Ameriška
/IrH/l1 EU€/lr Ul— HO /ME
NO. 68
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN EANGUAGG ONLY
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, APRIL 7, 1954
ŠTEV. LIV —VOL. LTV
CHURCHILL JE RAZKRIL OBSTOJ TAJNEGA PAKTA
Povedal je, da je bil v avgustu 1943 sklenjen v mestu Quebecu tajni sporazum med njim in F. D. Rooseveltom v zadevi uporabe atomskega orožja. — Sporazum ni danes več veljaven.
LONDON. — Ministrski predsednik Winston Churchill je v ponedeljek povedal, da je leta 1934 sklenil s pokojnim preds. Rooseveltom tajni pakt, ki je 'lajal Ameriki in Vel. Britaniji pravico vzajemnega veta druga drugi z ozirom na uporabo atomske bombe.
Ta tajna pogodba — ki zdaj 11 i več veljavna — je določala tudi vzajemen ameriško - britanski razvoj atomske energije.
Bela hiša potrdila pakt
Bela hiša je potrdila, da je Churchill obelodanil dejstvo o sklenitvi take pogodbe z dovoljenjem predsednika Eisenho-Werja, toda je pripomnila, da •lanes ta pogodba več ne obstoja.
Churchill je razkril to tajnost tekom debate o vodikovi bombi v nižji zbornici. Povedal je tu-da je bil ta pakt sklenjen, 19. avgusta 1943 v Quebecu, v Kanadi.
Revet in sedemdeset let stari Premier je dejal, da je bil ta tajni dogovor sklenjen v svrho učinkovitega sodelovanja med državami, Veliko Britani-in Kanado.
Churchill spet stari borec
Churchill je ob priliki teh debat v nižji zbornici pokazal vso Bv°jo nekdanjo bojevitost in či-lost.
v Stari premier je pozval levičarske laborite, naj ne store ni-česar, kar bi moglo uničiti brit-bk° - ameriško sodelovanje. — Ves v nekdanjem starem ognju, le Churchill izjavil:
VODlKOVA BOMBA v posesti Združenih držav je preventiv-n° ali preprečevalno sredstvo nove vojne.
KLONIL je apeliranje na Združene države, da nehajo s svojimi preizkušnjami hid-rogenskih bomb na pacifič-uem otočju.
LJAL JE, da sedaj, ko je že-Uevska konferenca pred vrati, ui primeren čas razgovorov mecl njim, predsednikom Ei-Senhovverjem in sovjetskim Premierjem Malenkovim o ra-z°rožitvi in drugih problemih. P^urchill si je prizadeval po-^riti strah, ki so ga izzvale v to ameriške preizkušnje a-sfeega in vodikovega orožja * Pacifiku. Rekel je: “Velika k vara bi bila misel, da bi nas Java o naši nevtralnosti nare-a nedotakljive pred sovjetsko
nevarnostjo.”
^ Ral j e je rekel, da po njego-
vem mnenju te preizkušnje na Pacifiku ne pomenijo nevarnosti človeškemu zdravju. “Ničesar bi ne bilo za nas slabšega, kot panika in histerija ob sedanjem času,” je rekel.
------o-----
Francoski bombniki bijejo komunistična ojačenja v Indokini
Težko prizadetim komunističnim napadalcem trdnjave hite na pomoč rdeči tovariši od meje Rdeče Kitajske.
HANOI, Indokina. — Francoski bombniki so včeraj udarili po 20,000 komunistih, ki se pomikajo v južno smer, da ojačijo napadalce in oblegovalce francoske trdnjave Dien Bi en Phu. Vojaški krogi opisujejo situacijo v trdnjavi kot negotovo.
Komun, artilerija je včeraj zopet z intenzivno silo obstreljevala letališče v bližini trdnjave, da prepreči in onemogoči pristajanje francoskih letal z o-jačenji. Sicer pa komunisti, ki so imeli v zadnjih dneh težke izgube, niso tekom noči izvedli nobenih novih napadov.
Komunistična ojačenja so že dva dni na pohodu od meje Rdeče Kitajske proti trdnjavi Dien Bien Phu, kamor hite na pomoč ondotnim komunističnim četam, ki so izgubile, odkar so pričele 13. marca z napadi na trdnjavo, 22,000 mož.
Angleži polagajo vsa svoja upanja na starega Churchilla
V nedeljo je stari državnik ves dan deloval na svojem govoru, ki ga je govoril v nižji zbornici parlamenta.
LONDON. — Zaskrbljeni Angleži upirajo svoje poglede in stavijo vsa svoja upanja na svojega starega državnika Churchilla. V zaskrbljenosti, s katero se more primerjati samo njihova zaskrbljenost v vojnih letih, upajo, da bo s svojim ogromnim prestižem in izkušnjami dosegel razumevanje in sporazum med velesilami glede preizkušenj ameriških hidrogenskih bomb na Pacifiku in glede možnosti njihove uporabe.
V nedeljo je Churchill neutrudno delal v svoji rezidenci na deželi na svojem govoru, ki ga je govoril v ponedeljek v nižji zbornici. (Kaj je povedal, je daljše poročilo pod drugim zaglavjem na prvi strani današnjega lista).
Predsednik pojasnil ljudstvu položaj
0 kremeljskih oblastnikih je predsednik rekel, da žele biti tam, kjer so, zato se bodo dobro premisliti, preden začno vojno, ki jih utegne pomesti z vrha. - Poznajo tudi zgodovino in vedo, kakšen konec sta storila Hitler in Mussolini. - Dalje jim je znana zgodovina Napoleona, ki je s svo jimi satelitskimi armadami doživel v Rusiji -svoj poraz.
Južna Koreja hoče podvojili svojo armado
To zahtevo stavi Združenim državam kot pogoj, da se udeleži konference v Ge-nevi.
rancoski učitelji za višje plače
biln^j^' — Dne 31. marca je hi iv, . ^thih iz osnovnih, sred-ocLtrvtf teLničnih šol skoraj 90 24-utti aV učLeljev, ki so šli na stavko za višje plače.
Viharji v srednje-zapadnih državah
V noči od ponedeljka na torek so divjali preko držav Missouri in Iowa viharji, katerih je bilo sedem, ki so se posamezno javljali.
O smrtnih žrtvah ni k sreči nikakih poročil, toda bilo je pa poškodovanih mnogo hiš, pobite nekaj živine in v nekaterih krajih so bile prekinjene vse občevalne zveze.
SEOUL, Koreja. — Korejski zunanji minister Pyun Yung Tai je včeraj izjavil, da bo Južna Koreja bojkotirala ženevsko mirovno konferenco, ako Zdr. države ne pristanejo, da bodo podprle podvojitev južnoko-rejske armade.
Južna Kareja je vprašala Zdr. države, naj zajamčijo, da bi a-merišiko letalstvo, ki je bilo odpoklicano še pred premirjem in po premirju, bilo lahko nadomeščeno z južnokorejskim vojaštvom, katerega bi opremila A-merikia.
“Mi zahtevamo jamstva za varnost proti komunistični nevarnosti,” je izjavil zunanji minister ter pripomnil, da mora zadovoljiv odgovor priti še pred 26. aprilom, “ali pa se ne bomo udeležili ženevske konference.”
Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami.
POSEG RDEČE KITAJSKE V IND0KIN0 BI POMENIL VOJNO!'
t>lo aipS ^f^orna oblačno in to-ho j« , onoči dežni prši, vetrov-n boli hladno.
PARIZ.—Združene države so pozvale Britanijo Francijo, Avstralijo in Novo Zelandijo, da bi izdale skupno deklaracijo ali izjavo v svarilo Rdeči Kitajski, da bi pomenil njen poseg v Indokino — splošno vojno.
„ V Londonu je zunanji urad priznal/da razpravlja zdaj o taki deklaraciji z uradniki Združenih držav
Predlagana izjava naj pokaže svetu, da imajo Združe-ne države m zapadm svet v splošnem vitalne interese za preprečitev padca Indokine pod komunistično oblast
Prou“^“i„1h°'ddrlaVvSe	Vkde Sedaj
Rečeno je, da Združene države žele, da bi bila ta skupna izjava podana m objavljena pred 26. aprilom, ko se prione v Genovi mirovna konferenca o daljnovzhodnih zade-vah. —
Bistvo predlagane deklaracije bo ponovno potrdilo interesov svetovnega miru in opozorilo, da če se “izcimi nov napad, ki bi ga bilo smatrati za izzivanje načel Združenih narodov, smo pripravljeni, da^se mu zoprstavimo..’
TOKIO. Rdeča Kitajska je včeraj v svoji radijski oddaji označila ameriškega državnega tajnika John Foster Dullesa kot govornika strupenih in hujskajočih hesed” ter obtožila Združene države, da nameravajo — zasesti in zaseči Indokino...
WASHINGTON. — Predsed nik Eisenhower je v ponedeljek zvečer v svojem govoru ameriškemu ljudstvu, ki je bil oddajan po radiu in televiziji, dejal, da se bodo Sovjeti dolgo pomišljali, da bi pričeli atomsko vojno “vsaj dotlej, dokler bodo vedeli, da smo mi v položajju naglo in močno udariti nazaj z ogromno in superiorno močjo.”
Toda kljub temu, je rekel Mr. Eisenhower, “se morajo Združene države hladno in zelo skrbno pripraviti za slučaj nevarnosti, da nas oblastiželjni možje v Kremlju utegnejo napasti v.navalu blaznosti ali napačne kalkulacije” (uračunanja).
Nato je predsednik povedal brez pridržkov, da mi ne bomo pričeli vojne.
Zob za zob — oko za oko!
Zatem je dejal, da ne bo Sovjetov nobena stvar bolj obdržala na uzdi, kakor vednost, “da bodo prav gotovo pobili povrnjeno, če napadejo nas ali katerega Ikoli naših narodov ali interesov z namenom, da nas premagajo in podjarmijo.” Predsednik se je tudi dotaknil komunistične infiltracije naše idežele. Rekel je, da je to sicer nevarnost, toda “FBI vrši odlično delo” obrambe proti tej nevarnosti. Rekel je tudi, da se lahko mnogo zlega primeri “nedolžnemu čl oveku”, če ga po krivem obdolži oseba, ki je kot član kongresa imun, (nedotakljiv).
Predsednik ni pri tem imenoval senatorja McCarthy]a niti imen drugih oseb, ki preiskujejo subverzivnosti na način, ki ne ugaja velikemu delu ameriškega ljudstva.
O možeh v Kremlju
Glede atomske vojne in oblastnikov v Kremlju, je predsednik rekel:
že zgolj dejstvo, da so ti možje danes v Kremlju, pomeni, da ljubijo oblast. Oni sami hočejo hiti tam. Vedeti pa morajo, da cadar koli bi začeli vojno, bi hkrati tvegali izgubo svoje oblasti. In oni so dokaj temeljito preštudirali zgodovino.
lastno armado. Ko je Napoleon doživel v Rusiji svoj prvi poraz, ga je to vojaštvo začelo nemudoma zapuščati.
Rusi vse to dobro vedo. Oni n. pr. vedo, da jim utegne biti njihov lastni sistem satelitev v končno nesrečo.
Ekonomske šibkosti
V primeru z nami imajo Sovjeti velike ekonomske šibkosti, močna ekonomija pa je neob-hodno potrebna, če hočete zmagati v moderni vojni. Sovjeti so lani producirali nekaj manj kakor pol bilijona sodov olja. Mi !smo ga producirali dva in četrt bilijona sodov.
Dalje smo mi izdelali dvakrat toliko jekla ko oni. Vse to so miočni in važni činitelji v vojni, zlasti v vojni do izčrpanja.
Povračilo je največji učinek iztreznjenja
Vse te stvari so oblastnikom v Kremlju vredne premisleka. So to faktorji, ki delajo vojno
Predsednik se je nato v svojem informativnem govoru dotaknil tudi vseh ostalih zadev, med temi sedanjega resnega položaja, ko je 3,700,000 brezposelnih, kar pa je v glavnem povz-ročilo' dejstvo preurejevanja industrije z vojne na mirovno e-konomijo.
O ostalih važnih točkah predsednikovega govora, ki jih zaradi pomanjkanja prostora za dru ge novice, nismo omenili danes na tem mestu, bomo spregovorili še v-naših uredniških uvodnikih.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Okrcanje Izraelcev zaradi njihovih obmejnih napadov
Zdi se, da so Izraelci jako oblastni napram svojim egipčanskim in arabskim sose dom.
JERUZALEM. — Izraelsko -egiptslka mešana komisija Združenih narodov za premirje v tem delu sveta, je v nedeljo obsodila in okrcala Izrael zaradi njegovih napadov na egipčanske [postojanke za demarkacijsko črto, ki je bila določena dne 2. aprila.
Tekom teh napadov so bili štirje egiptski vojaki ubiti, eden
manj verjetno. Dokler bodo v |pa ranjen’ Kateor izjavlja §ori Kremlju vedeli, da smo mi v po- Pmenovana komisija za premir-
ložaju naglega povračila in	izraelski
močnega protiudarca, dotlej ne Dodo vojne lahkomiselno jemali.
Priznavam pa in mi vsi moramo priznati, da preostaja še vedno možnost, da se v trenutku blaznosti ali napačne kalkulacije odločijo za vojno. Atoms-ska doba je seveda nevarna, ker posedujejo tudi Sovjeti atomske tajnosti in so pred meseci detonirali tako bombo. — Toda ob' vsem spoštovanju do te bombe, mi ne bomo pričeli vojne. Po naši iniciativi ta bomba ne bo u-porabljena, kar pa se tiče oblastnikov v Kremlju, pa sem pravkar govoril o učinkih iz-treznitve.
Nato je predsednik govoril o domači obrambi in rekel:
Napačno bi bilo omalovaževati komunistično infiltracijo naše dežele. Ta infiltracija in nevarnost resnično obstoja. Vsi vemo, da imamo med seboj nekaj komunistov.
Toda naj vas opozorim na nekaj činiteljev, ki delujejo kot protiutež te nevarnosti. Pred
člani redne in “polredne” vojske.
Komisija je pozvala Izrael, naj podvzame potrebne korake za preprečitev takih “agresivnosti” v bodoče.
Izraelski viri naznanjajo, da se je primerilo v tednu, ki je bil končan 2.'. aprila, 14 spopadov med arabskimi vpadniki in iz raelskimi varnostnimi četami.
Iz bolnišnice—
Mrs. Jennie Pugelj, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., se je vrnnila iz bolnišnice in se ji zdravje polagoma vrača. Zahvaljuje se vsem znancem in prijateljem za obiske, pozdrave in voščila.
Seja—
Društvo Napredek št. 132 ABZ ima v petek zvečer ob sedmih sejo, po seji pa predstavo slik iz domovine.
Za Veliko noč—
Trgovca Barney Novički in Albin Resnik sporočata, da imata za Veliko noč na razpolago-dosti doma narejenih želodcev in suhih klobas. Več v oglasu. Zopet na operaciji—
Mr. John Mesojedec s Trumbull Rd., Geneva, Ohio, je v sobi št. 205 Memorial bolnišnice v Geneva, Ohio. Obiski so dovoljeni od 2. ure do 3:30 pop. in od do 8:30 zvečer. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo.
------o------
Novi grobovi
Uršula Mirtel
Po dolgi mučni bolezni je preminula v »torek zvečer na svojem domu Uršula Mirtel, rojena Zakrajšek, Aurora Road., Bedford, Ohio, v starosti 80 let. Ranjka je bila doma iz fare Bio-štanj na Gorenjskem, odkoder je prišla sem pred 50 leti. Soprog Martin ji je preminul pred 8 leti. Tulkaj zapušča žalujoče sinove Martin, Joseph, John, Frank, hčer Mary Fabjančič, Rose Hren, Anna Cvet, Elizabeth Matjašič, vnuke in pravnuke. Pogreb rajnke se bo vršil iz Louise Ferfolia zavoda. Čas pogreba bo naznanjen jutri.
Slovenska pisarna
Gl 16 GIbm Ave., Cleveland, O Telefoni EX 1-9717
Spominjajo se Mussolinija, — vsem je zelo pretiran strah gle-
spominjajo se Hitlerja. Zelo resno in temeljito so študirali tudi Napoleona. Kadar diktatorji predaleč posežejo in hočejo zagospodovati vsemu svetu, tedaj končajo vselej na način, ki je vse drugo, samo diktatorski ne, kar možje v Politbiroju dobro vedo. To je eden izmed protiutežev pričetka vojne od njihove strani.
Za vsako vojno je treba mnogo rizikov ali tveganj. Med dr. imajo Sovjeti tudi sistem satelitov, satelitov-ujetnikov. In o-mi vedo, kaj se pravi s takimi vojaki pričeti vojno.
Napoleon je leta 1812 vdrl v Rusijo z natančno tako armado (podložnih narodov oz. njihovih vojakov, med katerimi je bilo tudi mnogo Slovencev iz Ilirije. Ured.). Napoleonova armada je bila ojačena s Prusi in drugimi narodi, ki jih je zavojeval in katerih vojaJke je poteknil v svojo
de števila komunistov. V naši deželi je danes morda kakih 25 tisoč doktrinarnih komunistov. FBI dofkaj dobro ve, kje so, toda sodeč po kričečih naslovih v listih, bi človek mislil, da je Vsaka druga oseba, ki jo srečate, komunist. V resnici pa to pomeni, da je 25,000 komunistov med 160 milijonskim narodom vsaka 6,000 oseba komunist. — Ampak seveda, kolikor jih je, bo nevarni.
FBI — obramba proti komunistom
Naša naj večja obramba proti komunistom je organizacija — FBI, ki opravlja topogledno že več let odlično delo. Delo te organizacije je tako veliko in odlično, da vam ga ne morem nocoj v podrobnostih opisati, zato sem prosil justičnega tajnika, naj prihodnji petek nastopi pred vami ter vam v celoti pove o delu te ustanove.
KNJIGE: Koledar Svobodne Slovenije je pošel. Ker je še nekaj naročil, bomo nekaj izvodov znova naročili. Kdor bi ga še rad, naj torej malo potrpi.
VSEM IGRALCEM Slovenskega odra: Ponovno opozarjamo, da ta teedn zavoljo sv. misijona odpadejo vse vaje. Prva vaja bo šele prihodni ponedeljek.
V KRATKEM BOMO IZDALI imenik vseh slovenskih knjig, ki so na razpolago v Slovenski pisarni. Mnogi namreč sprašujejo in je težko vsakemu posebej s pismom odgovoriti.
NOVI OBRAMBNI PODTAJNIK — Na mesto od-stoplega Roger M. Kyes je imenoval predsednik za obrambnega podtajnika mornariškega tajnika Roberta B. Anderson.
Stavka kurjačev
SPRINGFIELD, 111. — Tukaj so zastavkali kurjači Chicago & Illinois Midland železnice, s čemer je nastala nevarnost, da bodo morali zapreti premogokope, ker ne bo moč odpeljati nakopanega premoga.
brezposelnost v Akronu
AKRON, O. — V Akronu je danes 13,000 brezposelnih ljudi, katerim je bilo izplačane $105,-000 podpore.
NAJNOVEJŠE VESTI
NEW YORK. — Senator Jos. McCarthy je snoči izjavil, da je Amerika iz nekih misteri-oznih vzrokov namenoma in hote zavlekla za 18 mesecev znanstveno raziskovanje vodikovih in hidrogenskih bomb. HANOI, Indokina.—Francozi so izvedli včeraj doslej najhujši napad v indokitajski vojni na (komunistične napadalce, da
olajšajo stanje brambovcev francoske trdnjave Dien Bien Phu.
LONDON. — Premier Churchill je včeraj povedal v nižji zbornici, da so po hidrogenski eksploziji na pacifičnem otočju letela nad otočjem — s privoljenjem Združenih držav— tudi angleška letala, na katerih so se nahajali angleški znanstveniki.
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je izvedel včeraj novo potezo za ojačcnje Indokine ter določil skoraj eno tretjino vsote $3,500,000,000, katera je namenjena v pomoč inozemstvu v prihodnjem letu, za pomoč indokitajski vojni.

Amerišm Bommim
ra-fi Tc^z^cv^sn'rwiPiT^.
S117 St Glair Ave.
HEndcrson 1^9628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA -
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $*4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
. SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00
per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
* ________________' ' -- -- -____________________________
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.

Mnercja iia vesti
SZ ŽELEZNEGA OKROŽJA
Kako dolgo je držala ta angleška lohljuiba?
Leta 1931 so prišli v pokrajino iskalci zlata, to je v tisto po-.krajino, katero je domačinom Piše Andrejce k zag0t0v:Q }n obljubil za vse čase, da jih ne bo tam nihče več mo-
„	.	, .	. til, omenjeni komisar Young. —
Duluth, Mmm-Prav kar sem preje- malo vedeli o zunanjem zlatoigkalci so našli v tisti po.
SlE2c%3r%iŽXXxYYXXXXXYXxXYXxXXXXXXxxXXxlXXxXXXxxxXxxXXXXX!Y?
No. 68
Evropska obrambna skupnost vse manj verjetna
Skoro bo dve leti, odkar je šest evropskih držav sklenilo ustvariti skupno vojsko za obrambo proti sovjetski nevarnosti. Načrt so izdelali Francozi. Od šestih članic evropske obrambne skupnosti so Nemci, Belgijci in Holandci načrt odobrili, Luksenburžani bodo to storili, kadar se jim bo zdelo potrebno brez kakih posebnih težav, italijanska vlada je sklenila načrt predložiti parlamentu v odobritev v naslednjih dneh, med tem ko se Pariz ne more odločiti.
Odslovitev maršala Alphonse-Pierre Juina z njegovega visokega položaja v narodni obrambi Francije in njegov odstop z mesta poveljnika NATO vojaških sil za Srednjo Evropo kažeta, da so izgledi za odobritev načrta o evropski obrambni skupnosti v Franciji iz dneva v dan bolj dvomljivi.
Maršal Juin je najvišja oseba v francoski vojski. Vlada ga ie odstavila z njegovega visokega položaja, ker je javno nasprotoval sprejemu načrta evropske obrambne skupnosti, ne da bi preje vprašal za mnenje njo. V tem oziru spominja ta odslovitev precej na Trumanovo odstavitev gen. McArthurja.
Da dober del francoskega javnega mnenja postopka svoje vlade ne odobrava, je pokazala nedeljska slavnost v počastitev padlih v Indokini v Parizu, ko so demonstranti obrcali predsednika francoske vlade J. Laniela in oklufotali ter zlasali vojnega ministra Rene Plevena.
Sprejemu načrta o evropski obrambni skupnosti nasprotujejo najodločnejše komunisti na skrajni levi in dego-lovci na desni. Sredinske stranke v tem pogledu niso enotnega mnenja. Edina stranka, ki načrt odločno zagovarja, so izgleda krščanski demokrati (MRP) pod vodstvom zunanjega ministra G. Bidaulta in Schumana.
Radikalna stranka je na svojem nedavnem kongresu sicer odobrila načrt; pa stavila pri tem toliko raznih pogojev, da je jasno, da zanj ni posebno navdušena. Med glavnimi nasprotniki načrta med radikali sta Edvard Herriot in E. Daladier, ki je predsedoval francoski vladi v času znanih razgovorov s Hitlerjem v Muenchenu. Herriot je dejal: “Sem sicer pristaš Evrope, toda ne one Evrope, ki nam jo predlagajo (Amerikanci)!” Bivši predsednik vlade Rene Mayer je svojim strankarskim tovarišem zastonj dopovedoval, da je skrajni čas, da se odločijo za sprejem omenjenega načrta, ker sicer je nevarnost, da se Amerikanci odločijo za takozvano periferno obrambo in se umaknejo v Španijo, Sev. Afriko in na angleške otoke, celinsko Evropo pa prepuste njeni usodi. Poudaril je, da je težko zamisliti boljši način oborožitve Nemčijb, ki je tako ali tako neizbežna, kot je predložen v načrtu evropske obrambne skupnosti.
O tem načrtu so razpravljali nedavno tudi francoski socialisti. Mnenja so bila tako različna in drug drugemu nasprotna, da se stranka ni upala zavzeti obveznega stališča. Na mnenje francoskih socialistov je brez dvoma močno vplivalo stališče angleške delavske stranke. Ta je namreč v vprašanju oborožitve Nemčije tudi razdeljena nekako pol na pol. Med tem ko uradno vodstvo z Attleejem in Morrisonom na čelu zagovarja oborožitev Nemčije, jo levo krilo pod vodstvom A. Bevana odklanja.
Zanimivo v zvezi s stališčem francoskih strank je razpoloženje francoskega javnega mnenja. Francoska mladina zgleda, da v velikem številu odobrava združitev Evrope in želi konec tisočletnega spora z Nemci, ki je obema deželama v preteklosti prinesel toliko gorja. Urad za ugotavljanje javnega mnenja v Franciji je koncerni lanskega leta objavil številke, ki so kazale, da večina Francozov načrt o evropski obrambni skupnosti odobrava. Od tedaj je preteklo že več mesecev in ni mogoče vedeti ali je javno mnenje še isto ali se je spremenilo. Ni pa izključeno, da je J. Laniel, ki se za načrt ni maral odločno zavzeti, da ne bi spravil v nevarnost svoje vlade, ugodni trenutek zamudil. Oni del francoskega parlamenta in vlade, ki bi hotel imeti načrt odobren, se boji odločnega nastopa v javnosti, med tem ko njegovi nasprotniki izrabijo vsako priložnost, da nastopijo proti njemu.
Sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov je na konferenci v Berlinu protestiral ponovno proti evropski obrambni skupnosti in proti oborožitvi Zahodne Nemčije. Opustitev tega načrta je bil eden izmed glavnih sovjetskih pogo ev za popustitev mednarodne napetosti.
Sovjetska nepopustljivost v vprašanju rešitve nemškega in avstrijskega vprašanja je prepričala Amerikance in Angleže, da je uresničenje načrta evropske obrambne skupnosti potrebno. Francoski zunanji minister je obljubil, da bo včada stavila načrt parlamentu v odobritev še pred zasedanjem konference v Genevi. Te obljube francoska vlada doslej ni izpolnila, čeprav sta tako Amerika kot Vel. Britanija storili vse, da bi jo do tega pripravili.
Naj Francozi načrt končno odobre ali ne, Nemci bodo dobili orožje na en ali drug način. Verjetno pa je, da bo francoska odklonitev načrta škodovala misli Združene Evrope, ki se je nekaterim zdela že tako blizu.
čital poročilo, kako je bilo v Keniji v Afriki, obsojenih dvanajst teroristov na zapor in smrt. Obsojeni so bili radi umorov in nasilstev, ki so jih vršili kot člani tajne teroristične organizacije Mau Mau.
Kaj pa je vse to, kje je vse to? Kenya je dežela, ki se nahaja v osrednjem delu Afrike, južno pod Abesinijo se razprostira rodovitna afriška pokrajina Ken-
Wed Aoril 7 1954 ^ Njena zeml;iska Površina za' wed., Aprn /, vzema okrog 246,820 kvadratnih
milj. Prebivalcev ima okrog štiri do pel milijonov iz raznih zamorskih rodov, katerih pa menda natančno niso še nikdar prešteli. Belih naseljencev, največ Angležev, nekaj Dancev in Holandcev in nelkaj drugih je pa okrog 30,000 v tej pokrajini. Dežela je pod angleškim “varu-štvom,” ki je dobro poznano po svojem bistvu in lastnostih.
Tekom zadnjih par let so domači rodovi organizirali proti vsiljivim in osvajalnim belokož-cem nepopustljiv odpor in teno>-rizem. Iz kakih razlogov in vzrokov bom pozneje povedal.
Tajna teroristična družba je zadnje dve leti pomorila na stotine belcev. V svojih naseljih daleč od civilizacije vežbajo ta-koimenovane udarnike, ki napadajo po raznih načinih in načrtih belce. Člane terorističnega gibanja zaprisega j o s posebnimi zakletvami in noben drug drugega ne izda, niti ne načinov, s katerimi obratuje njihova tajna družba. Angleškim oblastem se je baje posrečilo poslati med domačine Kenye par zamorskih špijonov iz drugih delov Afrike, ki so preoblečeni in našemljeni po običaju Maumaucev se vtihotapili med domačine in menda zvedeli in videli, kako zapirisegajo rekrute za teroristične naloge. Eden teh je povedal, da mora novinec po precej dolgem obred u, s katerim glavam družbe zabič uje novincem, da pod nikakršnim pogojem ne smejo v nobenem slučaju izdati ničesar o svoji organizaciji. Glavar govori in novinci ponavljajo za njim zaklet-ve, ki so dolge kajkor litanije in novinci ponavljajo in pri vsaki poudarijo: “Ako bomo izdali to, taj nas ta zakletev pogubi in u-mori!” Itd.
Potem gredo na delo. Največkrat se člani te družbe ponujajo v službo belim posestnikom v deželi. Tam delajo in čakajo in kadar dobijo kje kakega člana od družin belcev na samem, ga umore. Navadno ga razrežejo z nožem po vsem telesu. S tem povzročaj oi strah, s katerim, skušajo izgnati belce iz dežele. V nekaterih slučajih pa tudi napadajo v skupinah, kakor pač prilike naneso.
Kako pa je do vsega tega prišlo, da so zamorski Maumauci postali taki? Kaj jih je napotilo v to? Ali so vsega samo oni krivi kot divjaki in neeivilizi-ranci?
Poglejmo!
Zgodovina zadnjih par stoletij nam pcve, da ko so belci prodrli
kirajni res zlate žile. Posledice: Angleži so se vsuli takoj notri j ter požrli dano besedo in obljubo.
Tako je šlo s Kenyo in njenimi rodovi nad petdeset let. Pravice zanje ni nikjer pod Angleži. Zato je prišlo, do česar je
svetu. Med seboj so se včasih zamorski rodovi tudi spopadli, pa so zopet imeli mirne dobe. —
Živeli so v načinih svoje svobode in bili vidno nekam zadovoljni, da se ni nihče vmešaval v njihove zadeve in med nje.
Nekega dne v letu 1890 je zamorski poglavar Wayaki, ki je |moralo priti, ‘ do odpora, ki je gospodoval nad Kikuyu rodom, krvav in strašen. Ampak svet sedel v družbi svojih starešin lnaj ve, da odpor ni prišel zato, pod košatimi drevesi in srkal |da lbi bili Angleži predobri, ali medeno pivo, ki ga zamorci zva- 'da bi bili Angleži zlati angelčki! rijo za svoj ^praznik žetve. Ko;Vsak račun se enkrat plača! To so ravno začeli z gostijo, pridr- bj mon-aii razumeti tudi kramar-vi med nje ves prestrašen obve- Angleži! ščevalec, rekoč: “Poglavar moj! '
Slabe vesti prinašam! Neki tu-
Ozrimo se na našo industrijo
j ec je šel skozi naš gozd s svojo gospodarstvo, karavano in je na poti proti Ny- j ge poslušaš radijske vesti, sli-onjoro. Naši borci so se pav- gjš mnoge, ki razlagajo naš se-sod zakleli, da bodo zabodli svo- dan ji odmor v tej ali oni indu-je sulice med vsako rebro teh	Vzameš v roke ta ali oni
vsiljivcev in bodo iz njih napra- časopis, pa vidiš podobna razla-vili hrano jastrebom in hije- ganja. Naš “D-H” je pravkar nam-”	objavil zanimivo poročilo Fede-
Poglavar je planil na noge, ralne Rezervne banke iz Minne-poklical skupaj starešine in za-; apolisa. Poročilo omenja, da na povedal:	“Tecite kakor hitro splošno še ni zaznamovati kake-
morete in zapovejte borcem, Iga nazadovanja v našem gospo-naj ne umorijo tujca. Naj se jdarstvu vsled kratkega odmora njegova kri giblje in živi nad v naši industriji. V severnoza-
našo zemljo, posebno zdaj, ko praznujemo naš verski praznik.’
Poglavar, starešine in borci
padnih državah, kakor v Montani, obeh Dakotah, Minnesoti in v zapadnem delu države Wisconsin je sicer denarni promet
so nato šli belcem naproti in le- ^na bankah nekaj nazadoval zad-ti so jih že mislili pozdraviti s nje tri mesece. To je pripisati streli iz svojih pušk. Po danem največ temu, da so cene farmar-znamenj u od strani zamorcev, skim pridelkom kakor tudi živi-da niso sovražniki, so prišli sku- ni nekoliko padle. Toda proda-paj in sklenili pogodbo. Belce j ja na drobno po trgovinah pa se je vodil kapitan Lugard. Pogod- nadaljuje v istem tempu, kakor
bo so podpisali s krvjo na način, da so si naredili ureze za pestjo in so s krvjo podpisali dogpi-vor, ki je določal, da zamorci iz Kukuyu rodu bodo popolnoma prosti in svobodni, le da bodo Angležem prodajali svoje polj-
v lanskem letu. Le avtomobilska trgovina čuti mal zastoj, tako tudi trgovina z električnimi .predmeti, kakor hladilniki, pečmi itd. Ker je severozapad bolj farmarski, se zdi, da farmarji vsled nižjih cen svojih pridelkov
ske pridelke proti primernemu i nekoliko manj kupujejo. Lani in zmernemu plačilu, da pa ne so v prvih treh mesecih farmar-
bo nihče drug drugemu delal kakih težav.
To prijateljstvo pa ni trajalo
ji pokupili še enkrat toliko avtomobilov in trakov, kakor letos. Najbrž skušajo zdaj potr-
dolgo. Za kapitanom Lugardom ’peti z onimi vozili, ki jih ima-so kmalu prišli drugi belci v šte-1 jo, to se pravi, postajajo bolj vilnih skupinah in dobro oboro- previdni pri kupovanju. Zato so ženi. Ljudem ,so s silo kradli |postala avtomobilska skladišča pridelke in živino in tudi suž-j napolnjena in tovarne so zadnje so lovili. Potem so celo iz- ^nje mesece odpustile več delav-vabili poglavarja Waiyaki vi cev. Prav razveseljivo to popast, da je prišel v neko prista- ročilo ni. Ampak alarmantne-nišče, da bi tam z belci podpi- ga značaja pa tudi še niso te ve-sal nov dogovor. Tam so ga pa sti.
belci zaprli in odvedli v pregnanstvo in. je v Kibwazi umrl,
Te govorice in poročila sicer ne ustvarjajo v javnosti navdu-
se razmere naglo spreminjale. Leta 1895 je Anglija kar na svojo roko proglasila protektorat
kjer je tudi pokopan. Potem so ’šen j a, to je res. Kajti vsak, ki
čuje kaj o kakem zastoju v industriji ali gospodarstvu, se malce ustraši in zapre svoj nal Kenvjo. Potem je šlo vse, j žep. Postane bolj varčen in iz 'kakor so Angleži hoteli. Ti so ^njegovega žepa ne gre več de-gospodarili po svoje in doma- nar tako prosto, kakor v vese-či rodovi so postali brezpravna lih in dobrih časih, ko ve, da če raja na svojih domačih tleh. —(danes potroši dolar, bo imel ju-Angleži so jim nalagali visoke tri priliko zaslužiti dva. Vsak davke na pridelek in vse, a za postane nekam konservativen in to jim niso dali nič, ne šol, ne.ko ta konservativnost pride na-zdravstvenega skrbstva, skratka: .okrog, se začuti manjši promet ničesar!	|v trgovini, temu pa sledi manj
Pa ne samo to, še druge reči 'naročil v industriji in brezdelje so uganjali s Kenyjo. Na višjih sledi. Je kakor nekaka, kužna
točkah podgorja v Kenyji je eno najbolj zdravih 'podnebij. Angleži so tiste dele dežele kar enostavno proglasili za nedotaklji-
bolezen, danes se prime tega, jutri onega. Nazadnje je vse o-kuženo-.
Pa upajmo na boljše!
Nekaj takih, ki vam morda še niso znane:
Zakaj je železniška proga v
v notranj ost vzhodne Afrike, so . ve od strani zamorcev in izdali se razprostirali po pokrajini ob-1zakon, da noben zamorec ne sežni prag ozdi, po hribah, go- ! sme in nima pravice lastovati rah in nižavah. Zemlja je bila zemlje v tistem delu Kenyje. in je še vedno spočita, zato zelo .Tam je izključno samo za bel- južnoameriški državi Peru, ki jo rodovitna. Po pokrajini je žive-;ce. Tako so zamorci, iki so tam iimenujejo Central Railroad of lo kakih 32 zamorskih rodov, ki živeli od pamtiveka, razlaščeni	.Peru, najbolj znamenita na	sve-
so se delili v tri skupine:	Za-	vsega in odvzete	so jim vse pra-	tu?
marci Masai rodu so bili nekak vice.	Zato, ker proga te železnice
pastirski red in so se radi preše-j Pa to še ni vse. Kmalu nato |na gotovi točki teče naj višje Ijevali. Kavirondo rod, potem j so odmerili poseben del pokra- nad morsko gladino izmed vseh Kikuyu in Wakamba rodova so jine, kamor naj	se izselijo in	. železniških prog	na	svetu.	Na
bili bolj poljedelci. Ndorobo .naselijo domači	poljedelci. To!Š0tc!vi točki teče	ta	proga	15,-
rod pa se je bolj ukvarjal z lo- so naredili. Neki Sir Hilton T65 čevljev nad morsko gladi-vom. Rodovi so živeli v bližini j Young, ki je v imenu Angležev !no ter je naj višja izmed vseh vzhodnoafrikšega obrežja in tr-i komi,šaril nad pokrajino, je po prog na svetu, govali z razno zamenjavo itd., z zunanjim svetom. V prejšnjih stoletjih ,S0' hodili oboroženi vpadniki med nje lovit tudi suž-,nje. V notranjosti pokrajine so
posebni pogodbi zagotovil domačinom, da jih odslej ne bo nihče več nadlegoval in da je 'tisti del pokrajine za vedno nji- sko postavo? hov z vsemi pravicami.	| Leta 1789.
— Kdaj so v Združenih državah uvedli prvo zaščitno carin-
Spor zaradi Trsta ovira balkanski zvezi
Zahodno časopisje poroča 'o tajnih pogajanjih za rešitev tržaškega spora. V koliko so ta pogajanja napredovala in f kaj bodo Slovencem prinesla, javnosti še ni znano. Iz besedi bivšega Titovega, poslanika v Wash-ingtonu g. V. Popoviča pa lahko sklepamo, da to veliko ravno ne bo’, saj je dejal, da je sporno le vprašanje pripadnosti “nekaj nepomembnih slovenskih vasi . .
V zvezi s tem je zanimiva draga vest. Amerikanci so baje namignili Grkom in Turkom, naj ne hite preveč pri sklepanju vojaške obrambne pogodbe z Jugoslavijo, dokler ne bo. rešeno vprašanje Trsta. Nekatere vesti iz Ankare in Aten pa. pravijo, (da .so Grki in Turki sami manj navdušeni za vojaško zvezo s Titom, odkar so spoznali vrednost njegove vojske in odkar opažajo vse večje zbližanje med Beogradom in Moskvo.
Nova slovenska kulturna revija “SIDRO”
“Stvarnosti,” kultumo-politi-čni reviji, ki jo ureja g. Jeza, krščanski socialist in eden izmed nekdanjih “katoličanov v OF,” ki pa se je titovščine naveličal in poiskal svobodo izven Titovine, se je pridružila sedaj še Neodvisna kulturna revija SIDRO. Vodilni član. uredništva je Boris Pahor, pomagata pa mu Alojz Rebula in Pavle Merku. Podobno kot Jeza so šli tudi ti skozi partizanstvo, pa obstali danes na položajih slovenstva v tržaškem okolju. V uvodni besedi pozivajo odgovorne slovenske ljudi, naj “prerastejo sami sebe, svoje nazorske in strankarske koristi,” da bo mogoče ustanoviti “Narodni svet za obrambo človeških in narodnih pravic slovenskega prebivalstva.” Revija se je sicer na kulturnem polju postavila
proti ljubljanskim “tovarišem,” v svetovnonazorskem in političnem smislu pa z njimi ni dokončno’ prelomila.
Zapostavljanja ni ne konca ne kraja
Slovenski kmetje in obrtniki na Svobodnem tržaškem ozemlju so ustanovili svojo zadrugo, ki naj bi jim pomagala pri gospodarski osamosvojitvi in napredku. Prosili so oblastva za odobritev delovanj a. Finančni oddelek Zavezniške voj a š k e uprave je odobritev odklonil. Prizadeti rojaki so se sedaj obrnili na generala Wintertona, šefa ZYU s pritožbo in s prošnjo, naj prVo odločitev razveljavi, ker je Slovencem krivična, opozorili pa so na krivico, ki se jim je zgodila, tudi jugoslovansko vlado.
Marijini dnevi
Po mestu in deželi se vršijo enotedenske slovesnosti marijanskega leta. Ta teden je na vrsti Dolina. Ti marijanski dnevi, ki s®' nekaka ponovitev misijona, imajo velik pomen za duhovno obnovo vse župnije.
Po slovenskih naselbinah
Na Bazovici so imeli lepo proslavo materinskega dne. Glavna točka sporeda je bila pravljično igra v treh dejanjih “Trnjulčica” v priredbo g. Rustj a. — Materinski dan so proslavili tudi v Rojanu. — V Mačkcvljah so bili v zadnjih mesecih tudi precej živahni. Na pustni večer je Slov. kat. prosveta pripravila vesel in zabaven spored, na praznik Ma-|rijxnega oznanenja pa je Marijina dražba uspelo proslavila materinski dan. — V Gorici so sredi marca proslavili 50-let.nico rojstva pesnika Srečka Kosovela s posebnim, kulturnim večerom. O pesnikovem življenju in delu je govoril njegov prijatelj ' prof. A. Kacin.
* * *
— Koliko posameznih (vsaka zase delujočih kosti) je v človeški nogi?
Šestindvajset.
* * *
— Koliko pintov gre v en bu-šelj?
Štiri in šestdeset
* * *
— Koliko tehta človekova koža?
Okrog šest funtov.
------O------
Kam pa na Cvetno nedeljo?
Cleveland, O. — Da, kam na Cvetno nedeljo? V “starem kraju” smo na to nedeljo nosili v cerkev butare, butarice in oljčne vejice. Tukaj pa te navade žal ni. Da vam pa me bo preveč težko, vas Glasbena Matica vabi na svoj koncert ravno na Cvetno nedeljo, 11. t. m. popoldne ob štirih v veliki dvorani Narodnega doma na Senklerju. Tam vam bo ta odlični pevski zbor podal “butarice” prelepih naših slovenskih narodnih in umetnih pesmi, tako kot si jih boljše zapetih ne morete misliti. Višek užitka boste pa imeli pri poslušanju veličastne kantate “Jeftejeva prisega.” —
Vsi poznate ono zabavljico: “Eden Srb — armada, dva Hrvata — parlament, trije Slovenci — kvartet”. . . No, Glasbena Matica bo v tem oziru matematično točno dala zapeti tri pesmi za kvartet zares štirim dobrim moškim glasiovom. Da se ne bolhe .naveličali poslušati samo zbor, zato bodo poskrbeli že dobro znani odlični solisti in solistke. No, in last not least, zbore
in soliste bo spremljal orkester, vse skupaj pa je vežbal, izvežbal ter bo dirigiral priljubljeni Anton Šubelj.
Program je zelo skrbno izbran, pa tudi skrbno pripravljen. Uverjen sem, da boste z navdušenjem to “butarico” prelepih pesmi poslušali in ponesli domov. — Vstopnice dobite v predprodaji pri ljubeznjivih damah v Oražmovi slaščičarni in pri pevovodji. Naj ne bo Slovenca brez te “butarice” na letošnjo Cvetno nedelje.
Tine Meršol.
------o------
V Torontu je bilo lepo
Cleveland, O. — Z Jožetom Grdino, F. Goršetom. in Fr. Matohom smo odšli v petek obiskat naše rojake v kanadskem Torontu. V soboto in nedeljio smo se mudili med njimi in povedati moramo, da smo bili v resnici vsi zelo zadovoljni in veseli njihovega uspeha pri gradnji prve slovenske cerkve v Torontu.
Na slikovni predstavi v nedeljo popoldne se je zbralo izredno veliko ljudi. Zanimanje med rojaki za slovensko stvar je živahno.
Razgcvarjali smo se z arhitektom in s stavbenikom, ki cerkev gradi. Ogledali smo si vse doslej postavljene prostore. Polovico zgradbe je že končane. Treba je le še zgraditi cerkev samo, temelji in farna dvorana so’ že končani. Prostori so veliki in moderni in bodo odlično služili raznim zborovanjem in kultni' nemu delu. Vsem rojakom, ki se za postavitev cerkve v Toronto toliko trudijo, na uspehu iskreno čestitamo.
Anton Grdina Si-

Dr> Josip Grodoa:
Zgodovina slovenskega naroda
II. Doba državnega absolutizma in centralizacije
Od Ferdinanda II. do Leopolda IL (1619-1792)
5. Marija Terezija in njene državne reforme
Slednjič je Marija Terezija ukazala, da se postreli “črna divjačina,” to je divji mrjasci in svinje, ter dovolila, da smejo kmetje s plotom zavarovati svoja zemljišča. Ob takih socialnih nasprotjih se ni čuditi, da se kmetje niso odzvali s posebnim navdušenjem pozivu svojih ziemlj iških gospodov, naj gredo branit deželno mejo.
Nekateri iso izjavili, da bi že sli, ako bi hotela iti gospoda naprej; drugi so se izgovarjali na razne načine. Tudi njihova bojna oprava je bila slaba. Eni so prišli brez orožja, drugi s črvivimi helebardami ali zarjavelimi sulicami. Zato je bilo, treba za obrambo meje pritegniti. graničarje iz varaždinskega generalata. Ti pa so nastopali surovo in nasilno ter so povzročili ljudem mnogo škode. — Na Goriškem, kjer so kmečko do-naobranstvo nazivali z italijanskim imenom “cernide,” je bilo' še precej v dobrem stanu. Leta -MS. .je imelo štiri stotnije, goriškid, gradiščansko, tolmin-sko in kraško, ki so štele sku-Paj okoli 3000 mož. Njih polkovnik, grof StrassoldO', je te-^aj poročal na Dunaj, da ne nianj'ka mož, pač pa četovodij, 0r°žja in streliva.
V boljšem stanu, kakor stara deželna bramba, je bilo regularno (redno) vojaštvo. Do Marije Terezije je bila navada nadirati vojake kot prostovoljce. Zemljiške gosposke so v svojih; °krožjih razglaševale “paten-*e>” s katerimi so imenitni vojaški poveljniki vabili krepke Mladeniče pod svoje zastave in Jlur dajali za to stalno plačo. Od l°d še zdaj imenujejo po nekaterih krajih vojake “Žolnirje” (Soeldner).
Marija Terezija je prva uvedla vojaški nabor. Vsaki deželi, ln vsakemu okraju je bilo predpisano določeno število vojakov, ki so jih morali postaviti v C|ssarsko službo. Za temelj pri tej odločitvi je služil “podpis-ki se je prvič vršil 1. 1770.
Vojna služba je tudi še sedaj trajala celo življenje. Vendar so bili mnogi od nje oproščeni, tako duhovniki, uradniki, zdravniki, meščani in njihovi sinovi, rudarji, trgovci in še mnogi drugi. Vsak zemljiški gospod je imel pravico oproščati od vojaštva in je to svojo pravico mnogokrat zlorabljal, ker je opro-ščeval plemiče in bogatine, siromašnim staršem pa često jemal edine sinove.
Tako se je zgodilo, da so skoraj le kmečki sinovi in dninarji služili za vojake. Umevno je, da so se mladeniči zelo bali pri-
Guatemala—Kaj boš dala!
(Dalje)
Najmanj pol ure je bilo še do mesteca San Miguel. Dosti časa, da med potjo še kaj zanimivega in poučnega izvemo o Gua-temali. Bolj ko se bližamo mestecu, bolj se čudimo njegovi zunanji obliki. Tako daleč od sveta,, nikakih zvez z večjimi kraji, da o cestah sploh ne govorimo. Pa vendar tako čeden kraj! Father je pojasnjeval:
“Guatemala je res samostojna država, ena od srednjeameriških republik. Tako je vsaj na zunaj. To vsekako velja za njene mednarodne odnose. Na znotraj je pa vse kaj drugega kot ustaljena enota. V njenih predelih je še polno neraziskane zemlje, ki tudi vlada v glavnem mestu ne ve kaj prida povedati o njej. Tam gre življenje, kolikor ga pač je, čisto svojo, neodvisno pot. Pa tudi svet, ki je preiskan, civiliziran in znan, je silno razcepljen. Prav za prav sestoji re-
ne! Jezikoslovci razločujejo v'obal Sredozemskega morja, pa j vse v redu in da smo vsi zanes-
uGatemali vsaj zikov, nekateri nikoli prišli v
12 različnih je-j hoče napredovati in želi Indi-od teh niso še janca potegniti za seboj. Ali
knjige. Ljudje
silne vojaške službe, ki se je publika Guatemala iz nič manj
duši
Popravimo ogrodja in fcnderje na vašem avtomobilu
•
SUPERIOR BODY &
PAINT (0.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
FRANK CVELBAR, lastnik
NAMERAVATE KUPITI u PRODATI HIŠO, TRGOVINO Pokličite za zanesljivo in točno postrežbo:
JOHN ROŽANCE
i-K eakeeand REALTY CO. -iS^iWaterloo Rd. KE 1-6681
p AH sto prehlajeni?
da v nas dnamo izborno zdravilc Pridifm ustavi kašelj in prehlad. 6	ko	čutite	prehlad.
iandei Orug
15702 WATERLOO RD.
N KE 1-0034
jemor^e^a ^Prejemamo in izvršu-^ po P°šti tudi za Clevelnad.
celo življenje niso več mogli o-tresti. Zato so se ji skušali odtegniti z begom na Beneško ali v planine, kejr so se skrivali pc» cele mesece, dokler nabor ni bil končan in določeno število rekrutov dopolnjeno. Občinski možje so morali loviti te begunce, jih zasledovati po njihovih skrivnih zakotjih in is silo tirati pred naborno komisijo.
Dokler je bil v navadi še stari način vojaškega nabora, so Islužili Slavonci pri različnih; regimentih. Dali so se najeti tistemu, kdor je obetal boljšo plačo. Leta 1771. so dobili regimenti stalna naborna okrožja. Kranjska je bilo določena v dopolnitev pešpolku št. 43, čigar imojitelj je bil 1. 1775. gfrof Anton Thurn, med tem, ko je sedanji deželni polk št. 17 takrat imel svoje naborno okrožje v Mladi Boleslavi na Češkem. — Med odličnimi Kranjci, ki so se prolslavili v vojnah Marijie Terezije, je omeniti posebno barona Maksimilijana Rechbaeha, grofa Antona Lan-thierija in barona Augusta Ra-spa. (Poslednjemu, ki je bil polkovnik pešpolka št. 17, se jei posrečilo, da je bil odlikovan z viteškim križcem novousta-noustanovljentega reda Marije Terezije (1762).
Vojna bremena, ki so jih morale nostiti dežele za časa nasledstvene in sediemletne vojne, so bila zelo težka. Bilo je treba postaviti določeno število rekrutov, n.pr. Koraška 1200* peščev in nlekaj konjikov, jih oborožiti, preskrbeti strelivo, konje in živila. Poleg tega je zahtevala vlada še vedno nove “kontribucije” v dtenarju. Osoj-ski samostan na Koroškem je plačal v letih 1740.—1765. okoli 25.000 goldinarjev davka, to je deseti del svojega premoženja.
Ljubljani je bil naložen 1. 1760. vojni da vlek v znesku 6000 goldinarjev. Mesto si je vz-lic svojim velikim posestvom nakopalo dolgove, ki jih je šele 1. 1784. poravnalo. Enako se je godilo drugim zemljiškim gospodarjem. Morali so vzeti die-nar na posodo ali pa ga dobiti od svojih podložnikov kot zemljiško odkupnino. Značilno je, da so ljubljanski bosonogi av-guštinci mesto denarja morali dati svojo srebrno kadilnico.
(Dalje prihodnjič)
------o------
— Prva železnica v državi Illinois je stekla 1. 1850.
ko 283 (!) majhnih republik, skoraj bi rekel: narodov. To se pravi, iz toliko indijanskih naselbin. Menda bi jih imenovali občine, tu jim pravijo' “munici-pio.” Nekaj med njimi je prili-ono velikih in štejejo do 80,000 ljudi in več. Druge so majhne, da štejejo komaj do 500 prebivalcev. Vsaka teh občin ima svoje navade, svoje postave, tudi do neke meje svojo vero. In pa na jezik ne pozabimo, Mislite, da je v Guatemali španščina povsod doma? Še daleč
jih govore, pišejo ne v njih. Vrhu tega je še polno dialektov v enem in istem jeziku. Tako se ti zgodi, da se naučiš nov jezik, pa ne razumeš človeka, ki pravi, da govori isti jezik.”
“Pa španščina vendar veže vso deželo . . .?!
“Kakor se vzame. Uradno že, pa v Guatemali je veliko več ■neuradnega kot uradnega. Če ponovim, da je tri četrtine Gua-temalcev še blizu tam, kjer so bili tukajšnji Indijanci pred prihodom Evropejcev, si lahko mislite, kakšna je tista povezava. Vzelo bo še dolga desetletja, morda stoletja, da se prepad med Indijanci in Ladinci izravna. . .”
mislite, 'da se da? Prav nobene
“Ladinci, pravite? Kdo so pa to?”
“Tu doli imenujemo Ladince tiste mešance, ki jim pri vas pravite ‘“mestici.” Mešanci iz španske in indijanske krvi. Kar pri nas ni čisto indijansko, je ladinsko. To je kajpada toliko kot latinsko.’ Čistih belcev skoraj nimamo, razen kar se nas je naselilo tu prav v naj novejšem času. Našo vlado imajo V rokah Ladinci. Ne rečem, da se 1 ne trudijo za napredovanje In- i dijancev. Vsaj nekateri. Am-pak opravijo malo, Indijanec ostaja trdovratno starokopiten.” “Čudno! Po stoletnih stikih z Evropejci še zmerom, tak odpor!” “Točno! Dve kulturi, druga ob drugi, pa se ne moreta pomešati, razen prav ob robovih. La-dinec predstavlja nekoliko pre-oblikovano evropsko kulturo od
»
ZNAK SPOMLADI — Po Srednji Evropi je že nastopila zelena pomlad. Okrog hiš po kmetih se sprehajajo koklje s piščeti. Na sliki vidimo mladega dekleta, ki ima v svojem objemu celo krdelo teh ljubkih živalic.
ZA VELIKO NOČ
vedn!.,t'atn? veliko doma sušenih okusnih želodcev in suhih klobas. Tudi spodin^ef26 VSC vrs'e meso in grocerija. Naše veselje je: Zadovoljne go-
BARNEY NOVIČKI - ALBIN RESNIK
oS3 E. 81 st.	Tel.: MI-1-5471
(ZNANA JERIČ TRGOVINA)
^	VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM!
NAVPIČNO — Letalo Convair XFY-1 ameriške mornarice zleti in pristane navpično. Zanj torej ni potreba nobenega velikega letališča.
želje za napredek nima! Da, Oblečen hoče biti sijajno kot ga vidite. To si zna sam oskrbeti kot se je naučil od davnih, davnih prednikov. Ne mara pa ne boljšega stanovanja ne bolje ob delane farme. Za življenje potrebuje jako malo. V šolo noče, učiti se noče. Vlada seveda uvaja obvezne šole, pa indijanski oče bo žrtvoval zadnji groš iz žepa, da podkupi ž njim javnega uradnika. Tako mu ni treba lotrok pošiljati v šolo. še rojstev in smrti v družini ne sporoča uradnim organom, če ni naravnost prisiljen. Z eno besedo: Indijanec ima Ladinca za vsiljivca, ki nima v Guatemali ničesar opraviti. Ladinec se pa seveda tudi ne počuti doma, zmerom se boji, da mu bo Indijanec kakšno zagodel.”
‘“Ali pride res tudi do očitnih prask?”
“še do kaj hujšega kot golih prask! No, zadnje čase res ni dosti tega, pa pred desetletji so se godile še jako hude reči. Ne prav daleč od tu je mestece z imenom Saloma. Danes je tam lepo število Ladincev. Zemlja v okolici je dobra in Ladinci so silili tja. Kos za kosom so jo ku-ipovali od Indijancev. Indijanec je večino izkupička zapil. Ko se je iztreznil, ni bilo ne zemlje ne denarja. Jezil se ni nase, ampak na Ladince. Prišlo je do krvavih obračunov, še danes ni pozabljeno, kako so Indijanci v vasi grdo poklali 20 Ladincev.” “Hm! Zmerom manj se čudim, da so si komunisti izbrali to deželo za svoje prodiranje v Južno Ameriko. Saj jim je treba le nekaj strumno organiziranih ljudi v glavnem mestu, pa so takoj lahko' trdno v sedlu. Kaj pravite?”
‘ ‘Kaj naj rečem? Podoba je, da so to že napravili. Sicer bomo pa že še kakšno rekli, zdaj smo v San :Miguela in stopimo pozdraviti župnika.” — P. B-ič.
JOŽE GRDINA:
PO VZHODU IN ZAPADU
Iz Libanona v Sirijo — Proti Damasku — Spreobrnenje sv. Pavla — V Damasku — Neprijetnost — V palači zunanjega ministra Sirije — Na meji Sirije in Jordanije — Po Jordaniji — V Amanu — Proti Jeruzalemu.
(Nadaljevanje)
Ob 5. uri popoldne smo se pripeljali v Derro, malo obmejno mesto Sirije, kjer smo morali izstopiti ter iti v colninski urad dati pregledati potne liste. Ker še je med tem nabralo tam že dosti potnikov, ki so potovali v Jeruzalem, jie vzelo precej časa, da so nam overili potne liste ter nam dali dovoljenje, da moremo prekoračiti mejo. Bili so prav natančni; glede prtljage | skoro nič, zelo pa glede potnih j listov in vize; to so pregledovali do potankosti.
Je bila popolnoma na mestu, da sem si že v Damasku poskrbel potrebno odjavo. Ako bi tega ne storil, bi imel tu sitnosti in je sploh vprašanje, da bi mogel tisti dan nadaljevati pot proti Jeruzalemu.
Ko je bilo končno vse v redu, smo se odpeljali naprej ter prišli na mejo Jordanije. Tu nas je spet ustavila obmejna straža. Bal sem se, da se bo pregleda-vanje spet vleklo, pa je bilo kar hitro opravljeno.
Moj sopotnik Arabec, s katerim svo precej govorila tekom vožnje, je bil iz Amana v Jordaniji in je tiste uradnike, zlasti načelnika dobro poznal. Po rokovanju je bilo soditi, da sta si zelo dobra prijatelja; rekel je načelniku, da je v našem avtu
ijivi pa poštieni ljudje. Zato soj nam kar brž overili potne liste, rje da bi spraševali odkod in kam; glede prtljage so samo vprašali, kaj imamo, gledali nič in v nekaj minutah je bilo vse končana.. Prav tisti čas so se nahajali tam trije Amerikanci, ki so se vračali iz Jeruzalema ter potovali v Baalbiek. Tako so mi povedali po kratkem razgovoru na uradu. Vsi trije so. imeli takozvane “Special Passport”, posebne potne liste, s ka terimi so potovali, toda so se tudi morali ravnati po predpisih.
Tako naglo ni šlo na nobeni meji kot tukaj.. Ppej me je ravno ta meja najbolj skrbela; zdaj sem videl, da je bila tista skrb kar odveč. Hvala Bogu, da se je do sedaj vse tako lepo steklo, sem dejal, ko je avto drvel preko zapuščene pokrajine države Jordan.
Na potovanju 1. 1937 nisem bil ne v Libanonu ne v Siriji, v tedanjo Transjordanijo sem stopil le za par korakov preko mostu rekle Jordan; bil sem samo v Palestini; zato sem bil zelo vesel, da sem po novem načrtu videl Libanon, Sirijo in Jordan, predvsem pa Damask in Baalbiek. Ni mi bilo žal ne truda ne stroškov.
Jordanija je ena izmed sedmih arabskih držav, ki so zaradi naraščajočega judovskega vpliva v Palestini zvezane proti judovski državi Izrael. To stem videl že, ko sem iskal vize za vstop v te države. Še prav posebej pa sem to opazil, ko sem se peljal preko Jordanije. Ne samo kaka arabska begunska taborišča, katerih je v Jordaniji dosti več kot pa v Siriji ali katerikoli arabski državi, pač pa tudi iz raznih priprav za morebitno vojno, o kateri so Arabci govorili, da je neizogibna. Na prostornih planjavah so se vež-bali vojaki takozvane “Arabske legije,” tam so stale barake za vojake, skladišča in topovi.
Moj sosed Arabec, s katerim sva si postala že kar dobra znanca, je kazoč na vse te priprave in skladišča dejal: “Vidite, kako se mi Arabci pripravljamo. Enkrat bo počilo in to prej ali slej.”
“No, izgleda res, da se dobro pripravljate, ampak vsekakor do vojno še ne bo tako kmalu prišlo, menim jaz. Vojna je huda stvar. Začne as jo še, ampak končati jo, to je pa druga. Lahko se tudi izcimi spet svetovna vojna,” sem mu jaz govoril. “Ja, pa za nas ni drugače kot, da se udarimo in iztiramo Jude iz Palestine,” pravi ogorčeno Arabec ter pripovieduje, koliko gorja so Judje napravili Arabcem, zlasti, ko so jih pognali iz Palestine bose in nage ter brez vseh sredstev.
Tako sva se razgovarjala, med tem pa gledala vojaške barake in begunska taborišča, ki so bila tu pa tam ob cestah, koder smo se vozili. Močno sem. podvomil, da bi bilo tako, kot je trdil Arabec, ker Arabci niso nič kaj edini med seboj, pa tudi oboroženi niso dovolj. Korajža jie že, denarja pa ni, vsaj kaj prida ne. Pri Judih bo drugače. So sicer neprimerno šibkejši, ampak bolj združeni, pa tudi neprimerno boljše oboroženi in bogati.
(Dalje prihodnjič)
------o------
MEDNARODNI DOGOVOR O TEHNIČNEM SODELOVANJU V AFRIKI
Predstavniki Belgije, Federacije Rodezije in Njasalanda, Francije, Portugalske, Južne Afrike in Velike Britanije so nedavne. na zasedanju v Londonu podpisali dogovor o uradni ustanovitvi Komisije za tehnično sodelovanje v Afriki, južno od Sahare (CCTA). Poleg desedanje-ga delovanja na področju zdravstva, delavskih vprašanj, poljedelskega gospodarstva, izkoriščanja zemlje in gozdov ter stanovanjskih in vzgojnih vprašanj,
jse bo komisija odslej bavila tudi z živalskimi boleznimi, biologijo, sociologijo, klimatologijo ter bo sklicevala tehnične konference v Afriki. Komisija upravlja Medafriški urad, ki se bavi z izmenjavo obvestil o raznih vprašanjih ter je ustanovila posvetovalni odbor strokovnjakov za razna krajevna vprašanja, v katerem sio. predstavniki šestih držav članic. Stalno tajništvo komisije je v Londonu.
Ženske dobijo delo
Iščemo žensko
Iščemo žensko, da bi bila tovarišica naši materi. Kličite HE. 1-2867.	(69)
MALI OGLASI
Trgovina naprodaj
Beverage store z C-2 licenco, dobroidoča trgovina', se mora prodati radi bolezni, zaloga, oprema, hladilnica, delivery truck. V collinwoodstki slovenski naselbini. Nizka najemnina. Cena $1800. Broker SU-1-4121.	(7,9,12,14,16,apr)
Hiša naprodaj
Radi odhoda v Florido prodamo hišo na East Park Dr., severno od Blvd. 6-sobna Colonial, dvojna garaža, zabavna soba, kuhinja o bita s ploščami, kopalnica, stranišče zdolej.— Kličite lastnika zjutraj ali zve čer IV 1-3139.	(70)
Naprodaj
6-sO'bna zidana angleška Colonial hiša v izvrstnem stanju,, blizu E. 185th St. in trgovin, Kličite KE 1-2718.	(69)
Naprodaj
V Euclidu, 806 E. 236 St., krasna 6-sobna zidana Colonial hiša, plinski furnez, garaža, lot 50x150. Proda se za zmerno ceno ali zamenja za malo hišico v isti okolici.
če hočete prodati vašo hišo —imamo kupce za l-družinske in 2-družinske hiše v bližini Grovewood in E. 185 St.
John Knific
820 E. 185 St.	IV-J-7540
((7.9.apr.)
Stanovanje išče
Družina z dvema na pol odraslima otrokoma išče štiri ali pet-sobno stanovanje v okolici St. Clair- Ave. Kličite po 5:30 pop. EN 1-7559.	(—68)
Stanovanje in hrana
Družina brez otrok vzame na stanovanje in hrano dva moška. Lepe sobe, mirna okolica, blizu busa. Vprašajte do 8 zv. na 17901 Dillewood Rd.
(70)
NAPRODAJ
na South Lake Shore Blvd., v fari Holy Cross, zelo privlačen pet in pol sobni brick veneer bungalow. Ena spalnica, prsna kopel in umivalnica na 1. nadstropju, 2 spalnice, kopalnica na 2. nadstropju. Dvojna garaža in dovoz. Se lahko TAKOJ VSELITE. ZAMENJAVA MOŽNA.
Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE-1-5030
(70)
Naprodaj
Hiša za 2 družini po 4 in 4 sob. Na E. 72 St., v dobrem stanju. Zmerna cena. Vpraša se v uredništvu.	—(69)
Stanovanje išče
Mirna slovenska družina išče 5 neopremljenih sob v okolici sv. Vida. Ima dobra priporočila. Kličite UT 1-5450.
— (69)
Sobe se odda
3 neopremljene sobe se odda starejši dvojici na 6303 Schade Ave. He 1-2567.
Hiša naprodaj
E. 61 St. in St. Clair Ave., hiša za 2 družini. 4 sobe zdolej, 3 zgorej, plinski furnez, klet pod celo hišo. $7500.
Oshen Realty
SW 5-6256	(68)
V Peterburg da cesar sporočiti, da je moral predolgo čakati in tudi da bi bil pop v Tu-ilerijah neudobten pojav in naposled, da je zvedel “o petnajstletni veliki kneginji Ani, da še ni dozorela. Ker pa pri dekletih med prvimi znaki godnosti in popolno zrelostjo dostikrat mineta po dve leti, bi moral, cesar v tem zakonu prebiti morda še tri leta brez otrok, kar pa se ne sklada z meni.” S tem ginajkološkim razmotrivanjem se konča cesarjevo rusko snubaštvo, ki se je pričelo z otožnim prizorom v Erfurtu.
Habsburžani pa so imeli ve' dno mnogo otrok, rodovitnost je bila tu tako rekoč zajamčena. Ko zve, da je rodila mati izbranke 13 otrok, njeni babici pa 1 in celo 26; vzklikne cesar: “To je uterus, ki ga potrebujem!” Da bo Franc ponudbo sprejel, je bilo prav tako ne-vomno, kakor da se mu bo o-pokorila In že ji piše prvo pismo, ki je napisanb lastnoročno in ki je navzlic temu mestora ki je navzlic temu mestoma čitljivo. Pisal ga je z Mene-valovo pomočjo in z večjim naporom, nega se sanja njeni šolarski pisavi:
“Draga sestrična, sijajne lastnosti, ki odlikujejo Vašo osebo, so nas navdale z željo, služiti in Vas častiti. Obračamo se do Vašega očtea, cesarja, s prošnjo, naj nam zaupa srečo Vaše cesarske visokosti. Ali smemo upati, da boste milostno sprejeli čuvstva, ki so nas dovedla do tega koraka? Ali si smemo laskati, da ne boste privolili samo iz dolžne pokornosti do svojih staršev? Če goji Vaša cesarska visokost vsaj naj-rahlejše čuvstvo do nas, ga boi-mo tako skrbno negovali in si bomo tako neomajno prizadevali, Vam ugajati v vsem, da si upamo kesneje pridobiti vso Vašo naklonjenost . . .”
Ali je kedaj kak velik duh napisal bblj smešno stvar? Dobro mu je znano, da ga bo vzela kvečjemu iz otroške pokorščine in da ne more gojiti prav nobenega nagnjenja do tega vraga, ki je od njenih otroških let očetu jemal deželo za deželo in pri katerega imenu se je zmeraj z grozo prekrižala. Zaveda se, da ima čisto druge naloge na svetu, nego ugajati goski, 'ki nima druge odlike, razen sreče, da se je rodila kot Habsburžanka; ni ne lepa ne pometna ne pogumna ne strast na, — in vendar sili Napoleona dvoumnost njegovega položaja k tej prošnji, dasi ni sicer še nikoli prosil na svetu!
S svojo sultansko gesto izroči prijatelju Berthirju, ki ga zastopa na Dunaju kot snubca, za nevesto svojo sliko v dia mantnem okviru in nakit, ki je vreden poldrugi milijon. Pri formalni poroki na dvoru pa ga zastopa nevestin stric, nadvojvoda Karol, ki ga je Napoleon kakih desetkrat porazil na boj nem polju.
Cesar je ta čas bolj zaposlen z uredbo doma nego z državnimi posli: izbira pohištva, blago, ji da šivati opremo za pet milijonov, dočim sama prinese samo pol milijona vredno. H-kratu natančno proučuje popotovanje Marije Antoinette, da bi z nerodnostmi v etiketi Habsburžanom ne dal prilike za škodoželjno veselje, naroča pri krojaču modne frake, pri čevljarju čevlje z zaponkami, hodi na lov, jezdi, da bi shujšal, da, uči se vnovič plesati.
na nosečnost se v početku svečano oznani senatu in ljudstvu, ukažejo se molitve za prestolonaslednika, Francija slavi praznik veselja kakor v paganskih časih.
Ko lepa Walewska prispe, ji da vsega, kar si poželi, Napoleon vidi otroka, ga ljubkuje, ga imenuje za državnega grofa, mu postavi za varuha kancelar-
sta nečitljivo zaročno pismo, ki "a’	^ drugega ne druži
ji ga objasni samo podpisani ve- dveh ljudi, ^ki se ljubita: liki N, prejema vsak dan rože ,a^0 e?n me^ansM zakon in bo jutri v Compiegnu ugle- s * moz'
dala strašnega moža, ki jo pri- In kakor se zdaj v vseh stva-čakuje z vso svojo rodbino. reh zgodba njegovega življenja Ali nenadoma podre ta revo- razliva v brezbrežnost, da se lucionarjeva trdna volja in og- komaj še razločijo obzorja, tali j evita nestrpnost z mladostno ko nastajajo tudi med ženami živahnostjo to ograjo zastarelih njegove poti nova razmerja, oblik: cesar sede z Muratom v Poljakinjo, 'ki bi ji bila Jose-kočijo brez grba, sleče pošiti, phina nekoč izpraskala oči, po-njegovimi na- frak, nadene svojo staro uni- vabi ločena cesarica k sebi v formo in se pelje nevesti napro- Malmafcon; Walewska ji prine-ti. Na njeno karavano naleti se Napoleonovega otroka, ki ga ravno ko menjajo konje, dež li-
Josephine ni mogla roditi. To je odločilo njeno usodo. Zaupni ljudje vedo kakšna skupina poseda na malmaisonski terasi: dve ženi, ena osivela, rojena v Zapadni Indiji, ki je prišla iz ječe na francoski cesarski prestol, druga cvetoča, vzgojena na obubožanem poljskem gradu, poročena s starim, bogatim možem. Slučajen pogled na nekem plesu jo je vrgel iz naravnega tira, — med obema ženama pa otrok moža, ki ju je lju-
bil in obe zapustil, ker je hoteli prisiliti majhno neumno Habs-buržanko, da bi ovekovečila njegovo ime, ki se je zdavnaj ovekovečilo samo.
Ali ko pride cesaričina ura, ga čaka še velika in usodna odločitev. Pariz in Francija vesta, da je mlada žena legla k porodu, vse pričakuje naslednika, sovražniki se ga boje, še preden živi, ljudstvo, ki je ob takih prilikah vedno dinastično, moli za mater in za otroka. Napo-
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
je kakor iz škafa; presenetiti hoče nevesto, ali hlevar ga spozna, odpre vrata: “Njegovo veličanstvo!” In že sedi poleg nje | v vozu, odslovi dvorno damo, poljubi nevesto in se smeje, ker je popolnoma premočen. Ona pa pravi v zadregi srčkano besedo:	“Sire, vaša slika ni
idealizirana!”
“Lepa ravno ni, si misli ce-| sar, kajti obraz ima nekoliko! kozav, ustnice debele, oči dno modre, tudi ima za svoja leta premočna prša, a vendar je sveža in mlada.”
Ceremoniarji se zvečer prestrašeni zavedo, da je njihov dolge tedne preizkušam sporedi razdrt; pri srečanju s csarjevoj rodbino dela vsako kar hoče, dekleta s cvetlicami morajoi| krajšati svoje čestitke, kajti vsi so mokri in prezebli. Priredil se na naglo večerja za tri osebe, tretja je Carolina. Ob eni po polnoči gre v Compiegnu) vse spat. Tedaj pa potegne cesar strica kardinala na stran in mu stavi doktorsko vprašanje: ali ni Marija Luiza zaradi dunajske poroke že njegova žena. “Da, Sire, po civilnem zakoniku,” odvrne svečenik s slutnjo v srcu.
Prihodnje jutro naroči cesar skupni zajtrk k cesaričini postelji. Uro kesneje je znano! vsem.
S tem improviziranim nočnim napadom je Napoleon tako j premagal ligitimni svet, kakor j ga je na bojnem polju; zavzel je habsburško trdnjavo v na-l skoku, kakor se zavojevalcu] spodobi.
Z zlobno dvoumnostjo piše] prihodnjega dne tastu, ki ne| isluti ničesar: “Izpolnjuje vse moje nade in že dva dni ji ne-| prestane izkazujem in prejemam od nje izraze nežnih čuv-stev, ki naju družijo. Našla sva] se popolnoma . . Dovolite mi torej, da se Vam zahvalim za to j lepo darilo.” Stric ju poroči] šele po sijajnem sprejemu v Parizu. Pri Josephini se je s svo-j jim blagoslovom zakasnil osem j let, tu štirinajst dni.
Cesarju se zdi dražestna. “Jemljite Nemke, pravi svojimi] zaupnikom, krotke so, dobre, nepokvarjene in sveže kakor cvetlice.” Hvaležen ji je, da] živi v slogi z njegovo rodbino, “mir v hiši” mu je nova stvar. Ocenjuje ji toalete, jo ščiplje) v lica in jo imenuje: moja do-[ bra živalica.
Čez nekaj tednov prispe vest] iz Poljske: otrok schonbrunn-[ skih tednov se je rodil, — de-| ček. Čudno- zamotana čuvstva se križajo v njegovi notranjosti: prav iz tega gradu, v katerem) je kajpada vsakikrat prebival samo, ko je bil gospodar odsoten, je doma njegova sedanja) žena, ki pa še nič ne kaže, da bi nameravala izpolniti svojo dolž-| host. Cesar omahuje, pozove Poljakinjo v Pariz. Ali kmalu] nato opazi tudi Marija Luiza, da bo mati: qesar “živi v radosti, d jo je težko popisati,” piše)
B

!	Vi.-’-	.
1891
Naznanilo in Zahvala
Potrti in užaloščeni, naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da se je Vsemogočnemu Bogu dopadlo poklicati našo nadvse ljubljeno soprogo, mamo in staro mamo ter sestro
MARY DEBELAK
rojena P U R K A T
Blagopokojnica je srečno prestala operacijo na očeh in se že nahajala doma na potu okrevanja, ko je nagloma umrla, zadeta od srčne kapi, dne 2. marca 1954.
Pogreb pokojnice se je vršil dne 5. marca iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi in po opravljeni sv. maši zadušnici. in cerk* venih obredih v cerkvi sv. Vida smo njeno truplo položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary.
Pokojnica je bila doma iz vasi Hrustavo pri Velikih Laščah, odkoder je prišla v Ameriko pred 34 leti. Ob času smrti je bila stara 62 let. Bila je članica društva Danica št. 11 SDZ in podr. št. 25 SŽZ.
Tem potom si štejemo v dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili krasne vence in cvetje k njeni krsti, da je bilo videti kot bi ležala sredi vrta. V velika tolažbo in uteho nam je bil ta izraz vašega sočutja.
Dalje najlepša hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki. se bodo brale za mir in pokoj njene duše. Bog Vam vrni stotero!
Lepa hvala vsem, ki so darovali v gotovini za razne dobre namene v spomin pokojnici.
Hvala vsem onim, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki. so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Iskrena hvala članicam podružnice št. 25 Slvenske ženske zveze za molitve ob krsti pokojne. Lepa hvala Slovenski dobrodelni zvezi kakor tudi podružnici št. 25 SŽZ za hitro izplačitev posmrtnine.
Najlepša hvala pogrebcem, ki, so nosili krsto, kakor tudi onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu, ter Zakraj-škovemu pogrebnemu zavodu za lepo urejen pogreb in vsestransko pomoč.
Enako bodi izrečena naša topla zahvala Rev. Tomcu za podelitev zadnjih zakramentov, ter Rev. Bazniku za molitve v pogrebnemu zavodu, za darovano sv. mašo zadušnico in pogrebne obrede v cerkvi ter za spremstvo na pokopališče^
Našo zahvalo izrekamo tudi vsem^ ki so nam stali ob strani in nam bili v pomoč na en ali drugi način, ko je nas zadela kruta usoda in smo izgubili naše najdražje — ljubljeno soprogo, mamo in staro mamo. Hvala vsem, ki so izrazili svoje sočutje, pismeno ali osebno, kakor tudi vsem, ki vsled izredno hudega mraza in slabega vremena niso mogli priti se posloviti od pokojnice v pogrebnem zavodu.
Ljubljena soproga, mama, stara mama in sestra! Tako žalostna in prazna je naša hiša sedaj, ko Tebe več med nami ni. Nikakor ne moremo verjeti, da Tvoje truplo zdaj počiva v hladnem grobu. Niti posloviti se nismo mogli od Tebe, tako nenadoma Te je usoda odvedla s teboj tja, odkoder ni več povratka. Duh Tvoj bo vedno živel med nami in spomin na Tvoje blago srce ohranimo do konca dni, ko mi pri-
demo tja, kjer si Ti!
Žalujoči ostali:
Oko Tvoje nam več ne sije, srce ljubeče več ne bije, za Te se gorka solza lije— a zaman—Tebe krije grob hladan.
ANTON, soprog FRANK, sin	JEAN, hčerka VALERIA, snaha
KENNETH in GREGORY, vnuka V stari domovini zapušča dve sestri, NEŽO in FRANČIŠKO, ter brata ANTONA in več sorodnikov Cleveland, Ohio, dne 7. aprila 1954.
leon je prečul vso noč pri ženini postelji, zjutraj se umakne. Tedaj pride zdravnik z malodušhimi 'besedami: Otrok ima slabo lego, življenjska nevarnost za mater in otroka!
Te besede zamajejo ctesarju vso stavbo njegovega dinastičnega načrta. Ali ni pričakovati, da bo zdaj ta železni človek u-kazal, naj predvsem rešijo o-troka, na katepega prvi dihljaj težko čaka sam in ž njim milijoni? Kdo je Marija Luiza? Če mu je rodila zdravega dečka, je njena naloga na zemlji opravljena. Ali more cesar odločiti drugače?
Storite popolnoma tako, kakor da rodi meščanska žena! Rešite pred vsem mater!”
Po dveh urah sta rešena oba. V naj večji napetosti šteje Priz strele: 19, 20, 21, do tod pomenijo princeso. Šele 'ko zagrmi 22., popade vse mesto vesela
vročica. In ko okrog starega bourbonskega gradu buči vzklikajoče ljudstvo ter še vedno bobne topovi, stoji mali artilerijski poročnik pri oknu, mehanično računa kaliber streljajočih topov, zre na nestalno množico pod seboj, premišljuje daleč nazaj in še dalje naprej.
Komorni sluga je ob tej uri videl solze v hladnem sivomo-dpem očesu.
(Dalje prihodnjič)
CLOVER DAIRY
JOSEPH MEGLICH in SINOVI
Slovenska mlekarna
VSI MLEČNI IZDELKI
Dovažamo na dom Točna postrežba Se priporočamo
1003 E. 64 St.
EN 1-4228
Naznanilo o preselitvi
NAZNANJAMO, DA SMO SVOJO GOSTILNO
I I G TONY'S
preselili iiz dosedanjih prostorov na 575 E. 140. cesti
v nove prostore na 573 East 140. cesti
IMAMO VEDNO NA RAZPOLAGI ODLIČNO PIVO, VINO IN RAZNE VRSTE ŽGANJA.
Lastnik TONY TOMAŽIČ
pri tej priložnosti želi vsem svojim posetnikom VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE
H
ZA VELIKO N0CI
Kakor druga leta, tako imamo tudi letos polno zalogo doma soljenega in prekajenega mesa, kot šunke, želodce, klobase in plečeta.
Dovažamo na dom. Naročila sprejemamo in pošiljamo po pošti tudi izven mesta.
Imamo: moko, sladkor, maslo, orehe (cele in jedrca), bele rozine, med, jajca in vse vrste zelenjave.
POLNA ZALOGA SVEŽEGA MESA IN GROCERIJE PO ZMERNIH CENAH
HOLMES AVL MARKET
15638 Holmes Avenue	Cleveland 10, Ohio
Liberty 1-8139
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
Na potovanju prejme neve- Metternich na Dunaj. Cesarici-



Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto
Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01%
če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 1®. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoi.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti ee obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, Dl«