List slovenskih delavcev ? Ameriki
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 215. — STEV. 215.
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 13, 1913. SOBOTA, 13. SEPTEMBRA, 1913.
VOLUME XXI.
LETNIK XXI.
Konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote.
DVANAJSTA SEJA dne 8. septembra 1913.
Predsednik John Germ otvori dvanajsto sejo 9. gl. zborovanja točno oh pol oku)i uri zjutraj.
Odsotnih j«- hilo Iti delegatov, kateri so st- kasneje oprostili z različnimi vzroki.
Nadaljevanju. z pravili.
Pomožni odbor.
V kraju, kjer ima Jednota *voj sedež, mora voliti š« pomožni odbor, kateremu izvolijo društva v kraju -lednotinega sedeža. Pomožni odbor šteje '{ ("lan«'..
2. ( ianr tega odbora s«1 z«moro vsak čas spremeniti, če so nezmožni aH nespoKohni, ali s.ko delajo proti koristim Jednote. Namesto odstavljenega pomožnega odbornika. naj si izvoli društvo novega.
Pomožni odborniki prejemajo /a vsako sejo $1.00. ako se je u-deleže.
i. Pomožni odhor deluje z sporazumom upravnega odseka, ude-i h /iti se mora rednih in izvanred-1 nih sej upravnega odseka.
('[ ravni odsek z pomožnim odborom za more imeti redno sejo vsak mesec, iz van redne seje pn v nujnih potrebah. Dftižnosti tega odseka so: pregledati nakaznice Vtolni.ških podpor, poškodb in j smrtnin. Paziti morajo. da se ne izplača nobena prestara nr.kazni-ea kot <loločajo pravila.
j Prvi podpredsednik $1000.
Drugi podpredsednik $1000.
<;i. tajnik $25.000.
Blagajnik $40.000.
Blagajnik neizplačanih smrtnin ♦15.000.
Predsednik nadzornega odbora $5000.
Drugi štirje nadzorniki vsak po $2000.
Predsednik porotnega odbora $1000.
Druga dva porotnika vsak po $500.
Vrhovni zdravnik $1000.
Člen 31.
Točka 324. ostane nespremenjena.
Predsednik zaključi sejo oh 12. uri opoldan.
Zapisnikarji:
Joseph Pishlar, Frank Gouie, J. B. Smrekar.
TRINAJSTA SEJA
dne 8. sept. 1913.
Predsednik John Germ otvori sejo 9. gl. zborovanja ob pol drugi uri popoldan.
Nadaljevanje s pravili.
Clen :*<>. Uradno glasilo.
Točki 33,'). se doda:
Cnijski
proti delav-
ci od a : izvzeinši t
piknika ali .ve- j
spremeni m ke tajniki krajev-K. J. prejema-
list, kateri ne ruj« i-ikim interesom.
Jo*-k a 400. ostane nespremenjeni.	•
Točki 4<)1. se oglasov tikajoč s« selic.
Točka 402. se glasi takole: vsi nih društev .1. S. jO glasilo Jednote brezplačno, to je: na račun Jednote. Društvenim tajnikom in odbornikom se p* priporoča, dn delujejo na raz-Mrjevanje glasila in ga dobe 33 cvistotkov ceneje.
Točka 403. ostane nespremenjena.
Uprava Jednotinega premoženja.
Blagajnik J. S. K. L mora nalagati denar na zanesljive banke, na tekoči račun, tako da l>ode v.*»«tk teden j) ose hej naložil vse
Otročji oddelek.
V otročji oddelek se sprejemajo otroci od 1—1«. leta. in to le od članov J. S. K. J. Preiskani j morajo biti od zdravnika predno vstopijo v oddelek.
Pristopnina za otročji oddelek znaša 50 centov. mesečni ase-smenti pa 15 centov, kateri se pa morejo zvišati kakor zahtevajo razmere.
Zavarovalnina v smrtnih slučajih v otroškem oddelku znašali 00.00, in se plača sta rišem ali
Razkosano truplo so
Umorjena je 23-letna Italjanka. Morilec je baje nsk mlad zdravnik, ki je pobegnil.
j rediteljem otroka. Ko otrok do-
polni šesnajsto leto plača $2.00 v rezervni sklad ter se mora izkazati s zdravniškim listom nakar postane aktiven član J. S. K. J. I Ako je kak otrok zavarovan v otroškem oddelku t?r postane nezmožen za težko di .o, lahko še i vedno ostane tudi po šestnajstem letu v otročjem oddelku.
Otročji oddelek stopi v veljavo. kakor hitro š» zglasi 300 o-trok.
Blagajnik Slovenskega Zavetišča poroča, da je prejel od Pitt-sburških društev štev. 12. in 26. -T. S. K. J. svoto $50.00 za Slovensko Zavetišče, za kar se cela zhor-| niča društvom lepo zahvali.
svote, ki jih dobi od tajnika. Ban-t
ku mora izdajati duplikatno pfc-f
trdilo ter poslati enega blagajni-!
ku in enega predsedniku nadzor- ■
nega odhoda.	. j
Denar se sme nalagati le na i...... ^^ . .	,	,
,	, ^ , ,	, t!<1 >° $1.00 dolar na dan za do
ime Jednote. J. *s. K. J. ali South
Slavonic Catholic Cnion.
J«
Po odmoru.
Bolniška podpora.
Ako zboli kak član J. S. K. J., opravičen do podpore, in ši-
bo prvih šest mesecev. Po prete-
.	. . ! ku šestih mesecev, se mu plača pa
Denarne nakaznice morajo line-	- . , ,
, . ..	*-<UHi n« mesec in to za dobo eno-
ti podmse predsednika tajnika i . «	.
1	I I	Irtj.u*.«! jra leta. Za prvih < dni bolezni ah
m olagamika Jednote predno se ,«-1.^ .i	■ i - »
. . , . .	1	poškodbe, se ne izplača nobene
za morejo izplačati,	!	i	• -i , ,
» i .•	i podpore, ako pa le clan bolan
Jednotmo premoženje naj se	- . •	• , -	,
1	... , J , nad i dni. se mu izplača podpora
uicaga v razne zanesljive banke .	*__„	-
. , , . , '	I o<1 prvega dne pravilnega javlje-
III ne vee kakor $2.»,000 na eno _ • , u ... . , t. J
...	i uja pri zdraviku in drustvettemi
oaiiKo; »me se tudi kupiti mest- tajniku
ne ali državne honde, toda iz rezervnega sklada, in ne za več kakor za $:JO.OOO in ne več kakor za $10.000 ene vrste. Denar ki je naložen na čekovni promet ne sme presegati svote $13,000.
Prednost za nalaganje Jedno-tineg« denarja imajo banke, v katerih so člani J. S. K. J. uradniki ali so interesirani, na kak drugi način.
Bez vednosti nadzornega odbora se ne sme denar premikati iz ene banke v drugo. Cpravni in nadzorni odbor mora gledati na to, da je Jednotino premoženje naloženo v varnih bankah in kolikor mogoče na visoke obresti. Banke, na katerih je naložen Jednotin denar, morajo dati po-f«'bno poroštvo ali Surety bond.
Predsi-dnik o«Uoči 15 minut od-{Šamana mora.
enemu
Ko član sprejme celo bolniško poti poro za eno isto bolezen ni več d "le žen podpore ža dobo treh let, četudi je hila ena in ista bolezen v presledkih. Če pa je bolezen neozdravljiva, zamore zahtevati $300.00 kot odpravnino, ako želi prenehati biti član J. S. K. J. ( lani, ki bolehajo za različnimi boleznimi v presledkih, se spoznajo vedno za nove bolnike. Bolezni nastale vsled pretepa, pijanosti. sifilisa, ali ako gre član delat kot stavkokaz in je isti čas ranjen, ni opravičen do podpore
Blokada Puerto Plate.
Santo Domingo, 12. sept. — Državna oblast je proglasila, da je
pristanišče
zaliv ter Puerto Plata na severnem obrež-Po odmoru BM-	j ju otoka, kjer so se prebivalci u-
jprli, zaprto za trgovino in navi-Porostva uradnikov J. S: K. J. jgaeijo. Po vseli drugih delih re-Pn dsetlnik ima položiti poro-j publike Kant o Domingo vlada štva $5000.	lnu.\
50 DETEKTIVOV.
Žrtev je spoznal brat po znamenju, ki ga ima na rami. Izginila je 7. avgusta.
Včeraj se je dognalo, da je bila ženska, katere truplo so našli pred dobrim tednom razkosano v reki Hudson, 23letna samska Anton ietta Day s 20f> Cnion St.. Brooklyn. Kot tako jo je spoznal brat Francis Day pa znamenju, ki ga ima na levi rami.
Inšpektor Faurot s«* je danes zjutraj izrazil, da se bo zagoneten umor razjasnil v teku "24 ur. Z Francisom Da.v-eiu je govoril kakih sedem ur neprenehoma, nakar je poslal na vse strani preko petdeset detektivov ki imajo nalogo priti morilcu na sled.
Kot se čuje, je dal Day inšpektorju fotografijo nekega mladega italjanskega zdravnika, ki je dober kirurg in je specialist za ženske bolezni.
Antonietta Day je hila izvan-i-edna krasotica. Njena mati jo je poslala ."). avgusta v Tarrytown, da bi si tam poiskala službo. Dva dni je bila tam, 7. avgusta je p« izginila.
Njen pokojni oče je hil Anglež, njena mati je Italjanka.
Osumljen zdravnik je pred nekaj tedni pobegnil. Svojo pisarno je imel na Sakett St.. Brooklyn. je oženj en in je oče .'dveh otrok. Svojo prakso je izvrševal izključno le pri I taljeni h.
Sodeč po izpovedbah njegovih sosedov, je dobil več grozilnih pi seni Črne roke, vsled cesar'je bil prisiljen odpotovati. Nekateri pravijo, da je ž" v Italiji, drugi pa zopet, da je šel v Calif orni jo. Policija je prepričana, da se nahaja še v New Yorku.
Dokaz o zdravnikovi krivdi je tudi sledeče dejstvo:
Del najdenega trupla je hil zavit v kos papirja, prepojenega s katranom. Day je dognal, da prodaja tak papir lekarnar Hnrwitz. Včeraj mu je pokazal fotografijo, na kateri je kakih šestdeset mladih dijakov. Lekarnar je spoznal enega izmed njih kot kupca omenjenega papirja. Sliko ime sedaj inšpektor Faurot.
Z Ellis Islanda.
Pri preiskavi glede živil se je izkazalo, da je bila hrana še preslaba "za prasce".
Joseph Pfeifer. bivši manager Avstrijskega doma za naseljence v New Yorku. je bil včeraj zaslišan v preiskavi glede razmer na Ellis Islandu. Bil je več kot dve leti vodja zavoda ter je med tem časom obiskal Kllis Island dvakrat ali trikrat na teden.
Vsi priseljenci. Avstrijci in Italijani ter drugi, ki so obiskali zavod, so se pritožili o neznosnih razmerah na otoku, ki se ne tičejo edinole hrane. Meso je bilo slabo in razventega slabo pripravljeno. tako da sploh ni bilo zavžitno.
Priča je izpovedal, da je tudi sani večkrat jedel na Ellis Islan-du ter da je bil prišel do istih rezultatov kot priseljenci. Meso je bilo slabe kakovosti in slabo pripravljeno. Edino, kar je Pfeifer-ju ugajalo, je bila kava. Pritožil se je pri poslujočein komisarju 1'lilu glede teh razmer, a ta mu je rekel, naj se rajše briga za svoje lastne zadeve.
Pričo so nato vprašali, kako se ravna s priseljenci. Izognil se je odgovora, a izjavil, da so mu iz-Iseljenci rekli, da bi take hrane ne dajali niti svojem prascem.
Položaj v Mehiki. Beg Amerlkancev.
Kcngrcs je dovolil nadaljnih $100,000 za Amerikance, ki hočejo editi iz Mehike.	j
TAKOJŠNJA DOVOLITEV.
j
Prošnji departmenta se je takoj [ ugcdilc z dcdtitkem, da je še j $100,000 na razpolago.
i
Kolera na Orskem. Zaključek IX. konvencije J. S. K. Jednote. 200 slučajev dosedaj.
V Budimpešti so začeli postavljati izolirne barake. Knezoškof Bogdanevič utoni!.
IZMENJAVA MEST.
Grpški nrofesor Schumepeter pri-<re na Columbia univerze. Avstrija se udeleži razstave.
D.'vcto zborovanje J. v Pittsburgh-u. Pa. .se je zaključilo dne 11. t. m. oh 4. uri popoldne.
V odbor so bili izvoljeni sledeči uradniki:
S. K. J. "Ivan Avsec, Cleveland. O.: Peter Špshar, Kansas City. Kans.: John Vogrič, La Salle. lil.
Porotni odbor:
t v. a r> r» ii i	Pišler, Rock Springs.
, John A. Germ. Braddoek, Pa., u . 'iii	i »»yo.
, predsednik.
..Mike Klobučar. Calumet. Mich.. I. podpredsednik.
Alois Ba'ant, Harbeton, O.. II. podpr dsednik.
Geo. L. Brozich, Ely, Minn., 'glavni tajnik.
John Gcvže, Ely. Minn., hla-
: Franz Justin, Lorain, O.; | Greg. Porenta, Itlack Diamond,
j Wash.
(rlasilo Jednote: "G.as Naro-
j da. "
Prihodnja konvencija s.* vrši če/, tri l»*tji in sicer so hila pred'a-
Washington, I). <\. 12. sept. — Vsled nujne prošnje državneg-i departmenta je sprejela zbornica danes zvečer skupno resolucijo, vsled katere se dovoljuje za podporo potrebnih Amerikancev v Mehiki in za njihov prevoz v Združene države svoto $100.000.
Resolucijo je vložil vodja večine Tiidei-wood. ki je tudi prečita! pismo državnega tajnika Brv-ana. v kojem se prosi za nujno rešitev predloge. Tajnik piše. <ia porabi vlada vsaki dan $2000 v gorinavedene svrlie ter da ji je ostalo le še $12,000.
V pismu državnega tajnikji se glasi med drugim: "Dolžnost vlade je, omogočiti pod sedanii-mi razmerami Anierikancem, da kakor mogoče hitro in varno za-puste Mehiko. Razventega pa zahtevajo politični oziri, da se ne preneha naenkrat s tam pričetim delom.*'
El Paso, Tex . 12. sept. — Danes je odšel iz mesta Chihuahue poseben vlak z ameriškimi in drugimi inozemskimi begunci. Vlak nima vojaškega spremstva. Vojaštvo je izostalo na izrecno zahtevo Amerikancev. ki se nahajajo na vlaku.
Na zahtevo ameriškega državnega departmeula je bil aretiran mehiški častnik. kaplan Santa Ana Caraveo. in sicer pod obtožbo. da je dne 15. avgusta umoril v Madero ameriškega državljana Edwarda Hayes. Obtožnica trdi. da so Caraveo. njegova žena in osem vojakov jahali po ulicah ter iskali Amerikance. Našli so Havesa in nekega črnca, ki je bil tudi ameriški državljan, ter ju umorili.
San Antonio, Tex.. 12. sept. — Xa povelje generala Bliss so pričele na meji med Eagle Pass in Laredo štacijonirane čete zasledovati mehiške tihotapec orožja, kateri so včeraj streljali na uradnike Dimmit County. Čete delujejo složno z oboroženimi meščani. ki se istotako udeležujejo zasledovanja. Več kot sto meščanov se nahaja poti orožjem in vsaki ti'enutek se pričakuje spopada.
Mehiški tihotapci stoje baje pod poveljstvom nekega Američana. Prebivalci na meji so radi umora šerifa Ortiz-a tako razbitjem, da hočejo tihotapce Iinčati, ako jim padejo v roke.
"	I gajnik.	I -a,,a /iX to zborovanje sledeča me-
Budimpešta, Ogrsko, 12. sept. I Louis Kastelic, Salida. Colo.. Ista: Chisholm. Minn.. Joliet. III. Meti vsem ogrskim prebivalstvom j blagajnik neizplačanih smrtnin. lin Lorain Ohio je zavladalo silno razburjenje, | Dr. Martin Ivec, Joliet, 111., vr-1 Dru^i Havni skl
Nadzorni odbor: Mike Zunič, Calumet. John Keržišnik, Burdine
zavladalo silno ko se je uradno doznalo: tla je j hovni zdravnik, izbruhnila na Qgrskem kolera.
Dosedaj je bilo oblastim prijavljenih kakih dvesto slučajev. To število bo seveda znatno naraslo, čeravno so , bile izdane vsa ko vrst-) n * varnostni naretlbe.	[
V Butlimpešti postavljajo z mrzlično naglico izolirne boroke, kamor botlo spravili vse bolnike. Prebivalstvo je dobilo povelje na znaniti takoj vsak nov slučaj in držati svoja stanovanja v največji snažnosti.
— V tirolsko zdravilišče Gastein je prišel preti kratkim knezoškof Bogdanovič iz Kaloviz-a. Ogrsko, Odtain je n-znanokam izginil. Iskali so ga že povsod, toda dosedaj ga- še niso našli.
Sodnijski komisar je dognal, tla je skorajgotovo padel v Acho. kjer je utonil.
Dnnaj, Avstrija. 12. sept. — Profesor nacionalne ekonomije (narodnega gospodarstva), Joseph Sehumpeter _bo odše! iz Gratlca na':'Coluinbia univt-rzo: na njegovo mesto j ride profesor George Stuart Fullertoii.
Dunaj, Avstrija. 12. sept. — • Avstrijski veleindustrialci tlela-jd z vso šilo na to. da bi se tudi vlada udeležila svetovne razstave San Francisco, ki se odpre leta 1915. Njihovo prizadevanje bo skorajgotovo uspešno.
epi in pivinein-i be pravii so razvidni v zapisniku. Iskrene čestitke novemu odho-Mieh..(ni- J**dnoti pa: Vivat. tloreat cre-Pa.:1 scat!
Kitajska se ukloni. Afera H. Thaw.
Pripravljena je ugoditi vsem ja- Izročilno postopanje se bo takoj penskim zahtevam. Nov spopad, pričelo. Thaw zahteva, da se ga
Aretirani morilci.
prevede v Pennsylvania o.
Pekin, Kitajsko. 12. Današnja izjava j:! Yuan Chi Ivaia jasno
sept. — .'dsednika tlokazuje.
da je priprav-jeiiH
Colebrook, N. II.. 12. sept. — Pozorišče boja. katerega vodi Harry Thaw za svojo prostost, je Kitajska iz- bilo preloženo v Concortl. X. H., polniti vse pogoje stavljene od kjer pričakujejo vsako uro izro-japonske vlade. Med drugim za- eilnih listin, katere je podjiisal hteva zadoščenje za umor treh j newyorški governer Glynn. V Japoncev v Xankingu in za tr-jisto mesto je dospel bivši sodnik pinčenje ja] ouskega častnika v Olmstead iz New Yorka, da za-
Čudež,
Mrs. Pankhurst ne sme v deželo.
Washington, D. C.. 12. se]>t. — Mrs. Enunelino Pankhurst. ki je včeraj odpotovala iz Francije, bodo pridržali na Ellis Islandu ter jo povedli pred posebno inkvizicijsko oblast. Dokler dospe sem, bode imela naselniš^ka oblast v rokah policijske podatke glede njene osebe.
Delavski department je dobil od mnogih tukajšnili sufragetk vprašanja, kako se bo ravnalo z Mrs. Pankhurst. Odgovoril je. da se bo ravnalo z njo prav tako kot z vsakim drugim priseljencem. Glasom naselniške postave se lahko zabrani izkrcanje ljudem, ki so bili v inozemstvu obsojeni radi kakega hudodelstva. Tukajšnje sufragetke izjavljajo, da bodo prinesle zadevo pred predsednika Wilsona, ako se bo delalo Mrs. Pankhurst težkoče.
Stavkokaz Farley umrl.
Plattsburg, N. Y., 12. sept. — V Fouquet House je umrl na je-tiki znani stavkokaz in Športnik James Farlev. Bolehal je že dve leti. Dosegel je starost 40 let.
Od rojstva slep berač je zopet spregledal. Tatvina na javni ulici. Divja gonja.
Še se kažejo znamenja, še se delajo čudeži v tej pokvarjeni dobi. Naslednji prizor se je dogodil včeraj na oglu 6:}. ceste in tretje Ave., v New Yorku.
Na omenjenem . prostoru je sedel vsak večer pomilovanja vreden človek. Na nosu je imel zelene ocale, v rokah šop svinčnikov in pločevinasto posodico, na prsih pa tablico z napisom: — Popolnoma sem slep.
Ljudje so hodili mimo in mu metali v posodico drobiž, včasih je pa tudi kaj debelega padlo. Okoli osme ure zvečer je prišla miinu njega usmiljena dama in mu vrgla v lonček "kvoder". Kraa-lo za njo se je približal beraču razcapan potepuh. mu izmakni'-"kvoder" iz posodice in pobegnil Takrat se je pa dogodil čudež. Slepec je vrgel očale in svinčnike na tla. drobiž spravil v žep in jo ubral, kolikor so ga nesle nog°, za lopovom. Oči so se mu grozno svetile, tablic.i — Popolnoma sem slep — mu je ponosno maha'a pod vratom. Ko je tat vi-| del. da je Slepe« čudežno s'pre-l gledal, je spustil "kvoder" od | sebe, katerega je slep lastnik po-j bral, pa natančno pregledal in se | vrnil nazaj na svoj prostor. Poli-I cija mu skorajgotovo ne bo več [dovolila, da bi s ''slepoto'' vzbujal milosrčnost mimoidočih.
Haukovu. Nadalje .mora. Kitajska strogo kaznovati one vojake, ki .so- poteptali v Pek i n ii- japonsko zasta vo.
Pri Chaugti so padli Japonci, ki straži jo železnico. s kitajskimi vojaki; trije Kitajci so mrtvi, pu .Japonec je ranjen. .
Tokid, Japan,. 12. sept. —. Kitajska še ni odgovorila na japonsko noto: Časopisje poziva vlado, tla naj zavzame odločnejše stali-sč * napram Kitajski, posebno »lede umora Mortiara Ahe-ja, ki je bil-ravnatelj političnega oddelka zunanjega ministrstva. •
Osebe, ki so ga umorile so aretirali. en morilec j<* pa šel prostovoljno v smrt.
stopa interese Tliawa pred gover-nerjem Felkerjem.
Zagovornik namerava premagati za slučaj, tla bi se Tliawa de-včeraj spo- j portiralo v New York, naj se njegovega klijenta prevede v rojstno državo Pennsvlvanijo. ( go-tavlja se, da je Thaw kot blaznež v breme davkoplačevalcem države New York.
Begunec se nahaja sedaj v Colebrook hotelu poti nadzorstvom šerifa Drew iz Coos County ter s<- po včerajšnjem poizkusu oprostitve zelo ostro nadzoruje. Pred vrati njegove sobe so postavljeni štirje oboroženi stražniki. Drugi obkoljujejo hotel, da preprečijo vsako približanje otl katerekoli strani.
V nasprotju s Canadei,
ki^se
Osem potnikov ranjenih. [zavzemajo za Tha-wa, je tukajsno
.prebivalstvo povsem indiferent-sept.	1 'i im dasiravno zasleduje z nape-
('al..
Vallejo,
milje od mesta, kjer je bilo	fosl jo "razvoj zadt
pred kratkem trinajst oseb. je bi-' -lo. danes zopet ranjenih osem pot-:
pve.
nikov San Francisco. Napa Ca-listo železnice, iu sicei; vsled tega. ker je skočil vlak iz tira. I'ratl-niki železnice priznavajo, tla se dogodila nesreča vsled kriminelne malomarnosti.
Denarje v staro domovine*
polil jamo t
k.	$	k. $
6________1.10 130____ 36.6*
10....	2.15	140.... 28.6.
15________3.15 150---- 30.7l
20....	4.10	100.... 32.71
25________5.20 170 ---- 34.»
30....	6.26	180.... 86.8/
35________7.85 190---- 38.9»
40....	8.30	200.... 40.w
45________9 30	250.... 51,11
60________10.30 300____ 61.ji
55________11.35	860.... 71.6i
60________12.36 403____ 81.8c
66....	13.40	460.... 92.01
70________14.40 600---- 102.21
76________15.46	600.... 122.7.
80....	16,45	700.... 143.11
86....	17.46	800.... 163.6«
90....	18.46	900.... 184,0«
.00________20.46 1000____ 204.01
10....	22.60	2000.... 407.0(
120....	24.65	5000....1017.0f
Afera Diggs-Caminetti. San Francisco, Cal.. 12. sept. — Maury Digg< in njegov zagovornik. ki sta obtožena zavajanja li krivi prisegi, sta danes kot priči oporekala izjavi Nellie Barton, ki je bila prisegla, da je bila dala M art hi Warrington navodila, kako naj slednja izpove v procesu Diggs-Caminetti. Obsodbo Dipgsa in ('aminettija v prvem slučaju se je preložilo.
Zdravniška preiskava Porter Charltona.
Como, Italija. 1*2. s^j»t. — Dr. Sala. kojega naloga je. da obišče vlakih 14 dni Chartona v ječi, je danes izjavil, da je potrebna nadaljna preiskava jetnika, predno bo mogel dati definitivno izjavo glede njegovega zdravstvenega stanja.
Razrt3vni objekti presti carine.
Washington, D. C., 12. sept. — Senat je sprejel včeraj v neizpre-m en jeni obliki predlogo, ki določa. da so objekti, uvedeni v deželo za panamsko svetovno razstavo v San Francisco, prosti vsa- f kih carinskih pristojbin.
Poštarina je v&teta pri teh st\ tah_ Doma se nakazane svote po polnoma izplačajo brez vinarji odbitka.
Naše denarne pošiljatve razp« iilja na zadnje poste c. k. pošta hranilnični nrad na Dunaju ▼ »•; krajšem časn.	• ■■ -
Denarje nam poslati j« najpr ličneje do $50.00 ▼ gotovini t pr poročenem ali registriranem pit mu, večje zneske pa po Posta Money Order ali pa po New Tor1 Bank Draft.
FRANK SAKSSft, 82 Cortlandt St.. New York, N. ^ «104 81 Cfair Avemie. N K Cleveland. O.
Zmrznil v Alpah.
Dunaj, Avstrija. 12. sept. — Dane« so našli na lloehter-planini na Gorenjem Štajerskem zmrznjenega dr. Perlisa, znanega mednarodnega šahistn. Dr. Perlis je napravil turo brez vsakega spremstva.
Tenorist Burian bo moral v ječo.
Berlin, Nemčija. 12. sept. — Danes je bil zavrnjen priziv češkega opernega pevca Buriana. ki je bil radi kršenja* pogodbe s kraljevo opero v Draždanih obsojen ia mesec dni zapora. Burian se >o torej vendar moral odtegniti :a mesec dni javnosti.
Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah.
Vetja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov
GLAS NARODA
T*" -
The only Slovenian daily
in the United States :-■ ■ ■
Issned every day except -: Sundays and Holidays:-
GLAS NARODA, 13. SEPTEMBRA, 1913.
"GLAS NARODA"
31mnic Daily.)
Owned mod published by the
Slovenic Publishing Co-
(» corparmuoo.) <r kaXK SAK.SER, President. JANKO PLESKO, Secretary. LOUIS BENE!)IK, Tre^orcr.
Place of Basilicas of the corporation and
addresses of above officers : H Cortlandč Street, Borough of M achat* New York City, N. Y.
Za celo leto veija list ra Ameriko in
Canado........................$3.00
** poi leta....................... 1.50
** lete za mesto New York........ 4.00
" pol leta za mesto New York ... 2.00
" Evropo za vse leto...........4.60
" pol leta.............2.55
......četrt leta............ 1-70
k "GLAS NARODA*' izhaja vsak dan t_izvzemAi nedelj in praznikov.
.	"GLAS NARODA**
(•'Voice of the People") > tasnad every day except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
|
SI
Dcpiai treat podpisa in oaobnoeti se ue
►	pnobčujejo.
Daur na; ae blagovoli podil j s ti po —
Money Order. Pri * prt* nem bi kraj* naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje oivalU^e naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
L..(.u»o*n in poAiljatvam naredite ta naslov: •GLAS NARODA**
fcž Cot ti and I St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortland t.
vodstvo mestne uprave, kriti in očiti sovražniki so mu otežkočali plodonosno delovanje, a s svojo močno osebnostjo je premagal vse in brez pretiravanja se lahko reče. da je bil župan Gavnor eden najbolj priljubljenih mož sedanjega New Yorka.
Njegove zasluge za mesto se bo v polnem obsegu priznalo šele pozneje. Povdariti pa hočemo sedaj le eno: "Bil je župan!"
William J. Gaynor.
V četrtek je dospela brezžičnim brzojavnim potom v New Vork žalost na vest, da je umrl ua krovu parniku "Balliea" župan VV. d. <iu\uor. eden najboljših, kar jih ^ imelo ketlaj mesto New Yi»rk.# Zadala ga j«- sr.-na kap. Komaj teden poprej je bil še središče one zgodovinsko pomembne Scene. ko sc j«- zbralo pcttisoe m«*waHov, brez razlike stanu in otrank-. pn d stopnjieami City Halla, da naprosijo župana, naj v interesu splošnosti še enkrat kandidira na najvišje mesto, katero more podeliti meščanstvo. In :upnn (iavnor je sprejel povabilo ter ognjevito vihtel lopato, katero so mu izročili kot simbol rez iioč oživot vorjene meščanske stranke. Bes* de. katere je l)i! godni poprej, tvorijo ta-njegov politični testa-
voril pa korekoč men t: •Bil (
u župan. Nisem izročil mesta izplenitvi organizirane band«*, ki vidi v tem svojo živ-Ijensko nalogo, koje debeli in gladki obrazi ter postave očitno kažejo, kako postajajo bogati in debeli s tem. da kradejo na ta ali drugi zviti način davke in pristojbine. katere plačujejo pošteni meščani \ mestno blagajno. Meščani s;: mi lallko izroče sebe in mesto v roke takim ljudem, ako he jim ljubi. da/, pa lahko rečem, da nisem nikdar storil kaj takega."
Župan (iavnor. ki je postal v boju proti politični korupciji slaven po celi deželi, je sprejel po-zi\ na boj. Zahteval je le tri tedne. da zbere moči za boj proti staremu sovražniku. Na morju.
nemoten, se je hotel okrepiti za politični boj. kot stari junaki, ki so šli za nekaj časa v puščavo. Stari bojni pogum se je vzbudil \ njem. a kot tih mož w bo vrnil. Konec j. boja in prešel je tja. kjer ni zmote, sovraštva in strasti. —
Z njim je ugasnilo posebno politi eno gibanj«*, ko j eg a voditelj naj bi bil. velika misel ua politično emancipacijo in prešla bodo leta, da se bo slično gibanje zopet spontano pojavilo.
V spričo velikosti izgube se tinta knejo v ozadje neposredne posledice za zaviti politični položaj in spodobi se, da osvetlimo v marsikaterem oziru čisto poseben značaj moža, kojega postava kipi sedaj v smrti visoko v zrak, nad ljubezen in sovraštvo strankarskih razprtij. Vznikel iz težke šole življenja, ki ga je storila moža, je stal William d. Gavnor že trideset tet v javnem življenju. To, kar sc imenuje v življenju .magnetizem, mu je skoro popolnoma manjkalo, odlikovala pa ga je temeljitost, železna volja in čut poštenosti, katerega ni mogla omajati nobena stvar. Preobložen z delom, je še vedno našel časa, da s«* je p^čal sam s seboj. Njegovo "bitje ga je predest iniralo za filozofa in filozof je bil kot sodnik in pozneje kot najviš i ekse-kutivrii uradnik mesta. Pod težavnimi razmerami je prevzel,
Dopisi.
New York, N. Y. — Vabilo na jesenski izlet, katerega priredi Družba sv. Rafaela v ifedeljo dne •JI. septembra 1913 v Henry Walter's Emerald Parku, Myrtle Ave., cor. Martin Ave.. Glendale, L. I. Pričetek ob 2. uri popoldne. Poleg navadne zabave bode tudi žrebanje krasnega dobitka in kegljanje za "cash'' 'dobitke. Vstopnina 15 centov za osebo, o-troci do 12. leta so vstopnine prosti. V plesni dvorani s vira Slovenska godba. Rojaki! Cdeležite se tega izleta, ker je morebitni prebitek namenjen v podporo do-išlih naseljencev, ki si v zadregi sami ne morejo pomagati. Za o-Ihilno udeležbo se priporoča Dru-j ž I sv. Rafaela. — Opomba; Bushwick in Myrtle A ves. kare ter Iiidgcwood Train vozijo do KiJgewood depot, tam se prestopi na Richmond llill karo, katera vozi naravnost do parka. Vožnja i/. New Yorka ali Brooklyna samo 5 centov.
Large, Pa. — Veselih novic sicer nimam za poročati, pač pa Žalostno vest o nesreči, ki je zadela mojega brata Alojzija Mlakarja. <>n je šel dne 4. t. m. zdrav in vesel na delo, ol> 10. uri dopoldnc ga je ravno v njegovem prostoru premogov voz pritisnil do smrti. Bil je več let član društva sv. »Jožefa št. 41 v Pittsburgh!! Pa., a je pied par meseci izstopil. Pogreb se je vršil 6. t. m. s katoliškimi obredi v Blairton, Pa. Ranjki je bil 33 let star, doma iz Studenca pri Krškem in zapušča v starem kraji; mater in dva brata. tukaj pa enega brata v Primrose. Pa. Naj v miru počiva! — Ivan Mlakar, žalujoči brat.
Heilwcod, Pa. — Rojakom moram sporočiti tužno vest, da je tukaj umrl Ivan Borštnik. Doma je bil iz Rakitna pri Borovnici in <»'lc tri mesece v Ameriki. Pokopali smo ga na tukajšnjem pokopališču. Doma zapušča dva brata, tri sestre, očeta in mater, v Arne* liki pa strica. Bodi mu lahka, svobodna žemljica! — Jožef Toma-zin.
Eveleth, Minn. — Iz nase naselbine Vam moram naznaniti dve novici; prva je žalostna, druga vesela. Pred kratkim so nas obiskala dva ptiča: rdeč petelin in dolgonogata štorklja. Prvi se je v sedel na streho Pavčnikove iiše in jo začel tako kavsati, da >i jo skavsal. čc i>i ga pravočasno ne prepodili. Prišli so ognje-$as<?i iz Eveleth, pa so le s težavo no gasil i ogenj. Tukajšnja požarna bramba se ni veliko zmenila '.n požar, seveda, ker je gorelo Slovencu. Ce bi bil Anglež, bi bilo lrugače. Pri družini Antona Pe-čarja je pustila štorklja čvrsto •ičerko. Čestitam! Z delom gre tako. kakor drugi hočejo. Pozdrav! M. Jančar.
Balkan in njegova minulost.
Vemo, da se naši čitatelji zanimaj«« za dogodke na Balkanu. V ta namen hočemo podati nekoliko važnih zgodovinskih dogodkov iz stoletne borbe, ki je prišla sedaj do zaključka in s katero so si slednjič te države vendar pridobile toliko zaželjeno in s krvjo tako drago plačano neodvisnost od turške nadvlade.
Nase čitajoče občinstvo je z zanimanjem spremljalo balkansko-turško vojno, vendar pa nima celotne slike o vsem, kdor ne pozna ozadja tej sliki, to je: dogodkov iz minulega stoletja, tičočih se postanka sedanjih balkanskih držav.
Kakor znano, so imeli balkanski narodi nad 500 let grozovite Turke za svoje gospodarje. Dolga doba krvavih muk!
Ob začetku minulega stoletja pa so se začeli ti narodi gibati in z orožjem upirati svojim tlačite-Ijem.
Koliko jim je šla pri tem na roke krščanska civilizirana Evropa, ta spozna lahko, kdor bi pazno čital te vrstice.
Ako povemo na tem mestu takoj. da so izmed evropskih narodov ravno Nemci tisti., ki v tej dolgi dobi niso prav nič storili za balkanske kristjane,, ne pretiramo prav nič; pač pa lahko dostavimo, da. so se med časom razni posvetni in cerkveni knezi vsak toliko časa krvavo spopadali zaradi kakega nasledstva v kaki nemški kneževini, ali kneževinici, katerih še dandanes kar mrgoli v velikem nemškem cesarstvu. Za take boje je bilo vedno vzrokov in sredstev. Ko je pa mnogo teli knezov sprejelo Lutrove nauke, tedaj je zavrelo med Nemci. Katoličani proti protestantom in o-bratno. Nastala je tridesetletna vojna. Zgodovina jo imenuje verski loj. trezen mislec, premotriv-ši natančno to borbo, poreče: boj za posestva, t. j. — tridesetletna vojna.
Prav v tej dobi pa je krščanstvo ginilo v boju z moliamedani — križ proti poluinesecu — a za to se krščanski Nemci niso zmenili. Le kadar so iim Turki ob-legli Dunaj, takrat so bili Slovani zopet dobri, tla so jih rešili. Ko je na začetku minulega stoletja duh svobode začel prešinjati vse evropske narode, zašla je ta ide-;a tudi med balkanske narode. Razumni možje so bežali iz nesrečne domovine v večja evropska megta in so od tod snovali vstaje.
Tako se je v tem času po vsem Balkanu jelo ono uporno gibanje, ki je slednjič prineslo svobodo, ali drago plačano s krvjo.
V vojni med Turčijo in Grki od leta 1H21 do 1829 so se osvobodili Grki z angleško, francosko in rusko pomočjo.
Ker turška vlada ni bila kos tolikim upornikom, prišel ji je na pomoč egiptovskega podkralja sin Ibrahim. Ta je grozovito mučil Grke; slednjič je sestradal in premagal grško trdnjavo Mi-solungi. Nato so se zavezale Angleška. Francoska in Rusija, da pošljejo svoja brodovja Grokin na pomoč in da potolčejo turško brodovje blizu Navarina ob jugo-zapadni grški obali.
Poraženi Ibrahim se je vrnil nato v Egipet.
Toda Turki še niso imeli dovolj. Sedaj jim je pa ruski car Nikolaj I. napovedal vojno in je potolkel Turke pri Sunili 1. 1827. v vzhodnem delu današnje Bolgarske. Od tu so prodirale ruske čete naravnost pred Carigrad, kar je prisililo Turke, da so sklenili mir v Drinopolju leta 1829. V (lrinopoljskem miru je zadobi-la Grška popolno državno svobodo. V tem miru so zadobili Rumu-n i. takrat še razdeljeni v Val ali i-jo in Moldavo, pravico izbirati si krščanska kneza, katera sta bila sicer pod turško vrhovno oblastjo, a pod rusko zaščito.
Sele 1. 1862. sta se obe kneževini združili v eno državno celoto, čemur pa je Avstrija nasprotovala.
Srbija je v drinopoljskem miru postala samostalna v toliko, da ji je od takrat vladal srbski knez pod vrhovno turško oblastjo.
Orna gora je bila za obstanka nekdanjega srbskega cesarstva del Srbije, a po razpadu te je o-hranila domače kneze, ki so vedno krepko odbijali pogoste turške napade.
Bolgari so se šele leta 1876. dejansko uprli turški nadvladi. Turki so pa tudi sedaj mislili, da z grozodejstvi ukrote Bolgare, Bosno in Hercegovino, kjer so se tudi vršili besni boji. Povsod so kar klali kristjane brez usmiljenja. kajti niso delali razlike med pravoslavnimi in katoliki.
In zopet je bila Rusija rešite-Ijiea. ki je leta 1877. poslala svoje hrabre sinove umirat na Balkan zato, da reši svoje po krvi in veri sorodne brate Slovane, brate Slovane na Balkanu.
Po raznih porazih, ki jih je doživela Turška v tej vojni, je prišlo slednjič do sklepa miru v Sari Stef a no blizu Carigrada. Toda evropskim velesilam to ni bilo po godu, zato so sklicale v Berolinu kongres, ki je trajal od 13. junija do 13. julija 1878 in ki je vrgel določbe sanstefanskega miru.
Na tem kongresu so nanovo u-stanovljeno kneževino Bolgarijo silno zmanjšali, kajti kongresu je predsedoval — Bismarck. Kneževine Srbija, Črna goi'a in Ru-munija so zadobile popolno neza-visnost, kneževina Bolgarija pa krščanskega kneza pod turško višjo oblastjo. Rusija.pa je dobila za svoje žrtve — obljubo, da jej Turčija izplača 300 milijonov rubljev vojne odškodnine, katerih pa Rusija ni videla nikdar, kajti Turek ni imel nikdar de-
narja. Le v Azij^ so Rusi pridobili nekaj pokrajin.
Avstrija pa, ki ni storila drugega. nego to, da je dala varno pribežališče iz Bosne in Hercegovine ubegliin kristjanom v takratni vstaji leta 1875., je dobila v Berolinu nalogo za zasedenje Bosne in Hercegovine.
Tako vidimo Nemce od nekdaj, kako so pisano gledali vsak korak. s katerim so se balkanski trpini bližali svojemu idealu — svobodi.
To so kratke poteze, v katerih smo skušali pokazati rusko delo in ruske žrtve za Balkance.
Sedaj pa hočemo pokazati, kako pripravni so bili Nemci vselej, kadar se je na Balkanu skuhalo ka j dobrega, da so pač oni prvi sedli k mizi in — to se razume — vsaki k rat na prvo mesto. Leta 182!). osvobojena Grška j«1 dobila za vladarja bavarskega princa Otona 1. Ta je vladal do leta 1862. Slednjič je spoznal, da ne more toliko koristiti Grški, kolikor bi bilo treba. Zato se j«1 odpovedal prestolu in se vrnil v svojo domovino. Sedaj pa je za-sed"l grški prestol danski princ Jurij L. ki je vladal do sedanje vojne, ko ga je zadela roka morilčeva.
Leta 1866. so rnmunski pleme-nitaši pregnali domačega kneza Alaksandra Kuso ter mesto njega izvolili nemškega princa Ka-rola Hohenzollern-Sigmarinske-ga, ki si je nadel kraljevi naslov dne 22. maja 1881.
Leta 1878. je dobila Bolgarija krščanskega kneza v osebi Aleksandra llatteiiberškega. Ker pa se le-ta hotel odtegniti ruskemu političnemu vplivu, osnovala se je zoper niega vojaška zarota, ki ga je prisilila, da je zapustil bolgarski prestol ter se povrnil domov.
Za njim izvole Bolgari princa Ferdinanda Kolmrškega, ki se je pred malo leti proglasil za kralja in ki vlada Bolgarijo še sedaj.
Kakor vidimo, so vse balkanske države dosegle svobodo z ruskimi žrtvami — z rusko vojsko.
Izmed sedanjih petih balkanskih držav imata Bolgarija in Rumunija nemški vladarski rodo-vini. (3rški pa vlada kralj danske narodnosti.
Le Srbija in Črna gora imata do današnjega dne še slovanski vladarski rodovini, kar današnje Nemce silno peče.
V kakšno nesrečo je pripravil Koburžan ves bolgarski narod in s tem tudi ves Balkan, so nam pokazali ravno sedanji dogodki tam doli.
Sedaj si* pripravlja nov prestol v Albaniji.
Kupljen in drago plačan je že i slovansko krvjo, a kedo sede nanj, to je še danes skrivnost visoke diplomacije. Da pa dotičnik ne bo Slovan, to je gotovo že danes.
Albanija je pač ustanovljena '.a to, da bo delala v bodoče zdra-žbe.. In zato,so hoteli spraviti tudi na to mesto zopet kakega Germana. Pa tudi ni nobene države na vsem svetu, ki bi bila tako oblagodarjena z raznimi princi, kakor je Nemčija. Toliko jili ie, da ne morejo vsi v Nemčiji priti do prestolov.
Ako temelji moč evropskih ve-!esil res na krščanstvu — kar se tako rado povdarja — potem naj ji te velesile puščale krščanske ^irode na Balkanu v miru, da u-rede svojo novo pridobljeno posest po svoji volji.. Saj so to zemljo pač odkupile same in z lastnimi žrtvami.
Da pa so Bolgari udarili na ;voje brate Srbe in sobojevnike Clrke, to smo vsi prepričani, gotovo ni bila to volja bolgarskega laroda. ampak nagnal jih je vna-iji vpliv krščanskih držav (velesil) na sebične, ošabne in kratkovidne bolgarske državnike.
Najbolj značilno in žalostno pa je to, da si vsi ti diplomati in za-itopniki velčsil ne delajo — kljub vsemu svojemu in svojih vlad krščanstvu — nikake težke vesti radi tolikih izgub na človeških življenjih hi tolikemu gorju, ka-kršnje je nakopala druga balkanska vojna vojujočim se narodom!
Po "Edinosti".
Rad bi zvedel za naslov svojih prijateljev FRANK KONTE in ANTON RAMUTA. Oba sta doma iz Metlike na Dolenjskem. V Združenih državah bivata približno 10 let. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za nju naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — Joseph Konte, P. O. Box 208, Monongafffla Citv. Pa. (13-16—9)
Kovač Damjan.
Ivan Cankar.
(Dalje.) X.
Z desnico jo je božal po mehkih laseh, v levici je držal njeno tenko desnico. Zatisnila je bila oči, globoko v lica so ležale njene temne trepalnice; trudna je bila.
"Ali si še pri meni'" je vpra šala kakor v spanju.
'"Na vekomaj; zaspi brez sanj ! *'
"Ne spim!" je rekla tiho in ni oi'.j ;-la oči. "Samo rada bi še eno minuto, ali če Bog dodeli, celo dve minuti, da bi bilo tako... da nato pojdeva, kakor sva se srečala . . .
"Greh so take besede. Štefka; na vekomaj te ne izpustim! Ko si prišla žalostna k meni. te imam rajši, nego sem te imel, ko si sc še smehljala; bolj ljubi mati bolnega otroka, v trpljenju spozna ljubezen. Tvoj križ boni vzel na svoja pleča, ki so krepkejša od tvojih!"
Vzdignila se je na komolcih in ga je pogledala z. velikimi očmi.
"Moj križ.' Ne izkušaj Boga... na smrt bi se obsodil sam!"
"Ce si obsojena, je treba, da se obsodim tudi jaz. Kamorkoli drži pot — roko v roki pojdeva!... Nc vstani. Štefka, še si odpočij, ker si trudna od žalosti!... Obedve roke mi daj — kako so mrzle te uboge roke! — zatisni oči in poslušaj! —- Zdaj je bilo težko obema, tvoja bridkost se ji' v potoku prelila v moji' srce. Ampak treba je, da si o-briševa te solze, da premisliva bistro vse do konca, ker kratek je čas. Ni pametno, da bi sc jokala nad očetom in da bi mu očitala ; pred Bogom bo izbrisal greh. pred ljudmi ga ne more. kakor se več ne vrne na jezik iz-govoi ena beseda. S solzami ne bova madeža izmila. Z vzdihovanjem ga ne -bova odpihnila. Samo eno je!"
S širokim pogledom mu je strmela v obraz; v pogledu pa ni bilo upanja, strah je bil.
Za hip je Damjan umolknil in se je ozrl v tla. Nato je govoril počasi in tiho.
"Samo eno je! Treba je tistih tristo srebrnikov, treba jih je— da rešiva očeta in povrneva zanj. če jih izkopi,;eva iz tal. in ker jih je treba, jih bova dobila... kjerkoli... Še teden dni da je časa? Dosti časa je. . . ne bodo ga gnali in sodili, siromaka grešnika!"
Vzdignila se je hitro in ga je objela okoli vratu.
"Ne. Damjan! Kaj si zdaj govoril. misli, da nisi govoril! Tudi on, siromak, je rekel: kjerkoli — in je vzel... Ne takih besed, Damjan, strah me je!... Glej. sam si razsodil: midva nisva kriva, midva nisva grešila... O. Damjan, naj bo najin delež samo trpljenje, ni treba še krivde in greha!"
Damjan je osupnil.
"Bog se me usmili. Štefka: ne razumem te, ker te nočem razumeti! Ali ti ni zdaj segla v dušo misel, ki je smrten greh nad mojo ljubeznijo?"
V njenih očeh so bile solze.
"Rekel si: kjerkoli. Da bi rešil očeta grešnika in povrnil zanj — kjerkoli! Kar si rekel, je bil smrten greh nad najino ljubeznijo! Ko si izpregovoril, je potrkal spomin na moje srce; zato sem se prestrašila!"
"Nemirna si. vsa polna težkih sanj; teden dni trpljenja in bridkosti — dovolj je bilo zate! Zato vidiš strahove, ki jih bdeče oči ne vidijo, slišiš besede, ki jih nihče ni govoril. Štefka, vzdrami se, in drugače boš gledala!"
Prijel jo je za roko.
"Zdaj pojdiva; zatohel je vzduli v tej ozki izbi, na srce le-«ga. tako da je bolest še večja. Zunaj pa je lep večer. Ko boš pogledala v nebo in boš videla zvezde, ti bo vse lahko in smejala se boš strahovom!"	/
Ona pa se ni nasmehnila; povesila je glavo in je šla radovolj-na z njim.
plavale nad vso to veliko bridkostjo. in sta dolgo molčala.
Ko sta prišla do njenega doma. sta si pogledala v oči.
'"Saj je lep večer", je rekla ona. ob tem lepem večeru se posloviva. Tako bo za zinirom lep spomin zate in zame in s sladko mislijo beva gledala nekoč na ta lepi večer... "
"Res je lep večer", je rekel 'on. "in ob tem lepem večeru sklc-niva zvezo za vekomaj. Ni tvoj strah tako močan in je ni moči na svetu, da bi te izvila iz mojih rok! Zdaj je sklenjeno in zavezano — bodi kakorkoli!"
Pozvonil je ob vratih.
"Pojdi, Štefka, zatisni oči in zaspi v sladkem miru. Zakaj nič več ni skrbi in nič več bridkosti! Misli, da je bilo in da ničesar ni več; misli, da se ti je sanjalo o grozi in žalosti — pa si odprla oči in svetel dan se ti je zasmejal v obraz!"
Težki koraki so drsali
ALI VAM BODE ZADOSTOVALO?
O zemlji vam ne bodem govoril. ker je vam itak znana, tudi poljedelsko orodje ne dajem za nagrado kupcem. Jaz vam le povem, da sem bil zopet v Floridi z nekim rojakom in obenem sem pa še s seboj vzel neko slovensko družino. Sedaj imam že tri slovenske naseljence doli in ako se ne motim, sta zopet dva šla iz Arkansasa. Zato opozorim še enkrat vse one rojake, ki so se za-[nimali za to zemljo, da se prebn-j de iz spanja in obrišejo oči. Ako jbodete vedno le odlašali, ne bo-dete sploh mogli več kupiti. Zagotavljam vam pa. da mi bodo vsi hvaležni, kateri bodo od mene kupili.
Berite in prepričajte se, kaj piše rojak, ki je zemljo videl.
Jaz sem bil v okolici Smyrna, Florida, ter pregledal nekaj zemlje, za katero je agent g. A. Flo-
j ri. Zemlja je dobre vrednosti, 5 po veži j palcev črne prsti in okrog 7 pal-i kakor da se je bližal v copatih cev vlažne sive peščenim* in spo-debel člov ek. Čemerna hišnica j«'j daj pa rumena ilovica, kjer raste odklenila vrata; svečo je imela v j vse. bodisi krompir ali.zelena, če-roki, pozdravila je zlo voljno. |bula in drugi enaki pridelki. Ze-"Zdaj pojdi!" je rekla Štefka.
od blizu do srea.
Dam ian ji je pogledal v obraz, v oči. in je vide Stopil je za njo v vežo, se zaklenila za njima.
"Dokler tako gledajo tvoje oči in dokler je tak tvoj obraz, le same ne pustim!"
Sel je z njo po stopnjičah. stopil je z njo v izbo.
Stoj »i l je v izbo, stal je pred durmi osupel in osramočen, niti m videl u jenih prosečih, vse plahih oči.
(Dalje prihodnjič.)
Iščem FRANCISKO PAVLI", katera biva nekje v Clevelandu. Poročati ji imam nekaj važnega. zato prosim cenjene rojake, če kedo ve za nje naslov, da mi ga javi. ali naj se pa sama oglasi. — Ivan Jeran. Box .'w2. Eveleth, Minil. (13-15—9)
ROJAKOM
v Pennsylvamji in W. Virginiji
NA ZNANJE. Rojakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih obišče naš novi potnik
lena potrebuje mnogo vode, katero .je pa lahko pridobiti potom sesalnice i ."<0 čevljev globoke, vrata soj Taka naprava stane od čevlja.
Ogledal sem oranžne nasade, vinograde, nasade lemon, hrušk in videl sem tudi, kako dobro vse obrodi. Povedati moram tudi, da še nikdai nisem videl take koruze in najboljše lptče do 50 funtov težke. Zemlja je 10 milj za-padno od atlantiškega oceana in zato lepo in hladno vreme. Tudi za riharenje je tu najboljše mesto. V jezerih in kanalih 40 do 50 funtov težke ribe. Ko sem bil na malem čolnu /. motorjem, kateri me je dovedel do oceana, videl sem ribo 5!i funtov težko, katero je nekdo potegnil iz vode. Zem-U a je popolnoma tako. kakor jo opisuje g. A. Flori. — William Ilroniek. Frontenac, Kansas. Vsa pojasnila daje:
A. FlGri, (Jeneral Agent, 4061—2 N. Broadway, (12-13—9) Pittsburg. Kansas.
' XI.
Topli večerni vzduli jima je dahnil v lica in obadva sta globoko zavzdihnila. Tako jima je bilo, kakor da sta prišla iz cerkve, od spovedi. Ulice so bile vse tihe in temne. Sivi oblak, ki je do poznega večera visel nad mestom, =e je bil že razmaknil in jasno je sijalo nebo.
Počasi sta šla po ulici, s tihimi koraki, in držala sta se za roko; gledala sta v zvezde, ki so svetle
Mr. LEO ŠTRUKELJ,
ki je zastopnik Slovenic Publishing Company in pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda", kakor tudi druga naročila.
Sedaj je v okolici Pittsburgh, Pa.
Vedno in povsodi so šli naši ro jaki na roko našemu potniku in ga lppo sprejeli, zato smo uver jeni, da bode tudi novemu potni ku na prvem potovanju tako. Ro jaka našega novega potnika kar najtopieje priporočamo.
Slovenic Publishing Co.
SLOVENSKI ILU3TR0VANI LIST
septemberska (druga) številka se razpošlje te dni. Tudi to številko krasijo lepe slike, od katerih sta dve na celo stran, namreč slika Clevelandskega Sokcla ter umetniško risan prizor linčanje zamorcev v Texas. Vsebina je vseskozi zanimiva. Omeniti je nadaljevanje "Strašne noči", začetek vrlo zanimivega romana " Veletatvina v novčarni" ter šaljiv igrokaz v enem dejanju, ijako primeren za slovenske diletantske odre v A-meriki. — Dokler ne poide zaloga, je dobiti še prve številke, in sicer po 25e. Požurite se, dokler je čas. "Slovenski Ilustrovani List" stane na leto $2.50, pol leta $1.25. četrt leta 65č. Posamezne številke po 25č. Naslov: Bert P. Lakner, 1595 — 3rd Ave., New York, N. Y.	(11-12—9) (
DOKAZANA RESNICA.
Če ste že gledali za rvet v«e-povsod, zakaj bi ne prišli pogledat tje, kjer je danes že veliko slovenskih farmerjev ? Tam vidite na svoje oči, kako lepa polja so. Tam govorite i tvojim rojakom farmerjem, pa ga vprašate o vsem. Tam se lahko na svoje oči prepričate, kako lepa polja »o si napravili farmerji v teku ene-ja ali dveh let. Tudi tisti, ki §o se naselili letos gori, imajo že polno obdelanega in vse raste, da ne dobite zlepa takega polja, pa greste lahko kamor hočete. Pridite zdaj pogledat, pa se bodete čudili, kakšna polja so napravili naši pridni farmerji v teku par mesecev. In skoro vsi so začeli s tako majhnim denarjem, da bi ue shajali nikjer kot Bhajajo tam, kjer v resnici raste vse, da človeka veseli, kamor pogleda. Tam ee boste lahko prepričali, da je polno studencev, zdrav, gorak kraj, ki nikdar ne trpi od suše. Pridite in prepričajte se sami! Mi ne pošiljamo velikih hval ▼ javnost, ker veljajo veliko denarja, pač pa sporočamo javnosti, da bo vsi naši farmerji zadovoljni in to je glavno. O vsem drugem pa se prepričate Barai lahko, če pridete do nas, pa gremo skupno pogle-lat. Tam lahko pogiedate in po-izveste vse od svojih rojakov farmerjev, pa Be bodete kmalu prepričali, da se ne hvalimo tami, nego da nas hvali zemlja, kraj in naši farmerji.
Pridite, dokler je prilika, dokler morete še kaj kupiti I Ne odlašajte na jesen in pomlad, ampak pridite zdaj, da ne pregledate samo zemlje, ampak tudi, da vse izvrstno raste in vse bogato obrodi. Krže Mladič Land Co., 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Pišite in pridite vselej na ta naslov in nikamor drugam ns.
KAi GOSPODA*,
edisd slovemski mag&zi* r Am* riki. Izhaja ma 32 strameh vsak mesee in velja za vse leto samo $1.00. PrinaSa podučne člaakeza gospodarstvo, gospodinjstvo, le-oe povesti, razprave o ma&ih gibanjih in zanimivosti is selega rreta. Pošlji denar aa:
Nai Gospodar,	1
Ml« S. Lawn dal* At«m««( ~ 9	^v,;-« nt
V ZALOGI
imamo importirane slovenske grafofonske plošče in vseh vrst grafofone, istotako tudi ure, verižice ter vse v to stroko spadajoče predmete. Zahtevajte cenik!
A. J. Terbovec & Co., P. O. Box 25, Denver, Colo.
_^ ___
______
CIGARETTES C^ FOR O

PRISTNOST
KAKOVOST
CENENOST
VSE ZDRUŽENO V ŽIRA-
Vspeh po zaslugi-

Velga.
Ivan Bui'iu.
Ali
raj ka'
tla svoje temne valove, a so bili pokriti bregovi s belim snegom, je spala Velga v mehkem gagi-nem puhu, in zbudivša se, je vitle! a pred seboj sredi temne, ni • ® "	zke koče veseli svit plamena na
.iišiš. kako žalobno kriči ognjišču. Poleti, kadar je sijalo nad šumečim, razburka- solnee in je pihljal topel veter Jiim mor i c m 1	in je voda lahno pljuskala v mor-
V megleni dalji, tam na zapa- ju, je iskala Velga v pesku jajee-du se izgubljajo temne vode; v ca <leževnikov in hudournikov, m* gleno daljo, proti se ver ju iz-j ali pa je begala h kipečernu mor ginja ka meniti breg. Hladno je j ju, legala na breg z glavo na-in veterno. Zamolkel šum valo- vzdol, in valovje jo je obdajalo s van ja, — sedaj slabejsi, potem 'šumom od zgoraj... Tako se je zopet vzkipevajoč, — kakor šu- zabavala poleti, in vedno sta bi-štenje borovega gozdovja, kadar la ž njo Irvald in Sneggar. vrši preko njegovih vrhov nara- Debela Sneggar se je čestokrat >č;tjoča burja — doni v globoki,i smejala in pela. toda tako zvonili mogočnih vzdihih skupno s ko ni znala vriskati, nikdar se ni kriki čajke... Ali jo vidiš, kako vrgla tako smelo v šumeče morje krni o.-ami jena \ mračni jesen- kakor Velga. Irvald pa je znal >ki m- L'li ter se ziblje v mrzlem to: vedno je bil vesel in okreten. v«:ru na svojih prožnih krilih? "Zakaj nisi moj brat, Irvald!"
To k i/. . da se bliža huda ura. — mu je rekla Velga. "Zakaj ni-Ponoči s. razvije nevihti.	mam brata, ki bi ga ljubila tako,
I ),t n s.- t uiti /e prav od jutra.; kakor ljubim tebe, Irvald? Ne bi Tu. na tem prijaznem .-severnem mi I >i lo treba dogočasiti vso morju, na njegovih samotnih oto- dolgo zimo brez tebe." kih in probrežjih, pa je skoraj Pogledal jo je, se nasmehnil, a
le tja v daljo. Toda le ptiee sv. Pefra so se zibale v vriščečih jatah in so begale nad vodo z razprostrtimi krili na najvišje grebene dvigajočih in razsipajočih se vodenih gor. . .
Kam je gledala Velga?
Dekleta so jo začela nazivati žalostno in zlobnieo. ker se ni nikdar smejala brez vzroka in ker ni nikdar pela s sestro pri delu. Do petnajstega leta ni bila Velga nikoli žalostna ali zlobna. Srce jej je bilo veselo in odvažno kakor mlad ptič, in veselila se je Velga burje in morja, soluca in zemlje ter svoje dekliške svobode. Samo po Jrvaldu se jej je tožilo, ker bi mu bila rado pripovedovala, kako lepo je živeti na svetu. ..
A Irvald je bil že dolgo na morju. Velga se je naveličala ho-devati po pribrežju in gledati tja preko valov; rada bi bila zavpi-la preko morja, da se je utrudila
Potem je snedla Velga ribo in je odšla na hišni prag. Tam je sedla na veter in je presedela ves dan z mrko nagubanimi obrvmi. Na noč se je vrnila pod streho, a zjutraj je odšla zopet pred vrata, pričakovaje Irvalda. In tako je preživela dneve in noči, dokler ni prišel mokri sneg.
"Kmalu se vrne Irvald", je mislila Velga, in sladka bolest uža-Ijenosti in zlobe se je vlivala v njeno bolno srce. 44 Ubijem ga, a potem najdem tudi sama pokoj v grobu."
Toda Irvald se ni vračal. Že se je začel dvigati mrak, čim dalje bolj pogosto je vstajala Velga s praga in je gledala pozorno po morju. Na morju pa ni divjala še i nikdar taka burja kot takrat! In ' v mraku je prišel iz koče Vel gin j stari oče. Bil je močan kakor sta-; ra pečina sredi morja, toda obraz :
O
v><■ leto slabo vreme. Sedaj pa je j''sen, in v jeseni je sever še otož-nejši. Morje sc je čnierno dvignilo in je videti temnoželeznate barve. Oddaleč se zdi njegova gladina višja nego breg in izgi-
se zapodil takoj k morju.
4'Glej, glej: potapljavee!" je za vpil. "Daj, ujeiniva ga!"
in gnala sta se kakor veter drug za drugim, izginila tam, kjer v pribrežnih duplinah zvon-nja kakor nepregledna, mračna ko odmeva glas. kjer se kopičijo slika v megleno vsemirje na za- ob bregu visoke skale in se dviga j a d u, a veter goni vse urne j še od zahoda sem valove in raznaša daleč naokrog krike čajke. I 44 Kri-e vetru

s šumom težka voda ter polzi med pečinami, žubori in kipi, pada navzdol in se zliva bučeče v stru-zveiy tužno in ostro ■ jah s pločnatega kamenja. Tam sta dražila valove, približajoča
Zjutraj je krožila nemirno j *e jim, in ko sta se u|pudila, sta p i *a v nad razburkanimi valovi.! zasnula v krepkem srečnem spa-Morje je objemalo z nepretrgo- nju...
! 11 < i plt;skajočimi vali ves breg. j Zakaj so prešla tako hitro Vel-Tti je i/.podkopavalo gramoz pod gina otroška leta?... seboj, zal' tavajoč sc v polnem be- Toda tudi pozneje je bila še gu s ceiiuii vodopadi sukajočih dolgo srečna. Vedno nestrpnejša pen, / bobnenjem in šumom v je preživljala dolge zime v koči, our./je. tam zopet m' je razsipalo! zameteni s snegom. Bila je stara Mka.je na kamenje kakor vrel štirinajst let, a Irvald — šest-s 11" g ter je obliznilo pečine, a "ajst, in sedaj je odplul čestokrat zdrknilo tako nazaj kakor steklo, Po morju ribarit. A kako se je in podpiralo že nov, plešoč na- razveselila Velga. kadar se je zo-val ; v dalji pa se je razpršilo ob ! pet vrnil!
kamne ter skakalo visoko v zrak. "Ljubi Irvald". mu je dejala, in daleč naokrog je grmel ves "plal <ati se mi hoče, ker te tako u g <>d kipeeega vodovja .... dolgo ni bilo. in smejati se mi hoje metala s krikom med ! če, ker te zopet vidim!"
4 ajka
valovi, se spuščala ploveč po vodi. v njih razore, potem se je vzpela ua novem valu do visoke-
ga v vetru, čimdalje bolj izginja »d brega v morje, belo blesteča ■e v megli... Ali slišiš, kako oto-:uo se glasi njeno radostno ječa-
Pa tudi Sneggar je vzrastla velika. in Irvald je začel pozabljati ne Velgo. Pogostokrat je posedal grebena in se dvignila, vsa poleg Sneggar ter ji je gledal v ■.ropijena in v penah. Veter jo; veseli obraz. Velga pa jima je sle-nosil svojevoljno nizko nad dila cm daleč. Vpričo sestre se ni !',)■ m.	hotela razgovarjati z Irvaldom.
\ I" t. m kakor da se je utru- P<t j*' šel po bregu ]>roti do-;i. Viii.-reii večer pada na zem-j IJfiu, ga je došla in ga spremila . in že brez moči se giblje čaj-! Prav do praga.
"Ljubi Irvald", mu je dejala, 4'zakaj si sedel tako dolgo pri Sneggar? Zakaj sili gorje v mojo radost?"
i:.	In Velga je začela prepevati
S« daj jo je >e težko, težko raz- sama na obrežju morja med sol-iočiti \ somraku. Hitro se spušča zami zvonke. vesele pesmi. In kana svet temna, burna not; vedno j so j° srečale tovarišice njene, iroMcjš« v. lesketajo zdaj tu. zdaj j Jf utinila. in obraz jej je postal tam v morju sivi kupiči pen. Sum j osoren in ponosen, pljuskajočega vodovja narašča.1 ledeni veter kopiči in besno trga;	II.
valove, brizga jih v zrak in raz-j ... __ , . naša ostri duh morja.	j hoiit *	<»l*ta Je stala
• kri-e"... doni tam odnekod. i	od risarske va-
i/ globoke daljine	' S1- ua ""»"»tem pribrežju, posu-
To je osumljena čajka... Po- ] * .trdim	i" za časa
slučaj, v šumu razkačenega se-j f!.me Je Se"al° m0rJe skora-j do vrnega morja ti povem staro se-:	l™*«"	. .
v i no legendo.	„ ( '' J,J hl!a ob P,lmi nevihta, je
Švigala voda celo do oken, ki so bila pokrita kožicami potapljav-j cev. Tedaj je prekinila Sneggar Bilo je to davno, v uepomlii- i svojo veselo pesem, zagnala je vem ."asu.	prestrašena delo v stran in je
Ob hladnem severnem morju je j zbežala 0,i okna. Stara Velgina živela mlada in močna Velga. Na mati j*' mrmrala razna zagovarj-/apadu je bilo vodovlje, na vzho- jauja in poslušala razburjena tu-du — samo p -ščen breg. ki s«4 je i Ijenje vetra. Velga pa se ni bala stikal blizu za vasjo z nebom. Kaj j nevihte. Sla je z očetom na mokri je bilo tam proti vzhodu, tega ni j hišni prag, zavijala v vetru mre-vedela Velga in tudi ni hotela že, a potem je stekla v vodo, in vedeti. Nikdar ni hodila proti hladna voda, naraščajoča in vpa-vzhodu. Tudi nj*n oče ni zahajal dajoča, je objemala in opakova-tja zahajala ni mati. niti sta rej- la njene bose noge, obdajala jih ša estra Sneggar. Poznali so sa- j je v sikajočo, sivo peno er jih o-mo morje.	»	t vijala z bledozeb. nimi morskimi
<>b morju je preživela Velga | travami. Velga jih j2 raztrgala z svoja otroška leta. Hitro so pre- nogami in vdihala v svoje bu jr.
njegov je bil otožen tega večera pričakovati Irvalda, da ga ne sme in veter ^ kuštral njegove sive, ljubiti Sneggar, ker Velga ne rao- dolge lase.
re živeti brez njega...	1<Tr , , ,	.... , .
' °	1 Velga, otrok moj . je rekel ^
Severovi Praški zoper glavobol
in nevralgijo (Severa's Wafers for Headache and Neuralgia)
se rabijo že več let za odpravo vsakovrstnih glavobolov. Cena 25 centov.
NEPREBAVA
je najbolj navadna želodčna neprilika.
Severov Zivljenski balzam
(Severa's Balsam of Life)
podeli hitro olajšbo v slučajih neprebave s tem, da pomnoži izločevanje prebavnih sokov. Okrepi celi ustroj. Cena 75 centov.

NESPEČNOST
naredi človeka trudnega in nervoznega.
Severov Nervoton—^
prežene nespečnost, odpravi nervoznost ter s tem tudi prežene utrujenost.
Cena $1.0).
Na prodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte Severova Zdravila in ne vzemite drugih. Ako jih ne morete dobiti, naročite jih od nas.
I.
šla, in vesela je bila njena mladost! Pozimi, ko je gromadilo ntorj" prav, tja do nebesnega svo-
čajka ali galeb (larus), Moe-
ve.
prsi. sveži, vlažni veter, mu dvignila glavo nasproti, a veter je t repa 1 njene temne lase. Tako je stala, mlada in vitka, in njen o-braz ji' bil vesel in smel, a sinje oči so prodirale nevihto in gleda-
Ko je pa zavel topel veter sem od zahoda in se je začelo spuščati solnee v morje, je priša Velga k j sestri in je dejala:
"Ljuba Sneggar, ali hočeš, da ti povem, kako mile so letne sapice. kako lahno se giblje morje in
kako hudo mi je brez Irvalda?" , , .	, . ,
ttVr	,,, . .	i poti streho pred hudo uro in noe
Ne maram! je odgovorila, .	1
..prijazno, "čemu si ostavila svojo rojstno kočoPoglej, bliža se strašna nočna n-vita, ob kateri j žaluje neutolažno človeško srce. I Pomagaj mi podpreti stene in položiti na streho iz tulnjevih kož
CEDAR RAPIDS IOWA
kamenja in potem se skrijemo! ,	je to l>ovedal: Je kri"[ "Dva dm m dve noči prebijes, na visokih in taniuh nogah so be-
pod streho pred hudo uro in noč-1 / ga* . , . .	jv skrhl. »»strahu sredi morja" je | gali nad kipečim valovjem in so
jo "	j "BlJa sem Pn modri < arm, m rekla Carna. "A ko stopiš na o- j iskali sredi Škol hrane Toda tu-
Sneggar, sedeča brez dela m mir-j "	^ - razlagala mi je to iz kož potap- tok, kjer medli Irvald, se izpre- di -povodnih pastirčkov" ,e bi-
ie nežne oeseue so „anne v ei-, ljayce y ^ ^ odgovorila Sneggar | meniš v čajko, in nikdar ne izve|io malo Skoraj vsi so odl-teli na
no pred pragom.
Velga se je obrnila od nje in je odšla. Sedla je na breg, klonila glavo in poslušala, kako pleše v mraku topla voda. Solze, tople kakor voda, so padale na njene roke.
Nenadoma se je pripeljal Irvald. Kriknila je, Irvald pa se jo zasmejal, ter jej je ukazal, naj znosi iz čolna ribe in mreže na breg. Poslušno in dolgo je delala z njim in ga v zadregi izpraše-vala. kod se je vozil; in ko se j začel dvigati nad morjem veliki, bledi mesec, je sedla utrujena v
gino sree in žal jej je bilo same. ^ zakrivša si obraz z rokami, se j Irvald. za koga sebe, oeeta m Irvalda. Začela je je zgrudila jokaje svoje lefiJ Tako vek4a lus0lhl/-
si .se
pridno pomagati pri delu. Veter je metal oba senuntja in je temnil zrak z vodenim prahom, kakor da razgraja v morju neurje. Celo v okna koče so butali valovi ostre
see.
*'Sneggar govoriti n<
žrtvovala. ■ zimo na
pel vete
| Kakor prvi sneg je pobled« !:• \ objela \ ar"... je hotela izpre-! V(*lga, toda oči so se jej zaleske-j \ |JtM težna Velga.	; tale radostno, in odgovorila je j jj jalo. V
Toda njene obrvi so se mračno ^ai'ni:
pene, in prestrašena je hitela Vel- i lia,t»"ščile, in odprla je z močno
ga za očetom v hišo.
Tam, v temoti noči, se je spomnila mahoma, kako je nekoč pred mnogimi leti, ko je bil še otrok, prenočeval Irvald pri njih, ker ga je prehitela nevihta. To noč je bil njen gost, sama mu je postla-
roko vrata hiše.
"3Iolči!" je rekla trdo. "Ljubim te in te sovražim!'"
IV.
prazen čoln in vzdihnila v noč- 1« postelj in ga poljubila, preden
nem vetru.
"Irvald'' je rekla, 'veš, čestokrat sem plakala brez tebe. Hodila sem po bregu, in srce mi je nemirno vtripalo in žalovalo. No. sedaj si priše, in lahko mi je in veselo!"
Toda Irvald je sedel molče na krmilu in je zrl v mesec. Velgi je bilo mučno, da jej ne odgovori, povesila je oči in ga vprašala tiho:
"Ali si slišal moje besede, Irvald?"
"Da!" je odgovoril Irvald.
In tedaj je sklonila Velga glavo prav nizko in je dejala Irval-du:
'Vzemi me v svojo hišo, Irvald! Voziti se hočem s teboj na morje.
je odšel spat, kakor je bil to običaj. Spomnila se je njegovega veselega in tako dragega jej obraza, in še bolj sta obvladali njeno srce žalost in ljubezen do njega. Tedaj je, pozabivša, da ga hoče ubiti, urno vstala s svojega ležišča in je začela razburjena poslušati. Zdelo se jej je, da sliši v šu-; mu vetra njegove krike, in vso j noč je trepetala od strahu, šele v; jutru je zaspala vsa onemogla.
Morje je že postajalo tišje: v j zraku je vel dih zimskega mraza, j In ko se je Vega zbudila in je od-1 pri a dnevu vrata, jej je stopila na pragu nasproti Sneggar.
" Poj dem, Carna !" "Hiti!" je dejala Carna. mrka tam za morjem pod črnimi oblaki krvavi žar zarje."'
Velga je zbežala proti vetru po mokrem pesku k šumečemu, temnemu morju. Rada bi bila zakli-eati sestri, očetu, materi •"zdravi", toda čoln j - butal nemirno in urno je Obrnila je
Sla je hitro po bregu proti se-verju. Hladnega in temnega večera je vstopila v Carnino kočo,| na valovili ob breg, toplo od grmade, ki je plapolala skočila Velga van i v njej z rudečim plamenom.
"I*či me, o vsevedna!" je vzkliknila pred ("arno. "Pokaži mi pot k Irvaldu!" j "Hiti!" je dejala Carna. "Dva 'dni in dve noči je treba phiti k ; Irvaldu. Ako ne prideš k njemu, i ko zasveti tretjič dan. je izguh-' l.jen. Toda povej mi. Velga, ali si že slišala o pustinjah Ledenega morja, kjer je tako divje in žalostno, kakor v prvih dneh sveta -VII moreš ostaviti na veke svojo rodno hišo?"
Kakor ujeta riba je zatrepetalo
pri brez j a, kjer veje loin še nežnejša bolest je l<_rino srce.
no -iioi-j" se je že zače-s dan je plula Velga ill I prišla je v one brezmejne vode, j ki vodijo na koner sveta in se sti-žeikajo z nebom. Vse močnejše so udarjali valovi ob dno čolna, ker že ni bilo več zemlji' pod temi valovi. Divje severne ptice žive v teh morjih. daleč od ljudi, na skalovitih otokih. Močne so te pt?ce in pokrite z gostim plulioiii; vso zimo plavajo lahko sredi le-dovja in se potapljajo globoko v ledeno vodo Na tisoče se jih je
čoln proti zahodu, kjer je jedva I vguezdilo na otokih, in vsak otok še svetil krvavi žar .".arje, in sto- blesti kakor v snegu od samih
je se je zibala po valovih, in soLjptie. Tam so bila gnezda j o ska-
Velga!" je vzkliknila in za jo-1 Velgino srce, toda z žarečim o-kala z gorkimi solzami. " Bur ja [ brazom je odgovorila Carni: je pognala Irvalda na divje oto-
ze so gorele v njenih očeh, a veter; la! je v temi bičal njeno bledo obleko In m jej bril v obraz tam z Ledene-1 mo n: ga morja.
V.
Letela je kakor čajka : Src jej je krčilo od bole.- ri v pričako-
vanju svoje pogube, vendar ni mogla verovati, da ne izve Irvald nikdar, za koga se je žrtvovala.
in groza je objela Velgo, ko s--je začeio daniti in se je videla na peščenem, samotnem otoku ob-; kill belega puh
" Usmili se me, Carna! Mlada | kroženo od bledega, mrzlega mor- grdimi kljuni.
' L,-
m v duplinah pod čermi ... ■ mraku je pripula Velga mi-,včjega otoka. 1 iiil je ves pokrit — od vrha do ta! — s sivo skorjo ptičjega bla-j ta, perja in puha. Na vseh robo-se; vi h skai so sedele ptiee v dolgih vrstah. Spodaj so gnezdile manjše, na vrhu pa so stale in dremale največje in najpoži—šnejše, z belimi trebuhi in črnimi hrbti, z debelimi vratovi in majhnimi glavami. z blestcčiuii očmi v obroč-
ni z ogromnimi silnimi in krep-
zate hočem biti vedno vesela, pe- j ke Ledenega morja in je razbila sem in težko bi mi bilo, ločiti se j.m- Nikogar ni bilo na tem otoku. I kimi kraki ter kratkimi rokami la ti bom pesmi in delala s teboj! njegov čon. Sam je sedaj na mor-j od življenja! (V je pa to potreb- j ^amo voda je pjuskala ob njegov j brez prstov. Ptiee so se glasno in Kako lepo je živeti s teboj na'ju »» čaka smrti od mraza, glada; no, mi samo povej, kaj se zgodi z: P<*sek in je blestela ob kraju v | zlobno razgovarale, a kakor hi-
skih ptic." i menoj ?"	helih penah. " Povodni pastirčki"
svetu F
"Midva ne bova živela nikdar skupaj", je odgovoril 'trdo Irvald. — "Jutri se odpeljem zopet v tem čolnu na morje, in ko se vrnem, vzamem Sneggar in jo l>opelj em na svoj dom. Tam pre-bijeva zimo. a poleti hočeva pluti po morju, kakor dva potapljav-ca."
"A jaz?" je vprašala počasi Velga, in začutila je, kako težko ji bije srce. — "Jaz pa naj ostanem sama?" je nadaljevala Vel-£a in je ostala v čolnu.
"Da;" je odgovoril Irvald.
Takrat je skočila Velga urno na breg in je odhitela v južno stran. Ko je bila že daleč proč, je planila na sivo pečino in zakričala mesecu, da jo bili rce, zajokala je in se zgrudila na kamen.
III.
Ali slišiš, kako divje tuli veter v mraku?... To neprijazno severno morje!
Tri dni in tri noči je ležala Velga na bregu, onemogla od gorja; četrto jutro pa je že nastopila jesen, in v mračni megli so zašu-meli težki valovi. Ko je potegnil preko Velge hladen veter, je skočila pokonci in se je vrgla v vodo. Toda val jo je dvignil in jo zagnal daleč nazaj na breg.
"Morje noče, da bi umrla", je rekla sama sebi Velga. "Prej moram umoriti Irvalda."
In molče se je vrnila domov. Na lieilfc so se posušile njene solze, in miren je bil njen strogi o-braz, toda tema je bila v njenem srcu.
"•Sneggar", je rekla sestri, "ali se je odpeljal Irvald?"
Da !' "je odgovorila ravnodušno Sneggar.
"Kdaj se vrne!" je vprašala Velga.
"Ko začne podati moker sneg in ko potemni morje", je odgovorila Sneggar.
" in od požrešnih morskih ptic.
tro se je zač- o mračiti in je sto-
Najhitreje in najceneje
pošilja
denarje v staro domovino
Denarne nakaznice izplačuje c. k. poštna hranilnica na Dunaju.
FRANK SAKSER,
New York,
6104 St Clair Ave, N. EL,
Cleveland, Ohio.

f \f- .
pila Velga, onemogla od borbe z na poberem otroka, ki je bil živ.'jejo smrtno kazen. Tu znana 110-
ledenim vetrom, na breg, da se Da otrok ne bi zavpil in bi vpitje' velistka Dani *1 Lcsueur meni:
odpočije, se jih je dvignilo na tisoč z vriščem nad njo, a najvčje so krikuile in se zakrohotale divje in radostno, trudeč se, da bi prevpila druga drugo. .. In kakor sneg je pobledela Velga, zbrcln je poslednje moči in skočila zopet v čoln.
1 znova je letela dalje kakor čajka. Ledena megla jo je ovijala v mrak, ki je prihajal o<J,
tam, kjer se stika morje z nebom.' Obtoženka: Hila sem neumna, Toda sedaj ž«* ni več plakala in
ne slišala mati, s -ni ga pobrala v j Jaz le eno natančno ne vem : Žen-predpasnik in ga k sebi stisnila, ske, ki pridejo vpoštev, namreč Nato sem šla z njim na podstre- (morilke, so gotovo proti smrtni
šje. vzela robec, pa z njim otroku trdno o vila usta, nos in vrat. Otrok je odprl usta ter iztegaval jeziček.. .
Predsednik: Torej ste imeli namen, otroka umoriti? Obtoženka: Da! Predsednik: Zakaj pa?
se žalostila Velga. Trepetala je v strahu pred pogibeljo in v veselju za Irvalda.
kazni.
Prepir za obleko po modi X-žar-kov.
Iz Rochestra poročajo: Obupni, toda brezuspešni trud mestnih o-četov, ustvariti kompromis med vročo poletno temperaturo in lahko žensko modo, je javno mne-
pa matere sem se ba'a in ker sem j nje v Rochestru odločno dovedel bila pri Marijini družbi... Ko do tega, da je začelo priznavati,
sem otroka skrila v podstrešju, sem šla doli. — Medtem je šla ma-
in na večer poslednjega dne se ti na stranišče in zapazila krva-
je ]'akazala sredi sive in mračne megle, na koncu sveta visoka, gola pečina, — ona, ki so prip'uli do nje mogočni Vikingi in so zabili vanjo železne obročke, da so mogli privezati svoje ^olne. Besno vršenje in bučanje hudournih vetrov se je združevalo tu s tisoč-glasnimi kriki roparskih ptic, krožečih v megli. Irvard pa ležal prav ob visoko pljuskajočem valovju, onemogel od mraza in glada v predsmrtnem snu Bil je Wed, kakor morska pena, in v njegovih kodrih je bil moker pesek.
"Irvald!" je kriknila Velga s t rat no in glasno.
Vsle<l zvoka njenega glasu je Irvald prebudil za trenotek. Velga mu je hotela zaklieati, da ga ljubi š" vedno kakor v otroških letih, toda njene noge se niso dotaknile zum je, ko j«* skočila iz čolna na breg: ohviscla je v zraku kakor bela čajka na svojih krilih, in njen vzklik je bil tužno-radostni vzrik čajke nad Irvaldom. Za trenotek se je zbudil od tetra krika, — jrlas prijatelja se je dotaknil njegovega srca. a bo se je ozrl navzgor, je videl siino belo čaj ko, vz/ etevšo z vriščciii nad čolnom...
Tako je propadla Velga, in se je vrnil v življenje oni, ki ga j ■ ljubila.
Odplul je proti vzhodu, ona pa se je vila dolgo nad vodo. spremljajoča Irvalda. Ko pa ji' izg'nii v da ji. se je zaziba a v vetru, kakor izgubljena čajka... Tako žaluje še dandanes, spominjajoča se one p vine v megli, kjer je me-«ll«l nekdaj Irvald.. Toda iz nj«'-m*ga ječanja zveni radost...
Na morju besne nevihte, življenje omračuje gorje, in kakor v morju, poginjajo ljudje v trplj"-nju. Nt prijazno, prozno je morje, mnogo j«' trpljenja v življenju, toda ve ika je radost — trpeti za brata !
Izpred sodišča.
Izpred porotnega sodišča v Novem ni« stu.
Novo mesto, li.~>. avgusta.
Detomorilka.
avgusta se j«, začela razprava proti Marijini devici Mariji <• ros i/ Višnje gore ki jo javna obtožba dol/i detomora.
Hhtožeuka je že dopoldne zunaj na hodniku uganjala hiuav-ščino t r ua porotnike skušala vplivati na ta način, da je rjula na ves jrlas. Isti *p*k take t ji- j o-novila tudi ob času, ko so se porotniki o njeni krivdi posvetovali.
, Marija <*ros j>o domače Krjav-čeva je 42 let stara, neprikuplji-ve vnanjosti. Svoje d janje pri-pozna s sledečim zagovorom:
Kak«- štiri leta sem imela znanje * čevljarskim pomočnikom Jakobom \ idicem. I)a bi se bila pečala tudi še z drugimi moškimi, to je luž. Ka je mnogo mlajši fant priiel od vojakov na dopust, sva spolno občevala in tedaj sem postala noseča. Fant pa me je za-I until, pobral doto in odšel v A men ko. Ko sem začutila v sebi plod, me postalo strah in sram pr*Ml drugimi. Hala sem ne matere in župnika. Da svoje pravo stanje prikrije in, sem materi rekla, da sem vodenična, ali pa da mi gobe rasejo r trebuhu in de sem se prehladila ko »em na faj-tooštrovi njivi delala. Kuhala sem si razna zeliiča, pa ne da bi hotela otroka spraviti proč, ampak, da iuat'*r prepričam, da sem vodenična ali pa gobava. Takoj«*
sem na stranišče in sedla. Nisem mislila, da tam porodila. Ko pa
obrazkom na tla, pri čemer se je
v	.	'	"
popkovina pretrgala. Vsa zmede-
vo sled. Poklicala me je, naj grem tja in povem, kaj je to. Jaz sem
da. celo odobravati lahke poletne obleke, obleke po modi X-žarkov. In" prebivalci tega mesta nastopajo proti policijski oblasti, ki zahteva, naj se vsa krasota žen-
Ji odgovorila: Vidite mati, to so skega telesa skrije pod neličnimi
oblekami. Ta odpor prebivalstva se je videl pretekli četrtek popoldne. ko je množica branila neko mlado damo prxl nasilstvom dveh policistov, ki sta jo hotela aretirati, ker je bila njena obleka skoraj brez — blaga. Mlada da-
tiste "gobi'", ki so me mucih; v trebuhu. Mati mi je verjela, in ko je nato odšla na polje, sem jaz šla zopet na podstrešje. Tu sem otroka šele pogledala in videla, da je deklica. Zavila sem ga še v eno ruto. Tedaj že ni več gibal,
pae pa je "še enkrat zazinil in ma, Miss Alice Burnett, je dobro-pokaza! jezik..."	znana in splošno občudovana
Drugi dan, ko je mati šla v cer- krasotica v mestu. S svojo brez-
k<*v, sem otroka pobrala, ga zanesla v klet ter blizo kadi zakopala.
skrbnostjo, s katero je šla po riaj-ž'vahrtejših cestah v svoji eterični obleki, kakoršne v taki finosti
Ljudje so pa začeli kmalu su-jin nežnosti še ni^o videli, je go-miti. Babica je javila to orožni- (tovo hotela izpregovoriti posled-kom. Ko so orožniki prišli v hišo, njo besedo o sporu za poletne o-je obtoženka tajila, d^ bi se bila ' bleke. In množica jo je burno po-sj !oh kdaj pečala s kakšnim mo-' zdravijala in odobravala njen na-škim. Izgovarjala se je zopet na j stop. Ko sta policista hotela mla-"gobe" v trebuhu. Orožniki pa ji <b>. energično damo prijeti, jo je na te vrste '"gob" niso verjeli in obdala neprodirna množica, sko-so jo daii po babici preiskati. Ta zi katero se policista navzlic gro-j ■ našla, da je res pred kratkim ' žnjam nista mogla preriti. Med porodila otroka. I*a še zdaj je ta-{tem sta pa dva navdušena mlada jiia umor. Zatlnj 'ga maja šele je | gospoda odpeljala v avtomobilu svojo krivdo priznala in šla v! ogroženo krasotico spremstvu sodne komisije odko-
Slovcnsko katoliško
*SS Zedln]«n* državo Severn* Amerik«.
Sedež: FOREST CITY. Pa..
Inkorporirano dne 31. janiuuja 1902 ▼ državi PenniylTinat. •DVORNI Kit
nmumi MAJtTIN QSKCMAN, Boa III, fw«M ctq mm
f*<Mlpr«fl»r<tDlS ■ J08EF JPKT KRNEL, Bom H WlUu«a L tajnik: IVAM TKLBAN, Boa 787, For«*l City (L tajnik: JOHN O SO LIN, Boa «»1, fcr*M CIO mm Blagajnik: MABTIN BUHIC. Boa l»7. Worm— Ottr O,
MAOZOHNIK.lt
rrtdMdSlk nadsomesa odbora: KAROL «Al.aH. Bua Ml, Smrmm% C»m i I. aadBoralk: IGNAC PoiWASmK, 47M HatfleU m%, Pittotar« r» U. Mdmorolk: FRANK SUNK. (O M1U »t., LuMrnt, Pa ID udmrnlk: ALOJ1 iTAVCAK. BM Cot 1» - ir« n	••
POROTNI IN RRIZIVNI ODBORi rr*OM«iia poroV odbora: PAUL. OBRBQAR, Boa »K »la l. porotnik: MARTIN OBBR2AN. Bos II kftnaral Kaaa a »srotaik: iNOBIJ SLAK.. T Tli laslar •«.. CU»»kM
68.
72. 76.
64.	v Smith field, Pa.. Jakob Zupančič Callier, Box 44.
65.	v Joliet, III., Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. v Indianapolis, Ind., Alojz Muren, 710 Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
v Hostetter, Pa., Vincenc Valež, Box 16, Lojalhonna, Pa. v Detroit, Mich., Mihael Klobčič, 70 Buenawesta, E. De-troit, Mich.
77. v New Alexandria, Pa., Anton Bernad. Box 114, New Alexandria, Pa.
79. v Leadville, Colo. John Fajdiga, 404 Chesnut Str., Lead-
ville, Colo. 82. v Farrel, Pa. bo zastopal gl. tajpik. 84 v Staunton, 111., bo zastopal gl. tajnik. 85. v Brvant, Okla., bo zastopal gl. tajnik.
Ti delegat je so prijavljeni, ki so biii izvoljeni v mesecu juliju; nekatere postaje bodejo še izvolile delegate v mesecu avgn.stu, katere potem objavim.
Z sobratskim pozdravom __IVAN TELBAN.
t« s
VRHOVNI ZDMVNIBi m iilUKAt, <117 M Ctetr a*«. 0&**
Uvptm mm* m, mMM« 1 <*«aUfc* rVAJ« tlklA« ■
ao, Pa
»■»•■»— (IMU* trn	»«»<<»»»■
pat otroka.
Pri razpravi navzoča izvedenca sta izjavila, da je bil otrok živ po-
Galantni župan.
La Vic Parisiene" pripovedu-
,	,je iz Italije nasledil io dogodbico:
rojen, da mu padec (tudi če se Kraljica Jelona je prišla v malo
j- res izvršil ni prizadejal smrt- Ine8tece v bUžiui Florence k' bla-
n«. ali sploh kakšne poškodbe am-; goslovljeilju Viktor Emanuelove-
paK do 3v smrt morala nastopiti Hpomenika. Po slavnostnih go-
sele po porodu s zadusenjem. vorih so kraljici ponudili koza-
Županstvo n ie dalo seveda do-1	i •	■ . n • . ■
, 1 .. ,J J " "	i rec, napolnjen s sektom. Pri tej
bro spriec valo. — Državni prav-
dnik je porotnike še posebe po-	kapljica na njtM10 obI(,ko
svaril naj se nc puste voditi po Kraljica hitro seže vzgledu drugih j>orot. ki detomo-rilke mostavno oprošeajo. Nad t«'m oprošeenjem se je javnost zarila že spo<ltikati.
Po 7. zvečer proglasi prvomest-nik gosj . Ignacij Mrhar sledeči izrek r Prvo glavno vprašanje na umor zanikano, in sicer z 8 glasovi proti 4. Pač pa jr potrjeno dodatno vprašanje zaradi prestox»-ka po par. :{:{!». k. z., namreč, ker ob porodu ni na pomoč klicala b;ii>ie»* in poroda naznanila.
Ob pol 8. zveč r je Itila razgla-!eiia obsodba: Marija (Jros se hutlodelstva detomora oprosti; pač pa zaradi prestopka po par. • !'iJ>. k. z. obsodi na 2 meseca strogega zapora. Ker pa j,- 31 arij a (jros bila od maja meseca v I reikovaln Mil zaj-oru in je tedaj že 1 mesec več sedela, kakor znaša kazen, se takoj oprosti. '
Razne zanimivosti.
Pravica ženske do guillotine.
V krogih francoskih boril k za žensko volilno pravico so v zadnjem času ,zelo nevoljni, da predsednik skoraj vedno pomilosti ženske, ki so bile zaradi urnora obsoj. ne na smrt. Pariške sufra-getke zahtevajo svojo pravico, in če tvori ta tudi "precej neprijetno pot pod guillotino. Na nekem ž"nskem shodu so označile govornice principielno pomilošeenje morilk kot znamenje zaničevanja do ženskega spola. V resoluciji pa so zahtevale, -da se inora z ženskami ravnati po istem pravu, kakor se postopa proti moškim. Neki pariški časopis je potem vprašal francoske sufragetke in druge odlične ženske za njihovo mnenje. Vojvodinja 1'zes j" kratko odgovorila : "Hudodelstvo ni uiti moškega niti ženskega spola.'' Zelo bojevita madame Anelert pravi: "Oba spola morata biti enak-pred volilno omaro in guillotino." Zdravnica madame dr. Pell^tier meni: "Galanterija, ki noče videti ženske na guillotini, je ra-vnotako inzultiranje ženskega spola, kakor vsaka »iruga galanterija." Madame (Kldo Deflou, juristinja. predsednica komisije za študij državljanskega prava žensk, pravi zelo nagajivo: "0< kaka ežnska izvrši umor in četudi na svojem lastnem soprogu, tedaj «■■ mora na<l njo izvršiti zakon." Madame Vincent pa je proti temu, da bi se ženskam sekale gla ve. ker ji niio pustili, tla hi sodelovala pri zakonih, ki določu
priliki pade, ne da bi navzoči o-pazi
v žep, da si vzame iz njega žepni robec, toda skromni gospod župan so oglasi z zvestoudaniin glasom: "Prosim. Veličanstvo ni potreba, ker je že vse plačano!"
IZ URADA GL. TAJNIKA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SV. BARBARE S SEDEŽEM V FOREST CITY, r A.
Kot je bi i o že naznanjeno, sc prične konvencija 22. sept. zjutraj. Vsi delegati so naprošeni, da naj tako uredijo vožnjo, da da bodo zbrani, če le mogoče, že v nedeljo zvečer v Pittsburghu, da se bo konvencija lahko točno pričela.
Nadalje naznanjam vsem postajnim tajnikom, tla mi zaradi konvencije ni bilo mogoče kakor poprej razj oslati assesmenta, kateri je za plačati 5. okt. 1913. 1. Možki oddelek: Oni, ki so zavarovani za $500.00, plačajo po $1.25, oni, ki so za $250.00 pa po $1.00. 2. Ženski oddelek: Ženske, zavarovane za $500.00 phičajo po 40 c, za $250.00 pa po 20 c. 3. Otročji oddelek: Vsak otrok plača po 30 c.
Tajniki so naprošeni to upoštevati. Kar bode zaradi konvencije zastalo, se bo že po konvenciji spravilo v pravi tek. Če ima kedo kaj nujnega za časa konvencije naj pošlje na sledeči naslov: Kranjske Slovenski Dom 57 and Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam, delegatom pa na veselo svidenje.
I. TELBAN, gl. tajnik.
NE OZIRAJTE SE
na to. kar drugi povedo, ampak pridite in prepričajte se sami, KAKO LETINO IMAJO FAR-,MARJI
na farmah, katere smo mi prodali, ne samo v Wausaukee, Wis., ampak tudi v sosedni slovenski naselbini Crivitzu in vsej tej okolici.
Vincenc Petrovčic iz Johnston City, 111., kateri je bil tukaj v sredi meseca julija in se na lastne oči prepričal, kako letino imajo tukajšnji farmarji v primeri z o-nimi iz južnega Illinoisa, se ni mogel načuditi rodovitnosti te zemlje, dobremu in ugodnemu podnebju in zdravi in čisti vodi. Navdušen je vzel s seboj nekaj vzorcev, da jih pokaže Bvojim prijateljem. In prejeli- smo pismo od njegovega prijatelja Josipa Re-mitz, v katerem nam piše med drugim sledeče: "Dam Ti vedet, da sem govoril s stricom in Pe-trovčičem in sta mi pravila, da sta prav zadovoljna. Tudi sem videl stvari, ki sta jih prinesla iz Wausaukee in kar nisem se mogel dovolj načuditi, da je tako dobro zraslo in obrodilo v takem malem času, zatorej Ti povem, da sem res zadovoljen... " (Remitz je od nas kupil farmo v aprilu.)
SEDAJ JE ČAS, da si pridete ogledati ta svet, ravno sedaj, ko je malo žito v klasju, ko je druga košnja skoro zrela, ko vidite kako drevesa rode in koliko krompirja sme farmar pričakovati.
Južne države so uničene od prevelike suše, vsa letina izgleda slabo. V Marinette County smo imeli dosti dežja celo leto. Letina dobro izgleda in farmar se veseli obile žetve. Pašniki so lepi, zeleni. koruza je temno zelena, žitna polja izgledajo kot morski valovi. Take rej ene in debele živine malo kje najdete, kot ravno tu.
Kdor misli kupiti farmo, divji svet ali pa že obdelano a poslopji, naj pride sedaj ali pa piše za natančna pojasnila.
ADOLF MANTEL, 133 W. Washington St., Room 1007,	Chicago, 111.
Telefon: Franklin 1800.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA". NAJVEČJI O VENSKI DNEVNIK V ZDP DB2AVAIL

Prij etna vest ti
ZA VSAKO SLOVENSKO DRUŠTVO V ZJEDINJENIH DRŽAVAH OB TEM ČASU SPLOŠNE DRAGINJE JE, DA NAŠA :-:
slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisočim društvom.
Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor,koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene.
Prva slovenska unijska tiskarna
DELEGATI DRUŠTVA SV. BARBARE,
kteri so bili izvoljeni meseca junija za na konvencijo v Pittsburg.
Štev. postaje:
1. v Porest City, Pa., John Tornič in Andrej Oražen oba
Forest City, Pa.
3.	v Moon Kun, Pa, Frank Močnik, Box 133.
4.	v Luzerne, Pa., Frank Križe, Luzerne, Pa.
6.	v Clevelad, O. John Widervol, 6127 St. Clair Ave., Cleve-
land, O.
7.	v Lasalle, 111., Mihael Kobal, 1026 Main Str., Lasalle, 111.
8.	v Johnstown, Pa., Ivan Tegelj, 1115 Wirginia Ave., John-
stown, Pa.
9.	v Weir City, Kans., Frank Premk, R. R. No. 1.
13.	v East Mineral, Kan., John Kastelic, Box 56, Mineral,
Kans.
14.	v Balton, Ala., Joe F. Kren, Box 33, Piper, Ala.
15.	v Huntington, Ark., Anton Drenik, Box 16, Huntington,
Ark.
16.	v Willock. Pa., Lovrenc Dolenc, Willock, Pa.
17.	v Broughton, Pa., Pavel Fortuna, Anton Demšar, Brough-
ton, Pa.
18.	v Fleming, Kans., Martin Štefančič, R. R. No. 2, Pitti-
burg, Kans.
19.	\ Bridgeport, O., Anton Hočevar, R. F. D. No. 2, Box
11% Bridgeport, O.
20.	v Claridge, Pa., Anton Recher, Claridge, Pa.
21 v Little Falls, N. Y., Frank Boštnar, 36 Diamond Str., Little Falls, N. Y.
22.	v Imperial, Pa., John Pirih, Box 302, Imperial, Pa.
23.	v Springfield, 111., John Kulovec, 1019 E. So. Grand Ave.
25.	v Fort Smith Ark., Frank Teropčič, R. F. D. No. 3, Bx 145.
26.	v Collinwood, O., Matija Kastelic, 15924 Saranac Rd.,
Collinwood, O.
27.	t Yale, Kans., Alojz Cvetko, Yale, Kana.
28.	v Soiith Lorain, O., Frank Petrich, 1701 E. 29th St. Lo-
rain, O.
29.	v Rock Springs, Wyo., Frank Plenel 299. H. 3rd St.
30.	v Eveleth. Minn., John Pogačnik, 43 Morman Ave.
31.	v Calumet, Mich., Karel Jerele, Bluejacket, Stv. 540. Si-
der St.
32.	v Braddock, Pa., Jernej Zagorc, 36 Rige Ave., Braddock,
Pa.
33.	v Cleveland, 0., Karol Bauzon, 6120 St. Clair Ave., Cleve-
land, 0.
34.	v Vandling, Pa., Alojz Ziverl, Vandling, Pa.
35.	v Ralph ton, Pa., Martin Korošec, Box 205, Ralph ton, Pa.
37. v Radley, Kan., Matevž Birk, R. R. No. 1, 1 Donkirk,
Pittsburg, Kans. 39. v Clarkswille, Pa., Jurij Pervič, Box 11, Universal, Pa.
41.	v Mulbery, Kans., Martin Smolčnik Breezy Hil. Sta., Box
61, Mulbery, Kans.
42.	v Winterquarters, Utah, Louis Blažič, Box 102, Winter-
quarters, Utah.
44. v Franklin, Kans., Anton Selak, Box 56, Franklin, Kana.
46.	v Pens. Sta., Pa., Andrej Sirk, 617 Chesnuth Str., Jean-
nette, Pa.
47.	v Frotenac, Kans., John Kerne, Box 147.
48.	bode zastopal glavni tajnik.
49.	v East Palestine, O., Jakob lstenič, Box 374	%
50.	v Burdine, Pa., John Taučar, Box 82, Burdine, Pa.
51.	v Skidmore, Kans., Valentin Platiša, R. F. D., No. 3, Box
221 Columbus, Kans.
53.	v Pittsburgh, Pa., Joseph Pogačar, 5037 Butler St., Pitt-
sburgh, Pa. .
54.	▼ GreensZmrg, Fa., Josef Novak, Box 623, Greensburg,
Pa.
55.	v Conemaugh, Pa., Frank Paulovčič, Box 705.
57.	v Homer City, Pa., bo zastopal gl. tajnik.
58.	v Chis'nolm, Minn., bo zastopal gl. tajnik. •
59.	v J j ks ville, Kans., Jakob Boloh, R. F. D. No. 1. Pittsbnrg,
Kans.
60.	v Redloge, Mont., bo zastopal gl. tajnik.
CLEVELANDSKA
AMERIKA',
6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
: A
r ^
M
i r^i
r
J w%
f i
I A
wm
fc 4\ f
A m
KM
f
—&—£——a__*
_«__«_t.
Jednotini in Zvezini znakovi.
Srednja velikost, zato pa dobro Mago in po ccni. En znak stilne loč, 12 pa za $1.10; zlate znake prodajam pa po -ti kos. Znake imam prirejene kakor gumbe, ali pa kakor i<rU- za kravr.te. linam pa tudi v zalogi priveske vsakovrstnih znakov. Cena priveskom z znakom na eni strani je $1.75 in na obeh straneh po Na željo napravim na vsaki strani drug znak. V zalogi imam sledečf znako-ve: K. S. K. J., J. S. K. J., Sv. Barbare v Forest City, I'a.. S. N. P. J., S S. P. Z., S. D. P. Z., S. D. P. 1)., H. S. Z., Z. S. Z., II. Zajedniee v 111., N. II. Z. Male zneske pošlje se lahko v poštnih znamkah. •
Naslov za znake je:
M.
box 226
Naslov za drugo trgovino je:
M. Pogorele,
WAKEFIELD, MICH.
29 E. Madison St., Room 1112
CHICAGO, ILLINOIS.
"»—9—

Velika zaloga vina In žganja«
IVI arija Grill
Prodaj« belo vlao po..............70c. gailoa
Eno vino po.............50c. "
Droialk 4 galonc u....................«11.34
Briajevoc 12 steklenic ca...............#12. Ca
4 gml. (aodček) u..................|U.«
Zrn obilno naročbo se priporoCa
MARIJA QRILL,
03O8 St. Clair Avo., IS. E., Clovoland, O
\



Phona 346.
FRANK PETKOVSEK,
Javni BOtar - Notary Public,
718*720 Market St.. WAL'KBOAN, ILL.
PRODAJA fina vina, najbolje tganje tc inmtne smoika — patentov ana tdra rila
PBODAJA rotne lutke vseh pickoaaor skth črt.
POŠILJA denar r star kraj aanesljlv« in polteno
UPRAVLJA rte v notarski posel spada-jota dela._
} \
t
r
i
Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortiandt St..Ne»York.
-
_:__k:_- -_ iiiAifiiiiiT
i_:_
podp. društvo m&fly svete Barbara
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA*', NAJ VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
ZASTONJ MOŽEM
jak-kolesar in ga s puško težko ranil na desnem očesu. Prostovoljec se je odpeljal na kliniko v Gradec.
Kcnj ga je sunil v trebuh. V
Beljak so dne 25. avgusta pripeljali nekega kmeta. Vozil je vojaško prtljago. Med potjo ga je sunil nek vojaški konj v trebuh in ga smrtnonevarno poškodoval.
Požar v Beljaku. Leseno skladišče tvrdke H. L. Mori t seli je popolnoma pogorelo. Škode je o-kolo 200,000 K, ki je pokrita z zavarovalnino. Ogenj je bil naj-brže podtaknjen. — Pogorela je popolnoma papirnica, last belja-ske občine, ki jo je imel v najemu Raditselinik; ostalo je le zidovje. Skoda je ogromna a je krita z zavarovalnino. Kot požigalca so a-retirali tovarniškega obratovodjo L Schmidta.
METANJE P AR N! KOV
KDAJ ODPLUJEJO IZ NEW YORKA
PA&NIK I odplujs ]	•
KTWiIhTd. Ur. Sipt.	Ki Bremen
Rotterdam — j „	1<*> Rotterdam.
LaSavoie.....j „	17 Havre
Koenlg. Louise ,,	18 Bremen
Celtic......... ,,	IS'Liverpool
St. Paul.........1''! Southampton
InjMrator........ „	2' <\H am burg
Rochambeai____ .„	2>'Havre
Patricia,....... ,,	2»' Hauioarg
Majestic...... „	2'»'Southampton
Kroonlam].......20j Antwerpeo
Kaiser Wilh. II ,,	-J. Bremen America .. .. ,, Han burg
Potsdam....... ,,	23 Rotterdam
Lusitania..............21'Liverpool
I a Provence...	24 Havre.
Florida........ ,,	2J!Havre
Cedric....................2.". Liverpool
Fr. d Grosse... ,,	2r.iBremen.
St. Louis...... "	2ti,Southampton
Oceanic ....... ,,	27 Southampton
Finland........ „	27 Antwerpen
Chicago........ ,,	27?Havre
Kprinz Wilh... ,,	•!oip -enien
Glede eeae za parobrodme listk« ta vu druga pojaaaila obrait« t aai
1§0,000 KNJIŽIC
zastrupljeno kri nli sifilis, triper. splošno oslabelost, gubitek življen-skega soka. nočni jiutiitek, izgubo moške kreposti, impoteuoo. atrofijo, strikturo, revmatizem, orjjan<ko lio Jozen, bolezen na jetrih, v želodcu, mehurju ali ua ledvicah?
Ako imate bolečine v križu, iz-gubo apetita, grenkobo v ustih, glavobol; ako vam prihaja slabo, nimate spanca, trudno in težko telo zjutraj, ako ste z«ielan, dobiti morate to knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam pove zakaj trpit«1 in kako zamorote oz<lraviti.	9
Tisoče mož je že zadobilc popolno zdravje s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti je in vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak moški, bodisi mlad nli star, bogat ali reven, samski ali oženjec, bolan ali zdrav.
j N"e dajajte svojega težko prisluženega denarja za ničvredna zdravila dokler no prečitate te knjižice. Prihranila Vam bode mnogo denarja in vam razodela. kako lahko postanete močan in krepak mož. Zapomnite si: Knjižica se »lobi popolnoma zastonj. Mi plačamo poštnino- Na ovitku ni zdravnikovega imena. Nihče ne bo \e-del, kaj je razen vas. Zapišite spodaj razločno svojo ime in naslov spodaj na kuponu, izrežite ga in pošljite nam. Ostalo izvršimo mi.
Vsak moški bi moral takoj pisati po to izvrstno knjižico. Možje, kateri se nameravajo ženiti—bolehni možje —možje, kateri se večkrat vpijanijo in prihajajo pozno domov — možje, kateri so slabotni, nervozni in opešani — možje, kateri ne morejo delati ne uživati življenja v polni meri
— vsi ti možje bi morali pisati po to brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kako možje uničujejo svoja, življenja, kako dobijo bolezni in kako morejo zadobiti popolno in trajno zdravje, moč in krepost v zelo kratkem času in po nizki ceni. Ako hočeš biti mož med možmi, ta kujižica ti pove. kako in kaj.
Ta knjižica je vredna $(0.00 vsakemu bolnemu človeku.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE
Pošljite Nam Ta Kupon še Danes,
DR. JOS. LISTER & CO., Au«. 400, 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:—Zanima me vaša ponudba, s katero nudite zdravilno knjižico brezplačno, in prosim, pošljite mi jo takoj.
Naslov
Država
Iščem svojega prijatelja JANEZA PRELC. Pred tremi leti sva bivala skupaj v Akron, Mich. Prosim cenjene rojake, če kedo ve zanj, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — John Ivančič, Taiger Mine, Silver-ton. Colo.	(12-16—!))
Frank Sakser,
32 Cortlandt St., New York City
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam rojakom v Minnesoti, da prodajam lote v Duluthu, Chisholmu in drugih mestih v Minnesoti. Rav-notako imam na prodaj več sveta v Oliver Township, Wis., ter mnogo najboljših farm in tudi hiš po Range.
Zaeno pa tudi naznanjam, da ?em pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda*'. --«
Rojakom zagotavljam, da bode vsakdo z mojo postrežbo zadovoljen. Pojasnila na vsakovrstna vprašanja dajem rojakom rade-voije, naj si bodo že pismena ali ustmena. Pišite torej še danes, ali se zglasite pri meni na Minnesota Ave., Gilbert, Minn.
S spoštovanjem se priporočam Louis Vessel, P. O. Box 337, Gilbert, Minn
ZASTAVE, REGAL!JE. ZNAKE, KATE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.'
D«lo prve vrat©.	Cene nizka.
F, KERŽE CO.
Josip Scharaben
blizu Union postaje 415 West Michigan St.,
Duluth, Minn.
Pošiljam denar v staro do-mcTino in prodajam paro-biodne in železniške listke.
8LOVEN8F F CEN 1K E Pc S i J A » O ZA nTONJ
IZJAVA.
Tem potom opozarjam vse one, ki dolgujejo mojemu umrlemu možu Johnu Kus, Salooner, 702 Holmes Ave., Indianapolis, Ind.. da se v teku 10 dni oglasijo pri meni podpisani. On je umrl meseca avgusta in meni izročil vse tirjatve. Kedor se ne' oglasi, sem ga primorana predložiti šodniji. Torej naii se vsak Čuva nepotrebnih stroškov.
Antonija Kus, 702 Holmes Avenue, (11-12—9) Indianapolis, Ind.
Da si ohranimo clobro zdravje, ne smemo dopustiti, da bi prišla naša prebava v nered, kajti to je vedno znak kake bolezni, bodisi celega telesa ali pa enega ali več organov. Brez primerne hrane in primerne prebave ni življenja. Raditega je zelo važno, da imamo pri rokah sredstvo, ki prinese v slučaju kakih nerednosti v prebavi hitro pomoč. V takih slučajih priporočamo lahko vsakemu dobro znano, ukusno, hitro učinkujoče
TRINERJEVO
Ameriško Elixir grenko vino.
Koledar za leto 1914
se že marljivo tiska in bode leto« obširnejši nego je bil dosedaj. Obsezal bode razne zanimive kratke povesti, obilo slik in drugih zanimivosti Cena mu bode kakor dosedaj 30 centov s pošto vred.
Upravništvo Glas Naroda.
To izvrstno sredstvo bo popolnoma očistilo prebavni sistem, ne da bi povzročalo kolike ali kakih drugih bolesti. Pač bo pa povečalo tek. dalo moč notranjim organom ter olajšalo konstipacijo in vse bolesti, ki so v zvezi z njo. Uporabi naj se ga pri vsaki indispoziciji.
Imejte to zdravilo vedno v svoji hiši ter ga rabite
pri:
konstipaciji, glavobolu, bolečinah v črevesu, slabosti, nervoznosti, slabi prebavi, izgubljenem teku, slabokrvnosti, bolečinah po obedu.
Ne odlašajte v mnenju, da bodo take indisnozicije izginile same po sebi. Ako se jih ne zdravi pravilno, vedno slabe organe. Najboljše zdravilo v vseh takih slučajih je:
i Trinerjevo Ameriško Elixir grenko vino.
V lekarnah.	Odklanjajte ponaredbe.
TR1NERS
B1TTER-W1NE
MT Trgovec z zlatnino
M. POGORELO, 29 E. Madison St. — Room 1112, Chicago, 111.
Opomba: Pazite na oglas v sobotnih številkah.
tri ne novo
ho^keywo
•"•Artrnd hy JOSEPH TRIMER SAsKUnd Ave.
- ^ CKlft^A
JOSEPH TRINER,
Krasne stroje prav poceni. Pošiljamo naravnost iz tovarne. Novi slovanski rokordL 12 psssm zastonj.
1	Pišite po krasen cenik.
; Transatlantic Co,
i72 Cortlandt 8U Nrr.Vefk, n. V.
Jugoslovanska ^^ Katol. Jedneta
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
U3FW • '! }W9 • -	URADNI OH
PniWnlfc rVAJ* ana, m Cherry Way or Warn If. lnllifc wm
Podpredsednik: rvAN PRIM02IC, Btveleth, Minn. Boa Ni
<«*tb) tajni*: OKO. L. BROZICH, Ely, Minn.. Bos 4*4.
Foootal tajnik: MIHAEL MR A VIN KC, Omaka, Nok, UN SR. Iltt fffc
Steaajnlk: IVAN GOCTZ*. *ly. Minn.. Boa IN.
■aa»alk: 4JkOJS THAN*, korala, Ofcio, ltM K M* M.
VRKOVNIZDRAVNIKI
DS SA1TII f. ITBOi IsBs«, DL, PM Ha CWSSflS BS
NADZORNIKU
aaoia KGDTKLIC, S*odo, Colo, Boa I«
MIR4KI. KLOBUČKA*. Calumat. Mick . 111 — TIS Sk
PKVKK SFKMAB, Sspsss City, Kana. 411 Na ttt It
POROTNIKU	v
IVAlf KBRZIBNTK, Bw«1b«, Pa. Bos 1».	t
P KAN K 0002K Chlekolm. Mlxxn. Boa TIS.
KAV VIN KOCKKVAK. PaoMo, CoU. IUI BUflS 1*4
Vsi aoptsl aaj so MUM« a» *!*▼*««* NHalka. m doaaras »■■Dstro
Ml aa gteTM«« kla«s£nlka Jodaota.
DrsttToa« Klasi:*: "QUI NABODA".
KRANJSKO.
Pcrcke v Ljubljani. V š<-nt ja-1 kohhiki «*«*rk\ i >•• j»' poro«"il ohcin- ; ski Kvctnik i rt lii>ni posestnik To-j m.i/ Novak z n<Jf\ Marijo Pipan.; Ženin in ii»'V»'st:i sla ist m-usuo ob-i hnjala t ti« li il< m-i Nt nii-o. odkar j ihlu i la v tobavui tovarni. —j Anton Uaspi'i'iarr, uradnik južno /i*l«v.iiir»» ua Dunaju, sc j»» poroči! / j;«l<\ Loj/iku Kr/eti i/ Ljubljani'. -	frančiškanski »-»-rkvi >.< jf poročil mu^isiratui konei-pitsi Vladimir Unskvar / gospi<-o Vairi Skuškovo. hrrrko vrlfvisla-in» iu uHfliMlne rini bin«* Ijubljan-
Konjski tatovi. Večkrat s«* sliši. da mi I > i 11 kje na Hrvaškem k« nji ukradi'lii in odgnali i čez no jo a o tatovih ni slt-du. Skoro (;oto\o imajo tatovi /%"»•/«• v so-tM-dnjih de/elali, tako tudi na Kranjskem. Dne "27. avgusta opoldne je ua novomeško županstvo dospel i/ lvanec-KIoštm pri Be-lovarju lu/ojav, tla sta bili ondi ukradeni »Ive kobili in eno žre he \ vrednosti	K. Zvečer je di»-
šla še ena hr/ojavka. i/ česar se i je dalo sklepati, tla so se tatovi s konji obrnili proti Dolenjski. Le /tfolj slučaj pa je bil. »la so vsaj konje s<- tisi j večer dobili. V Novem mestu bivajoč konjski ni<*-šetar Lu/ar je bil namreč slučajno tisto popoldne v okolici Bele Cerkve. 1*11 tej priliki je v frosiih ni llasel v Kronovem videl tri konje, pri njih pa človeka, ki ga je poznal k»)t konjskega mešetar-ja iz Hrvaške in ki j«' še le prestal kazen zaradi stičnih kupčij. Ko je Lu/ar prišel v nmsto. ga je stražnik opo/.oril na brzojavno /asteth»vaue konje, nakar mu je Lu/ar povedal,"kje iu kako je konje videl, odpeljali so se po 9. zvečer proti Kronovem, in sicer dva orožnika, en mestni stražnik ter omenjeni domači konjski nic-šetar. Že pred vasjo Ločna pa so dobili zasledovane konje, pa tudi več mož. Eden izmed njih j«* bil /liani koli',ski raešetar Tekster iz ( rešnjice pri Št. IVtm. Hrvaški poganjač je sicer zbežal, a dobili so konje, pripeljali v Novo mesto, kjer so čakali na svoji ga gospodarja, da si pride ponje.
Nasilnež. Dne 27. avgusta se je used« I Juri Zdcaar. rodom iz Štajerskega, na vrtiljak, ki se je nahajal na Traunovem vrtu na (ilincah. K»i jt- lastnik vrtiljak ustavil, bi se bil Zdešar ra«l še naprej vozil, seveda zastonj, česal* pa lastnik ni hotel pripustiti. To je Zdešarja, ki :je bil nekoliko okajen, tako razkačilo. da j«* skočil \ lastnika ter ga vrgel ob tla. Ker xe je bilo bati še hujšega, so poklicali stražnika, a tudi stražnik je naletel na slabo. Med aretacijo je Zdešar potegnil nož in z njim varnostnemu organu zadal v roko dva sunka, ki pa k sreči nista povzročila težke telesne poškodbe. Stražnik je zadobil potem uradno zdravniško pomoč, Zdešar pa je bil kljub s\oji nasilnosti pri vedeli v zapor in pride zaradi javnega nasilstva in telesne poškodbe pred sodišče.
fcTAJERSKO.
Hitro uradovanje. Iz Hrastnika poročajo: C. kr. okrajno glavarstvo je prekliealo pasji kontu-mae v laškem okraju r dne 11. avgusta. Dotični akt it' rabil Hratctnik celih 12 dni. Kadar se hoče komu škodovati, je uradna pot silno kratka.
Prvi aeroplan so dne 24. avgu-
"	I --
sta ob 7. zvečer videli leteti čez Hrastnik v smeri Gradee-Ljub-Ijana.
Pcncvna poneverba okrajnega tajr.ika Roberta Kaiserja. Pred prilično tremi meseci so bili opozorjeni inerodajiii krogi v Rogatcu. da si tajnik rogaškega okrajnega zastopa Robert Kaiser na nepošten način krpa svoj žep. Bi-!o je vsi' zastonj. Mož sedi še danes na svojem mestu — kljub temu da sta orožništvo in pa Kai--erjev predstojnik ter zaščitnik, načelnik okrajnega zastopa dr. Schuster obveščena že o novi Kaiserievi poneverbi. Dr. Schuster je ustmeno opomnil župana občine Donačka gora. Frana Mi-kuša. naj vendar občina odrajta denar za galieo, ki so jo prejeli občinarji v letn 1912. Okrajni za-stop da je občino za to' svoto že trikrat spominjal. Župan Mikuš je iia ta ustiacui opomin \-prašal prejšnj**ga župana Polajžarja, kako je s tem plačilom in ta mu "e pokazal od okr. tajnika Kai->er.ia izpolnjeno potrdilo, da je galica plačana! Opomina pa občina seveda ni dobila nobenega, ker «u šli opomini iz lahko umljivega ra/ loga v — koš. Bilo je jasno, da j«- Kaiser denar poneveril in obvestilo sc je o stvari orožništvo in tir. Schuster. A to izda v Rogatcu malo. Kaiser uraduje dalje, ne »la bi mu kdo kaj storil. Spomina vredno jc. da je to četrta poneverba Kaiserjeva, ki je splošno /nana. Nerazumljivo je človeku s polnim pravnim čutom, da morejo tak«* razmere obstajati: Kaiser ima 200 K mesečne plače /.a svoje malenkostno delo, je torej znatno preveč plačan in š<* po-neverja. Ali se dr. Schuster ne more ločiti od njega? Ali hoče počakati, da se zgodi kaj hujšega? Kje so uadzorovalne oblasti, da bi se davkoplačevalci pomirili?	j
Čuden samomor. Nad Dolom pri Hrastniku se je 19Ietni pastir Kaša na čuden način usmrtil. Gospodinja ga je poslala po koš listja. kar ga je tako razjezilo, da se je sklenil usmrtiti. Obesil se je na vejo nekega drevesa. Ker je bila pa veja prešibka, se je toliko pobesila, da se je dotika? pastir z nogama in rokama tal. Tako na "vseh štirih" čepečega so ga našli še le čez tri dni.
PRIMORSKO.
genzacicnalen umor pri Sv. Ja-kebu v Trstu. Delavce državne železnice Peter Razen je zalotil svojo ženo v spremstvu njenega tjubčka nekega kapitana paro-brodne družbe Tripkovič v kavarni Toinaso. Žena, ki je še zelo mlada in ki se je poročila že pred šestimi leti ter ima tri otroke, je bila možu že dalj časa nezvesta. Večkrat sta se že sprla in tudi ločila. vendar je dobri mož ženo, ko je bila od ljubčka zapuščena, zopet vzel k sebi. Toda poboljšala se ni. Povodom te zadnje nezvestobe se je mož tako razburil, da je sklenil napraviti temu pasjemu življenju konec s tem, da ubije. ženo. Sledil je nekoliko časa nezvesti ženi z njenim ljubimcem in se je nato podal domov. Raž-nova žena, ki je bila tudi strežaj-ka v mestni bolnišnici, se je zlagala možu, da gre v bolnišnico in da se morda vrne zvečer. Toda mesto da bi šla v bolnišnico, je šla s svojim kapitanom, zvečer pa je poslala domov neko Emilijo Bizjakovo. da je spala pri nje-
nih otrokih, medtem ko se je ona zabavala. Mož je prišel domov, v ženini postelji je ležala Emilija Bizjakova, katero je imel on za svojo ženo. Poleg nje je ležala tudi neka Ana Maraspiuova, so-rodnica nezveste žene, ki je prišla v Trst po otroke nesrečne zakonske dvojice. Mož je stopil k postelji, kjer je spala Emilija mesto njegove žene. Udaril jo je s polenom parkrat po glavi in jo nato petkrat ustrelil v obraz. Nesrečna žrtev zakonske nezvestobe je ostala seveda na mestu mrtva. Ko je Ražen spoznal svojo zmoto, se je bridko razjokal in šel z 'Ma-raspinovo takoj na policijo, kjer je vse priznal. Maraspinovo so pustili domov, da oskrbi otroke, Ražna pa so zaprli. Tudi nezvesta ž^na je šla, ko je eula o nesreči, na policijo. Po zaslišanju so jo izpustili na prosto. Dne 26. avgusta popoldne so pokopali lie-srečno žrtev Emilijo Bizjakovo. Pogreba se je udeležila zelo velika množica sosedov in znancev. Zena Ražnova j«' izginila iz Trsla in do sedaj še ne vedo, kje je.
Nesreča. V škedenjskih plavžih je povozil tovarniški vlak de-ilavca -Marka Perhavea iz Čaka v-ca. Kolesa so truplo ponesrečenca popolnoma pretrgala. Kdo je nesrečo zakrivil, še ni doguano.
Ptcpljena jadrnica. Iz Reke se poroča: Pri uvozu parnika ''Grof Szerenyi Bela" v pristanišče Porto Buros je trčil parnik vsled nerodnega obračan a v jadrnico •Romolo II." iz Pirana. Jadrni- 1 ca se je kmalu po sunku potopila. Dalje je trčil parnik pri isti pri- i liki v nek v pristanišču zasidran
i
painik m ga precej poškodoval na prednjem delu.
Slepar s kavcijami. V nekem draždanskeni listu je bil pred kratkem objavljen oglas, glasom katerega je iskal lastnik hotela , Kxcelsior v Trstu hotelskega ravnatelja. blagajnika, več kuharjev in natakarjev. Za omenjena po-nudena mesta so se oglasili trije kompetenti. Lastnik je zahteval od njih kavcijo, in sicer 2000 K, 1000 K in 500 K. Ker mu ponudniki niso poslali tak<vj kavcije, jih je začel dozdevni "lastnik bolela nadlegovati,' da naj mu čini preje pošljejo denar. Ta zahteva >e je zdela dotičnim sumljiva iu ovadili so celo zadevo policiji, ki je dognala, da je dotični lastnik, ki se je izdajal za Charlesa Diese, •isto navaden slepar, znani Du-"«uii Kisov, katerega so aretirali.
Vlcm. V trgovino za čevlje Petra Podberška na Lioydovi cesti v Trstu so vlomili neznani tatovi in so odnesli za 900 K usnja in čevljev. Policija je aretirala nekega Rudolfa Habermana, ravno ko je nesel velik zaboj blaga iz mesta. Njegovi tovariši so pobegnili.
Okraden sednik. Pred kratkim se je mudil v Trstu okrajni so.l-uik dr. Hektor Franeeselini iz Gorice. Hodil je po mestu, pri Sv. Jakobu pa je skočil v tramvajski voz, da se popelje k Sv. Soboti. V vozu je bilo nekaj mladeničev, ki so se vedli sumljivo in sodnik je začel pazno gledati, koga se lotijo. tla ga okradejo. Gleda in ?leda in ko slednjič potiplje za svoj žep — denarnice z blizu 200
kron ni bilo več.
Trgovke s človeškim me sem. V
Trstu so s# pred dnevi pojavile tli elegantne ženske. Vselile so se v hotelu "Moncenisio" in so se vpisale kot Leonilda Luxardo. Fortunata Ukmar in Matilda Pipan. Nastopale so zelo mogočno, in ker so prišle iz Egipta, je policija takoj zavohala, da tržijo s človeškim mesom. Sklenili so jih zapreti, a ko pridejo policijski a -gen t i nekega jutra v hotel, tičie ui bilo. So gotovo slutile nastavljene limanice iu so pobegnile.
KOROŠKO.
Zastrupila se je v Celovcu 20-letna dekla Urša Košutnikova; pila je lizol. Odpeljali so jo v brezupnem stanju v bolnišnico. Vzrok samomora ni znan.
Nevarnega vlomilca je aretirala dne 26. avgusta policija v Beljaku. Ta je 221etni postopač Julij Bader, ki je izvršil v zadnjem času, posebno po Zgornji Koroški, več zelo predrznih vlomov. Boder je zelo nasilen in nevaren človek iu se ga boji cela soseska, kjer se prikaže.
Nesreče na manevru. V Beljak je dospelo dne 26. avgusta več vojakov, ki so se ponesrečili na vojaški vaji v Zgornji Koroški. Hn Bošnjak in en topničar sta padla baje raz neko pečino in sta obležala mrtva, kot invalid se je vrnil nek poročnik lovskega ba-' taljona 8. Iz Mollbriicke je prispel neki enoletni prostovoljec-•Jmedicinec. Trčil je v njega vo-
Popolnoma Zastonjs
IMATE \A
Neredna prebava.
E	Importer and Exporter
11333-1339 SO. ASHLAND AVE., IH^^n CHICAGO, ILL.
GLAS XAliODA,
13. SEPTEMBRA. 1013. i - „ .
| Skrivnosti Pariza.
Slika iz nižin življenja.
1 —"Rajše Va.% vidim takega kot ste danes . . . Včeraj se mi je J'delo, da sva na isti stopinji . . . ("e lako govorim, sem seveda v >rr-u prepričana. da nikakor ne more biti . . .
—	Nekaj s<* mi eiiiluo dozdeva, Marijina ("vetliea . .
—	Ka.j gospod Rudolf?
—	Ali ste že i»ozahili. da Vam je veeraj rekla Sova. da pozna Vašo mater .'
—	Ne, tega nisem pozabila^ e»-io noe s-iu mislila o tem in sem *<-lo jokala; skoraj l»i rekla, da si je Sova v ■m* to izmislila, samo da bi mi prizadela š»* bujš«- boleeine.
—	Oli. gospod Rudolf. kako bi bila srečna. e- me pa mati ne ljubi? Saj bi me -e pogledati ne hotela. Če me je ljubila . . . kako sramoto bi ji naj zavila, do smrti bi si- užalostila.
—	Ako Vns mati imela rada. I»i Vam vst- odpustila^ee pa ii". I»i Vas \vsetio morala ljubiti. ker st<* po njeni krivdi prišli na T;iko rtalisee.
Koeija je zavila proti Sr. Denisu.
(Vratno je bila pokrajina monotona, j» vendar tako vplivala na Plesalko, da se j.' zneliila vseli žalostnih misli, (ib-dala je skozi okno in ploskala z rokami.	- . *
—	(iospod R idol t*, kaka sreea ! Trava! Polje! < >. ee 1*1 smela izstopiti! . . . Krasno je! Kako rada bi hodila po tvm travniku!
—	Saj bova sla. otrok . . . Vstavite!
—	Tudi. Vi. £o-pod Rudolf ? (Dalje prihodnjič*.)
HARMONIKE
bodisi kakorSnekoli vrst® iadelujem in j popravljam po najnižjih cenah, a delo j trpežno in zanesljivo. V popravo zane. ] eljivo vsakdo pošlje, ker tem ie nad 16 let tukaj vtem poalu in~ sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vramem kranjske kakor vse druge harmonike ter I raCanam po dela kakoršno kdo zahteva i brez nadaijnih vprašanj.
JOHN WENZEL,
1017 E. 62nd St., Cleveland, O.
Hamburg-American Line.
* - ^
fpis.il Eugene Sue. — Za 'T.laa Naro-la ' priredi! J. T.
v	+ \
(Nadaljevanje.)
\o. i-ieiii je v<M<fio; še rele ljubše mi je-, k-r ho mislila, dn j« s«- itiojit doi/nien.
— Ali n»* lioi molčala ? I
Moj lUijr. cako ste me [ogledali! <Jorje mu. kdor ima kaj 7. "ami! '/.v	/.»* grem.
Mati Poniss,' je šla.
»V/, par minut se j»* vrnila rekoe:
P -rtlk.i mi ni hotela v r jet i in je vsa zardela, ko sem ji po-. dala. tla j«» Vi pričakujete. Dovolila m-iu ji. da -sine iti z Vami in ud '-Mineta veselju hi n,- kmato objela okoli vratu.
V ifin ti-eiiu ku je vstopila Marijina Cvetlica, obleeena kot it 1-iim v. - r: rjava obleka, na hrbtu zvezana pisana o?rtaea. na yrlavi ruta, izpod katere ji- mahalo par plaviti kodrov.
Ko je /.ij»hd;i Rudolfu, ie /!'ova zardela in povesila trepal-
111'***,
Ali boeete iti 7. meilO j 1111 de/e!o ?
Z»io rad«, i.'os pod Rudolf: uiadania mi je že dovolila, h /ato. e r si hila \edno I ridna in i.hojrljiva. Daj mi po-
Stari' eo| 4'riii'*a ji je ponudila zabuhlo liee.
1'božiea s. J,, hotela skloniti k njej. toda Rudolf je planil ba-I no vstran, rijel Plesalko /a roko in zapustil gostilno.
Pa*iie. ifo^Kxl Rudol je spregovorila Plesalka — v gla-vo Vam ho vrjrla kako »tvar ona je zelo zlobna.
I.e je uirite s... otrok- Toda kaj Vam je? Tako ste žalostna. Ali ne st« rada z menoj?
Uavno nasprotno — toda - Vi grcste pofeg mene.
\o. in
|) la Vi*«* ste	kaka oseba hi lahko povedala Vašemu <jo-
podnrju. — kar hi	biLo slabo za Vas. — Idite sami — jaz bom šla
a Varni do bari. n	Ko bova na i rostem. greva lahko zopet skn-
S,. bojte se ji je odvrnil Rudolf, katerega je ganila ta in/nost in jo prij«! zopet /a roko; — moj gospodar ne stanuje v tem delu, sieer pa v/ameva takoalitako korijo.
Kakor boeete. irospod Rudolf. opomnila sem Vas samo zato,
da bi rie imeli mkakih Heprilik.
Sa j Vam \ rjauu'm in hvala Vam. povejte odkrito: ali Vam
je popolnoma v^'cno. kam da greva
Popolnoma vseeno, gospod Riulolt', samo da bova na preletu Kako je lepo! Ali mi vrjamefe. tla nisem bila žr pet ines......v
dalje kol n« evetlienem trgu..' * ?!
—	Ali kupuj« ie evet!?ee ?
Ne. k. r niii»am denarja : samo vidim jih r«<ln. ker tako b-po
< V sem sme a biti pol ure na trgu, s,;m bila tako vesela, da sem | o/.ahihi v se -voje trpim je in žalost.
In ko sti se vrnili k kremari<*i v ono umazano ulico* Poslalo mi je še te?j» pri sriMi kot mi je bilo prej; s težavo etl> /.idrvala soize. ker drugitee bi bila tepena. Na trgu so se mi najbolj dopadh mlade dekliee. ki so prodajale evetliene grmiee. (iotovo bi bila vesela, ee hi imela rože na oknu. Seveda. ^>»spod Rudolf. Ko j»- praznovala kremariea svoj inundan. mi j« | udarila tak evetiiem grm. Oh. moj Hog, kako sem '.ii!a srteiia! Vedno sem'ga opazovala štela njegove liste, cvete —
oda zrak je tako slab v'Cite. Po dveh dneh j- že zaeel'veneti in tem, pa Vi *e bosie smejali, gospotl Rudolf.
—	Se. ne, pripovedujte naprej.
Potem s- a prosila mater Ponisse za dovoljenje, ee hi smela nesti grmieek k malo na izprehod. Šla sem z njim. kakor z otrokom, k zalivu, mislee. da mu bo t a mošnje podnebje boljše delo. Tboge listiee v m |MMkropila z vod... in ga pustila dobre pol ure na soln-II. da se je posušil. 1 bog grmieek ni v Cite videl nikdar solnea, v naših nlieab prisije namreč samo do strehe. Naposled sem ^ vrnila domov Re. em Vam. gospod Rudolf, da mu je ta pot podaljšala najmanj za deset dni življenje.
—	Vrjamem! ali ste bili zelo žalostni, ko je zvenel?
.lokala s ». Le poglejte, gospod Rudolf, Vam že lahko povem. dn zamore čiovek tiuli evetliee ljubiti ... pa se mi saj ne bosie smejali ?	I Nikakor m ; tudi jaz ljubim evetliee.
C boge mu rrmičku sem hvaležna, da je tako lepo evetel zame. čeravno . . . čeravno sem . . .
Deklica je povesila glavo in zarudela.
—	Nesrečni otrok, pri spominu na svoj grozen položaj, bi lah-I« o , . . ..	!
—	Večkrat s,-in čutila potrebo umreti — ga je prekinila Ple-ilka. - Da. res. veekral seiii /e gledala v S^ino. pa sem se vedno pomnila evellie, >olnea ... in si rekla sama pri sebi: reka je vi'tl-
i o tukaj; jaz imam šele sedemnajst let . . . Kdo ve? Ko ste rekii: Kdo ve? . . . ste upali . . .
—	Da. upala sem ...
—	In kaj ste upali?	|B	.^
—	Ne veni . . upala sem . . .da. upala sem proti svoji volji . . . V takih trenutkih mi je bilo, kot da bi ne zaslužila svoje usode, kot da je ostalo še n kaj dobrega v meni. Venomer sem mislila: Grdo •o postopali z menoj, toda jaz pa le nisem nikomur ničesar slabega prizadela . . . če bi imela koga. ki bi ini stal z dobrini svetom on
trani, hi ne postala to. kar st-ni . . . Take misli so me nekoliko razvedril«1.
—	Vedno ta velika bol. — Ali nimate ničesar svojega ?
—	Ničesar.
—	Cegava je ta ovratnica?
—	Matere Ponisse.
—	Toraj ni mi te niti svoje rute. niti svojega žepnega robca?
—	Ne, ničesar, popolnoma nič . . . Samo par suhih vejic cvetličnega grma se n shianila in te so zame neprecenljive vrednosti, ker so moje.
Pri vsa k i besedi se je Rudolf bolj začudil: on je poznal to stra-• do suženjstvo, strašnega prodajanja telesa in duše za siromašno stanovanje za par cunj in smrdljivo hrano, pa ni poznal.
Dospela sta do kočije in vstopila.
Rudolf je rekel kočijažn:
—	Proti St. Denis; potem Vam bom že označil drugo pot.
Solnee je pripekalo, skozi odprta okna je prihajal v kočijo svež
zrak.
—	ženski plašč! — je vzkliknila Plesalka, ko je zapazila, da sedi na kosu obleke.
—	Da, za Vas je; vzel sem ga seboj, da bi Vas ne zeblo; le o-2mite se.
Reviea ga je začudeno pogledala.
—	Moj Bog, gospod Rudolf, kako ste dobri; skoraj sram me je.
—	Zato ker sem dol»cr.
—	Ne, toda zdi se mi, da danes drugače govorite kot včeraj.
—	No, Hi Vam je včerajšnji Rudolf bolj dopadel kot današnji f -[M	"	•
RED STAR LINE.
FPlOTitba med'New Yorkom »n Antwerpom.
Redna tedenska zveza potem poštnih parnikov ž brzonamiki na dva vijaka.
2EELANP
Ll.tKH tov
TC2TLAJTD 11.760 ton
JKOOHLAMB
11,760 to«
/ADSSUUTB
11,017 toa
Za smeh in kratek čas.
Potrebno vprašanje.
Kmetova modrost.
—	Poglej, eelo leto sem že ože-njen, pa še nikoli nisem dobil preveč soljene juhe ali zažgane pečenke.
—	Ali smem vprašati, kje si ua hrani .'
Vzrok.
—	-Ia sem postal abstinent in se vpisal v Sveto vojsko. Seveda iz j notranjih »nagilmv.
—	A ? Kaj imaš pokvarjen želodec ali bolna jetra?
Planinec.
Edina direktna proga med
NEW TORKOM in HAMBURGOM, PH1LADELPHI0 ii HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM
oakrbljaca b parniki na dva vijaka: Caiacria Aifuti Victoria, Amerika, Preside* Graat, Prcuieat Liacab, CJcTclaad, Caduti p¥«t*ria. Patricia, Peoa»ylrmaiat Gnl Vald«r««e
Priai Oakar ia Prias Adalbert, katerim sledi v kratkem nov paralk na itiri'vijake in turbino
imperator
919 Čevljev dolg, 50.000 ton, največji par-
mk na svetu. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrež ba. Za vse podrobnosti obrnite ee na:
Hamburg-American Lise,
41-45 Broadway, New York City
ali lokalne agente.
! Kme ki župan, ki si s prtičem i i'lAe p(»t : jie^tui ljudje so p;, res preiVigani: takoj so vedeli, da sem robec pozabil doma.
Lepa obljul
11osj od baron obhaja s svojo gospo srebrno poroko. Družina pride eestitat in vsr.kateri dobi deset kron v srebrn. **( cz 2.1 let", pravi baron, "ko bova slavila zlato poroko, ho dobil , n vsakt-ri ravno toliko. Mipak v zlatu".
\WW VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA!
Vsak potnik, kteri potuje akoii i New York bodisi v stari kraj ali | pa iz starega kraja naj obišč* PltVI SLOVENgKO-HHVATSM
HOTEL
AUGUST BACH, 146 Washington St., N«w York, Corner Cedar St.
Na razpolago so v«dm* iisfa sobe in dobra domača hrasa po nizkih eemah.
ujkJ-xJLJuv xe.ey^
Kratka in ndobna pot ta potaike v Aratrfjd, ta Odrsko, lla
'•»ako, Hrvatsko, ia Galicijo, kajti med Aatwerpom ia imsao •aimi deželami je d»ojna direktna železniška zveza.
Posebno se ie skrbi za udobnoat potnikov medkrovja. Tretji razred ofcatoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za aadaljne informacije, cene in vozne listke obrniti se je nan
RED STAR L.IINE
>•. t ln«J«i) NEW TORI.
M Stele Street. BOSTON. MASS. 131» %»:nai PHILADELPHIA. PA «19	At«..
SEATTLE, WASH.
N. V. nr.
. WuU^lMAUStl.1
CHICAGO. ILL- ' ISM "F" S tract, N. W. WASHINCTOWW. D. C.
219 St. Cb»!e> Street. NEW ORLEANS, LA. 11 & Uc»! Strtni. »ST. LOUIS. MO.
m fiUb Street. WINNIPEG. HAN. 319 c*mr, Street: SAN FRANCISCO. CAL.
t21 Se. 3rJ Street.) MINNEAPOLIS. MINN.
31 Hespilxl Street. MONTREAL. CANADA.
ROJAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA" NAJ-TEČJI IN NAJCENEJŠI DNU V NIK._
C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Francoska parobrodna družba.
Direktna fcti
HAVRE, PARIZA, tVICE, INOMOSTA in LJUEUAITM. t3 o Art ni Ekaprc« parnlkl soi1 LA PROVENCE" LA SAVOIE" '.LA LORRAINE" "FRANCE" mm tn vtiabs	nalnv&aku	•*•&«• Tttek*	M e»tirt vtjdka
Zalinfclisnci.
•^'ii-
Pozor, rojaki!
QoM Ma Is wublntrtdna M avoj« zdravil« Nrialao
številko, k tern JamH, dm •o e n rt*a» Dim ID ko-xtotoa.
Po doICWB
ittDHBi j« D«ar«£Uo Is najti pravo Aip«n tinkturo tn Pamado 5 rod Unada-
I,-----—-—- njatauiut
u	-	bUo, ad kftta-
;rinw>Mi. Ii>lruili«(,.u i. i^ul UittMoR. n i pot oinomam, aiMtaiu ia mm bodo vaC toaadaU. •a - Da aln«. Bavao tako voikjn t 8. tadnib kruoi btW »opalpvaa craatajo. a- tjw v rokmh ooaah In kri»Cah v 8 dnab ooioteeoa am-drmrtin.korit oCmm bradavica, potna nas« lin on-bHna n imnnlnnnia adatrauUo. On J itaitea SCOO. Plfetta pa mmalk tata ■attain.	_ _
JAKOB VAHOC
P. O.
.Mestni otrok opazujoč planinca: — Poglej. t;iko j<- za vri skal, da so mu kar noga vice ušlo pod 1 koleno.
i
. . i Dobra razlaga.	J
Anctrojec: "Tolikokrat hp re m , l>es«*do *'konsckventen", kaj pa j je to .'"
Jože: "'To ti lahko razložim."*I njalo, da sem neki gospodični raz-Konsekventen pomeni: "Ne ta-jknl Ijuhezen.
ko. in ne tako. ampak zmerom ta-j — Dalje, dalje; kaj sem jaz reko, to je konsekventno."	J kla na to?
V KOPALIŠČU.
Zemljevid balkanskih držav
je dobiti po 15c. komad.
•lavanle Publishing Company,
81 CttiUmAt Street, New York
PoAtnl parnihJ *oi *'CHICAGO" J LA TOUIANI" "20C3AHB£AU" "NIAGAJtA"
Qlavna agencij« 19 STATE STREET. NEW YORK,
corner Pearl St., Cb?gebroaxh BaHdlif* Faraiki o<Sp!nieio od sedaj naprej pedae ob četrtkih iz priataaBta Her. 57 iNortk Riper b ob tobotik pa iz pruianišča 84 North River, It T.
• LA SAVOIE dne 17. sept. 1U13. *LA LORRAINE 8. okt. 1 r>i:i. *L.V PROVENCE 24. sept. 1013. *LA SAVOIE due 15. okt. 1M1:{. fFRANCE dne 1. okt. 1913. LA PUoVENVE 22. okt. l«)l:5.
P0ISBNA PLOVITBA VKAVU:
tROCIIAMHEAi: oclpl. s pom. št. 57. dne 20. sept. 1013. oh 3 pop. fi'IIK ACO odpl. s pom: štev. 57. dne 27. s«'pt. 1013. ob 3. popol. ~L.\ TOrUAlXE odpl. s pom. št. f»7. dne 4. okt. 10H. oh popoh t'anlki s zvet^a icbibotiiI Imaja pajdta vilaka. Paraiki i križani iaaja pa itiri *qakc.
»-era,] j>onoei sl* mi 'ie sa-
Avstro-Amerikanska črta
(preje bratje CosuJich)
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna Cifa za Slovence jo Hnate.,
Novi parnik Regularna vožnja
»podaj aavedenl bop! paffr %rodi u dva vijaka ima je
brezžični brzojap s ALICB,	LAUXX,
ltARTHA WASHINGTON, • ARGENTINA, OCEANIA, CAliBS TRANS J09RB &
—	Lanjsko leto se mi je zdelo kopališče veliko večije.
—	Seveda, ker ai bila bolj vitka.
na dva vijaka "Mabtiu Washii gton". 26TP-* med New Yorkom, Irstom in Rek >. Cena ?ožnih listke? iz New York a za*1)I. ra2red so do:
»STA ^ LJUBLJANA UEKB JEAGREBA
KABLOVOA	___________ ____
fla Hartka Waahiaftoa ia Kaiser Framz Josef L stane yai,
__EL HAPTRTiD
VMTA ali REKli Mailha Wa»hington in Ksisef PrsmS 7m| L 165.00, 4roffi*6G do m.
Phelps Bros & Co., Gen« Agents, 2 Wuhingto»|stre*t|INEW york.
_____'-L,'.