pojajanja za mednarodno varnost. Oči političnega gveta 90 te dni obrnjene proti malemu mestu Locarnu, ki leži ob Lago Maggiore (ob Velikem jezeru) v italijanskem delu Švice. V tem megtu go ge zjbrali mmigtri Anglije, Francije, BeJgije in Nemčije, da ge po9vetujejo med getboj, kakp bi najboljše zasigurali imir v Evropi. Prišla 9ta tudi ministra runaivjih zadev Poljgke in Cehoslovaške, toda ne toliko kot sodehijoča člana te ,mini9tr9ke konference z odločujočim glasom, marveč kot zagtopnika gvojih držav 9 pravom nasvetodavgtva. Vprašanja, oko-li katerih 9e gučejo razgovori v Locarmv ni9o nova, marveč gegajo nazaj v dolx», ko go po zaključku gvetovne vojne ibile sklenjene mirovne pogodbe, ki eo 9.preme>nile politično zemljepigno karto Evrope. Mirovne pogodbe, zlagti ona v Vergaillegu blizu Parize, katera ge zlagti tiče Nemčije in njenega razmerja do Francije, nigo mogle rešiti vseh vprašarvj, lci zadevajo nove prilike v Evropi. Ta vprašanja 90 ogtala odprta od Ver9ailleaa do Locama. Vmeg pa je bilo vge polno internacionalnih (mednarodnih) konfereuc in razgovorov med ministri in vodilnimi državniki raiznilh držav, ki go biie pogvečene rešltvi teth vprašanj. Bili go samo razgovori, do povoljne reškve ni pri§lo. Da 9edaj zboruje ministrgka konferenca v Locarnu, je pavzročila Anglija. Ako bi Ibila amagala politiona zamisel Ffaivcije, bi vprašanja, 9 katerimi ge 9edaj peča konferenca v Locamu, morala rešiti Zveza narodov, ki ima gvoj gedež v švicarskem megtu Ženevi. Zveza narodov bi naj rešjjia vge važnejše spore, ki ge pojavljajo med narodi in ki bi mogli voditi do oboroženega gpopada med nekaterimi državami. V to gvrho je Zveza narodov langiko leto izdelala poseben načrt — takorzvani ženev^ki protokol —, po katei-am bi ge naj rešila vga težavnejša politična vprašanja med dižavami ter ge na vgaik način praprečila vo|na, ker foi 96 vse države oibve-zale s splošno in vgeolbčo pogodbo, da bodo vge gporne tooke rešile Tnimim potom ter preprečile fe!>ruh vojne, ako trelba, z oboroženo gilo. Ta žcnevgki protokol in v njem obgežena vgeobča pogodtba pa ne ugaja angleški palitiki, ki gi niilcakor ne da vezati rok za vge gliičaije. Megto vgeobče mednarodne pogodbe priporočajo Angleži poedine pogodbe med pogameznimi državami. Da bi prišlo do take pogodbe med Nem čijo in Francijo, zato ge je skHcala minigtrgka konferenca v Looarnu. Nemčija ni šla v Locarno z vegelim 9rcein. Ako o-na ddene varnostno pogodbo 9 Fran-cijo in tudi g Poljgko irv Čehoglovaško, mora njena mednarodna politika kreniti na druga pota, nego jih je hodila doglej. Odpovedati ge mora prenapetemu nemškonacionalnemu pahlepu po pokrajinah, katere je vgvetovni vojni tegubila tzlagti na Francijo in Poljslko. Odpovedati 9e mora političnemu in gospodargkemu imperializmu (vlagtoželjnogti) napram drugim državam, ogobito napram glovangkim državam. Taka odpoved je t&žka, in zelo jo otežkočujejo nemški nacionalci, ki gedaj imajo v Neončiji prvo begedo. Da bi Nemcem še bolj otežkočil pot v Locarno, je rugki ljudski komigar za zunanje zadeve Čičerin prišel v Berlin. Dogedaj se je Nemčija v zunanji politiki dokaj naslanjak na govjetsko Rugijo, 9 katero je 1. 1922 v Rapallu napravila politično pogodbo, kateri je te dni gledila tudi trgovska pogadiba. iNfertvčiji je takrat ta pagodba bila jkigodu, ker jo je dvignila iz politične ogamljenogti, Rugiji pa je prinegla ojačenje v njeni borbi zoper angleško gvetovno politiko. Pot v Locarno je rugko-nemško zvezo gpravila v nevarnogt. Zato je Čičerin prišel v Berlin, prpdno gta nemška minigtra dr. Luther in dr. SlTegemann odpotovala v Locarno. Nemčija je gedaj v ulogi nevegte, za ]catero ge potegujeta dva ženina. Ali ge h»o odločila za Ruga, ali za Angleža? Pot v Locarno ]o je približala Angležu i-n njegovemu politionemu oibmočjii. Ne bi pa rada preti^-ala vgeh vezi z Rugom, makar je boljševik. Zato ge bo trudila ogtati nekako v gredini, Ijubimkati z ofeama ter od obeh prejemati darove. Saino če 9e ji 00 ta dvoliona uloga posrečila. Pogodba med Francijo in Nemčijo še ne bi delala toliko težav, kakor ona med Nemčijo in Poljglko. Nemčija še ni pugtila migli o korigiranju (popravljanju) gvojih državnih mej proti Poljgki, od katere bi rada dobila Šlezijo nazaj in zaprla poljgki koridor proti morfu. Nadalje tudi ni Nemčiji po volji jamgtvo Francije za pogodbo med! Nemičijo in Poljgko ter med Nemčijo in Čehoslovaško. Nemčiji tudi ne ugaja Zveza narodov po gedanjem ugtroju, in zafo ge brani vstopiti' v njo, ker gi noče dati vezati rok. Alko bo Nemčija prisiljena prigtopiti Zvezi narodov pod istimi pogoji, kakor druge države, bo morala opugtiti dosedanjo Tiemškonacionall3tično havdiihnjeno politiko pritožb, protegtov in zahtev. Z obžalovanjem opazujemo, da naša država in wpeina \dada ni udeležena pri razgovorih in pog-ajanjih, fci se zdaj vršijo za ogtvarjanje varnostnih porgodb in novih političnih gmernic v medinarodni politiki. Nemčija ge ni odpovedala zahfevam po korigiranju svojih dnžavnih imej proti tej aili drugi državi. Ona je celo temu naklonjena, da se njene državne meje korigirajo g prtklopitvtjo Avgtrije ter ge mjeni državni mejniki po9tavijo na Karavamkaih in pri Spilju. Ali bo naša vlada kakor doslej, tako tudi odslej križem rok rnirno gledala, kako se ugtvarjajo nove ra-onere v med naiodiuh in meddržavnih odnošajih? Ali 1h> ostala brezdiei na ter ne bo tudi v ibodoče gtorila ničegar, da bi ge mej-i niki tujiih dižav, lci so zabiti v naše narodno telo, presta-i vili tako, kakor to zahtevajo narodna in gospodargka no-i čela? Ali bo naša vlada nadalje mirno gledala, kako naši glovengki bratje na Koroškem in v Italiji vedno bolj tonejo v rneanškem in italijangkem mcnrju? K]e 90 pia varnostne pogodbe za naše glovengke brate, ki go ločeni od nas ter i^zpogtavljeni nevarnogti narodne gmrti?!