Proletarci vseh dežel, združite sel PRAVICA Gasilo komunistične partije seovenije Poštnina plačana v gotovini. IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Minister Frajnc Leskošek je izročal 'jeseniškim kovinarjem ključe njf-kofve železarne Ameriške in južnokorejske čete prešle v napad med Tegujean in Kun-vijem — Tovaima dušika v Rušah izdeluje vedno več vrst kemičnih izdelkov Šahovska olimpiada v Dubrovniku Le*o XI. — štev. 199. Ljubljana, ponedeljek, 21. avgusta 1950 Mesečna naročnina din 50.— Izhaja vsak dan razen ob petkih Cena din 2.- Tudi železničarji na Primorskem in v Istri bodo izpolnili svojo veliko obveznost , ^prav ]e bil velik del naše Primor-J“e priključen k FLRJ šele 15. IX. 1947, “»o s ponosom trdimo, da so primoT-železničarji v zadnjem polletju 1949 11 letos opravili ogromno delo. S tem ° dokazali svojo visoko zavest za čim-Q|šnj0 zgraditev socializma in pa glo-^ko vdanost 6voji domovini, za katero ? Prispevali žrtve 25 let pod italijan-® lašizmem. Tako se tudi v tem delu _e domovine častna obveznost, dana ®wšalu Titu, da bodo v 4 letih izpol-1,1 petletni plan, uresničuje. , Pobudo za to daje naša Partija, kar f Pokazala teritorialna konferenca se-vetarjev železniških osnovnih partijskih ,'Čanizacij in komitejev ter pTedsedni-,®v SKUD z območja direkcije železnic 'ntpeter na Krasu, ki je bila v Šent-16, avgusta, h referata tov. Ivana Česnika je raz-?dao, da je delo tamkajšnje inštruktorje grupe KP v razmeroma kratkem ča-? rodilo vidne uspehe, precej zaradi J0, re povezave te grupe z odsekom za beznice pri CK KPJ in CK KPS. |. “Struktorska grupa D2 Šentpeter na , rasu je z utrditvijo svojega dela spre* 'pravo metodo m dobila tesno po* E*avo tako z nadrejenimi forumi kot 'srenom, kjer je lahko potem nudila >> pomoč, četudi ne tako, kot so Jpazale potrebe; to je predvsem krivih samih osnovnih partijskih organizacij, } *° bile pri svojem delu dokaj nesamo-^°lne. Instruktorska grupa DŽ Šentpeter A Krasu je na splošno izpolnila svojo , .°Šo, kljub specifično težkim pogojem jul '1 '• i- prostran teren, slabo dajanje ■ *°rmacij osnovnih partijskih organizacij A' ’ bodoče bo treba posvečati več vzornosti odprti progi Divača—Pula, na strani pa razširiti kontrolo nad in inštruirati slabše osnovne '!iske organizacije. Socialni sestav komiteja v Šentpetru 5 J* Zadovoljuje in zato tudi U6pehi niso |nn'emi, V komiteju je preveč vodite-direkcije, ki so že tako preobremeni s službenim delom, zato se tudi ^ vztrajno borili za izpolnjevanje skle-j?* službene linije, bolj vidne uspehe pa j-. linije, ooij viane uspene pa ,,'Omite pokazal pri pomoči vasem in ^dit • - .... r f j ;'esno povezano z razgibanostjo komi- linski organizaciji, velo osnovnih partijskih organizacij in birojev, na drugr strani pa je i^no od aktivnosti samih sekretarjev (članstva. Nekatere osnovne partijske pj^ttizacije so se s pravilno metodo po-sistematičnega dela, članstvo se P«zn^ sprejetih nalog, druge pa premalo zlasti načrtno delo. Premalo je cipji druge napake kršijo partijsko di-S. I' Cla.ni 6e več ne zanimajo za V n*® P^ai&io na sestanke, ker o Sch>linC v?d'!° evidence in proti nedi-tldi a ,im uič ne ukrenejo, kar vpliva ?r8anj! užbeno, sindikalno in mladinsko !« doslej10' revolucionarne zavesti M; -ut,,- —“ izpolnjevanje nalog, to je *acjje °r°žje pri delu partijske organi sc dosegli z organizacijo Ml, Partijskih tečajev, ki jih je S ln*Mktorska grupa. Nad 150 čla-• Bi . 'e tečaje in jih z uspe* ?lU nnmta S tem se je močno dvig- MiJ..;. n° ideološka Taven med že-*4vega I uaše Primorske, kar 6e kaže 'nert^U i i3r' borbi pa izpolnitev trans-pra“a Plana. b5 Pekat*4^0 ’e .2 m'adino. Medtem ko ,Partii«ke organizacije precej a*0 na uti^dini, je drugod ostalo to n*na ie *nr'v' točki. Železničarska mla-jttnosi -111* ^°hazala svojo revolucio-»•iholjs: n. aktivnost, četudi ne povsod. S^tpeter 'ti m'adinski aktiv direkcije tf Mršnik V°^’ l®tna mladinka ta iPar"ishih organizacij železničar-ttorskem je zelo dobro vpli- valo na izpolnjevanje transportnega plana. Čeprav še ne politično dovolj močan mlad kader, je spontano prijel za delo in v kratkem času dosegel raven drugih železniških kolektivov v državi. Polletni transportni plan so stoodstotno izpolnili. Pri tem je mnogo pripomoglo tekmovanje v vseh strokah železnrške službe, Tekmovali so za večjo obremenitev vlakov in da prevozijo več kilometrov med dvema režijskima popraviloma lokomotiv in med dvema pranjema kotlov. Prihranili so težke milijone prav zaradi večje obremenitve vlakov, saj so jo povečali za 12%. S tem je bil povečan hitrejši obtok blaga prav pri prevozu v tujino. Prav tako je značilen uspeh pri preseganju norm med dvema režijskima popraviloma za 111% (od 45.000 na 95.000 prevoženih kilometrov), kar je dosegla kurilnica Gorica. Norma je bila presežena pri pranju kotlov za 104%, saj je lokomotiva serije 17061 namesto 3500 kilometrov prevozila 7133 km. Vlako-spremniki pa sprejemajo obveznosti pri prevažanju vlakov izven rednih turnusov. Mnogi med njimi 6o udarniki, ki prevozijo razen rednih še 6 ali več izrednih vlakov, pa še najdejo dovolj časa za reden obisk šole in prostovoljno delo (primer vlakovno brigade postaje Gorica, Šentpeter na Krasu in na progi Divača—Kanf anar—Rovinj). Delavci progovzdrževalnih brigad, nadzorniških odsekov Kanfanar, Divača, Šentpeter, Boh. Bistrica, presegajo normo od 12 do 16% in imajo v svojih vrstah od 17—25 udarnikov; delovni učinek je pri tem zelo zadovoljiv in proge na kvalitetni višini. Jasno je, da bj transportni plan še mnogo bolj izpolnjevali, če bi prizadevanj železničarjev ne ovirali nepravilni odnosi transportantov do železnice. Medtem ko se železničarji posebno na Primorskem borijo z napori, ki jih zahtevajo gorske proge in pri tem dosegajo tako vidne uspehe, pa iransportanti puščajo blago v skladiščih, čeprav 60 ga planirali za prevoz. Zato trpi izpolnjevanje plana, vozovi so neizkoriščeni, jeseni pa bo železnica pred mnogo težjimi problemi v njihovi borbi za plan, V partijskih organizacijah pa je premajhna borbenost prav ko je treba prepričevati prevoznike, kaj pomeni transportni plan za naše gospodarstvo. Dobro metodo je pokazala postaja Gorica, ki je ob prizadevanju vsega osebja odpravila tudi take pomanjkljivosti in v prometni službi dosegla največje priznanje vlade FLRJ in ministrstva železnic — prvo mesto med postajami v državi in prehodno zastavo. Pri tem ne moremo mimo naše elek-trotrakcije. Zapuščina, ki smo jo prevzeli, je bila skromna; električne loko-motrve so bile slabo ohranjene in brez rezervnih delov. Delavstvo v teh enotah pa je požrtvovalno ohranilo lokomotive v uporabnem stanju, čeprav doslej ni bilo dovolj pomoči naše elektroindustrije in drugih strok. Pri planski borbi so se seveda pojavljale subjektivne in objektivne težave, ki so ovirale pravilen razvoj na železnici. Premajhna povezanost med upravami, partijskimi in sindikalnimi organizacijami je ovirala redno reševanje problemov, prav tako tudi slaba delovna disciplina; velike napake so zamude vlakov; julija 588 ur, neupravičeni izostanki v I. polletju 8792 ur itd. Napake 60 tudi pri razmeščanju strokovnega kadra, na primer postaja Gorica, kjer je bilo v treh letih izmenjano 9 šefov. Mnogokje se je premalo posvečalo pozornosti izbiri ljudi za odgovorna mesta. Premalo je bilo političnega dela s strokovnim kadrom. V bodoče se bodo morale partijske organizacije tudi bolj zanimati za stanovanjska vprašanja, preskrbo in zaščito delovnega človeka (zlasti bo treba skrbeti za progovzdrževalne delavce v bohinjskem predoru, ki delajo pod najtežjimi pogoji). Stanovanjski problem v Divači, Sežani in Gorici bi mogli večidel rešiti takole: V vseh teh krajih so stare ali na pol dograjene zgradbe, ki bi jih prezidali za stanovanja; ljudje bi radi pomagali 6 prostovoljnim delom. Tako bi prihranili ogromne stroške, ki jih ima železnica zaradi ločenega gospodinjstva in pomanjkljivosti v službi. Tudi krajevne oblasti bi morale pokazati več razumevanja za nastanitev železničarjev v stanovanja, ki so last železniške uprave. Disciplina osebja bi se utrdila, s tem bi tudi dosegali boljše uspehe pri strokovnem in političnem delu železnižarjev. Treba je zlasti več samostojnega odpravljanja napak in zdravih predlogov na pristojnem mestu. Z ustanovitvijo delavskih svetov, k; bodo prevzeli neposredno odgovornost za delo v službenih enotah, se bo nujno izboljšala raven dosedanjega dela, s sklepanjem delovnih pogodb, čemur so doslej premalo posvečali pozornost, pa bodo ustalili delovno silo, ki je ponekod občutno primanjkuje. P0 referatu se je razvila diskusija, v katero so sekretarji osnovnih partijskih organizacij in komitejev živo posegli. Konferenci je prisostvoval med drugimi tudi zastopnik CK KPS tov. Rcm-škar in jo pozdmvil v imenu CK KPS PROGLAS Ljudske fronte lugoslavije Vpišimo drugo lj t Od 1. do 20. septembra bo vpisovanje drugega ljudskega posojila. Naša socialistična domovina zahteva od nas, svojih državljanov, da damo z vpisom tega posojila iz svojih zasebnih sredstev nov prispevek za hitro industrializacijo zemlje. S tem denarjem, ki ga bomo državljani dali na razpolago svoji ljudski državi, bo omogočeno, aa se zgradi vse tisto, kar je bilo vstavljeno v letošnji plan graditve preko plana, in česar se ne more uresničtii s sredstvi iz rednih državnih dohodkov. DELOVNI LJUDJE V MESTU IN NA VASI1 Uspehi, ki so bili doslej doseženi pri socialistični graditvi naiega narodnega gospodarstva — v prvi vrsti pa uspehi pri graditvi industrije in pri elektriiika-cji, kar je poglavitni temelj za hiter napredek vsega našega gospodarstva, za povečanje ljudske blaginje in zvišanje življenjske ravni vsakega našega delovnega človeka — so tako veliki in očitni, da danes v svetu gledap na Jugoslavijo zaradi teh uspehov pri graditvi z istim občudovanjem, kakor so gledali na naše narode med vojno zaradi junaškega boja, ki so ga bojevali za svojo narodno in socialistično osvoboditev, Nobene nizkotne laži in obrekovanja, ki jih imperialistični računarji pletejo okrog naše države, niso mogli storiti pred svetom resnice o uspehih socialistične graditve pri nas, o razvoju resnične socialistične demokracije in o trdnosti in pomenu njene miroljubne politike, o svetovnem pomenu njenega boja za enakopravne odnose med vsemi narodi. S tem nista bila samo ohranjena, ampak še povečana mednarodni ugled in pomembnost naše države. Vse to je veliko delo naših delovnih ljudi v mestu in na vasi, njihove neomahljive enotnosti in njihove trdne volje, da s tem, ko sledijo vodstvu Komunistične partije in tov, Titu, z mirnim delom zgradijo svojo srečno socialistično domovino. Dosedanji uspehi so bili doseženi z velikim trudom naših delovnih ljudi in z njihovo nesebično požrtvovalnostjo, s katero si zavestno prizadevajo kar najhitreje premagati gospodarsko in kultur- no zaostalost, to težko dediščino pretek-lostL Toda graditev se razvija naprej. Potrebno bo še mnogo truda, dokler ne dosežemo končne zmage, o kateri danes nihče več ne dvomi. Eden izmed naporov, ki je sedaj potreben je, da damo državi drugo ljudsko posojilo. Sedanje prevzemanje obveznosti za vpisovanje posojila po mestih in vaseh kaže, s kakšnim razumevanjem in navdušenjem so sprejeli naši delovni ljudje vabilo za vpis. Soglasno se bomo odzvali klicu domovine. Od vpisa drugega ljudskega posojila je odvisna hitra in večja graditev v letošnjem četrtem letu petletnega plana. Pri vpisu tega posojila se moramo zavedati, da je hitra industrializacija življenjskega pomena za vse naše narode, za svobodo in neodvisnost skupne domovine in vsakega državljana. To je odvisno samo od naše pripravljenosti, da se začasno odrečemo delu svojega letnega dohodka, zavedajoč se da bomo s tem pripomogli k hitremu razvoju in krepitvi vsega našega gospodarstva, h krepitvi obrambne moči in zagotovitvi neodvisnosti naše države, h kulturnemu razcvetu vseh naših narodov in zviševanju življenjske ravni vsakega našega delovnega človeka. DELAVCI IN USLUŽBENCI! Pokažite tudi pri vpisovanju drugega ljudskega posojila tako rodoljubno zavest, kakor ste jo pokazali pri vpisovanju prvega posojila. Vpisujte posojilo in se pri tem zavedajte, da z današnjimi napori gradite srečni jutrišnji dan sebi in mlademu rodu. Razvite živahno agitacijo za vpis posojila, pojdite v skupinah na vas, v kmečke delovne zadruge in k privatnim fanetom, tako da vas ne bo zaostala pri vpisovanju posojila za mesti in delavskimi naseljL KMETJE! Pokažite svojo visoko rodoljubno zavest, ko boste tekmovali z delavci in uslužbenci pri vpisovanju posojila. Zgraditev industrije in elektrifikacija sta osnova za napredek našega kmetijstva, za rešitev naše vasi iz tehnične in kulturne zaostalosti ČLANI LJUDSKE FRONTE, SINDIKATOV IN VSEH DRUGIH MNOŽIČNIH LJUDSKIH ORGANIZACIJI Uspeh pri vpisovanju tega posojila je vprašanje časti za vsakega državljana Jugoslavije. Zato se mora vsak državljan čutiti osebno odgovornega za uspeh posojila. Zavesti o tej odgovornosti pa ne bomo pokazali samo s tem, da bomo vsak po svojih močeh vpisali posojilo, ampak tudi s tem, da se bo vsakdo vneto udeleževal aktivnega dela množičnih ljudskih organizacij za vpisovanje ljudskega posojila, agitacije za posojilo, organiziranja vpisnih mest in podpiranja komisij za vpisovanje posojila. Posebno vsi člani množičnih ljudskih organizacij morajo šteti za svojo dolžnost, da se udeležujejo vseh priprav, ki bodo posojilu zagotovile uspeh, prav tako pa tudi agitacije in organizacije vpisa, ko se bo vpisovanje začelo. Prav posebno je treba — še mnogo bolj, kakor je bilo to storjeno pri vpisovanju prvega ljudskega posojila — pojasnjevati vsakemu posamezniku tako pomen posojila kakor tudi koristi, ki so zagotovljene vsakemu, ki vpiše posojilo. Storite vse, da bo vpisu posojila zagotovljen najpopolnejši uspeh. Uspeh pri vpisovanju tega posojila ne bo prinesel samo vrsto novih tovarn in industrijskih podjetij, ampak bo pomenil tudi veliko politično in moralno zmago naših narodov, ki v tem nemirnem času kažejo s svojim zgledom razvojno pot tudi številnim drugim narodom. Naprej do zmage drugega ljudskega posojila! Naj živi naša socialistična Federativna ljudska republika Jugoslavija! V Beogradu, 19. avgusta 1950, IZVRŠNI ODBOR LJUDSKE FRONTE JUGOSLAVIJE CENTRALNI ODBOR ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE GLAVNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV JUGOSLAVIJE CENTRALNI ODBROR AF2 JUGOSLAVIJE CENTRALNI KOMITE LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE Samo pri nas Jc delavec gospodar (ovarne Včeraj je minister Franc Leskošek izročil jeseniškim kovinarjem ključe njihove železarne Jesenice, 20. avgusta. — Jeseničane je davi prebudila godba v zgodnjih jutranjih urah. Tovarniška poslopja in stanovanjske hiše na Jesenicah so že ponoči dobile svečano lice; povsod so vihrale zastave. Ves teden so se že jeseniški delavci pripravljali na velik dogodek, ko bodo prevzeli plavže, martinovke, valjar-ske in druge stroje kot gospodarji v svoje roke. Visoko na plavžarski dimnik so zapisali besede, ki jih lahko zapišejo le delavci pri nas. >Samo v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji je delavec gospodar tovarne«. Podobna gesla so bila napisana na plotovih, zidovih, slavolokih vzdolž Jesenic, tja do javorniških obratov. Preden se je začela slovesnost, je delavski svet imel svojo drugo redno sejo in potrdil, da prevzema v imenu kolektiva tovarno v svojo upravo. Tja pod Možakljo in Jelen kamen ter Savske jame in Plavžki rog, kjer so bili nekdaj partizani, 60 se danes zjutraj slišali zvoki delavskih godb. Ob 9.30 uri so na tribuno pred upravno poslopje prišli član Politbiroja CK KPJ, minister vlade FLRJ in predsednik sveta za strojegradnjo Franc Leskošek, dalje predsednik vlade LRS tovariš Miha Marinko, predsednik CO ZSJ Djuro Salaj in predsednik GO ZSS tov. Rudolf Janko. Sekretar mestnega komiteja Ivan Teržan je goste ter osvetlil zunanji in notranji politični položaj. Inštruktor za promet pri CK KPS tov. Vrhunc pa je v zaključni besedi poudaril pomen bodočega dela osnovnih partijskih organizacij in novih delavskih svetov na železnici glede na posebno težke delovne pogoje na Primorskem, predvsem v zvezi s tranzitnim transportom. Značilno za to konferenco je, da se je diskusija precej vrtela tudi okrog kultumeprosvetnega dela med železničarji, kar 60 sprožili zastopniki posameznih železniških SKUD. med njimi tudi kot gost predsednik SKUD »Tine Rožanc« iz Ljubljane. Sklepi, ki jih je konferenca sprejela, kažejo, da se bodo osnovne partijske organizacije železničarjev na Primorskem še bolj poglobile v problematiko političnega, • strokovnega, kulturnoproevetnega in sindikalnega dela. Glavna dolžnost pa je, da bodo petletni plan izpolnili v 4 letih. V počastitev druge partijske konference so vsi železniški kolektivi iz območja šentpetrske direkcije med seboj tekmovali in presegali normo do 25%. V. V. pozdravil in v nekaj besedah povedal o pomenu današnjega dne. Kovinarji valjarn, plavžarji ter martinarji ter drugi jeseniški prebivalci so pozdravili tovariša ministra Leskoška, ko je stopil pred mikrofon. Tovariš mfmister je pozdravil jeseniške kovinarje v imenu CK KPJ in z jedrnatimi besedami razložil delavcem pomen zgodovinskega zakona, ki ga je potrdila Ljudska skupščina in s katerim delavci v vsej naši domovini prevzemajo tovarne v svoje roke. Ob zaključku se je obrnil k predsedniku delavskega sveta tov. Jagodicu ter ostalim članom upravnega odbora, ki so bili poleg gostov prav tako na tribuni z naslednjimi besedami: »Vas so delavci izvolili v delavski svet, Vam je dalo delavstvo železarne veliko zaupanje in s tem ste sprejeli veliko nalogo. Izročam vam ključe velikega podjetja v imenu državne oblasti.« Predsednik delavskega sveta je v tem trenutku prejel iz ministrovih rok šop ključev tovarniških stavb. Tovariš minister je nadaljeval: »Vi ste sedaj odgovorni za vse delo v železarni. Vodite železarno po zakonitih predpisih, v okviru petletnega gospodarskega plana, po navodilih in smernicah, kakor jih narekujejo interesi naše socialistične skupnosti. Skrbite o delavcih, o njihovem delu, njihovem življenju, o njihovih družinah. Dvigajte njihovo kulturno in politično zavest, vodite pravilno gospodarsko politiko, učite se in učite druge. Partija in oblast vam bosta pomagali, čuvajte tovarno, ki je skupna last. Zavedajte se, da sovražnik bdi in išče prilike, da bi vam Škodoval, Čestitam vam k prazniku in želim mnogo uspehov.« Te besede 60 vpisane v zgodovinsko knjigo jeseniške železarne. Godba kovinarjev je ob tem svečanem trenutku, ko je predsednik delavskega eveta prejel ključe tovarne in 6 tem ves delovni kolektiv upravljanje tovarne v svoje roke, zaigrala himno »Naprej zastava Slave«. Pred mikrofon je stopil predsednik DS tov. Jagodic. Rekel je, da 6e zaveda dolžnosti in časti, ki jo je v tem trenutku prevzel. Hlapec Jernej, ki se je tisoč let bojeval, v naši državi dosega svoje pravice. Predsednik delavskega sveta je Obljubil v imenu kolektiva tovarišu Titu in Partiji, da bo kolektiv izpolnjeval vse planske naloge, k sodelovanju pa je povabil ves delovni kolektiv, kaiti delavski svet pri upravljanju podjetja ne bi mogel vsega sam storiti Zapet so kovinarji s ploskanjem pozdravili predstavnika naše Partije in ljudske oblasti tovariša Miha Marinka, predsednika vlade LRS. Tovariš Miha Marinko je rekel, da je naša Partija 6talno zaupala delavcem in da je bil njen glavni cilj, da delovnim ljudem ustvari tudi boljšo bodočnost. Tako kot pri nas, pa ne zaupajo delavcem v Sovjetski zvezi in prav zaradi tega se je lahko razbohotil razred birokratov, ki jim je danes naš veličastni zakon, ko delavci sprejemajo tovarne v svoje roke, največji trn v peti. Prav na tej osnovi, ker je Partija vlivala svojemu članstvu zaupanje v delovne množice, je lahko ljudska oblast uveljavila ta zakon. Tovariš predsednik je rekel, da ima naša Partija popolno zaupanje v delavce, ki so dali tisoče in tisoče udarnikov in da je iz teh delavcev zraslo tisoče in tisoče ljudi, ki bodo znali gospodariti s svojimi podjetji. Ob zaključku govora je želel kovinarjem mnogo uspeha, hkrati pa jim je tudi obljubil pomoč Komunistične partije Slovenije. Semkaj od Hrušice, z Belega polja, kjer je v letih našega osvobodilnega boja bilo ustreljenih 42 talcev, med njimi štirje bratje Ambrožiči, pa je v času svečanosti že tekla štafeta. Kovinarjem 60 fiz-kultumiki obljubili, ko so prišli na tribuno, da jim bo misel talcev vedno vodnik pri njihovem delu. Na svečanosti je spregovoril tudi predsednik GO ZSS Rudolf Janko in se obrnil predvsem do sindikalnih funkcionarjev ter jim naročil, da naj pomagajo delavskemu svetu in vzgajajo množico tako, da bo vsakdo razumel, kaj pomeni veliki trenutek, ko delavci prevzemajo tovarne v svoje roke. Predsednik delavskega sveta tov. Jagodic se je še enkrat vrnil k mikrofonu. Pristopil je tudi direktor tovarne inženir Janko Torkar. Predsednik sveta je tovarišu direktorju izročil v usnje vezano knjigo e spominskim datumom z naročilom, naj vanjo zapisuje vse važne dogodke železarne. V nekaj besedah je udarnik in odlikovanec z redom deia II. 6topnje tovariš Janez Mlakar orisal veličastno borbo jeseniških kovinarjev za svoje pravice. Rekel je, da bo 20. avgust svetilnik novega časa še poznejšim rodovom, ko se bodo spominjali velikih dni. Po svojem govoru je odkril spominsko ploščo, na kateri piše, da so jeseniški kovinarji pod Titovim vodstvom uresničili geslo »tovarne delavcem«. Ob zaključku slovesnosti so godbe zaigrale internacionalo. Kolektiv pa je poslal tovarišu Titu, CK KPJ in CK KP5 pozdravne resolucije. Ameriške in južnokorejske čete prešle v napad med Tegujem in Kunvijem — Izkrcanje na otoku Tokčong Tokio. 20. avg. (Tanjug.) Nocojšnje poročilo generala Mac Arthurja, k j ga prenaša agencija Franee Presse, pravi, da sta davi prešli prva ameriška in prva južnokorejska divizija v napad na glavni cesti med Tegujem in Kunvijem ter napredovali okrog 2 in pol milje. Severnokorejci so priželi nocoj protinapad, ki pa je bil odbit brez odstopitve terena, nakar so sile Združenih narodov zopet nadaljevale napredovanje. Severnokorejsko mostišče na reki Naktong zapadno od Teguja je znatno emejeno in ameriške sile pri Jongfonu kosolidirajo svoje obrambne položaje. Ameriške letalske sile podpirajo čete, ki napredujejo. Lahke letalske sile napadajo severnokorejske čete, ki se sedaj umikajo čez re novi predmetniki in novi učni načrt*' Pouk bo urejen tako, da bo učitelj. * bo redno poučeval dopoldne in popoldne imel' ob četrtkih prosto za oddih in 1»" sten študij ter za pripravo na pouk. O® nedeljah je učitelj na vasi običajno tako zaposlen pri delu v množičnih organizacijah in pri kulturnih prireditvah' Tudr mrežo višjih, popolnih gimnart bo treba postopoma razširiti, da bo vsal v vsakem večjem okraju po ena popoln® gimnazija. S tem bomo omogočili štofl* v višjih gimnazijah delavski in kmečk' mladini. Tako bomo kulturno dvigni" prebivalstvo na vasi in v okolici okr»l" nih središč ter obenem razbremenili srednje šole v večjih mestih. Nepravilno 1e' da imamo sedaj nad polovico dijakov j® nad polovico profesorjev vseh višjS1 srednjih šol vse Slovenije v Ljubija#1' Tudi celjske in mariborske gimnazije prenapolnjene. Višje gimnazije bo treb* postaviti tam, kjer bodo lahko zajamčim več učencev iz okoliških nižjih P mnazij in v take kraje, ki imajo močn* perspektivo razvoja. Le tako se bou^ približevali naši težnji izenačiti izobrazbo vaške in mestne mladine. Č. V. si je pred odhodom z gradbišča dvakrat priborila naslov udarne brigade. Toliko sprejemov in poslavljanj n® zagrebškem kolodvoru še dolgo niso d°' živeli kakor letos. Skoraj vsak tede° nekaj brigad odide na obisk po naši državi. Toda še več kakor jih odide, U® tudi pride. Vsakdo izmed mladincev, odhaja, pa nosi s 6eboj lepe spomine 8* dneve, ki jih je preživel v študentskej” taborišču, in na velikem gradbišču. Tu j* spoznal našo mladino in videl re6fl,c^ o naši graditvi takšno, kakršna je br*» olepšavanja in fraz. (Odlomek iz reportaže polkovnika Dušana Bravničarja »Boj v Jelenovem žlebu«, ki jo je izdal prop. oddelek Glavnega štaba NOV in PO Slovenije v poletju 1943.) f • Blagodejno vpliva tišina na naše živce in ušesa, v katerih še odmeva grom dnevne bitke. S treh strani so poskušali, s pomočjo več baterij topov in minometalcev, tankov ter letal, prodreti v naše položaje. A naskoki opijanjenih črnosrajčnikov so se razbili ob silovitem naletu naših protinapadov, ki so se spremnili v gonjenje sovražnika, ob belem dnevu, po ravnini, do Dolenje vasi in Ribnice. Nasmihajo se partizani, ko se spominjajo bežečih fašistov. V tretjem Cankarjevem bataljonu se pa orosi marsikateremu partizanu oko, ko se spomni, da so pustili svojega ljubljenega politkomisarja Radeta v mali za-dolški kapelici. Pot se še vedno dviga. »Lahko bi je bilo že enkrat konec«, modrujejo partizani. Tudi številne mule in komi, ki so težko naloženi, sopihajo. Polagoma se dani. Na zadnjem klancu je tam zadaj, preko srpentin, lepo .videti skoraj vso razvito kolono. »Ni vraga, da nas imajo marsikje od daleč za Italijane«, šine komandantu v glavo, ko se ozre po serpentinah in opa- ZU* »Večina partizanov je v italijanskih uniformah, — italijanske mule, italijansko orožje, italijanska oprema...« V glavi se mu zvrste slike iz zadnjih bojev: Vivodina, Lovrič-Prekriški, Sv. Križ, Prekrižje, Dragani«, Pleterje, Metlika, Ambrus, Pleševica, Stari log, Ribniška dolina... . , »Povsod so bili tepeni — in bodo še!« Konča svoje razmišljanje. Na vrhu smo. Velik dan je že. Sonce skuša predreti oblačni oklep, a mu ne I »F uspe. Partizani prično potiho govoriti i nazaj ned seboj. Noben izmed poveljnikov jih 1 ljezei O b G a osmi obletnici b č e v e brigade JELENOV ZLEB ne opomni: »Tišina!« Saj smo sredi divjih gozdov. Tudi zveza v koloni ni več tako čvrsta. Obdaja nas nekaka sproščenost, ki rada nastaja po borbah in utrudljivih nočnih pohodih. Saj se vendar odmikamo od sovražnikovih oporišč. Malo za vrhom stoji velik lesen križ z italijanskim napisom. Tu je pokopanih 40 italijanskih vojakov divizjje »Macce-ratta«, ki so lansko jesen padli v bližnjem Jelenovem žlebu v bojih s Tomšičevo brigado. Polagoma uspe tudi soncu pokukati skozi oblake. Gremo proti Jelenovem žlebu. Cesta je bolj odprta, senčnata, tako da sončni žarki kar prijetno božajo. Komandant brigade ukaže počitek. Z veseljem snamejo partizani nahrbtnike in zaboje s strojniško municijo in se vsedejo kraj ceste. Harmonikar iz Cankarjeve brigade začne celo vleči na meh in partizani prepevajo. Ogledniki gredo še malo naprej, do ovinka; za vsak slučaj. Prav ko se mislijo tudi oni vsesti, počijo streli. — Mitraljezec in pomočnik omahneta. Ranjena sta. Oglasi se težka »Breda«! »To pa ni kar tako!« si mislijo ogledniki in se umaknejo v zaklone. Zadnja dva skočita h komandantu. Slišali smo streljanje, a nihče ga ni vzel resno. Mislili smo, da se je spet puškomitraljezcu po nerodnosti sprožil mitraljez, ali pa da je sprožil po kakšnem jelenu. Komandant je že pji izvidnici. Novi streli sledijo. — Italijani so! Italijanska zaseda! — Ob cesti, za ovinkom, odkrijejo bunker s težko strojnico. Tudi vrh hriba na cesti zaregljajo strojnice. »Aha, tudi tam ste!« Nobenega razburjenja ni. Hladna, mirna povelja. »Pratež, nazaj na varno! Z ranjenci j! Prvi bataljon naprej! Puškomitra-naprej! Kurirji!«. . Kurirji tekajo. Povelja se izvršujejo. Komandant operativne zone Milovan s pospesenimi koraki hiti naprej, tako da ga politkomisar Rudi komaj dohaja. Z globokim zaupanjem zrejo Milovana partizani. 2e neštetokrat je dokazal svojo veliko vojaško sjx>sobnost. »Fantje! Nekaj bo! Bo!« šepečejo med Komandant Gubčeve brigade Potočar Stane - Lazar in komandant bataljona „ Rojšek Franci • Jaka ,,;' seboj partizani, ki stoje še vedno v vrsti pripravljeni na vsako povelje. Naglo pregleda komandant položaj, še bolj nagla so njegova odločna povelja. »Cankarjeva brigada z dvema bataljonoma od spodaj! Bataljon Gubčeve brigade takoj v teku po grebenu zasesti višino in udariti Italijanom v hrbet!« Na lice mu leže zaskrbljenost. Kurirji tekajo. Bataljoni se naglo premikajo. »Lahki minometalci naprej! Težke strojnice naprej!« Tišina. Nobenega poka še ni. Gotovo se tudi Italijani razvijajo ali pa mogoče bežijo. Kdo bo bolj nagel? Drugi bataljon Gubčeve se je skoraj v teku premika po'grebenu, se razvija v strelce, z njimi je tudi četa tretjega Cankarjevega bataljona. Na čelu je bataljonska komanda s Petrom, Brajovičem, linčem, z načelnikom štaba brigade Rajkom ter z namestnikoma Lazarjem in Francijem. Strojnice zaregljajo! Ni mogoče spoznati, koliko jih« je približno. Menda kakih dvajset. Težke mine eksplodirajo! »Hudiči! Težke metalce imajo!« se pridušajo partizani. Snopi mitraljezkih izstrelkov brišejo ves prostor. Toda tudi v skajah in po vejevju ne molčimo. Ne streljamo sicer tako noro kakor italijani, a zato bolj temeljito. Ozemlje je idealno za borbo. Skalovito, razklano, razpokano, drevesna to in grmičasto. italijani prodirajo z veliko naglico proti vrhu. Drugi bataljon so že opazili, vendar zasedejo borci pred nosom Italijanov višino. Besen ogenj jih sprejme, vendar udarijo z desnim krilom Italijanom v bok. Čisto blizu so si, na deset metrov. »Hura! Juri*!*, komandira Rajko; bataljon skoči in se požene na sovražnika. Naše bombe pokajo in trgajo Italijane, še bolj kot našega orožja, se Italijan-boje našega vpitja. »Hura! Juriš!« se razlega in odmev* po gozdovih. Italijanskih povelj spl°D ni slišati. . , »Hura! Juriš!« se čuje s Cankarje« strani. Prve mrtve in ranjene Italija,® pregazimo. Italijani kričijo! Eni bezil0’ drugi se trdovratno branijo. ,, »Skrij se Roman, ne hodi tja« ki**? Rajko komandirju druge čete, ko da gre naravnost proti strojnici. .fl Roman pa samo zamahne z roko *. skoči s skale. Pade. Padel je v sv^ zadnji zaklon. / »Naprej, tovariši!« odmeva povSg] Kakor mački se vržejo partizani na/^5 vražnika. Čoban, obveščevalec Gubce', brigade, ni mogel vzdržati, da ne bi *. v borbo. Težka »Breda« ga bode v Tri metre od njega je. Štirje Italijani poleg. Še streljajo. — Oči se mu zif tijo. Vrže bombo in skoči na »Bre drugi pa za njim. Italijani ležijo r,aZIje cvarjeni okoli. »Bredo« obrnejo ifl poka po Italijanih. :( »Hura!« Naprej! Desno krilo napr1 Povežite se s Cankarjevim!« „j Cankarjevci tudi napadajo. ItaliO* 0 so v nevarnem položaju. Naši imajo ce* in vrh. Sovražnik je obkoljen. Čvrst ) klen partizanski obroč jih je zagrabil vrat in jih vedno bolj stiska. . „j, »Koliko jih je?« se čudijo Italijani kar gomaze po tleh in za ** lami. Naše mine zadevajo v polno. , j »Naprej, tovariši« kličejo Peter, 1{i in vsi, ki so na Čelu: Pritisk drug\», bataljona postaja vedno močnejši in nejši. Italijane se polasti panika. Drug« za drugim uničujemo... »Sem, tovariši!« kliče Jug, četni komisar, ki se je spustil sam v boj z setimi sovražniki, »sem jx> strojnice!' g{ so planili tja tovariši, je ležal Jy,£ jt mrtev polfg kupa Italijanov, ki 1 sam uničil. Zraven njega sta ležali italijanski strojnici. fCe Tam v Ljubljani pa se je stisnilo dvema bitjema v zli slutnji: »Mama. K pride atek — ?« .Ikj) (Konec v prihodnji 5tev» ^ e z a d ovol ju.j mo se s prvimi u s p e h i l V tednu dni za 3,113.000 dinarjev obveznosti v kamniškem okraju Obveznosti za vpis ljudskega posojila v kamniškem okraju od dne do Joe naraščajo. Vendar kmetje še ve-ono precej zaostajajo za člani sindi-»atov. V dobrem tednu dni so v okra- lo zbrali za 3,113.000 din obveznosti. Kolektiv tovarne Induplati v Jaršah •e ne more biti zadovoljen z dosedanjimi obveznostmi’. Zavezal se je samo Ja 275.000 din, čeprav šteje okrog 800 elanov. Delavcev niso znali primerno seznaniti e pomenom posojila. V tovar-°i •anitetnega materiala na Viru so ~)raH za 300.000 din obveznosti. V papirnici na Količevem se sindikalna podružnica ne more pohvaliti s svojim Wom; obveznosti znašajo 200.000 din. elani mladinske organizacije v okraju i°.se zavezali za pol milijona din-Priznanje zasluži kolektiv tovarne ‘iitan«, kjer 60 v nekaj dneh zbrali |a 438.000 dni obveznosti, vendar niso ]?,dosegli popolnega uspeha. V kamni-*si usnjairni' 60 tudi v nekaj dneh prebeli za 119.000 din obveznosti. 2.5 MILIJONA LIR BODO VPISALI JUGOSLOVANSKI DRŽAVLJANI V RIMU Med kmeti je nudil lep zgled Urbas iz Srednjih Jarš: čeprav ne živi v najboljših razmerah in je oče osmih nedoraslih otrok, se je zavezal vpisati 15.000 din. Zelo slabo so se doslej pripravljali na vpia posojila na področju mestnega ljudskega odbora v Domžalah, tako da ne morejo pokazati nobenih uspehov. TUDI V POLJČANSKEM OKRAJU IMAJO NAJVEČJE USPEHE SINDIKATI Tudi v poljčanskem okraju morejo govoriti o primernih uspehih med pripravami na vpis posojila predvsem delovni kolektivi industrjskih podjetij. Do 19. t. m. so posamezne sindikalne podružnice zbrale za 3,400.000 din obveznosti. Čeprav so se pri nekaterih podjetjih zavezali že vsi delavci1, število obveznosti še od dne do dne narašča. V Impolu se je kolektiv zavezal za 830.000 din. Spočetka je delo počasi napredovalo pri »Granitni« v Oplotnici, ko pa so izpopolnili vpisno komisijo in se dela resneje lotili’, 60 v nekaj dneh zbrali za 150.000 dim obveznosti. Najbolj so se odlikovali v okraju zdravstveni delavci; 55 članov podružnice je sprejelo za nad IpOOOO din Osebje našega poslaništva v Rimu in Jjhgi jugoslovanski državljani so se do-6|ej zavezali vpisati 2.5 milijona lir ljud-skoga posojila, kar je približno 30% kakor pri prvem ljudskem posojilu. --------- j - . 'očakujejo, da se bodo zavezali za večje . obveznosti. Vse razumevanje za vpis vs®te še drugi, ki se niso mogli udeležiti posojila so pokazali tudi železničarji Prvega sestanka. I in poštno osebje. Tovarna dušika v Rušah izdeluje vedno več vrst kemičnih izdelkov te se pelješ z vlakom iz Maribora Pr°ti Rušam, zagledaš na desni 6trani ž®oto sivkastih poslopij. Skozi visoka o»aa noč in dan odseva plamen iz kar-orhie peči, iz dimnikov Čudne oblike pa ie vali go6t dim. To je tovarna dušika . "še, ki si je priborila prehodno zastavo ® nagrado sveta za predelovalno indu-urijo vlade FLRJ. Tovarna dušika je iz-Polnila polletni plan po količini za 118 odstotkov, po vrednosti pa za 124%. Vsi ?odelki so mnogo pred rokom izpolnili 1,5 presegli svoje obveznosti. Prvi je iz-P^lnil polletni plan za 154% obrat ki- Borba za plan je bila v tovarni dušika ""navadno naporna. Marsikdaj je primanjkovalo potrebnih surovin, tudi de-J^e sile in električne energije ni bilo dovolj in še druge težave so ovirale izsiljevanje planskih nalog. Toda delavci ^8Jih vse prebrodili. Partijska in sindi-d'na organizecija sta skupno z direk-Nem, bivšim tovarniškim delavcem . "tonom Robičem ter z delavci in deskami celotnega kolektiva vsako jutro Sevali vprašanja v zvezi s proizvodnjo, P.4 tudi delavski svet, ki je bil ustanov-lle» v začetku leta, je mnogo pripomogel, P1 ni bilo zastoja v produkciji. Delavci ? hrigade so tekmovali. Vztrajno so se P°jili za sleherni kilogram ferokroma, Jalcijevega karbida, kalcijevega cianami-a> amonijaka, amonijakove vodice, jnon-sulfata, apna, nitrofoskala, elektro-idjunda, acetilena, žveplenega dioksida, *«cijeveg.a cianida, dicianovega diamida, *«»tola itd. B V visoki, plavžu podobni karbidni S*di le redkokdaj ugasne ogenj. Le ka-i^Jpride do kakšne okvare, ga pogasi-l'. Tedai delavci zlezejo še v razgreto Vro- jpj' da čimprej končajo popravila lii,?- ’e pr‘ Pe^eh neznosna. Vendar pa t ji* vztrajajo pri svojem delu. Neka-30r’ »o zaposleni pri teh pečeh že 25 do let. Letos, ko bodo nekateri odšli v i.jfnžen; pokoj, se bodo tovariši težko l#e* od njih. j ^edaj se bo vprašanje delovne sile v j ,mrni dušika še bolj zaostrilo. Tovarna , a.. ®icer nove kadre iz kemično- do a*PT'i*he šole, vendar pa to ne za-., tuje, V tovarni še vedno ni zaposle-l0v toliko delavcev, kolikor jih je do-Val6 P° planu. Toda zaradi požrtvo-Pr» vsek članov kolektiva se to ni *e j ?'* poznalo pri proizvodnji Kako iir ??lavci trudijo, da bi dali državi in ljudskim množicam čim več DTO- lt: : X' 'a5no kaže primer tov. Juršeta, P*U -Si neki priliki vztrajal pri karbidni 5js ur. Zaradi tolikšnega pomanjka- hdi . e sil« je za vodstvo tovarne del, ^fUko vprašanje uvedba 6umega . HVBiL« 1 « « . 1 - I . » - J _.! t»Žj 'otiino za delavce, ki delajo pod naj-Stiri”?1 poŽ°ji. Tako bi morali uvesti injj. lZlnene, vendar pa celo zdaj, ko jih J •ftmo manilfa tfcT Oti- Purntk*?mo man’ka zdfavih ter od-pfj , In hkrati izkušenih ljudi za delo d,i *aJ“ldiu peči in na nekaterih drugih mh mestih. Zato so se člani kolek- tiv* naši državi nismo izdelovali. Lani so na primer na pobudo ing. Furlana začeli preizkušati kalcijev dianamid, ki ga uporabljamo za desinfekcijo. Letos ga že redno izdelujejo za domače potrebe. Ko bodo dobili nove peči, se bo proizvodnja izdelka povečala tako, da ga bomo tudi izvažali. V tovarni je tudi precej novatorjev in racionalizatorjev. Samo lani je šest racio-nalizatorjev in štirje novatorji prihranilo nad 36 milijonov dinarjev. Med najzaslužnejšimi novatorji ter racionalizatorji 6o: ing. Jože Prevolnik, Alojz Koline, ing. Maks Furlan, Rudolf Piščanc, Albin Golob, Stanislav Bokšanin, Ludvik Kmetič in drugi. Tov. Gašper je šef laboratorija. Po njegovi zamisli so v tovarni izdelali nekaj kilogramov varilnega praška, ki ga je naša država doslej uvažala. Novi proizvod so ocenili razni strokovnjaki v TAM-u, jeseniški železarni in drugod kot visokokval it e t n ega. V tovarni pravkar končujejo gradbena dela in opreme novega laboratorija. V novem laboratoriju bo delo mnogo lažje, ker bo bolj prostoren, higieničen itd. V laboratoriju, kjer še vedno primanjkuje raznih instrumentov, delajo analize o surovinah in o končanih proizvodih. Tudi tov. Gašper je pohvalil visoko kvaliteto izdelkov. Mnoge med njimi, n. pr. fero-kromkarbid, kalcijev cianamid izvažamo, zato mora biti to blago še prav posebno kvalitetno. Verjetno bo ruška tovarna kmalu stavila na inozemski trg tudi ko-rund. V ruški tovarni’ dušika nadaljujejo bitko za predčasno izpolnitev letnega plana. Najboljši člani kolektiva so: Rečnik, Herič, Kos, Jurša, Setorič, Stanko Robič, Nalič, Kranjc in številni drugi. Ko bodo v prihodnjih dneh razpravljali o kandidatih za delavski svet, bodo nedvomno tem delavcem zaupali odgovorno nalogo. V. B. PRVI USPEHI V BREŽICAH V Brežicah doslej niso mogli poročati o uspehih med pripravami’ na vpis posojila, šel? v preteklem tednu so začeli živahneje delati. Najlepše uspehe je dosegla mladina. Mestni mladinski aktiv se je že na prvem sestanku zavezal, da bo 40 mladincev vpisalo 55.000 din. Mladinec Kurt Germič bo vpisal 6000 din. Do 18. t. m. je mladina brežiškega sektorja zbrala za 92.000 din obveznosti. Zanimanje za vpis posojila pa so pokazali tudi člani sindikatov. Doslej so se zavezali za 426.000 dim. Z uspehi pa se še ne morejo ponašati obrtniki in kmetje. Skupne obveznosti v Brežicah so prejšnji teden znašale 583.000 din. SLAB ZAČETEK V POSTOJNSKEM OKRAJU V postojnskem okraju doslej še niso poročali o nobenem uspehu med pripravami na vpis ljudskega posojila. Začeli so sicer delati, vendar niso ime- li srečne roke. Kakor marsikje drugje, so se jim tudi v tem okraju zdele najpomembnejše tehnične priprave, ne da bi posvetili največjo skrb političnemu delu. Na področju posameznih krajevnih odborov so se pripravljali’ le aktivisti predvsem na tehnično delo. Na področju krajevnega ljudskega odbora Planine pri Rakeku so si zastopniki množičnih organizacij razdelili teren in šli na delo. Uspeh je bil, da se je okrog deset manjših in srednjih kmetov zavezalo vpisati manjše vsote-Toda aktivisti bi se morali zavedati, da to ni noben uspeh. To velja tudi za »uspehe« na Uncu, v Lazah in drugje. Prav tako so dosegli le skromne uspehe pri delovnih zadrugah v Grahovem in Starem trgu. SLEPI INVALID FR. KOŽAMELJ BO VPISAL 50.000 DINARJEV V Sv. Križu pri Litiji živi stoodstotni invalid Franc Kožamelj, ki’ je vpisal 50.000 din prvega ljudskega posojila. Zavezal se je, da bo tudi za drugo ljudsko posojilo dal 50 000 din. Fr. Kožamelj se je takoj spočetka leta 1941 pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in leta 1942 je stopil v partizane. Leta 1943 je bil ranjen v levo oko, naslednje leto pa je izgubil še desno. Kožamelj je nosilec spomenice 1941. Prav tako hoče z vpisom drugega ljudskega posojila manifestirati svojo zavednost popolnoma slep stoodstotni invalid Jože Smole iz Čužnje vasi v trebanjskem okraju. Zavezal se je, da bo vpisal 10.000 din. ŠKOFJA LOKA TEKMUJE S TRŽIČEM V Škofji Loki so na množičnem zborovanju Fronte sklenili napovedati tekmovanje pri vpisu posojila tržiški OF. Obe mesti sta približno enako veliki in enako gospodarsko močni. Tržačani so se doslej obvezali za 2 milijona din ,v Škofji Loki pa jih bodo skušali prekositi. V Gorenjski predilnici so zbrali za 300.000 din obveznosti. V Ohridu bodo vpisali 4.5 milijona din posojila Tudi v Makedoniji se živahno pripravljajo na vpis drugega ljudskega posojila. Tako so na primer v Ohridu posamezniki in kolektivi začeli množično prevzemati obveznosti. Doslej so se zavezali, da bodo vpisali 4.5 milijona din, kar je mnogo več kakor pri prvem ljudskem posojilu. V Bitolju pa so se člani 39 sindikalnih podružnic zavezali, vpisati 2,787.000 din. Pojasnilo o volitvah v delavske svete 172 udarnihov te pripomoglo, da si je kolektiv »Inteksa« drugič priboril zvezno prehodno zastavo l‘vj -.11 J.., 41 ‘ Z Zv j,., oyvj MKueini pian. l janv-iv« * ^ Po oal°cili, da bodo še nadalje delali dopivec in Marija Mezek že v prvem «setn ur na dan ima J—’-., « l. lePe a s° kljub vsem težavam imeli tako tij6 pr°izvodne uspehe, gre vse priznale *L-an?m delovnega kolektiva, ki so Posti !?’• y*i dobro zavedali svojih dolž-tovaL. eaPraviČenih izostankov v ruški . 1 1»korajda ne poznajo. Nekoliko ta. bolniških. ne poznajo, tih ji" iikih, kajti delo v vseh obra-aici in" rav? Tako se n pr. v drobil-4Ptia n ®°rlirnici karbida in v drobilnlci |Sovih epT®stano praši, delo pri ferokro-kod pečeh je škodljivo za oči, pone-^iti4 ..n®Varni razni strupeni plini, vro-*9osn* 'e ®koraj v vseh oddelkih ne- ki *29 udarnikov letos, novi izdelki, vatorjj , 1 n‘*° proizvajali, številni no-5°vsria; eij r,aclonalizacije — s tem od-lU»Ve j delavci tovarne dušika na vse vMča vn ,?v‘rc Proizvodnja stalno na-■a1*! izdVul'te*a iz 1:23,6. 108 m hrbtno — člani: Šifrer Niko (E) 1:42,6. 54 m prsno — ml.: Žumer Matija (El 49,5, 108 m prosto — članice: Juvančič Marija (E) 1:32, 54 m hrbtno — ml.: Kokalj Janez (E) 45.4, 54 m prsno — mladinke: Jesenovec Andre- 108 m prosto — člani: Sovre Savo (E) 1:22,7, 54 m prosto — ml.: Kušelj Miklavž (E) 37 0 54 m metuljček — mladinci: Bajc Vladimir (E) 42,2, štafeta 3 krat 54 m prsno — mladinke: Enotnost 2:41,5, 4 krat 54 m mešano — Slani: Enotnost 2*43 6 V skupni oceni je zmagala Enotnost z 98 točkami nad Krko s 45 točkami. Domači plavalci so pokazali lep napredek in borbenost. Po plavanju pionirk na 50 m je sledilo Sraktično reševanje utopljenca z razlago, ato so mladinci predvojaške vzgoje v popolni vojni opremi preplavali reko ter pokazali pri tem veliko spretnosti, Waterpolo tekma med Enotnostjo in Krko se je končala z zmago gostov 5:0 (3:0). Igralci Krke so bili s požrtvovalno igro posebno v drugem polčasu enakovreden nasprotnik uigranega moštva Enotnosti. Izvežbanim gostom domači igrlaci, ki so začeli z vaterpolom šele v letošnjem poletju, njso bili kos v tehniki igre. odlikovali pa so s« * dobro vzdržljivostjo. •: ; Prireditev je poživila enota novomeške garnizije JA, ki je uprizorila praktično vojaško vajo; forsirala je reko in zavzela vzpetine nad desnim bregom Krke. S skoki v vodo, pri katerih sta pokazala precej znanja profesor Smerdu In Colarič (Krka), je bil obširen spored zaključen. Sledila je razdelitev nagrad in diplom ter ljudsko rajanje v kopališču na Loki. lenjskem, je treba za nedeljski'nastop izreči vse priznanje. — Tg. Je in ni mogofe . Ljubljana, 2«. avgusta Take odgovore dobiš na rajonskem ljudskem odboru Rakovnlk-Vlč In višji stanovanjski komisiji MLO. Tov. Jože Brglez lz Rijdnlka-LJubljana Ima dvodružinsko hišo. V njej stanuje on a avojo družino in tri tovarišice v dveh sobah In kuhinji. Njegov sin, ki je študent gradbenega tehnlkuma In je poročen, pa ivl v ločenem gospodinjstvu: sam stanuje pri očetu, njegova žena pa z otrokom pri svojih starših v Mostah. Zadeva Je bila rešena na sodlšju že v začetku 1918. leta tako, da bi se neka uradnica, ki Je samskega stanu In poseduje sobo s kuhinjo, preselila v eno sobo k *orirHu Brglezu, v njeno stanovanje pa bi se vselile omenjene tri tovarišice. Brglezov sin s svojo družino dobil stanovanje. Tudi višja stanovanjska komisija js takrat že Izdala odlok o prisilni Izselitvi, ker so se tovarlšlee s za stanovanjske zadeve RLO Rakovnlk-Vlč upirale. Vse ostale stranke so takrat na razsodbo komisije pristale. Pozneje se Je pritožila še omenjena uradnica, češ da Je sooa preveč oddaljena od službenega mesta. Ker sem ljudski Inšpektor, sem se zadeve resno lotil. Nekajkrat sem šel na višjo stanovanjsko komisijo, petkrat h kontrolnemu organu te komisije, naposled na RLO ln končno še na republiško kontrolno komisijo. Toda vse je bilo zaman. Dokler sem bil v pisarni, so ml obljubljali, nato pa Je zopet vse ostalo na mrtvi točki. 28. julija sem zopet urglral pri višji stanovanjski komisiji, kjer sem zvedel, da je še vedno vse po starem. Ravno sem hotel oditi, ko Je vstopil poverjenik za stanovanjske zadeve pri RLO Rakovnlk-Vlč. Dvakrat sem ga vprašal, kako Je s to zadevo, pa ml ni hotel dati nobenega odgovora. Grem zopet na republiško kontrolno komisijo, kjer so ml povedali, da so vso zadevo odstopili mestni kontrolni komisiji. Odidem zopet tja, kjer ml neka tovarišica pove, da zadeve še niso raziskali. Imajo namreč mnogo pritožb, dela pa samo eden Obljubili so ml, da se bodo pozanimali. To tudi r zaupanjem pričakujem Bomo videli. Mislim, da, če lahko delavec potuje lz Višnje gore ali Iz Zidanega mosta v službo v Ljubljano, lahko neka uradnica, ki Ima tramvaj pred nosom, pride Iz Rakovnika v Ljubljano. Tudi študent, ki vlaga vse sile v prid skupnosti, Ima večjo pravieo do svo jega stanovanja, kot pa trt tovarišice, ki niso vključene v proizvodnjo In so še baje nasprotnice današnjega družbenega reda In končno, če ne delujejo pravilno višji organi državne uprave, kako bomo potem ljudski Inšpektorji pravilno vršili svojo dolžnosti J. A. I* raznih kra jev KAMNIK. — IS. avgusta Je bila ustanovna skupščina okrajne obrtne zbornice. V okrašeni klno-dvorani v Domžalah se je zbralo (5 delegatov, ki so z zanimanjem sledili referatu predsednika pripravljalnega odbora ln poverjenika za lokalno obrt. Po živahni diskusiji so sprejeli vrsto sklepov. O. 8. Maribor. — V nedeljo ob dveh popoldne bo svečano odkritje spomenika padlim žrtvam v Sv. Trojlel v Slovenskih goricah. Krajevna zveza borcev vabi k udeležbi. Fala. — Pred kratkim se je končal stl-kalnlčarskl tečaj, katerega je obiskovalo 14 tečajnikov. Uspeh Je bil zadovoljiv. — J. J. Lendava. — Takoj po opravljeni mlačvi so zadružniki KDZ v Crenšovelh začeli z gradnjo svinjakov. Sedaj so nspehl dela te vidni, saj bodo svinjaki do tl. avgusta v surovem stanja gotovi. — ko. Trbovlje. — Za zboljšanje dela a pio- nirji so pred dnevi Izvolili Iniciativni bor Zveze pionirjev, ki je imel prvo sej« > soboto. Referat o delu pionirske organizacije Je Imel tov. Stane Šuštar. Sklenili to. da bodo do pričetka šolskega leta osnovali da bodo do pričetka šolskega leta osnovau Svete pionirjev, v katerih bodo sodelovali tudi prosvetni delavci In predstavniki ljudske oblasti. — S. S. V priročni knjltlol J« izšel TEMELJNI ZAKON delavskih svetov Dubrovnik Jugoslavija igra v prvem kom z Zah. Nemfiio | OLIMPIADA Dubrovnik, 20. avgusta. Na terasi Umetniške galerije v Dubrovniku, na kateri so vihrale zastave 16 držav-fidele-ženk, je bila ob 18. uri svečana otvoritev IX. šahovske olimpiade. Olimpiado je otvoril Ljuban Jakše, pomočnik direktorja Direkcije za informacije in vršilec dolžnosti predsednika Šahovske zveze Jugoslavije. On je v imenu organizatorjev olimpiade, nad katero je prevzel pokroviteljstvo maršal Tito, pozdravil prisotne goste in šahiste. Za njim je govoril predsednik Svetovne šahovske federacije gospod Folke Roggar, Rodoljub Čolakovič, predsednik Sveta za znanost in kulturo FLRJ, Hans Kmoch, namestnik glavnega sodnika na olimpiadi in bivši svetovni prvak v šahu, velemojster dr. Maks Euwe. Predsednik Svetovne šahovske federacije Folke Roggar je v svojem kratkem pozdravnem govoru dejal: »Šahovska zveza Jugoslavije je storila vse, kar je potrebno, da bt olimpiada uspela čim bolje. Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da je bilo sodelovanje med Svetovno šahovsko organizacijo in Šahovsko zvezo Jugoslavije popolno. Zahvaljujem se prijateljem iz Jugo slavje za vse, kar so storili v namenu, da se okrepi mednarodno šahovsko sodelovanje in da se tako izboljšajo odnosi med vsemi, narodi. Upam, da bo ta turnir velika manifestacija v zgodovini šaha. * Dubrovnik, 20. avgusta. Jugoslavija «e je. srečala z Zapadno Nemčijo v I. kolu šahovske olimpiade, ki se je pričela danes ob 16.30 v treh dvoranah dubrovniške umetniške galerije. V tem matchu igra Gligorič proti prvaku Nemčije Umickarju, Pirc proti Pfeifferju, Trifunovič proti Relktabu in Rabar proti Hilmar-Staudteju. V L kolu sta se srečala še dva favorita za osvojitev najvišjih mest — Nizozemska in ZDA. Na prvi deski tega matcha igrata bivši svetovni prvajk dr. Euwe in eden izmed najmočnejših šahi-etov na svetu Re6hew6ky. V drugih dvobojih prvega kola 6e bodo srečale Švedska in Finska, Grčija in Belgija, Francija in Danska in Italija. Ostala 6rečauja L kola med Argentino in Perujem ter Norveško in Čilom, se bodo igrala šele v 6oboto, ko je prvi prosti dan. Južni Američani, ki so prispeli šele sinoči, so izjavili, da so utrujeni od potovanja ter prosili, da bi njihova srečanja iz prvega koja odložili, kar so jim tudi ugodili. Vsi pari so bili danes določeni po Bergerjevih tabelah, ko so moštva izžrebala svoje številke. Udeleženci so v turnirsko tabelo uvrščeui v naslednjem vrst-nem redu: Prva Norveška, druga Jugoslavija, tretja Švedska, četrta Grčija, peta Francija, šesta Peru, sedma Avstri- ja, osma Amerika, deveta Nizozemska, deseta Italija, enajsta Argentina, dvanaj* 6ta Danska, trinajsta Belgija, štirinajsta Finska, petnajsta Zapadna Nemčija in šestnajsti Čile. »FRANCE T1REUR* O ŠAHOVSKI OLIMPIJADI Pariz, 20. avgusta. V svoji šahovski rubriki pod naslovom »Jutri otvoritev prve povojne olimpiade pod pokroviteljstvom maršala Tita« piše »France Ti-reur«, da bodo na tej olimpiadi izmenjane izkušnje 16 držav. Odlok Mednarodne šahovske federacije (FIDE) — piše list, da se povefl Jugoslaviji organizacija olimpiade, s° toplo pozdravili ljubitelji te države, 6*1 vidijo v njem mednarodno priznanje. Nf kakor ne dvomimo, da se bodo vsi udeleženci olimpiade počutili v Dubrovnik" kar najudobneje ter imeli res vse pogoje za resnično športno borbo. Jugoslovanske oblasti so imele pred očmi važno?1 tega velikega mednarodnega turnirja ® so prav zato izbrale Dubrovnik, kH* eden najzanimivejših in najlepših kraje* na jadranski obali. TENIS Celovec premagal Ljubljano z 9: A Ljubljana, 20. avgusta. Danes popoldne je bilo na teniških igriščih pod Cekino-vim gradom nadaljevanje mednarodnega teniškega dvoboja med igralci Celovca in Ljubljane. V nadaljevanju partij so se tudi danes odlikovali koroški teniški igralci ter dosegli prepričljivo zmago Z rezultatom 9:4. V današnjih igrah sia priborila še preostali dve točki Ljubljani Mairova, ki je premagala PfeMerjevo, ter Čebular, ki je premagal Ambrosa. V ostalih partijah so zmagali gostje, med katerimi se je najbolj odlikoval najboljši celovški teniški igralec Schwendenwein s tem, da je gladko porazil slovenskega prvaka Raz-borška, ki je nastopil s poškodovano roko. Graje vredna je nešportna gesta Urbanca in Klinarjeve, ki se nista hotela vrniti iz Opatije na to mednarodno srečanje v; Ljubljano. Če bi nastopila ta dva igralca, se ne bi to tekmovanje končalo s tako visoko zmago Celovčanov. Preostale igre so se končale s temile rezultati: Člani — Čebular : Ambros 6:0, 6:1; Schwendenweim : Razboršek 6:4, 6:1; Članice — Maier : Pfeifer 6:3, 7:5; Zenski pari Pfeifer — Kalabb:Maire —'Pirkmajer 6:3, 6:1; Moški par — Schwenden-wein — Wernegg : Razboršek — Čebular 6:0, 6:3; Mešani par — Kalabb — Nemec : Razboršek — Pirkmajer 6:3, 6:4. Opozarjamo ljubitelje tenisa, da bodo v torek ob 15. uri nastopili v Ljubljani najboljši teniški mojstri, ki sodelujejo na turnirju v Opatiji. Kakor nam je znano, bodo nastopili: Dorffmann in Kowalew-ski (ZDA), Weiss (Argentina) in Harper (Avstralija). MEDNARODNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE Opatija, 20. avgusta. — V nadaljevanju mednarodnega prvenstva FLRJ v tenisu je Kowalewski (ZDA) premagal Mitiča 6 13:11, 2:6, 6:1 in 6:1. V igri moških parov sta Petrovič in Wurth premagala Radovanoviča in Milojkoviča s 6:4, 7:5. Par Weiss (Agreatina) - Harper (Avstralija) pa je premagal naš par Mijojkovič-Radovanovič s 6:2, 6:2. Igra Dorffmaon- Kowalewski (ZDA) : Petrovič-Wurih se je končala W:0. V polfinalu parov st* Dorffmann in Kowalewski igrala z Av' strijcema Weis6om in Redlom 6:2, 7:5 • 7:6. Pri tem stanju je bila igra prek®)«’ na. Naš par Mitič-Palada je premagal Weiss (Argentina)-Harper s 7:9, 3:6, Mešani par Tucke (Anglija)-BranoviJ je premagal par Laszlo-Laszlo 6:4, 6:4. V finalu mladincev je naš par Pan a joto-vič-NikoliS premagaj avstrijski par naik-Samko. ZVEZNA KOŠARKAŠKA LIGA PROLETER : ZELEZNIČAR (B) 48:44 Beograd, 19. avgusta. Na košarkaJM® stadionu »Crvene zvezde« na Malem megdanu je bila sinoči prva tekma v OK™£ tekmovanja zvezne košarkaške lige v J».' senski sezoni med »Železničarjem« (Beograd in »Proleterom* (Zrenjanin). Tekma s®, končala z zasluženo zmago »Proletera« ib rezultatom 48:44 (20:21). TRŽAŠKI KOŠARKARJI V MARIBOR« Maribor, 20. avgusta. — Za otvoritev J*®-vega košarkaškega igrišča v Ljudskem T^r' je košarkaški klub Poleta povabil nj0-® in žensko študentovsko reprezentanco Prvi srečanji sta bili odigrani v soboto J" nočni igri. V srečanju ženskih ekip so Trt" čanke zasluženo premagale Poletovke 20:10 (12:5), medtem ko je moška vrsta leta premagala goste po lepši in boljši «r ’ i rezultatom 28:13 (10:8). Danes popoldne pa je bilo povratno Čanje. Poletovke so uspele doseči v tej }*. neodločen rezultat 14:14, v prvem delu so vodile 7:5. Moška vrsta Poleta je ® danes izredno razpoložena in zmagala visokim rezultatom 59:37 (20:18). Oba dni je prisostvovalo tekmam nad I®® gledalcev. — P. M. KRATKE VESTI Budimpešta. — Na ukaz madžarske no£?' metne zveze je moralo nogometno drust,’“ »Ferencvaroš« odstopiti svoja najbolj/, igralca Coscisa in Budaia moštvu »Honve®,; medtem ko sta morala igralca interuacioi?^ nega razreda Henni in Kispeter vstopiti, moštvo »Bosza«. Osem drugih igralcev •'5 renevaroša«, med njimi tudi slavni sredflj napadalec Deak, je bilo »premeščenih4 I moštvo drugega razreda. AUGSBURG — Vsi trije italijanski movalci na kolesarski dirki po Zapadni čiji so dstopili po četrti eta.pi zaradi u,r^ j en osti. Delovni kolektivi! Pohitite ? naročili ker le naklada knjižice omejena Naroča se pri »Uradnem listu LRS«, Ljubljana, Gregorčičeva ZJ-I. Cena knjižice 10 dinarjev obse« M strani. C OBVESTILA ) SPOROČILO Bivša »Služba radničkog snabdevan.ia* 2e-ijezaie, Rudnika, ZGP »Konstruktor« in Elektro-Livaice v Zenici je začela s 1. avgustom 1950 poslovati pod skupnim naslovom: »Rad* — Gradsko preduzeče za snab-devanje radnlka 1 službenlka u Zenici (skrajšano: Rad — Zenica). Vse pogodbe za dobavo blaga sklenjene z bivšim podjetjem SRS-a, se prenesejo na novo podjetje: vse blago, dobavljeno po 1. avgustu 1950, pa je treba fakturirati na gornji naslov. “Pekoči račun podjetja pri Komunalni banki v Zenici štev. 692004. Prosimo vse poslovne prijatelje in podjetja. da to upoštevajo. — Direkcija podjetja »Rad« — Zenica. V založbi »Uradnega lasta LRS« je iz*la knjižica GRADIVO ZA UPORABO ZAKONA O ZAKONSKI ZVEZI Knjižica obsega 28'strani, cena 10 din, priredil jo je dr. Petelin Bogdan. Zbirka bo izvrstno služila vsem, ki imajo Opravka s spornimi zadevami iz podjtičja zakonskih zvez, ker je v njej zbrana vsa snov, ki se nanaša na zakonite predpise o zakonski zvezi. Naroča se pri »Uradnem listu LRS«, Ljubljana, Gregorčičeva 28-1. in po knjigarnah. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM! Industrijski magacln Tovarne perila v Murski Soboti je prešel ▼ likvidacijo. Pozivamo vsd upnike 10 dolžnike, da prijavijo svoje terjatve ln poravnajo rvoje obveznosti do 15 septembra 1950. Opozarjamo, da se po 15. septembru 1950 ne bodo več sprejemale terjatve, proti dolžnikom pa *e bo uvedel sodni postopek. »Vprašanja naših dni« L in U. polletje 1949, rezana, imajno Se n« razpolago. Vsako polletje stane 140 din. Dobite jih ▼ upravi »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva 2-Obenem prosimo naročnike, kj so prinesli »V. N. D.« ▼ vezavo do konca aprila tera leta, naj pridejo po knjige. — Uprava »Ljudske pravice«. Tombola SŠD »Gozdar« na Bledn je zaradi poslabšanja vremena preložena na 3. september ob 2 popoldne Ta dan pa bo ob vsakem vremenu. VREMENSKO POROČILO Stanje dne 2». avgusta: V srednji Evropi se uveljavlja področje visokega zračnega Sritiska s pretežno lepim vremenom, tako a v Evropi dežuje le v Angliji in Skandinaviji. V Sloveniji vlada spremenljiva oblačnost Najnižja temperatura je na Jezerskem 9". V Ljubljani je danes ob 7. uri znašal zračni pritisk 740,0 mm, temperatura 17n, relativna vlaga 9SV*. Napoved za ponedeljek 21-. avgusta Pretežno jasno vreme. Zjutraj megla v kotlinah. Popoldan rahla oblačnost. Sporočilo Uprava »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva 2, sporo5a, da ima odslej naprej pri Narodni banki v Ljubljani novo štev. banS. računa: 604-90321-0. Položnic z. dosedanjo štev. 604-90610-0 se naročniki lahko poslužijo še do konca tega meseca. — Uprava »Ljud. pravice«. -KIIO- LJUBLJANA UNION: Italijanski film »Seviljski brivec«, tednik Predstave ob' 16.15, 18.15 in 20.15. — MOSKVA: Angleški film »Daj nam danee«, tednik. Predstave ob 1615. 18.15 in 20.15. — SLOGA: Zaprto. — TIVOLI: Ameriški film »Večna Eva«. Srbski mesečnik 28. Predstava ob 20. — TRIGLAV: Premira angleškega filma »Jonny Francoz«, tednik. Predstavi ob 18 in 20. — šiška: Ameriški film »Sedmi krii«, tednik. Predstava ob 20. — LITOSTROJ: Poljski film »Prepovedane pesmi«, tednik. MARIBOR PARTIZAN: Francoski film »Ob zori«, tednik — UDARNIK: Ameriški film »Sestri iss Bostona«, tednik. — ŠOLA LETNI: Sovjetski film »Pozdravljena Moskva«, tednik, — ROTOVŽ LETNI: Sovjetski film »Aleksander Parhomenko« tednik. CELJE METROPOL: Sovj. film »Pirogov«. tednik — LETNI: Francoski film »Kralj«, tednik. KAMNIK: Nemški film »Corona«, tednik. JESENICE MESTNI: Ameriški film »Sedmi križ«, tednik. KRANJ STORŽIČ: Ameriški film »Sestri iz Bostona«, tednik — SVOBODA: Nemški film »Nekje v Belinu«, tednik. RADOVLJICA: Ameriški film »Ljubavna pesem«, tednik BLED: Ameriški film »Močvirje«, tednik ŠOŠTANJ: Ameriški film »Gentiemen Jim«, tednik. PTUJ: Ameriški film »Jane Eyre», tednik, NOVO MESTO: Ameriški film »Močvirje*, tednik. -RADIO- Dnevni spored za ponedeljek 21. avgusta Poročila ob 5.15, 6, 1230, 15, 19, 22 in 28.30 — 5 Jutranji pozdrav — 5.30 Pesmi jugoslovanskih narodov — 5.50 Jutranja telovadba — 610—7 Veder jutranji spored — 12 Opoldanski koncert — 12.40 Pester spored orkestralne in solistične glasbe — 13 40 Zgodovinski prerez tržaškega vprašanja — 14 Skladbe za kitaro izvaja kitarist Stanko Prek — 14.80 Nekaj o Claude Debussy-ju v besedi in primeru — 15.10— 15.30 Znani pianisti izvajaj# plesno glasbo — 18 Josef Haydn: Otroška simfonija — 2 gavoti — 18.10 Mali leksikon Za pionirje — 18.80 Slovenski umetniki pred mikrofonom: Koncert violinista Alija Dermelja, pri klavirju Ksenija Ogrin (Prenos v Zagreb) — 19.15 Lahko orkestralno glasbo izvaja Stojan Ste-novic s svojo kapelo, vmes igra harmoniko Milan Štante — 20 Mladinska oddaja: O silah, ki so izoblikovale lice našega planeta — 20 20 L. v. Beethoven: Missa solemnls — 22.15 Zabavna nočna glasba — 28 35 Konec oddaje. Šolstvo GRAFIČNA ŠOLA V LJUBLJANI Moste. Mokrouošlca ulica 1 eazpisuje sprejem novih učencev (samo šklh) v I. razred, starih od 14 do 17 lfK«. so dovršili nižjo gimnazijo ali sedemle1*,, Pouk je teoretičen in praktičen ter 3 leta, .(j Izvenljubljanski učenci imajo po možo°“ vso oskrbo v internatu. ,s Za vpis izpolnijo obrazec »PTošnja % sprejem v strokovno šolo« (dobi se v podružnicah DZS) in ga kolkujejo z 10 d Učenci bodo prejemali štipendije. Vpisovanje traja do 10. septembra. IZPITNI ROKI NA TEHNIŠKI SRED*jI ŠOLI V LJUBLJANI y Popravni Izpiti na vseh odsekih in odjj® kih na zavodu bodo od 4. do 6. septeffl1"-Razredni Izpiti bodo v dneh 7. in 8. tembra. Diferencialni Izpiti ln predmetni Potrrs. ljalnl Izpiti bodo v dneh 7. in 8. septeiOjLi Završnl (maturitetni) popravni ln d« Izpiti v jesenskem terminu bodo od U 15. septembra. „tr Privatni razredni Izpiti bodo od 25. 68F tembra dalje. ,„*) Podrobni razpored bo razvešen na »oj oglasni deski od 1. septembra dalje. Za vse izpite je vložiti s 40 din kolkov^j-prošnje in podprte s prilogami do 27. sta 1950. — Ravnateljstvo TSŠ. -OGLASI- LUTZOVO PEC, manjšo, dobro ohranjaj kupi uprava »Ljudske pravice«. Ljubija Kopitarjeva 2 s Zamenjam lepo enosobno stanovanj",^ pritiklinami in vrtom v Beogradu troleybusne postaje, za enako v LjuDiJ Zupančič Rozalija, Šmartinska 42. LjublJr"fti Dne 16. t. m. sem v Rušah na koloo jjjji izgubil listnico z vsemi dokumenti ter.e-din na ime Kolbl Stanko, strojevodja v .junica. Prosim poštenega najditelja, da ! j» nico z dokumenti vrne, denar naj obara nagrado. Preklic. Lovšin Jože, ekonom pri manipulaciji Škofljica, preklicujem 'Ljči* in laži, da je šef manipulacije prejel, j," vsote denarja, oziroma da je poneveru. Rebolj Martin, blagajnik, UNRRA PJJ in denar. Nadalje preklicujem vse sem jih govoril o šefu in blagajniku v p-lenih in na Mokrcu ob raznih prilik*®^?*.' javljam, da so izjave neresnične. Ii®*f; c« nima se zahvaljujem, da sta odstopi1* tožbe OSMRTNICI Dotrpela je naša ljubljena žena. "Ljji; in stara mama Ivanka Vodnik, roj, s"Lije‘ Na zadnji poti jo spremimo v po»®“ fl’ 21. avgusta izpred kapele sv. Frančis*” Žalah. Novo mesto. Ljubljana. Kranj. 19 a ® 1950. leta. -,arij»' Žalujoči: mož Franc in otroci:. jr0' France, Irena. Mirko, Sanda, vnučki i" žine Vodnik, Košorok, Plaper. ji Po dolgotrajni in mučni bolezni za vedno zapustil v 70. letu starosti oče Franc Leskovšek, u pokojeni oto narednik. Pogreb dragega pokojni** o>,. ponedeljek, 21. avgusta ob 17 uri "JmOg' liško pokopališče v Celju. Žalujoči < Oskar, Emilija, Adolf, Franc, M»»a Vilko in vnuki. CJreja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dušan Bole — Naslov ur .y«: štva: Kopitarjeva 6 — Uprava: Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva in 52-61 do 52-65 — Telefon naročninskega oddelka 30-30 — Telefon ogl«® oddelka 36-85 — Stev. ček. računa 604-90321-0