Stev 189. ■ i r riiiTrr V LlDim!, v Ml dne JI. avgusta m. Leio L T ft iih Naročnina p— za državo SHS: sa Hlo lato naprej Dlu. 120-— u pol leta „ ,, „ SO-— ■a ostri leta n .. , 3«*. m en mesec „ .. „ 10*— aa inozemstvo i Mioleuu).....D a. 2»« -- meeefoo...... 18-— ss Sobotna izdala: sa » Jugoslaviji. . . Din. 15 — v Inozemstvu ... „ 35 — Posomno štev. 75 por, s Cena inseratom:=s Gnostolpns petltn« vrst?, msU oglasi po K 4'— in K B —, veliki oglasi ost 43 nun vl-lise po E 0 —, poslani Iti, po E 12 -. Pri t«č|em naročilu popust Izhaja vsak dan IzvzemSi pon?':nlJfea !n dneva po prazniku »b S. url zjutraj. Hasečns prllofi: Vestnik SKSZ MT Oretalitvo |e t Eopltarjevi olioi štev. 6/UI Bokoptsl ss ne vračalo; netranktrina pisma se ae sprejemajo. Oredn. teleL itv. SO, apravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Rudna pasto* bran. Ijabljaaske št. 6S0 sa uaročilsn tn Rt. 349 za oglase, sagreb .9.011, sarajev. 7563, praške in dansj. 24.797 Nazaj R starim geslom! Tako pred dobrimi sto leti, ko še ni ministroval gospod minister dr. Gregor Žerjav, je preživljala Evropa težke dni. Vsemogočni Napoleon si je bil podjarmil celo zapadno in srednjo Evropo in proglasil nad njo proslulo »kontinentalno zaporo«, da užene na ta način trdoglavo Anglijo. V Angliji je vladal takrat minister Pitt, mož jeklene volje in jeklenega značaja, pravi prototip angleškega >bulldog«-stva. Zagrizen do skrajnosti v moč in opravičenost svojih političnih naukov in nazorov ni popustil niti za mrvico, ampak je vztrajal do skrajnosti pri svojih načelih kljub lepemu številu koalicijskih vojn, ki so stale Anglijo težke milijarde- Ta mož je vodil končno zmagovito angleško politiko — Anglija je nazadnje vedno zmagala — prilično četrt stoletja. Ko je pa umrl, je morala angleška država enemu svojih največjih sinov prirediti pogreb na državne stroške, ker v njegovih predalih niso našli nobenega denarja, kljub krasni priložnosti za tihotapsko trgovino in za izvoznice in uvoznice, ki je bila dana z vpeljavo Napoleonove kontinentalne zapore. Danes bi bil Pittov slučaj nemogoč. Napoleon proglasi kontinentalno zaporo, Napoleon okupira Egipt in v zvezi s Turki resno ogroža Indijo in Pitt umrje brez denarja, brez izvoznic, čeprav bi bit lahko plaval v milijardah, pa ne v papirnatih, ampak v zlatih, plačljivih v solidnih in težkih angleških funtih. Pa ni bilo svojčas samo na Angleškem tako, ampak tudi drugod. Tudi na Francoskem, v Nemčiji in celo v Rusiji so načelo-vali državnim poslom ljudje, katerim je bila vrhovna briga dobrobit države, če že ne ljudstvo, kapital pa jim je bil samo sredstvo za dosego njihovih političnih ciljev. Pa so prišli časi, ko so začeli gotovi krogi proglašati angleškega ministra Pitta za bedaka. Taka prilika za >zarado", pa nič ne »zaradk — to je osel, popoln osel! Tako so govorili ti moderni, od materialističnega duha in od želje po življen-skem uživanju prežeti ljudje in so zlati Pittov princip, da naj kapital služi politiki preobrnili na nasprotno stran: Politika naj služi kapitalu! Ta princip vlada danes v »moderni« Evropi. Tet"! principu se klanja današnja politična družba od vzhoda do zahoda. Ne poštenje in ljudsko blagostanje, ne javni blagor, ampak interes velekapitala bodi najvi-M politični zakon in — lastni žep! Našemu narodu je ta j svetovni princip« tuj in neznan- Kakšen vihar se je bil vzdignil v naši javnosti pred leti, ko se je nokaj govorilo o denarnih stikih med tedanjim slovenskim prvakom dr. Tomanom in m J gradnjo gorenjske železnice! Naše ljudstvo je biio in je še danes solidno in pošteno in z gnjusom v srcu odbija od sebe vsako politiko, ki ne stoji nad kapitalom. Mogoče se zdi depraviranim in demoralizi-ranim ljudem, ki jih rodeva moderna doba, neumno in bedasto, ampak dobro je to in pošteno in v tej lastnosti našega naroda gledamo svojo edino rešitev iz splošnega demoralizacijskega potopa, ki danes preplavlja vso Evropo. Na žalost moramo ugotoviti, da se je ta kužna bolezen prijela tudi raznih slovenskih ljudi. Kuga pač ne pozna državnih mej. Kakšno veselje ie vladalo po Sloveniji 1. 1918., kakšno navdušenje za svobodo in za lastno državo! Toda to obče veselje so zdali spretno izrabiti lačni vrani, ki so poželjivo čakali na prvo ugodno priliko, da zadovolje svoje nizke materialistične in gospodovalno instinkte. Lepo tiho in zavratao so se plazili pohlevnemu in idealnemu slovenskemu narodu za vrat, zasadili so mu svoje ostre kremplje v njegovo živo meso in rekli: Ali dušo — ali denar! Najrajši pa bi imeli oboje t Za oboje so hoteli zločesti ga vrani doseči pod lepo zvenečo krinko raznih »nacionalizacij« z ozirom na takrat splošno prevladujoče »narodno« razpoloženje. Ne bi zapisali o teh stvareh nitibe sedice, če bi od raznih »nacionalizacij« res narod imel kaj od tega. Toda med nami se ni pojavil angleški nesebični Pitt, ampak prileteli so nad nas čisto navadni žerjavi.. Žerjavi, skrivajoči se pod krinko narodnih mučenikov. Prosluli češki pesnik Machar je tem gospodom povedal dovolj jasno, kar jim gre: Narod je trpel, ne oni! A smučenikk' so kljub temu zahtevali svoja plačila za sebe, ne za narod! In tako vidimo, kako danes narod trpi kakor je trpel. Med kapitalisti ni razločka, vsi so enako pobarvani, čeprav nosijo različne nacionalne trobojnice. Sold je podob3n soldu. Prej je materiatizirana družba izkoriščala slovenskega delavca in kmeta pod geslom >Hoch Oesterreichk, danes ga ptt davi pod lozinko -Živela Jugoslavija k To nam klasično dokazu je slučaj trboveljske družbe. Iu zakaj to? Ker so namesto Pittov zavladali nad Evropo žerjavi. Z nesebičnimi Franklini, Washington.i, Lincolni in Pitti je legla v grob evropska politična morala. Tista morala, ki jo rekla: Dobrobit ljudstva in države jo prvo, in tej dobrobiti mora služiti tudi kapital, pa če je še tako velik. Danes je stopila na mesto Pittove morale druga, žeriavov-ska morala: Glavna stvar je kapital, s kapitalom vladamo vse, s pomočjo kapitala vzamemo vsakdanji kruh vsakemu, kdor se nam ne pokori, torej mora tudi vsa politika služiti interesom kapitala. Ne vladaj narod nad kapitalom, ampak kapital — po možnosti židovski — Uaj vlada nad narodi! To je moderno geslo naše dobe, to je naša »moderna-;: politika, to je pa tudi naša propast in poguba. Zato mora vse, kar še ni okuženo od te moderne bolezni, klicati na ves glc:-: Nazaj k Pittu! Nazaj v ono dobo. ko je resna in slvama politika vladala nad kapitalom! Nazaj v dobo, ko j a bil kapitai politično sredstvo, ne pa političen cilj in alfa in ornega, vsega političnega delovanja. Ta modema bolezen se je najhujše razpasla v Franciji — glej slučaj Berthe-lotov — in od tam je okužila vso E\Topo. Moderni evropski državniki pa nevarnosti menda ne vidijo, ali pa se je ne branijo, ker je za njihove osebe jako prijetna. Kajti neprijetno je biti pokopan kakor Pitt, brez šilinga zapuščine, kakor berač na občinske stroške ... Dr. Korošec nam je vsem govoril iz srca, ko je rekel na Krekovi proslavi: Ples okoli zlatega teleta nam je zamoril stari idealizem in veliko dobroto bo storil narodu, kdor po vstal in zaklicat: Noben aktivni politik ue sme hiti član ali celo predsednik kakšnega bančnega sindikata ali kateregakoli kapitalističnega podjetja! In magari ima ta sindikat svoj sedež v Trbovljah — dostavljamo mi v svoji skromnosti. Kupčije morajo sicer v našem sedanjem družabnem redu biti, toda delajo naj jih — drugi. Ni politika za to tukaj, da jo diktirajo bančni mogotci, ampak politika mora gospodarstvo voditi, in sicer no v prid posameznikom, ampak v splošni blagor. To je bil Pittov princip. Kapital je sredstvo za politiko, ne pa njen cilj! Kapitalisti, tudi novi, nam (odkrito rečeno) jiso antipatični, dokler so, kar so, in se tudi kot take kažejo, ker oni so vsaj odkritosrčni. Z gnjusom pa se obračamo od onih, ki nočejo biti, kar so, ampak venomer zatrjujejo, da so nesebični Pitti, dočim so v resnici le slabotni — žerjavi. Nesrečno ameriško posojilo. Belgrad, 30. avg. (Izv.) Govori se, da bo te dni izplačan prvi obrok ameriškega posojila v znesku 15 milijonov dolarjev, ki so biti zbrani z največjim naporom, ker ni v Ameriki nobenega interesa sa. naše posojilo. Ta vsota, ki znaša efektivno danes okoli 60 milijonov frankov, bi so mogla tudi brez samega Blerovega posredovanja in brez težkih obveznosti našo države, zbrati v Ameriki. Javnost se razburja proti dr. Kiunauudiju, ker se s to malo vsoto, ki daleč zaostaja za samimi našimi obveznostmi v inozemstvu, nikdar ne bo popravil naš dinar. JAPONCI ZAPUSTE VLADIVOSTOK. Moskva, 30. avg. (Izv.) Polurad.no se poroča, da bodo Japonci v najkrajšem času izpraznili Vladivostok. Prve njihove opte so mesto že zapustile. Režijam je režima s sabljo. Belgrad, 30. avg. (Izv. Včeraj popoldne sta bita v notranjem ministrstvu pri namestniku ministrskega predsednika Kosti Timotijeviču generala iladžič in Matič kot zastopnika vojnega ministra. Konferenca v kabinetu ministra Timotijeviča je trajala celo uro. Po konferenci je došel k ministru Timotijeviču prometni minister. Namestnik ministrskega predsednika je nujno pozval vse ministre, naj se vrnejo v Belgrad- Generala Hadžič in Matic sta razpravljala z ministrom Timotijevičem glede zahtevanega kredita 30 milijonov dinarjev, ki gs potrebuje vojno ministrstvo za preskrbo vojske, prehrano in druge potrebe. Za tem se je razpravljalo o korakih opreznosti, ki jih je treba podvzeti na madžarski meji, kjer se nuiože napadi na nas, kar ogroža mir v srednji Evropi. Zasebne in službene vesti iz Pečuha poročajo, da je pred dvema dnevoma mažarsko vojno ministrstvo izdalo na vse polke in poveljstva naredbo, da se ne smejo dovoljevati nobeni dopusti aktivnim častnikom in da se rezervnim častnikom ne smejo izdajati potni listi za inozemstvo. Mažari zbirajo nadalje svoje čete ob naši meji, da bi jih imeli pripravljene za vpad preko meje. Kakor je pravT da se s primernimi odredbami varujejo interesi naše države, tako je priporočati, da se eventualni konflikti z našimi sosedi rešijo mirno, ker bi bilo naravnost otročje predpostavljati, da bi si Madžarska upata nasproti članu male antante nastopiti s kakšno resno vojaško akcijo. Če je madžarska vlada zaradi raznih vprašanj, zadevajočih Avstrijo, razburjena, je treba pomisliti, da bo to vprašanje končno rešeno sporazumno med velesilami velike in male antante, ker bi vsaka druga rešitev vedla do nedoglednih posledic. Narodi srednje Evrope brez izjeme želijo miru in zato je dolžnost vseh vlad izogniti se kakršnegakoli rožljanja s sabljo, ki bi vrglo Evropo zopet v vrtinec pogubne vojne, osiromašenja in neizogibnega propada. Avstrijski problem se ima rešiti mirnim potom — to je enoglasna zahteva vseh izmučenih narodov srednje Evrope, ki nočejo absolutno nobenega oboroženega konflikta in nobenih — novih dolgov! Državniki naj si to zapomnijo! Namesto kreditov za prehrano vojske naj vlada določi kredit za prehrano gladnegn uradništva. AngSIja proti Franciji. Pariz, 30. avg. (Izv.) »Neinjork Herald- poroča, da bo Lloyd George i; slučaju, če bo Francija zasledovala kake posebne cilje, pustil, Francijo osamljeno in bo Anglija napram kontinentu zasledovala isto politiko kakor Amerika. — Vest, jc ® francoskih krogih vzbudila resno razburjenje. žerjavske metode. Bivši ravnatelj državne bolnice v Ljub- [ ljani dr. Alojz Krajgher se je izrazil kon- j cem februarja t. 1. v javnem lokalu, da je \ politika dr. Žerjava koruptna. Klican od dr. Žerjava pred sodnijo, je izjavil, da je pripravljen doprinesti dokaz resnice za svojo trditev, nakar je bila sodna razprava preložena. Od tega časa se je nakopičilo v rokah dr. Kraigherja toliko dokaznega materiala, da je postalo gospodu Žerjavu tesno pri srcu- Mož jo začutil, da mu preti moralični Agro-merkur. Treba je bito vsled tega za vsako ceno ubiti nasprotnika, mu izpodnesti socialno podlago in ga izkričati za sitega lenuha, ki se koplje v denarju. Z izpodmikanjom socialne podlage je pričel g. dr. Žerjav že v marcu takoj na to, ko jc bil vložil tožbo pri sodniji in sicer ne kot milijonar Žerjav in predsednik večinskega sindikata trboveljskih delnic, temveč kot minister Žerjav. Odredil je namreč v svojem mini trsh i, da se naj Kraigher odpusti iz službe okrajne bolniške b'agajne. Ko se mu je pa — tako je bilo čitati oni dan v »Jugoslaviji« — dopovedalo, da je okrajna bolniška blagajna avtonomen zavod, ki si sam postavlja in odstavlja svoje zdravnike, je intervenira! pri ministrstvu za narodno zdravje, da se naj dr. Kraigher odstavi kot ravnatelj bolnice v Ljubljani češ, da je jasno, da mora kot zdravnik bolniške blagajne zanemarjati službo ravnatelja bolnice. Sad te pomladanske intervencije je sedaj pod jesen končno dozorel- Prišla šta v Ljubljano na sokolski zlet gospoda minister Derviš Omerovic in njegov pomočnik dr. Andrija Štampar iu tako mimogrede >inspicirala« tudi naše dobrodelne zavode. Iskala sta z namenom, da najdeta od g. ministra Žerjava zahtevano nemarnost v poslovanju ravnatelja državne bolnice in sta jo seveda tudi toino našla. Našla sta bolnico prazno, bolniško hrano pod vsako kritiko in vse polno dolgov. Spoznala sta na prvi pogled, ua je vsem tem grozotam kriv Kraigher, avtonoinist in >separatist in naročila svojemu eksponentu v Sloveniji, sanitetnemu šefu g. dr. Katičiču, da naj izvede upokojenje zločinca. To se je tudi zeodilo in Kraigherju je bila izpod-kopana eksistenčna podlaga v Ljubljani- Drugo polovico načrta g. ministra Žerjava, namreč predstaviti dr. Kraigherja slovenski javnosti kot impotentnega, v razkošju živečega lenuha je izvedlo včerajšnje sJutro«, list milijonarja Žerjava, ki piše v včerajšnji številki od 30. Š. o dr. Kraigherju, ki je očital svoj čas ministru Žerjavu koruptnost in ki trdi, da ima za svojo trditev, dokazov, takole: Dr. Al. Kraigher bi bolje storil, da bi mirno in skrivaj pobral svoia šila in kopita. No-torično je bil on za to mesto čisto nesposoben. Manjkalo mu je upravnega smisla. Brez sistema, brez pogleda in brez uvidevnosti ie bilo Kraigherjevo gospodarstvo. Dr. Kraigherju je manjkalo tudi pridnosti. Mesto da bt svoje sile posvečal bolnici, katere ravnatelj ic bil, je prihajal v urad zelo neredno in redko, med uradnimi urami pa je upravlial postranske posle pri bolniški blagajni ter po privatnih hišah. Veliko dragocenega časa ie potrosi) dr. Kraigher kot tipičen reprezentant »presitih avtonomistov z zabavljanjem čez vlado in centralizem. Pri vsem tem sc mu je pa prav izvrstno godilo in dobri poznavalci so cenili njegove mesečne dohodke od 40 do 60 tisoč kron. Kako se je v deželni bolnici pod ravnateljstvom dr. Al- Kraigherja gospodarijo, kaže najbolj drastično prehrana bolnikov. Neprestano so sc ti siromaki pritoževati čez bolniško kuhinjo, veliko bolnikov je še uživali ni hotelo ali *>a io je puščalo, kev jim ni ugajala. Usmiljenke, ki so imele proste roke v kuhinji, so pa kuhale, kar so mogle. Sedaj je pojasnjeno, da so kuhale veliko preveč in da so vsak dan preostaiate velikanske množine obedov in večerij, kar so vse porabile za prašiče, ki jih rede na svoj zasebni račun. Po mnenju strokovnjakov bi se dalo s hra~o, ki jc bita odveč kuhana, krmiti nai-tnarj sto prašičev. Na to nesramnost povemo gospodom, ki dvigajo, kadar jim zmanjka denarja, pod fingiranimi imeni stotisoče v bankah, ki niso njihovi in ki tlačijo o priliki nacionalizacij inozemskih podjetij milijone v svoj žep, da je g. dr. Kraigher, če je hotel preživljati svojo sterilno družino, moral imeti poleg mizerno plačane službe ravnatelja bolnice še postransko službo pri okrajni bolniški blagajni (eno uro na dan), ker je njegova privatna praksa, odkar je bil ravnatelj bolnice, popolnoma propadla. Ko bi zaslužil dr- Kraigher privatno 40.000 kron ne v enem mescu, ampak vsaj v enem Jelu, bi mu pri njegovi skromnosti ne bilo treba delati dolgov. Kar se pa tiče označbe Kraigherja kot ^sitega avtonomista smo mnenja, da ima kot državljan pravico biti sit, kot pošten človek pa v očigled korupcio-nizmu, ki ga uganjajo naši nadcentralisti, dolžnost biti avtonomist. Da je bila tirana v bolnici nezadostna in slaba, ni kriv dr. Kraigher, ampak Ša-rabon na Zaloški cesti, ker mu je postalo neumno dajati državnemu zavodu vele-agrarne države krompir in moko brez upa na povračilo na puf. Od moke in krompirja, čebule in kofetn pa, ki jih g. šarabon ni hotel in saecula saeculorum kreditirati Kraigherju kot ravnatelju bolnice, tudi naj-usmiljenejše ustniljenke ne morejo rediti __.__——s * Pr. Slnmpar je *voj nas očital upravi bolni op, dit liaje bolnikom predobro hranp. 100 prašičev. Istina je sicer, da živi v naši državi dosti svinj na državne stroške, te pa ne krulijo v hlevih usmiljenih sester. Dr. Kraigher — to ve vsak poznavalec Žerjava, — ni šel v pokoj ker je bil nesposoben in malomaren v službi ravnatelja, marveč ker je očital gospodu Žerjavu ko-niptnost- To dejstvo pa potrjuje zopet le, la je mož zadel v živo. Delovni program vlade. Belgrad, 30. avg. (Izv.) Vladni delovni program za sejo ministrskega sveta, ki bo 5. septembra in ki je že sedaj obilen, se bo poleg tega ae povečal, tako da bo morala imeti vlada sejo dopoldne in popoldne. Doslej se izmed važnih predmetov, o katerih se bo razpravljalo, omenjajo naslednji: Vprašanje sporazuma z Italijo, akcija za pobijanje draginje, ureditev vprašanja apanaže princa Jurija, pobijanje pijanstva in zapravljanja, zatvorenje kavarn, barov in aličnih lokalov, pričetek dela zakonodajnega odbora ter skupščine in določitev njenega dnevnega reda, izplačilo doklad občinskim tajnikom, odobrenje za osnovanje glavnice v znesku 12 milijonov dinarjev za belgrajsko aprovizacijo, sklepanje o invalidskem zakonu, ureditev agrarnega spora v Dalmaciji, ter mnoga druga manj važna vprašanja. Belgrad, 30. avg. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori, da bo v prvih sejah narodne skupščine prišlo na dnevni red poročilo o zakonskem predlogu glede ureditve okrožij in srezov in zetske oblasti, nadalje zakonski predlog o izpremembah zakona o oblastni in občinski samoupravi, poročilo verifikacijskega odbora ter odbora za prošnje in pritožbe, uradniški zakon, za njim pa invalidski zakon. Italijansko-avstrijska pogajanja. Rim, 30. avgusta. (Izv.) Listi ugotavljajo, da z včerajšnjo sejo ministrskega sveta italijansko-avstrijska pogajanja niso bila zaključena. Sklenilo se je, naj se tretina sedemmilijonskega kredita izplača takoj, ostali znesek pa tekom prvih desetih dni meseca septembra. »Messagero« pristavlja: Ako se bodo pogajanja nadaljevala, pomenja to, da se čaka na odločitev zveze narodov, na kar se preide od besed k dejanjem. List zatrjuje, da se nameravajo skleniti posamezne pogodbe o združitvi obojestranske produkcije, o ustanovitvi velikih industrijskih sindikatov za promet a sirovinami in o izpremembi uprave v večjih podjetjih, pri čemer bo italijanskemu kapitalu prepuščena kontrola. Grško-turška vojna. Atene, 30. avgusta. (Izv.) Grške čete so dne 25. t. m. pri Belčiku zavrnile sovražne napade proti Derekenu. Dne 26. t. m. so Turki dvakrat napadli pri Afuin-Karahisarju; napad so prihodnji dan ponovili z desetimi divizijami. V nedeljo so Grki izpraznili Afiun-Karahisar in se umaknili v nove postojanke zapadno od mesta, kjer so odbili nov napad sovražnika in zasledovali turške čete. Carigrad, 30. avgusta. (Izv.) Iz Ango-re poročajo: Zadnje vesti s fronte potrjujejo začetek gibanja v odseku Nikomedea. Grki se umikajo pred napadi turških letečih kolon. Turkom so padle v roke velike množine orožja in municije ter veliko število ujetnikov. Grki imajo veliko izgubo. Turški leteči oddelki prodirajo v smeri proti Brusi. Ako se to prodiranje nadaljuje, pridejo Grki v nevarnost, da jih naše čete odrežejo za hrbtom, Carigrad, 30. avgusta. (Izv.) Po zavzetju kraja Afiun-Karahisar s strani Turkov. se je grška armada umaknila že za 60 km. Minister notranjih poslov in minister vojne sta zapustila Atene in odpotovala v Smirno, kjer bosta razpravljala z vojaškimi poveljniki. V Atenah vlada živahno gibanje. Časopisje ostro napada voditelje armade radi njihove neprevidnosti. Pariz, 30. avgusta. (Izv.) Kakor se poroča iz Adane, je turška kavabrlja po srditem boju zavzela Eski Šehir. Napredovanje turških čet se nadaljuje v vseh odsekih in je prekoračilo že 70 km. BREZPOSELNOST V ČEŠKO-SLOVAŠKL Praga, 30. avgusta. (Izv.) Zveza steklarn naznanja, da bodo v kratkem morale vsled visokega tečaja češkoslovaške krone vse članice zveze ustaviti obrat. Število delavcev, ki so popolnoma brez posla ln ki znaša sedaj 4000, se bo podvojilo. Sedem tisoč delavcev je sedaj le deloma zaposlenih. _ Evharistični kongres v VaralSinu. Evharistični kongres v Varaždfnu preteklo nedeljo 27. avgusta je uspel nad vse pričakovanje veličastno. Kongres je bil zamišljen samo kot okrožni, no kot narodni. A razvil se je tako mogočno, da bi ne bil v nečast narodnemu evh. kongresu. Število udeležencev cenijo na 40.000. Varaždiu je jako pripravno mesto za tak kongres. Imenujejo ga hrvatski Rim. Ima namreč cerkva in samostanov skoro toliko kakor petkrat večji Zagreb. Ljudstvo okoliško je dobro in verno. Ko smo gledali to dobro ljudstvo v procesijah pevajoč skupaj hoditi, smo si mislili: še je vera na svetu l Dosti bodo imeli še opraviti tisti, ki bi jo radi zatrli v našemu ljudstvu! Ne, ta reč ne bo šla tako lahko 1 Ves Varaždin je odmeval pobožnega petja. Cerkve so bile vse premajhne. Celo noč med soboto in nedeljo je bilo izpostavljeno Najsvetejše v petih cerkvah. Vse cerkve so bile polne raolilcev. V nedeljo dopoldne ob 9. je bila pri štirih cerkvah ob istem času po ena pridiga v cerkvi, druga izven cerkve. Tudi moških, mladeničev kakor mož, je bilo vsakih za dve cerkvi. Fantje so imeli svojo pobožnost pri ka-pucinih. Cerkev ni majhna, a iih je bilo pri govoru izven cerkve še več kakor v cerkvi. Slovenci-Štajerci iz ptujskega okraja in Prekmurci — so imeli svoje zbirališče in pobožnosti v uršulinski cerkvi. Govoril je P. Ladislav, O. C. dr. Medved iz Maribora in poročevalec. Ob 11. je imel nadškof dr. Bauer sv. mašo na trgu Svobode pred mestno hišo. Ličen trg srednje velikosti je bil premajhen. Poleg nadškofa sta bila navzoča tudi škofa Mišic iz Mostara in Njaradi iz Kri-ževca. Ob 3. popoldne se je razvila iz župne cerkve velikanska procesija, ki je šla po širokih ulicah varaždinskih kakor po »ringu« skoro okoli celega mesta. Vsa ta dolga vrsta se je na koncu zlila v jezero na prostranem Strossmajerjevem trgu, kjer je bil končni blagoslov. Lep in ljubek je bil pogled na to veliko množico večinoma belo oblečenega ljudstva. Tudi oblasti in vojaštvo se je udeležilo procesije. Po procesiji je bila na telovadišču poleg mestne telovadnice akademija. Pater Teofil, doktor orientalskega instituta v Rimu in profesor osrednje frančiškanske bogoslovnice istotam je govoril temeljilo o Evharistiji in socialnem vprašanju. Odprl je jasen pogled v svet poganski in krščanski. Noč in dani Četudi ta dan ni vedno jasen, pa je še vendar dan v primeri s pogansko nočjo. In s tem poganstvom nas hočejo moderni neznalwžci zopet osrečiti 1 Kot posebnost je treba omeniti, da je stroške kongresa prevzela mestna občina. V mestnem svetu imajo večino demokratje«. Mesto je bilo večinoma v zastavah. Zadovoljnost in veselje nad tako nepričakovano veselim uspehom je splošna. Kongres je katoliškim Hrvatom, ki niso sami v svojo moč popolnoma zaupali, vlil poguma. Zdaj vidijo, kaj lepega se da tudi pri njih napraviti. Ta kongres je prvi v dolgi vrsti enakih ali podobnih shodov, ki bodo sledili temu prvemu leto za letom po raznih krajih. Obenem — kakor se je pri akademiji poudarjalo — začetek novega verskega pokreta med hrvatskim narodom. Ta blainaža ministra Puclja je vzrok, ! da njegova lajbžurnr.la »SI. Narod« in »Jutro* doslej nista še ničesar priobčila o »sijajnem shodu« ministra Puclja v Horjulu- Upamo, da je samostojnežem pri nas odklenkalo. v Horjulu, Že skozi štiri tedne so bobnali po celi ljubljanski okolici samostojni in demokrati ter pripravljali shod ministru Puclju. Pro-šlo nedeljo se je res pripeljal v svetlem vladnem avtomobilu minister Janez. Zbralo se je okoli 150 samostojnih stebrov iz Vrhnike, Polhov, gradca, Notranjih goric, Ljubljane, Dobrove in celo iz oddaljene Radovljice so poklicali par rokoborcev v obrambo ministra Puclja. Domačinov je bilo na shodu celih pet samostojnih In okoli 150 naših žensk in otrok, ki so prišli na shod kot opozicija ter s primemo mačjo godbo pozdravili velikana iz Velikih Lašč. Minister Pucelj govori — trobento zatro-bentajo, godba zasvira, ministrovih besed se ne čuje. Za Pucljem poskusi Kušar, za Kušarjein Vrhovec, za njim Kozamernik, toda v splošnem nemiru se čujejo le glasovi ženske opozicije ln otroških trobent. Zavedni Horjulci so namreč Pucljev shod popolnoma bojkotirali in mu poslali v pozdrav le domačo godbo, katera mu je delala dovolj neprilik. Ko so samostojneži sprevideli, da v Horjulu zanje ni mesta, je stopil na govorniško tribuno najmlajši sin poslanca Sta-novnika akademik Aleš, ki je v ognjevitih besedah dokazoval ekscelenci Puclju, da se je na shodih tolikokrat zlagal, kolikor besed je izpregovoril. Nato jo Aleš obrazložil zborovalcem še Pucljeve volovsko kupčije, njegove železnice na papirju in pojasnil, da ekscelenca Janez v Beogradu doslej za slovenskega kmeta še toliko ni dosegel, kolikor je nekdanji deželni odbor eni sami kmečki vasi izdal za povzdigo živinoreje. Izvajanja akademika Stanovnika so zadela Puclja v živo, spočetka se je smejal, kasneje mu je pretil, da ga bo tožil, slednjič pa ga je pričel po ministrsko zmerjati s smrkovcem. V zadregi je naročil g. minister svojemu šoferju, nai e^ ^d-j pelje, niti na malico k Muhi ' • puccli, tako se mu 'n mud?' II. Ljubljanski veliki semenj od 2—11 sept 1922. OBIŠČITE II. VZORČNI VELESEJEJI V LJUBLJANI OD 2. DO 11. SEPTEMBRA 1922. Najboljša prilika za nakup vsakovrstnega domačega in tujega blaga. Zbirališče vseh industrijalcev, trgovcev in obrtnikov iz cele kraljevine. Sejmišče obsega preko 70 zgradb in 40.000 kv. m. Najlepša možnost za obisk divnih krajev Slovenije- Legitimacije za obisk velesejma, s katerimi je združena ugodnost za polovično vožnjo po vseh železnicah naše države, prodajajo se po Din 40.— v Ljubljani pri Uradu Ljubljanskega velesejma, Gosposvetska cesta, Tourist Office, Dunajska cesta in Internationale Waggone Lits Com-pagnie. • * * — Prva sejmska številka »Slovenca« v znatno večjem obsegu in povišani nakladi izide v soboto zjutraj, dne 2. septembra-Oglasi za to številko se sprejemajo še danes celi dan do 6. tire zvečer (popoldne samo manjši enostavni inserati). Za na- j daljne sejmske številke treba oddati oglase vselej dan poprej. Samoobsebi umevno se bo naš list v sejmskih poročilih prav posebno oziral na inserente našega lista. — Na sejmišču bo posetnikom velesejma ^Slovenec« vsak dan na razpolago v bližini glavnega vhoda. Ondi se bodo sprejemala tudi naročila za oglase ter dajala tozadevna pojasnila. Vrhu tega bo naš list na razpolago zunaj pred sejmiščem in na vseh važn 'ših križiščih v mestu. — Udeležencem n. ljubljanskega velesejma. Inšpektorat državnih željeznic v Ljubljani nas je ravnokar obvestii, da naj vsi tisti obiskovalci Ljubljanskega velesejma, kateri na svoji domači železniški postaji niso dobili na podlagi legitimacije polovično vožnjo, ampak so morali kupiti cel vozni listek, ta listek obdrže ter ga torej ne oddajo pri dohodu v Ljubljano na kolodvoru. Ta listek v zvezi s sejmsko legitimacijo in znakom daje potem pravice na brezplačno povratno vožnjo- V X X II. Veliki sejem v Ljubljani se vrii letos od 2. do U. septembra in bo letošnja prireditev lanskoletno izdatno nadkriljevala. ji. Ljubljanskega velesejma se udeleži skupno 750 razstavljal-cev v sledečih skupinah: strojna industrija, izdelki iz železa in jekla, ostali kovinski izdelki, poljedelski stroji, avtomobili in dvokolesa, elektrotehnika in razsvetljava, kozmetika, farroaceutičm in ktrurgičvu izdelki, grafika, kartonaža in pisar-niSke potrebščine, pohištvo iu slanovanjska oprema, ostala lesna industrija, tekstilna konfekcija, perilo, klobuki, slamniki, vezenine, lončena roba, majolike, fayence, galanterija, bijouterija, dragu-Ijarstvo, fina mehanika, kemična industrija, kemična industrija, industrija živil, poljedelstvo, stavbarstvo. Blago bo razstavljeno v okroglo 70 velikih in malih paviljonih, postavljenih na posebnem zn to prirojenem sejmišču, ki obsega nad 4.0.000 m3. Priporočamo industrijcem, trgovcem in obrtnikom zlasti pa poljedelcem, da ne zamudijo te ugodne prilike, da obiščejo II. Ljubljanski veliki sejem, ker imajo pri tem krasno možnost za nakup svojih potrebščin. Legitimacije za poset II. Ljubljanskega volesejma, ki upravlčujejo tudi do polovične vožnje po vseh železnicah kraljevine SHS se dobe za ceno Din 40 pri vseh novčanih zavodih v vseh večjih mestih. Vstopnice k vsem navedenim predstavam se bodo prodajale v paviljonu Narodnega gledališča na velesejmu vse sejmske dni. Poleg tega bodo na razpolago pri dnevni blagajni v opernem gledališču vsak dan od 10. do 1 in 3. do B. ure ter pol ure pred vsako predstavo pri večerni blagajni. Poljed-elci in, ljubljanski velesemenj. II. Ljubljanski velesemenj, ki se vrši v času od 2. do 11. septembra v Ljubljani jo posebno važnosti za naše poljedelce. Upoštevajoč agrarni značaj naše kraljevine je sejmska uprava skrbela za to, da najdo poleg raznovrstnih industrijskih in obrtnih izdelkov poljedelec na II. Ljubljanskem velesojinu vse kar rabi za svoje gospodarstvo. II. Ljubljanski ve-lesejm bo tedaj najboljša prilika za nakup vsakovrstnih gospodarskih potrebščin, poljedelskih strojev, raznefra orodja, raznih umetnih tniojil, vsakovrstnega blaga itd. Legitimacije za poset IL Ljubljanskega velesejma, ki upravičujejo tudi do polovične vožnje po vseh železnicah kraljevine SHS se dobe pri vseh novčanih zavodih v vseh večjih mestih za ceno Din 40. Obiskovalcem II. Ljubljanskega velesejma, ki se vrti od 3. do 11. septembra v Ljubljani na posebnem prostoru obsegajočom okoli 70 večjih in manjših zgradb daje vsakovrstne informacije urad II. Ljubljanskega velesejma ter tem preskrbi proti predhodnemu naročilu tudi stanovanje V lo svrho naj stavijo obiskovalci točno adreso ter dan prihoda in čas nameravanega bivanja v Ljubljani stanovanjskemu odseku Ljubljanskega velikega semnja. Posestnike permanentnih legitimacij ponovno opozarjamo, da dob« sejtnski znak šele prt sejmskih blagajnah v zameno za pri legitimaciji se nahajajoči se kupon. Za polovično vožnjo po železnicah zadostuje legitimacija sama no da bi bilo za to treba sejmskega znaka. Dohod na sejmske prostore jc pa dopuščen za posestnike legitimacij je v zvezi s sejraskim znakom. Udeleibo pri otvoritvi. Kakor nam javljajo se udeleže slovesne otvoritve 11. Ljubljanskega velesejma poleg pokrovitelja ministra trgovine in Industrije gospoda Osvalda Vilovida tudi drugi ministri. Malodane si ministri pa pošljejo na II. Ljub-ijr>" -j velesejem svoje strokovne referente. ■'no '^'•daliilc Tivoli aH Deveta delela. Za '»o od 2. do 11. soptembra sc je etabliralo v Hotelu Tivoli letno gledalUHSe pod priznanim strokovnim vodstvom gospoda Putjata, To bo za doslej ie nepoznane atrakcije Izdatno pripomoglo k zabavi posetnikov. Pred prodajo vstopni« oskrbuje urad Ljubljanskega velesejma. Fotografiranje n>i sajmiilu. Kakor lanako leto tako je tudi letos za II. Ljubljanski velese-menj preskrbljena možnost, da dajo razstavljale! svoje razstavno prostore fotografirati po oficijel-nem sejmskem fotografu. Sejmski fotografi bodo posneli tudi živahno življenje na sejmli&u ter bodo te umetniško napravljene razglednice posetnikom velesejma pri prodajalcih ua sejmišču proti maU odškodnini ua razpolago. Vsako fotografiranje sejmskih prostorov brez predhodne odobritve od urada Ljubljanskega velesejma ]e strogo ta-branjeno. Sejmska uprava ima na sejmišču tudi svoj filmski oddelek, ki bo vse živahne priaore filmiral. Obiščite I!, ljubljanski veSesemenj od 2.-11. septembra, — Župnim uradom. Dne 8. avgusta 1922 je pogorela vas Hrvaški Brod v žup-niji Škocijan pri Mokronogu. Osmero po« sestnikom so pogorele hiše, hlevi, podi, svinjaki, kozolci, dva konja, dvoje goved, deset prašičev, vsa obleka, vse orodje, vsi letošnji pridelki. Škoda je cenjena na nad 7 milijonv kron. Župni uradi se vabijo, da odrede v župnijah cerkvene nabirke za pogorelce. Nabrani zneski naj se pošljejo potem čimprej ordinariatu. — Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 30. avgusta. — Shod SLS v Horjulu. Prošlo nede-ljo zjutraj po prvi maši se je vršil v Horjulu na prostem pred cerkvijo shod SLS. Poročal je državni poslanec S u i n i k o političnem položaju in delu naših poslancev v Belgradu. Shod je bil sijajno obiskan in se je razvil v pravo manifestacijo za SLS, zborovalci so prirejali poslancema Sušniku in Stanovniku ovacije ter burno pritrjevali govornikovim izvaja* njem. Sklenile so se resolucije, med njimi tudi zaupnica Jugoslovanskemu klubu in našim poslancem. Zborovalci so slednjič sklenili, da bodo za popoldne istega dn« napovedani Pucljev shod bojkotirali, ker ne marajo biti v družbi samostojnih prete« pačev, ki vedno le izzivajo, da bi spravili kako žrtev pred sodišče. Tako se je popoldne tudi ta sklep izvršil in so morali tuji samostojneži klaverno zborovati t ministrom Pucljem ob zvokih trobent in domače otroške godbe. — Srbski kmetje na poučnem potovanju po Sloveniji. Načrt potovanja: v ponedeljek, dne 4. septembra odhod iz Belgrada ob 19-40, torek, dne 5. septembra ob 9.30 odhod iz Zagreba južni kol., prihod v Brežice ob 10.30 (prvi slovenski pozdrav na postaji), prihod v Ljubljano (gL kol.) ob 14.21. Skupna večerja v Zvezdi. — V sredo, 6. sept.- ob 8. uri obisk »Velesejma«, ob 11. uri odvedejo brate okoliški kmetje na svoje domove; ob 7.30 skupna večerja v Zvezi«. Isti dan ob 14. uri zbor kmetijskih strokovnjakov v dvorani Kmetijske družbe. — V četrtek 7. sept. ogled znamenitosti Ljubljane. — V petek dne 8< sept ob 5. uri odhod do Dobrave, potem skozi Vintgar na Bled; v Zaki sprejem, nato ogled živinske razstave. Popoldne ogled in poset blejskih prireditev. Obed in večerja skupna. — V soboto, dne 9. sept Odhod z Bleda in sicer ena skupina v Bohinj (odhod z Bleda ob 9. uri), druga v Rateče. Zvečer povratek v ljubljanska prenočišča)-— V nedeljo, 10. sept. ob 5. uri 40 odhod v Celje (ena tretjina ostane v Celju, druga tretjina gre takoj v Žalec, tretja tretjina v Šoštanj). Zvečer ob 19. uri v Celju skupna večerja. — V ponedeljek 11. sept. ob 7.80 odhod v Št. Jur, skupni prigrizek in obed ob 14- peš v Grobelno, ob 15.15 z vlakom v Rogaško Slatino (sprejem na postaji), ob 17-30 sestanek pred ^Zdraviliškim domom«, ogledovanje, skupna večerja. — V torek 12. sept. ob 454 odhod z Rogaške Slatine v Maribor (prihod ob 9.4). Sprejem na kolodvora. Ogled obrtne razstave, ob 14. skupni obed v »Grajski kleti«. Ob 15.30 ogled vinarske in sadjarske šole, južina, ogled mesta. — V sredo 13- sept. ob 8.30 zbirališče v »Vrtu« in ogled tega podjetja. Ob 10. ! odhod v Falo (ogled). Ljudska veselica, i Odhod iz Ruš ob 19, po 20 v mariborskem | >Nar. domu-f večerja in zabava. — V četrtek, dne 14 sept. ob 6 35 odhod Iz Maribora čez Špilje, Radgono v Ljutomer, v Gor. Radgoni pozdrav in prigrizek. Pozdravi na postajah Slatina, Radenci, Bučečovci in Križevci. Ob 10 prihod v Ljutomer (pozdrav). Skupni obed. Popoldne konjska kozaška dirka nn Cvenu. Skupna večerja v Ljutomeru. — V petek dne 15. septembra oh 6 peš iz Ljutomera v Jeruzalem (prigrizek), ob 15. obed pri Zavratniku v Sve^ tinjah, potem v Ivanjkovce, odtod z vozovi v Ormož (skupna večerja in pozdravni večer). Ob 21.55 odhod v Pluj. — Sobota dna 16. septembra ob 8 zbirališče pred ptujskim »Dijaškim domom«, ogled mesta okolice, skupen obed, popoldne ogled vinske kleli Vinaria«, maln južina, ob 17 hod z vlakom preko Pragerskega v Beograd. — Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani je prejel od prodaja kvasa, katero oskrbuje tvrdka Marija Ži-gon v Škofji Loki za mesec Julij znesek 350 Din. Za trimesečno dobo, maj, junij, julij, odkar vrši tvrdka prodajo kvasa na korist Jugoslovenske Matice, je ta dobila že 866 Din. Ker je blago prvovrstno in cena konkurenčna, namen pa blag, priporočamo našim trgovcem in pekom, da naročajo kvas pri tvrdki M. Žigon, Skofja Loka. — K celjskemu orlovskemu taboru. V vcerajšnem poročilu o orlovskem taboru se ja vrinila pomota. Sveto daritev je daroval in imel cerkveni nagovor premilostni kapiteljski vikar dr. Matek. — Pobegli goluf. V Vršcu so zaprli na prošnjo češkoslovaškega konzulata Miroslava Mencla, ker je izvedel več tatvin in goljufij. Iz zapora je pa Mencl, ki je star 24—29 let, pobegnil. — Iz zaporov novomeškega okrožnega sodišča je pobegnil kaznjenec Iler Franc — Tatvini. V noči na 18. avgusta 1.1. je bilo posestniku P. Šlmifiu v Golem brdu St. 25 občina Medvode iz podstrešne shramba ukradena puška dvocevka s strelivom, par čevljev in 2 para črnih gamaš. Storilec je pobegnil. — Andrijani Grom na Dolenjski cesti 14 je bilo dne 3. avgusta 1922 na Petelinem iz stanovanja ukradeno: črni nizki čevlji, kmetska obleka, koc, prevleka za podglavnik v skupni vrednosti 3500 kron. Storilca že imajo. — Ha trgu blizu hotela Petran na Sledu Je bila na Vel. šmaren pozabljena mi mladi trgovki z manufakturo rjava Škatlja. Zaradi važnosti zapisnika in papirjev se prosi gospodična, ki je znana, da pošlje tkati jo proti povrnitvi stroškov na naslov: Vončina Drago, stud. phil. (učitelj), poštno ležeče Žiri. — Kako ie rešuje invalidsko vprašanje? — Prejeli »mo: 26 Štiri leta rešujejo invalidsko vpra-lanje a do danes Se ni sluha ne duha, ali bo kdaj rešeno ali ne. Z njim si belijo glave razni strokovnjaki in sestavljajo uredbe in zakone ali vse zaman, oreh je trd — menijo gospodje — in iz-mjalili »o si drugo poL Postavil se je invalidski dom v Cellu, kamor se je sprva poslalo invalide nienoe tn nekaj takih, ki čakajo le po Štiri leta na 5rinemo eksistenco. Kaj smo doživeli mesto zaže-ene eksistence, nihče ne bo verjel. Zadnji čas pošiljalo iz Golnika težko tuberkulozne ter razne no-tranje bolne vse v invalidski dom v Celje. Vpra-iamo Vas, gospodje, ali Vam je znano, da bo ta odredba zahtevala novih žrtev, ali moramo Se ml postati tuberkulozni, ali ni dovolj, da smo brez nog ln rok itd. Kaj se namerava z Golnkom, bo U tudi »a kmalu na prodaj? Delo je res sistematično; gospodje, spoznali smo vaš načrt; tako se ne bo reševalo invalidsko vprašanje. Kličemo vam, iz-premenite zasnovani načrt dokler imate Se čas, si-eer smo primorani, da napnemo svoje zadnje moči ter vam pokažemo pravo pot — Celje, dne 20. avgusta 1922. — Sledi 41 podpisov. — Velik« tombola r korist Jugosloven-akt Matici se vrši v nedeljo, dne 3. septembra v Kamniku. Opozarjamo na lepe dobitke, med temi »eženj bistriških drv in nekaj dobitkov starinske vrednosti. Začetek tombole ob 3. nri popoldne v mestnem parku. Po tomboli velika ljudska veselica. — Izkaznice za avtomobile. Pokraunska uprava za Slovenijo ie dobila od policijskega ravnateljstva v Zagrebu obvestilo, da Prihajajo v njegovo področje avtomobili z označbo SL, torej iz Slovenije in da se dogaja, da se lastniki, ozir. Šoferji ne morejo izkazati s predpisanimi voznimi dovoljenji ali z izkaznicami za Šoferje. Ker ie policijsko ravnateli-»tvo v Zagrebu poostrilo kontrolo nad avtomobili In motornimi kolesi, se lastniki takih vozil opozarjajo, naj imajo pri vožnjah v Zagreb vedno pri sebi predpisane izkaznice, to je vozno dovoljenje, ter izkaznice za Šoferje, da se tam Izognejo eventuelnim neugodno stim I— Dr. Krekova 'kuharska gospodinjska iola pri urSulinkah v Ljubljani začne s poukom 20. septembra. Ker ie zaradi tesnih prostorov število gojenk dokaj omejeno, opozarjamo, da se gojenke čimpreje zglase. Leh-ko so notranje, ki imajo stanovanje m vso oskrbo v zavodu, ln zunanje, ki imaio razen pouka in obeda oskrbo zunaj. Gojenke morajo dopolniti 17. leto. Pouk se peča z vsemi strokami gospodinjstva, teoretično in praktično: z vzgojo. zdravstvom, nego otrok, kuhanjem, šivanjem, krojnim risanjem itd. Natančni prospekt dobe reflektantlnie v zavodu ali po poŠti, če se rani zglase. —• Kuratoril. — Dve smrtnonevarni poškodbi. Na Bregu pri Litiji Je dne 28. avgusta neki Smuk za-boael z nožem v trebuh posestnikovega sina Ivana Drnovška. — Drugi podoben slučaj se )e zgodil v baraki na južnem kolodvoru, kjer e neki delavec svojega tovariša Miho Mar-čenka, doma iz Rusi'e, udaril s kolom po glavi. Obe poškodbi sta težki in sta bila poškodovanca pripeljana v bolnico. — Nesreča, slamoreznica je zmečkala prste dveletni Anici Pogačnik iz Lancovega. Katol. shod pri Sv. Križu nad DraronraiJom. Na Malo Gospojnico, 8. septembra, se vrši pri Sv. Križu nad Dravogradom KATOLIŠKI SHOD zn dravograjsko, marenberško, starotrško in vuzeniško dekanijo. SPORED: Ob 8. uri sv. maša v proštijski cerkvi v Dravogradu (nar. posl. dr. Jos. Hohnjec) nato manifestacijski sprevod od proštijske cerkve v Dravogradu skozi trg k Sv. Kri-Vsi udeleženci, zlasti društva, naj se brezpogojno zbero pred prostijsko cerkvijo v Dravogradu. Pri 8v. Križu ob pol 10. uri cerkveni govor (vseuSil. docent dr. Gregor Rozman), nato sv. maša (generalni vikar Vol-benk Serajnik), pojejo združeni pevski zbori — vse pod milim nebom. Po končani službi božji katoliški shod, na katerem govorijo sledeči: 1. Narodni poslanec dr. Hohnjec: Položaj katoliške cerkve v Jugoslaviji. 2. Urednik Franc Kremžar: O katoliškem tisku. 3. Ravnatelj dr. Jerovšek: 0 katoliških organizacijah. 4. Narodni poslanec Pušenjak: Kaj nam katoličanom manjka? Sklep: Posvetitev Presv. S. J. in blagoslov. V slučaju slabega vremena se vrši cerkvena slavnost v proštijski cerkvi v Dravogradu. Železniške zveze za udeležence so ugodne: za Mežiško dolino zjutraj iz Pre-valj ob 5.15 uri, dohod v Dravograd ob 6. url. — vrnitev popoldne ob 5. url. Udeleženci iz Dravske doline se poslužijo vlaka, ki prihaia ob 7. uri zjutraj v Dravograd — vrnitev ob pol 7. uri zvečer. Za Mislinjsko dolino se pripravlja posebni vlak, ki že sedaj prihaia ob 8. uri v Slo-venjgradec. ki bo pa ta dan prišel ob 8 en četrt v Dravograd. Pri vseh vlakih čakajo reditelji. Orli, Orlice v kroju, zastave, ozir. označbe naj vzamejo s seboj tudi vsa druga društva. Vozove, s katerimi se pripeljete v Dravograd, okrasite z zelenjem. š Sv. Trojica v Halozah — razno: V naših zapuščenih in revnih Halozah se pač vedno nesreče dogajajo. Dne 4. junija t 1. na Binkoštno nedelio ie strela udarila med silno nevihto b točo v hišo posestnika Jakoba Šprah v Gorci, ter mu je v nekaj trenutkih do tal voepelila hišno in gospodarsko poslopje. Rešili so v istem tfrabnu le živino tn golo življenje. Bil ie le za majhno vsoto zavarovan, a kai nai zaleže ta malenkost v sedanfi draginji. — Dobro bi bilo, da bi se nasvet vlade upošteval in bi se vsi dosedaj zavarovani predmeti saj primerno višje zavarovali. — O polnoči od sobote na nedelio dne 26__27. avgusta t. L ie oa izbruhnil ogenj v zvoniku Sv. Trojiške žuone cerkve. Pri jabolku nad kupolo so zapazili v polnočni uri strežaii — posestva graške hranilnice znak. kakor bi dve sveči na vrhuncu zvonika goreli. Trenutno pa začne švigati plamen na vse 6trani. V nevarnosti io bila cerkev, žnpništa in vse sosedne hiše. Na klic ie bila skoraj vsa okolica Gorce in Dolenc 00 koncu, in staro ter mlado ie hitelo na hrib Sv. Trojice ogenj gasit. — Razsodnosti merodajnih oseb. ter da ie stolp nad zvonovi obokan in še povrh betoniran, ter da se ie vsa kupola na severnovzhodno stran iz zvonika prevalila, sc ie zahvaliti, da ie otfeni uničil le kupolo ter stavbo do omenjenega boka. ker sicer bi bila pogorela cerkev, župnišče in vse bližnje hiše. ter gospodarska ooslopja na GorcL — Kako ie nastal orfeni? Meni se oač, da tukaj ni bilo zlobne roke vmes, ker kako bi moglo pri križu z jabolkom goreti? Najgotoveje ie, da ie v četrtek 24. avgusta udarilo, ko ie bil tako močan dež z bliskom in gromeniera v strelovod na župnišču, ter iskro potegnilo v jabolko, kjer je potem zače'o tramovje tleti, doker ni v omenjeni polnoči v popolnem plamenu izbruhnil ogeni. Pogled na ta ogeni 10 v tej visočini ter taki tmini je bil pretresljiv. Vse je mislilo, da vsa okolica župne cerkve zgori, toda gašenje marljivih občanov ie silni ogenj le vstavilo. Škoda ie velika — nad pod milijona kron, zavarovano pa ie bilo samo za 10.000 kron. — Njive, travniki in vinogradi so nam spomladi obetali še dokaj lopo upanje, toda letna suša, ponekod dvakratna toča — oovrh pn še tu tn tam peronosnora s ples-nobo ie veliko pokončala. Sedanji dvakratni dež morda popravi, da bodemo imeli srednje dobro trgatev. Tudi drugih jesenskih pridelkov bo še morda za srednjo mero. Ie otave ie bilo prav malo. oo nekod na urav nič. še niti poštene paše ne. Kaj lto? Davki pa vedno večji. Pomanjkanje kruha smo imeli do^daj, a na zimo ln spomlad pa bo še huje. Kdo naj nam pomaga? Vlada? prid bavarske avtonomije. Mimogrede bo- ! dl omenjeno, da se je Windhorst zavzemal na nemških katoliških shodih celo svoje življenje za avtonomijo ali federali- i zacijo nemških dežel. Vobče so nemške deželo Se do danes federalistično združene s skupno nemško državo. Tako je politično in socialno ozadje 62. nemškega katoliškega shoda v Mona-kovem 1. 1922. V okvir katoliškega shoda je združeno več zborovanj in razstav. Istotako je bila za udeležence posebna predstava Kristusovega trpljenja v Oberammerganu dne 25. t. m. Dne 26. t. m. je bilo romanje v Altotting k čudežni kapeli Matere božje, patrone Bavarske. Dne 27. t. m. je bila ob krasnem solčnonedeljskem dnevu otvoritvena služba božja s slavnostnim obhodom po mestu. Obhod je bil impozanten. Najbolj pa so bili aklamirani Tirolci s svojim^ velikim zgodovinskim križem ter svojimi kosami, cepci, sekirami, bodali in drugim orožjem iz bojev Andreja Hoferja proti Francozom. Lepi Kraljevi trg, K5-nigplatz, ki je nekako tako velik kakor ljubljanska »Zvezda«, je bil natlačeno noln udeležencev med katerimi so plapolale v zrak neštevilne zastave, med njimi pa blestele svetle uniforme katoliških akademikov, katoliških buršev in mladenk. Sodi se, da je bilo najmanj 100.000 oseb pri tej manifestaciji za katoliško veroizpoved. — Mnogo jih ni moglo priti blizu, nekateri so bili na bližnjih strehah. Ob 10. uri je stonil na pri?nico kardinal Faulhaber ter jo z mogočnim glasom v znano klasični obliki izrekel apostolske besede v smernicah verskega prepričanja. Po govoru je imel nuncij Pacelli b'ho sv. mašo med petjem izvežbanega zbora, ki je priredil prejšnji večer v stolnici krasen cerkveni koncert. Pri zborovanju opoldne se je konstituiralo predsedstvo. Zvečer ob 7. uri je bil pozdravni večer, pri katerem so govorili med drugimi ministrski predsednik Bavarske grof Lerchenfeld o katoliškem svetovnem naziranju, nuncij Pucelli o napredovanju katoliške misli med Nemci itd. Socialdemokratski žnpan v Monako-vem jc pozdravil shod in mu želel uspeha. Kolinski župan je govoril o francoskem zatiranju nemške svobode v njegovi ožji domovini. Nadškof solnorrraški je rekel, da Solnograško veže z Bavarsko jezik, kri in zgodovina. V smislu potrebe osvojen ja so govorili zastonniki iz Saarskeea ozemlja, ki je okunirano no Francozih, iz Gdan-ske?a, iz češkega. Tirolec je rekel: »Katoliška Nemčija vzemi svo? Tirol.« V slavnostni dvorani je bilo kakih 13.000 sedežev in na tisoče stojišč. Vsi govorniki so bili burno aklamirani, zl^ti oni iz zasedenega ozemlfa. Iz Alzacije in Lorene seveda ni bilo nikogar. jnMHflpfv, r Originalni davek. Mestno zastopstvo v Gornjem Litvinovu je sklenilo, uvesti davek na poročno potratnosti. Odslej bo samo ena kočija ali Uoleselj prost davka, vsi drucri vozovi bodo podvrženi davku, ki bo znašal 10 Kč o«) voza. r Cenzura za pošiljke na Rusko in iz Ruske. V«, postne pošiljke, ki jih odpravljajo naše pošte na Rusko oziroma prejemajo od tam, morajo biti cenzurirane, preden se odpravijo na Rusko oziroma preden se izroče naslovnikom. Zato !e Poštno ministrstvo odredilo, da se vse poštno pošiljke, ki so naslovljene na Puško in ki prihajajo iz Ruske odpravljajo na glavno belgrajsko pošto, k-er jih komisija za ruske izbcglice cenzurira iu opečati s svojim žigom, ki ima legendo: Državna komisija za ruske izbeglice. Samo tako opečalene pošiljke se smejo odpravljati v Rusko aH izročili naslovnikom. r Velika vročina v severnih deželah. Na Nor-, veškem imajo letos tako vroče poletje ,da nikoli tega. Mnogo ljudi je zaradi prevelike vročine zbolelo. Zastran silne vročine se dela na polju samo ponoči. Poroča dr. M. K. Monakovo, 27. avgusta. Nemški katoličani se zbirajo od leta ' 1848 od leta do leta na svojih katoliških shodih. Letos obhajajo 62. katoliški .shod j v bavarski prestolnici v Monakovem. Zbrali so se v znamenju ponižanja Nemčije, gospodarske bede in negotove bodočnosti. Nemški narod še strada v svoji celoti. — Krušne in živilske karte še niso povsod izginile. Mleka je povsod premalo. Nemška deca ob Renu umira in starci hirajo vsled pomanjkanja mleka in drugih živil. Pri pičlosti živil pa raste draginja od dne do dne, zlasti vsled najnovejšega padanja nemško valute. Sovraštvo med Francozi in Nemci je veliko. Francozi obdolžujejo Nemce, da so jim med vojno opnstošiii in oropali brez potrebe zasedene kraje. Nemci pa se zdaj pritožujejo, da jih Francozi preveč pritiskajo in žalijo na njihovi časti. Nemški narod še ni prišel do pravega miru tudi v svoji notranji državni upravi, imajo ustavo, toda marsikaj je še nedo-vršeno in le provizorično. V zadnjem času so bore Bavarci za svojo avtonomijo proti unitarističnim naredbam za »obrambo republike«. Te dni so je spor poravnal v g Žitni trg v Zagrebu. V Zagrebu so bile dne 29. t. m. cene žitu sledeče: pšenica 1750 do 1820 K, koruza 1500—1550, rž 1450—1470 K, ječmen 1700—1720, oves 1300—1370 K, pienična moka (št. 0) 2750—2800 K. g Stane papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 22. avgusta je bilo za 4.984,143.656 Din papirnatega denarja v prometu. Stanje papirnatega denarja se je zopet povečalo za 28,403.775 Din. g Generalni konzulat naše države se otvori v Berlinu. Generalni konzulat bo vodil Slavoljub Ramedanovič. g Kredit ta železničarske Sole. Železniško ministrstvo je votiralo kredit od Din 2,500.00.— za zgradbe železničarskih šol. Te šola se bodo grr.dile v Belgradu, Zagrebu, Su-botici in v Sarajevu. V Liubliani nič. tf S vinski semenj ▼ Višnji gori. V petek, dne 1. septembra se vrši v Višnji gori veliki živinski semeni. g Prodala kon| na Jesenicah. 66 konj. ki sipo jih preieli kot reparacljsko blago Iz Nem-čiie, se bodo prodajalo na Jesenicah pri kolodvoru dne 1. septembra ob tO. uri dopoldne in eventuelno dne 2. septembra. g Obiskovalcem pralkega velesejma, ki se vrli začetkom septembra v Pragi, priporočamo Dr. Sarabonovo knjigo o CeSkoslovaSkl z jako preglednim zemljevidom. BORZE. Curih. .1(V avgusta. (Izv.) Berlin 0.38, Newyork 525.75, London 23.47, Pariz 40.65, Milan 23.20, Praga 17.25, Budimpešta 0.30, Zagreb 1.425, VarSava 0.06, Dunaj 0.005. avstrijske krone 0.0075. Berlin, 30. avgusta. (Iiv.J Devize. Dunaj 1.98, Budimpetša 74.90, Milan 6841.40, Praga 5093.60, Pariz 11.985. London 6916.30, New-bork 1548.06, Curih 29613.90. .Praga, 30. avgusta. (Izv.j Dunaj 0.04625, Berlin 2325. Rim 130.25, avstrijske krone 0.04625, italijanske lire 129.25, Pariz 231.25, London 134 75, Newyork 29.925. Curih 563.50. Dunaj, 30. avgusta. (Izv.) Devize. Zagreb 202.65—202.95, Beograd 810.60—811.80, Ber-Kn 51.85—52.15, Budimpešta 45.46—45.54, London 345.900—346 100, Milan 3413.50 do 3416.50, New\ork 77.555—77.605, Pariz 5985 do 5991, Praga 2499—2501, Sofija 442—443, Curih 14.743—14.757. Valute. Ameriški dolarji 77.250—77.350, bolgarski levi 404—406, nemške mrake 52.25—52.75, angleški funti 345.450—345.750, francoski franki 5935 do 5945, italijanske lire 3383—3387, jugoslovanski dinarji 806—808, rumunski leji 599.50 do 600.50, švicarski franki 14.690—14.710, češkoslovaške krone 2488.50—2491.50, mažarske krone 45.44—45.56. lj Umrl je na Rakovniku pri Ljubljani ondotni uslužbenec Blaž Bračko. Pogreb pojde danes popoldne ob 2. uri z Rakovnika na pokopališče k Sv. Križu. Kri-ževniška Moška Marijina družba se udeleži pogreba po deputaciji z zastavo. Zbirališče na Ambroževem trgu pri šentpeterskem mosht. lj Zgodovinska razstava slovenskega slikarstva, katero ie financiral II. Ljubljanski velesejem, priredila pa Narodna Galerija, se otvori ob začetku velesejma v prostorih ljubljanske obrtne šole v prvem nadstropju. Na njej bodo razstavljene slike iz najstarejših dob, od katerih moremo zasledovati dela slovenskih umetnikov, pa do srede XIX. stoletja-Nepričakovano dobro bosta zastopani dobi baroka in rokokoja. manjkale pa tudi ne bodo naše renesančne slike in slike iz biedermaver-ske dobe. Aranžma razstave je zgodovinski. Ta prireditev bo gotovo najlepša senzacija izmed prireditev velesejma, zato naj si razstavo nihče ne pozabi ogledati, ker bo zelo kratek čas odprta (do 12. sept.). lj Gledališke predstave ob času 11. velesejma v Ljubljani. Narodno gledališče priredi tekom letošnjega velesejma šest opernih in štiri dramsko predstave, ki se bodo z ono izjemo menjale tako, da se vrši eu večer predstava v operi, drug večer pa v drami. V operi bodo peli: drugega septem-1 bra Smetanovo »Prodano nevesto« kot slavnostno predstavo, prirejeno na čast udeležencem II. velesejma v Ljubljani, z gg. Le\vaando\vsko, Kovačem, Zathejem Ln Mohoričem v glavnih vlogah; četrtega znamenito rusko delo, Musorgskega veliko muzi-kalno dramo »Boris Godunov< z g. Levarjem y naslovni vlogi; šestega Puccinijevo opero >Madame »Butterfly< z gg. Talerjevo, Rewiczevo, Kovačem in Levarjem v glavnih vlogah; osmega Smetanovo »Prodano nevesto«; desetega tri učinkovite Puccinijeve enodejanke »Triptychon< z gg. Taler-jevo, Zikovo, Rewiczevo, Ki7.ys7.talowiczevo, Levarjem in Kovačem v glavnih vlogah in dvanajstega Bizetovo opero »Carmen-: z gg. Thierry-Kavčniko-vo, Lovšetovo, Sowilskim in Cvejičem v glavnih vlogah. V drami bodo igrali: tretjega Molnarjevo predmestno legendo »Liliom« z gg. VVintrovo, Ju-vauovo, Rogozovo, Raka rjavo, Pečkom, Rogozom in Plutom; petega pri nas do lanske sezone neznano a zabavno komedijo Suhovo-Kobilina »Svatba Kre-činskega. z gg. Rakarjevo, Gorjupovo, Putjato, Kraljem in Šestom v glavnih vlogah, sedmega Mo-lierovo komedijo »Namišljeni bolnik« z g. Plutom v naslovni vlogi in devetega Gogoljevo komedijo »Revizor«.-, kjer igra Hlestakova g. Železnik. lj Finančna deželna blagajna t Ljubljani — Krpkov trg 1 — bo v dnen 5., 6. in 7. septembra t. 1. radi glavnega snaženja uradnih prostorov stranka mzaprta, lj Pevski zbor Glasbene Matice v LJubljani. Novo koncertno sezono v jubilejnem letu otvori pevski zbor z vpisovanjem dosedanjih in novoprijavljenih članov, ki se vrši v petek, dne 1. septembra, in v soboto, dne 2. septembra t. k v sobi št. 6 od 17. do 19. ure v poslopju Glasbene Matice v Ljubljani. — Sestanek celokupnega zbora pa se vrši v soboto, dno 2. septembra ob 20. uri v veliki dvorani Filharmoničnega društva. — Odbor. lj Porotno zasedanje se bo pričelo 11. septembra t. 1. Prvi dan bo piorota razpravljala proti Andreju Aliču iz Sostrega zaradi po-skušenega umora. lj Vmešavanje v uradno službovanje. Dne 7 junija 1922 so glavni organi aretirali pred Mestnim domom dva nasilna nabornika. Ivan Vrhovec iz Zg. Hrušice je to videl in šel k telefonu ter poklical stražnico v Šubicevi ulici, Zavpil je v telefon: »P.......policija, saj je vsa neumna!« Gospodje pri deželni sodniji so Vrhovcu povedali, da bo moral plačati 300 Din kazni. lj Huda žepna tatica je 1. 1857. ▼ Pod-, brestu rojena iivilja Agata Mrazovič, ki je bila zaradi tatvine že večkrat kaznovana. Dne 25. februarja 1922 je pri Ažmanci v Šolskem drevoredu ukradla Ivani Zdešar knjižico, v kateri je bilo 2300 kron. Deželno sodišče je prisodilo Mrazovičevi 10 mesecev težke ječe. lj Policijska kronika. V policijskih zaporih je bilo dne 30. avgusta 7 jetnikov. — Ruskemu beguncu Dimitriju Zalekovu je neki žepar iz hlačnega žepa ukradel listnico, v kateri je imel 144 Kron denarja. — Iz uradne sobe je bila katastralnemu ravnatelju Basimu Roger-ju z mize ukradena tobačnica. lj Izgubila se je ali mogoče ukradena bila je pred 8 dnevi srebrna cigaretna doza z mo-nogramora »L. P. < Pošteni najditelj se lapo prosi, naj jo odda proti prav dobri nagradi na upravništvo lista. G. zlatarje svarim pred nakupom.__3l)ij- Orla Ljubljana' vabim k izrednemu sestanku, ki bo v petek t. sept. ob 0. uri /.veSer v društvenem "lokalu »Razora* (Ljudski dom). Porazgovorili se bomo o udeležbi na orlovskem taboru nn Bledu, kjer bo tudi manife-stacljsko j.borovanjc jug. kat. dijaštva. Nujno in važnol Bo« — B. M. R, t. 8. podpredsednik. Prosveta. "•Sv;*-."' Dr Slavnostna predstav« m Saai videl«' žencem II. velesefma t Ljubljani. Narodno gledališče priredi na čast udeležencem II. ve-lesejma v Ljubljani dne X septembra ▼ opernem gledališču slavnostno predstavo. Poie se Smetanova opera »Prodana nevesta«. pr Lindsld oder v Ljubljani otvori svojo ierošnjo sezijo dne 1. oktobra t. 1. Na repertoarju je več novitet, ki se do sedaj ie niso igrale na slovenskih odrih. pr Liudski oder v Ljubljani otvori po počitnicah t. i. okoli 20. septembra t 1. za svoje člane in članice — dramatični tečaj, ki bo traial približno 6 tednov. Kot predavatelji bodo iz prijaznosti sodelovali univ. prof. dr. Debevec, prof. Gruden, prof. Kobler, Narte Velikonia, Dore Mašič i. dr. Gospodje in gospodične, ki imaio veselje in nadarjenost do lepe dramatične umetnosti se uljudno vabijo, da se priglase Ljudskemu odru. kjer bodo po potrebi lahko že pri prvih igrah sodelovali, ozir. nastopili. Vpisovanje vsak dan, razun nedeli in praznikov od 5. do 7. ure popoldan v pisarni Ljudskega odra (Ljudski doml prvo nadstropje. pr Lfudsld oder vabi vse svoje člane ia Slanice na sestanek, ki se vrši v ponedeljek, dne 4. septembra t, 1. ob 8. uri zvečer v prostorih Ljudskega odra. Udeležba obvezna, ker se bo določil načrt za bodočo sezijo in obenem razdelile vloge za prve igre. Prosim točne in polnoštevilne udeležbe. — Začasni predsednik. pr Graienaaer. čitanka za VI. razred srednjih šol se od danes naprel dobi Dri kr. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani in po vseh knjigarnah._ Orlovski vestnik. Gorenfski orlovski tabor na Bledu. Telovadba na telovadišču v Želečah za Stražo poleg občinskega parka se začne točno ob pol treh. — Popoldanska služba božja: Ob priliki gorenjskega orlovskega tabora na Bledu ______ na Bledu se vrši v farni cerkvi popoldanska služba božja z iitanijami in blagoslovom. — Na gorenjski orlovski tabor se udeleženci iz kamniškega političnega okraja ne vozijo s posebnim vlakom, ampak z jutranjim vlakom ob 6. uri, ki ima zvez© z gorenjskim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane oh sedmih zjutraj. Učiteljski vestnik. »Slomškova zveza« vabi tem potem vse svoje člane in članice k odkritju Kržičevega nagrobnega spomenika, ki se bo vršilo dne 3. septembra ob 4. uri popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. Zlasti' opozarjamo na udeležbo mestno in okoliško učitelfstvo. Prihltite pa tudi od drugodl Pevci nai pridejo že v so- GOSPODINJE ali zahtevate pri trgovcu, kjer kupujete, testenine PEKATETE ? So najodličneji in najbolj! izdelek te vrste in zato zahtevajte jih povsod. boto popoldne ob pol 8. ttri v Rokodelski dom in pa v nedeljo zjutraj ob 8. uri. V nedeljo zjutraj ob 9. uri pa se bomo zbrali pred nekdanjo obrtno šolo na Mirju. od koder bomo šli ogledat si historično umetniško raz-stavo, pri kateri nam bo voditelj veleč., tfo-spod msgr. Vik. Steska. Lahko si boste ogledali tudi čebelarsko razstavo in pa velesejm. Na svidenje tedaj v kar najlepiem številu! Odbor._ Meteorologlčno poročilo. LJubljana 3M m n. m, vlL Ca. opauo-taoi» Uato-motor t mm 29.. 8. 21 h 30./8. 7 b 737-0 737-9 Termometer v O 17-8 15 t^ailirmn ditoi eno« v 0 1-1 1-9 neporušne kavčukove pete da čevlje. vetrovi Jasno megla jasno a. v. Padavino v mm Dijaka ali dijakinjo za prv« šole, sprejmem na stanovanje ta hrano. Florijanska ul. 13, IU. nadstr. Kuharico dobro in varčno, sprejmo v Sp. Šiški št 91, n. nadstropje, levo. Želim vstopiti kot aamostojna gospodinja t enakimi spričevali, ▼ službo pri tnali družini. Plača po dogovoru. Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 3523. Iščem pridno, pošteno dekle, ki bi mi bila v pomoč v trgovini in pri hišnih opravkih. Hrana in stanovanje v hiši. — Naslov pri uprav i pod št. 3452. Prodajalko in učenko sprejmem v trgovino mešanega blaga. Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod številko 3494. Samostojna gospa iič« meblovano ali nomehlovano Na paviljon F štev. 152 se opozarja slavno občinstvo. Razstavljeni so razni novi modeli, otroški vozički, dvokolesa, motorji, šivalni stroji, vsakovrstni deli in pneumatika. Cene nizke. Ce- \\T|»iIhjSMO// tovarna za niki franko,'' ' • 'MMlifl" dvokolesa in otroške vozičke, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4, Zvonarska ulica štev. t. •c letno stanovanje. Ponudbe prosi pod »Damska krojačica« na upravništvo »SLOVENCA«. Oset Andrej, Maribor, Aleksandrova cesta 57, teleion it 83: veletrgovina sena, slame, drv, koruze, ovsa, sadja Hd. Brsoiavi: Oset Andrej, Majfltor. Zastopnike iščemo "okolico za našo zmožno dunaisko to-.varno in veletrgovino električnih in elektrotehničnih predmetov. Samo marljivi gospodje, kateri so zmožni nemškega jezika v govoru in pisavi — kristjani — naj sc blagovolijo ponuditi s sliko pod: »TEHNELEKTRO 3435« na upravo tega lista. Poravnajte naročnino! -v Trgovski pomočnik ŽELEZN1NAR in 1 vajenec se takoj sprejmeta pri Erjavec & Turk, Ljubljana. Iščem lokal v mestu ali na deželi, opremljen ali prazen, za takoj ali tudi pozneje. Prevzamem tudi manjšo zalogo. Ponudbe pod šifro »Zagorje 3517« na upravo lista. Dejno čiste volčje pasme, dobra I Olt>Ci varhinja, 8 mesecev star*, sc ceno proda — Žibertova nlica St. 188, II. nadstropje, Spodnja Šiška. Stanovanje v novi biši s 3 ali 4 sobami išče za takoj mirna stranka brez otrok. Ponudbe pod številko 3515 na upravo »Slovenca.« CENJENIM RAZSTAVLJALCEM LJUBLJANSKEGA VF.LESEJMA sporočam, da sprejemam vsakovrstne cvetlične dekoracije paviljonov. Dekorativne rastline bodo na razpolago pri glavn. vhodu razstavišča. Se priporoča Anton Ferant, umetni ln trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. Qfanf| za prevleko divanov in dru MiUuU zega pohištva v veliki izberi, -"-"S— dalje različno platno In jute za tapetnike, sedlarje i. t. d. priporoča Ma l 8 E. Sliaberilč, Ljubljana Mestni trg 10. MASLO kuhano in surovo, kupi vsako množino v. BIZJAK & DRUG, Ivorn. keksov, Rogaška Slatina. Lesni trgovci! S/S bližini Novega mesta, v obseau pribl. 27 horov, polovica gozd, vseskozi se-čeno rastoče lesovje, druga polovica njive, vinogradi, sad. vrtovi in senožeti, naprodaj skupaj ali pa v delih. Vprašanja je nasloviti na g. Viljem Gebau-erja, nadučitelja, šmihel, pošta Novo mesto. Dolenjsko. 3434 Iščem trgovca, ki bi hotel poleg svojega blaga razstavili na veleseimu neki špecijalni nrtikel, kateri bi zavzemal prav neznaten prostor Ponudbe pod U Ra/-boršek na upravništvo »Slovenca«. Iščem prazno Ponudbe pod »Takoj 3450« no upravo »Slovenca«. Prevozne 10 vagonov (približno po 45 centov) zdravega, suhega, t bale prešanega sena! s čistilnikom in napolnjcvalccm z mo-: torji takoj na razpolago pri: Stanislavu SCHMID tovarn, zaloga vseh poljedelskih strojev v Strassu, linlervogau. Štajersko. 3433 za dame, gospode in deco, opremo za novorojenčke (ranko vsaka postaja Slovenije, 1000 K za 100 kg, proda PUKL & VERCE, trgovina z deželnimi pridelki, Šoštanj. P || H B J111ŽJ j MSll PH". A. SINKOVIC nasl. K. SOSS Ljubljana, Mestni trg štev. 19. ASBESTNl ŠKRILJ, — TOVARNA KARLOVAC — NAJBOLJŠA STREHA, NAJBOLJ TRPEŽNA, NAJCENEJŠA. — POJASNILA DAJE: F. HOČEVAR, ŽIROVNICA. GORENJSKO. 3512 Kuhinjske oprave nove, po ceni naprodaj. — Kje, pove anonč. zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. 3511 Klala vodna sila z mlinsko pravico in starim mlinskim poslopiem na Kranjskem, se da jako poceni v najem, — Naslov pri uprav-»Slovenca« pod štev. 3258. Amerikansko, strojno, clUndersko in tovotno mast tvrdke STANDARD OIL COMPANY OF NEW YORK ima vedno v zalogi A. Lampret, Ljubljana, Krekov trg. Oglašujte za II. ljubljanski gejSjjj semenj n ,SSouencu'. Smrekovi krajniki brez tabla, zdravi In »bi se kipijo. — Ponudbe za 100 hg franka z izvoznico na mejno postalo Jesenice, Preoalje ali Splelfeld (tarif za droa) na Hf. Dnbi, bciel Ffferan, Maribor. Nc I 163/22. 3516 Razglas o prostovoljni dražbi o Mnbiiasgl, Dalmitlnsiia ulica 7. Na prošnjo lastnic gdč. Mihaele Jakil in ge. Marije Bernik se proda na javni dražbi v ponedeljek dne 4. septembra 1922 ob 11. uri dopoldne trinadstropna hiša štev. 7 v Dalmatinovi nlici.z dvoriščem. Dražba se vrši v pisarni notarja Antona Galle v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 2 kot sodnega komisarja. Izklicna cena znaša 2,000.000 K. Prodajalki si pridriata pravico odobrenja po zastopnikih tekom 8 dni. Vsak ponudnik mora pred začetkom dražbe položiti v roke sodnega komisarja kot vadij 200.000 K v gotovini ali v prosto razpoložljivih hranilnih knjižicah. Pravice knjižnih upnikov ostanejo nedotaknjene. Natančnejši pogoji so na vpogled pri sodnem komisarju med uradnimi urami in se pred dražbo razglasijo. Ljubljana, dne 30. avgusta 1922. ANTON GALLE, notar kot sodni komisar. ISabSSaBsSgsga velesefma bode brez dvoma oddelek if. F123—124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki Mnih strojen dosedaj iznašla in preiskusila, razstavi svetovna tvrdka er-šivalni stroji tnrne & Co. v svojih paviljonih. Na ogled najmodernejše šivalne stroje Ko gonila eiehtrifina sila kar prihrani čas in denar. To ni življensko vprašanje samo tvornic, marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacionalne kino-predstave! Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slov.). Brzojavke: Zadruga Kropa. - Telefon inter urban: Podnart 2. Paviljon 190. Paviljon G 263. Žeblji za železnice, Žeblji za ladje, Črni ali pocinkani, Žeblji za zgradbe, Žeblji za Čevlje, Spojke za odre ln prage, Spojke za ladje in splave, Železne brane, Zobje za brane, Kljuke za podobe, zid itd., Vijaki z maticami, Zakovice za tenderje, kotle in mostove, Vijačni Cepi, Verige. Izdaja konzorcij »SlpvcMa«. Okovom! urednik Mihael Alošketc v. LlublM lusttUuiaaifca tUkama a. MubUaat