287
Obrtnija.
Poročila obrt. nadzornikov za L 1898.
Začetkom meseca julija je izšlo poročilo obrtnih nadzornikov za lansko leto. Iz tega poročila je razvidno, da je bilo v lanskem letu ustanovljenih izredno malo novih obrtnih zavodov, povrh pa to poročilo potrjuje resničnost pogostih tožba, da so trgovinske razmere jako slabe, vsled česar se obrtni izdelki le jako težko v denar spravijo, če že ne ostanejo ne-razprodani.
Glede starejših obrtnih zavodov pravi poročilo obrtnih nadzornikov, da večinoma ne odgovarjajo zakonskim predpisom niti glede varnosti delavcev samih niti v sanitarnem oziru. Obrtni nadzorniki nasvetujejo naj se tistim obrtnikom, kateri hočejo svoje pomanjkljive delavnice popraviti tako, kakor to zahtevajo predpisi, dovolijo posebne olajšave na pr. s popustom od davka itd.
Kakor delavnice, tako zlasti pri manjših obrtnikih nikakor ne zadostujejo pomočnikom namenjene spalnice. V tem oziru se je vsled inšpekcij obrtnih nadzornikov in okrajnih zdravnikov pač nekaj malega izboljšalo, ali razmere so še vedno jako slabe.
Število nezgod, za katera so obrtni nadzorniki zvedeli, je v primeri s predlanskim letom zopet poskočilo. L. 1897. se je primerilo 55.276 nezgod, 1.1898 pa 57.092 ali nezgod, katerih posledica je bila smrt, je bilo za 20 manj, kakor v predidočem letu, namreč 482.
Od teh največjih nezgod se jih je pri stavbeni obrtnosti največ primerilo, namreč 170, a v obče pravi poročilo obrtnih nadzornikov, je odstranitev vzrokov nezgodam nemogoča. Kar se more storiti, se vse zgodi.
Delavni čas je trajal pri 40 6% vseh nadzorovanih tovarniških zavodov manj kakor 11 ur; v obče se — izvzemši tam, koder stagnira obrtnost — delavni čas sicer polagoma in po malem ali konstantno skrajšuje, a tovarnarji bodo rajši za ves dan zaprli tovarne, kakor da bi privolili še v nadaljne v skrajšanje delavnega časa.
Tožbe, da so podjetniki svojevoljno podaljšali delavni čas in da se ne drže nedeljskega počitka so prav pogoste.
Materijelni položaj delavstva je bil v celoti precej slab in razmere so take, da ni pričakovati zboljšanja.  Najbolje   se je  godilo  delavcem v kovinskih
288
obrtih oziroma tovarnah in stavbinskim delavcem, v nekaterih tovarnah za sladkor je celo primanjkalo delavcev, nasprotno pa je bilo zlasti v tekstilni obrti za delavce jako slabo, ker je primanjkovalo dela.
Za rokodelski naraščaj je še vedno jako slabo skrbljeno. Pokazalo se je, da avtonomija obrtnikov glede vajencev ni nič vredna, in bi bilo po sodbi obrtnih nadzornikov najbolje, da prevzame država nadzorstvo nad vajenci. Naraščaj, ki ga vzgajajo sedanji mojstri, ne bo dosti prida in bo rokodelstvo silno diskretiral in oškodil.
Število obrtnonadzorniških okrožij se je lani od 17 pomnožilo na 20, vender tudi to še ne zadostuje da bi se zagotovilo intenzivno nadzorovanje vseh obrtovanj.