Po*tnlnm ptvMIru« Leto f., štev. f08 V Ljubljani, torek dne 28. decembra 1920. Posamezna štev. 1 K ot) 4 sjutntf. •taae mIsMm .. t80K Mesečno....... 15 ■ n sased. ozemlje. 800 . • - ^ ©glasi** vsak mmv«!i» ■tolpe« (58 mm) . 3 K «aH oslaai d® 90 nun (58 mm) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uredništvo: iUkk>žieev» eest Telefon M. 72. Uoravnlštvot Sodu ali ca it 6» Telefon it 38. Satan kr. ptM.Mc.mtA »ev.lJJte Ljnbljana, 27. decembra. Na sv. Štefana dan so bile "vse kranjske cerkve zopet enkrat politič-«a zborovališča. Anton Jeglič, ki je danes še škof c Ljubljani, je izdal pismo «Gg. duš-»im pastirjem ljubljanske škofije!», s taterim jim veleva, da ta dan vsi pri-4igujejo o « dobrem in slabem časo-jisju». Ta dan naj ustanove časni-arske odseke, ki naj od vasi do vasi citirajo za «naše dobre časopise». So 31. marca 1921. naj vsi zupni iradi (!) sporoče ordinarijaiu, kaj so i odseki dosegli .. Nekemu podjetju ns gre dobro. ^Ji odjemalcev za njegov izdelek. Treba mu torej agentov in kolporter-fev. Te agente naj plača država, da bo ceneje. Za agitacijski lokal rabijo ifcrkev in župnišče. Korespondenca (S uradna. Kdor kupi to blago, poj-le v nebesa, kdor se pokrije pri konkurentu, ne dobi odveze pri spovedi fl je sploh proklet. To je priprosti načrt voditelja .tranke, ki io je slovensko ljudstvo !8. novembra obsodilo. Stvar pa je resna in bo imela mno-;o težkih posledic. Prvi odgovor mo-.» biti seveda za vsakega poštenega človeka: delajmo za napredne liste, Prihodnji dnevi naj bodo dnevi naj-»strajnejšega dela za napredni tisk Vendar s tem ne moremo zaključiti ^ga poglavja. Kar smo v Avstriji morali prena-Sati, ni, da bi bilo treba v Jugoslaviji. Duhovščina je plačana iz državnih sredstev- Tudi škof gre na račun iavkoplačevalcev. Komaj leto je mi >ulo, odkar so demokrati duhovnom dovolili draginjske doklade. Istočasno ko Jeglič spreminja cerkve v a-genture klerikalnih tiskam, klečeplazi {'•Beogradu za povišanje dragir.jskih doklad, ki jih bo potem delil po kategorijah tako, da dobri agenti dobe največ. Še nikdar ni duhovniški davčni vi-iak pel tako ostro kakor leta 1920. Mi smo dovoljevali, da je duhovščina ščuvala proti državi zaradi njenih davkov, sama pa je pobirala davšči ne po proporcu 1:50, pri beri pa napenjala oderuške strune. Poznamo fare, kjer je duhovnik izjavil: kar je bilo pred vojno en krajcar, je zdaj ena krona, in je po tem merilu pobiral! Imamo zakot, ki dovoljuje odkup bere po tržnih cenah z let 1SS5 do 1894. Do danes ga nismo uporabljali. škof Jeglič pa vabi. Ljubljanski škof neprestano kliče na kulturni boj. A mi ga odklanjamo ker vemo, da je tak boj zlo celo za stare države Nase moči pa so potrebne za nujnejše in produktivnejše delo! Napredno časopisje strogo loči vero od duhovščine in opominja ljudstvo, naj ne obupa nad vero, če so služabniki cerkve ničvredni. Kaj naj rečemo ljudem, ki j>h politikujo-ca duhovščina preganja z verskimi represalijami, ker čitajo «Domovino» ;«Jutro* in «Narod*? Ah naj molčimo? Ne, reči moramo v silobranu: «*Ne verujte čenčam in praznim grožnjam! Duhovščina se normi je iz vas, ona dobro ve, da laže. Tak duhoven ni božji namestnik, on je kol-porter, škof pa, ki mu daje ukaz, da flepari z vero, je ali zločinec ali pa fe blazen. Kdor verjame, da pride v pekel, če naroči ^Kmetijski list*, je prismojen*. Ako iz vsega tega izvede ljudstvo proti naši volji posledice ludi glede vere v druge nauke katoliške duhovščine, ne zadene krivda nikogar drugega kakor njo samo. Mi vemo, da se veliki večini duhovščine gabi zloraba verr v kojo Šo goni škof. Je jih prav r-^go, ki |o odkrito povejo in ki so zato zatirani. Ako ta struja ne povzame besede, bodo nastali boji, ki ne bodo sreča za naš narod. Mi svebodomi- Italijani v Reki. Krvavi boli med arditi in kraljevimi italijanskimi četami. RIM, 27. dec. (Izv.) Med božičnimi prrzniki je padla kocka in se je pričela prava vojna Italije z d'Annun-zijem. Pri napredovanju so zadele vladne čete ponovno na zavratne napade d'Annunzijevih legijonarjev. Po uradnih poročilih imajo italijanske čete dosedaj pet mrtvih in 30 ranje nih. Po noči se je prodiranje vladnih čet v mesto počasi nadaljevalo. Prispele so že v predmestja, kjer so bile od prebivalstva navdušeno pozdravljene. Trikratni poizkusi prebivalstva da bi se uprlo proti d'Aniiunzijeveraa režinu, so bili krvavo zadušeni. V Zadru so legijonarji že kapitulirali in so jih prepeljali v taborišče v Antoni. V Rima s- razširjajo že vesti o padca Reke. Bakar, 27. deccmbra. (Izvirno.) Regularne čete so prišle do kolodvora. Včeraj popoldan so italijanske vojne ladtje pozvale d'Annunzija, naj kapitulira. Ta je poziv odklonil in odgovoril, da se bo boril do zadnje kapljice krvi. Pričakovati je, da bodo italijanske regularne čete že danes zavzele Reko. Bakar, 27. decembra. (Izvirno.) Italijanske regularne čete so zavzele reški podobčini Kczalo in Skurinje. Na obeh straneh je okoli 800 mrtvih, BAKAR, 27. dec. (Izv.) Po mestu sc vrše poulični boji. Italijanske regularne čete obstreljujejo mesto s strani Kastve. D'Annunzijeve baterije se nahajajo na pomolu Longa. Rim, 27. decembra. (Izv.) Vse mesto je polno razburjenja in pričakovanja. Vlada je vse potrebno ukrenila, da se eventuelne demonstracije takoj vduše. Včeraj se ie pripravljala demonstracija, policija je pa takoj posegla vmes in jo preprečila. Po mestu kroži tudi govorica, da je D* Annunzio izjavil, d ase bo čim pade Reka, ustrelil. Kraljeviča, 27. dec. (Izv.) V soboto je d' Annunzio pričel razstrelje-vati mostove, ki spajajo Reko s Suša-kom. Pustil je le železniški most čez reko. D'Annunzio je hotel razstreliti tudi most, ki spaja Molo Longo in luko Baroš, kar pa mu ni uspelo. Most je le. neznatno poškodovan. Sušak sam ni trpel, poškodovana je le neznatno hiša posestnika Smokvine ob mostu. Bombardiranje in močne eksplozije je bilo slišati ves dan in vso noč. V nedeljo se je grmenje nadaljevalo. D'Annunzijevi topovi so streljali tudi na vojne ladije, ki so se nahajale pred Reko, nakar so italijanske baterije s kopnega in vojnih ladij odgovarjale in otvorile proti-ogenj. Streljale so večinoma v okolico Reke, kjer se domnevajo d'Annun-zijeve baterije. Par strelov je padlo tudi v mesto. Karabinerji so tekom včerajšnjega dne in današnjega dopoldneva znatno zožili obroč okoli Reke. Karakteristično za način d'An-nunzijevega bojevanja je dejstvo, da goni pred svojimi četami žene, deco in civiliste, za katerimi se skrivajo arditi. D'Annunzio sam hodi od čete do čete in ima nanje svoje budalaste govore. Včeraj so se razširjale vesti, da so karabinerji z i vzeli kolodvor, da pa so jih arditi zopet vrgli nazaj. Dosedaj so arditi po bojih zapustili Kastav in vzhodno odtod ležeče kraje Jelenje in Grobnik, kakor tudi več drugih vasi, ter so se umaknili na Reko. Vsled silnih eksplozij in boja je prebivalstvo Sušaka in Trsata v velikih množinah pobegnilo v zaledje. Vasi Draga, Podvežica, Kukuja-novo, Škrlevo, Sv. Kuzma, Kcstrena, Sv. Barbara, Krasi ca ki Bakar so polne beguncev, posebno otrok. Včeraj je prispela v Bakar in Kra>-ljevico po ena italijanska torpedov-ka. S kakim namenom, se še ne ve. Kotarski predstojnik iz Cerkvenice javlja, da so arditi pobegnili z otoka Krka. V nedeljo zjutraj je prebivalstvo občine Dobrinj z otoka Krka prispelo v Cerkvenico z zastavo in priredilo veliko manifestacijo povodom osvoboditve izpod arditskega jarma. Danes ob pol eni popoldne so se opazile na višini med Kraljevico in Učko goro italijanske oklopnice in križar-ke in je bilo slišati močno grmenje topov in streljanje strojnih pušk. Senj, 27. dec. O dogodkih v Bački se doznavajo nastopne podrobnosti: Na božič, okoli desetih sta prišla v zakristijo dva ardita in zahtevala od župnika Bonifačiča, da mora darovati maše v latinskem jeziku. Ko je župnik odgovoril, da mu nima v cerkvi nihče zapovedovati, mu je reke lardit: «Videli boste, kaj se bo danes zgodilo«. Nato str! iz cerkve. Prebivalstvo je kakor ponavadi že pred mašo začelo peti božičnico Ko je župnik začel z molitvami, sta prišla v cerkev dva ardita, štirje pa so se postavili pred cerkvena vrata. Eden od arditov se je postavil prec oltar in začel mahati z rokami, češ da bo cerkev zletela v zrak. Občin stvo je mislilo, da bo vrgel bombo, nastal je nemir in prerivanje, v katerem so ardita pahnili iz cerkve če-tvorica arditov pred vrati pa je zaprla izhod ter je nastal pretep in streljanje. Metali so ročne bombe in tudi strojne puške so začele streljati. Arditi so letali po vsem mestu in streljali, prebivalstvo pa je zbežalo v gore. Streljanje se je slišalo še včeraj predpoldne. Ni še znano, koliko je ranjenih, gotovo pa jih je večje število. Župnik in župan sta pribe-žala v Senj. Prebivalci so se razpršili v gozde in poskrili. Rim, 27. dec. (Štefani.) Kakor ročajo listi, se je ministrski svet vil z odredbami zoper one, ki z javnimi manifestacijami, čini ali potom časopisja izkušajo podpirati v kra-jestvu kaznivo postopanje onih, ki so na Reki dvignili orožje proti državi, pri čemer se je naglašalo, da se smatrajo ta dejanja za sokrivdo, ki zahteva zasledovanje in takojšnjo aretacijo. Pogajanja za novo vlado. Sarajevo, 27. decembra. (Izv.) V tu-zlanskem okraju so komunisti ponekod pobunili seljake. Komunisti so bili oboroženi s puškami in mitraljezami in so se spopadli z orožniki, ki so imeli dva mrtva, šele vojaštvo je napravilo red. Praga, 27. decembra. (Izv.) „Narod-ni Politika" javlja, da je bilo do 24. decembra aretiranih radi zadnjega comunističnega prevratnega poizkusa 1010 oseb, ki so bile izročene praškim sodiščem. Oblasti bodo zahtevale tudi izročitev nekaterih komunističnih poslancev. iši del duhovščine more reŠi-žaj. Ako to stori, ga bo šči- ____B ;;red zelotskim fanatizmom vsa lleci odkrito ponavljamo, da imamo j javnost in ž njo brez dvoma tudi {drugega dela dovolj. A boj, ki se nam država. . r?^ Samo? — Klerikald bodo po krivem prisegli V Beograd, 27. decembra. (Izvirno.) V klerikalnih krogih se pojavlja gibanje, da naj Jugoslovanski klub navzlic republikanskemu mišljenju večine svojih članov položi prisego. Nekateri poslanci se še ^upirajo, češ, da zastopnikom katoliške politike ni mogoče priseči kralju, če so republikanci. Večina pa stoji na stališču, da to nič ne de. Pohtičoi krogi so prepričani, da bodo klerikalci v prvi šefi konstituante gladko položiH prisego zvestobe kralju in domovini. Odličen klerikalni voditelj sr je cinično izjavil: Priseči ln figo v žepu držati! Narodni klub je sklical v Zagreb sestanek zaupnikov, ki naj odločijo glede prisege. Beograd, 26. dec. (Izv) Včeraj so se sestali delegati demokratske in radikalne stranke. Konferenca je trajala tri ure. Pašič je naslikal naš zunanji in notranji položaj ter poudarjal, da je stremeti za tem, da se sestavi čim širša koalicijska vlada na osnovi edinstvene države s širokimi samoupravami. Program nove vlade naj bi bil v naprej natančno dogovorjen, predvsem mora vladati popolna jasnost in solidarnost glede vseh bistvenih točk ustavnega projekta, ki bi ga vlada predložila konstituanti. Razpravljalo se je potem o pogojih, pod katerimi bi bilo mogoče pritegniti muslimane in zemijo-radnike. Pašič je izjavil, da še nima točnih obvestil in da se bo s predsedniki obeh klubov še pogajal Demokrati so polagali važnost na to, da poleg muslimanov sodelujejo v vladi tudi zemljoradniki O spremembi poslovnika naj bi se stranke sporazumele na posebni konferenci. Demokrati in radikalci pa so mnenja, da je glede prisege ustvarjen fait aecompli. Večina poslancev je prisego po predpisani formuli že položila in nikakor ne gre, da se za manjšino določi drugačna formula, ki bi izločila iz prisege eno ah drugo bistveno točko. Pogajanja se jutri nadaljujejo. Prevladuje optimistično razpoloženje. Beograd, 27. dec. (Izv.) Včeraj ob 9. uri dopoldne so se nadaljevala pogajanja med radikalci in demokrati. Glede ustavnega načrta je prišlo v glavnem do popolnega sporazuma in je bil sprejet Markovičev načrt. V zakonodajnem delu skupščine bi se morala rešiti samo še sledeča vprašanja: novi volilni zakon, zakon o ustrojstvu državne in samouprave v pokrajinah in agrarni zakon. V agrarnem vprašanju je bilo sklenjeno, da naj se zemlja razdeli pravično. Fevdalni odnošaji naj se ukinejo, posestniki pa naj dobe denarno odškodnino. Glede volilnega zakona je bilo zaključeno, da je treba uvesti pravičnejši proporc. Vprašanje poslovnika bo rešeno 28. t m. na seji strankinih načelnikov. Danes so se nadaljevala Dogajanja glede razdelitve portfeljo" in določitve oseb, ki bi prišle v poštev pri sestavi novega kabineta. Radikalci zahtevajo za se finance, grad^vine, šume in rude, poljedelstvo, pravdi in ministrstvo za konstituanto, demo- Militarizacija rudnikov tffl Pogajanja z rudarji. Beograd, 27. decembra (Izv.) Podpisana je uredba, ki pooblašča vlado, da v slučaju štrajkov, ki bi ogrožali redni železniški promet v državi, odredi militarizacijo železnic, delavnic in rudnikov. Na podlagi te uredbe so bili štrajkajoči rudarji v Bosni že militari-zirani. Ista odredba bo izrečena za rudnike v Sloveniji. Takoj po razglasitvi odredbe bodo vsi radarji vpoklicani kot vojaki ter bodo pod vojaško disciplino zaposleni v rudnikih. Upor in rezistenca se bo kaznovala z naj-ostrejšimi kaznimi. Voditelji bodo slučaja, da nadaljujejo agitacijo za ittrajk premeščeni k četam v Makedoniji in Albaniji. Vlada izjavlja, da je k tema koraku prisiljena, ker pod nobenim pogojem ne sme dopustiti, da radarske stavke onemogočijo promet tn milijone prebivalstva v najhujšem zimskem času spravijo ob kurivo in ob redni dovoz živil. Istočasno pa hoče vlada vse storili, da se najde med zahtevami rudarjev ir podjetniki pošten iompronis. Ljubljana, 27. decembra. Deželna vlada je povabila za iutri zastopnike radarjev ter Trboveljske premogokop-ne družbe k pogajanjem. V povabilu krati pa notranje, agrarno, saobra» čajno, prosvetno, poštno in trgovinske minisustvo Ministrstva za ver% izbrano, socialno politiko in zdrav« stvo bi ostala rezervirana za drtu»® stranke, ki bi hotele stopiti v vlado. Ob 10. :iri dopoldne ie bil sestanek prekinjiM, ker so se pojavile težkoče glede posameznih portfeljev. Razprave so se nadaljevale v klubih, kjer so bile potem izdane nove instruk-cije. Demokrati so sklenili, da ne odnehajo v svoji zahtevi po notranjem, finančnem in agrarnem portfelju. Ob 12. mi so se pogajanja nadaljevala ir trajala do pol 13. ure. Pogajanja se bodo zopet nadaljevala c& 17. uri. Beograd, 27.decembra. (Izv.) Delti gati radik. in dem. stranke so se danes ob 18. sestati znova, da nadaljujejo prekinjena pogajanja glede sestave n® ve vlade. Težkoče, ki so se pojavile da poldne, so tudi zvečer onemočile spo razum. Obe stranki vztrajate pri sva jih prvotnih zahtevah. Radikala zahta vajo na vsak način zase finančni potfc felj, notranje ministrstvo pa bi prepu-stili demokratom samo pod gotovimi pogoji. Zato je situacija nestalna tii nejasna in je bilo sklenjeno, da se na« daljujejo pogajanja jutri ob deseti url dopoldne. Beograd, 27. decembra, (lzvimtf.) Nikola Pašič je v smislu zadnjega sklepa klubovih načelnikov včeraj znoj va posetil predsednika zanljoradnt ške stranke Laziča, da ga pridobi za vstop v vlado. Lazič je ponudbo defi' nitivno odklonil, izjavil pa je, da bo njegov klub podpiral vlado in deloval na to, da se ustava in ostali zakoni čim prej sprejmejo. Muslimani dajo definitivni odgovor šele po svojem sarajevskem kongresu 30. t m. Pretil izvaiti feonse kvence. Beograd, 27. deccmbra. (Izv.) Popoln poraz Protičeve taktike je situacijo * radikalskem klubu znatno razčistil; Protič je osamljen; ž njim so v klub« le trije, štirje politiki. Sedaj hoče Pr1j domače Okrožni glavar ali njegov zastop-! preneseno področje navadnih obči«, nik bi imel pravico pristopa v okrož-1 temveč ki bi obenem v sebi združeno skupščino in bi predsedoval j vale posle okrožnih samouprav m okrožnemu odboru. Funkcije okrož- j okrožnih glavarstev. Te občine bi skupščine in okrožnega odbora ' bile tedaj podrejene neposredno pose že v prejšnjih člankih omenile krajinskemu odboru (v samoupravnih stvareh) in banu (v poslih dr- ne so se že v prejšnjih in bi tedaj odgovarjale funkcijam pokrajinske samouprave. Okrožni glavar s svojim državnim uredništvom bi dejansko izvrševal sklepe okrožne skupščine in okrožnega odbora Kar velja za sosvete pri pokrajinskem odboru, veljaj tudi za sosvete pri okrožnih odborih. Okrožno samoupravo bi nadzoroval deloma pokrajinski odbor, odnosno pokrajinska skupščina, deloma pa okrožni glavar, kateremu bi šla slična pravica obustavljenja reženj okrožne skupščine in okrožnega odbora, kakršna pripade banu glede pokrajinske samouprave. Razmerje okrožnih glavarjev do prideljenib uradnikov-strokovnja-kov, ki niso pravniki, bo treba času primerno urediti. Pokrajinska vlada je po načinu ministrskih resortov deljena v oddelke ter pripravlja posamezni oddelek vse v dotični resort spadajoče rešitve brez ozira na to, ali gre za pravno ali e& strokovno stvar. Drugače bodi pri okrožnemu glavarstvu. Vsled manjšega števila uradnikov, odnosno zaradi boljše uporabe uradnišrva, moramo tu urejati oddelke ne morda po resort-nih vidikih, temveč po strokovni izobrazbi uradnikov, tedaj juridične oddelke, zdravstveni oddelek, tehnične oddelke (n pr. gradbeni, hi-drotehnični, agronomski in živino-zdravniški oddelek). V strogo zdravniških ali tehničnih stvareh bi zdravstveni ali tehnični oddelki povsem samostojno postopali, a kadar bi šlo za rešitev, ki je obenem tudi pravnega značaja, bi rešitev morala podpisati okrožni glavar, odnosno od njega določeni juridieno-admini-strativni uradnik in pa strokovni referent Ako se ne zjedinita, naj se spisi predlože pristojnemu oddelku pokrajinske vlade v interno odločitev. v V večjih okrožjih bi imel okrožni glavar, bodisi za vsak sodni okraj izven svojega sedeža, bodisi le za nekatere boJj oddaljene sodne okraje svoje eksponirane politične komisarje, ki bi v interesu prebivalstva zaradi lažjega dostopa v glavarjevem imenu izvrševali del njegovih poslov. S tem, da se ustanovijo Ie politične ekspoziture, se obenem tudi izognemo večjemu številu instanc, kajti v primerih, ko odloča politična ekspozitura, bi pritolba ne šla na okrožnega glavarja, temveč neposredno Ha bana. Občina je najmanjša teritorialna samoupravna korporacija. Ker imamo ?& pokrajino in za okrožje po-sebna državna politična oblastva, vsled tega ne poznamo pri pokrajinski in okrožni samoupravi poleg domačega ali naravnega še tako-zvanega izročenega ali prenešenega področja. Drugače je pa pri občini. V občini ni odgovarjajočega državnega političnega oblastva. Iz tega razloga prepusti država izvrševanje nekaterih državnih upravnih nalog občini, a ima pravico, da bodisi v konkretnem slučaju, bodisi glede nekaterih ali vseh prenešenih žavne uprave). Takih občin imamo v Sloveniji k dvoje, namreč Ljubljano in Maribor. 2.) Velike občine bi bile one, ki štejejo dovolj prebivalcev' in premorejo zadostnih sredstev, da bi mogle v polni meri izpolnjevati dolžnost: domačega in prenešenega področja. Občin z manj oc! 5000 prebivalcev pa gotovo ne moremo semkaj prištevati. Izjemoma b« se semkaj prištevale tudi manjše občine z vsaj 2000 prebivalci, ako bi iir-cle mesten značaj. 3.) Manjše občine bi se za skupno izvrševanje uradnih poslov morale združiti s sosednimi občinami v upravne občine s skupnim zastopstvom in tajništvom. Posamezne občine takih upravnih občin bi bile sicer pravne osebe z lastno imovino in javno lastio, a njihovo zastopstvo bi poleg uprave ie ločene imovine ne imele drugih poslov. Bik bi tedaj !e imovinske občine in ne obenem upravne občine z javno samoupravo. Posameznim okrožnim, odnosno občinskim samoupravam bodi na voljo dano, da se med seboj dogovorijo zaradi ustanovitve, gradnje ali vzdrževanja skupnih nsorav. §€ai ia s koraiko afero? Gospod Vinko Majdič, lastnik valjčnega mlina v Kranju nam piše k našim člankom o tihotapstvu z živili na Koroškem: V poroti hi inšpektorja Djonoviča navaja se tudi, da je trgovec Majdič iz Kranja, na podlagi prevoznic odseka za prehrano, pet vagonov moke, namesto, da bi jo izročil kakemu aproviza-tijskemu uradu v coni A, odposlal po naročilu iz Ljubljane v Celovec, kjer da so jo prevzeli organi „Heitcats-diensta". Ne vem, ali sloni poročilo inšp. Djonoviča na kasni uradni preiskavi in tudi ne. kako se je ta vršila, vem pa zanesljivo, da nisdm poslal v Celovec prav nikakega blaga in da tudi iz Ljubljane nisem prejel nikakega takega naročila. Da se vsa javnost lahko prepriča o najkorektaejšem postopanju moje tvrdke, navajam v nastopnem vse pošiljke blaga, ki sem ga od 1. avgusta 1.1. naprej odposlal v koroško glasovalno cono A in moje navedbe lahko vsakokrat potrdi tukajšnji postajni urad. Odposlalo se je: Dne 3. avgusta 1.1. 300 kg pšeničaih otrobov po ceni K 2.20 na naslov Jožef Araejc, Ledenice. Dne 28.avgusta in 3.septembra ti. po en vagon, skupaj dva vagona koruze na naslov Josip Renko, Bcrovlje. Omenjena tvrdka je doprinesla potrdilo takratnega okrajnega glavarstva v Borovljah o svoji zanesljivosti v narodnem oziru in je okrajno glavarstvo Odseku za prehrano dovolitev prevoza priporočalo. Vsled tega je Odsek za prehrano izdal potrebni prevoznici. Cena j« bila K 4 za kilogram prosto Kranj. Dne 28. avgusfa t i. s prevoznico Odseka za prehrano 2000 kg ječme- bra t L sem odposlal po en vagon, skupaj tri vagone pšenične moke na naslov Koroška gospodarska družba, podružnica Borovlje. To moko sem prodal omenjeni družbi po ceni K 14.30 X vrečami vred prosto postaja Kranj, tj. K 2000 pri vagonu ceneje, nego sem prodajal po svojem takratnem ceniku, ker me je ravnatelj družbe prosil, naj jim dobavim kar mogoče najhitreje nekaj vagonov fine moke, ker so s prehrano cone A v stiskah. Koroška gospodarska družba mi je sama prinesla prevoznice Odseka za p rdi rano. Razen teh pošiljk svojega lastnega blaga sem ekspediral v glasovalno cono A po naročila Žilnega zavoda v Ljubljani moko, namleto iz pšenice Žitnega zavoda, in sicer: Dne 9. avgusta 1.1. 4 vagone pšenič-ne moke za kuho in 4 vagone pšenične moke za kruh na Koroško gospodarsko dražbo, podružnica Podgora. Dne 9. avgusta 1.1. 2 vagona pšenične moke za pecivo in 1 vagon pšenične moke za kruh na naslov Koroška gospodarska d 'žba, podružnica Sinča ves in končno dne 29. septembra t.l. 4700 kg pšenične moke za pecivo na ravno isti naslov. Za vse te pošljke je poslal Žitni zavod sam prevoznice Odseka za prehrano. Vse blago je bilo tedaj od moje strani brezdvomno namenjeno konsumu v coni A in sem hotel celo s popustom na ceni Koroški gospodarski družbi njeno delo v prid naše plebiscitne akcije olajšati. Tembolj se moram čutiti zato prizadetega s takimi pcioficijeini-rni poročiti. Koroška aiera jc postala res že pravi škandal, a v glavnem zaradi tega. ker komisija, ki je imela nalogo stvari natančno preiskati, molči, le njeni člani prihajajo na dan z namigavanji, ki škodujeio ugledu in časti tvrdk, ki so popolnoma nedolžne. Kaj vendar komisija čaka? Zakaj ae pove javnosti čisto jasno, kdo je kriv in kaj je zakrivil? Krivce je lahko dobiti: Ako je dokazano, da je šlo pod imenom tvrdke Majdič pet vagonov moke v Celovec, sc bo tudi lahko dognalo, odkod je šla moka v Celovec in kdo je dal naročilo jo tja odposlati. Tvrdka Majdič stoji oblastem z dokazi, kam je moko odposlala, na razpolago, prejemnik pa naj dokaže, kako jo je Dorabil. Enako se lahko postopa v vseh stičnih slučajih. Komisija naj objavi vt3 zbrani ma-terijal in naj označi krivce, to sme in mora vsa javnost najenergičnejše zahtevati. Pciitlino iiM r Dr. Kare! Krama?, odlični češki in slovanski politik, praznuje dar nes svojo šestdesetletnico. Njegovo ime je znano po vsem svetu. Igral je v politiki svojega naroda pred vojno veliko ulogo in pod njegovim vodstvom so iskali Čehi zadnjo možnost kompromisa z Avstrijo s Habsbur-žani. Skušal je združevati s takozva-no pozitivno domačo politiko idejo vseslovanstva, katero je hotel razviti predvsem na kulturnem in gospodarskem poiju. Vseslovensko gibanje se je v zadnjem desetletju vršilo v znamenju Kramafevega : ei igralnem kapitalu do vštetih 4000 on je za izdajo dovolila pristojno politično oblastvo I. stopnje, vJLiubljani policijsko ravnateljstvo; t Sri igralnem kapitalu nad 401-' Itron j 9iej o vštetih 10.000 kron pa politično ob- ' lastvo II. stopnje. Pri vseh srečolovih itd. je pred izdajo dovolila, ako igral-Pi kapital preseza 1000 kron, zaslišati pristojno pristojbinsko eblestvo glede oprostitve pristojbine. Policijsko ravnateljstvo k temu še pristavlja, da se morajo prošnje za srečolov najmanj csem dni pred prireditvijo predložiti in da morajo vsebovati: natančni naslov prireditelja. število za prodajo pripravljenih srečk, ceno istih, število dobitkov in vrednost dobitkov. Prošnja je podvržena koikovini 3 dinarjev "(12 kron), za rešitev je priložiti kolek za 3 dinarje. * članom razpuičene „Zveze trgovskih nastavljencev"! Meseca maja je deželna vlada razpustila našo organi-sacijo, nje premoženje padalajjodpolicijsko zaporo. Naš protest je centralna vlada rešila negativno, češ da rehabilitacija „Zveze" ni potrebna, ker se je ustanovilo novo društvo z istimi pravili in istimi ljudmi. Te informacije je dobilo ministrstvo od ljubljanske vlade, katera je poročala, da je klerikalno strankarsko društvo, katero hoče pod imenom „Zveza trgovskih in privatnih nastavljencev" "ibftriti v kalnem in si prisvojiti naše t velikim žrtvami pridobljeno premoženje, ista organizacija kot „Zveza': To zakotno klerikalno drušivece, ka^^ so ustanovili malkontenti, kater« se že pred razpustom naše organiza4,^ pripovedovali, da bode razpuščen?. naj bo naslednik naše močne zavedne stanovske organizacije? Nikoli! Tcariši? Bivše načelstvo „Zveze" je vložilo pravila, katera so veljala za ..Zve^o" na vlado in se v kratke skliče občni zbor, na katerem bo članstvo samo jnliočilo, komu naj pripade premoženje. Kar je naše, si ne damo vzeti, zato vsi v zopet oživljeno stanovsko organizacijo! ,.Osrednje društvo trgovskih nastavljencev za Slovenijo v Ljubljani". * Politični komisarijatl se ustanovijo na važnih obmejnih mestih, ki bodo vodili evidenco oseb, ki prihajajo in odhajajo iz države. • Državni svet ni sklepčfen. Ker že dolgo niso popolnjena mesta v državnem svetu, a ker so sedaj izvoljeni še trije člani državnega sveta v konstitu-anto, ter tako ne morejo več ostati v državnem svetu, je ta postal nesklepčen ter ie ustavil syoje delovanje. V vladnih krogih prevladuje mnenje, da se državni svet toliko časa ne popolni, dokler ne bfe sprejjia ustava. • Spomenica na svetovno vojno 1914 do 1918. Prestolonaslednik regent je podpisal naredbo o ustanovljenju spomenice na svetovno vojno 1914r—191S. Do spomenice imajo pravico vsi oficirji, podoficirji in vojaki, ki so slažili v srbski vojski od leta 1914 do prevrata 1918. Uradni naslov kolajne, je: »Spomenica iz rata za oslobodjanje in uje-dinjepje 1914—1918." • Odklenjeni redi. Več naših oficirjev, ki so odlikovani z raznimi grškimi redi, je stavilo te rede na razpolago grškem i. poslaništva ker aečejo v sedanjih razmerah nositi grška odlikovanja. • Demokratske r v omladini zmaguje. Iz Beagrr nam. btaojavljajo 27. tm. Včeraj s -e vršile v tukajšnjem akademskem društvu „Pobraji- Ta sicer za aemotrafe 309, za ra-dikajce 275, za nevtralce 4, za republikance 89, za komuniste 388. Pet glasovnic je bilo praznih. Nova uprava je sestavljena na proporčni podlagi. Splošno se je opazilo, da so radikalci na glasovih silno nazadovali, dočim so dobili demokrati dvakrat več glasov kakor pri zadnjih volitvah. Tudi komunisti so nazadovali. * Kaznovan obrckovalse. Prc-d subo-fiškim porotnim sodiščem je bil te dni obsojen na 100 dni ječe katoliški župnik Vinko Budanovič zaradi laži, ki jih je trosil o predsedniku subotiške demokratske organizacije Antunu Ko-vačeviču. • Aretacija Slovenca v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da je tamošnja policija aretirala bivšega komisionarja in f NaSa Itklana industrija. Kakor vse druge panoge naše industrije. je prizadeta po sedanji krizi tudi jeklarska industrija. Vsled trajno visokih cen sirovin, vsled visokih premogovnih cen in železniških tarifov in vsled občutnh novih davčnih bremen, kažejo produkcijski stroški domače jeklarske industrije vedno še naraščajočo tendenco, dočim je postalo inozemsko, zlasti avstrijsko jeklo za naš trg, vsled rapidnega padanja avstrijske krone cenejše. Cene avstrijskega jeklar-niškega kartela so n. pr. sedaj za 40 do 50 % nižje. n*go cene domače industrije. Zaščitne carine ni, izvoz je otežkočen, domači trg pa daje prednost I = Dovoljeno posojilo. Na temelju naredbe o brezobrestnem posojilu agrarnim zadrugam je določil minister za agrarno reformo 1 milijon dinarjev za agrarne zadruge v Sloveniji in na Hrvatskem. Do tega brezobrestnega posojila imajo v Sloveniji v prvi vrsti pravice dobrovoljci, ki stopijo v agrarno zadrugo, kakor je odrejeno po ' naredbi o razdelitvi zemlje med dobro- zastopnika centralne uprave V. O., Jti i se dasirav- Zagrebska policija je aretovala več du- potrebščin najskih tihotapcev, pri katerih je našla™0 izdelovalo v naših tvornicah; isto ponarejene bankovce po 4000 K (1000 «i]a o naročilih za.vojn« potrebščine. j;___• ' n o__i______• ' ______Pairtr navedenih tezroc voliva na rto- voljce. = Kontingenttranje produkcije tobaka v naši državi. Uprava državnih mono joIov je izdala naredbo, ki določa, '.oliko se prihodnje leto lahko pro-dt»c.ra tobaka v noeameznih okrožjih. Rok za prijavo tobačnih nasadov je do dne 31 Januarja 1921. Ko ta rok poteče. se prijave ne bodo več vp-^evale. Priiave se pošiljajo upravi iiM monopolov v frankih, kafere dolgujejo §v!d aa Nemci, ki so za časa svetovne vojn« bili prisiljbni bivati v Švici ia so s« zadolžili v frankih. Rok za povračilt je pri teh dolgovih — ki znašajo sedca milijonov frankov — podaljšan za pel let. = škoda vsled stavke. Češkoslovaški tiskovni urad poroča, da so rudarji pri pravkar končani stavki v Ostravi-Kar« vinu izgubili nad pet milijonov kron mezde. Pridelalo se jc 500.000 ton premoga manj. dinarjev). Bankovci so slabo ponarej ni in se lahko spoznajo na prvi potrti"* kot falzifikati. Vodotiska nimajo. * Novo zdravilišče za tuberkulozne. Zagrebška mestna občina ustanovi t»ii-hodr.jc Mo v zagrebški okolici zdravilišče z?, tuberkulozne. V te namen ie mestna rbčina votirala 700.C00, vlada pa f-nrt 000 kron. Zdravilišče se zgradi kakem hribu na severni strani mesta, a namenjeno je v prvi vrsti siromašnim siojem. * Za mornarje. V Splitu je bil ustanovljen odsek za nameščanje pomorščakov in mornarniškega osobja. Vlada je dala odseku prccejšnjo pomoč, da bo lažje vršil svojo nalogo. * Pegavsc v Zagreba. Po informaei- j Poleg navedenih težkoč vpliva na domačo fabrikaciio tudi uporaba trb> eljskc Borza 21. dssembra Za-r-b. Promet jako slab. Devize. Berlin 210 do 212, Milan 512 do 515, NeM-york 145 do 146, Praga 174 do 180, Dunaj 24,75 do 25. Valute: dolar 144 do 146, avstrijske krone 25,50 do = DežtLia vlada za Dalmacijo srj 26,50, leva 150, rublji 75 do SO, češke je obrnila na prometno ministrstvo sj krone 160 do 163, funti 500, franki prošnjo, naj bi se čimprej pnčeb delo 820 do S80, napoleondori 472 do 4S3, za spojitev Dalmacije in Bosne terHr-J mark, -no do *202, leji 185 do 190. ugotovljenih čajev pegavca. Ubožnica je izpraznjena in vnovič deainfiscirana, a njeni stanovalci so premeščeni v barake na Sajmištu, katere je v ta namen dala na razpolaga vojaška oblast Sodni zapori so desinficirani in sodne obravnave preložene, dokler ne preneha bolezen. Vlada je odredila, da se ustanove takoj štiri infekcijske bolnice, a zdravstveni nadzornik, dr. Hribar, je odpotoval v Medjimurje, da uredi tamkaj zdravstveno službo. * Društvo hišnih posestnikov v a premoga, ki vsebuje pnrveč vafske s tem, da se zgradi železniška] jtalij.: žvepla. proga jjrefco Knina. Ker se je naša jeklarska industrija = Nostrifikaciia in žigosanje pred v marsičem zelo naglo prilagodila po- vojno nastalih dolgov na Madžarskem. trebam notranjega trga in ter je ta Ogrska vlada bo izdala v kratkem ča- ~...........su panoga zelo važen črnite lj v industriji vsake države, bi bilo nujno potrebno, da bi gospodarska politika države v V3akem pogledu upoštevala domačo jeklarsko industrijo, ki bi lahko stalno krila vso domačo potrebo in poleg tega tudi se izvažala v inozemstvo. jeklarska industrija zahteva zlasti kompenzacijsko zamenjavo trboveljskega premoga za čistejši inozemski premog in v obče pospeševanje domače industrije z naročili javnih podjetij in države, z železniško tarifno politiko in z zagotovitvijo zadostne množine kvalitetnega sirovega železa pri sklepanju trgovinskih pogodb z inozemstvom. Vsekakor bo le v interesu našega narodnega gospodarstva, ako se do-mača jeklarska industrija ohrani in zopet dvigne na prejšnji niv6 in ako se zagotovi eksistenca naženu jeklarni-»kemu delavstvu. Dr. O. = Podpisovanje delnic Narodne banke kraljevine SHS. Z 31. decembrom 1920 poteče rok za podpisovanje delnic, ki jih na nova izda Narodna banka kraljevine SHS. V našem inter- e lire 505 do 510. Bar.: a Primorje Trg obrt. banka . 5 Banka Brod na Savi jugoslavenska banka su dve naredbi glede nostrifikacije £' « « ■ (prevzet ja v plačilo) in žigosanja pred Snsfabanka ' ' vojno nastalih madžarskih državnih Jad*ans"a banka • ' ' dolgov. V prvi vrsti pride v ooštev krcn3ka resta- od vojnih posojil se bodo nostriHcirala le ona, ki so na sedanjem madžarskem ozemlju. = Konferenca zastopnikov nasled-sivenik držav v Karlovih V arih. Kakor taiia" blitve, GJa&firalo 11Z<1 JosiRa, Kaferja ® Celju sklicuje za četrtek 30. t. m. ob pol 20uri v gonilni Rd)ev-šek shod, našfdWi zsvodi predvssni bankc> na katerem se bo razpravljalo o oo- hjdi na5e rttruIati^e hranilnice in stranitvi sedanjih razmer, v katenn:5{arc dobro jundirane posojilnice, am-žive hišni posestniki. j pai tudi v izdatni meri naši industri- * Iz Celjski bolske. Di>e 24. t. m. j jrjei trgovci in drugi podjetniki. Pri je umrl v celjski bolnici 75-letni ob-! tem n» ^re toiiko za kupčijo kot tako, čniski revež Bog nir čerčnik, dre amp: re za prestiž slovenskega ple-25. i m 63-fetna žena posestnik;; mena . ,:žcga naroda. Slovenci morajo Marjeta juhart, oba za sroio napake pri tej subslcripciji častno zasto-dne 27. t. m. 76-ktna občinska reva ?am takoda bodo lahko zahtevali svo-Rozalija Pustivšek na starostni osla- ^^niftje kovanje. Za ravnatelja v V. či- fc^^pfST^ skripciji imena podnisovateljev delnic objavijo v časopisih, da bo naša javnost poznala imena enih tvrdk in oseb, ki se zavedajo svoje narodne dolžnosti, ki mimogrede rečeno ne pomeni nikake požrtvovalnosti, ker bodo delnice nosile lepe dividende. Podpisovanje delnic se vrši pri podružnicah Narodne banke v Ljubljani in Mariboru, dalje pri vseh slovenskih bankah in pri davčnih uradih. = Za eksploatacijo falske elektrike. Te dni se je vršilo v Varaždinu zborovanje interesentov falske centrale. Na seji je bilo sklenjeno, da se osnuje sindikat. oziroma delniško društvo z glavnico 25 milijonov kron, ki bo eksploa-tiralo energijo imenovane elektrarne. Polovica kapitala bo dala centrala sama. ostalo pa interesirane občine va-raždinskega, prekmurskega, medjimur-skega, mariborskega, celjskega, slo-veajebistriškega in ptujskega okraja. Kmetje bodo dobivali 25svečno razsvetljavo za ceno do 50 K letno, za pogtm gospodarskih strojev po 1000 K za konjsko silo letno, obrtniki za svoja nodjetja po 6000 K, industrijska podjetja 7000 K Načrt električnega o-mnšžja je izdelala neka graška tvrdka. •= Vrnitev vplenjenih lokomotiv. Dne 3. januarja 1921 odpotujejo odposlanci' našega ministrstva saobračaja v A-speag da prevzamejo ene lokomotive in vagone, ki so jih avstrijske čete za časa okupacije Srbije uplenile in odvedle na Dunaj, jih tam prebarvale in ormačile z novimi znaki. Gre za 13 lokomotiv in 55 vagonov, ki sam jih mora Avstrija sedaj vrniti. = Spoj z Romunijo. V svrno direkt-n»ga spoja naše dršave z. Romuni jo se bo železniška poga Subotiea-Zenta-Ve-Hka Kikinda pojačila ia pregradila v prvorazredno progo. Vlada je votirala zato dva milijona dinarjev. Potrebna dela so se že pričela in bodo gotova do spomladi. = Nabava kmetijskega cfroAja v Londonu. &ei kmetijskega odseka r ministrstvu Dragomir Bič, je te dni odpotoval v London, da prevzame kmetijsko orodje za srbske pokrajisc, hi » 't ■■iMinžaafi A OTJs t T^JS. je izvedela „Neu» Freie Presse" se sestane dne 24. januarja 1921 na Dunaju konferenca zastopnikov nasledstve-aih držav. Ketiferenca se bo bavila s predmeti, o katerih bo razpravljala gospodarska konferenca, ki se sestane v Karlovih Varih in ne v Bratislavi, kakor je bilo prvotno določeno. =r Organizaci'" nemških kmetov. Nemške kmete'*- v;r.e organizacije — Zveza krreiiov in Nemška kmetska zveza — co se združile v eno celoto, v driavn- Kmetsko zvezo. Nova Zveza ima n. -i), združiti vse poljedelce na enotni poklicni podlagi, izključiti medsebojne interesne boje in omogočiti enotno zastopstvo na zunaj. Nemško poljedelstvo naj postane temeljni kamen pri novi zgradbi nemškega gospo- esu je, da podpišejo delnice ne samo i daretva. * ' = Češko-slevaška banka se ustanovi v Londonu. Meseca januarja 1921 odpotuje v London jjosebno češko odposlanstvo, ki se bo pogajalo tudi glede poravnave objestranskih zahtev in dolgov iz predvojnih časov. denar blago 1150 1100 sao 260 265 1525 1825 1875 613 620 S50 970 640 G.-*) 1520 1530 4S8 500 750 835 725 730 1100 1120 1610 1620 6500 6800 8100 9200 ?C*j 850 Ljubljanska kred. banka < Narodna banka . , ■ Hrv. eskomptna . , , * Rečka pučka . ■ > • • Goranin . . » • > ■ Srpska banka , t s ■ Slavonia ..»!•• Ciutman . .... t Dubrovačko paroir. dr. Praštediona . . . . ■ Narodna šumska ind.. s Becgrad. Valute: dolar 35 co 35,25, funti 125 do 126. franki 215 do 220, lire 127 do 128, leji 48,25 cb 48,75, levi 40 do 40,50, marke 50,50 do 51, napoleodori 120 do 122. Devize: London 130 do 131. Pariz 2!o do 21S, Solun 260 do 290. Praga 43 do 44,. Dunaj 6.20 do 6,25, Berlin 52 do 53, Milan 127 do 128. Efekti: Narodna uanka 3000 do 3030. Dunaj, devize: Beograd 1658 do 1678, Berlin 896 do 902, Budimpešta 109.75 do 111.75, Bukarešta 815 do 825. London 2315 do 2335, Milan 2215 do 2295, Newyork 661 do 6-55, Pariz 3S30 do 3870, Praga 745 do 751. Zurich 9975 do 10.025. Valute: dolarji 655 do 650. dinarji 1624 do 1644, francoski franki 33-10 do 3880, švicarski franki 9950 do 9953. ogrske = Ureditev trgovskega prometa med i jcr5ne j 12.90 do 114.90, leji S10 do novnem razredu gimnazije z nemškim učnim jezikom v Ljubljani je imenovan prof. dr Valentin Koron. * Kot božično darilo za Jugoslovansko Matico in Gosposveiski Zvon so nabrali uradniki Centralne uprowe 400 kron, od katere vsote je bilo izročena Jugoslovanski Matici 300 kron in Go-sposvetskemu Zvonu 100 kron. Darovali so: Avsenek 90 K. Detela in Stu-par po 40 K, Lazar 30 K, Borštnik, Cinnan Zelenik, Znidarič, Koatnapfel, Levičnik, Adamič, Bavcon in Bevc Cilka po 20 K, Minka Košelj 10 K, Pri-stou in Horvat pa po 5 kron. Posnemajte! * Dar. Za društvo »Gosposvetski Zvon" je darovalo uradništvo Central ne uprave po g. Maksu Bavconu 100 kron Lepa hvala ? * Za vdovo pek. Matija Plevela se je nabralo 24. t. m. med gosti in pogreb-ci v gostilni Banko na Martinovi cesti 439 kron; ravnotam je nabral nek« član krakovskega pevskega društva 105 kron.Znesek se ie izročil vdevi. * Zalega sladkorja. Policija jc aretirala pet zelem ičarskih delavcev, ki so ponoči vlomili v tovorni vlak ter odnesli dva zaboja sladkorja, vredne ga 6200 K. Pri delavcu čizmang so našli 18 kg sladkorja. * Podaljšanje policijske ure na Silvestrov večer. Policijsko ravnateljstvo opozarja, da morajo biti prošnje za prekoračenje policijske ure vsaj do dne 28. decembra vložene, sicer se jih ne bi moglo pravočasno rešiti. Prošnje so podvržene koikovini 3 dinarjev. Za dovolilnico je treba tudi priložiti kolek za 3 dinarje. * Osrednja zveza javnih nameščencev ;n vpokojesesv vabi na izredno nujno sejo, ki se vrši v torek dne 28. t m. oh 20. uri v običajnem lokala. Dnevni redr Obstanek našega strokovnega glasila. Polnoštevilna udeležba potrebna! Predsedstvo. * Pretep. Na prazn& sv. Štefana o polnoči, je v neki gostilni na Šefu Martin Kačar z boksarjem znatno poškodoval Andreja Samra in nj Madžarsko in Švico. Pogajanja med Madžarsko in Švico glede ureditve trgovskega prometa so imela p>opoln uspeh. Delegati obeh držav so se sporazumeli, da bo Švica dobavljala Madžarski živino in mleko, Madžarska pa bo izvažala v Švico vino, pohištvo, cement in drugo blago. = Za nemško-jugoslovansko trgovsko pogodbo. Te dni se vrše med našimi in nemškimi delegati trgovska pogajanja. Dosedanja posvetovanja so se vršila le v svrbo medsebojnega spoznanja. SedaJ pa se prično prava po gajanja. Pogodba bo kratka in samo provizornega značaja, ker se je pokazalo, da so bile vse dosedanje pogodbe, sklenjene za dalj časa, brez pozitivnega rezultata. = Beda Nemčije. Nemško časopisje opisuje težo gospodarskega ia socijal-nega življenja, katerega živi nemčti 820 levi 720 do 730, lire 2100 do 2210 marke SQS do 504, rublji 324 do 330. Avstr. kronska renta « s i i 98'— „ majska renta . • . « 99-— Ogrska kronska . . ■ ■ « —' V. avstriisko vojno pos. Turške srečke . . . i » = 8800-— Kreditni zaved za trg. in ind. 1360-— Anglobanka , - s - . . Bankverein < . • a < « ■ 1210 — Landerbank 1S64 — Awtro-Ogrska banka . » . 5990--^ i Bosanska zemaljska banka . 1125.— 2ivnostenska banka . . < > 3105-— Državne železnice . > . > 50G0-— Lombarde ...•«»! 2575-— Alpine-Montan . . « ■ ■ 6300—• Praška železna industr. s , Uico-— Levkam, papirnica .... T850-— Praga, devize: Becgrad 226 do 228, Berlin 119.75 do 121.25, Butare",;a narod. Milijoni nemških očetov in ma- in73 čo 113 25 "soSia 96 50 ca ter gledajo z gostjo na propadajočo ^ zarjch j333.50 do'J1335.50. Mi-svojo deco Statistika ne more nudar do 303 pariz 51S 50 ^ podati zadosti jasne slike o. nemška London 309 do 311. New k pommjkaniu. Pravo sliko je mogoče ,3 30 do 14.30, "Eu- dobta samo na licu mesta. Ni treba iti; ° " . ]d 15o0 v , - v najbednejše kraje, nego cel srednji £o?o in obrtni stan ŽM bedno. Nastavljene! s stalno plačo nimajo kredita nit: za košček kruha. Iščejo postranske zaslužke s težkim telesnim delom. Učitelji delajo po pouku šest ur v industriji, saški pastorji hodijo v premogovnike, stari profesorji iščejo službe kot vratarji v tovarnah, visokošolci so ponoči gcslovanske note 217 do 219, dolarji 87 do 88, funti 307 do 209, f ranča: ki franki 515.50 do 51S.50, leii 298 do 300. švicarski franki 1329.50 da 1332.50, bolgarske note 92.50 doC-3."0« Z3r;eh, devize: Berlin 9.10, Ne\v-< vork 657.50. Milan 22.^0, Praga 7.60, Zagreb 4.25, Budimnešfa 1-15 Buka- Vrsmensko poroilio. m na<-1 morern zaposljeni kot tovarniški delavci. Vsi resta £.35 Varšava 1.10, Dur-j 1.675, dobrodelni zavodi so prenapolnjeni. 30 t? ].[ 5. odstotkov vseh nemških domov za do-jence je zaprtih, ker ni sredstev za vzdržavanje. Tuberkuloza se širi v preje najkrasnejša in najzdravejša stanovanja. = Nemško-Svlcorski dogovor glede predvojnih terjatev. Dolžniki v Nemčiji bi morali plačati švicarskim upnikom svoje dolgove na podlagi posebne klavzule v posojilni pogodbi v zlatu, kar bi znašalo ekoli 120 milijonov švicarskih frankov. Izplačilo v zlatu pa je sedaj za Nemčijo nemogoče in zaradi tega so se vršila med Švico in Nemčijo pogajanja, ki imajo sledeči uspeh: Zlata klavzula, sprejeta v predvojno posojilno pogodbo, obdrži pravno veljavo. Švica pa podaljša rok za povračilo za deset let, da dobe nemški dolžniki možnost, nabrati »i švicarske franke po nižjem kurzu. — Ka isti način je re- - ----* - * m i ... <1 mm 1 — ^ — 1 —-- fS 2 97. dec 1. or 737 R S 8 brez Tetra megla 7. dec. 14. ari 7,;£. 0 -4-0 Si. j£tzh Teč ob Z7 iec SL uri 735 5 -17 obl. O SuMhtia Tčsnjinia amr-rz.sra -0 4 normalna -t S Vrameaskit a*pe«ed: Teč. cV. top'.«š« južno vreča Sslse* vzii2'a dar,c« o= 7-i7 a od :e i6 ■ Popravek. V božični številki na« šega lista je bila v insrratu novousii-novljen^a umetniškega zavoda za li-tografiic Gcmažar in drug v Ljub liani neljuba jmota. Zavcd izdeluje algra«, IIČBe (ne olgrafične) svetloba« kopija. •RANK HELLER: 21 Prigode gospoda ColUna. Roman. (Prevod iz švedščine. F. J.) (Dalje.) Epizodo je skoraj že pozabil, ko je zvečer v hotelovi hali naenkrat zopet srečal velikega finančnika. „Vi ste k*nej že zopet doma v Evropi, gospod Isaacs?" ga vpraša z uljudnim smehljajem. „Pšt, ne imena," zase-peta Isaacs. „Poznate svet____razumeli boste____" „ Razumem," odgovori Filip s smehljajem. Isaacs pa se ni bil pomirjen. Morda je bolje, ee zamaši usta temu gospodu, ki ga pozna. Angleški volilci so tako zelo moraličn. »Oprostite", reče, „ali ste sami? Ali hočete večerjati z menoj---- z nama? Bilo bi mi---- bilo bi nama zelo drago". — »Hvala", odgovori Filip, „zelo ljubeznivi ste, teda gotovo Vas samo motim". j.,0 ne, zares ne, dobrodošli ste mi. Tu ravno prihaja MrsBell. Daisy, ali Ti smem predstaviti svojega prijatelja .... — »Profesor Pelotard", se pokloni Fi!ip in vsa trojica odide v jedilnico. Diner je bil izvrsten, vina še boljša in razpoloženje je postalo kmalu najboljše. Filip je pripovedoval najnovejše londonske anekdote, prigode na potovanju in pripetljaje iz svoje prakse, kakor se izražal. Gospodična Bellova je ;:.r ;zila svoje občudovanje znanosči in nekaj časa so se razgovarjali o Marconiju, s katerim je Isaacs osebno znan. „A pro-pos, znanost", reče Filip, „to ie ver. d ar čudovito, kako napreduj? dandanes tehnika. Da::, zjutraj sem čital v časopisih, da je nek nov problem definitivno rešen in da izrabljajo že moč morskih valov. Nek mlad inženjer Maxwell je nekje na zapadni obali postavil svoje nove aparate in „Daily Mail" poroča, da so poskusi izborno uspeli. Res je „Daily Mail" ponaiisnila svojo no-Žco po »Financial Leaderu", tako ■da je napisana izključno z borznega stališča, toda vsekakor je stvar jasna. Velikansko podjetje, gospod Isaacs!" Gospod Isaacs je v srcu zažgal zahvalno daritev časopisju, odgovoril je pa s poudarkom: »Zares velikansko podjetje, profesor, tudi gospodarsko!" — »To si mislim", odgovori Filip, ali veste kaj več o tej družbi?" Isaacs je začudeno pomežiknil. Profesor torej ne ve nič o njegovem razmerju napram delniški Diganiaia družbi! To je Icr-i prilika! Oči so se mu zasvetile in „ najbolj prepričevalnim glasom se je nagnil k Filipu, ki je ravnokar lupil breskev: „Družbo poznam zelo dobro, dragi profesor, in če Vam smem povedati svoje mnenje, — kot špekulacijski papir so te delnice nekaj posebnega. Citali ste članek v časopisu. Kakor veste, izvem marsikaj izza kulis. Povem Vam, da je članek še preveč previden, če izve širše občinstvo za uspe'ie Max-wello"ih poskusov, imamo run na borzo. Takšnega špekulacijskega papirja, kakor so Digamma delnice, na borzi sploh ne b^te našli." Filip ga je opazoval. Nijedna poteza Isaacsovega obraza ni izdajala dvoumnosti njegovih besed, ki so zvenele kakor resnično notranje prepričanje razumnega in izkušenega moža. ,.Saj ste mi dali sijajen tip", pravi Filip. „Sam se bavim včasih s špekulacijo ____" — „Tako, tako, Vi špekulirate profesor"? In Isaacs povesi oči in skrbno ogleduje svoj grozd, da skrije zadoščenje, ki se mu je posve-tlo v očeh. „Da, čemu se čudite? Danes moraš biti praktičen, raztreseni profesor ne velja nič več." Filip se na-smehlja pri spominu, kako dobro se je raztresenost izplačal nekemu znanemu profesorju. „Enfin, Vaše besede o Digamma-delnicah bom uvaže-val, gospod Isaacs." Isaacs je odložil nož za sadje, na tihem pa je blagoslavljal slučaj ali božjo previdnost, ki mu je pripeljala lahkovernega učenjaka. „Cujte pro-lesor", se je oglasili in začel razlagati, Filip ga je pa pozorno poslušal in le včasih so se mu oči zmotile na dražestni vrat gospodične Bellove. Tri dni pozneje, dan pred Isaac-som se je Filip vračal v Anglijo kot lastnik 500 delnic britanske Digam-ma-družbe. Isaacsu se je njegov coup posrečil nad vse pričakovanje. Sicer se Filip ne bi bil spustil v posel, o katerem je razumel malo ali nič. Ko je pa sedel toplega poletnega večera kot gest pri mizi finančnega matadorja, bi se mu bilo zdelo neod-pustljv greh, če bi pustil neizrabljen sijajni tip, ki mu ga je veliki finančnik dal tako nesebično. Morda je vplivala nanj tudi gospodična Bellova in njeno vidno občudovanje za moža, ki opravlja pri obedu kupčijo za 3000 funfoi. Dovolj, po Savi je brzojavi 1 ^osped v.cs svoji pisarni, da p^v- i ! .o - - Pelotardu Diganmia-d?irv: r i xurztt 6 funtov za koa in istoča^r- je profesor brzo-javil svoji banki, naj izplača 3000 funtov na ordro gospoda Isaacsa. Pri slovesu je gospodična Bellova poklicala Filipa za trenotek k sebi: »Obiskati me nimate", mu je rdela, »tako srčkano stanovanje imam. Sutherland Avenue 26. Toda pridite previdno, Ernie je strašno ljubosumen. Vsako popoldne ob 5. uri pije čaj pri meni." Filip je rade volje obljubil. Dan po svojem povratku seje gospod Isaacs ofitijelno vrnil iz Egipta in liberalno časopisje ga je sprejelo z velikim truščem. Prihodnji dan so ga proglasili za kandidata v South Watfordu, kjer so bile nadomestne volitve. Tri dni pozneje je Filip prvič začel spoznavati poslovne metode Isaacsove. Bilo je nekega deževnega septemberskega jutra Jedva je Filip odprl svoj jutranji časopis, je obtičal njegov pogled na članku z naslovom: „Pošteno postopanje ali kaj?" Podnaslov pa je vpraševal: »Kakšen je položaj britanske Digamma-družbe? Zahtevamo jasnosti!" Filip je začudeno prefital članek in položil časopis s kletvijo. Dolgi članek je ponovil v kratkem stavku: NasamarUi so ga in to tako temeljito, kakor le mogoče. Digamma-druž-bo je ustanovil gospod Isaacs sam. Zelo sumljivo, da prodaja zadnje delnice. O tehničnih poskusih zadnjega tedna se ni nič izvedelo, toda od ust do ust so se širile govorice, ki so pomenjale uprav popoln propad družbe. Novih poskusov ni bilo in načelstvo je trdovratno molčalo. Ali je to pošteno? je izpraševal časopis, ali pa so člani ravnateljstva dovolj brezobzirni, da jim je zasebna korist nad javno? AU prodajajo svoje delnice na tihem? Bilo kar bilo, vsekakor so včeraj družbine delnice katastrofalno padle v kurzu: od 6 funtov na 3-10. Družbino načelstvo mora govoriti, je končal časopis. Jasnosti hočemo! Pet minut pozneje je drvel Filipov avto v city in obstal pred kontorjem Filipovih bankirjev gg.Charlesa in Georga Robinsona. Kmalu na to je Filip vstopil pri mlajšem, gospodu Georgeju. Predno se je vsedel, je že vprašal: »Kakšno je Vaše mnenje o Za tafeoi ali do 1. februarja ffien fcoi?js&i hle? za dva banja in šapo za vozovb. Ponudbe oa upravo «Jutra». 634 2—1 in dobro ohranjena h-m tu dunajstn kocertna II 11 Poizve se: Martinova oeata 5. 63i 606 Vodovodne cevi V premera po 4/4 in 5/4 cole oddaja, dokler saloga traja, mnojr^ pod dnevno ceno, tvrdka J. Eazboršek, Šmartno pri Litiji. Proda ■p skoraj nova črna mo£ka M obiska (smokin?!. Vpraša tn ogleda se t trgovini Jeglič, Slom-Ikova nlloa 27. Knjigovodja »lajša moč, po možnosti v lesni stroki ver-tiran, perfekten v n mškem, srbskohrvaškem, po možnosti italijanskem jezika, se liče xa takojinjl nastop proti dobi emu plačilu. — O.erte pod „CelJe" na opravo «Jatra>. 633 2-1 Aranžer 2-1 *a Izložbe modne ali mannfaktnrne stroke in obenem dober prodaialee, se takoj sprejme pri tvrdki ft. Stermecki v Celju. Prodaja se bukovo oglje aa'bolj že vrste, lastnega izdelka, na drobno in debelo. Trgovci in obrtniki pri večjem odjema popust. Oddaja se tadi ▼ papirnatih »rečicah po 1 in 2 kg. Prevzame se zalaganja večjih obratov g ogljem. Naroča se t »logi J. Faljeveo, Slomikova nlloa it. 31, dvorlide. 628 Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. 1 — inseriraj v „Jutru" I ta, si. llM»! Oglejte si razstavo fino izdelanih, v izložbi gosp. J. Ori&arja v Ljubljani, belenbor-gova ulica, se nahajajočih čevljev. Delo iz najfinejiega usnja na roko po dunajskih vzorcih. 624 8—2 M-pE!!*!!!jslefTrgovski pomočnik ali pomočnica ter nftnec se sprejmeta pri 630 3—1 ftpfti Lom Potom, lmjlnm!. Celovška cesta it. 88 ▼ salonu znane gostila« Vodnik. samostojno moč, z večletno prakso in znanjem dvojnega knjigovodstva išče družba »Jadran" Ljubljana, Dunajska cesta 9. Zahtevaite v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih .JUTRO" Stenice, ščurki maja ■n nt ffolasea men posnutt, »ko prei>kaMaa sredstva kot: n »fi"-fe9 aloa K iS"—, prafekxani' np«ih«K Kr- ta K »O—, pnM proti n>- a. 10 -m K10 -. nalila proti »tem pri i. -»'—ln* ,a'~ rW-PMUja po POTMtiu nvo« x »šport X. Mpte, PoMajika alka S. Sagrehfar.SS. m 1» V p/ izgotovljenih oblek ia gospode in deike Prodaja sukna na drobno Obiske po Mri iz prvovrstnega blaga po najnovejšem kroja MARIJA TIGAR =Ljubljana= Šelenburgova ulica priporoča: Novoletne razglednice Koledarje iseh Trst Veliko zalogo krasnih daril 110 28 Digamma - družbi, gospod Robinson?" „Moje mnenje o Digamma-druž-bi?" se je zasmejal bankir. „To Vas zanima? Radevolje Vam povem, čeprav zaenkrat samo še zasebno: navadna, odkrita prevara." Filip je prebledel. 3000 funtov, ta trenutek petina njegove razpolož-nice, ki jo je vtaknil v podjetje, po zaslugi Isaacsovi. „Izgleda, da ste se prestrašili?" ga vpraša Robinson. „Ali visite pri družbi? Mi vsaj nismo nič placirali na Vas". — „Da, udeležen sem", odgovori Filip, »čeprav ne mnogo. Kupil sem privatno". — „Prav žal mi je", mu odgovori Robinson in namrši obrvi. „Po kakšnem kurzu?" — „Šest". — Torej ste šele pred kratkim----" »Da---- in Vi mislite, da družba propade?" — „Absolutno. To se pravi ravnateljstvo utegne še nekaj časa zavlačevati propad z lažnjivimi časopisnimi članki, ali pa...." — „ali pa?" — „Ali pa se družba izogne polomu, če jo reši kakšen znan finančnik". — Filip je nalahno zažvižgal skozi zobe. „Na primer gospod Isaacs?" je vprašal? Bankir se nasmeji: „Kdo? Isaacs? Imel je začetkom tisoč ali petsto delnic te družbe, toda na to smete vzeti strup, da jih je še pravočasno obesil kakšnemu lahkovernemu magarcu." — „Hm, da. da. — že mogoče, vsekakor lepa hvala za Vaša pojasnila, gospod Robinson", za-godrnja Filip in odide. „Za božjo voljo!" zakliče še bankir za njim, „prodajte, prodajte jih hitro!" Filip je obstal na trotoarju, zatop-!ien v svoje misli sredi londonskega predpoldanskega prometa. Prodaj! To je lahko rečeno, zabava pa ravno ni, če izgubiš tako svojih 1500 funtov. Ta izguba je še najmanjša pri današnjem nizkem kurzu. Prodaj! Kdo za vraga bo kupil ta popir? Ne, ne, njegovih 3000 funtov je šlo k vragu po krivdi Isaacsovi, in ž njimi denar vseh onih majhnih ljudi in lastnikov delnic, ki so jim časopisi peli takšno slavo. Vsi izgube zaradi Isaacsa. Družba bi se še dala rešiti, če se zavzame Isaacs zanjo. Toda Isaacs noče. Gotovo noče. Kaj bi ga moglo pregovoriti? Bržčas nič. Sila? Izključeno. Ker ni drugih sredstev, kakor prigovarjanje in sila, je ves denar —■ frr! Toda če____če bi----nemogoče? To ne gre. Ako____in ako----to bi bilo zares povračilo z obrestnimi obrestmi! Zasmejal se Je b£o glasi no, da je gospod Georges Robinson prišel na okno gledat, kaj da je. po< tem pa je skočil v avto, krohotaje za* klical Lescotu naslov in izginil ? londonskem vrvežu v temnih misijah, kakor svoječasno, ko je pripravljal maščevanje nad Batesonom. Imel je namreč že načrt. Genijalen načrt! Nesramen zares, toda kaj reskira?, Neuspeh? Ne in tisočkrat ne! Zapor? No, to riskira sedaj že šesl let.... (Dalje prihodnjič.) Narodno gfe^&^šče. Drama: nrtnf Torek 28. det: Sit.t.. > ples II. A. Sreda, 29.dec: Zaprto. Anrtek, 30. det: ShakesK*;r: Sej« kresne noči v opernem «7. \-f s oh, dramskih cenah. D. Petek, 31 r' :.. Zaprto, Sobota, l.jan.. Cvrček za pečjo. \ef* Nedelja, 2. jan.: Cankar: Pohujšanj«! dolini šentflorjanski. Izven. Ponedeljek, 3. jan.: Cvnek ?.« r -''o. R Opera: četrtek, 23.dec: Torek, 23.det: Smetana: Dalibor. IX Sreda, 29.det: Puccini: Tosca. C Četrtek, 30. det: Shakespeare: Sce kresne noči dramska predstava. D. Petek. 31.det: Nedbal: Od bajke da bajke (otroška predstava) ob 3. url popokhe. Izven. Sobota, I. jan.: Smetana: Prodane nevesta. Izven. Nedelja, 2. jan.: Puccini: Tosca. Izverr, Ponedeljek. 3. jan.: Zaprto. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. jelene. Trpite aa revmalizm« in gihtičnfa bolečinah? Vdrgnenje s pravim Feller-jevim fluidom je takorekoč dobrcdejnol 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni ste-klenici 42 K. Državna trošarina pose^ bei. Rabite milo-odvajajoče sredstvo? Fel-lerjeve prave Elza-laogljice izvršujeje svojo dolžnost! 6 škatljic 18 K. — Zagorski sok zoper, kašeli in prsne bolečine, 1 steklenica 9 K. Želodec okrep-čujoca švedska tinktura, 1 steklenica 20 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Slabiča donja, Elsa-trg 351, Hrvatska 436 E Naročajte in čitajte ZHrti mili, »sHil in siili irn ki je izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica L zvezek: Dr. A. Zalokar, Ljudsko zdravje, cena 6 K. II. zvezek: Dr. B. Deri, Dojenček, njega negovanje in prehrana, ea III. zvezek: Dr. J. Domftar, Spolne bolezni, cena 10 K. IV. zvezek: Dr. St. Sagadln, Naš sadašnji ustavni položaj, eeaa 16 V. zvezek: Dr. Pltamio, Pravo in revolucija, cena 8 K.. VI. zvezek: Dokumenti o jadranskem vprašanju, cena 10 K. Po pošti priporočeno velja vsaka knjiga 1 K 60 v vet » it. S. 6E. K. 11 IS iftirilM^i:' Novoletna voifila aa naš dnevnik .Jutro" prosimo, da se nam izvolijo dopetlats najpozneje do petka, 3L t. m. dopoldne. Upravnistvo, Sodna ulica $< Za novo leto 496 oboka. Vez. 16 E, za otroke: ttlu Jeva-Gradnik, Kalanandarija. Pesmi po poiti pripor. 1 K 40 ▼ več. Sob ta Tadi, mladinska povest t »likam:, ML 84 K, rez. 30 H, po poiti 2 K več. __ za odrasle: ""Pl Aiatole Fraaee: Plngrvlnaki otok, broš. 42 K, po poiti K 2 40 več. Shakeepesre-Žflpaaiič: Sn kresne no6L broi. 22 K, w 28 K, po pošti 2 K več; XeUk: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Elovenoev, I. fa IL dei. ■kopaj 57 K, po pošti K 2-20 reč. Naročila na Tiskovno sadm^o v Z.JnblJanl, btresb Knjige so najcenejše darilo Sadna d.1 I "lik larilo. Of