foitalna plačam i ntmlnl XIII. lejtnlk. ^vugustul 20. 9. numera. Mčsečne verske novine. Vu Imenl prSkmurske evang. linjorlje redltel ' I v&davnlk i TLISAR JANOS, Murska Sobota. Rokoplsl le moralo v Puconce poiilafi. Ček računa št. 13,586; imč »Dfiševnl Ust" Puconci. Cejna na eejlo leto 20 Dln., v zvttnstvo 30 dln., v Amerlko 1 Ool., edne numere 2 dln. Naprejplaiilo gorlvzeme viakl evang. ddhovnlk I vuiitel. Mlatidev z Gospodnom. nQedeon je rdnč mlato pšenico v gjfimll,, da bi jo mentttvao predMidi-ahcov. I prikaže se njemi angel Go-spodov i njemi erče:Gospod s tebom, li močen mož!" (Sod. 6, 11—12,) Vu etom kčpi je to Itišno, ka se med dolnm nrikžfp angel Goapodnov cdnomi bogabojččemi človeki. Ci bi vu kšpi zma-lao, bi ete tituluš podpisao: Mlatldev z Gospodnom. Tisto, štero mi z legčnskov šegavostjov, ali z detečov nepremišlenost-jov za moč imenUjemo, je nika bole leh-nčče, preidoče, kako pleva. I nezgovorno velika navučnost se skriva vu govori an-gela, ki etak oberčč toga delajočega: Gospod s tebom, ti močen mož! Ja, eto je! jeste nikžk, komi se eto Iehko pravi: tnočen mož, ali to je samo eden mogoči bidti. Tisti, kf je z Gosp6dom i z kčm je Gospčd. I nigdžr nikoga delo nemore bidti ndshajno, samo etakšega člo-veka. Ml lehko gučimo od dobre zemlč, od dobroga setnena, od dobre mlatilnice, edno je potrebno: naj Gospod znami bo-bode. I z toga se spominajmo vsigd&r med, našim delom. Ali ndjbole pri mlatid-vi. Sto gjumlp rčdi, vu Gospodnovom im6ni je naj rčdi. Sto oslico skldda, vu Gospod-novom imčni jo naj skla"da, tak nšj neob-hodi, kako babelski tčrem. Što mldtiti zač-ne, naj zov^ Gospodna na pomoč, teda bode blagoslov ž njegovoga dela. Kakše skrbi mž Gedeon. Na gjtimli mlžti, naj pred nevarnim protlvnikom, pred Midiancov zakrije. Ndglo dela, naj ma" Čas skončati. I pride zapoved Gospoda: trbe idti obladat protivnika. Kelko poniznosti: jeli bodem zadosta močen? I kakša slad-ka gviišnost: Idi, či jas bodem s tebom, boš močen. Mislimo si li na Gospodna ! Skladjena je oslica. Ves naš živiš je vu njej. Bliski orjčjo vdiljek po zt&ki. Vse ščč spreobrnoti vrtelec. Kak drago jetak-šega hlpa slihšati reč Gospodna : Gospod s tebom, ti močen moz. Lehko trčska blisk. Lehko trobi vihžr. Ti samo eto rezonan-cijo čuješ vu tvoji prsaj: Gospod s tebom! I tčda si najmočnejši. Evangeličanski krst-šanski brat moj: Mlati z Gospodnom! Jeli verješ ti to, ka- ti med tvojim delom Gospod ponaga? Kakda nebi ver-vao, vem rdvno pčlda mlatidvi svedoči ndjbole t6. Premisli si li, evangeličanski polodelavec, ka je bila mlatidev nigda, ka je dnes i ka bode v prišestnosti ? Nigda straštio premočtivanje je blla. Z lesom je včzbio delavec zrnje z vlati. Potom je cč-pič privčzao na eden drog i tak mlšto. Potom je žlvinče pusto gori i tak dao vč-tlačiti. Nazždnje je prišao mašin i vu ni-šterni voraj lepo čisto razločeno, prerešč-tano pride vo tisto zrnje, štero se je nig-da prek mesecov z težavnim delom sprav-lalo vo z slame. Z koga pomočjov se je Iehko zgodilo to, či nej z Gospodnovov, ki človeka od stotine do stotine napre pela v onom znanji, ka več z pdmetjov, kako z močjov. Jeli tak verješ, ka te Gospod pomaga tned tvojim delom ? Stržn 110. DOŠEVNI LIST augustuš 20. Krdlestvo Bože* Mi krščanje dostakrdt gučimo od kržlestva Božega. V sv. Pismi se večkržt srečarao z tov rečjdv i na vustaj toga molččega človokc se den za dnčvom čfije „... pridi k nam kržlestvo tvoje" (to: Bože kršlestvo), T<5 veliki adventski prorok, Ivan Krsiltel etak predga: »Povrnte se, ar se je približalo kršlestvo Božel" Jezuš tfidi z tčml rečami začne gl&siti svoj evangelium. Dostakrat čajemo i čtemo to reč, ali pltanje je to, či razmirao, ka nosi ta reč v sebi? Kakši zadržetek ma? Ka je krAlestvo Bože, gde je i gda pride k nam z pimov svojov dikov? AH pomeni sploj kaj \i reč? Od nas je odvisno, či pomčni, ali nž! T6 wk\o, nespametno dele či bi v roke dobilo vellki diaraant, kak pesnica, fak bi se špilalo ž njira, kak z navadnitn kamnom i nč bi znalo vrednost njegovo. Gda bi se ga navolilo, ta bi ga vrglo. Ali človik, ki pozna ednoga tak velikoga diamanta vrednost, bi včasi znao, kak veliki kinč mk v rokaj, Steri je več vreden, kak sto plugov grtinta. Tomi, ki je ne blo ešče v6 z svoje včs!, je njegova mala ves celi svčt, ali totni vučenjaki, ki brodi z raznim! initrumenti poli zvezd i planet, je eta naša zemia sarno kak mšla kruglica pdleg grozno veliki planet. Te zna, ka vse tiste zvezde i planete, štere mi z ofžmi, ali z pomočjov Inštrumentov vidimo, so samo eden mdU del.. tao toga neskončanoga sveta. Edna ršč je prdzen glas onomi, ki jo ne razmi, al! bogžti zadržžj onomi, ki jo razmi. Edno pokolenje je navdošeno i krv, živlenje alduje dostakrat za Idkše raisli i cile, štere edno kesneše pokoienje za ničvredne držii nerazmi več. AU mi ladjž stno ne sarao z zemelskimi rečaoii {ak, nego vnogokrdt tiidi z diihovnlmi. Pavel ap. pržvi (I. Kor. 1-18) ,Ar reč križa tem, ki se skvarijo, je bldznost: nam pa, ki se zveli-čatno, je Boža moč." Tak iščejo kršlestvo Bože indri te daševno slepi i indri te vSrpajoči. T6 nevorvani i dnesdžtt pitajo, kak pa inda farizeušje: „... gda prlde kralesivo Bože?" Jezuš njira dnes tiidi te odgo-?cr di, kak inda: ,Krž!est?o Bože ne pride očivesno; niti to ne bodo pravli — ovo eti, ali tam je, ar kralestvo Bože je vu vami." Gda farizeušje pitajo, ka gda pride krdle-st?o Bože, te si misiijo: Mi židovje že dugo nosirao tiihi, ritnlanski jareia, dobro bi bilo, či bi kak najprvie nazžj postž?lena bila dlka našega ^od RngA nriehrAnoea" nAroda. Či S! ti. lern*. resan Mešsaš, Boži poslžnec, sin Davidov itd., te postavi nazaj kralestvo Bože. Pod tetn kra-lestyom so on! židovsko kralestvo i diko mislili. Ne za Bože, nego za svoje kralestvo so hrepe-neli. Oni ne gučijo i se ne skrbijo za napreide-nje i iepšo boddčnost celoga človečanstva, kak Krivda i pokdra, Roman, pisala: Kovatš Frida. (. r ,. Poslovenčo: SILVANUS. ; ' xi ^Iy -¦¦¦ ¦¦ Te drfigi dčn je lepš! bio, lastvice so iep-še popevale i korine i cvetje je bole dišalo. Gospa Salmhoferova se je dosta slabše občfltila i Hedvika je celi den pri nje mogla bidti. Ta dekiina je trepetajoč stala pri toga teškoga be-težnika posteli z strašnov bojaznostjov vu srci, či to l(ib!^no tnater zgflbi. »Hedi!" = ' ^ >v HJa mama!" i se proti toj teško govor^čoj nagne. vIdi tnalo vo na fdiek liift, sploj si bleda. Pošli mi Tiniko gori, tiidi oča de mi malo kratek Sas džlo. Nika mi proti ne guči, strašno je kak ti vflvidiš." Hedvika je za pa> minut že vune hodila po voskoj peškoj poti na njivaj. K ednoj tabli pše- nici se je približdvala. Luft je cd ti zorčči vldti močnoga diša blo napunjeni. Med siljom je te ktničnopldvi modriš cveo vu svojoj lepoj fžrbi, z velkimi cvetji zvončki so zvonilivečžrno molitev, siince se je na vlaki i pomali dolispfiičalo za bregami vu neskončno dolino. Hedvika je za ma-ter vu piišlič trgala korine. Kak dugo de nje eiče lehko korine nosila? Na to mlšlenje so nje de-bele skuze začale kapati z p)Lvi oči i za malo se je to na britek joč i ripanje obrnolo, pri šterom se vu celotn teli trosila. Hedvika s! je pri poti dolfsela i piišlič je poleg sebe djaia na travo. Prek po njivaj je pa eden dugi nikdk stopao se smeheči, ki je s svojimi ostrimi vranskiroi očtni že davno opaziivao to deklino i zda na tihoraa S hitro k njž stopi. »Hedi, Hedi!« Zakaj se pa jočeš tak britko? Te je mogoCe nikak zbantlivo?" »Peter, ti si?" Žalost nje je hltro minola z obraz^ i pogled se nje je od satne radosti sv&to. BOdkud pa idei?" ....., augustuŠ 20. DUSEVNI LIST Strdn 111. Jeiuš, nego samo svoj hasek i svoje sebične ci!e glždajo, iičejo. Zato pa neščejo razmiti JezuJa i Njega za Odktipitela spoznati. Ravno tak te denčšnji farizeušje pltajo: No, gda pride knilestvo Bože, od šteroga vi popevje telko sem-ia" gučite ? Telko srmašt^ nevole je na sveti, čas bi bio, da bi že ednok prišlo bla ženstva vrčmen k nani, vaše krLlest?o Bože. I te denžšnji farizeušje tfldi mislijo na takše čase, gda de se popolnoma po žraahi njigovi vust godllo vse na zemli; na čas, gda do oni zapo-vedžvali i drOgi bogali, služili nje. Na tškše kra-lestvo mislijo, šteroga kralovje i ministri bi oni bili. T6 bi bil6 za nj6 kralestvo Bože. Ali Jezuš i njira veli, ka kržlestvo Bože tak, kak ga farizeušje čakajo, nigdar ne ptide. Ne pride z bobnanjem i z treskanjem, z očšmi vidočimi čfldami, žr krdlest?o Boze je že tD, vu vami, v srcaj ifldi. Kralestvo Bože je lak v nami, v naii srcaj, ali sarao v oni srcaj, gde zaistino Boža sv. vola sedi na tronušl, kralfije i zapovedava. V šterom srci hOdoga dilha bogajo i služijo, štero srce je napunjeno z sebičnostjov i z grehom mesto bo-gabojaznosti i liibčznosti, tam neea krileetpa Božega. Vu vami je kršlestvo Bože: V nevorvanji etoga sveta, nied trplenjom žitka, med srmaitvom, nevolami, v težkom Jlifti fabrik, pisarn, ali vOni na cvetččem polji, na zburkanom tnorjl plavajo čoj ladji, z belim snegom pokriti severni zemli tavno tak, kak na žarč?em peski vroče Afrike, v rožli kučicaj rdvno tak, kak v palačaj — vse-povsčdik je tam kralestvo Bože, či tatn v Bogi vorvajoči, bližnjega pošttivajoči, lUbeznivoga srca llidje živejo. Ktalestvo Bože je vsepovsčdik, gde včir-vanje, viipanje, lub&zen, mer, prijatelstvo krallije — v drž&vi, vu včsi, pri fatniliji, v srcej. Pitate, gde je kralestvo Bože, gda prideitd.? Jezuš nas vči, ka naj nemamo samo na vfistaj kralestvo Bože, nego tiidi v srcej i te pride ttidi k nam taki, te se ne bodemo zopston mo-lili den ža dnevom: „ ... pridi k nam kralestvo Tvojel" /uventus. Prezbiter. Hdri Lipot ev. diihovnik. Prezbiter je grčka reč i telko pomeni: stari. V staroj krstšanskcj cčrkvi so pod tim imčnom takšega človeka rsztnili, ki je z svojim čistitn i pobožnim žitkora, z svojov modrostjov i zevče-nostjov i z svcjov sposobnostjov vreden bio na td, da je voditel pdstao ednoj ednoj krstian-skoj gmajni. ^. TQdi naša evangeličanska cčrkev ta& svoje prezbitere. Prezbiter je ludi dneidčn i v našoj cčrkvi voditel, ki z svcjov slažbov veliko odgo-vornost vzeme na sebe. On raore v gmajni na-prehoditi v delavnosti, lubeznosti, z čistira po- »Somnilo se mi je, ka tii nikaj preveč liib-Ičnoga najdem i resan istina. AH zda mi ti po-vej, zakaj si jokala?" Doli si je seo sploj bl&zi k nje i z ednov rokov jo je okoli obino, čista prijatelsko i ona se je ne bržnila. BMama je dnes preveč na slabom i zato setn tak žalostna. Bojim se, ka ednok samo do konca pride." ,Vidiš, Hedi, ravno (6 moreš junačko tano-siti. Vsakii človek mora mreti, to je jedina pra-vica na sveti. Vi ste že pripiavleni, ka te se ed-nok ločiti mogli, nebi trbelo tebi zato malo moč-nešoj bidti ? Nematn istino ? Ne voščiš tomi be-težniki te dobro zasliiženi počinek, ona je vu svoji letaj veče trpeia, kak pa bi mislo." Jstino maš ti, ali ona je donck moja Mati, moja včrna, liiblčna mati — o Peter!" i jočič nagne glavd vu rokč. On jo je močne stisno vu naroča i ona je glavo pomali na njegovo pleče naslonila. On jo je brezi reči pusto, dokečse je vdnajokala. »Vidiš, Peter," erčč na novo, ,moja raati je menl vse biJa, prljatelica i mati, ka botn jas brezi njč ? Jas lflbim očo preveč, ali moški osfžne moški, ki neprerazmi te vndge bolečine edne dekline. Jas tak preveč Jubim mojo mater. T6 se da (Odi raztneti, na prve stopaje, na prve reči tne je navčila i prvo molitev je molila z menora. Gvušno i stalno bi šla na poti k Zveličiteli, či bi ona živela i bi menč vodila. Malo Ifldi je, ki tak verjejo, tek se vOpajo, kak tnoja mati!" Ona njerai je v obraz poglčdnola i se nje je tak vidlo, da bi se njemi obraz vu špotlivom smehi špilo. »Peter !* zakriči ona. Ti se smehčš nad tLm, ka |e meni najbole svčto, ti se smehžš nad jedi-no? istinov, obri našega Oospodnoga Boga. Znaš li premisllti, kak blajženo je včrvatii viipati se!" Stršn 112. DOŠEVNI LIST augustuš 20. božnitn živlenjom i svojo dužnost verno more spunjžvati proti svojoj cerkvi. Prezbiter bi vsžko nedelo tam mogo bitdi v cčrksi pri božojs!Qžbi i tiidi z Kristušovov svčtov večerjov večkrdt živeti. Prczbiter vse 16 ttidi z prisegov oblubi, gda v svoje zvišeno pozvanje stopi. Ka je pa proti tomi i6tinost ? Istina je preveč žalostna 1 Naša cčrkev je puna nevredni prezblterov. Ne samo, da so dostakrat nevredni toga imena: prezbiter, nego tiidi so nevredni toga irtčna: evangeličd-nec. Ka si naj mislirao od tistoga prezbitera, ki cerkvi odznotra skoro celo leto ne vidi, ali mo-goče samo na nšjvekše svčtke. Z svojim nepo-štenitn, grdim živlenjom ne da samo ne c :npra, nego ešče ruši i dolipodčra tisto, štero sodrfigi z velikim trplenjom goripostavlli. Ka sl naj mi-slimo od tistoga prczbitera, ki ešče v svojoj držini ne živč po ndvuki, včenje i zapovedaj naše evangeličanske cčrkvi ? Dostekrat se niti ne briga za boddSnost svoje dece, nego se veseli na svojega deteta zdž?anji, ki je zatajo svojc cčrkev, svoje vadlfiv&nje. Ka si naj mislimo cd tistoga prezbitera, ki gda pri ojetni na cčrkvene potrebščine prosijo milodire, ali pa za siroma-ške brate i sestre v raztorjenosti, te on glžsno kriči i eiče preklinjajdči pržvi: komi je to vad-liivžnje, komi je cčrkev, to bi nikaj nč trbelo ?! Zato pri odebferanji prezbiterov preveč mo-remo paziti. V vezdišnjem težkom boji pri ode- bdranji prezbiterov i drtigi voditelov naii gmajn ne glčdajmo na zemelsko premoženje i bogšsl-vo, nego gl^dajmo bole na dflševno sposobnost i bogdstvo. Ki se pa tom pozvžnji za nevred-noga pokdže, tlstoga trbe brezi smilenosti od-piistiti i z njega dolivzčti tO pozvšnje. Ar je napre valon materčcerkvi dostojnost, liki pa ed-noga človeka očutnost, ki je prelomo svojo pri-sego i svojo oblobo. Prczbiterlum naj v svojoj sredini lakši zr^k stvori, da se naj kembole sveti prezbiterskoga žltka idežl. Naj prezbiteriuma vse kotrige za svojo častno dužnost držijo v svojem pozvžnji najbole verno služiti i delati, či pa šteri med njimi ztnenka, naj se tisti več v njihovoj drDžbi ne čati dobro, nego naj ga sram bode i taknaj satn vostopi iz prezbiteriuma, prvle liki bi ga cOla gmajna razreiila i vovrgla. Svoje pozvdnje verno odpravlajoči prezbiter-je so že nezgovorno dosta dobroga storili za našo evangeličansko cčrkev. Prezbiterje pa, ki so svoje pozvdnje osra-motili, so nezgovorno dosta škodili našoj cčrkvi. Zžto pa za vsako gmajno samo tžkši prez- bit hica ga je grlila. Z časom te na pot vzerae, kmica je postinola i na nčbi se je jezero i jezero zvezd vužgalo i rarzlo je plavaomeiec po svo-joj poti. Hedvika se je po stubaj paščila gori vu mate-rino hišo, gde je oča stdpo staravno pred njo. ,Ka je, papa ?" pita (1 brez glasa. »Mami je prevcč slabo, Gospon Farara si žele na spoved." ,B6g moj!" Hedvika k materi stopi k posteli. Te be-težnik je na vnogi vankiSaj skoron seddči ležo. Z dollposfihšenimi rokatnl je vedno primala sem ta po blazini, kak bi kaj iskala. .Maina!" Jočič je sp6dnola deklina pri maternoj posteli na kolena. ,Ne joči se, Hedi, privošči mi domo idti k Oči." Preveč slabo, ali dOnok mčrno i razmeto je pravla ete reči. .Samo na Gospon Farara Cškam i te sem pripravlena. Ti pa, Hedi, ostani raočna i tnčrna, ne pozabi, ka živ6 Eden, koga Strdn 114. DOSEVNI LIST augustuš 20. presta-Iena po Juriji Dalmatincu Jeta 1584, — Ti jubilejni sporain počastimo ndjboie s tčm, da začnemo dnevno, kako Berejci (giej: Dčj. Ap. 17, 11) z večjo vnemo in žejo po »Resnici" in ,,Pravici" Božji čitati nažo biblijo. . , Kriišni kamen. > ¦» Pripovedka. Bog je siromakov živiš pri bogatcaj polo-žo na hrarobo. Či si z zemelskimi darmi blago-slovleni, tak mžš žnjimi šsfariivati, da tiidi ob-deljavaš te stradajoče i glšd trpčče. Či to ne činiš. sam sebi goreči ogen sprivlaš na glavo, kak je to činio on bogat skopec, od šleroga eta : »Kriišnl kamen* priposSdka guči. Bog je oblfibo, ka dokeč svet stao bode: ,sejatev i žetva ne preideta." I gospodin Bog to obečanje od leta do leta spunjava. Vsako ieto znova i znova dž pripravno vremen, toplo leto, vu šterom zemie narodje sSjajo, veselo zgajajo i trudov svoji sad ženjajo i vkup spržvlajo. Na veliki prestoraj vu vlatovje plava ino se zible, blagoslov boži. Eden za drugim nasfžnejo k6pi križov veliki šerezje na njivaj, velike oslice do-roa na dvcriščaj, boži blago6lov je na njivaj, na doJaj i bregžj i Ifidi zah^alnost, z-srdc i z-vfist shdjajoča, do nčbe sžga. Blajžena zemia, kak je zahvalna vu trudov povrnenji onomi, šteri jo obdeijava. Vidijo se tfldi njiv kitice, štere so nž obdeljene, na šteri trnje g!6ždje, ničestna mlaji-na raste, geto kre nie z-dve stfdni biagoslov pokriva vsaki prah, vsafco grOdo. Ali kelko ji jesfe tužni, vu srdcaj pobiti, ki nemajo bogati kopi križov; ki v caglost spad-novši. se žalcstijo od svojega i ti svoji žalost-noga šorša. Neraajo živiša, vsakden^šnjega ktfi-ha, no či je gospodfn Bog povoli darOvao, ne-ba i zemla v-radosti plava... T6 je, te ete pripovedke slrorožk, ki je ceio leto bet?žen, vu posteli mogao ležatj, bar njemi je Bog žitek obarvao, nevolea bodSči, se je z postelč bar zmogao. ali na deio je ešče nespodobtn bio. SBicešine grozsa kep se njemi skažOvao ; že vžetvo jc ne aeo kaj jesti, ka bo-de žnjim i z-ti njegovi maiički vu mrzloj ziriii? — Od gladi rošjo preidti . . . V8 lazi na nji?a. Stane i zaglčdne skopca bogšica, ki vu bogatoga pova križaj senci leži i glčda žnjecov skrbno delo. Nakloni se, i etak govcri : BKak velkl boži blagos!ov shaja na trOde onoga človeka, ki je rcogoči delati!" — Boga-tec skopec z glavov klumne, ne odgovori ni ed- nC rČČi. Nc vz,CU1C ua pam«« c!rnrrib naednok V-prčcimbnoj palačl, . Angelje po njega, Pri obilnom stoli, Sirmaka Lazara, Vbibor oblečeni, Ne8ŽJ° v Dtb^ Se bogatec gostl. ^a vživa vsa dobra, V6ne pred vratami, Stera hodlJ° tim . . LizSr pun mozolov, Dobrira i pobožnim. Od glada mantrSni Mro je 1 bogatec, V težk, mokaj ležf. Zemi« dobrOt Mlec. .Netnilo se raoli: - či je v nčbo prlšao, DSj! drobtino krfiha, JeH ie tam naišao Štero kaple z-stola, Blbor> *karlat, klnče? OtSvi ml mantre Bibor je bio plamčn, Ž.tek mi obarjeI- ¦ . ¦¦ . Kinč pa žij peč«i ¦•' -> DokeC se tak Lazir '• l °8en gor*CM Nemilo moli bar, * * • Tam zgora v-palači C< kodlša vidiš, Vtsilo goščenjč, Zmagati ga neščeš - Dobra vola teč6. ZnaJ> B68 te zavrže I v-nebo nevzeme. Neščejo ga čiiti FLISAR jANOŠ. ^;A7 I nfi miiavati,------------------------------------------------------------------ - — T6m menje trčštati; — ,NaSa vezddSnjoet j« *ts*mvna. ali 79 t; Li pes njemi liže volo nžs, bodočnost naša je trdštajoča, ali -r ' Mozoie bol6če nej za volo nLs, nego za volo evangelio- . Potlhššva mantre, ma. Evangeliom je sv^t obladaj6ča moč." Obeseli srdce ~ Dr. R. pOšpek. 4*-.;. Sirmaki nebože. i . „ v-; ;.--. -¦., .-r;¦• •?• -_• ¦••, .Obfidi se ešče ednok, pogledni na tnene, Gospod obri žitka i smrti — On je goristanenje, na dete tvoje I" i žitek, — On — Jezuš Krisfuš naše zveličanje." MatjeŠ je stopo notri. Te čaren talžr njemi Vnožina je brezdfiškeposlfihšala, takše so je okoli ogrno njegovo lepo mlado telo, ki je ešče ne čuli ti vesničirje. Zene so na glis jokale, mesto farara mogo sprčvodni govor držati. K toj tnoiki so bledi i genjeno staii vu goloj glavi vu žalostnoj deklini je stopo, roko nje je na plčča redaj. Napre pri škrinji je Hedvika stila naslon- djao i erčč : ]ena na očine plčče z vkfipsklučenimi rokarai i z »Hodi, zaka motiš blSjženi mžr materi tvoje, iskajočimi očmi. V farofi je stari farar sedo pri nž je zadosta trpela i je zda ne pri Oči ? Nemrei odpretom okni v vankiie zasukani na ednom stolci zda močno i mčrno nositi tvojo prvobritko ža- i ž njegovi trfidni 621 so debele skuze kapale. losttvojemladeznitak.kakjetotapokojnaželela? Po sprčvodi, gda so se iDdjč, kakje že \k Te reči so nepričakano moč obudile z dek- vesnlčka navada bila, v ednoj ali v drOgoj oita- kline, pomalisegodzdigneisekguč6čemiobrnč: riji vkOpnajšli, so si pa li od Wagner Matjeia »Zahvalim ti, Matjcš, za tvoje reči, merna zgufavali. Te najstareši veščar etti: bom. — Zbogom, mama !" Ešče ednok kfiine ,,Znate, ka Jfldjč ! Prišestno leto de Matješ materi roko i vkra stane. gotov, naš Farar 80 že ne več za to teiko sliižbo, V6ne pri zapretoj škrinji, štero so ti vnogi mi moremo glčdatl, ka Matjeia sedobimo. Kak ga vencl i korine sploj zakrile, erčč Matješ pozdig- jas poznam, on z vesčljom pride, ir preveč lflbi njenira, daleč idOčim glasom: domovino i matersko hišo. Te smo dosta gvinali." ,,Ki verje vu meni, i či merje, iivo bode, i Reči toga govorččega so se povidle i med- vsaki ki živč i vOrje vu meni, ne merji na vekei" \€m je Matjei pri svojoj materi sedo i je n]č zajo- Matjei je z cele svoje znotrešnje bivoiti gii kani obraz gledo. Njegove reči %o jo globoko čao Bože zmožne reči, z vere cele moči: ,,On jc geoole i to ga je veselilo. (Dale.) augustuš 20. DOŠEVNI LIST Stran 117. T6 najbogše driištvo. Povsud se nasfžvlajo daesdčn vsLkovrstna difištva pod ržinimi mogočnl i nemogočni imčnl. Edna žena je tudi oprošena bila, da bi vsto-pila vu edno sportsko dtuštvo. Ali ona je cd vrn61a eto ponfidbo ztčm, ka je že 12 let kotri ga ednoga društva, štero sta njidva z njenim možom nastavila. »Je to mogoče ? Od toga sam ešče do zdaj nikaj ne zvedo. I kakši cil parcS vašedrfištvo?" jo pita te poznani agitator. ,Ja", glasi se te odgovor, ,tni se skrbimo največ z vzgajanjem deklin i dečkov, z šteri vredne i poštene Ifidi ščemo napraviti za člove-čanstvo." „1 što je pa predsednik toga drttitva?" ,Gda moj mož, gda pa jas, ali ndjveče obL vkuper. Ali ne je sarao naže drfištvo to jedino, ešče dosta jeste takšega vu naiem vžraši." wVu etom vžraii, i jas od toga nika ne-vem ? Kak se pa zovč vaše dtflštvo?" .T6 se zovč : Familija I" >: Zaistlno Famiiija je ona, za štero se dnes dfen cdjmenje skrbl i vu Steroi se naiveFe pre-gicat. z« uaicc stojčče dužnosti se zanemarijo ta najbliždnja. Rdvno za toga volo pr?de ta nezadovolnost i nišče se ne občOti za prav zadovolncga. I mesto toga, ka b\ iadjd to hfido v klici poni-čili, i vu svoji ldstni familijaj tam rtformirali, gde jeza 16 sila, da bi vzga>li svojo deco na poitenjč naroda i na diko božo i c6rk«i, osnšv-lajo i lččejo za vsakšefčle dtflštvami. 1 (e se čfl-dujejo, či doroa tak slabo ide. Kak poznajo nikdki Sv.Pismo. V ednoj včsi je eden Kolport6r (kak na primer Južina) biblije, evangeliomske knige i drtige vrste pobožne spiske oddvo. Gda je vse zodo, samo njemi je eden N6vi Zdkon ostao, šteroga je edna papin-ska žena kttpila. Gda je te Kolportčr za dugše čase pA vu to včs prišo, je k njemi prišla či te ženč i njemi nazdj prinesč on N6vi Zdkon. ,,Zakaj pa? Se vam je mo-gčče ne dopddnola ta" kniga?" nKabi ne. Za prva se nam je jdko dobro dopddnola, ali sledi na ednom mesti pfše, ka je Peter triknU zatžjo Gospodna jezuša. Mi smo vreli krščeniki, ali takše knige neščemo čteti, vu šteri tžkše sramotna i špotliva dela lažejo od Svčtoga Petra." Kakši naj bode dlihovnik? ,ŠLst rčči more vladati eden dahovnik", erf^ Luther, »štero lOdjd od njcga želejo. 1) Naj zevčeni bode, 2) naj dober glžs ma, 3) naj vse zna, . , 4) naj lepe posfive bode, 5) naj penez ne vzeme, nego naj vsakšeml pžncze tala, 6) naj td predga, ka oni nijrajši čfijejo." Ete svet samo( vdprebraae, popolne, fajoe dflhovnike ičč meti i hitro zn& eto ali ono na slugo Božega povedati, Ci bar vsakii drflgi dar ma od Boga. Od Luthera se pripovedava, ka njemi je ednok eden varai pistno pcslo, vu iterom ga prosijo, naj njim poile ednoga dahovnika, ki je popolen tndž, ednoga predgara, ki je visike per-šdtie, oglčdnoga nastopa i dobroga glasa, ki ]e dobro navčeni latintkoga, grčkoga i židovskoga jezika, ki je prijaznivi i ne haklavi i ki de z pdpinci v lepotn min živo. Luther je na tS pro-injo dao ednoga farara natr&lati 1 njim ga je v pismi poslao z rečmi: BEte je (akši dOhovnik, kakšega bi vi radi imeli." K tomi sllčno je napravo (Odi theolog An-dra, gda so od njega tudi ednoga dflhovnika želeli, ki vso včenjč i dobre navade naj mi. Andta' je pri peki dao edncga diihovnika spečti i njitn ga je poslao z glasom: ,TQ mate ednoga sladkoga, mcdčnoga predgara i či ste se ga na-volili, toga lehko požrčte." BPregriženaH biblija. Eden bogabojčči človek je ednok na gostienji bio nindri i je najio tam vu ednom odstavlenotn koti bibl o, na iteroj je Iflknjo napravo skoz nikši črv. Go-spod hiže je to Cakao, ka te gost svojo nepo-vidnost vOpove, ka so tak činili z biblijov. Ali dotični mesto toga si je v rokč vzčo biblio i etak pravo: ,Gospodne, včini me vsigdar za spodobnoga k etomi črvi I" Tako je I! — Kel-koktat ,si se že pregrizo skOz" biblije ? — Stržn*118. DUSEVNI LIST augustuš 20. Razloini mali glasi. Radosti gias. ,,Kak vnoga so dela tvoja, oh Gospodne! ti si vsa modro stvoro; puna je zemla dobrut tvoji." (Žolt. 104, 24.) Svetflvajdče fare. Tekočega meseca sta dve evangeličanskivi fari vu Bački svetile 150 letni jubileum. Cervenka je aug. 4 ga, Novi Vr-bas aug. 11-ga svetio. — Vu radosti njidvi z verebratinskim čutom taojemlčmo. Samovolni dart na goridržžtije Diiševnoga Lista: Gjerjčk Ivan Šalsmenci 1 D, Vlaj Franc gost. Lemerje 20 Din. — Radi bi nadaljavali! Srdčna hvala ! PoSta. Beznec I. Apchon. Adres popravili. Z-našim čekom od tistec nemcrete poslati de-nar. Po poštnoj nakaznici ga lehko pošiete. Mrtelnost. Tekočega leta aug. meseca 7-ga dnčva je nečakano vu 73 let starostl, vu Bogi vCpretnino v-Soboti Flisar J6žef gostilniča>. Od več vremena tnao je že slab bio pri zdržvji i dOnok je nanšglo, komaj po 24 vor betegi pre mino. Pokonjak je vu svojem sfdni, kak liiden, ponizcn, na slfižbo gotov, pobožnoga znašanja, vsigdšr vedrne vdle človek bio, koga so vsi, ki so ga poznali, tiidi srdca" lfibili. Augustuša 8 ga je od vnožine poznancov, vclike rodbine i česti-telov sprevodjeni vO vu tnlra cgrad i na veki-večen počinek položeni. Mrtelno cerkevno slfiž-bo sta g. Kovatš Števan ev. senior i sin Kovdts KSrolj g. slavetški duhovnik odprdvlala i njemi slednji blagoslov daruvala. - Bog njetui dSj ižli miroven počinek, nemrtelnoj dfiii pa vu ne bi vekivečen žitek! — Ti njegovi ostanki, deca, rodbina i naj z-etoga mesta vzemejo iskreno naie tšljemšnje. Blajženi bojnjegov spomenek ! Zahvainost. Z Maribora gosp. Szinic Ja"-noš veletrgovec so pri prillki svojega svaka Fll6ar J6žefa mrtelnosti za rešenje venca E?ang. Dijaškorai Domi 500 dfnžrov darOvali. T6 je te najlepši venec, iteri nesprhne. Najtopleša hvala i boži blagoslov milostivnomi dariteli. Vu uprav-ništva imžni — FilsSr Jšnoš D. D. skrbnik. Ka ndvoga po svžti ? Po izjžvi min. pred-sednika g. Stojadinoviča, bode notri vpelana ši-roka banska samouprava, tajne volitve i slobo-den itamp. — V kombinšciji je nova stranka, takzvana radikalna zajednica. — Poleg Tourina v Italiji je edno jezčro poplavilo celo okolico i vničilo 3 vesnice. — NSjnovžše nakanenje An-glije je to, ka bi Portugaliji odvzeli kolonije i bi je daii Nemčiji i Iialiji, ka bi v ta"kšo forrao pomtrili obe drža?i; Portugaliji bi pa dali po-sojilo, ka bi si prej valuto ^zbogiala"! — Celi svet je bio zburkani, ka te, gda je Liteinov predsedavao drUštvi narodov, so njegovi »kolegi* dorra v Moskvi skl^pali od toga, ka kak bi za-netili sfetovno revolucijo i s tem razširili svoja komunistična ,,neb^sa". — V Franclji so t6 dni bili v dvema vdraiatna velki nemiri, itere so povzročili komunisti. Vlada niti svojoj vojski ne zavupala i je daia pripelati eden regiment čarnih (ti^grov). Vse to je vsegaveč sžd prijdtelstva z Rusijov. V držžvi Misisipi (Sev. Araerika) so odvzeli 60.000 kmetom zemlo, &r so ne mogU džvke plačiivati zavolo sramotno nisiki cen pri-delkov. Šveic. Genf je ne davno sveHo 400 ietnfco svoje refortnacije po Kalvini opržvlene. Italija. ObedvS evangeličanskivi cerkvi vu Grlesi i Merani je obldst juniuš raeseca doliza-prla, cvangeličanski dahovnik v Merani je doli-zadrž&ni, evangeiičanskomi dahovniki vu Griesi je prepovedano vsako uradovžnje. — Vu San Sebastianskoj graani v Abruzzaj je 300 prebi-valcov DrestdDilo k metodističnoj cerkvi i so si zozidali lastno Božo hižo. To gioaujc »c^d na drQge gmane; povrnenja missia po sedem je-žuitov je ne nicgia nikaj dcsčgnoti. V Mexiki vsaki vučitel, ki v-dr!a,noj ioli dobi slfižbo, naslediivajočo obliibo more pod-pisati: ,,Jas ob.lfibim i naznanim, ka sem brez BOgabodoče rira. kalholiške cdrkvi neprijateJ. Ka je od rc^ne mogoče vse doprinesem na n\6 zničenje i proti nj6 pop6? boji. Na mfene zavO-pano deco na nikšefele vere nžvuk nebodem včio ..." Mexika je z čista rim. kath. držžva bila. C. E. v Ljubljani. Evangeličanska »Zajed-nica za odločno krščanstvo v kraljevlnl lugoslavljl" (C. E), je dobila tudi v LjubljSni 10 člšnov, oseb, ki so se odlcčili Kristuiov evangelij ne samo poslOšati, fčtnveč tudi živeti. Td je sdd večletnoga, trfidapunoga džia gosp. V. Korošca, evang. misijonara v Mostah pri Ljubljani, Pre-šernova ul. št. 26 /1. On drži na tom mesti vsško nedčlo ob 16. vori tUdl bibliske v6re v sloven-skotn jeziki. Ne bi smelo biti evangeličanske hiše, štera bi ne bila naročnica ^DOŠEVNOGA LISTA"! agustuš 20. DCSEVNI LIST Strdn 119 Reform&dia vu Sv&ici i na Francuškom. .<•,,-.-...- Naprejdava: SILVANUS. • * -".. (Nadalja vanje.) '-¦ Či bar, ka je vu toga mladoga Kalvma srce bogSbojaznost prebipala.ali mera z Bogom je ne meo, nego prestopke proti Boži zapovedaj je z pokSročinenjem mislo poravnavati. Poieg prave i stari jezikov, se je tiid! včio Sv. Pismo. Ali nevolnost srca svojega i zveličanja punost vu Kristuii je ne pozno. Te njemi je vdžrila vora milošče. Oča njegov, ki je mogoče edna zddeva bio vu njegovom višišem pozvanji, je mro. Kalvin je nazaj v Paris odišo, gde so že \č čas Pova-raesa i drfigi mantrnikov raagle gorele i gde se je že eden raali krož evangeličanov nastavo. TU v Parisi se je žgodilo, ka vu ednom naglom povrnenji so se njemi oči i srcč odprle. Zda je vido vse dosegamao zamansko delanje svojga živlenja i po falinčni i krivi potaj iskano spra vičanje pred Bogom i zadobo je vu povrnenji grehov odpiiščanje i mčr po vcri vu sredbenikl j««ti* Krfctuii, vu šterom smo mi vsi odebrani i pomllostUvani. Ta stara bcjazen i nemčrnost, itera ga je samo te pfistila, gda se je vu druga dela globoko piisto, je zda sploh minola, i mčsto je dala ve selje i radosti vu Bog!, od štere gnani je cbčfito to tiidi; druglm naztianjati, kak je Bog dobro-tiven, svčti, pravičen i kak istinske, pravične so Njegove poti i zapovedi. Tak je postano te m!a denec, ki se je samo vu Parizi zdčao zaistino včiti Sv. Plstno i thcologfjo, voditel evangeli-čanskoga kroža. Resničen i premišleni, kak g!o-bokoga svedostva je bio govor njegovi napre-davanj, iteri $e je navadno z elimi rečdmi do-končao: »Či je Bdg znami, što nam more proti bidti." Od toga časa mao se je več ne dvojiivo vu Božoj milošči. T6 je bilo okoli 1533 ga leta. Kak za jeretaika obtoženi i pregnžni je z Pariza pobegno. Najprvle je k ednotni prljateli v Angouieme prišo, gde se je dale včio, te ver-nike z žitka rečjflv trfišto i njim podeljavo sv. svestva. Ali na francuškom je svojga žitka ne bio stilen. Tak je odišo v Strassburg i v Basel. V Baseli pri Capito i se je ešče bole navčo ži-dovski (hebrejski) jezik i vu svojoj tihoj hišici je napiso svojo imenitno knigo: »Včenjč vu kričanskom vadlflvanji" (Insti-tutio christianae religionis), itera je obprvisn v latinskom i te v francuikom jeziki bila vodana. Či bar ka je Kalvin te ešče mladi bio — ko-maj 26 let star — dSnok je fa njegova kniga kak na formo, tak na vsebino edna med timi najbogšimi knigatni z časa reformacije. T6 knigo je I. Franc francuškomi krili dariivo z ednim predgovorom, vu iterom se je gorizavzeo i bra-no te z ognjom i z mečom preganjane evange-ličane. Med vnogimi etak piie: xČi naše vadlO-yanje za novo imeniijejo, tak spotajo Boga; &r njegova sv. reč je ona, itero za novo držijo. Naše vadiiivanje je sarno za onoga riika novo-ga, komi je Kristuš i njegov evangeliom ndvi." Reformatora eta kniga je ne sarno za krald bila eden glas, nego za cžlo krščansko c^rkev i na telko napunjena z diihorn, ka bi sama vu sebi zadosta bl!a, naj njegovo imd na veke gori ob-drži vu hištoriji. Preci po vfidanji tč knige je odišo Kalvin z Basela i v Ifalijo je odiio k Raneta von Fer-rara hercegojd, ki je navdtišena bila za evange-llom, vu kroži več gospodč i gospodski žen. Približno pol leta je bio tam. Či b&r ka se je te krož vernikov razpustiti mogo, ar je herceg ne bio prljatel evangeliuma i tak so se od pre-ganjanja bojali, dOnok je Kalvin z tov plemeni-tov ženov vu pismenom zavezki ostano svoje celo živlenje i nje je dQševni pastčr i tanaSnik bio. Gda je nazaj šo, je nad Basel mogo idti, ar je ta rddna pot od bojne med I. Franc kralotn i V. Karol casarom zapreta bila proti Oenfl. Niti ndjmcnje je ne mislo tu ostanoti i Genfa refor-mator posfanoti. Na dale je šteo itudirati i samo vu pismi delatl za vadlOvanje i c^rkev. Ali člo-vek naminjava, Bog dopunjava. ••'« T6 se je 1536 leta zgodilo. Na kesno veččr je zvedo Farel, nad kora je težina reformiranj Genfa ležala, ka je Kalvin, pisatel knige »Včenjč vu krščanskom vadlavanji", v Genf priio. ,T6 je te človek, štercga narn je Bog poslo", si tnisli i se vzeme naj Kalvina na njegovom kvartfiri gori poišče. Vo njemi vleje vso britkost i misli svojega srca i prosi ga, naj v Genfi ostane. Ali Kalvin je jezero zrokov proti povedo. Da je ešče mladi, more ešče na dale itudirati i na to do-rasti, da je slab, nema skUšnje i. t. d. Na to se je Farel razččmero. Gorivzdigne rokd i z gromskim glasom kriči na Kalvina: .Ti gučiš od tvojega včenja i od tvojega počivanja. Ali jas v imčni Božetn pravitn: Či ti cerkvi i njenoj jievSli tvojo pomoč odpovešiza StrAn 120. DOSEVNI LIST augustuš 20. sčbe veče iičeš, kak za Kristuša, te Oospod prekunč tvoje včenjč." Tž reči so ga odločlle. Edna bojazen ga je zadobila. Za dvajieti let sledi etak pravi od tč vOre: ,Tak mi je bild, da bi Božo straino rokfl vido, štera me z nebčs doli zgrabi i nazžj-držl." Tak je Kalvin v Oenfi ostano, ob prvim kak privatni vučitel Theologije, i sledi kak farar pdleg Farela i Vireta. Žmetno delo je čakalo (U na njega, med razvOzdanostjov i neraorali, itera so kak vu vi-sikom sianji žlvoči plemenitaiov, tak vu nlšišem stanji naroda Jadele. Od zgoraj je samo slaba pčida bila ddna lfldstvi. Pflšpek i njegovo du hovniitvo ]e nepobožen i hotHvi žitek vodilo. Policija je mogla z kloitra te vkr&dnjene i za-pelane dekline rešiti z pUSpeka rdk. Či bar, ka je eden Farel i Viret prišo, ki st» se tiudila, naj bi moralno stinje pobogšala, dčnok sveklo po-kaže kep ete žalostne stdve Farela ona tčč: »Narrd Genfa mrzi pope 1 tnesd jč na postne dnčve." Kalvin, vu sltlžbo posfavleni je vse ostro vzčo; ne samo to vero je š!žo očistiti, nego tiidi vu živlenji se je trfidio s svojimi pomočniki Bogi eden očiščeni narod notripokaiali. On je dopri neso, ka so ostri moraini zakoni bili vOdiai i ka je vsa razvfizdanost i špotanje vsakše poite-nosti, kak od cčrkvi, tak od politične oblžsti ostro kaštigana bila. Vnogi so se ožaljen! občfitili od tč ostrosti i so giičali od tešlcoga nezatrpžčega jSrma toga predgara. T6 je priio viizem 1538. Kalvin je na predganci vOoznano, ka ni on ni njegovi kolegi ne bodejo sv. spoved včobsiiiža/ali Idkšemi po-kvarjenotni, razvflzdanomi narodi. Na 16 so na dtfigi dčn, na vfzemski pondelek, med velkim zburkaajem ti vkflpnabrani mestančarov, Kalvina, Farela i ednoga trčtjega predgara voprekunoli. Vu tre dnčvaj so mogli varaš ostaviti i kak vmes-sčganje ZOricha, tak od Berna poslano poslani-itvo je ne moglo ete sod preobrndti. Farel je v Neuenburg odiio i tatn na dale vodo to začnjeno delo. Kalvin je pa od z pobegnjencov nastanjene francuške gmajne v Strassburg bio za predgara pozvini. Tam je tQdl theologična predavanja držo i razlžganje sv. pisma na vsevučilišči i tatn je zadobo IQdi prakso, kak se krščansko gmansko živlenje razvijati more. Njegovo zpo znanje se ]e vedno bole razvijalo, tak ka se lehko pršvl: dokeč je Zwingl!ja delavnost v včkšem