Št. 53.
V Gorici, dne 4. maja 1901.
Tečaj XXXI.
Izhaja trikrat na teden t Šestih Isdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, ssjutranje Iz-danje opoldne, rečemo Izdan je pa ob 3. mi popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana  ali' v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6*60
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
fetrt leta.......3 , 40 .   ,    ,    1-70
- Posamične številke stanejo* -t(Mf*-^mm*-*-'-.Mi...,«, Naročnino sprejema npravniitvo .t Gosposki ulici stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oi 9. do Vi. ure. Na naročji« brez Moposlane naročnine 4e iie oziramo.
M1»KIM0RE('" izhaja neodvisno od »Sodo* vsak petek in stane vs,e letg_ 3 JC 20Ji ali gld. 1-60.
»So5a» in «Primorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici: — v Trstu v tobakarniLavrenčiC na trgu della Caserm«- in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do . 12. dopoludne ter od 2. do o. popoldne; ob nedeljab in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici SL 11.
Dopisi naj se pošiljajo le uroduištvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu.
(Večerno i zda nje.)
se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-k.rat 7 kr., 3-krat « kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črko po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
„GoriSUa Tlakama" A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca« Se ».Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol
ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vistica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
cGor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Obsojeni klerikalizetii.
Z Dunaja, S. maja. Včeraj je bila izrečena v državnem zboru strašna obsodba — klerikalnega zdraž-barstva na Slovenskem. Tako grozovitega dne ni doživela še nobena stranka na najmerodajnišem mestu nale države! Ta prezasluženi poraz je vzročil sani generalis-sirous klerikalne vojske — dr. Juhann ŠušteršiC. V svoji brezmejni nadutosti je možic mislil, da bo terorizoval celo zbornico, kakor morajo n. pr. plesati po njegovi piščalki vse klerikalne korifeje na Slovenskem, z dr. GredolCičem vred; menil je, da se ves parlament, ali vsaj velika vecin», goreCe zavzame za njegovo Visokost, katere dragocenost treba na vsak naCin ohraniti v državnem zboru. V tej visoki domišljiji je mož zahteval g raj a in i odsek, ki naj izreče ! ukor poslancu S t e t n u. Gotovo ga je vspod-budilo k temu koraku dejstvo, da je Stein najzadnja ničla v zbornici, Človek, ki niti po strani gledani stranki Vsenemcevne dela čnsti. Proti takemu možu (je le mlad, komaj nad 30 let l) je bil šusterf ič zmage gotov, in ta zmaga bi se dala doma na Slovenskem imenitno izkoriščati proti tem preklicanim libe-raluhom, posebno proti dr. Tavčarju.
Ali usoda se je maščevala. Oni isti ŠušteršiC, ki je zanesel domači prepir na Dunaj, vzročil razkol med zastopniki slovenskega in hrvatskega naroda v tri stranke, on; isti vsemogočni ,sv. Duh5 slovenski je zopet sam vzročil, da je bila cela včerajšnja seja posvečena razmeram v Sloveniji, pralo se je ostudno klerikalno perilo, ki je dr. Šusteršica ubilo in onemogočilo na dalnji stezi našega političnega življenja. Državni zbor je izrekel včeraj z ogromno večino, da Vsenemee Stei n ne zasluži ukora, ker je očital ŠusteršiCu grde manipulacije z žlindro in ima vsled tega »umazane roke* (182 glasov proti 33), pa tudi ne zaradi psovke ,Dr. Žlindra« (118 proti 103).
(>!.» razprava se je vlekla nad 5 ur. Toda tekom cele seje ni bilo opazili niti za hip, da je na zatožni klopi neki Stcin, ¦¦-marveč ves dan so grmele le proti ŠusteršiCu in njegovi stranki (— tudi proti kardinalu Missiji in Jegliču   —)   najostreje ob-
sodbe. Dr. ŠušteršiC je bil na zatožni   klopi in bil je tudi strašno obsojen.
Državni zbor, torej najvišji zakonodajni zastop, je razsodil po celodnevni obravnavi, ko je slišal dokaze od obeh stranij ter tudi zagovor Šusteršičev, da je ta mož na grd, ostuden, poštenega moža nevreden način uničeval ugled in blagodejno delovanje d kr. kmetijske družbe kranjske, da si je s tem grdim delom umazal roke in da mu zato pristuje psovka ~ Dr. % l i n d r a. To je izrekel državni zbor tako sijajno in ob toliki udeležbi, ki je prav redka prikazen, da je Šusteršičeva karijera v državnem zboru s tem dnem tako žalostno, ali tudi tako zasluženo - pokopana, Ako bodo slovenski klerikalci še dalje sedeli v njegovi družbi — tedaj dober jim tek pa krepek želodec l
V imenu grajalnega odseka je poročal Mladočeh dr. Kramaf. Naj pripomnimo, da iz cele zbornice so se zavzeli za Šusteršifia edino ti proklinjatii češki llusiti, ti brezverci, s katerimi so naii klerikalci vedno begali nevedne slovensko ovčiee, Posebno goreče je nastopil dr. Dyk, Težko je razumeti ta korak! Saj se ni oglasil nijeden klerikalec, nijeden krščanski socijalist, sploh nihCo razun Mladočohov! Kdo naj to razume f ! — Grajalni odsek je predlagal, naj se poslancu Steinu izreče graja edino le radi psovke — Dr, Žlindra, in sicer zategadcl, da se varuje dekorum visoke zbornice, ne pa, da bisehoklo s tem odobriti Šusleršičevo kupčijo z žlindro. Celo poročilo je donelo kot neka hudomušna zafrkacija. — Ali kaj se je zgodilo ? 1 Odkar imamo v Avstriji državni zbor, se še ni zgodilo, da bi zbornica ne odobrila ukora, kateri je predlagal grajalni odsek. In glejte: dr. ŠusterSiCa je dosegla tista redka čast, da je zbornica ukor posl. Steinu odklonila ter izrekla mesto tega nad Šusteršičcm tako grozno obsodbo, kakoršne doslej ni doživel še noben poslanec. — Kar je vedno iskal v svoji brezmejni oblastnosti, to je našel ¦— svojo politično smrt v državnem zboru dunajskem na najžuloslncjšt način, ki je sploh mogoč 1
Zadnjic smo že povedali, kako je obsodila državna zbornica slovenskega »sv. Duha". Ker je stvar že znana, navajamo tu iz govorov le poglavitne reči.
Poročevalec dr. Kramaf me drugim:
Kar se tiče očitanja radi žlindre, moram pred vsem konstatirati, da je osebna Cast dr ŠusteršiCa v taj aferi intaktna, ker ae ni dokazalo, da je imel namen sebe okoristiti. To sem moral povedati, ker odsek v ostalem ni mjgel o ravnanju dr, ŠusterSiCa v političnem boju izreči tako ugodne sodbe,
Gre se za boj »Gospodarske zveze" zoper kmetijsko družbo, v kateri so 7,družene vse stranke, docim je »Gospodarska zveza* strogo klerikalna. Očitanje, da »Gosp. zveza* pri prodaji žlindre ni postopala korektno, da je manj vredno žlindro prodajala kot polnovredno, v aktih ni dokazano, in se zato ne more niti ŠusteršiCu niti »Gosp, zvezi* o&tati, da je namenoma dajala slabšo žlindro, (Živahni ugovori) Pač pa je dr, ŠušteršiC v velikem boju zoper kmetijsko družbo in kot načelnik »Gospodarsko zveze* rabil sredstva, o katerih moramo žal reci, da niso bila ne korektna ne lojalna. (Občno atrmonje.) Dr. ŠustensiC je 16, julija 1899, tajniku »Gosp. zveze* pismeno naročil, naj v »Slovencu* razglasi, da so jo »Gosp. zvezi* posrečilo, dobiti žlindro po 20 kr. meterskl stot ceneje, nego jo daje kmetijska družba, Dr. ŠušteršiC je prevzel plačilo te diference (Čujte l Čujte 1) in njegovo pismo kaže, da je naroČil, da mora to tajno ostati. (Čujte! Cujte! Z ozirom na to nizko ceno žlindre je potem izšel v »Domoljubu* članek, v katerem se je kmetijska družba strastno napadala, očitalo se jej je, da slabo gospodari s subvencijo 3600 gld., ker prodaja žlindro po 20 kr. dražje, kakor »Gospodarska zveza". (Živahni klici: Čujte 1 Čujte!)
To pojasnjuje besede, ki jih je ŠusteršiCu zaklical Stein: »Vaše roke so od žlindre umazane, to je reklo c. kr. okrajno sodišče." Odsek je mnenja, da se osebni poštenosti dr. ŠusterSiCa ne more niC očitali, ali graje poslancu Steinu radi tega klica ne more predlagati, ker nikakor ne more odobravati ŠusteršiCevega postopanja v boju zoper kmetijsko družbo. Poročevalec je prečital na to razsodbo deželnega sodišča in pismo, s katerim je dr. ŠušteršiC naroČil, da naj »Gosp. zveza* Žlindro ceneje prodaja kakor kmetijska družba in je dejal, da je »Gospodarska zveza" vodita nezdravo konkurenco, ki je imela namen, spraviti jako uspešno delujočo kmetijsko 'družbo ob ugled in veljavo. To ni bilo
rcelno in korektno. Posledica tega je bila, da je »Slovenec* pisal, da kmetijska družba ne zna gospodariti, in da je kmete oškodovala za 3600 gld. To ni bilo pravilno ne poStono, in priča Sajovte je to sam imenoval umazano konkurenco. Glede manipulacije z žlindro jo dokaz resnice doprinešon, in sicer v prvi vrsti s pismom dr. ŠusteralCa, da mora tajno ostati, kako se je dosegla izredno ugodna cena žlindre, iz Cesar izhaja, da se je dr. ŠušteršiC dobro zavedal, da njegova manipulacija z žlindro ni bila reelna, (Živahni klici s Čujte! Čujte l Posl. Glfickner: Čemu pa je ŠušteršiC sploh zahteval, da se skliče grajalni odsek?)
Za njim je govoril dr. Dyk, ki je tudi priznal postopanje »Gospodarske zveze* kot nereeluo.
Na to se je oglasil dr, Šusteriifi, ki jo »pral* samega sebe prav nesrečno ob velikem posmehovanju zbornice. Govoril kla-verno; prodno je dobro pričo!, je pil že lVi kozarca vode. Ljudje smejali in rekli: Joj, mu jo vroče l — Ko jo končal, grobna tišina, v kateri se je ozval mogočen vskllk : Pfuj l Dcr Zweck heiligel dic Miltcl, Dr. Schalk med drugim: Dr. ŠušteršiC je uklnnjajoft se sili, ne lastni volji, zahteval, da se voli grajalni odsek, ker je bil mnenja, da mu bode iz strankarjev sestavljen grajalni odsek povrnil Cast, katero so mu razsodbe sodiSč in sodba javnega mnenja za vedno vzele. (Živahno pritrjevanje.) Čudno je, da je dr. ŠušteršiC postal zdaj tako občutljiv. Posl. Pescha mu je že zaušnice obetal, a takrat ni zahteval grajalnega odseka. Tudi ko mu je posl. Berger radi nesramnega postopanja zaklical »Schuft*, tako glasno in tolikrat, da bi mu morala ta beseda zveneti vse žive dni po ušesih, ni zahteval grajalnega odseka. Nedolžna beseda »Dr. Žlindra* pa ga je tako užalila, daje bled in ves tresoC se s povzdignjeno pestjo skoCil k Steinu in zahteval zadoščenja. To kaže, da je Stein s tem medklicem zadel neko rano. Kakega pomena je stvar za dr. ŠusterSiCa, da je od nje odvisno, če more dr. ŠušteršiC še veljati kot moralična eksistenca mej svojimi someščani, se vidi iz tega, da je njegov zastopnik pri prvi obravnavi rekel: Če Svetlin ne bo obsojen, se mora dr. ŠušteršiC ustrelili, ker bo brez časti. Ustrelil se
irac
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. iDalje.)
»Kaj se ti je pripetilo?«
»Nekaj takega, kar bi ne dal za rimsko državo.
Po teh besedah položi roko na naslonjač, podpre glavo ter jame govoriti veselega liea in z jasnim pogledom :
Ali se še spominjaš, ko sva bila skupaj pri Aulu Plauciju in kako si tam prvokrat videl božanstveno deklico, katero si imenoval juternico in Vesno? Ali se spominjaš one Psihe, one neprekosljive in najzalše vseh deklic in naših boginj?«
Petronij ga je gledal tako začudeno, kakor bi se hotel prepričati, če je v njegovi glavi še vse v redu.
»Komu praviš to?« reče naposled. »Kajpada, da se spominjam Ligije.«
»Njen ženin sem,« reče Vinicij.
»Kaj ?«
Vinicij vstane ter pokliče dispenzatorja:
»Naj se zberejo vsi  sužnji tukaj pred menoj vsi do poslednjega! Urno!«
»Njen ženin si?« ponovi Petronij.
Dokler se je on čudil, se je napolnil atrium z množico ljudi j. Prihiteli so zasopljeni starci, možje v najboljših letih, ženske, deklice in otroci. Vsaki hip so dohajali novi in atrij se je polnil čimdalje bolj. Na
hodnikih, imenovanih ,fauces% so bili slišati glasovi, s katerimi so se klicali sužnji v raznih jezikih. Konečno so se vstopili vsi k zidu in pod stebričje. Vinicij je stal pred impluvijem, obrnil se k oproščenem Demasu ter dejal:
»Oni, ki so služili v moji hiši dvajset let, naj gredo jutri k pretorju, kjer dosežejo svobodo. Oni, ki niso služili dvajset let, dobe* tri kose zlata in dvojno porcijo jedi na teden. Er^astulom na deželi se pošlje povelje: naj se jim odpusti kazen, naj se jim snamejo verige od nog in naj dobivajo dovolj hrane. Vedite, da je zfi-me napočil srečen dan ter hočem, da bi veselje bilo splošno.«:
Nekaj časa so stali molčč, kakor bi ne verjeli svojim ušesom. Na to so vzdignili vsi kvišku roke in vsa usta so klicala:
Aaa ! gospod ! aaa !..«
Vinicij jim da" z roko znamenje, naj odidejo. Torej so odšli, dasi so hoteli zgruditi se k njegovim nogam in se mu zahvaliti, ter napolnili vso hišo z veseljem in srečo.
»Jutri,* reče Vinicij, »jim še naročim, naj odidejo na vrt in naj črtajo pred seboj znamenja v pesek, kakoršna hočejo. »One, kateri načrtajo ribo, oprosti Ligija.«
Toda Petronij, ki se ničemur dolgo ni čudil, se je zopet ohladil in vprašal:
»Ribo? Aha! spominjam, se, kar je rekel Kilon, — to je znamenje kristijanov.«
Na to poda roko Vinicij u ter reče:
»Sreča je vedno tam, kjer jo človek vid.i. Naj vama Flora ilasiplje cvetja pod noge mnogo in mnogo let! Želim ti vsega, česar si sam želiš.«
»Hvala ti, a to tem več, ker sem si mislil, da me boš od tega odvračal; a to vidiš, bi bilo zaman.«
*Jaz da te bom odvračal? Nikakor ne. Nasprotno, pravim ti, da prav delaš.«            „. . ..     ...
»Ha, nestanovitnež!« odvrne veselo Vmicij. »Ali si že pozabil, kaj si mi bil dejal nekoč, ko sva Šla iz hiše Pomponije Grecine?«
Petronij mu odvrne hladnokrvno:
»Ne, toda spremenil sem svoje mnenje.«
Čez trenutek pa doda:                          ..,",».
»Moj dragi! v Rimu se vse spreminja. Možje spreminjajo žene, žene spreminjajo može, čemu bi tudi jaz ne smel spremeniti svojega mnenja? Ni manj: kalo dosti, da bi se bil Nero poročil z Akto, o kateri so radi tega trdili, da je kraljevega rodu. Toda kaj * On bi bil imel vrlo ženo, mi pa častito Augusto. Pri Protu! Zmerom bom spreminjal svoje mnenje, kolikokrat spoznam to za primerno. Kar se tiče Ligije m njenega kraljevega rodu, je on dokaj jasnejši, nego vsi Aktini dokazi na pergamentih. Samo glej, da se v Anciju   avaš pred Popejo, ki se rada maščuje.«
»Na to celo ne mislim. Niti las mi ne pade ondi
Z g aJiko si misliš, da me Še enkrat pripraviš do tega, da se čudim, pa se motiš. Toda odkod imaš to zagotovilo?«
»To mi je rekel apostol Peter.«
»A, to ti je rekel apostol Peter! Proti temu ni dokazov. Dovoli mi pa, da uporabim nekatera sredstva previdnosti, bodisi samo za to, da apostol Peter ne bo lažnjiv prerok, kajti ako bi se apostol Peter slučajno zmotil, lahko bi izgubil tvoje zaupanje, katero mu bo še v bodoče dobro služilo.«
(Dalje pride.*
ni, bržčas z oziram na to, da vera prepo- I veduje samomor. Zdaj vemo, za kaj se I imamo veri zahvaliti. Za ohranitev dr. Ša- j steršiča l (Veselost.) Reklo se je, da se dr. I Šusteršič napada, ker je veren katoličan. I Vere ne misli nihče napadati. Mi Vsenemci I nismo vere nikdar napadali, borimo se samo j zoper zlorabo vere. Ce pravite gospodje, da I se borimo proti veri, vam odgovarjam, da I vam za vero v Boga sploh nič ni, nego za I vero v farje. (Živahno pritrjevanje.) Kdor pa I vlaCi vero tolikrat Cez jezik kakor dr. Šu- I steršič in pri-vsaki priliki hvalisa svojo ne- I omajano vero, ta je gotovo nima v srcu. (Živahno pritrjevanje.)                                    I
.Gospodarska  zveza"  je izdala  znani I razglas,  v katerem  se je kmetijski   družbi I očitalo, da ne zna žlindre kupovati.   To se je sicer koj popravilo, a klerikalci so dalje lagali. Rečeni razglas je imel namen diskre-ditirati in obrekovati blagoslovljeno delujočo kmetijsko družbo. To je podlost dr. Šusteršiča, ki  se ni  vstrašil   nobene žrtve, ne v svrho, da bi storil  kaj  dobrega, ampak da bi obrekoval.   To obrekovanje je bilo tako podlo, da se je zdelo dr. Šusteršiču 2000 K | vredno. (Burno pritrjevanje.)   Ako bi bil dr. ŠU3tersiC ta denar porabil v podporo svojih, v gospodarski  stiski  živečih rojakov, bi mu ne bili odrekli  priznanja.   Koliko Stovencev pa bo pregnanih iz njih domačij, da dobi | dr. Šusteršič na ekspenzarih teh 2000 kron.
On ni samo dopisnik dunajskega klerikalnega »Vaterlanda*, nego tudi »Slovenca* Govornik je precital veC odlomkov iz dotiC•• 1 nega članka »Kmetijska družba in Tomaževa j žlindra", v katerem se na koncu vprašuje, kam   je  izginilo tistih  39 kr. od  vsakega | centa, za katere so bili   kmetje prikrajšani, j Ali ni to infamno obrekovanje?   (Živahno pritrjevanje.)   Ti ljudje so žrtvovali denar, da bi pošteno družbo spravili ob ugled, in voditelje družbe osebno sumničili goljufije. To  ni političen,  ampak   kazenski   fakturo. Nihče nima dvojne časti, ampak samo jedno čast, in kdor je kot načelnik  »Gospodarske zveze" šuft, ta je tudi v privatnem življenju šuft. (Viharno pritrjevanje in ploskanje.)
Iz  originalnega pisma dr. Šusteršiča z dnL  16. junija   1899. izhaja s popolno jasnostjo,  da se je sramotnosti  svojega poče- j rjanja popolnoma zavedal, saj   bi drugače j ne bil ukazal, da mora stvar tajna ostati.      I
Nadalje je govornik precital v »Slov. Narodu* priobčeno izjavo ravnatelja Pirca z j dne 17. februvarja 1900, v kateri izjavi se i razglasila »Gosp. zveze" glede žlindre ozna- j čujejo kct bistveno in s prevdarkom zlagana. I Tudi trditev Susteršičevega društva, da ni J imelo druge kakor 18 odstotne žlindre, se j proglaša kot zlagana, kajti društvo jo je imelo J in jo je zvijačno in s sleparijo spravilo v j Ljubljano. Pire je pisal, da, ker dobro ve, i da tisti krogi, ki so gonjo proti kmetijski 1 družbi uprizorili, ne bodo reagirali, apelira I na tiste poštene može v »Gosp. zvezi«, ka- I terim moška čast še kaj velja. Na to izjavo j ravnatelja Pirca pa občutljivi Šusteršič ni I tožil, ker se je zavedal svoje krivde. Mogoče, I da ima dr. Šusteršič dvoje časti, drugo kot I načelnik »Gosp. zveze" in drugo kot zasebnik, I na vsak način pa ima samo dve roki in ti j sta umazani m ostaneta umazani. (Burno I dolgotrajno odobravanje in ploskanje.) Kadar I koli so se tu culi glasovi za svobodo in pra- ,
vico, jih je dr. SusterSifi pretulil, ali danes je prišel konec njegovih rožnatih sanj, ki naj bi bile dozorele tam na ministerskih klopeh. (Veselost.) Šusteršičeva častihlepnost, postati minister, je bila tako velika, da je — v časih, ko je slovenski val grozil Nemce prepluti in je bil jeden Šusteršičevih rojakov blizu temu, da postane minister, — s svojimi spletkami provzročil, da dr. Ferjančič, katerega pa je Šusteršič razkričal za brezbožneža in po-požrca, ni postal minister. Mirno, državniško obnašanje dr. Ferjančiča kaže še danes, da je bil nekdaj blizu temu, da postane minister. Po lastni krivdi je postalo nemogoče, da postane dr. Šusteršič kdaj minister, zakaj od avstrijskih ministrov se sicer, kakor kažejo razni bivši ministerski predsedniki, ne zahteva vedno posebno velike pameti — v tem oziru bi dr. Šusteršič že še lahko minister postal (Veselost) — ali zahtevajo se čistejše roke, kakor jih ima dr. Žlindra. (Burno pritrjevanje.) Danes je zaslužena usoda zadela moža, ki spi . mej tiste najnevarnejše demagoge, ki zlorabljajo vero za politični in osebni dobiček. Ta križarski propovednik ne bo več mogel z molitvenikom v roki po svoji domovini potovati, ker se mu bodo očitale umazane roke. Mogoče, da je Šusteršičeva vera neomahljiva, njegova čast ni neomahljiva. Kazensko sodna neomadeževanost ni isto, kar je moška čast; do moške časti nima dr. šusteršič nobene pravice, četudi ga kazenski zakon še ni dosegel. Grajalni odsek, v katerem niso bili sovražni Nemci, ampak Slovani, je danes v najmilejši obliki izjavil, da Šuster-šičevo postopanje ni bilo korektno, da je delal nereelno, umazano konkurenco. Tisti, ki je začel tako infamno obrekovalno vojsko, ki je čast svojih sorojakov tako nizko cenil, je za vse čase izgubil pravico, veljati kot poštenjak. Naj zbornica danes sklene, kar hoče, naj posl. Steinu tudi izreče grajo, to je gotovo, da bo vse javno mnenje, ki mo-raliCno misli, izreklo dr. Šnsteršiču zaničevanje. (Viharno dolgotrajno pritrjevanje in ploskanje.)
Dr. Schalk je najsimpat. mlad, intelig. med Vsenemci. Ko je končal, mu je ploskalo nad 100 posl., med 50 pa dajalo roke. — Vse klerikalce je sram, da so na Slov. tako sramotno zlorabili vero in cerkev I
Dr. Tavčar je imel na to govor, ki je imponoval celi zbornici. Prijel je takoj s početka dr, Šusteršiča, kateri odklanja zase vsako zvezo s »Slovencem", vedno in vedno pa sili na dan s trditvijo, da dr. Tavčar je šefredakter »Slov. Naroda" ter odgovoren za vsako črko, ki stoji v njem. Na to je prešel na razna označevanja dr. Šusteršiča, povedal, da on (dr. T.) je glasoval za otvoritev debate glede7 na protektorat prestole naslednika nad kat. »Schulvereinom*, ker tam bi bilo govora o ljudski šoli, radi česar pa ga je Šusteršičev »Slovenec" razkričal kot izdajalca domovine, označil je klerikalno stranko, kako jej je edini namen podjarmiti slovenski narod v svoje nelepe osebne svrhe, razložil pisavo dr. Šusteršiča nasproti Spinčiču in Robiču ter ožigosal živo in odkrito tisto klerikalno narodno gospodarstvo, ki slepari naše ljudstvo na sploh, kakor se delali z »Gospod, zvezo* ter hoteli tudi s kranjsko kmetijsko družbo. Pojasnil je vse tisto nepošteno delovanje »Gosp. zveze* s Tomaževo žlindro: »Brez strahu morem izjaviti  in  izreči,  da pri   tej
| operaciji je bil pravzaprav naš kmet ogoljufan: j pravim ogoljufan je bil — ne sicer po be-I sedilu kaz. zakona, ali po čutilih vseh do-I stojnih ljudiji« — Najzanimivejše, kar dr. I Šusteršiča tudi najbolj označuje, pa je po-I govor dr. .Tavčarja z bivšim ravnateljem »Gosp. zveze", Ferd. Sajovicem.
„V pondeljek je bil dr. Šusteršič v Ljub-I Ijani, z namenom, da nabere  dokazov  za j grajalni odsek. In tu se je spravil v prvi j vrst« na bivšega ravnatelja Sajovica  (Čujte, I fcujte!). Ta Sajovie, kateri naj bi bil sedaj [ »SOndenbock* za vse, je prišel k meni v J pisarno ob 9, ves potan, ter je  rekel: dr. {Šusteršič  me  muči,  da naj mu  podpišem i izjavo, da o celi  stvari, o celi  manipulaciji I ni ničesar vedel, (Čujte S)  terr darje popoT-I noma nedolžen. Vprašal sem ga, zakaj  da prihaja baš k meni, ker sem  vendar nekoliko interesovan. Rekel sem  mu:  Ako dopušča Vaša dobra vest, podpišite) Odgovor: Izjavo prečrtam za polovico ter podpišem ostanek. Popoludne ob 4. je bil revež zopet pri meni ter je rekel: Toliko smo prečrtali, I ali še vedno nimam poguma, podpisati. Svetujte,  kaj  naj storim. Rekel sem mu:  Pra-šajte svojo ve3t. Odgovor: Muči  me,  on je j bil vedno dober z mano, ob %7 sem zopet I klican k njemu, jaz podpišem.  Rekel  sem: I Storite, česar ne morete pustiti,  vprašal  pa j sem ga zraven — in na to polagam važnost I — mladenič, od Vas  se zahteva  spričevalo, I da dr.  Šusteršič ni  vedel  nič o manipulacijah 16%,  17%   in   18%   žlindre.  Ali   bi I mogli tudi priseči, da dr. Šusteršič ni ničesar I vedel ? Na to je odgovoril  Sajovic:   Priseči bi ne mogel l h tega morete razsoditi, koliko j je vredna izjava, katero je predložil včeraj I dr. Šusteršič grajalnemu odseku." —- — I          Izid glasovanja,  po katerem je  bil dr.
j Šusteršič obsojen, srno priobčili že zadnjič.
DOPISI.
las Batuj. — S pripravami za gradnjo vipavske železnice se vrlo napreduje. Na več krajih se je delo že pričelo, dasi je še le malo delavcev. V Selu in Batujah že planirajo železniški lir. Na postajo »Selo" v Batujah pa že vozijo kamenje.
Nikakor ne moremo razumeti, kako je to mogoče, da se imenuje prva postaja od Dornberga »Selo*, dasi je od Sela po! dobre ure oddaljena. Imenovati bi se moralo po zdravem razumu slehernega človeka Ba-tuje, ker je v balujski in ne v selški kata-stralni občini in ker je iz vasi Batuje do postaje le par minut, da od prve batujske hiše in od Muličeve fužine v Batujah le nekoliko korakov. Radovedni smo, kdo je dal povod temu nezmiseinemu imenovanju. Vse naše ljudstvo v Batujah je radi tega ogorčeno in to po vsej pravici. Na ta način se nam dela krivico. Sicer pa smo prepričani, da spremeni železniško ministerstvo oziroma me-rodajni činitelji to nesmiselno ime, katero je zašlo v načrte le vsied malenkostne ne-sporazumnosti.
Razumni selški občinarji so delovali tia to, da bi bila postaja v njih vasi ali v njih katastru, kar jim pač nikdo ne more zameriti, ker pregovor pravi: »Bog je najprej sebi brado vstvaril". Kljubu dobro premišljenemu delovanju in prizadevanju po napredku hre-penečih selških gospodarjev se jim ni posrečilo,
Evangelij v Vipavi in okoli Vipave.
Zgodovinska črtica na podlagi dedoma še neznanih dokumentov.
Spisal V. A. Schmidt, evangeljski župnik
v Gorici.
(Iz nemškega rokopisa poslovenil L Kič.) (Dajje.) S tisto lahko vzbudljivostjo mas, ki se hitro navdušene morejo pridobiti za kako reč, pa tudi prav tako hitro pobite menjajo svoje prepričanje, ki kličejo danes »Hozana*, jutri pa »Križaj ga !*, torej nisu imeli nič skupnega, akoprav se niso ločevali po svojem življenjskem stanju na noben način bitstveno od tega, kar imenujemo maso nižjega ljudstva.
. Da so mogli stati župniki od I. 1383. (po Valvasorjevi »Ehre Krains", VIII. knjiga 833) obstoječe vipavske župnije tako dolgo na čelu gibanja, to je moglo temeljiti poleg mogočnosti evangeljskega časovnega duha edino le na tem, da kraj stoji na skrb ;<m, ločen od drugih, kakor tudi na prostoiit id-daljavi krških proštov na Koroškem, ima,: tih prezentacijsko pravico. Izredno je obžalc ki, da tudi v Valvasorju ni mogoče dobiti Lrien vipavskih župnikov iz te dobe. On imenuje kot prvega vipavskega župnika Nikolaja iz
Loža (Nicolaus von Laas), kot njegovega naslednika pa »gospoda grofa Lanthierija*. Glede naslednjih mu ni došla, kakor pravi on, ni- j kaka lista, vkljub opetovanim prošnjam, po- I slanim na Vipa sko. Ali bi se mogla v krškem j samostanu popolniti ta pomanjkljivost?? ?,& j vsa poročila, ustna kakor doku- j mentarična, ki bi se nanašala na I to črtico, bi bil sestaviteIj izredno I hvaležen. Nima nič v sebi, ako se dozde- J vajo takšna poročila malo vredna glede na I verodostojnost; morejo vsaj kazati na novi | sled k razsvitljenju teme. Tudi Valvasor se I pokazuje v gorenjem navajanju imen, kakor J bomo še videli z ozirom na njegova poro- J čila o vipavski protlreformaeiji, ne samo jo- J manjkljivega, temveč tudi malo zanesljivega. I Lanthieri so bili takrat, ko je bil baje neki I »gospod Lanthieri" v Vipavi za župnika, le I baroni.                                                            I
Pa naj bodo imena vipavskih reforma- J cijskih župnikov katera-koli, na vsak način 1 ni spremenilo njihovo takratno rezervirano j in odklonilno držanje nič pomembnega v j verskem prepričanju. Drugodi je bila proti-refor/naeija, ki se je nastanila, ko je navadno : najprvo pregnala župnika, neposredni povod, |
da je pastirju kmalu sledila ostr.išena čreda I ter odpadla od evangelija. NaSi Vipavci so i se skazali jako trdne. Namesto manjkajočega [ duhovniškega voditelja je nastopit neki vernik [ iz njihove srede njim za podporo: Bernard j Distl. On je bil deželni uradnik, »Zapfen-I missmeister". Njegova služba je bila kontrola I o desetinah, oddajah vina itd., katere je bilo I oddati na gospodarje in na deželo. Kot de-I želnemu uradniku, čeprav je bil vipavski I meščan, mu je bilo mogoče, pobrigati se z j večjim uplivom za svojo versko občino nego I bi bilo to mogoče robskemu »podaniku*. J          Z nastopom Distlovim se spremeni pri-
I zorišče v toliko, da stopi naslednja druga j doba, ona protireformacije, iz teme in so-I mraka onih več aH manj na sklepanjih slo-I nečih zgodovinskih morebitnostij na dan do-I ločnih, neizpodbitnih dokumentaričnih poročil,. j vsaj glede na glavne poteze, kakor so one I morebitnosti, iz drugih o tem času in iz tega 1 časa, jednako tudi nedoločne opazke naših J protireformacijskih spisov na način, ki izklju-[ čuje vsaki dvom, nanešene v naši dosedanji I razlagi.
j          Poleg Distla stopi na pozorišče, seveda
I njemu in njegovin pristašem nasprotno, rod
pridobiti postajo v bližini njih vasi in to menda jedino zato ne, ker ni mogla najti komisija primernega prostora. Ker si niso mogli pridobiti vrli Selci postaje, dasi je bila v prvem začetku menda njim namenjena, se pač tudi lepo zahvalijo za ime v drugi katastralni občini, ker so toliko razumni, da jim nič ne more koristiti samo golo ime Selo na batujski postaji in ker |e v svoji priznani zavednosti nočejo šopiriti s pavovim perjem. Batujci pa z vso pravico lahko zahtevamo, da se imenuje postaja v našem katastru, da skoraj tako rekoč v naši vasi Batuje in ne Selo. Sicer pa se miroljubni Batujci zadovoljimo tudi z imenom Batuje-Selo, ker želimo v miru in jedinosti živeti s svojimi vrlimi selslimf sosedi, š^kalelrimls^f^ v jedno farno in šolsko občino v Batujah.
Prepričani smo, da se razumni Selci ne bodo prepirali radi praznega imena, katero jim ni v nikako korist. V naglici se je menda pozabilo premeniti ime, ko se je preložilo postajo iz selške katastralne občine v batujsko. Ta malenkostni nedostatek se menda popravi, da ne bode med občinarji nobenega nespo-razumljenja in nepotrebnega ogorčenja.
Občinski starešina.
Kojsko, dn6 1. maja. — V dopisu zadnje »Gorice" brani neki starec iz Koj-skega tamošnjega župnika radi v »Soči" prijavljenega razsajanja v cerkvi, tako da napada naprednjake od prvega do zadnjega na nesramni način; samo to je sreča, da njegove laži in obrekovanje ne najdejo vspeha pri domačem ljudstvi, ker poznajo dobro filozofa. Stari in mladi ljudje znajo dosti povedati o njem in prepričani so, da jih je naredil na tem svetu več kot Bertoldo; ampak malo jih več naredi, ker njegovi dnevi so pri koncu I Mesto da bi stara pokveka v svojem umazanem kotu čepel, svojo »izborno kuhinjo" jedel ter za svoje stare grehe pokoro delal, se hoče zdaj šopiriti ter se bojevati za nepravično stvar.
Gori omenjeni je rekel v začetku svojega dopisa, da hoče nekako človcCe, katero najbrž ni bilo med nami krščeno ter se je od kito ve kot priklatilo, blatiti uzornega duhovnika ter istemu nauke dajati.
Akoravno jaz ne vem, kdo je tisti, ka* lerega Vi v dopisu dolžite, si štejem za dolžnost, Vam nekoliko v tej zadevi pojasniti, zato da ne bojo nedolžni trpeli. Torej dopisnik dopisa v »Soči" se ne more imenovati človeče, kakor ste Vi rekli, ampak če ga hočemo že na tak način imenovati, mu moramo reči »človečeta*, ker je bilo pri dopisu pet mož in ta „človečeta* se niso od nikjer k Vam priklatila, ampak so domačini, od katerih štiri so tudi med Vami krščeni, jeden pa nekoliko dalje. Sestavitelj dopisa pa ni bil med Vami krščen in tudi on se ni od nikjer priklatil, ampak se je pripeljal v lepem vozu. V dopisu so bile ravno tiste besede, katere so omenjeni možje izrekli.
Torej obdolženi mladi učitelj in poštna opraviteijica sta pri tem nedolžna. Tudi na bivšega dacarja D. imate sum, pa morda je bi! tudi on zraven, kdo ve, kaj  \sc   mislite!
Tako je, moj dragi krivi dopisun, da boste vedeli, pri čem da ste.
Iz Loga pod  Predelom.          »Prim.
List* od 25. aprila t. 1. štev. 17 se zadira v mojo osebo na kaj podel način. Pi<cu onih vrstic je gotovo vsa resnica na razpolago, a
Lanthierijev. Po Paulu Diakcmu.. zgodovinopiscu Longobardov, se prikazuje — glede nastopnih življcnjepisnih vestij sle<*:,no le v treh eksem-plarih v posestvu grofa Lanthierija v Gorici se nahajajočetnu rokopisu: »Memorie isto-riche e Genealogiche della Famiglia dei Conti Lanthieri", kateri je sestavil neki duhovni član te rodbine koncem 18. stoletja — neki Lanthieri že L 673. kot »duca del Friuli". L. 928. ali 932. so postali »Marchese deli' Istria". Bili pa nisc drugega nego »semplici Governi e non gia Principati o titolo di dignita Ere-ditaria. Praedicatum Comitum tunc temporis non erat generis, sed officijet Personsrum", L. 1007. so sezidali »al Lago Jseo" grad »Paratico4, katero ime so imeli tudi prvotno v naslovu. Anton Andrej Lanthieri Paratico je prišel okoli 1. 1450. za vedno v Furlanijo. Od njega izvirajo današnji avstrijski Lanthieri. Ivan Anton Lanthieri Paratico se je poročil z zadnjo potomkinjo vipavske rodbine Baum-kirchenthurm. S tem pričenja nastop rodovine Lanthierijeve, ki je imela odslej v naslovu tudi ime Baumkirchenthurm, v Vipavi.
(Dalje pride.)
ker jo zavija vedonaa in hote*, na le njemu .dobrohotni", običajni način, si štejem v dolžnost na tem mestu imenovati ga javnega hujskača ter ob enem--------lažnjivca.
Nimam namena in Se manj časa, javno dokazovati resnico in sicer iz teh vzrokov ne, ker: a) Lastna hvala je malo vredna b.) Bolj ko se stvar meša, bolj .... in c.) Ker širjo iavnost,JM|XU^«te^i^Qy^J^J«n omenjene razmere, kakor tudi to, kakšnega mnenja so naši Loža ni o gosp. Abramu, kot o mojih nazorih.       *   •
Vrlo pa označujejo omenjene vrstice njih pisca, kateri meni, da imam edino le jaz v Logu glavo'na vratu, vsi Vi, Ložani, pa v — —   »žaklju".   Lep  poklon,   dragi
Da je postopanje gosp. Abrama pretirano, je v to najlepši dokaz, da je celd njegovi čast. stanovski tovariši obsojajo.
Ferdo Jelinčič, učit. vod.
Domače in razne norice.
Javen shod pri Rcbku. — Opozarjamo na javen shod narodno-napredne stranke, ki bo jutri v nedeljo popoludne ob 3. uri pri Rebku v Vipavski dolini, ter vabimo k obilni udeležbi. Na shodu bo govora o gospodarskem in političnem položaju.
.Glasbeno In pevsko društvo*. — Gg. odborniki glasb, in pevsk. društva se vabijo k seji, ki bo drevi ob 6. uri v prostorih izvrš<n*alnega odbora nar. napr. stranke (pisarna dr. Turne).    -
V ponedeljek (h t. m. bodo pevske vaje za prvi in drugi bas, v sredo 8. t. m. pa za prvi in drugi tenor.
Dalje javljamo p. n. članom moškega in ženskega zbora glasb, in pevsk. društva, da se je posrečilo odboru pridobiti izbomega pevovodjo in znanega pevca, g. Frana S t o-1161 a, sedanjega vodjo koncertnega orkestra v Kamniku ter svoječasnega vzbuditelja pevskih društev po tržaški okolici. Pričakujemo ga za 15. t. m.
llrutje Sokoli! — Bliža se poletje in ž njim čas, v kojem nam je pokazati, koliko smo delali in napredovali od lanskega leta dalje. Prvi nal telovadni nastop je določen na konec meseca majnika. Vabljeni ste torej, ako hočete častno rešiti svojo nalogo, da prihajate redno in točno vsi k telovadnim vajam, ki so ob torkih in četrtkih zvečer ob 8. uri. Na ždar!                              Odbor.
Interpelacije In odgovor. — Posl. Oskar Gabršček je podal tri interpelacije, katere prinesemo vse po stenografičnem zapisniku. — V četrtek je minister povoljno odgovoril na znane interpelacije posl. Gabrščeka glede* cest v Soški dolini in manj ugodno na Gregorčičevo interpelacijo o železnicah. Tudi o tem kaj več, ko dobimo zapisnik.
.Tolpa moralno dvomljivih elementov*. — Poleg drugih raznih ljubeznivostij se je bila .Gorica* svoj čas popela do tega, da je vrgla narodno-napredni stranki v obraz: »Tolpa moralno dvomljivih elementov*,., na kar smo mi opozorili naSe veljake in rodoljube po deželi, da so mogli razvideti, za kake ljudi smatrajo klerikalci naše napred-njake. »Gorica* od 30. t. m. se hoče nekako prati in hoče dokazati, da je imela prav s svojo trditvijo. In glejte, kakSen dokaz resnice je doprinesla! Omen|a nastop proti dr. Gre-dolčiču na dan izvolitve v V. kuriji, v kateri je prodrl kot »depulato friulano*, ker na slovenski straui je bilo 17 glasov več za dr. Turno. Tisti večer je šlo nekaj mladih ljudij, ogorčenih nad igro dr. Gredolčiča z mandatom V, kuktje, pred njegovo stanovanje ter so mu klicali: »Viva il deputato friulano* 1 Grda je bila tista zveza dr. Gregorčiča z don Zanettijem in s Pajerjem, in umevno, da je rodila odpor, kateri se je pojavil v mali demonstraciji proti don Antoniu. Tisto demonstracijo imenuje .Gorica* neizbrisni madež. — In radi tiste neznatne demonstracije, radi par ogorčenih »viva*-klieov furlanskemu deputatu naj bo cela narodno - napredna stranka .tolpa moralno dvomljivih elementov* ?! Ali ste culi, rodoljubi ? Nič drugega ne ve navesti .Gorica* za svojo trditev o .tolpi* nego tisto brezpomembno malo demonstracijo, v kateri seje v znamenju ravno-pravnosti pozdravljalo furlanskega deputata po furlanski! To je vse, s čemur podpira svojo trditev, da je narodno-napredna stranka
.tolpa moralno dvomljivih elementov*.-------
Kdor piše o morali, naj bo sam moralen. Morale pa je pri klerikalni stranki bore malo ali pa nič. S ponosom smemo reči, da ves boljši del našega naroda poleg večine veljakov pripada narodno-napredni stranki. To je naša stranka udi že dokazala na svojih shodih in pri volitvah. Nezavedni ali odvisni del s politikujočimi nunci pa pripada klerikalni stranki, kar se je pokazalo opetovano tudi po shodih in ob- volitvah, kjer so dokazali, da ne marajo za moralo. Ona jim ne more služiti v njihove svrhe, zato pa ljudstvo demoralizujejc. Po lečah in spovednicah ter v privatnih pogovorih se uči, da liberalec je hujši od hudiča, vsi naprednjaki se bodo pekli na dnu pekla, da liberalec ni pod nobeno postavo, in klerikalno podivjano ljudstvo
govori: Liberalca se sme ubiti! Odtod pa tudi taki nastopi: pretepanje in izbacnjenje ljudskega učitelja z javnega shoda v Brdih, zadnjič omenjeni izrek kožbanskega župana o liberalcih : Ubijemo ga!, pretepanje na-prednjakov v Dornbergu brez vsakega povoda, podivjanost v Šempasu, kjer v slučajih drži tistega znanega »padarja*, torej svojega pristaša, kak zbesneli Šempasec za prsi ali pa ga okamenajo, stopite v Tomaj, kjer mladi Jkrne pjdofuta. če ni drugače, kakega na-prednega slarašino, in pojdite končno v Skopo, ogledat si tolovajstva, sad klerikalne morale. Kakor po navedenih krajih drugi, tako se trudi pa bovški kapelan Abram po gorah v neprilog morali. Klerikalci so se vrgli z vso silo- na ljudstvo v demoralizovalnem smislu, zlorabeč pri tem vero in cerkev ter svoj upliv. Pa kako tudi bo ta klerikalna stranka moralna, k^r t njenrfr prvih vrstah ne poznajo morale. Tisti »pravi rodoljubi" so to nedavno tako sijajno dokazali, da se ni prav nič več čuditi njihovemu demoralizovalnemu delovanju med ljudstvom! Razlika med nami in klerikalci je ta, da mi držimo visoko zastavo morale ter učimo in svarimo ljudstvo, naj ostaja moralno ter se izogiblje* klerikalne nemorale, klerikalna stranka pa bije morali v obraz, hujska in draži ljudstvo ter napeljuje isto v kaznjiva dejanja, v nesrečo, da bi iz istega napravilo .tolpo moralno dvomljivih elementov*, kateri bi s Kristusom na jeziku uganjali grešne in kaznjive reči ter fanatizovani v klerikalni armadi šli proti naprednjakom, katere bi celo pobijali, ker niso .pod nobeno postavo* in je po klerikalnih naukih celo zasluga, ako se kakega liberalca ubije I
Klerikalizem ustvarja tolpe moralno dvomljivih elementov, to je pokazal že drugod!, in stično se kaže pri nas. Radi tega pa se moramo zavzeti za to, da rešimo tisti del ljudstva, katerega so dobili klerikalci pod se, največjega zla, to je demoralizacije, v katero ga pehajo prav sistematično klerikalni izkoriščevalci.
Samomor v zaporu. — V občinskem zaporu v Krminu se Je obesil v nedeljo neki delavec z imenom Antonio Bergamasco, katerega so bili vtaknili v luknjo malo poprej radi razsajanja v pijanosti.
Zakaj m nlkdo njegovih kranjskih tovarišev nI oglasil m dr. JŠusterŠlea! — Pišejo nam s Kranjskega: »Zakaj se nlkdo izmed členov Susteršičevega kluba iz Kranjske ni potegnil v strahoviti sodbi v drž. zboru 1, maja v kakem govoru za svojega šefa, tako, da se je moral revež Šusleršič sam braniti, kar v tem slučaju ni bilo dostojno PI Dr. Žitnik ni smel za Šusteršiča vstopiti, ker je imel v dež. zboru kranjskem Ijubez-njivo stvar zaradi častne besede in je Hauffbv mož brez sence ! Zagrmelo bi po vsej zbornici, če bi bil dr. Žitnik vstal in se potegnil za svojega šefa, in Slovenci bi imeli tudi to čast, da bi v državnem zboru drugemu našemu poslancu, ki kmete zastopa, očitali neko umazanost I
(Dr.) Venca j z tudi ni smel nastopiti s svojo sulico. Imel je opraviti nekaj z dacom. Njegova gospodarska družba je bila zaradi tihotapstva obsojena v denarno globo in Vencajza so poslali kot uradnika v zasluženi penzijon. Če bi se bil tudi ta oglasil za svojegašefa, bi bili tretjega slov, »kmetskega* poslanca v zbornici postavili —na pranger!
»Vodja" i P o v š e se tudi ni upal na dan, ker bi se* razpravljalo o njegovem pen-zijoniranju v najboljših moških letih, in to zopet ne bi kazalo slov. kmelskim poslancem prijaznega lica!
Ostala sta še Pfeifor in Pogačnik. Pfeifer ima v svoji lajni le jedno melodijo: poškodovanje po toči. Ta ni mogel za Šusteršiča vstopiti, pri najboljši volji ne.
Pogačnik je bil tih ko zid. Ta je pa vzel korajžo v generalni zakup 1
Tako, slov. kmet na Kranjskem, taki so tvoji zastopniki, ki so ti jih usilili tvoji duhovniki pod znamenjem verskega boja 2
Slov. kmet, ta strašna sodba v drž. zboru kaže v bengaličnem svitu tvojo veliko revo, kaže, da nemaš nič lastne volje. Glej, kako je zastopnik 38 tisoč volilcev kranjske pete kurije stal na prangerju!* ~ (Kaj pa, ako bi se bil oglasil naš dr. Gregorčič?II Tu bi se dalo tudi kaj povedati, kaj takega, kar bi se studilo razsodnim poslancem, kakor se studi vsem Slovencem, izvzemšis slepoto udarjene in brezznačajne, demoralizovane klerikalce. Kaj pravite na to ? 1 Dr.)
Padel z vlaka. — V torek dopoludne je padel neki železniški uslužbenec na potu proti Krminu z vlaka. Padel pa je tako srečno, da si ni prizadjal razven par neznatnih prask nič hudega. Šel je peš v Krmin, odkoder se je potem vrnil v Gorico.
»Brejskl* Iz Rlhemberga piše v »Pri-smojencu*, da je resnica, kar smo trdili, namreč, da oni dopis,kije govoril tako živo o županu rihemberškem, je bil vzbudil mnogo zanimanja. N6, radi tega pa je tako hitel dr. Pepe »popravljati* in prati svojega očeta. »Nič ni res in spet ni res, in ta »ni res" tudi ni res itd. »Brejski* pravi, da se je nekdo surovo izražal o županu Pavlici ter da je celo mladina na cesti zasramovala dr. Andreja, ko se je mudil v Rihembergu, N6, ako se je res kaj takega zgodilo, naj le dr. Drejček pogleda svojega očata v obraz, pa dobi pravega in izvirnega krivca k temu 1 Saj vendar poznate rihemberškega očko župana 11
Kakor jim ka&i. — Včasih svarijo I Turno pred Gabrščekom, včasih pa Gabrščefca pred Turno — kakor jim kaže; včasih pravijo, | da je zveza med njima usodepolna za dr. j Turno, včasih pa za Gabrščeka — kakor jim ! kaže. Zadnjič na pr. trde slednje v .Gorici«.
No, kar se tiče usodepolnosti, bi se dalo govoriti morda o njej, ali le glede na zvezo g. Gabrščeka z dr. Gregorčičem. Ko mu je Gabr. pripravil vse, kar je želel, je nastopila-usodepolnost -*¦ gonja proti njemu, kateri mu je priboril vse one časti, na katere je bil toliko ponosen, gonja, katera se studi vsakemu razsodnemu človeku med Slovenci, gonja, katera se obsaja sama po sebi— pfuj 1
»Absolutni diktator v deželi".  —
Naravnost rečeno: To je že preneumno, to vedno kvasenje o absolutnem diktatorstvu v deželi, Jsatero si hoče- priborili, po vednem podtikanju klerikalcev, dr. Turna v deželi. Kakšno diktatorstvo vendar ? Narodno - napredna stranka je tako organizovana, da je vsako diktatorstvo kar naravnost izključeno, v naši stranki ne morebiti nikdo diktator, ne dr. Turna ne nikdo drugi, Pač pa vidimo tako diktatorstvo v klerikalni stranki na sploh. Dr. Susteršič je glavni diktator vseobče klerikalne stranke na Slovenskem, dr. Gredolcič je pa sličen diktatorček v klerikalni strančiči na Goriškem. Dokler je bil ta človek še Gregorčič, je hrepenel neprestano po absolutnem diktatorstvu, ker pa mu je — v srečo našega naroda — izpodletelo,je postal Gredolcič in sedaj je le diktatorček, AH misli si: »Bolje nekaj nego nič!", čeprav ima že strah pred slednjim! I — Ker pa hoče tajili diktatorstvo, ga peha s svojih pleč drugam po znanem receptu: »Rečem ti, da mi ne porečeš* 1
Zakaj so frančiškani na 8v. Gori ? ~ Ko so se za stalno nastanili frančiškani na Sv. Gori, se je poslovil od tamkajšnjega svetišča prerano umrli blagi duhovnik Leban, katerega srce je bilo priraslo k svetišču tako, da brez njega ni mogel živeli, Bolelo je moža, ko so ga odrinili od dela njegovih rok ter prepustili svetišče rokam oo. frančiškanov. Kakor v pregnanstvu se je oziral ta plemenitnik med duhovniki iz Mirna proti Sv. Gori. Srce ga je bolelo, in njegove prošnje so bile uslišane, V iznenadenje vseh smo začuli, da proč, g. Leban je — izdihnil I Ni mogel živeti brez Sv. Gore, zadana mu bolest od duhovniške roke ga je spravila pod zemljo. Prenesli so njegovo truplo na Sv. Goro, kjer bi bil živel in deloval drugače gotovo še celo vrsto let. — —
To je treba pribiti, da se takoj razvidi prejšnje in sedanje pastirstvo na Sv. Gori. Sedaj kraljujejo gori oo, frančiškani, kateri imajo menda v glavnem nalogo, > .arjem, ki pobožnih čutij uneti prirom ta Sv. Goro, izbiti iz glave vsak .liberalizem", zlasti delati proti »Soči*. Dne" 20. aprila t. I. je šel nekdo (ime zamolčimo, ker je stranskega pomena) na Sv. Goro k spovedi. Hotel je sprejeti zakrament sv. pokore v redu, kakor pritiče pobožnemu kristijanu, ali glej I Pater frančiškan, še pred no se je mož prekrižal, ga je vprašal, ako ' bere .Sočo". Mož je odgovoril, da je čital »Sočo*, sedaj pa da ima .Primorca". Pater na to: »Ako bi imel še »Sočo", bi ne dobil odveze!" — Torej ako bi bil čital tisti mož »Sočo*, bi bil naredil zaman dolgo pot na Sv. Goro, ker bi bil odšel od tam brez odveze šanio radi »Soče*. Frančiškani imajo torej nalogo, postopati prav tako, kakor po drugih spovednicah delajo polilikujoči nunci, to je: vprašati »grešnika* najprvo, Še predno se prekriža, ali čita »Sočo*, in ako odgovori da, pa mu ne dati odveze. — Naše ljudstvo se je oziralo doslej z nekako posebno svetimi čutili na Sv. Goro, odslej pa; odkar so uvedli frančiškani politiko v svetogorske spovednice, katera pride gotovo tudi na lečo, se pa utegne kaj spremeniti! Ali bo to v hasek cerkvi in veri, za to bodo odgovarjali frančiškani. Mi le opozarjamo naše ljudi, da s Sv. Gore je izginil blagi duh pokojnega Lebana, ter da so se naselili tam gori oo. menihi, katerih kute so polne politike; radi tega svetišče na Sv. Gori ni več duševno zavetišče vernikov, marveč klerikalno pribežališče za gonjo proti naprednjakom. Dosti!
Trgovsko - obrtne zbornice. -7- V četrtek je sprejel državni zbor zakon, ki daje vladi moč, da izda nove volilne rede, ker je novi davčni zakon razmere premenil. — Narodno-napredna stranka te okoliščine ni pustila izpred očij in je že storila korake, da bi bil novi volilni red bolj pravičen. — Vederemo.
Naznanilo. — Dovoljujem si najuljud-neje naznanjati svojim cenjenim gospodom odjemalcem, da obiščem v kratkem tukajšnjo pokrajino. —- Spoštovanjem Aleksander K r a u s z.
aH drago volilno skupino, spremeni primerno novemu davčnemu redu. Minister je zagotovi!, da so se o izgotovljenju načrta vzeli v poštev toliko predlogi trgovinskih zbornic, kolikor želje volilcev. Prosil je zbornico, naj se požuri s svojimi spreminjevalnimi predlogi, ali pa naj ta načrt odobri, ker reforma volilnega reda za trgovinske zbornice je postala nujna. V razpravo, ki se je vršila povsem mirno, so posegli vladni zastopnik Weigelsperg, ter poslanci Silenv, Loser in Primavesi, ter je bil načrt vsprejet v vseh treh čitan;;ih.
Delegaciji se snideta dne" 2C Vi. m. Reskript, ki se tiče delegacij, so prečitali v ogerskem parlamentu včeraj. ¦—¦..-¦
S Šnsteršičem se bavi vse napredno časopisje v Avstriji, povdarjaje, dakaj takega še ni zadelo nikakega klerikalnega poslanca. Šusteršiča ni v zbornico. Za sedaj še ne odstopi; misli počakati, kaj poreče se najvišja sodnija o pravdi proti županu Svetliuu, Od vseh stranij Slovenije prihajajo ,Slov. N." odobravanja radi razkrinkane žlindre l —• Vsak mož bi v takem slučaju takoj odložil mandati                         »
»Slovanski centrum" mu jeizrokel svoje neomajano spoštovanje ter mu dal na razpolago, naj sam odloči, kaj hoče storiti I
Vodstvo klerikalne stranke na Kranjskem je izreklo dr, S. neomajano zaupanje! Treba vedeti, da to »vodstvo" stoji pod terorizmom dr. Žlindre, da je torej takorekoč »žlindra* izrekla zaupanje »žlindri" 1
Novu skupina t državnem zboru. — Sedaj imamo eno skupino v našem državnem zboru več, namreč slobodno združenje poslancev iz sodnega stanu. Načelnik je dr. Andrej Ferjančič.
KeleiBtilŠkl odsok zbornice poslancev je vsprejel člen VIII. investicijske predloge, ki se tiče investicijskega programa upravo državnih železnic za gradbe do vstevsi 190$, 1. Na dotično vprašanje posl. Mazorane je odgovoril minister za železnice, da razširjenje kolodvora pri Sv. Andreju v Trstu jo v zvozi z gradnjo novega pristanišča v miljskon. zalivu in da se to razširjenje izvrši ob enem z zgradbo železnice Gorica-Trst za drugo železniško zvezo med Trstom in notranjimi deželami.
Bolgarskim učiteljem se slaba godi. Iz brzojavk, katere je prinesel bolgarski list »Mir", se razvidi, da nekateri učitelji niso dobili že 5 ali G mesecev nobene plače. Neki učitelj je baje prodal škornje, da si je mogel kupiti kruha.
Na Španskem imajo poleg drugega opraviti tudi z delavskimi stavkami. Iz Madrida poročajo, da v Aguilas in Murcia, kjer stavkuje okoli 1000 delavcev, so bili te dni veliki nemiri. Prišlo je do strelov r >d množico in orožništvom. Več os^t ji ranjenih, i pa mrtva.
V Južni Afriki. - V Kapstadtu še vedno razsaja kuga. V minolem tednu je bilo 63 slučajev kuge^ Doslej jih je umrlo za kugo 217.
Na Kitajskem. — Iz Pekinga poročajo, da so imeli Rusi 1.1, m. pri Mukdenu krvavo bitko s Kitajci. Zgubili so 60 mož, 4 častnike, med njimi enega generala.
Raznotero. — Llovdov kapetan Scarpa je te dni hitro umrl. Dvakrat se je onesvestil po vrsti; ko je prišel zdravnik drugič na pomoč, je bil že mrtev. — Pri dopolnilni velitvi za V. kurijo v skupini Smichov-Kladno je izvoljen češki narodni socijalist Choc. — V torek so krstili na Voloskem Žida Arnolda Grunfelda; rojen je 1. 1848. — V Opatiji je bilo i. dan maja 1387 gostov. — V Trstu so ostrelili v veži hiše št. 15. v ulici Ghiozza 12-letnega dečka Jak. Leprepo pomoti. Strel je bil namenjen mačkam, katere se klatijo po hiši. Dečka so prenesli v bolnišnico.
Razgled po svetu.
Državni zbor, 2. maja. — Ministerski predsednik dr. Korber in železniški minister Wittek sta odgovarjala na tri interpelacije, na kar je zbornica razpravljala o načrtu zakoni o spremembi organizacije trgovinskih zbornic. Minister za trgovino je toplo priporočal ta načrt, naglašujd, da je po uve-denju novega zakona o osebni dohodanni nastala potreba, da se volilni red za trgovinske zbornice preosnuje v zmislu, da se volilni cenzus, določujoči pripadništvo v eno
Narodno gospodarstvo. Na srečni zemlji.
(Članek  izven uredništva.) (Konec.)
Kamor pogledaš po Madjarskem, pozna se veliko, moževsko delo te madj. kmetske arisvjkracije, ki še danes pošilja može v vlade, parlamente, ki nam Gislitvancem diktirajo voljo madj. naroda. V gradovih te stare kmetske aristokracije dobiš še dosti sijaja, bogatije kmetskega bogatega naroda in v palačah teh plemenitnikov v večjih mestih najdeš domoljuba, ki ne hodi v tuja mesta zapravljat denar.
Poleg takega člena naroda kat. duhovnik ne more priti do znamenitejše veljave. Velikanske bogatije si je nagrabila na Madjarskem sicer mrtva roka kat. cerkve, ali duhov ista ne strahuje. Z nakaznico na nebesa se mej dobro rejenim in tako energično po posvet-njaštvu vojenim narodom malo opravi. In tri milijone je reformiranih Madjarov 1 Ti so koristno protitežje proti nenasitnosti kat. du-hovenslva. Tukaj se ne more govoriti o fevdalni kamarili tega duhovenstva.
Poglejmo, ko prekoračimo mejo Madjar-ske, po slovanskem našem jugu! O da, veliko krasnega, plodonosnega svetal Nekdaj pred 30 leti še polno bogastva v velikanskih hrastovih, v šumah, nekdaj dosti žitnice >.a druge narode, Vse polno goveje živine, krasnih
koni; ovac, svinj, perulnine, vse polno v vinskih kleteh -T tudi tu in tam kak sijaj v gradovih, kak možati boj dinastov te zemlje, a vgasnil je skoraj ta blišč. Tuji plemenit-niki so prišli mej Slovence, — jezuiti so pregnali stare družine iz gradov —- in drugi jug je vedno dremal vsled vonjav, prišlih iz kadilnic kat. in temu sličnega duhovenstva. NiC pravega mozga ni v naših vodilnih stanovih prošlih 400 let! Naša veleposestva so topla gnjezda za narodu in zemlji tuje ljudi, ki nikjer drugod niso imeli nič veljave. V tujih večjih mestih so zapravljali le-ti bogastva tlakarskega dela, in mesta niso mogla naprej, ker se je kmetija oglodala do kosti. Tuje rase so dobile pri nas Slovencih in obmorskih Hrvatih moC v roke in Iegar, ki ga glad provzroCuje, je domač postal v bogati zemlji hrvaški in le-ta in naša slovenska daje največje kontingente izseljencev iz kmetije v Ameriko. In ta naš plemenitaž se v večini sramuje naroda, mej katerim živi, dela v po-tujeenje istega in hrvaški se priklonjeva večini možem Madjarom, ki eksplojlirajo velike krasne hoste hrvaške zemlje in drugo v korist svoje dežele. Beračijo najde čas, ki drugo gospodarsvo vpelje po vsej Evropi, pri nas na slov. jugu; a lepo vse pripravljeno za prehod vanj na Madjarskem. In naj si bodo dnevi jezikom manjših narodov šteti v zdajšnjih razvojih dela in kulture, srečnejše, ker siti so vsaj dozdaj živeli ti srečni Madjari, bivši možje in ne mevže, mi pa ob polenti brez sira in suhih ajdovih, koruznih žgancih l Smo pač vedno, razun 100 let luteranske prekucije, bili ,to dobro naše ljudstvo"!-
Delavska stanovanja v Londonu. — Londonski občinski svet dela stanovanja za manj premožne, zlasti za delavce, v velikem obsegu za 40.000 prebivalcev, 8 km severno od sredine mesta. To bo celo mesto, ležeče ob dveh glavnih železnicah in jednem tramvaju, okoli velikega parka. Hiše bodo večje in manjše za eno in več družin. Stalo bo to novo mesto 30 milijonov mark; stanarina bo do 500 m. na leto.
Iz Sibirije izvajajo, odkar obstoji tam železnica, jako mnogo divjačine in mesa v evropsko Rusijo, pa tudi v inozemstvo. Iz okraja Tobolskega so izvozili v novembru lanskega leta 80.000 snežnih jerebic, mesa pa iz Omskega okraja v istem mesecu 110.000 pudov v vrednosti 203.000 rubljev. Nekateri sodijo, da izvoz je prevelik, da je na škodo prereditvi ljudstva, ker se je bati, da se slabšajo plemena živalij ter iztrebi divjačina, kakor so konstatovali že slično škodo glede na izvoz žita in masla.
Št. 522.
Razpis dražbe.
C. kr. okrajni šolski svet v Gorici razpisuje zmanjševalno dražbo za zgradbo novega poslopja za dvoiazredno ljudsko šolo v Vrtojbi.
Sklicna cena je 24.700 kron.
Načrti, prevdarek in gradbeni pogoji so razgrnjeni na ogled v uradu c. kr. okrajnega šolskega sveta v uradnih urah.
Sprejemajo se le pismene ponudbe, katerim treba priložiti 5-odstotno varščino.
Kok   za  vlaganje   ponudb   poteče dne 15. maja t. 1. ob 12. uri opoludne. C.  kr.  okrajni  šolski  svet
v Gorici, dne 25. aprila 1901. Predsednik :
Bostzio.
T
Prva c. kr. avstro-ogerska privil.
OVARNA BARV ZA PROČELJA
Karo! Kronsteiner, Dunaj III., Haapfstrasse 120 (v lastni biši).
Odlikovana z zlatimi svetinjami.
Zalagatelj nadvojv. in knežkili posestnih oskrbništev, vojaških oskrbništev, Železnic, obrtnih, hrlboluznih, plavžnih ter zidarskih družeb, zidarskih podjetnikov in mojstrov. Te barve zi pročelja se raztop§ v apnu ter se razpošiljajo suhe v prahu v 40 različnih uzorcih a 16 kr. kilogram in višje. Čistost barve se od oljnatih ne razlikuje.
Dopisuje se v slovenskem in laškem jeziku. Uzorci na papirju z navodilom zastonj   in frauko.
registrovano društvo z omejeno zavezo v Goriei.
Gosposka ulica hit. 7, i. nadstropje
v lastni hiši.
--------—mm------------
Hranilne   vloge  se   sprejemajo   od
vsakega, Če tudi nt  član društva,
in se obrestujejo po 4% %. Rentni
davek plačuje posojilnica sama. Posojila   se   dajejo  samo članom, in
sicer na  menjice   po  (>%   in   na
vknjižbe po 57«%. Uradtlje vsaki dan od ft. do 12. ure
dopol. in od 2. do  8. ure popol.
razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1900. je bilo K 1,263.563. Poštao-hran. račun štv. 837.315.
A. M A Z Z O L I
priporoča pravi, dobroznani
vinski cvet • • •
• ••••• dvakrat rekti lici ran
v.\ prirejanje viti. kojcj?« se ilnltiva
v mirodilnicah v Gosposki  ter Vrtni
ulici  v  Goriei.
Božjast,
Kdor trpi na božjasti. krtih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Sclnvannen-Apoteke, Frunk-fart A. M.
E.
Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča siav. občinstvu tudi svojo tiskarno črlr na perilo.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 -  GORICA       Via Gianliiu, 8 priporoča pristna bela in črna vina izvlpavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železni™ na vso   kraje  avstro - ogerske  monarhije v sodih  od 56 litrov japrej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cmnm znirat. Poatrsžba poitana.
Zaloga piva
prve  kranjske  eksportne  pivovarne na par in Ivormce slada
T. Friihlich-a na Vrhniki-Kranjsko.
Glavni  zastopnik asa Gorico In deželo
Josip Rovan
v Goriei — RabatišCe št. 20 — v Gorici.
Priporoča se p. n. častitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in 12 7, litrov ter v plombovanih
steklenicah po % litra. Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Bruselju, Rimu in  Dunaju   s   prvimi  priznanji.
Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Frane Furlan, gostilničar in posestnik na Goričici pri Rebku in g. Andrej Šinigoj, gostilničar
»Pri levu« v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani
Josip Rovan.
Josip Valentinčič
pekovski mojster
v Goriei, v Raštelju št. 29.
priporoča
vedno sveži kruh, navadni in najfineji,
r.ecivo, razne kolače, lorle itd. itd.
flJtF*" po zmernih cenah
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr  drž. svetinjo No Ivovski razstavi s prvo ceno  - srebrno svetinjo
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. inNDTS-A,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinoliradska ulice čislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju
sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo priporočit-jočih spriOal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za jopolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnin« prosto.                                                                    _{$
Poprave izvršuje po najnižjih conah.
Dobre ure in po eenll
s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ur ter izvoz zlatnine
Most (Češko). Dobra ura Ren«, iz niklja flJtTii; ••rebrna ura R.-m. fl. .V80; srebrna veriiii-a fl. 1Ž0; budilmk iz niklja fl i-or>.
Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz raz-tav Ut tisoče pri^nalnib pis-m.       Ilustiovan cenik zastonj!
Pristno i. f hierry-jcvo centifolijno mazilo
je najbolj mazilo za rane, vzdržuje či-!o!o fer olajšuj.-bolečine, vplivu na hitro zarcljeiije; z t.mehčanjem i-mlhln   "     "
v-ph ir.-v.
hril>ola/<-e,  kolesarji jaliiiltc.
J" ^
in
F'o   poŠti   m-   razpošilja franko » fikatljin za K :JTiO         .šk;i!l,jir<- na po-
skušnjo. prospekt in izkaz zalo;.' v:-eh dežel svciri nizpnšilja proti piedphičllu K 1*0 tovarna lekarju A. Thierry-jii v Pregradi pri Uofratni-Klatinf. — Ponarejanja (n-ba i-e o/ibali ter p-.iziti na zgornjo vaihtveno zr.arnko. katera je vzorna na vsaki skatljiri.
Fran Melinek
zidarski mojster v Vlžnjeviku štev. 67 (v Brdih)
se priporoča
z» vsakovrstna zidarska del» bodisi nove
zgradbe ali poprave po ugodnih cenah.
101 do 300 gld. mesečno
lahko zaslužijo oiebe vseh stanov in v vueh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost Ponudbe pod Ludwlfl ČMerrelcher, VIII Deutsche gasse B Bndapest.
LINIHIENT. CAPSIGIGOMPDS.
Ii Ftlchfsrjav« takarno v Pragi pripoznano kol izvrnt no bol iil>Iu*iijo<5e mazilo; za ceno 80 li, kron I 40 in 2 kroni se dolu po vseh lekarnah. Naj h« zahteva to splošno priljubljeno don"i("e zdravilno sredutvo vedno k« v orlff. stekle« nicnli z uaio zaičitno znamk ¦ h ..SIDROM" namreč, iz HICHTKIUEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Richterjeva lekarna ..pri zlatem leva"
v PRAGI. Elizabelhgasse št. 6. (nova).
Lekarna
CristofolBtti t Gorici
Prave in edine želodčne kapljici z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic jo nepre-kosljiva      To kaplji Mvdftb jvjfo* prebavljanje, Če so jih dvakrat na dan po   joti no   žlicico ]»opijo. Okrepe pokvarjeni želodec store,  da zgine v kratkem Sašu omotica in živoina lenosf (mrtvost). To kunljipo tudi stoi'6, da človek raji Je:
Cena steklenici bfJ vin.
Prodajajo so v vseh glavnih lekarnah na svetu.  Za miročitve m pošilja tve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
[osvežujoča PIJAČA. Nepresegijiva zdravilna voda.
^ri^E§!§P|
Glavno zastopstvo
Schielin & Miiller
V TRSTU,
ulica Acqisodotto it. 40.
Patentovani aparati
za žvepljanje na roko in za na hrbet1
rabljivi na dva načina.
lafcntovane škropilnice proii peronospori
^!V-':;t^JH^^^^Ix                  najnovejši sistemi.
Brizgalnice za žvepleni ogljik (Injektori)
proti filokseri
Aparati za streljanje proti toči.
Posebne brizgalnice za sadno drevje in vse drugo ^priprave za sadje-in trtorejo pošilja po najnižjih tvorniških conah
IG. HBLLER,  DUNAJ (WIEN>
II. Praterstrasse 49.
Odlikovana kleparska delavnica
Artur Makutz
Gorica
Ozka ulica št. 1 - Via Stretta 1.
Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih Izdelkov xm kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrbi j a isto v najkrajšem času.
Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. Izdeluje pumpe za vodo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrste.
V lastni zal<.j;i ima stroje za žvepljanje sodov iz cinkanega železa, škropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi ustavi); mehove za žvepljanje grozdja raznih sistemov itd. itd.
¦*¦* Postrežba točna. — Cene zmerne, -»ei