Poštnina plačana v gotovini
Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Stane Primožič — predsednik, Ivan Mauser — podpredsednik in člani: Olga Abramič, dipl. inž., Jošt Bajželj, Marinka Farčnik, Zlata Hu-mer in Slavka Rojina. Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju
LETO XV. — 31. III. 1971 — Št. 3
tekstilec
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS
KRANJ
Iz vsebine:
—	Dom v Novigradu odprt 1. maja
—	Letos povišana sredstva za rekreacijo
—	Posvetovanje tržnih inšpektorjev o problemih kontrole kvalitete uvoženega in domačega blaga
—	Akcijski program predilnic
—	Posojila za individualne graditelje
—	Interna modna revija na Bledu
—	3. nagradna križanka
Dom v Novigradu odprt 1. maja !
Na podlagi sklepa Delavskega sveta podjetja je svet delovne eno-
SEZONA
IZVENSEZONA
te prehrane in oddiha sklenil, da se bo koncem marca in prve dni aprila vpisovalo za letovanje v Novigradu. Dom bo odprt od 1. maja do 30. septembra letos. Članom kolektiva v zvezi s tem objavljamo naslednje podatke:		nove hišice	stare hišice	nove hišice	stare hišice
	1. celi obroki člani kolektiva, svojci, ki jih vzdržujejo in upokojenci	30,00	28,00	25,00	23,00
Vpisovanje za obrat I bo v pi-	zaposleni svojci, tuji gostje	42,00	40,00	37,00	35,00
sami blagajne DEPO (nad men-	priložnostni gostje (1—3 dni)	48,00	44,00	43,00	39,00
zo), za obrat II pa v učilnici izo-	inozemski gostje	80,00	75,00	70,00	65,00
braževalnega centra in sicer: obrat I: 30. 3., 1. 4., 6. 4. in 8. 4. 1971 od 6. do 15. ure. obrat II: 31. 3., 2. 4., 7. 4. in 9.4.	2. polovični obroki otroci članov kolektiva	19,50	17,50	17,00	15,00
1971 od 6. do 15. ure.	otroci tujih gostov	27,00	25,00	24,50	22,50
Ostale dneve se prijav ne bo	otroci priložnostnih gostov	32,00	28,00	29,50	25,50
sprejemalo. Prijave se sprejemajo	otroci inozemskih gostov	55,00	50,00	45,00	40,00
sezona bo od 15. junija do 31. avgusta. Dom v Bohinju in koča na Krvavcu pa sta odprta vse leto. Posebej opozarjamo člane kolek-ri je za člane kolektiva in svojce, tiva, da regres ne bo obračunavala ki jih vzdržuje 30 dinarjev, za delovna enota prehrane in oddiha, ostale goste pa 60 dinarjev.	temveč se bo izplačeval po dolo-
Otroci do 4. leta starosti imajo čilih Pravilnika o razdeljevanju prevoz brezplačen, od 4. leta do sredstev za rekreacijo.
10. leta pa plačajo polovično ceno. člani kolektiva in svojci, ki jih Odhod avtobusa bo ob torkih in vzdržuje, ter upokojenci, ki pri-petkih ob 6. uri izpred vratame dej0 v dom od 1-3 dni, se sma-obrata I.	■	trajo kot priložnostni gostje in za
Izmene za počitniški dom Bo- t, dn; plačajo penzion kot prilož-
mm nnnn ireolr	»n L/»
čo na Krvavcu pa vsako soboto. V Bohinj posebni avtobus ne bo vozil.
Dom v Novigradu bo odprt od 1. maja do 30. septembra; glavna
Vse ostale informacije dobite v pisarni delovne enote za prehrano in oddih — interna tel. št. 226.
F. K.
4. nočnine za Krvavec
samo osebno.
Ob vpisu plača vsak delavec 50	3- nočnine za Bohinj
dinarjev akontacije za 8 dni le- člani kolektiva, svojci, ki tovanja, oziroma 100 dinarjev za jih vzdržujejo in upokojenci 5,00 dinarjev 15 dni letovanja. Otroci, ki vzame-	,	. . . ..
jo polovični obrok, plačajo polo- zaposlem SV°JC1- tuB SostJc vično akontacijo', če pa vzamejo cel obrok, velja zanje isto kot za
odrasle. Akontacije se bodo vra- člani kolektiva, svojci, ki čala le v izjemnih primerih (bole- jih vzdržujejo in upokojenci zen, smrt v družini, služba).	zaposleni svojci, tuji gostje
Za počitniška domova v Bohinju in na Krvavcu se nočnine vplačajo 5. šotomina v Novigradu
vnaprej, to je ob vpisu.	__________________________________
Prednost pri vpisu imajo člani
kolektiva s kolektivnim dopustom ^ cen* pensiona ni vračunana
8,00 dinarjev
3.00	dinarjev
6.00	dinarjev
5.00	dinarjev
Posvetovanje tržnih inšpektorjev o problemih kontrole kvalitete uvoženega in domačega blaga
Koncem februarja je poteklo v — nekatere izkušnje v kontroli Kranju zvezno strokovno posveto- kvalitete uvoženega bombaža in vanje o problemih inšpekcijskega tekstilnih proizvodov za široko nadzora in kontrole kvalitete uvo- potrošnjo,
ženega in domačega tekstila. Po- — rezultati in problemi v kon-svetovanje je potekalo v prostorih troli kvalitete uvožene volne in skupščine občine Kranj in se ga drugih tekstilnih proizvodov in je udeležilo več kot 50 tržnih in- — tehnična kontrola kvalitete v špektorjev iz vse Jugoslavije ter tekstilnih proizvodnih organizaci-predstavnikov delovnih organiza- jah.
cii-	Referatom je sledila diskusija,
Posvetovanje je potekalo po popoldne pa so si v naši tovarni
Posamezni interesenti naj se pri-
in člani s šoloobveznimi "otroki, turistična taksa, katero ob priho- javijo po predhodnih medsebojnih ____________________,_ J_ r_________
Le-ti se naj prijavijo v prvih dneh du v dom plača vsak gost od 10. dogovorih, tako da bodo vsa le- sprejetem programu. Najprej so vsi tržni inšpektorji ogledali kon-vpisovanja.	leta starosti dalje. Za Novigrad žišča zasedena. Ce se bo kdo pri- bili na vrsti referati in koreferati *r°}° gotovih proizvodov. Pregle-
lovil TfO loimronia ir Arko«« Im imn -,	dali so nekai komadov in usotav-
znaša turistična taksa do 30. 6. CENE PENZIONA	1971 in od j 9. 1971 dalje i)S0 dp
Letos bodo cene penziona neko- narjev, od 1. 7. do 31. 8. 1971 pa liko višje in sicer:	2 dinarja dnevno.
javil za letovanje v času, ko ima z naslednjimi temami:
kolektivni dopust, v domu pa bo
aktivnošt organov tržne in-
dali so nekaj komadov in ugotavljali pravilnost ocenitve tkanin. O
že vse zasedeno, bomo take prime- špekcije v kontrolF kvalitete indù-	-V
re reševali skupno s prizadeto ose- striiskih proizvodov	našem podjetju so se pohvalili m
bo in obratovodstvom.	J ,	,	’	,	... Pnznah njeno objektivnost.
Po končanem vpisovanju, to je -P . 1 , tr» ,	Kot predstavnik našega podjetja
od 10. aprila dalje, bomo vsa pro- uvozenega ln domačega tekstila, je na p0svetu sodeloval tovariš sta mesta oddali na razpolago in- — značaj standardizacije tekstil- Miran Novak, direktor tehnične teresentom iz drugih podjetij. nih proizvodov pri nas in v sve- kontrole, ki je podal referat z natamene za Novigrad bodo dva- tu za normiranje nivoja kvalitete slovom: krat tedensko in sicer vsak torek tekstilnih surovin, polproizvodov in petek. Cena prevoza v obe sme- in finalnih proizvodov,
■■a	
■	■■Mis
■SIMM	||l||j||||
	
00/: ■ ' ' S w	.
TEHNIČNA KONTROLA KVALITETE V TEKSTILNIH PROIZVODNIH ORGANIZACIJAH
..	n
; H:, j
K Ji
■ ’ ;
Zaradi pomembnosti bomo članom kolektiva objavili referat v celoti in sicer v dveh nadaljevanjih:
Organizacija tehnične kontrole kvalitete v tekstilnih podjetjih je določena s statutom tovarne. Njeno delo mora biti predvsem samo-
* >
Plaža v Novigradu bo kmalu oživela
Letos povišana sredstva za rekreacijo
Že vrsto let nazaj je bilo čutiti Delavcem, ki bodo v času izpla-težnjo članov kolektiva, da bi se čila v poskusnem roku in tistim, povišala sredstva za rekreacijo, ki se bodo zaposlili po 20. aprilu,
Prav tako pa je bilo že večkrat bo izplačan ustrezni znesek pri de-izraženo mnenje, naj bi odpadel cembrskem izplačilu osebnih do- stojno in neodvisno od mnenj in posebni regres za letovanje v po- hodkov.
čitniških domovih.	Vsakemu delavcu se bo izplačalo
Te težnje pa so se uresničile v še 50 dinarjev za vsakega otroka, mesecu marcu, saj je Delavski svet starega nad 4 leta, za katerega pre-obravnaval to vprašanje in sprejel jema v našem podjetju otroški do-spremembe Pravilnika o razdelje- datek, oziroma če do otroškega do-vanju sredstev za rekreacijo. Da datka zaradi premoženjskega sta,-bi bili člani kolektiva s temi spre- nja ni upravičen, za katerega pa membami seznanjeni, objavljamo trajno koristi pravice do zdravstve-nekaj glavnih določil:	nega zavarovanja (zdravstveno
Sredstva za rekreacijo se bodo knjižico). Tudi to izplačilo je ve-delila med 20. in 25. aprilom, ozi- zano na P°g°i celoletne zaposlitve, roma po sklepu Delavskega sveta. Delavci, ki delajo s skrajšanim
. , ,	,	. ,	delovnim časom (porodnica, mati,
Vsak delavec bo prejel 250 dinar- .	,	, .... ’ ...
jev, vajenci in delavci v prinčeva-	?valld’ del?vec narehabilitaciji -
nju pa 175 dinarjev za celoletno	cev-'e.,iz nase®a pod„J.etja^’ so upra-
zaposlitev v podjetju. Novost je	vičeni prejeti izplačilo sredstev za
tudi, da imajo upokojenci, ki se	rekreacijo pod enakimi pogoji kot
bodo upokojili tekom leta, pravjco	tisti, ki delajo s polnim delovnim
do polnih sredstev za rekreacijo, časom.
Delavci, ki ne izpolnjujejo pogo- S sprejetjem Pravilnika o razde- vjh tkanini ja celoletne zaposlitve, pa so upra-	ljevanju sredstev za rekreacijo pa	Namen	tehnične	kontrole	je,	da
vičeni do zneska, ki jim pripada	je odpadel posebni regres, ki se je § svojimi	posegi	v	surovinsko ba-
za vsak polni mesec zaposlitve. Ta- do preteklega leta izplačeval čla- zo in sam tehnološki proces pra-ko bo na primer delavec, ki se za- nom kolektiva, ki so letovali v na- vočasno prepreči izdelavo večjih posli tekom leta, upravičen do 21 šem počitniškem domu, oziroma v količin slabe kvalitete in da na dinarjev, vajenec ali delavec v pri- počitniških domovih drugih delov- koncu tehnološkega procesa pra-učevanju pa 14,50 dinarjev za vsak nih organizacij.	vllno	razvrsca pr°1ZVodnj° v regu’
polni mesec zaposlitve.	R. S.	(Nadaljevanje na 2. strani)
stališč drugih organov podjetja. Ce hoče tehnična kontrola v redu vršiti svoje delo, potem mora upoštevati:
1.	vse zakone in predpise
2.	jugoslovanske in mednarodne standarde
3.	proizvodne specifikacije podjetja
4.	interne tehnične normative
5.	posebna svojstva tekstilnih proizvodov
6.	pravilnik o ocenitvi kvalitete tkanin in
7.	vse dogovore v kupo-prodaj-nih pogodbah.
Tehnično kontrolo delimo v:
—	vhodno kontrolo surovin in tekstilnih pomožnih sredstev in
—	medfazno obratno in končno kontrolo: preje, surovih ter goto-
Posvetovanje tržnih inšpektorjev ...
(Nadaljevanje s 1. strani)
larno in neregularno. Svoje poslanstvo pa pri današnjem stanju gospodarstva v tekstilnih podjetjih ne more v celoti vršiti. Predvsem bi želel poudariti, da je naša zakonodaja predčasno pritisnila na kvaliteto končnih tekstilnih proizvodov in to leta 1957, ko je izdala jugoslovanski standard za bombažne tkanine.
b) tkanine:	trdnost, skrčenje,
pranje, likanje, čiščenje, obstojnost barv itd.
Kontrola tkanin v podjetju
Tkanine je treba kontrolirati:
—	v obratih na raznih fazah proizvodnje in
—	izdelane tkanine preden gredo v prodajo.
Medfazna kontrola mora biti na izbranih mesthi, kjer ta lahko
Kemične in fizikalne lastnosti pa ocenjujejo vsi laboratoriji v podjetju po določenem programu na osnovi vzorcev, ki jih jemljejo v taki obliki in količini, kakor je potrebna za izvršitev analiz. Prepovedano je jemanje vzorcev na začetku in koncu komadov ali ob šivih. Za ocenjevanje kvalitete tkanin morajo biti dani sledeči pogoji:
— primeren prostor in razsvetljava, ki omogoča nemoten 100 % pregled na industrijski način,
— pregledovalne mize ali stroji s primemo brzino, ki omogočajo kontrolorjem pregled po celi širini in dolžini komadov v razdalji najmanj 1 m. Pregled se vrši brez presvetlevanja ali razsvetljevanja tkanin t.j. pri normalni svetlobi. Pregled s presvetljevanjem se vrši le v izjemnih primerih, bodisi ker kupec takšen pregled pogodbeno zahteva, bodisi zato, ker karakter tkanine in napak takšen način narekuje.
Regularno blago je tkanina, ki ustreza v mejah tolerance predpisom kvalitete in izvirnemu vzorcu. Predpise kvalitete za vse vrste tkanin izdela sektor tehnič-
ne kontrole in so sestavni del kupo-prodajnih pogodb. Defektno blago je tkanina, ki odstopa od predpisov ali toleranc kvalitete in ne ustreza izvirnemu vzorcu. V kolikor gre za večjo količino defektnega blaga ali za primere napak, ki niso navedeni v Pravilniku o ocenitvi kvalitete tkanin, ali za take primere, kjer je ugotavljanje kvalitete težavnejše, se skliče posebno komisijo, ki dokončno odloči stopnjo defektnosti blaga. Komisijo sestavljajo predstavniki sektorjev: tehnične kontrole, komerciale in tehničnega vodstva.
M. N.
(Nadaljevanje prihodnjič)
T S JKW jT	S A

Akcijski program predilnic
že v prejšnji	številki smo po-	Tudi pri vzdrževanju reda	in	Žani pokazatelji	stroškov za proiz-
ročali, da so bili	sprejeti akcijski	čistoče v delovnih prostorih	in	vodnjo.
programi delovnih enot. Tokrat okolici se kaže viden napredek. Rok: takoj! Zadolži se: Strniša objavljamo akcijski program pre- Z izvajanjem te naloge pa mora- Marjan, Pertot Boris, Pečnik Sto-dilnic, ki prav tako kot ostale	mo še	nadaljevati, saj je to tudi	jan.
delovne enote narekuje vrsto	pogoj,	da je delovno mesto vab- 4. Zagotoviti normalne pogoje
nalog. Pri izvajanju le-teh pa na-	ljivo in prijetno, kjer se doseže	predenja na področju	klimatizi-
stopajo čestokrat težave, saj se	dobra	produktivnost in kvaliteta.	ranja tako v zimskih	kot letnih
pogoji v proizvodnji in na ostalih S stimulacijo na izvrševanje in mesecih:
področjih iz dneva v dan spremi- doseganje operativnih planov se a) ogrevanje v zimskem času do njajo. Vsekakor	pa se že kažejo	izboljšuje delovna disciplina.	K	24° C v vseh	prostorih zlasti	pa
V prediiniškem laboratoriju se ugotavlja trdnost in finoča vlaken, ter uspehi vsaJ ta™<	kjer je potrebna	temu pa bodo seveda pripomogli	v čistilnici I.	V	letnih mesecih	iz-
le doslednost in spoštovanje do- nekateri povečam m na novo usta- vršiti izolacijo strehe nad čistilni-govorov.	novi j eni oddelki, ki bodo hkrati co in dodati toplotna telesa v sa-
Pri ukrepih za boljše koriščenje tudi prikazali finančno uspešnost mem prostoru.
neenakomernost pramena in preje
Do današnjega dne, pa kljub ukrepa in preprečuje nastajanje delovnega časa je že občutiti na- posameznih izdelkov.
dolgoletnim pripombam, ni bil izdan standard za surovine. Ta je sedaj za bombaž v razpravi, interni predpisi za uporabo raznih vrst surovin so izdelani, ekonomski položaj podjetij pa ne dovoljuje
direktno kvalitetno kupovanje su- rjna itd..)	pa nam kvarijo odhajajoči deiav- kako zmanjšati fluktuacijo delov-
rovin — brez posrednikov. Da se _ izdelano surovo tkanino v ci, ki ustvarjajo slabo mnenje o ne sile? To sta dva glavna prob-bodo stvari očitno obrnile na ekspeditu tkalnice, kjer se tudi podjetju, kar vpliva tudi ostale lema, ki pa na vsak način ne boljše, je potrebno čim preje ure- ocenjuje in že prvič razporedi v zaposlene. Mnogim, ki so se za- smeta ostati nerešljiva. Kot člani diti Začetek proizvodnje s kvali- različne kvalitetne razrede	poslili drugje, je že žal, da so našega kolektiva si moramo pri-
tetnimi in pravočasno dobavljeni- — pri tehnološkem postopku zapustili podjetje. Temu je dokaz zadevati za čim boljši uspeh in mi surovinami.	plemenitenja in to na vsaki fazi to, da so se nekateri vrnili nazaj, ugled podjetja.
Velik nedostatek za tekstilna	in sicer z ozirom na možnosti na-
podjetja je, da v večini primerov	Pak na teJ faz'< ki so lahko tudi
ne dobijo »certifikatov« za uvože- posledica za napake na naslednjih ne surovine. Na osnovi teh certi- fazah.
fikatov bi se poenostavilo delo in Končna kontrola gotovih tkanin uporabljale kvalitetnejše posamez- se Xr®i P° Pravilniku o ocenitvi
ne vrste in bale bombaža. Predvi-	kvalitete tkanin. Kontrolorji pre-	tete	in	destimuliranje	slabe	kva-	Roiina	Tine	Strniša	Marian
dena uredba o atestiranju uvože-	gledujejo vse komade tkanin m	litete	na	vseh	fazah	prolzvodnje.	Perto	goriš	PtóihkTtojam
... : u -:..	i..; 1... ; k	1  uh razvrščalo in oznacuieio na .. .	_	. . .	rei un ouns, rceiuiv oiujau,
b) v predilnici II povečati toplotna telesa za zimske mesece. Rok: do 1. novembra 1971. Zadolži se: inž. Jug Ludvik, Naglič Janko.
5. Takoj urediti klimatizacijo
novih napak in kritično oprede- predek, vendar moramo delovno Za ostale ukrepe in sprejete ljuje že izdelane tkanine v posa- disciplino še popraviti, predvsem sklepe akcijskega programa pà je mezne kvalitetne razrede ali klase, kar se tiče prihoda in odhoda z preuranjeno dajati zaključke, saj Izdelavo in predelavo tkanin delovnega mesta. V prizadevanjih so toliko zahtevni, da se jih ne kontroliramo:	za boljšo delovno disciplino, de- da v tako kratkem času izvesti.
— na statvah (vdev, vezava, ši- lovne odnose in boljšo kvaliteto Kako ukrepati za dvig kvalitete,	prostorov	previjaloic v pre-
~J1 4 x* J~'	*“*"	J",~’ dilnioi II z nakupom avtomatizi-
ranih vlažilnih naprav od firme Benjamin Krach, Salzburg.
Rok: marec 1971.
Zadolži se: Strniša Marjan, Bre-zec Jože, Pečnik Stojan.
6.	Takoj pristopiti k montaži izpihovalnih naprav Fischer (stara konstrukcija iz PS) na previjalne stroje v previjalnici I v predilnici II.
Rok: februar 1971.
Zadolži se: inž. Jug Ludvik, Pečnik Stojan, Peternel Tone.
7.	V teku letošnjega leta — čim-prej nabaviti in montirati napravo za parjenje oz. umiritev zavojev
Naloge programa predilnic
1. Izdelati pravilnike (v januar- Za pravilnik o kvaliteti v predil-ju 1971) o stimuliranju na kvali- nicah se zadolži:
Pri tem upoštevati določen %
nih surovin in tekstilnih izdelkov, jih razvrščajo in označujejo na
je nujno potrebna, da bi naredila sledeči načm:	___ ,	, osnovne postavke za količino in
vsesplošno pričakovani red na regularno blago z dolžinsko	— „, — ,—	, ,
tem področju.
rok: januar—februar 1971.
2. Skrbeti za uporabo cenejših _____________I __ __________
bonifikacijo označenih napak določen % za kvaliteto glede na surovin za vse mešanice zlasti za odnosno stabiliziranje sintetike, ka-— defektno blago: II. klasa — 110ve Postavke, katere bodo povi- česano prejo. Na vsak način uspe- tera naj bo polno avtomatizirana
šane za 11%.
Medfazna obratna in končna jq 0/0 p0pusta od prodajne cene,	...
kontrola zahteva predvsem dovolj m klasa _ 2q % p0pusta od pro- Na vseh tazah predpredenja se strokovnega kadra, t.^jb^kvMifmi- dajne cene) iv. klasa — 40 % po-
ranih in visoko kvalificiranih delavcev z dolgoletnimi izkušnjami.
Za to delo so potrebni fizikalni in kot kg ostanki in kemični laboratoriji v katerih se — nerabno blago, ki se da v izvedejo predpisane meritve in odpadek analize ter končno tudi pregledo- .	.	.	,	.
valni stroji, da se lahko klasira . Pla ocenjevanju kvalitete mora-
tkanine. Pri tem je zelo važno, da !?,,,k“n^oI“rJi.‘kanm uPostevatl je kvaliteta aparatov in pregledo-valnih strojev brezhibna, ker lah-
mora študijsko proučiti možnost pusta od prodajne cene	znižanja norm, da se s tem do-
— defektno blago, ki se proda se^e maksimalna kvaliteta polpro-
ko povzročijo nepravilne ugotovitve, ki rezultirajo iz nepravilnih meritev, nepopravljivo škodo podjetju, kakor tudi kupcu. Medfazna in obratna kontrola bazirata predvsem na ugotavljanju rezultatov, kateri so dobljeni pri takozvanih substančnih vzorcih. Na osnovi
sledeče elemente:
a)	vrsto artikla, namen porabe, vezavo in strukturo,
b)	širino in dolžino komada,
c)	površinski izgled,
d)	belino, barvo, tisk in apre-turo,
e)	lahko vidne napake,
f)	neprijeten vonj,
gj kemične poškodbe, h) fizikalne lastnosti: surovinski
velikosti tega vzorca se statistično	^ ^	, ,
ugotovi odstotek sigurnosti rezul- sestav- gostota, teza, trdnost, raz-tata od cele količine, ki se oce- teznost- krčenje obstojnost barv njuje (lot). Rezultat je v toliko m aPr,etvur ter druge lastnosti, ki pravilen v kolikor je preostala na- so določene s kupoprodajno pomerjena količina iste kvalitete godbo.
kot je bil vzorec. V kovinski in- Vse ocenjevanje kvalitete tkanin
dustriji se normalno kontrolira od tč. a do f vršijo 100 % proizvodnje in se pri tem samostojno, proizvod ne uniči. V tekstilni industriji pa se pri kontroli nor-	^	___
maino proizvod uniči in je zato 100 % kontrola izdelkov v več slučajih nemogoča. Izjemo tvori samo pregled tkanin, pri katerem se vse blago pregleda in označijo ter bonificirajo napake.
Organizacija kontrolne službe je skoraj v vsakem podjetju drugačna, ker je ta odvisna od specifičnosti podjetja, vrste proizvodnje, količine proizvodnje in razpoložljivega kadra.
Poleg dela na tehnični kontroli proizvodov pa je sektor tehnične kontrole izdelal interne tehnične normative za prejo in tkanine za vse tiste elemente, ki so predvideni z jugoslovanskimi standardi.
a) preja: trdnost, enakomernost, zavoji, klasa
kontrolorji
duktov, upoštevaje, da se izključi možnost povečanja plač na račun preseganja istih. Znižanje norm se sme izvršiti le ob pogojih, da so kapacitete medsebojno pokrite, v nobenem primeru pa se ne sme povzročiti grla v medfazni proizvodnji.
Na prstančnih strojih je treba prilagoditi pogoje dela do tolikšne natančnosti, da predenje mi-kanke v nobenem primeru ne presega 80 pretrgov na 1000 vreten in pri česanki in sintetiki 40 pretrgov. V kolikor to ne dosežemo, moramo znižati norme tudi na prstančnih strojih.
Za študijo in spremembo norm na vseh fazah se zadolži: predilnica I: Pertot Boris, Blaznik Jože, Zorman Kristina;
predilnica II:	Pečnik Stojan,
žlebir Franc, Podgornik Dana; rok: januar—marec 1971.
PROBLEM FLUZTUficiJE jE REŠEN. 1 2.RU.PU 4 4-4- ■'
1 EltOSTRUNO ; DCLRVCl NE MoafeJO
PO VC.MJlS.lC-!!'
m
ìr IM
ti doseči znižanje kot je predvi- od firme Welker, Nemčija. Naprava deno v tabelarnem pregledu upo- bo montirana v novi previjalnici rabe surovin, katero znaša okvir- v obratu I za oba obrata. Dokler no 4,400.000 din. Pri tem pa skr- se ne izvrši fizična združitev obeh beti, da se kvaliteta polproduktov predilnic, bo zaradi tega potrebno in produktov ne poslabša v iz- sintetično prejo transportirati iz gledu, kakor tudi v enakomernosti v %. Glede trdnosti preje dosegati le takšne tkm, ki ustrezajo našim osnovnim normativom. Pri česani preji študijsko obdelati najnižjo možno količino izčeskov brez da se enakomernost preje poslabša.
a)	Za zadolži:
lane Lado.	štorov v II. nadstropju. Prav tako
b)	Za kvalitetno predelavo % je treba proučiti, kako izolirati
izčeskov :in doseganje osnovnih strehe v čistilnici obrata I ali pa normativov se zadolži:	Strniša povečati toplotna telesa v tolikšni
Marjan, Pertot Boris, Pečnik Sto- meri, da se v zimskem času za-
obrata II v obrat I in nazaj. Rok: leto 1971.
Zadolži se: Strniša Marjan, B režeč Jože, Černe Zvone.
8. V teku letnih mesecev je potrebno izvršiti adaptacijo strehe na traktu A predilnice I, ker ob znižanje cen mešanic se nalivih dežja in zimskih mesecih Strniša Marjan, Marte- pride do močenja strojev in pro-
..■ « *_• **
Kemični laboratorij v obratu II
jan.
Rok: januar—marec 1971.
3. Skrbeti za racionalno uporabo vseh surovin, kakor tudi odpadkov, utenzilij in rezervnih delov. Skratka premišljeno naročati celotni potrošni material, da se po polletni bilanci pokažejo zni-
gotovijo normalne temperaturne razmere med 23 in 25° C, zlasti še zaradi tega, ker bo to prostor, ki bo ostal nespremenjen kot čistilnica tudi ob fizični združitvi.
Rok: do oktobra 1971.
Zadolži se: inž. Jug Ludvik, Naglič Janko	S. R.
Iz »Informacij« občinskega sindikalnega sveta
V	skrajšani obliki objavljamo, poročilo občinskega sindikalnega sveta Kranj o delu pravne posvetovalnice, komisije za šport in rekreacijo in komisije za dodeljevanje izrednih podpor socialno ogroženim članom sindikata za leto 1970 ter podatke o osebnih dohodkih zaposlenih v občini Kranj v letu 1970. Občinski sindikalni svet pa je v februarju sprejel tudi okvirni program dela za letošnje leto.
PRAVNA POSVETOVALNICA
V	letu 1970 se je delo pravne posvetovalnice časovno skrčilo, ker je v poletnih mesecih poslovala enkrat tedensko, v preostalem času pa dvakrat tedensko. Nasvetov in zaščite pri pravni posvetovalnici je v tem času iskalo 309 članov sindikata, ki so zahtevali pojasnila in napotke za ravnanje v konkretnih primerih. Značilen je bil velik porast problemov zaradi premeščanja delavcev (56 primerov), pokojninsko invalidske zadeve — 51, nagrajevanje oziroma osebni dohodki — 38, odpovedi delovnega razmerja — 32, itd.
Večjemu številu zadev, ki jih je pravna posvetovalnica obravnavala, bi se bilo moč izogniti s popolnejšimi, manj zastarelimi splošnimi akti delovnih organizacij, pa
tudi z boljšo obveščenostjo delavcev o njihovih pravicah in dolžnostih, ki so jim dane po zakonitih in samoupravnih predpisih.
ŠPORT IN REKREACIJA
Športno rekreativna dejavnost se je tekom zadnjih let vidno izboljšala, vendar pa bo potrebno doseči še večjo množičnost in pestrost v posameznih panogah. Program je bil razdeljen na zimski in letni dèi. V zimskih športih, posebno za veleslalom, je bilo množično zanimanje, saj se je zadnjega tekmovanja v okviru občine udeležilo prek 300 članov sindikata iz 35 organizacij.
V letnih športnih igrah se kaže množičnost v malem nogometu, kegljanju, odbojki in streljanju; za plavanje, košarko in balinanje pa še vedno ni pravega zanimanja, čeprav so sredstva na razpolago.
Komisija si bo v bodoče prizadevala in iskala nove oblike in načine delovanja ter popularizacije športa in rekreacije z željo, da bo v takšna tekmovanja vključila čim več j e število članov sindikata.
KOMISIJA ZA DODELJEVANjE
IZREDNIH PODPOR
Komisija je v letu 1970 obravnavala 114 prošenj za dodelitev
enkratnih podpor. Pomoč je bila odobrena v 81 primerih, 27 je bilo odklonjenih, ker prosilci niso izpolnjevali pogojev, nekaj prošenj pa so reševali drugi organi.
Komisija je tako za 81 primerov izplačala 24.960,75 dinarjev pomoči ali poprečno 280 dinarjev, obdarila pa je tudi onemogle v Preddvoru. Za lansko leto je bilo na razpolago
30.000	dinarjev sredstev, porabljenih pa skupno 26.792,15 dinarjev. Ostanek sredstev je dala komisija v rezervni sklad, ki se bo lahko izkoristil v letu 1971, če se bo pokazala potreba po višjih izplačilih oziroma če bo naraslo število upravičencev.
OSEBNI DOHODKI ZAPOSLENIH V INDUSTRIJI OBČINE KRANJ
S prihodom pomladi se nadaljujejo zemeljska dela. V izgradnji je kanalizacijski vod novega prizidka plemenitilnice I
Gospodarska organizacija	December 1970	Povprečni OD Leto 1970	Leto 1969
Elektro	1.637	1.878	1.655
IKOS	1.424	1.317	1.129
Iskra	1.298	1.153	939
Exoterm	2.704	1.690	1.576
Kranjske opekarne	1.266	1.243	910
Tekstilindus	1.160	1.042	833
IBI	1.858	1.365	994
Konfekcija Triglav	1.149	1.022	836
Planika	1.409	1.187	989
Sava	1.790	1.424	1.191
Gorenjski tisk	3.475	1.974	1.560
INDUSTRIJA skupaj:	1.458	1.230	1.004
■ ■■I
■ ■ M ■ ■ ■ ■
■ ■
■ ■
Posojila za individualne graditelje
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
V našem podjetju imamo evidentiranih 270 individualnih graditeljev stanovanjskih hiš, ki imajo vloženo prošnjo za dodelitev kredita. Te prošnje so se nabrale v zadnjih treh letih, ko podjetje za te namene ni imelo na razpolago finančnih sredstev. Ker so torej nekatere prošnje stare že 3 leta, bo verjetno po pregledu nekaj manj prosilcev, saj so se nekateri med tem časom že vselili v zgrajeno hišo, nekateri pa tudi ne izpolnjujejo pogojev po Pravilniku o delitvi stanovanj in posojil, ker še niso pričeli z gradnjo.
Pretežna večina prosilcev pa je takšnih, ki so nujno potrebni pomoči s strani podjetja, da si lahko rešijo stanovanjski problem. Zavoljo tega je delavski svet podjetja na seji dne 9. marca sprejel sklep, da se letošnja razpoložljiva sredstva razdeli kot posojilo prosilcem, ki sami rešujejo stanovanjski problem z gradnjo lastne stanovanjske hiše.
Odbor za stanovanjske zadeve je na seji dne 17. marca problematiko temeljito pretehtal in je bil mnenja, da se ta sredstva razdeli tako, da z njimi rešimo čimveč prosilcev, pri čemer pa naj se upošteva dograjena faza gradnje, stanovanjske in socialne razmere prosilca.
Tako je odbor za stanovanjske zadeve na vseh oglasnih deskah v podjetju objavil naslednji
RAZPIS
posojila za individualno gradnjo
1.	Višina skupnih sredstev v letu 1971, ki so
predvidena za razdelitev prosilcem za individualno gradnjo je	1,200.000,00 ND
2.	Maksimalni znesek, ki ga prosilec lahko
dobi kot posojilo je	30.000,00 ND
Prosilcu, ki je že dobil kredit v te namene, se lahko še dodeli kredit, vendar skupna višina dodeljenega kredita s strani podjetja ne more presegati 3.0000,00 dinarjev.
3.	Za individualno gradnjo je šteti le tisto gradnjo, s katero prosilec dobi nove in ustrezne stanovanjske prostore, ki jih potrebuje zase oziroma za svojo družino in za katero ima tudi gradbeno dovoljenje.
PROSILEC MORA IZPOLNJEVATI NASLEDNJE POGOJE:
a)	Da je najmanj 3 leta zaposlen v našem podjetju.
b)	Da ima dograjeno I. fazo gradnje, prednost pa imajo pri tem tisti prosilci, ki imajo že dograjeno III. fazo gradnje in tisti, ki imajo stanovanje last podjetja, pa se bodo letos selili.
c)	Da ima pred 25. 3.1971 vloženo prošnjo za kredit.
d ) Da ima gradbeno dovoljenje.
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
PROGRAM DELA
OBČINSKEGA
SINDIKALNEGA SVETA
S programom nalog občinski sindikalni svet Kranj stopa v drugo leto svojega delovanja. Kot v preteklem letu bodo tudi letos občinski svet in njegovi organi skupaj s strokovnimi odbori, posvetili najaktualnejšim vprašanjem s področja gospodarjenja, samoupravljanja, nagrajevanja, družbenega standarda, kulture in izobraževanja, socialnega varstva in drugih dejavnosti vso pozornost, skratka problemom, ki bodo zadevali življenje in delo članov sindikata.
V letu 1971 bodo občinski sindi,-kalni svet in njegovi organi aktivneje sodelovali z osnovnimi sindikalnimi organizacijami, z občinskimi sindikalnimi sveti Gorenjske, Republiškim svetom ZS Slovenije in republiškimi strokovnimi odbori sindikatov.
Poleg tega pa bo tesno sodelovanje obstojalo tudi s samoupravnimi organi, družbeno-političnimi organizacijami v občini, Skupščino občine ter njenimi organi.
Na II. konferenci slovenskih sindikatov sta bila sprejeta Statut Zveze sindikatov Slovenije in dokument o političnih ciljih in nalogah slovenskih sindikatov. Oba dokumenta dajeta podlago za delo občinskega sindikalnega sveta, obenem pa vzpodbudo in oporo za aktivnost. Zato bo pri podrobnejšem programiranju za letošnje obdobje, treba oceniti programirane naloge tudi z vidika stališč in ciljev zapisanih v teh dokumentih in določiti konkretne naloge za njihovo uresničitev.	^ g
»oa«
■■
■■
Bodoči dom enega naših delavcev v izgradnji
Prosilci bodo o rešitvi njihove prošnje obveščeni najkasneje do 10. maja 1971.
Z ozirom na visoke cene gradbenega materiala, je v razpisu določena maksimalna višina sredstev, ki jih prosilec lahko dobi kot posojilo, dokaj nizka, to odbor z ozirom na število prosilcev ni mogel določiti drugače z ozirom na razpoložljiva sredstva. (Predvidevamo, da bo od 270 prosilcev najmanj dve tretjini takšnih, ki bodo prišli v poštev za dodelitev kredita).
Pri določevanju kriterijev za dodelitev kredita je odbor za stanovanjske zadeve med drugim sprejel tudi sklep, da imajo prednost pri dodelitvi kredita tudi tisti, ki imajo stanovanje last podjetja. Odbor za stanovanjske zadeve se je za ta kriterij odločil predvsem zaradi tega, ker imamo med prosilci za stanovanja nekaj posameznikov, ki zaradi težkih socialnih razmer ne morejo prihraniti denarja za odkup stanovanja. Take primere podjetje rešuje z izpraznjenimi stanovanji, katera zapustijo delavci, ki si zgradijo lastne hiše ali odkupijo novo stanovanje.	H. F.
■■
■■
■■
■■
■■
■■
RÜ
SS
■■
■■
■■
■■
■■
■■■■■■■■»■■■■■■KI
Eden izmed modelov, prikazan na interni modni reviji na Bledu (stran 4)
Motnje krvnega obtoka v spodnjih okončinah -bolezen današnjega časa
Po najnovejših statističnih podatkih boleha v Jugoslaviji najmanj dva milijona prebivalstva zaradi sprememb na ožilju spodnjih okončin, kar povzroča motnje krvnega obtoka. V naših specialističnih ustanovah in inštitutih za medicino dela so ugotovili, da od tega števila odpade okrog 70 odstotkov na delavke oziroma delavce zaposlene v industriji, posebej če njihovo delovno mesto zahteva stoječe delo. S svojo boleznijo je vsak pacijent nehote postal član velike družine bolnikov, ki trpijo za motnjami obtoka v spodnjih okončinah. Strokovnjaki se zavedajo da se ta družina nenehno povečuje. Marsikaj o vzrokih te bolezni nam je že znanega, priznati pa moramo, da je pri njej tudi precej nepojasnjenega.
Predvsem si nismo še na jasnem kako preprečiti nadaljnje naraščanje števila bolnikov s to boleznijo, kako obvarovati že naše otroke, da ne bodo trpeli zaradi istih težav.
Raziskave na tem področju se nadaljujejo. Naše farmacevtske tovarne zelo intenzivno delajo na tem problemu, seveda v najtesnejšem sodelovanju z znanimi jugoslovanskimi in tujimi strokovnjaki s tega področja medicine. Preučujejo najrazličnejše vplive na bolezen, ki jo označujemo kot cirkula-cijsko pretočne motnje v spodnjih okončinah, načine in možnosti preprečevanja in posebej zdravljenja te bolezni. Da bi se kar koli doseglo na tem področju, je nujno potrebno poleg prizadevanja strokovnjakov v naših zdravstvenih ustanovah in farmacevtskih tovarnah tudi disciplinirano sodelovanje bolnikov. Samo na ta način
cer misli in da se zaradi te bolezni izgubi najmanj toliko delovnih ur kot pri gripi.
Člani delovnih kolektivov v tovarnah, posebej tam, kjer proizvodnja še ni na zadostni tehnični ravni, morajo zaradi narave svojega poklica pretežni del delovnega časa stati.
To velja tudi za delavce v kmetijstvu, gradbeništvu, komunalnih podjetjih itd. če še navedemo, da so ogrožene osebe, o katerih smo pravkar govorili, nepoučene o vajah, ki jih je potrebno izvajati v odmorih na delovnem mestu, da bi se preprečile motnje obtoka v spodnjih okončinah, potem je jasno, da je ta problem v naši državi še vedno na mrtvi točki in da ga je potrebno čim prej aktualizirati. Zato mora zdravstvena služba, posebej služba medicine dela, bolj spremljali pojave motenj obtoka na spodnjih okončinah, ker bi pravočasni ukrepi in zdravljenje gotovo pozitivno vplivali na izboljšanje stanja pri nas.
V takih pogojih in pri takih poraznih rezultatih bi zdravstvena služba točno morala določiti organizacijo dela na tem problemu, kot tudi strokovni profil zdravnikov ki bi teamsko obdelovali bolnike s prevarikoznim in varikoznim sindromom (zdravnik splošne medici-cine, dermatovenerolog, kirurg za ožilje itd.).
Ko se je davni prednik današnjega modernega človeka postavil na zadnje noge in začel uporabljati sprednje kot bodoče roke, nikakor ni mogel predvidevati, kakšne posledice bodo in koliko jih bo. Ena od nezaželjenih je poslabšanje kr-nega obtoka v spodnjih okončinah,
15. marca je železniški vagon trčil v vrata na našem industrijskem tiru. Do škode ne bi prišlo, če bi imela vrata ob strani zaklopko
se bo lahko ustavilo ali vsaj zmanjšalo nenehno naraščanje takih bolnikov. To vsekakor ni samo medicinski, ampak tudi hud socialno ekonomski problem moderne dobe, problem, ki zahteva sistematično teamsko delo, entu-ziazem strokovnjakov in prizadevnost bolnikov.
Raziskave in statistična obdelava motenj obtoka spodnjih okončin so pokazale, da se v Jugoslaviji odstotek bolnikov, ki bolehajo za prevarikoznim in varikoznim sindromom giblje med 10 in 20 % in sicer med 30. in 70. letom.starosti. V nekaterih tovarnah v Sloveniji so v zadnjem času strokovnjaki našli tudi do 50 % članov kolektiva, ki so prizadeti zaradi motenj obtoka v spodnjih okončinah in potrebujejo zdravljenje. To je vsekakor zelo zaskrbljujoče poročilo. Ta bolezen, ki jo nekateri imenujejo minus varianta pokončne drže človeka, je torej resnična in potencialna nevarnost za vse ljudi.
Statistika je pokazala, da so motnje obtoka v spodnjih okončinah bolj pogostne pri osebah, ki dalj časa stojijo in sicer zaradi delovanja teže, da je invalidnost zaradi te bolezni večja, kot se si-
ki se pogosto zaključi kot bolezen z imenom krčne žile, krtice ali strokovno varice. Ta bolezen sodobnega človeka sodi med najbolj razširjene nasploh. Po podatkih različnih avtorjev zboli za njo več kot polovica vsega prebivalstva, čeprav so podatki dokaj različni, glede na starost opazovanih skupin, njih poklice, življenjske navade in druge okoliščine.
Za razumevanje nastanka motenj v obtoku in razvoja krčnih žil, si moramo najprej priklicati v spomin znanje o normalnem krvnem pretoku.
Vemo, da kri proti periferiji poganja srce s svojo močjo. Potem ko le-ta prepoji tudi najbolj oddaljene dele telesa, odda snovi, ki jih kot potrebne nosi s seboj in sprejme od celic tisto, kar jim je odvečno ali škodljivo, začne pot nazaj proti srcu. Od najtanjših žilic, lasnic ali kapilar proti debelim in debelejšim se t. im. venska kri zbira in usmerja proti srcu. To omogočajo posebne zaklopke, nameščene v notranjost ven. Sila, ki poganja kri, pa prihaja z več strani; pritisk no-, ve krvi, ki prihaja, gibanje mišic ob venah (posebno pri delu), utrip
Za hladnejše poletne dneve 'midi obleka za vse starosti
žil odvodnic, ki se prenaša na v bližini potekajoče vene, vsrk s strani srca in še drugi.
Iz povedanega je razumljivo dvoje; da bo odtok toliko težji in počasnejši kolikor se kri zbira in odteka iz srca bolj oddaljenih delov telesa, kot je to prav slučaj ■ s spodnjimi okončinami. In drugič, da bo kri zastajala in bo odtok oviran, če katerikoli od sistemov, ki sodelujejo v odtoku, odpove.
Če pa pride do zastajanja krvi v spodnjih okončinah, če je torej odtok oviran in počasen, sledijo najrazličnejše spremembe predvsem na teh mestih, a pozneje lahko tudi drugod. Ravno to vidimo pri krčnih žilah, posebno če so močneje razvite.
V največjem številu primerov je nastanek krčnih žil povezan z naslednjimi činitelji:
1.	Določena nagnjenost k razvoju krčnih žil je že prirojena. V nekaterih družinah se pojavljajo krtice pogosteje kot v drugih. V enem primeru gre za razvojne napake v ožilju, njih zgradbi, razvejanosti, v drugem pa za splošno slabost tistega gradiva v žilnih stenah, kd je odločilno za elastičnost in odpornost. V tretjem gre za povezavo teh dveh med seboj ali teh še z drugimi.
2.	Pridobljene motnje v obtoku,
ki jih ni malo skozi vse življenje; med temi so posebno pomembne vse tiste, ki na določen način ovirajo odtok, zaradi pritiska na žile kot je to v nosečnosti, pri razvoju neke bule v mali medenici ali v trebuhu, zaradi močnega podvezova-nja okončine, zarastline v okolici itd. Posebno so pomembne okvare ožilja samega, na primer poškodbe, vnetja, različne spremembe pod vplivom hormonov, prehrane itd. Večina teh namreč okvari zaklopke, ki potem ne zadržujejo krvi, ampak ta prosto pada navzdol. Prezreti ne smemo niti tistih motenj in okvar, ki nasploh ovirajo ali otežkočajo obtok, kot so močneje ploska stopala, posledice poškodb, na primer zlomov goleni, večjih brazgotin po ranitvah in končno način življenja ter poklic. V najrazličnejših in najbolj pisanih kombinacijah teh in drugih činiteljev prihaja vedno do podobne slike. Kri ne odteka več normalno iz prizadetega območja, kopiči se v posameznih predelih in pritiska od znotraj na žile. Ker so te manj odporne, se počasi Siriji. Ko so se razširile, so zaklopke, če so še sploh ohranjene, še bolj odmaknjene in slabše opravljajo svojo funkcijo, zato je odtok slabši, stene se čedalje močneje širijo. Tako nastanejo različno oblikovane razširitve žil; enkrat na daljšem odseku,	drugič	na
manjšem v obliki vrečk, nanizane ena nad drugo,	tre-
tjič kot drobna mreža itd. Prizadete
(Nadaljevanje na 6. strani)
Interna modna revija na Bledu
Vsaka proizvodna organizacija novostmi, ki smo jih pripravili za
si prizadeva, da poveča svojo prodajo s tem, da doseže čimboljši finančni rezultat. Če hoče podjetje doseči ta cilj, mora obdržati kupce, po možnosti pa njih število tudi povečati. Težiti mora predvsem za tem, da zadovolji njihov okus in da prodaja proizvode po ceni, ki jim odgovarja, pri čemer se mora ozirati tudi na konkurenco.
Novost letošnjega poletja za vitka dekleta
Potrošnika je potrebno čimbolje seznanjati s proizvodi, njihovo kvaliteto in uporabnostjo ter hkrati upoštevati tudi njihove želje, zahteve in potrebe, kar je postalo danes nujnost. V preteklih letih podjetja niso dosti posvečala veliko pozornosti propagandi, saj jim to ni bilo potrebno, ker je prodaja nemoteno tekla.
Z željo, da bi naše kupce čimbolje seznanili z našimi izdelki in
letošnje leto, smo organizirali interno modno revijo v Golf hotelu na Bledu. Ta oblika propagande se je v preteklih letih pokazala kot izredno učinkovita, toda ni bila pripravljena v primernem času. V preteklih dveh letih smo namreč pripravili interni modni reviji v času sejma mode v Ljubljani, kar se je izkazalo za neprimerno ravno zaradi tega, ker so stranke med sejmom preveč zasedene.
Na naši interni modni reviji smo pokazali pestrotkane in tiskane vzorce, ki so trenutno najbolj aktualni. 60 izdelanih modelov je imelo namen seznaniti povabljene poslovne prijatelje s praktično uporabnostjo naših izdelkov. Program je obsegal modele za šport, službo, počitnice, popoldanske ure in za nočni počitek. Lepo število modelov je bilo prikazanih tudi za moški svet. Predloženi modeli so bili od navzočih sprejeti z velikim navdušenjem.
Še en model za spremljevalke modnih novosti
Kljub nenadnemu slabemu vremenu v ostalih republikah se je modne revije udeležilo okoli 130 ljudi iz približno 50 podjetij. Efekt modne revije se je odrazil v prodajnem oddelku, predvsem v velikem obisku kupcev, kateri so napravili še dokaj solidne zaključke. Rezultat te modne revije se bo tudi pokazal na zaključkih sejma za konfekcionarje, kateri bo od 15. do 20. marca v Beogradu in na sejmu »SETEX« v Ljubljani. Veliko zanimanje konfekcionarjev je bilo tudi za naše modele, kateri so bili izvirni in domiselni. Od takega načina prikazovanja naših tkanin — v ugodnejšem časovnem obdobju — pričakujemo v bodoče še večji uspeh.
R. S.
Tudi za moški svet prikladen model za poletne popoldneve
Sodelujte
v
Tekstilcu
Iz zgodovine tiskarstva
BATIK
Na Javi ima vsaka pokrajina, kjer izdelujejo batik, svoje izbrane barve odtenke in kombinacije, včasih tudi posebne vzorce. Tako strokovnjak lahko ugotovi, iz katerega dela Jave je izdelek. Na javanskih batikih prevladuje predvsem poleg svetlo modre in črne, purpur rdeča, z rahlim odtenkom vijolične barve.
Na Sumatri pa je batik postopek enak javanskemu, le da njihov barvni kolorid namesto purpur rdeče uporablja turško rdečo. Na Celebesu, posebno v osrednje, izdelujejo še zelo primitivne enobarvne batike. Tkanine, na katere
Cvetlični motivi so kljub stilizaciji tako čitljivi, da se da dognati, za katero rastlino gre. Rastlinski ornamenti njihovih bati-kov, so posneti iz njihove flore.
Posebno vrsto batik vzorcev tvorijo motivi, ki so simetrično razporejeni v vrstah in posnemajo pletene ali tkane vzorce. Indonezijski batik vzorci, oziroma nekateri detajli, so se pojavili celo na pečatih. To pričajo najdbe iz Indije in Krete. Značilna vrsta indonezijskih vzorcev se imenuje »Udan liris«. Tvorijo jeh zelo tanke črte (udan liris — pomeni rahel, nežen dež). Nekatere vzorce iz te vrste, so smeli nositi le vi-
Prosta mesta za vajence
Za učenje raznih poklicev sprejmemo naslednje število vajencev:
4	vajence za obratne električarje
5	vajencev za strojne ključavničarje 2 vajenca za strojna mizarja
1 vajenca za vodovodnega inštalaterja 1 vajenca za strugarja 1 vajenca za kovinorezkalca 1 vajenca za kleparja
Učna doba za vse navedene poklice traja 3 leta. Kandidati morajo imeti dokončanih 8 razredov osemletke.
Interesenti naj se zglasijo v kadrovskem sektorju do 15. julija 1971, kjer bodo dobili vsa navodila in pojasnila. S seboj naj prinesejo zadnje šolsko spričevalo.
L. P.
delajo batik vzorce, so iz grobnega bombaža. Njihovi vzorci so geometrijski.
Pri prebivalcih Miao na otoku Hainam nosijo žene plisirana krila, s 19—20 cm širokim batik vzorcem. Vzored je sestavljen iz lomljenih črt, med katerimi se opazi tudi kako stilizirano drevo.
Na Kitajskem je še danes razširjen postopek okrasitve modrih in belih vzorčastih poletnih tkanin, katere nosijo predvsem kmečki ljudje. Tu namesto voska uporabljajo maso iz apna, sojinega sira in snovi, ki vsebujejo svinec. Vzorec, ki lahko predstavljajo ptiče ali cvetlice, se ne nanaša s prosto roko, pač pa s pomočjo ce-loluidnih šablon. Barvajo predvsem z indigom.
Zelo malo znan batik način pa je iz Afrike, kjer ga dopolnjujejo z raznimi drugimi tehnikami.
BATIK ORNAMENTIKA
Ornamentika batika je zelo pestra. Vsaka pokrajina, pa naj si bo Kitajska, Japonska, Indonezija ali Indija, je imela svoje barve in oblike vzorcev. Razlika med pokrajinskimi vzorci in barvami, se še najbolj opazi na Javi, kjer je batik dosegel največji razvoj.
Posebnost javanskih batik ornamentov je v tem, da so glavni motivi povezani z manjšimi in skoraj neopaznimi pikami, črtami, krogi in listi.
K naj starejšim indonezijskim vzorcem spada vzorec, ki predstavlja igro s senčnimi podobami. Imenuje se wajang. Podlago tega vzorca tvorijo ribje luskine. Poslikava luskinastega vzorca se deli na dva dela: prostega in geometrijskega. Pri prvem so ocvetlični motivi prosto razstreseni po tkanini. Med temi motivi pa so še razne fantazijske slike, stilizirani oblaki in figure, ki predstavljajo wajang (to je igra s senčnimi podobami; odtod tudi wajang vzorci). Značilni so detajli z dvojno nastopajočimi perutnicami.
Pri drugem načinu naneso vzorec na luskinasto podlago simetrično. Okoli večjih, razporede manjše motive v obliki zvezde, križa, trikotnika ali kvadrata.
Lahke spalne srajce iz našega blaga
šoki dostojanstveniki. S tem, da so se bogataši poročali z nižjimi sloji, se je ta prepoved omilila.
Poleg prastarih vzorcev so sprejeli v svoj oblikovni zaklad javanskih batikov tudi kozmične simbole, ki so bili razširjeni tudi izven meja Indonezije. Tak simbol je bila tudi gora sveta z drevesi življenja, ki rastejo iz ladje z dušami.
Daleč za rastlinskimi, zaostajajo živalski vzorci. Na teh vzorcih so upodobljeni: ptiči, metulji, gosenice, stonoge in rakove škarje. V javanskih batikih redko nastopijo zmaji in sloni. Vse te vzorce uporabljajo za poslikavanje oblačil.
Možje nosijo velike naglavne rute. Tkanina, na katero delajo vzorec, je iz bombaža. Ruta je enakomerno okrašena z vzorcem, le v sredini je kvadrat, ki je obarvan ali neobarvan. Robove obdaja ozek, resam podoben ornament.
Podolgovat šal, ki se uporablja za nošenje otrok in košar z jedili, se imenuje slendang. Običajno je okrašen po vsej površini, včasih pa ima v sredini nepobarvan pravokotnik, ki poteka vzporeno z dolžino.
Oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa do členkov, se imenuje sarong. Tkanina je bombažna ali svilena, njena velikost pa je 200 X 110. Včasih ga lastnik ovije okoli ledij, zgodi pa se tudi, da ga sešijejo v krilo in pritrdijo s pasom. Sarong je bilo še pred 50 .eti jutranje oblačilo evropskih Indonezijcev, obeh spolov. Tudi danes še obstaja, nosijo pa ga predvsem mulatke.
Pri sarongu je razporeditev vzorca zelo važna. Dve veliki površini obdajata srednji del. Obe površini imata prosto tekoča vzorca, katera pa sta lahko različna. Srednji del je strogo geometrijski. Prosto tekoč vzorec se ravna po pokrajini, geometrijski pa je vedno enak. Različnost vzorcev je zelo praktična, saj lastnik oblačilo lahko nosi zjutraj in zvečer, pa bo kljub temu imel vsakokrat drugačen vzorec! Sarong torej predstavlja dvoje oblačil. Medtem, ko je sarong moško delavno oblačilo, je pandjang slavnostno. Njegov vzorec je enakomeren do vsej površini in je breo središčnega pravokotnika.
1.	Iz enobarvnega poliestra ali pope-lina ukrojimo srajco zvončastega kroja. Na prvih vstavimo belo čipko, ki jo na konici zaključimo z majhno pentljo.
2.	še ena srajca iz enobarvnega blaga, ki jo lepo dopolnimo z vezano bordurico.
3.	Tudi pri spalnih srajcah upoštevamo modo romantičnega stila. Rabimo z romantičnim motivom potiskano blago in ozko čipko za vstavljanje.
4.	Spalne srajce klasičnega kroja so vedno lepe. Ukrojimo jo iz potiskanega batista in dopolnimo z belim ovratnikom in obrobo.
5.	Ljubka srajčka za tople dni pikčastega batista. Polepšamo jo z enobarvno volančke.
6.	Tudi za perilo so tiskane bordure zelo lepe in moderne. Srajce ukrojimo tako, da se bordura ponavlja tudi na rokavih, ki se spodaj razširijo.
7.	Tudi ta srajčka je iz potiskanega batista. Okrog vratu prišijemo drobno čipko. Volančka je iz istega materiala kot srajca.
S.	Za vroče dni je primerna naslednja spalna srajca. Lepa bo, če jo takole dopolnimo s široko čipko.
9.	Tudi čarleston stil je primeren za spalne srajce, seveda ne sme biti živo tek oprijet. Z borduro potiskan spodnji del je nabran. Obrobimo jo z ozko čipko.
Mak
Največje njihovo oblačilo, pa je dodot (350 X 210). Tako kot pandjang, je tudi dodot enakomerno okrašen. Včasih ima dodot še vlečko, ki zadaj pada v širokih gubah. To oblačilo smejo nositi le »knezi, knjeginje« in visoki dostojanstveniki. Za te tkanine je določenih okoli 100 vzorcev, kateri se drugje na drugih oblačilih ne sme uporabljati.
OKRAŠEVANJE Z ZLATIMI
LISTI
V Indoneziji je zelo razširjeno okraševanje slavnostnih oblačil z zlatimi listi. Tudi nekatere batik tkanine, so okrašene s temi listi,
katere lepijo na tkanino. Najboljše lepilno sredstvo je beljak, uporabljajo pa tudi mešanico lanenega olja, kadila in ilovice, če izvzamemo z zlatom okrašene tkanine za tujce, z obveznim wajang vzorcem, je ta način okraševanja razširjen predvsem v vzhodni in zahodni Javi ter na Baliju in Sumatri.
EVROPSKI BATIK
Že v drugi polovici 17. stoletja so na Holandskem, Švici in Angliji posnemali tehniko batika. Sprva so dedlali s tjantingom in bakrenimi in lesenimi modeli in šablonami, pozneje pa so se začeli s
tovarniško proizvodnjo. Ta postopek je bil hitrejši in zato tudi cenejši, kvaliteta pa je s tem padala.
Evropske Datike so tudi izvažali v Indonezijo in Indijo. Prebivalci, kateri si niso mogli privoščiti dragocenih domačih tkanin, so radi kupovali cenejše evropske.
Batik se je razširil po vsej srednji in zahodni Evropi. Največji razcvet je doživel v 19 stoletju. V novejšem času pa v Švici. Še vedno izdelujejo tkanine za damska oblačila z wajang vzorcem. V sestavi barv, pa z javanskimi batiki nimajo nobene zveze.
M. Rakovec
Motnje krvnega obtoka v spodnjih okončinah
(Nadaljevanje s 4. strani)
pa so laliKO vene na površini ali v globini. Našemu opazovanju so seveda povrhnje krtice bolj dostopne, pa tudi pogostejše so. V začetku razvoja bolezenskih sprememb ni posebnih težav. Pojavijo se v glavnem čez dan, zaradi pokončne drže človeka. Noga zateče, čez noč pa zopet splahni. Pojavi se hitrejša utrujenost, napetost v stopalu in v goleni, ždle čedalje bolj nabrekajo. K temu se pridružijo krči. Ko bolezen enkrat začne svojo pot, jo skoraj nezadržno nadaljuje, če se le ne poseže vmes. Žile se čedalje močneje širijo in zajemajo tudi prej neprizadete dele, prehrana goleni, stopala ali cele spodnje okončine je čedalje slabša. To se kaže tudi na koži kot zadebelitev, drobne krvavitve, spremeba v barvi, povrhno vnetje — t. im. golenji ekcem. Pogosto se pojavi vnetje še na žilah,
neke vrste sesedanje in zlepljanje krvi na vnetem predelu — trombo-flebitis, ki zna biti huda komplikacija krčnih žil. Na nekaterih mestih krtice toliko izbuhnejo navzven, da iz njih začne krvaveti, pridružijo se spremembe na ostalih tkivih, a v končni fazi sledi naj neprijetnejša posledica — razvoj golenje razjede.
Obolenje je mogoče pri večini oseb zadržati v razvoju bolezenske slike, omiliti težave in vsekakor preprečiti poznejše nevšečnosti in komplikacije. Osnovno pa je zavedati se, da iz majhnih nastanejo velike krčne žile in iz lažjih hudi znaki, ker bolezen, če jo ne začnemo zdraviti, nenehno napreduje. Poleg tega mora biti vsak bolnik pripravljen na sodelovanje pri zdravljenju, ki traja domala vse življenje od prvih težav naprej, s krajšimi
ali daljšimi presledki brez vsakih motenj. To nedvomno terja veliko potrpežlijvost od zdravnika, še več pa od bolnika.
Zdravljenje in preprečevanje posledic mora upoštevati vse tiste činitelje, ki na svoj način vplivajo na nastanek krčnih žil. Ker na prirojene slabosti ne moremo vplivati v zadostni meri, se usmerimo na tiste, ki so nam dostopne. Zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gibanju, gojenje športov, pravilno razporejeni in dobro izkoriščeni počitki, posebno v poklicih, ki terjajo daljšo stojo, v nosečnosti itd., pomagajo preprečevati prezgodnje nastajenje krtic. Zdravljenje začnemo čimprej in ga usmerjamo zoper vse činitelje, ki so nam dostopni. Uporabnih metod je več; jemanje zdravil, zdravljenje z injekcijami ali operacijo, oziroma kom-
3. nagradna križanka
Vodoravno: 1. hokejist ljubljanske »Olimpije«, 7. svetla, atla-sasta polsvilena tkanina, 12. prebivalec glavnega mesta ČSSR, 18. duhovi umrlih v starorimski mitologiji, 19. tretja najdaljša angleška reka (274 km), 20. plaz, 21. starogrška boginja modrosti, 22. pasta, maža, 23. zabavišče s krajšimi predstavami, 24. premoženje neveste, 25. francoski pozitivistični filozof in umetnostni zgodovinar (Hippolyte, 1828—1893), 26. nekdanja prostominska mera za tekočine (približno 1,5 litra), 27. avtomobilska oznaka Makarske, 28.. osebni zaimek, 29. slavnostna pesem 'kot simbol državne pripadnosti, 30. mazač, 31. pijača iz sadja, 32. začetnici slovenskega pesnika z vzdevkom »pesnik Sor-
filmske igralke Dor, 46. izdelovalec izdelkov iz žgane gline, 49. ime grafika Debenjaka, 50. potomec sodobnega slovenskega slikarja in belca in črnke, 51. glasen izraz veselja, 52. kratica za »televizija«, 53. ime (košarkarja Daneua, 54. naslov, firma, 55. vrh strehe, 56. egipčanski sončni bog, 57. Ludol-fovo število v matematiki (3,14), 58. ostanek kart pri deljenju, 59. angleški romantični pesnik (John, »Endymion«), 60. star denarni drobiž, 61. zabit človek, 63. pripadnica ene od ras, 64. visok turški državni uradnik, 65. strokovnjak za nauk o gorah in gorovjih, 66. junak Levstikove povesti (Martin), 67. iglavec južnih krajev, 68. namen, nakana, 69. ptičje blato, zlasti morskih galebov in pingvinov,
Gospiču, deloval id umrl pa v ZDA, 12. reklamni lepak, 13. hrvaški šahist z naslovom mednarodnega mojstra (Braslav), 14. menično jamstvo, 15. bukov In hrastov plod, 16. cvetica vetrnica, 17. stre-žaj v gostinstvu, 22. izba, 23. zavit pramen las, 25. tridelno papeško pokrivalo, 26. umetniški ples, 29. »zeleno zlato«, 30. nevernik, ajd, 31. oljna rastlina, ki jo goje pri nas v Makedoniji, 33. odlično dalmatinsko vino, 34. železov kršeč, 35. liv, 37. važno živilo, 38. ime največjega ukrajinskega pesnika Ševčenka, 39. izumitelj elektro-magnetskega telefonskega aparata (Samuel), 41. priimek dveh slovenskih kiparjev, bratov (Boris in Zdenko), 42. mesto v francoski pokrajini Champagne s slovito
1	2	3	4	5	S		7	8	9	10	11		12	13	14	15	16	17
18								19					LJ	20					
21					ga	22					ga	23						
24				ga	25					ga	26					ga	27	
28			ga	29					ga	30					ga	31		
32		ga	33					ga	34					ga	35			
36		37					ga	38					ga	39				
	J		40				ga	«					ga	«				»I	
43	44				ga	45					ga	46					47	48
49				ga	50					ga	51					ga	52	
53			ga	54					ga	55					ga	56		
57		ga	58					01	59					ga	60			
61		62					m	63					ga	64				
65						g-"0“	66					r~t	67					
68							69						70					
binacijo več metod hkrati. Težko je dati prednost neki od teh, kajti vsaka ima prednost v enih in slabost v drugih primerih. Prepustimo da o teh odloča zdravnik, bolnik pa naj sledi in izvaja njegove napotke. Od bolnika se terja da prihaja redno na kontrolo, nosi elastične po voje, ki jih snema le ponoči, a nogo povija natanko tako kot mu je naročeno. Večkrat je potrebno da bolnik dobi tudi vložke za ploska stopala, oz. izvaja ortopedske vaje za jačanje stopalnega oboka, izgubi kakšno kilo v telesni teži ter se izogiba vsega kar bi sicer oviralo krvni obtok. Nekateri bolniki obupajo v času zdravljenja, ne zavedajoč se posledic katerim gredo nasproti. Uspehi zdravljenja pa ne izostanejo, če se le začne dovolj zgodaj in dovolj dolgo.
Zdravljenje motenj obtoka v spodnjih okončinah je kot rečeno zelo različno. V zadnjem času se je razvil nov način zdravljenja z različnimi preparati, ki jih pacijent zaužije ali uporablja lokalno in ki posegajo v področje mikrocirkulacije.Ti preparati uspešno preprečujejo posledice, ki nastanejo zaradi motenj krvnega obtoka v spodnjih okončinah. Tako so znani preparati divjega kostanja, ki vplivajo na kapilarno steno tako da zvišujejo kapilarno rezistenco in zmanjšujejo prepustnost kapilar. Dobre uspehe zdravljenja so tudi registrirali pri t. i. kombinirani terapiji. Najboljše so se pokazale kombinacije preparata, ki vsebujejo razen mitizirajočih, vasoprotektivnih substanc še komponente, ki stimulirajo obtok m take, ki imajo protivnetno delovanje.
Pri zdravljenju varikoznega simp-tomnega kompleksa naj bo načelo pacijenta, da čimprej začne s terapijo.
Zdravljenje takih bolnikov mora biti dobro organizirano in zahteva od zdravnika, in posebej od pacienta popolno sodelovanje, seveda če želimo nekaj doseči. Posebej jo važno poudariti zgodnje triažiranje in odkrivanje takih bolnikov, pri katerih so spremembe šele na začetku. Takoj je treba začeti z zdravljenjem in ukrepi, ki naj preprečijo napredovanje bolezni.
Sistematični pregledi delavcev v industriji bi morali biti redni, osebe, ki so ogrožene pa bi bilo treba pravočasno poklicno preorientirati, kar pomeni za delovno skupnost in prizadetega velik dobiček.
Razumljivo je, da je v vseh primerih bolezni oziroma motenj ob-
škega polja«, 33. del pohištva, 34. zanos, elan, 35. reka v vzhodni Sibiriji, ki se izliva v Laptevsko morje, 36. slikanje z mineralnimi barvami, 38. najkrvoločnejša mačka, 39. obdelovalec lesa, 40. partizansko ime hrvaškega narodnega heroja Iva Ribarja, 41. mera za zlato in drago kamenje, 42. pust, nerodoviten travnat svet, 43. slovenski protestantski pisatelj (Sebastijan), 45. ime zahodnonemške
ki ga uporabljajo kot fosforno gnojilo, 70. granatno jabolko.
Navpično: 1. šibkost, neprijetno telesno počutje, 2. lučanje, 3. vrsta metle, 4. Zemljin naravni satelit, 5. stoletje, 6. sosednji črki abecede, 7. teta, 8. osrednji del cirkusa, 9. vrhnji del glave, 10. najslabša šolska ocena, 11. začetnici slavnega jugoslovanskega izumitelja na področju elektrotehnike, ki se je rodil v Smiljanu pri
ZAHVALA
toka v spodnjih okončinah potreben zdravniški pregled in spoštovanje zdravnikovih navodil, ker je samo zdravnik pristojen za reševanje tega problema.
Zamotana, zelo heterogena in še vedno ne raziskana področja pre-varikoznega in varikoznega sindroma so problema, ki jih vse bolj raziskujejo; proučevanje tega medicinskega, hkrati pa tudi socialnoekonomskega problema današnjega časa terja po vsem civiliziranem svetu ne samo vztrajno in sistematično skupinsko delo strokovnjakov medicincev, temveč tudi aktivno sodelovanje bolnika.
V takšno načrtno delo je predvsem vključen vsak zdravnik. Poznanje zgradbe ven in normalnega venskega krvnega obtoka zlasti v spodnjih okončinah je temeljno znanje, ki omogoča zdravniku, da prodre glob j e v problematiko vzroka in nastanka teh sicer kroničnih stanj. Tedaj začetek zdravljenja ni težak, ker terja manj porabljenega časa, daje pa kvalitetnejšo obdelavo bolnika in končno v večini primerov zelo dobre uspehe zdravljenja.
Ti nagibi opravičujejo in so hkrati »moto« vsebine tega sestavka, ki v njem želim poudariti pomembnost problematike motenj venskega krvnega obtoka v spodnjih eks-tremitetih, seznaniti bralca oziroma eventualnega pacienta o tem zelo pogostem problemu.
Dr. Đ. L.

w.
Nekatera stališča in naloge sindikatov ob devalvaciji dinarja
Ob odhodu iz podjetja se najlepše zahvaljujem za dobre želje, ki so mi bile izrečene ob slovesu, za mnoge ljubeznivosti in pozornosti tekom moje dolgoletne zaposlitve in tudi za čudovita darila, ki me bodo vedno spominjala vseh sodelavk in sodelavcev.	Justi Pogačnik
katedralo iz 13. stol., 43. žlahtni plin (Kr), 44. obalno področje s kopališči in letovišči, 45. odrezek na karti, 46. grški otok v Sredozemskem morju, 47. naša sosednja država, 48. geometrijski lik, 50. glavno mesto istoimenske pokrajine na južni obali Španije, 51. osnovni element tkanine, 54. pregled kandidatov za vojake, 55. slovenski kartograf (Ivan), 56. slovenska filmska igralka, ki deluje v Italiji (Špela), 58. mladič krave, 59. sprimek snega ali zemlje, 60. naša pisava reke, bi teče skozi Pariz, 62. lomljenje, 63. mostiček, 64. izvor, 66. kratica za kilogram, 67. avtomobilska oznaka Perugie.
Križanko oddajte do 15. aprila 1971
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Predlagamo, da zaradi različnih ocen o posledicah in učinkih obveznih depozitov za uvoz blaga ustrezne službe republiške uprave pripravijo analizo učinka tega ukrepa. Takšna analiza nam bi omogočila tudi diferencirane administrativne ukrepe v primerih, ko so delovne organizacije depozite ob pričakovani devalvaciji špekulativno uporabile na škodo drugih.
Ob devalvaciji leta 1965 smo opravili revalorizacijo hranilnih vlog tako, da smo jo pokrivali v glavnem iz emisije; to je vplivalo inflacijsko na gospodarski razvoj. Tega ne smemo ponoviti in je sredstva za to treba poiskati drugod. Mnenja smo, da je revalorizacija hranilnih vlog nujna, če nočemo zavreti varčevanja. Še zlasti je to pomembno za stanovanjsko varčevanje.
Predsedstvo se zavzema, da ob devalvaciji dinarja in revalorizaciji hranilnih vlog revaloriziramo tudi vse vrste najetih kreditov občanov.
Ne prepričujejo nas razlogi, po katerih tega iz pravnih zadržkov ne bi bilo mogoče sprejeti.
Posebna oblika omiljevanja težav na področju življenjskega standarda je skupna potrošnja. Tu je treba povečati diferencirano benificiranje na raznih področjih, zlasti pri pokojninah, socialnih podporah, zdravstvu itd. Glede na to je potrebno, da tudi drugi dejavniki pripravijo programe.
Pred nami je zahtevna politična in ekonomska naloga, da v stabilizaciji uspemo. Devalvacijo razumemo kot enega od poglavitnih ukrepov na tej poti. Ker je politično razpoloženje danes manj ugodno, kot je bilo leta 1965, terja to toliko bolj premišljeno angažiranje vseh dejavnikov, tudi sindikatov.
Zato predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije predlaga, da skupščina SR Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije in družbenopolitične organizacije uskladijo svoj odnos in akcije zlasti na področju politike cen, osebnih dohodkov in drugih ekonomsko-socialnih ukrepov.