. Spet ga pomiloste. Kmalu pobegne Cervanates v tretje in se skrije v hišo nekega prijate Ija; ko pa bej razglasi po uličnih klicarjih, da čaka skrivača smrt, se pesnik pri priči sam izroči zasledovalcem. Hočejo ga obesiti; že so mu položili konopce okrog vratu. "Izdaj sokrivce", mu reko, "da ti podarimo življenje." — Toda Cervantes zmaje z glavo: "Ne!" Tedaj ga vrae Hasanaga. uklenjenega na rokah, za pet mesecev v ječo. "Mo ja prestolica, moji robovi in moje ladje." prizna sam bej, "so varne le tedaj, ako imam tega pohabljenega Španca z železju." Strašni eno-ročnik slovi po vsem Alžer j li; noben neuspeh mu ne vzame poguma. Jedva je stopil iz ječe na beli dan, že pripravlja vstajo vseh 25.000 kr ščanskih sužnjev. Tedaj ga veli bej prikovati na galejo, s katero je namenjen odpluti v Stambul. A tisti čas napoči dolgo pričakovana lira rešitve: menihi-trojčniki ga odkupijo. Mati in sestra sta žrtvovali malone zadnje, da sta zbrali 300 zlatnikov. V robski obleki, toda svobodni, stopi Cervantes po petletnem jetništvu na španska tla.
In kaj je čakalo n jega, ki se je dal obstreliti in pohabiti za slavo domovine*? Njega, ki ga je Don Juan d'Austria priporočil španskemu kralju; moža, ki je pripravil alžerskega beja vstrah in trepet; pesnika ki je ustvaril že marsikaj znamenitega . . . reci in piši: nič! Živ krst se doma ne zmeni zanj. To ga je moralo silno pretresti. Če le, kdo je imel on pravico, da bi se vdajal ponosnim nadam v bodočnost. Toda sirova resničnost ga je krivično strmoglavila iz višav domišljije v cestni prah, najsvobodnejšega in največjega moža Španije, ki mu je hudobna usoda po vrsti naprtila vlogo sobarja, navadnega vojnika In končno celo sužnja. Vsi ti doživljaji in njihovi psihološki učinki so polagali temelje "Donu Quihotu"; malokje vidimo tako jasno, kako poraja velik umotvor iz najglobljih globin osebnosti, ki jo preganja usoda. Preostane nam še povedati, da se je Cervantes po svojem osvo-bojenju spet boril kot prostak na Portugalskem ter se poročil 1. 1584, s siromašno potomko starega plemiškega rodu. Po tej ženitvi je živel literatsko življenje. Nekaj časa je opravljal v Sevilji podrejeno uradniško službo, dokler ga niso vrgli v ječo na temelju podlih obrekovanj. V bedi, ki mu je zvesto drugovala vse žive dni, a vendar čilega duha, je izdihnil dne 23. aprila leta 1616. — po datumu istega dne, kakor Shakespeare, a v resnici nekako dvanajst pred njim, ker so imeli takrat na Španskem že gregorijanski, na Angleškem pa še julijanski koledar.
Umetni potresi.
Nemarnost staršev.
V Limbušu pri Mariboru se je te dni zadušil 4-letni sinček zakoncev Franca in Pavline Čeh, ki sta odšla na obisk ter pustila doma v sobi pri štedilniku samega otroka. Na štedilniku, kjer je 5e tlel ogenj, pa je bilo nekaj smol-nie suknja, kar je začelo tleti in proizvajati tak dim. da se je o-trok onesvestil. Prepeljali so ga sicer takoj v bolnico, kjer pa se je že po par urah zadušil.
NAZNANILO in ZAHVALA.
Žalostnim srcem naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog oziroma oče
ANTHONY GODICH
dne 2. januarja mirno v Gospodu zaspal.
Pokopan je bil 5. januarja po katoliškem obredu. Blagi pokojnik je bil rojem 17. maja 1S91 v Turjaku na Notranjskem.
Zahvaljujem se moji sestri Mary Gabrovšnk iz Girard. Ohio In moji sestrični Karolini Kote Iz Forest City. Pa., ki sta se vkljub oddaljenosti udeležili pogreba. Hvala društvu Sv. Jožefa, št. 53. kojega član jc bil pokojnik, za krasne vence. Hvala tudi ženskemu društvu Marija Pomagaj, nadalje društvu Združeni Slovenci S. N. P. -T. in društvu Sv. Petra.
Hvala družini _ Bambič, moji seftri Jennie in njenemu možu Anthony Urh, mojima bratoma Joseph Pečkaj in Thomas Pee-kaj in njegovi družini, kakor turni mojima bratrancema Frank m John Pečkaj in njih družinam, tudi družinam Trolia, Leskovec in Maro višek.
Prisrčna hvala ostalim znancem in prijateljem za izkazano mi prijaznost in sožalje v žalostnih dnevih.
Predragi soprog, spa vaj mirno spanje smrtno in naj t L bo lahka žemljica ameriška!
Žalujoči ostali; Elizabeh Godich, rojena Pečkaj, soproga.
Anthony in Elizabeth, otroci.
Anthony Bambič, očem.
Anna Bambič, mati. Frank, Martin in John, polbratje.
Jennie in Josie, polsestre. Neža Godič, stara mati in Frančiška Primožič, sestra v stari domovini.
V Little Falls, N. T.. 24. nuarja 1925.
Slovensko Amer, Koledar za leto 1925
smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zaloga. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. N. Y. C.
slovenski tiskarji!
Kot solastnik dobroidoče, napredujoče slovenske tiskarne prodajam svoj polovični delež. Tiskarna se nahaja v veliki-slov. naselbini, ki stalno narašča, s številnimi jugoslovanskimi trgovinami, obrtmi in podjetji. Cena zelo zmerna. Krasna prilika za tiskarja ali pa tudi sa drugega podjetnega moža. Ponudbe naj se pošiljajo na
Upravništvo GLAS NARODA.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce In o-j brtnike, pri katerih kupu-j jete ali naročate in ste tj njih postrežbo zadovoljni, j da oglašujejo v listu " Glasi Naroda". S tem boste ▼stregli vsem.
Uprava "Glas Naroda"

Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v"Glas Narodi"
ja-
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH-
ANTHONY BIRK
hišni in sobni slikar in dekorator
Prevzamem vsako \ to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE
MENE ZA CENO.
Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen 550«
359 Grove Street
Pri velikih potresih nastane valovito gibanje'zemeljskih plasti, ki gra beležijo seismpgrafičn-i postaje. Nastanejo nekaki valovi, ki so napram središču potresa poševni ali navpični. Sirijo se z razaolično brzino. Iz časovne razlike potresa sklepamo od oddaljenosti valov od njegovega središča. Tako so beležili pri zadnjem velikem potresu na Japonskem časovno razliko, ki je znašala 10 minut. Iz tega so sklepali, odkod prihajajo potresni sunki. Iz printer j ave beležk na raz-mh postajah se da sklepati o u-sferojstvu zemeljskih plasti. V Nemčiji so prišli zadnje čase ns
M,«
z umetnimi potresi pri iskanju bogastva pod površino nase zemlje. (Tam, kj,er slutijo podzemna bogastva, napravijo s pomočjo eksplozij umetni potres. Na gotovi razdalji postavijo majhne seisuiocrra-fe, ki beležijo to valovanje. Iz krivih črt skice, ki jo napravi seismo-.graf, sklepajo, da-li so valovi na poti skozi zemeljske plasti naletili na ležišča soli, premoga, železa itd. Na ta način se lahko približno izračuna tudi obseg tph ležišču.
DR. LORENZ
•posneti
642 Pena Ave., PITTSBURGH, PA.
edini slovensko govoreči zdravnik
iPECIJAUIST MOŠKIH SOLEZN1. Moj* «trok« jo zdravljen jo akutnih In kronl&mh bolezni Jaz •am t« zdravim nad 25 lot tor Imam akulnje v vsoh boleznih "lov*n*ko* MtQ *•» moram popolnoma razum at I Ji,	'va« ozdravim In vrnem moč In zdravje. Skozi 23 let eem
pHdobii poeabno akuinjo pri ozdravljenju moSklh bolezni. Zato a« moE£ popolnoma zaneetl na mene, moja ekrb pa Je, da vaa popolnoma ozdra-vira. Na odlaiajte, ampak pridite m preje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje in llee po telesu, bolezni v erlu la. M padanje las, bolečine v kosteh, slare rane, oslabelost, živčne In bolezni v'me-nufju, ledleah, jetra h, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato illo, naduha ltd. I Uradna ur«: V ponedeljek, eredo ln petek od 9. dopoldne do S popoldne- ' ▼ torek. Četrtek ln aobota od 8. dopoldne do S. srečer: ▼ nedeHah tn 1 praaslklb od 18. dopoldne do «. popoldne.	m j
'GLAS NAHODA", THE BESfT ADVERTISING
Posebna oonudba našim citateljem
Prenovljen! pisalni stroj "OLIVES"- $2a
B strešico ta slovenske čr-k«, č, i, i — $25.-
'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni niJčaka umetnost. Takoj lafi-ie vsak pii& Hitrost pisanja dobite a yajd,
mm* Tort, m. T.
t »4 ;ili;-it
ti.ji-jii--:-:. J .iiLji. .

GLAS NARODA, 27. JAN. 1925.
Gospodarstvo madžarske republike.
Madžarska krona je pričela z Noviim letom skakati. V madžarski industriji in trg. ovini ni povpraševanje po "gotovini tako veliko kot v^Avstriji. — Madžarska še nima novega denar j a in tudi ne namerava uvesti zlate krone.
t
Jugoslavia irredenta.
Petdeseteltuica tržaške 'Edinosti'/ va njihovemu spominu' Neizbris-Dne 8. januarja 1876 je izšla *»e »»shige za plodonosno delo
prva številkač "Edinosti" v Trstu. Program, ki ga je sestavil slovenski pesnik Fran Cegnar, na mešeen takrat v Trstu kot poštni uradnik, je Jiaglffšal, da bo list '"Edinost" svobodoljuben, miroljuben, naroden, njegova naloga je, odbijati sovražne napade na slovensko narod »ost potegovati &e za pravice nlašega jezika.
Finančno neodvisna Madžarska je doživela v sedmem koledarskem letu svojega obstanka najvažnejši dogodek, kar ji7.i pozna njeno finančno gospodarstvo: stabilizacijo samostojne madžarske valute. Madžarska krona je z usvim letou, prenehala skakati. 'Sicer bi morala biti
stabilizirana že v juniju, ali ker je bila odvisnii od mednarodnega ________ _____w____ _ ____
sanacijskega posojila in v zvezi z angleškim funtom, ki kaže tendenco ' buditi slovensko roctoljubje, uči doseči zlato pariteto, je poskočila od junija za okroglo 7 odstotkov, I ti, dramiti in jačiti prosto naše kar jc bilo za državo zelo dobro, ker je mogla plačevati od svojih dol-' ljudstvo. Izročena je bila hkratu gov. V splošnem pa lahko že govorimo o stabilizaciji valute. Mad- želja, da naj sprejmejjo list pov-žarska krona stoji za tri do štiri edini« pod a*vstrijsko. S koncem in- sodi z dobro voljo, taho v kmet-flancijskega gospodarstva, ki na Madžarskem sicer ni imelo tako težkih ski hiši, kakor v delavski druži-posledic, kakor v Nemčiji in Avstriji, jc preživelo madžarsko narodno'ni in pri gospodi. ProfeTara je bil
nacijonalno idejo.
gospodarstvo ono krizo, čije odmevi se čujejlo deloma še danes iz J naslonjen na
Avstrije. Madžarski podjetniški duh se je zelo hitro prilagodil inflacijski psihozi in vse gospodarsko življenje je 1 )ilo naenkrat osredotočeno na denarju. Za produktivno delo ni hotel nihče investirati kapi-
ki vsebuje tudi gospodarska in soeijalna stremljenja.
'Edinost" je letos na kratko
-	Aiviiuv'71-	j v-	tvo iiu IVI
tala, ker je predstavljal denar obenem tudi bi; igo. S stabilizacijo je omejila liast0p svojega pride-prenehal dotok verižništva in danes poziia tudi. Madžarska veliko po- sctega leta in progalnu iz leta manjkanje denarnih sredstev. Dasi šteje držaAja poldrugi milijon veči-,876 dostavila: "S polno zave^t-
1
,	I JUIU uufjia i na. . o pU'U"
prebivalcev, nego Avstrija, znaša obtok njenih, novčanic komaj nekaj jjo in ponosoin Slllem0	da Je
nad polovico avstrijskega.	| naš list ostal neomajno zvest svo.
Vendar pa v madžarski industriji in trgovini povpraševanje po jemu programu skozi vso dolgo gotovini ni tako veliko, kakor v avstrijskem gos podarstvu. Vsled visoke 'tfobo 49 let. Tako je bilo in tako carine, davkov in drugih javnih dajatev gre vsak-mesec četrtina pri- bo tudi v bodoče!*•' vatnih novčanic v državno blagajno in zato i li čudno, da čuti prebivalstvo, zlasti pridobitni sloji, veliko pomanjkanje denarja. Vesti o jjredstoječem zunanjem posojilu se čujejo dan :ta dnem, ali o realizaciji! težkih časih, ki so le^-li na Trst tega načrta ni duha ne sluha. Angleški in ameriški kapital ni tako in vse Prim0rje, treba znova pov-naiven, kakor si misli madžarska javnost. In.*zemski kapitaisti so se dariti programove točke zlasti informirali o gospodarskih in političnih razmerah v Madžarski, in* ker so se prepričali, da bi njihov kapital ne bit naložen posebno varno, zahtevajo za posojilo še večje garancije, nego domači kapital.In dočim daje domači kaprtal na razpolago gotovino, bi radi Angleži in Amerikami pomagali Madžarski s svojimi industrijskimi izdelki. Vlada seveda ne more dovoliti te opasne konkurence, ki bi imela za doma- o industpijo usodne posledice. Nato so sel razbila vsa pogajanja glede posojila in tudi jx>srcdovanje madžarskih gospodarskih krogov pri londonskem bankirju Tolden - Smithu so ostala brezuspešna. Za posojilo v gotovini zahtevajo londonske banke jamstvo velikih dunajskih bank, ki pa nimajo posebnega zaupanja do madžarskih razmer in odklanjajo to jamstvo, ali pa si v najboljšem slučaju puste zelo dra go plačati, tako da posojilo ne more biti sklenjeno. Madžarsko poljedelstvo išče zunanjih posojil za daljšo dobo, ki jih pa ne more dobiti.
dasi bi bili poljedelci pripravljeni plačati tudi 20 odstotne obresti, nejno. Glavo po konci razum m glede na zakon, ki izrecno prepoveduje obtežiti posestva več nego i neustrašenost v njej pa je že po-8-odstotnimi letnimi obrestmi. Banke in veČina poljedelcev zahteva, j lovica uspeha gotova! naj vlada ta zakon čim prej razveljavi.
V madžarski industriji vlada"*vedno občutna kriza. Več tisoč izu-čenih industrijskih delavcev se je izselilo tako, da znaša število nezaposlenih ali napol zaposlenih okrog 12 odstotkov vsega delavstva. To je strašna številka če pomislimo, da Madžarska ne skrbi za brezposelne. Upati je, da industrijska podjetja ne bodo več odpuščala delavcev. Samo tovarne petroleja bodo morale prve tedne novega letta odpustiti mnogo delavcev, ker prispe na Madžarsko v kratkem večja količina petroleja iz Rusije. Železna in strojna industrija ima za svoje redueiranoobratovanje na Balkanu solidna izvozna trži6ča in tudi madžarski premog si je že priboril pot v inozemstvo. Samo sladkorna industrija, ki ima letos na razpolago 179.000 ton sladkorne pese. se ne more pritoževati glede pomanjkanja dela. — Veliko nezadovoljstvo vlada v madžarski industriji zaradi visokih davkov in nove carine v zlatu, ki pomeni za narodno gospodarstvo v sedanjih razmerah najtežje breme. V mnogih suče jih znaša prometni davek 10 odstot
Tudi problem valorizacije predvojnih dolgov je na dnevnem redu, vendar pa ni tako aktualen, kakor v drugih državah, ker Madžarska pred vojno ni bila posebno bogata na kapitalu. Madžari niso vlagali svojega kapitala v rentah. Drugi problem v zvezi s stabilizacijo valute je bilaneiranje v zlatu. — .Madžarska še nima novega denarja in tudi ne misli uvesti zlate krone. Vlada je samo dovolila pisati od novega leta vse račune v tisočih kron, vse, kar je nižje, pa označiti z desetinsko piko. Tako na pr. se piše odslej 211.5 namesto 231.500 mK. Večja podjetna ne nasprotujejo bilanciranju v zlatu, pač pa se upirajo tej reformi manjša podjetja. Samo so na borbi v Budimpešti akcije. č i j ili minimalna vrednost znaša 2 vinarja v zlatu, in delniške družbe, čijih osnovni kapital znaša komaj 100 zlatih kron. Tem je pri zadelo staro leto smrtno rano, novo jih pa bržkone definitivno pokoplje.
Da, tako mora biti tudi v bodoče! Baš v sedanjih skrajno
ono o boju za narodnost, ki je o-grožena, kakor doslej še nikdar! Previdno, preudarno in vztrajno delovanje tržaškega lista prinese sigurno dobro sadove tržaškemu in vsemu primorskemu Slovenstvu. Nič ne obupavamo nad svojo bodočnostjo, marveč vodi nas misel, da prisijejo bolj-časi tudi temu delu Slovenstva. Ta vzvišena misel nas ne zapusti, zato pa bo !>rez dvoma tržaško delo sedaj in v prihodnje, sicer trdo in težko, toda uspeš-
Dolga doba 49 let novinarskega truda na vročih tržaških tleh je dala mnogo pouka in nebroj izkušenj. Skozi vsa ta cesto trpka, cesto radost vzbujajoča lota se je udejstvovala v listu krepka slovenska zavest, da mora priti Slovenstvo ob Jadranu do svoje polne veljave. To se tudi zgodi. Podijo se še črni oblaki nad julijskim obzorjem, ali med sosednjima državama pride tekom časa do vzdržnega sožitja in v tem tiči tudi boljša 'bodočnost primorskih Jugoslovanov.
List 14Edinost" si je na jasnem glede položaja v Julijski 'Krajini in se tudi pod novimi raz* »merami mora dati Slovenstvu ono veljavo, ki mu gre in katero tudi mora dobiti. Pozdravljamo "Edinost" v njenem 50. letu, že-leč obilnemu trudu najboljših rezultatov! Zajedno zremo s ponosom na rodoljubni Trobcev dom pri Sv. Ivanu, kjer se je rodila Edinost". Tam so se zbirali ta-
1	M. ~ MT----* —	'^O**	f * V
kratni za slovenski narod v Trstu meta. Rekel je, da bo notranja o
"Edinosti" ima zlasti njen sedanji ravnatelj M. Cotič, ki je pred kratkim slavil svojo 70-letnico.
Še o "vstaji" kmetov v Rovinju.
Iz Rovinja v Istri poročajo, da je vse mirno v mestu in v okolici. Ker so kmetje videli nekatere jim sovražne obraze v rovinj-skem mestu, te dni niso prinesli na trg riičear na prodaj. Vršilo se je zborovanje raznih gospodar-.
skih činiteljev, na katerem se ie
i
razpravljalo o gospodarskih prošnjah in zahtevah kmetov, za katere se je prav toplo zavzel g. Candussi-Girardo. . Ugotovilo se je. da so vzrok za novoletno demonstracijo neznosne razmere, k; so se razvile za istrskega kmeta. Politična oblast v Puli je naprosila zastopnlike kmetijskega društva, da naj vplivajo pomirjevalno na okoličanske kmerte. Potem so -bili povabljeni na rovinj-ski municipij zastopniki kmetov in tam se jim je nasvetovalo naj bodo mirni, ker sicer bi se moralo proti njim najstrožje nastopiti. Izdan je v tem smislu tudi oklic na prebivalstvo.
Raznoterosti.
Siromak, ki je umrl kot bogataš.
V Milanu so pred kratkim pokopali 65-letnega Evgena Rea, moža, ki je umrl v največjem siromaštvu. Re se je v mladih letih podal a- Californijo, kjer je živel deset hit. Potem se je vrnil v domovino, kjer je beračil do smrti. Ko so ga pokopali, so oblasti izvršile preiskavo v njegovi sobici in so našle a- neki košari 370 ti-tisoč frankov.	x
Ljudje si sedaj na razne načine tolmačijo Rejevo siromaštvo. Poleg takih, M ga psu jejo za skopuha, je posebno %mnogo ljudi. ki pravijo, da je bil berač im-beeilcn__iu da je raditega pozabil na denar, s katerim bi lahko sijajno izhajal.
Napadi na vlake v Rumunlji.
Zadnje čase se nmože na Ru-munskem napadi na vlake. Tako so pred par dnevi začeli v bližini Bust en i ja doslej neznani ljudje streljati s puškami na brzi vlak, ki'je vozil v Veliki Varadin. ^a drug brzi vlak. se je vsula med postajama Dolliana in Liteni to ča kamenja. V obeh slučajih ni bil nihče ranjen. Oblastva so u-vedla preiskavo, pa doslej brez uspeha.
Izboljšanje železniškega prometa v Nemčiji.
Generalni ravnatelj družbe dr žavidih železnic Oeser v Berlinu je sprejel pretekli teden novinarje in jim jim povedal zanimive podatke o reorganizaciji in izpopolnitvi železniškega pro
8 DNI DO LJUBLJANE!
Preko HAVRE—Pariškega pristanišča z ogromnimi pa m i ki na olje
PARIS — 28. jan.
FRANCE — 4. februuarja
Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo voda za 2, 4 aH 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
Sreiveh J&ie
19 STATE ST..	NEW YORK
ali lokalni asentje.
Kretanje pamikov - Shipping Newt


da bodo zopet tako komodni, kakor pred dosetimi leti. Vsi D-vla-ki dobe električno razsvetljavo. Poskuse z uvedbo telefoniranja v vlakih bodo v kratkem uvedli na progah Berlin-IIamburg-Berlin-Frankfurt a. M. in Berlin-Koeln. Vsi vlaki bodo v najkrajšem Času vozili najmanj tako hitro kot pred vojno.
Nesreča na morju.
Kakor poročajo iz Konstance, je zadel švedski parnik "Hasges-gen'V ki je vozil iz> Carigrada v Novorosijek, v Ornem morju na mino in se potoplil. Vsa posadka, obstoječa iz 28 oseb. se je s kapitanom vred potopila, ker se je vsa nesreča pripetila v par minutah in se niso mogli več rešiti.
Na tisoče ljudi umrlo za malarijo.
Iz Ilolautlske Indije, kjer je bila Se pred kratkim huda potresna katastrofa, prihajajo ve-*ti, da se je ondi pojavila nenadoma velika epidemija malarije. Središe bolezni je na Javi v okolici Soerabuje. Na tisoče ljudi je že umrlo za malarijo.
Nove posiljatve knjig.
«-=—=■ i i
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zalo ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, pradno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi s money ordrom, v znamkah ali gotov denar ▼ zavarovanem pismu na:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York
—---_. * ——— _____
^ Prežitajte pazno oglase o novih knjigah.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik................... .$1.35
Naša zdravila ............................................,50
Nasveti za hišo in dom.......................1.20
Sadje v gospodinjstva....................... .70
Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .76
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani....................6 00
Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Plertrsnik) — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani . .^10.00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____7.00
Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in —
Zgodovina 8HB-, 3. zvedd, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3JB
MI plačamo poštnino.

Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopnik! kateri so pooblaSCenl Datirati naročnino za dnevnik "QIa» Saroda".
Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
NaroCnina za "Glas Naroda" Je? Za eno leto $6.00; za pol leta $3.00: » fitlrl mesce $2.00; za četrt leta 1.50.
Naročnina sa Evropo je $7. sa eno leto.
California;
San Francisco, Jacob
Colorado:
Denver, Frank Skrabec; LeadvUl*
M. Yamnik; Pueblo, Peter Culig, John liens, Frank Janesh; SalMa. Luola Costello; Walsenburg, M. J. Bayuk.
Indianpolls, Louis Budman. Wools:
Aurora, J. Verbich; Chicago. Joseph Blisb; Cicero, J. Fabian; Granville. Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambicb J. Zaletel in John Kren; La Salle- J Spelich; Mascoutab, Frank Augnstln North Chicago, Anton Kobal, Gertrud )grin; Springfield, Matija Barborlch Waukegan. Frank Petkovšek.
Franklin In okolico, Anton BoljaK.
Kitzmiller. Ir. Vodoplvea.
Michigan.
Detroit, Ant Janezlch In J. D. Judnich.
Chisholm, Frank Oouie; Ely, Jos. J. Peshel; Eveleth, Louis Oouie; Gilbert, Louts Vessel; mhMng, John Pov-te; Virginia, Frank Hrvatfch.
St. Louis, Mike Grabrljaa.
Helena, Frank Hrella; Qreogr Zobee.
New York:
Gowanda, Karl Sternlsliad Falls, Frank Maslo.
little
Barberton, A. Okolish, John Balant; Cleveland, Anton Bobek. Anton Siin-čič in Charles Karlinger; Collinwood, Math, Slapnik; Lorain, Louis Bala* In J. Knmfie; Niiea, Frank Kogorlak; Xongstown, Anton KtK^lJ,
SS. januarja:
Parla, Havre; Orduna. Hamburg; Pres. Harding. Charbours In Bremen.
19. januarja: Mlnnekahda, Cherbourg In Hamburg.
S1. januarja:
Majestic, Cherbourg; Auaonla. Char« bour*.
3.	februarja:
President WHson, Trst: Muencben, Cherbourg in Bremen; Colombo, Genova.
4.	februarja: France, Havre.
8- februarja:
Albert Ballin, Boulogne In Hamburg
10. februarja: Arabic, Cherbourg In Hamburg.
14. februarja:
Olympic, Cherbourg; George "Washington. Cherbourg In Bremen; Dulllo, Genova.
17.	februarja:
Ohio, Hamburg; Deutschland, Hamburg.
18.	februarja:	' De Grasse, Havre.
19.	februarja:
Mongolia, Cherbourg In Hamburg.
21. februarja:
AQUttanla^ Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg In Hamburg; Veendam, Rotterdam: President Roosevelt, Cherbourg.
24.	februarja:
Martha Washington. Trst; Stuttgart, Cherbourg in Bremen.
25.	februarja:
La Savoie, Havre.
28. februarja:
L« via than, Cherbourg; Prance. Havre; Berengaria. Cherbourg.
Cosulich Line
Znižane cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA
Tretji razred tja $95. Tja. in nazaj $162 Drugi razred $135. Tja in nazaj $253 EDINA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. Presidente Wilson 3. feb.; 24. marca Martha Washington 24. feb.; 14. april Udobno potovanje. Kratka pot z Se leznico.
PHELPS BROS. & CO., 2 West, N. Y
Iščem svojega strica in nje^ov^ <ra sina, oba po imenu JOHN SARC. Leta 1912 je bil s svojo družino v Canadi in potem leta 191S se je vrnil nazaj v Združene države. Pozneje smo pa se-znali. da pa je nekje ubilo in njejrova žena se je v drujrič poročila. za ime s kom mi ni znano. Pros-im cenjene rojake, če kdo ve o njih, da mi javi ali naj se kdo izmed njih sam javi na ta naslov: John Sare, Boz 176 Ladysmith, B. C., Canada. (;-,x 24—291
NAZNANILO in ZAHVALA.
Potrtim srcem naznanjamo mj-rodnikonn, prijateljem in znancem, da nam so dne 20. novembra umrli mati	f j
MARIJA SELAN v Zgornji Slivnici, fara »Šmarje pri Ljubljani.^Hanjka je bila vdova 25 let in zapušča 6 odraslih otrok, v starem kraju eno hčer in tu pa dva sina in 3 ličere.
Počivajte v miru do svidenja nad zvezdami!
Žalujoči ostali: Frank in John, sinova v Pcerles, Utah, Frances Krojačic, Pueblo, Colo., Gertrude Brguch, Primero, Colo, in Mary Smith, 413 Wash-ingtoA St., Trinidad. Colo.
Ameriške ladje
Poizvejte vse prednosti o potovanju lia IT. S. vladnih parni-kih% Imajo Ciste, udobne kabine iza 2, 4 ali C oseb, izbornajn raznolika hrana, udobna postrežba, veliki krovi, godbeni koncerti ter vsakovrstne udobnosti in pripravnosti.
Dogovorite se zfl dobavo svoj-* cev v Ameriko na L*. S. vladnih parnikih United States Lines.
VpftaSajte pri lokalnem potniškem agentu ali pri
UNITED STATES LINES
45 Broadway. New York City Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD
Jakoblch; Reading, J.Pezdirc; Steel t on, A. Hren; Turtle Creek in okolico, Fr. Schifrer; West Newton, Joseph Joran; White Valley, Jurij Prelvch; Willock I. PeterneL
(Vest TirsinteS Ooketon, Frank
\
WlMoorin:
Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos Koren; Racine in okolico, Frank Je tenc; Sheboygan, H. Svetlin.
Washington:
Black Diamond, G. J. Parents,
Bock Spring«, Louis Taacher.
Poleg gorinavedenlh m poohlaMenl pobirati naročnino tudi rd tajniki S. K. J.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tanfno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoreim dati vsled našo dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nore naselniške postave
ki je stopila v veljavo s 1, julijem 1924, zamcirejo tudi nedr»nvljanl dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniski komisar v Washington. D. C. Prošnjo za tako do voljen je se lahko napravi tudi \ New Yorku pred od potovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Ju gosi a vije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1024 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljan! pa zamorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili gteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. Stariši in otroci od 18. di 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Pišite a pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pro gc; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
ADVERTISE in GJjAS NARODA
Ambridge^ Frank Jakshe; Umia Hribar; Braddock, J. A. Germ; Bronghton, Anton Ipavec; Burdina, John Demshar; Conemaugh, Vid Bo-raniek in J. Brezovec; darldge, Antoa Kozaglor, Fr. Tuahar, A. Jerina: Dunlo Ant. Tauielj; Export, Ixmia SupanfiC, Forest City, Math Kamin; Farrell, jerrj Okorn; Imperial, VaL Peternel; Greens burg, Frank Novak; Homer City la okolico, Frank Farenchak; Irwin, MIha Panatiek; Johnstown, Jobs Polane in
rt,, ., . j , : * .A , -. .. ;	■ .-, . • .v , . -. rtS.-	■ . .. ■ ' ... .. . _• — -■ ;—k. . '•.• ..... ..... . ..•' •. '— , . . ■ '
. UoFdeU, John Jereb, Mid r, Jobn 2oat; Moon Bon. Fr. Ma-Fr. Podmfltok; PlUflbQTgh, 8 If. Magister, Vine. Arli In U
\
Odprt	Zaprt.
ČEMU KUPITI SKREP. KO LAHKO KUPITE ZA '
$35.— pravi extra glasan VICTOR gramofon,
k! poje Cisto kot zvon. Po?o* te^a Vam damo Sc osem slovenskih ali nemških Columbia plošč zastonj in 30 Victor ijjel. _
Opomba: Victor ploSč ni dovoljeno dati kot darilo.	/
Dalje smo dobili zopet nove stenske velike Koledarje za lete 192S. viakemu' našemu naročniku, kdor kaj naroči, bomo poslali krasni koledar v darilo.
Nove, prave Victor plošče za februar v zalogi.
68674 Jelina Liza, polka	12-col
Sladke rožice, valček, .. JI.25
77810 V Varšavskem ribjem trgu.
Polaka kri, mazurka ____ *75c
77811 Poljub, valček
Pesem smeha, ............ 75c
77746 L* Boj! U Eoj!, pesem. GaravuŠa. pesfem
— Hrvatski rbor. .... 75c
NOVE
7571 Zlata mati, vaiček .....
11504	Jadran obali, valček ...
12549	Jesenski noči, polka ...
12552	Dragi je daleč, polka .
12335	Srčno veselje, polka ...
12532	Vesela poakočnlca, polka
PIANO
3511
70c 70c 70c 70c 70c 70c
BOLE
Radecky marS...........
99981 Roosevelt marš ........\ 70c
42250 Doodle D00 Doo, Fox tro
How do you do, Fox tro , 75c Pojd konjiček pojd, mar?' ic\c . 70c
42536 12525
12526 Veseli bratci!, polka
IVAN PAJK
24 Main Street	Conemaugh, Pa.
CENIKE ZA VlCTRpLE, LOŠČE IN PIANO ROLLE ZASTONJ.