Poštnina plačana v gotovini Maribor, petek 27. avgusta 1957 MARIBORSKI Štev. 195. leto XI. (XVM.) Certa 1 Din VECERNIK Uredništvo in npravai Maribor, Gouposk« ul. 11 / Tol nredn. 2440, uprav« 8455 bbaja men nedelje in pramikov vsak dan ob 14, uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglati po ceniku / Oglate sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček, rač. it. 11,409 JUTRA Katalonska vlada se pogaja s Francom?! SANTANDER, 27. avgusta. Frankovci nadaljujejo z razoroževanjem baskovske milice. Razoroženih je bilo včeraj 6000 miličnikov, v Santandru ostali vojni material je silno bogat, PARIZ, 27. avgusta. »Intraslgeant« objavlja senzacionalno poročilo, da so prispeli v Pariz emlsarjl barcelonske vlade, da se pogajajo z zastopniki generala Fran ca. General Franco je baje dal svojim zastopnikom v Parizu navodilo, da se poga jajo z zastopniki katalonske vlade samo glede brezpogojne kapitulacije Katalonije in da se ne smejo pogajati z Barcel no preko okvira teh navod‘1. SANI JEAN DE LUZ, 27. avgusta. — Včeraj je prispelo v pristanišče Bayonne 25 malih parnikov z baskovskimi miličnici. kj so še pravočasno zapustil Santander. Ker je južna Franclja preplavljena s španskimi begunci, se je s francoske stra ni preprečilo Izkrcanje teh beguncev. Japonci uporabljajo strupene pline! LONDON, 27. avgusta. Reuter poroča: Japonci so pri borbah ob nankavškem pre lazu ponovno uporabljali protj oddelkom 89 kitajsko divizije strupene pline. ŠANGHAJ, 27. avgusta. Stanje pred Šanghajem je nespremenjeno. Razvile so se delne borbe manjšega obsega. Japonci so pri Wusungu stopili v stik s četami, ki so tamkaj prodrl© v mesto. Uittiisktf ŠkAkitA II. WASHINGTON, 27. avgusta. V tukajšnjih službenih krogih ne skrivajo resne zaskrbljenosti radi najnovejšega razvoja dogodkov na Datnjsm vzhodu, ki so zadobili poseben preokret rad! proglasitve japonske blokade kitajske obale. V tukajšnjih krogih ne tajijo več, da je Japonska z objavo blokade kitajske pomorske obale od Šanghaja do Honkonga znatno poslabšala splošni položaj v vsej Kitajski in še bolj podnetlla možnosti, da se sedanji konflikt med Kitajsko in Japonsko razširi tudi na velesile, katerih interesi so prepletni na tleh Dal. vzhoda. Glavna zaskrbljenost tukajšnjih vodilnih krogov poteka odtod, ker se domneva, da bo japonski vojni mornarici pri izvajanju te blokade zelo težko potegniti ostro ločilno črto med kitajskimi In ostalimi trgovskimi ladjami, ki bo-do oskrbovale Ktajsko z vojnim materialom in ostalimi potrebščinami za vodstvo dolgotrajne vojne. V zvezi s tem povdarja »New York Times«, da bo pre-zldentu Rooseveltu zelo težko, da ne bi ob preiskovanju tujih ladij }n stika, nju po municijl in vojnem materialu, proglasil dejanskega obstoja vojnega sta-nla med Kitajsko In Japonsko ter izvajal jz tega potrebnih posledic. Btiiauski kAst&uik haumml — LONDON, 27. avgusta. Po vesteh iz Šanghaja je bil angleški poslanik v Kitajski sir Cnatchbull-Hughessen, ki se je peljal v avtomobilu v spremstvu angleškega vojaškega atašeja polkovnika La-vat-Frasera iz Šanghaja v Nanking, ranjen po nekem japonskem letalu. Z letala so prihajale svinčenk« iz strojnico v sme- ri poslanikovega avtomobila. Poslanik je bil ustreljen v trebuh, dočim je bil vojaški ataše lažje ranjen. Po neki drugi vesti je sipalo japonsko letalo na poslanikov avto tudi bombe. Angleška oblastva potrjujejo vest, da je bil poslanik ranjen. Ranjeni poslanik je šele pred n*s‘kaj meseci prevzel svoje funkcije. Sandler pri Becku VARŠAVA, 27. avgusta. Švedski zuna. nji minister Sandler, ki je prispel k ofi-cielnemu posetu v Varšavo, je obiskal da nes poljskega zunanjega ministra Becka in predsednika vlade. Vpisal se je v sprejemno knjigo maršala Rydz Smlglyja, ki se mudi izven Varšave. AutumlM k Mgifa Češka letalska katastrofa PRAGA, 27. avgusta, Izredno nenavaden slučaj letalske katastrofe se Je pripetil v Kraljevem Gradcu. Dve vojaški letali sta trčili skupaj, pri čemer se je zgo. dilo, da je pri tem treščilo na zemljo tudi tretje letalo, člani posadk ponesrečenih letal so odnesli lažje poškodbe. Letala so popolnoma uničena. A. Mellon je umrl NEWYORK. 27. avgusta. Bivši državni tajnik A. Mellon Je po dolgem bolehanju umrl. Bil je med najbogatejšimi državlja. ni USA in je vodil z državo dolgotrajne Procese glede Izplačila davčnih zaostankov. Zdravniki zatrjujejo, da Je razburjenje radi teh stvari pospešilo njegovo smrt Mellon Je bil svojčas poslanik USA v Londonu. ANKARA, 27. avgusta. Turška vlada je izročila predstavnikom držav dve noti ob priliki incidenta pred Dardaneli in v zvezi z glasovi o misterioznu podmornici v Marmarskem morju. V prvi noti prikazuje položaj, ki je nastal radi torpediranja španskih parnikov pred Dardaneli po-vdarjajoč, da bo glede vseh teh slučajev uvedla preiskavo in se bodo rezultati pra vočasno sporočili vsem poslaništvom prav tako tudi vse ukrepe, ki ih namerava tur ška vlada podvzeti, V drugi noti pa se razglašajo rezultati glede pojava neke tuje podmornice v Marmarskem morju. Povdarja se, da je neka turška ladja na podlagi gotovih znakov mogla ugotoviti pojav neke tuje podmornice v tem morju. Turška vlada napoveduje, da bo storila vse ukrepe za svojo brambo na temelju mednarodnega prava, če bi se s sigurnostjo ugotovilo, da plujejo tuje podmornice po turških teritorialnih vodah in morjih. tfUissoiUU 20. setdeHika t/ BeufUespdm BERLIN, 27. avgusta. Razen Mussolinija bo sodelovala pri velikih jesenskih manevrih rajhovske vojske tudi velika delegacija angleške vojske z vrhovnim poveljnikom angleške kopne vojske Ciri- lom Deveneuom in vrhovnim poveljnikom angleških zračnih sil maršalom John Steelom na čelu. Mussolini pride 20. sept, vBerchtekgaden, kjer bo najprej posetil Hitlerja, nakar pojde z njim na manevre. ioutaudet i& motni tudi im- dajstva Bivši španski prestolonaslednik zapustil ieno HAVANNA, 27. avgusta. Grof Cava-donsa, najstarejši sin bivšega španskega kralja Alfonza XIII., je vložil tožbo za ločitev zakona, ki ga je pred nedavnim sklenll. Preselil se je v neki hotel in je svojo ženo zapustil. VALENCIJA, 27. avgusta. Valencijski radio je poročal, da se je Santander moral predati radi lakote, žeje in izdajstva. Povdarja sc, da padec Santandra niti najmanj ne slabi položaja valencijske vlade. Tudi je Santander padel radi upora civil- nih gardistov v mestu, ki je povzročil spopad med policijo in civilno gardo na eni strani in asturijskimi dlnamiterozi na drugi strani, ki so se zatem prebili v As-turijo. Roditeljski list. Pedagoška centrala v Mariboru kaže v vseh letih svojega obstoja in razvoja izredno delavnost. Te dni pa je Pedagoška centrala v Mariboru položila na mizo naše kulture dragocen dar. Pričela je izdajati svoje poljudno vzgojeslovno glasilo za slovenske starše »Roditeljski list«, ki bo izhajal desetkrat na leto in ki bo prinašal obravnavanja vseh onih vzgojnih momentov, ki se nanašajo na najraznovrstnejše probleme vzgojeslovja. Revijsko glasilo, ki ga tiska Podravska tiskarna v Mariboru, je okusno opremljeno. V uvodni besedi pod naslovom »Poslanica slovenskim staršem* poudarja urednik vodilne smeri pri urejevanju tega pomembnega vzgojeslovnega revijskega organa. Gibanje za izboljšanjem rodbinske vzgoje se je razlilo tud: preko naše zemlje. Manjka! pa je slovenskim staršem strokovno zanesljiv vodnik in svetovalec. Ta cilj hoče zasledovati novo ustanovljeni »Roditeljski list«, v katerem bodo naši vzgojni strokovnjaki stvarno in preprosto razpravljali o vseh perečih vprašanjih domače vzgoje. V listu, ki se naroča pri Pedagoški centrali v Mariboru proti letni naročnini Din 24. pa bode zavzeli svoje posebno mesto tudi predlogi, tožbe in nasveti staršev samih. Razen tega pa hoče novi list, kakor se poudarja v uvodni besedi, vestno beležiti vse pojave, ki bi utegnili koristiti ali škodovati pravilnemu in zdravemu razvoju naše dece.-bo pa tudi poglabljal stike med šolo in domom. To svoje poslanstvo hoče vršiti Roditeljski Hst v duhu gesla: »Vse za otroka!«. V prvi številk’, tega lista je napisal docent dr. Stanko Gogala aktualno razpravo o vzgojnih težavah v družini. Sledi dr. Žgečev prispevek »Poglavje o vzgojni kazni«. O »zapostavljenem otroku« piše Ema Deisingerjeva, o »Šolski umrljivosti« pa prof. dr. Franjo Crnek. Sledi še nekaj misli ob začetku^ šolskega leta, ki jih je prispsval Albert Žerjav pod naslovom »Kako po magati mladini pri učenju«. V drugem delu te prve številke so priključene še druge pestro zbrane rubrike »Vzgojni nasveti«, »Zdravstveni nasveti«, »Knjižni kotiček«, »Kako naj se deca oblači« ter »Roditeljski pokret«. V okviru teh rubrik so prispevali svoje misli dr. J. V r to v ec pod naslovom »Pričetek šole in zdravje otrok«, Albert Žerjav »Naši mladinski listi«, Jela L c v s t i k o v a »Skrb za oble ko« ter V. C o p i č »Društva, šola in dom, njih razvoj in delovanje«. Lepo in pestro urejena prva številka kaže veščo in spret no urednikovo roko, pa tudi veliko vnemo, s katero so se naši vzgojitelji lotili Izdajanja novega mesečnika ter obravnavanja najbolj perečih vzgojnih problemov naše zamotane dobe. Za to hvalevredno prizadevnost in tudi korajžo jim gre priznanje vse naše kulturne javnosti zlasti pa topla zahvala naših staršev, do katerih je preko tega novega prepotrebnega vzgojnega mesečnika vpostavljen najtesnejši kontakt s šolo. »Ekspert« solistov ljubljanske opere. Ljubljanska opera je v sezoni 1937-38 izgubila tri odlične soliste in moči, ki bodo sedaj s svojo zrelo umetnostjo oplajale beograjsko in zagrebško opero. Zupevče-va in Gostič sta angažirana v Zagrebu, Gjungjenčeva pa v Beogradu, Zlasti Za-g»reb postaja zbirališče vseh naših najbolj ših solistov, saj bodo v novi sezoni delovali tamkaj Križaj, Šimenc, Rus, Župev-čeva in Gostič. ■■■■ LONDON, 27. avgusta. »Times« poro-Iker ostoja bojazen, da bi Japonci Kitajce Kj_ nn7ahl n3IDrninpf Sooivtnlfte CMD čajo, da so se pričeli Kitajci umikati iz | lahko obkolili ter popolnoma uničili. ^ Šanghaja. Umik se vrši v redu in etapno, I Ha touSu živilske UifieM Pričela se do izvajati kontrola nad živili Po točki 11. zakona o nadzorstvu nad živili iz leta 1930 morajo nadzorstveni organi (v Mariboru organi mestnega tržnega nadzorstva) občasno pregledati vse obratovalnice, ki se bavijo s predelovanjem in prodajanjem živil. Naloga nadzorstva je, da zavaruje za zdravje dobro kakovost živil v surovem in predelanem stanju, da preprečuje prenašanje nalezljivih in parazitskih bolezni z živili; preprečuje zastrupljanje in škodljivo vplivanje na zdravje s potrebščinami, pripravami, orodjem in posodami, potrebnimi za njih proizvajanje, vkladanje, čuvanje in opremljanje; preprečuje za zdravje škodljive imitacije in falzifikacije živil; preprečujejo škodljive vplive na hranljivo vrednost živil kakor tudi predmetov za občo rabo, glede katerih se dokaže po življenskem izkustvu, da je to potrebno. Nadzorstveni organi so pooblaščeni: I. Pregledovati prostore in kraje za proizvajanje, predelovanje, prodajani in hranjenje vseh živil in pijač začimb in sredstev za popravo videza, okusa in barve vseh vrst živil in pijač, priprav, ki se upo rabljajo ali so namenjene za rabo pri pro izvajanju, merjenju (tehtanju) ’ vkladanju, čuvanju in odpremljanju vseh vrst živil, pijač in predmetov za občo rabo. Pregled se mora vršiti v navadnem delovnem času. Kadar so delovni prostori odprti, ne sme;o pa s tem ovirati poslovanja. Jemati po potrebi vzorce vseh vrst živil, pijač in predmetov za občo rabo, kakor tudi predmetov, iz katerih se napravljajo, bodisi prostori za proizvajanje in ■pregledovanje, bodisi v drugih krajih, kjer se navedeni predmeti spravljajo. Odvzem vzorcev se vrši spričo imetnika ali njegovega namestnika v dveh izvodih, če imetnik ni prisoten in namestnika m, se jemljejo vzorci v prisotstvu dveh prič. Vzorec se mora dati v posebno posodo in zapečatiti s službenim pečatom. Imetnik ima pravico zahtevati, da se vzame za nj2govo rabo še en vzorec, ki se tudi zapečati s službenim pečatom. Od odvzetih dveh vzorcih služi eden za analizo, drugi pa se hrani na mestnem tržnem nadzorstvu in to za slučaj, če bi nastal spor in bi bilo treba zaradi tega ponovne kontrole. Odvzete vzorce je treba takoj poslati v analizo. V Mariboru je zato kompetenten zaenkrat Drž. zdravstveni dom. Po zidanju nove tržnice pa bo mestno poglavarstvo izvrševalo strokovne preglede v svojem laboratoriju samem. Lastnik obratovalnice, ali njegov zastopnik mora nadzorstvenim organom na njih zahtevo pokazati prostore, priprave, orodje, blago ter jih ne sme ovirati pri pregledu in jemanju vzorcev. Kaj so »živila« v smislu zakona o nadzorstvu nad živili? Vse kar služi ljudem za hrano, to je vsa sredstva, ki so potrebna za rast, vzdrževanje in krepljenje te- lesa, vse kar služi ljudem za užitek ali pijačo v nepredelanem ali predelanem stanju, a ne služi v prvi vrsti za zdravljenje ali oblaževanje bolezni Živila v ožjem smislu so v glavnem trdne snovi, le začimbe kakor kis in olja so tekoča. Predmeti obče rabe pa so v smislu istega zakona: 1. Posode za pripravljanje in izdelovanje hrane in pijače, nadalje vsi predmeti, ki pridejo v dotiko s hrano in pijačo pri proizvajanju, pripravljanju. merjenju, tehtanju, zamotava-nju, čuvanju, prevažanju in uživanju. 2. Predmeti, ki služijo za snaženje in vzdrževanje sodov, posod i. t. d. v redu, ki služijo za pripravljanje, proizvajanje in predelovanje, merjenje, tehtanje itd. 3. Predmeti, ki služijo za snaženje, barvanje in negovanje kože, las, zob, ustne votline, nohtov in ustnic. 4. Igračke, tapete, maske, sveče in umetno cvetje. 5. Vsi predmeti, ki se po potrebi v smislu zakona o nadzorstvu nad živili označijo na predmete obče uporabe. Trgovine z živili morajo biti zračne, svetle, snažne in proste vsakega mrčesa. V branjarijah se ne sme stanovati, kar se v Mariboru žal dogaja in se mora ta ne-dostatek odpraviti. Predmete, ki imajo neprijeten duh n. pr. petrolej, razne paste za čevlje, milo itd, mora imeti vsak trgovec ločene od drugih živil, ker se te navlečejo dotičnega duha ter postanejo v gotovih slučajih ne samo manj vredne po okusu, temveč celo neužitne. Živila, ki so izpostavljena prahu in muham, pa služijo takoj za hrano, morajo biti zaščitena s posebnimi napravami, kakor steklenimi zvonci, mrežami iz žice ali pa zavite. Najbolje pa je, da se jih hrant v steklenih omarah. Živila pa, ki se lahko kvarijo in ki postanejo hitro žarke n. pr. surovo maslo, se morajo zaščititi navadno z ledom ali pa z drugim dopustnim konzervirajočim sredstvom. Prepovedano je razstavljati med vratt ali pred prodajalnico samo moko, žito, krompir, čebulo, sploh vse živilske potrebščine in ravno v Mariboru se je ta navada zelo razpasla. Na nekaterih krajih je med vrati nakopičenega toliko razstavljenega blaga, da skoraj notri ne moreš. Saj ni to estetsko! Strankam j; prepovedano otipavanje ži vilskih potrebščin tako v trgovini samti kakor na javnih tržiščih. Prodajalec mo-1 ra na to kupca opozoriti! Tehtnice, uteži in razne žlice, noži, kladviči, sekirice, razne pločevinaste mere, kakor ves ostali pribor, ki služi prodaji, mora biti snažen in služiti samo v svrho, za katero je namenjen. Po navedenem se morajo stalno preglei dovati od strani mestnega tržnega nadzorstva vsa industrijska podjetja, ki se pečajo z izdelavo ali predelavo vseh vrst živilskih potrebščin in predmetov za občo rabo, vse špecerijske in kolonijalne '.rgovine ter trgovine, ki se pečajo s prodajo predmetov namenjenih obči rabi, drogerije itd., vse delikatesne trgovine in | sploh vsi trgovsk; obrati, ki se pečajo s prodajo živilskih potrebščin. Ravnotako so podvržene kom roli vse brivnice. I Nadzorstveni organi smejo začasno pre povedati po zakonu o nadzorstvu nad ži-v'li promet vseh živil in pijač, začimb in. sredstev za popravo videza, okusa m barve živ ;skih predmetov, priprav, ki se uporabljajo ali so namenjene za rabo pri ! proizvajanju, merjenju (tehtanju), vkladanju, čuvanju in odpremljanju vseh živ i* škili potrebščin in predmetov namenjenih za občo rabo, ki so očividno ponare-! jen], pokvarjeni in zdravju škodljivi. I če se predmet hitro kvari ali če je nedvomno škodljivo za zdravje in nepora-I ben za druge namene, sme izdati mestno ! poglavarstvo tudi brez predhodne stro-! kovne analize odločbo, da ga je prepovedati in uničiti. Če se da tak predmet uporabiti za industrijsko predelavo, dovoli oblastvo, da se odda temu namenu pod njegovim nadzorstvom. Ta kontrola se ' bo začela izvajat: od strani mestnega tržnega nadzorstva ter ne bo izgovorov ra-, di neznanja. Kdor se prepreši proti zgo-i raj navedenemu, se kaznuje po predpisih I §§ 22 in 23 zakona o nadzorstvu nad ži-I vili oz. § 68 zakona o notranji upravi. — Kazni so občutne. »Razbojnik Guzaj« na sokolskem odru. Preteklo nedeljo je sokolska igralska družina vprizorila znano ljudsko igro s petjem »Razbojnik Guzaj«. Režijo je vodil br. Zmago Mahorič, pevski del igre pa je uvežbal br. Živko Alojz. Predstava se je vršila na prostem na vrtu Mahoričeve-ga hotela. Gledalci, ki so prostor do kraja zasedli, so bili z igro povsem zadovoljni ^tfer so vse sodelujoče nagradili z navdušenim ploskanjem. Naslovno vlogo je odigral Žen, Barbka je bila Florjanova, mater je kreirala Krajnčeva, gostilničarja Kukovič. Vsi so svoje vloge prav dobro izpeljal: ter se približali resničnosti. Prav tako so stali bratje Kakor Žitnik, Detiček, Pristonik, Mesarič Andr. in Jan. Heric, Podgoršek, Tuš, Ivič, Medved itd. vsak po svoje pripomogli k uspehu.________________________________________ Neljub gost. Slavni skladatelj Brahms ni nikakor trpel, da bi ga kdo mnogo hvalil ali preveč odlikoval pred drugimi. Nekoč je bil povabljen na večerjo v neko odlično hišo. Obenem z vabilom mu je poslala gostiteljica tudi seznam vseh vabljenih gostov s prošnjo, naj prečrta imena, ki mu niso všeč. Brahms ji je seznam naglo vrnil, prečrtal pa je na njem samo — svoje ime. tieko — na stranišče jo moral. To tam absolutno ne gre. Tako se je torej tisti Francoz, ki je bil požrl kost, prvi hip neznansko ustrašil. Začelo ga je krotovičiti v grlu. Potem je strašno prebledel. Zasukal se je na stotu, toda takoj se je obvladal. In že se je nasmehnil. Jel je damam pošiljati z roko poljube. Morda je začel pod mizo božati gospodarjevega psička... Gospodar se je obrnil nanj v francoščini: — Morda ste res požrl kaj neprebavljivega. V najslabšem primeru to lahko poveste, mu pravi. Francoz mu pa odgovori. — Koman? Kako? Za kaj pa gre?, Oprosti«:, z menoj je vse v najlepšem redit. In zopet je jel pošiljati naokrog smehljaje, potem se je lotil pudinga. Pojedel je celo porcijo. Skratka sedel do konca obeda :.i še malo n; pokazal, da se mu je kaj pripetilo. Ko je pa vstal od mize, se je lahno opotekel in prijel z roko za trebuh — najbrž ga je krotovičilo po njem. Potem pa zopet nič. Posedel je v salonu tri minute, da bi ne reldi, da je odšel v predsobo. Pa niti v predsobi se mu ni posebno mudilo. Z gospodinjo je pokramlja', za ročico jo je držal, po galoše je lezel pod mijo skupaj s svojo kostjo. Potem je pa odšel. No, na stopnicah je pa seveda pospešil korake. Skočil je v svojo kočijo. — Le brž, v bolnico, fant, — je zakričal. Da-li je ta Francoz umrl ali je ostal živ, vam ne morem povedati. Tega ne vem. Najbrže pa je ostal živ. Ta narodnost je dokaj trdnega življenja. KONEC. 'dne 27. VIII. 1937. JM HotHUkMka ftoiiiika ^VBOBSBanEKSBHBanHBHlBSBBOBBHBi Mestni očetje se posvetireo :n sklepalo Po presledku štirih mesecev se je sinoči vršila VII. seja mestnega sveta, ki jo ie otvoril in vodil mestni predsednik dr. Juvan. Po uvodnih pozdravnih besedah in ugotovitvi sklepčnosti je dr. Juvan podal svoje predsedniško poročilo. Poročal ie, da pride v ponedeljek 30. t. m. v Maribor 120 madžarskih zdravnikov in novinarjev, ki bodo obiskali razne kraje v dravski banovini in jim bo občina priredila na Mariborskem otoku zakusko ter ie na predlog dr. Juvana votiral občinski svet znesek 3000 dinarjev'za sprejemne stroške gostov. Ex presidio je mestni predsednik poročal, da je mestna občina izplačala razne podpore, in sicer 5000 Din za novinarsko razstavo v Ljubljani, 4000 Din Kasaškemu društvu v Mariboru, 2000 Din Obrtnemu društvu za razstavo na j Mariborskem tednu, mariborskemu Moto klubu 1000 Din ter 1370 Din za ekskurzl- j io češkoslovaških dijakov v Mariboru. Ob zaključku svojega poročila je dr. Juvan! sporočil, da je statut mestnih podjetij kon čnoveljavno potrjen. Pred prehodom na dnevni red je občin ski svetnik g. Otmar Meglič prosil predsednika za besedo. Koga je župan dr. Juvan vprašal, v kakšni zadevi, je m. s. Me glič dejal, v zadevi nekega občinskega svetnika. Dr. Juvan pa mu ni dal besede, češ da bi bil moral g. Meglič interpelacijo Preje prijaviti, ter je g. Megliču dejal, naj Predložj interpelacijo pismenim potom. G- Meglič je nato odgovoril, da bo to tudi storil. Kakor smo se pri g. Megliču informirali gre za mestnega svetnika in podžupana g. F. Žebota, in sicer v zvezi z očitki, k; jih je prinašalo »Jutro«. Sledila so poročila posameznih odsekov in je kot prvi poročal referent za I. odsek. Ker so objave v »Službenem listu« zvezane z velikim: stroški, ne bo mestna občina odslej več objavljala odredb manj ^ega značaja v omenjenem listu, temveč ifh bo razglašala na občinski uradni deski. Le proračunske odredbe in fiskalne odredbe bodo objavljene v »Službenem listu«. Pritožba Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani zoper predpis vodarine in kanalščine se je zavrnila, Prav tako se je zavrnil priziv Marije Jur-Sečeve zoper predpis kanalske priklop-nine. Ugovor Jakoba Kogeja zoper predpis občinskih davščin in zadeva prestopka trošarinskib predpisov Ljudmile Plav-čeve sta bili negativno rešeni. Pač pa sta se upoštevala ugovora Franca Huberta ir: Ivana Pelikana zoper predpis prirastka-rine ter tvrdke »Merkur« zoper predpis uvoznine. Mestni trošarinski urad je nam reč za knjige pobral isto uvoznino kakor za tiskovine in je mestni svet napravil v zvezi z omenjenim ugovorom sklep, da knjige niso tiskovine in se radi tega tudi ne pobira uvoznina kakor za tiskovine, ki ie precej visoka. Ostale zadeve I. odseka so se obravnavale v tajni seji. Sledik) je poročilo m. s. Aljančiča, ki je poročal za II. odsek. Prošnji Društva za zaščito delavske mladine za odpis kurjave v Delavskem azilu se ugodi in se znesek 2900 dinarjev ■odpiše. Sprejel se je sklep, da dobi društvo svojega posebnega kurjača. Zahteva Borze dela glede ureditve računa za kurjavo Delavskega azila je bila v tem smislu rešena, da bo mestna občina povrnila Delavskega azilu za kurjavo 1800 dinarjev. Mestni svet je nato odobril dogovor glede sprejema revnih otrok iz IV. okraja v otroškj vrtec zavoda šolskih sester in bo mestna občina plačala za vsakega otroka po 30 Din mesečno. Nato je mestni svet odobril 7 proženj ža redno ubožno podporo ter 11 prošenj za zvišanje redne ubožne podpore v smislu predloga mestnega socialno Političnega urada. Tudi prošnje treli pro- J silcev za vzgojni prispevek so bile odobre •ie, prav tako tudi 6 prošenj za sprejem v mestno oskrbnišnico. Nato je s-Iedilo poročilo III. odseka, za katerega je poročal referent g. Stabej. Načrte za regulacijo Glavnega trga ie banska uprava odobrila in bodo pričeli 2 regulacijo po končani regulaciji Tatten-bachove ulice, in sicer se bodo še letos razširili hodniki. V tej zvezi je občinski svetnik g. Meglič predlagal, naj se Marijin k*p premesti na sredo prometnega otoka nasproti državnemu mostu. Mestni predsednik je pojasnil, da to sedaj ni več mogoče, ker je regulacijski načrt že odobren in tudi ne bi na to pristal banovin ski spomeniški odbor, ki edino o tem lahko odloča. M. s. Meglič je odgovoril, da je to za mesto Maribor zelo žalostno, če ne more odločati, kam naj postavi svo je spomenike.Svoječasno je izdala mestna občina gradbeno prepoved za zemljišča. ki so določena za javne zgradbe in je bila na snočnji seji mestnega sveta tudi fiksirana dvoletna doba za ta zemljišča, na katerih se ne sme zidati. Mestni svet je nadalje odobril parcelacijo zgornjega dela zemljišča Vinarske šole ob Vrbanovi ulici, ki jih je, kakor znano, kupila banska uprava v Ljubljani. Kompleks tvornice Swaty se priključi v industrijski okoliš mesta Maribora, tako da bo omenjena tvornica lahko svoj obrat razširila. Sledilo je poročilo referenta IV. odseka fin. svetnika Hrastelja. Banska uprava je dolžna mestni občini mariborski za najemnino državne realne gimnazije znesek 544.000 dinarjev. Banovina omenjenega zneska pa noče plačati ter se opira na zakon o srednjih šolah iz leta 1933, po katerem naj bi bila občina dolžna, da vzdržuje poslopje. Mestni svet je ugotovil, da se ta zakon nanaša le na privatne stavbe, ne pa na stavbe, ki so last mestne občine in mora radi tega banovina plače- j vati najemnino za realčne prostore, kakor | je to storila država do leta 1933, ppedno; je stopil zakon o srednjih šolah v veljavo. Ob tej priliki je mestni svet napravil sklep, v smislu katerega zahteva maribor ski mestni svet, da banovina zida v Ma-j riboru novo moderno šolsko poslopje za: realno gimnazijo, ker so dosedanji pro-! stri skrajno nehigijenični, tako da se je’ morala s tem problemom že baviti javnost. Sedanja realka se je zidala leta 1870 za 7 razredov, danes pa je stavbi nameščenih 33 razredov. Prostori državne realne gimnazije so leglo bolezni ter so pro stori gotovo najbolj nehigienični v vsej banovini. Banovina je tudi zahtevala, naj se poslopje prenese zemljeknjižno na banovino in da bo potem banovina skrbela za vzdrževanje. To zahtevo pa je mestni svet odklonil, češ da mora v smislu zakona čuvati imovino občino, zlasti ker je v enem traktu nameščena tudi deška meščanska šola. V zvez: s to zadevo se je razvila debata, tekom katere je m. s. Meglič vprašal župana, ali ima občina možnost sankcije proti banovini, nakar je dr. Juvan odgovoril, da bo občina pač nastopila pravno pot. V nadaljnjem poteku seje je mastni svet odobril prošnjo odbora za postavitev cerkve Rešnjega Telesa v Mariboru za brezobrestno posojilo z znesku 50.000 Din. — Znesek bo vrnil omenjeni odbor občini v letnih obrokih po 5000 dinarjev. — »Kroniki slovenskih mest« se Izplača za prispevke do konca leta 1936 znesek 9664 Din ter je mestni svet sklenil, da v bodoče ne bo več občina sodelovala pri omenjeni reviji, ker so stroški prevelik! in ker bi za ta denar (letno okoli 25.000 dinarjev) občina lahko sama izdajala »Kroniko«. Ministrstvo financ je prodajo vojašnic odobrilo ter je občini nakazalo v gotovini Din 2,109.000. V smislu zakona gre 25% omen jenega zneska v regulacijski sklad mestne občine, ostali znesek 1,581.750 dinarjev pa se bo uporabil za zidavo zasilnih, oziroma delavskih stanovanj v magdalen-skem predmestju. Z graditvijo bodo pričeli spomladi in se bo uporabil deloma tudi star material, ki ga bodo dobili s po-rušenjem carinarnice. Občina bo zidala 120 malih stanovanj in bodo znašali celotni stroški okoli 2 milijona dinarjev. — V svrho dopolnjevanja mestnih parcel bo mestna občina menjala parcelo z Posojil- j nico v magdalenskem predmestju in bo. Posojilnica v smislu dogovora doplačala 100 m’ za ceno 23 Din za kv. m. Tudi bo1 mestna občina menjala zemljišče s tvor-, nico Swaty ob Jadranski ulici, da se bivše Rosenbergovo posestvo lahko ugodno parcelira. V svrho podaljšanja Metelkove uljce do Tržaške ceste bo mestna občina | kupila od g. Andreja Oseta 290 nf sveta za ceno 35 Din za m2. Prošnja Združenja gostilniških podjetij v Mariboru glede podelitve prostora za gradbo srednje gostilničarske in hotelirske šole v Marijini ulici se ni dokončno odobrila, ker stoji mestni svet na stališču, da ni predlog še dovolj realen in se bo prošnja vzela v pretres, kadar bo imelo Združenje za zgradbo omenjene šole sredstva na razpolago. Za tlakovanje TattenbachOve ulice so se nabavile granitne kocke in se je kupnina v znesku 326.000 Din naknadno odobrila. Tudi _ se je naknadno odobrila adaptacija in prizidava mestnega dnevnega zavetišča II. v magdalenskem predmestju. »Ma-rijanišču« v Mariboru se je ma zadevno prošnjo odobril odpis Din 2000 za popravilo hiše v Gregorčičevi ulic: 18. Mestni svet je odobril subvencijo Narodni galeriji v Ljubljani in sicer v višini 2.500 Din. Precej debate je povzročila prošnja Društva hišnih posestnikov v Mariboru v zadevi povračila stroškov za napravo, oziroma razširjenje hodnikov. Mestni svet je sklenil, da se hišnim posestnikom odpišejo zamudne obresti in stroški opominov v znesku 33.512 Din in da se bo glede odplačila dolžnih zneskov individualno postopalo in bo hišnim posestnikom dana možnost, da odplačujejo dolg v primernih obrokih. Proti temu skle pu je nastopil m. s. Meglič, ki je mestni svet naprosil, na se zadeva ponovno vzame v pretres, ker številke, ki ih navaja mestni gradbeni urad ne odgovarjajo dejanskemu stanu. Rotil je mestne svet nike, naj se vsaj tretjina zneska odpiše, kar pa je mestni svet odklonil. — M. s. Grčar je ob tej priliki dejal, naj bi se hišnim posestnikom dajala subvencija za vzdrževanje hodnikov, kar pa je g. Meglič ogorčeno zavrnil, češ da po hodnikih ne hodijo samo hišni posestniki. Mestni predsednik dr. Juvan je končno obljubil, da se bo ta zadeva, ki se že vleče delj časa, uredila tako, da pojdejo revnejšim hišnim posestnikom na roko in da se bo vsak slučaj posamezno obravnaval. — Prošnja Franca Stamiča za znižanje odmere podlage za odpis občinske davšči ne se je odklonila, prav tako je bila odklonjena ponovna prošnja Maksa iti Ljudmile Plavca za odpis obresti in ustavitev prisilne uprave. — Mestni svet je soglasno odobril prošnjo Društva za zdravstveno zaščito otrok za odpis avtobusnih voženj ter prošnji za spregled trošarin-ske kazni Minke Debeljakove in Terezije Pogačnikove, dočim se je prošnja Alojzije Lipovšekove zavrnila. — Tvrdki Hutter in drug se je pavšalirala uvoznina, in sicer za znesek 3000 Din letno. — Prošnja »Mariborskega tedna« glede oprostitve mestne trošarine na vino za vinsko pokušnjo in za oprostitev veseličnega davka za podjetja na Mariborskem tednu se je odobrila. Sledilo je poročilo V. odseka, za katerega je poročal podžupan gosp. Ž e b o t. Mestni svet je odobril sklep odseka za podelitev dovolila za obrt gostilne Ani Lozičevi, Rozi Štiberčevi, Tereziji Furlanovi, Mariji Zemljičevi in Al. Krajnčevi in to kljub temu, da se je tuk. Združenje gostilničarjev v dveh primerih izreklo proti podelitvi dovolila, ker n! podana krajevna potreba. Mestni svet je končno odobril pravilnik za prodajo divja čine na mariborskem trgu, nakar je še poročal m. s. S t a b e j za Mestna podjetja. Mestni svet je odobril prenos hišic v Delavski koloniji 13 prosilcem ter več prošenj za priklopitev k mestnemu vodovodu. — Službeni red za mestne delavce je sedaj odobrilo pristojno ministrstvo in stopi službeni red v veljavo dne 1. sept. 1937. Ker je mestni svet svoječasno sklepal, da bo službeni red stopil v veljavo dne 1. aprila, se je zopet razvila debata, ki ji je napravil dr. Juvan konec z izjavo, da službeni red ne more stopiti preje v veljavo, dokler ga ne odobri pristojna oblast. Sklepi tajne seje. Sprejeti so bili na tajni seji, ki je sledila Javni, v članstvo mestne občine mariborske Štefan Kovač, Jožef Klinger, Franjo Rojs, Martin Ofner, Vinko Ribič, Franjo Pernarčič, Alojz Repnik, Henrik Kropiw-nicki. Anton Korošec in Rajmund ter Karl Elj. Zagotovilo za sprejem v članstvo mestne občine pa so dobili Roza Pušnikova, Stanko Krištof in Emilija Englerjeva. — Petim prosilcem pa je bil sprejem za član stvo mestne občine odklonjen. V smisfu sklepa tajne seje mestnega sveta so aa. predovali v višjo položajno skupino dr. Makso Rojko, ravnatelj mestne klavnice, Karol Novšak, računski kontrolor MP, Božidar Kolar, mestni uradnik, Alojzij Gajšek, uradnik MP, Jožica Zagorčeva. Josip Primožič, Olga Čerčejeva ter cestni delovodja Franc Germ, mestni podurad-nik Josip Heinrich in mestni sluga Anton Slavič. $sfi£ frfpjff Kakor smo že poročali, je kr. šolski odbor na Teznem odklonil nadaljni sprejem šoloobvezne dece iz Sp. Dobrave, ki je doslej obiskovala tezensko šolo, a spa da v šolski okoliš Razvanje, ker upravna občina Hoče ni hotela plačevati oziroma prispevati primernega zneska za vzdrževanje šole na Teznem. S tem sklepom je bilo prizadetih 112 šoloobveznih otrok revnih delavskih družin, ki so si postavile radi ugodnih stavbenih razmer skromne domove vzhodno Tezna na obeh straneh Ptujske ceste, kateri vedno bolj se razvijajoč: naselbini pravijo nekateri »Abesinija« drugi »Sibirija«. Ker je omenjeni sklep samoumevno povzročil med starši silno nezadovoljstvo radi slabe poti v Razvanje, ki vodi skozi gozde in Je nad 3 km dolga, pozimi skoraj neprehodna in bi bili otroci na poti skozi gozd izpostavljeni raznim nevarnostim ki so se že pripetile in bi morali hoditi skoraj mimo tezenske šole v šolo v Razvanje, je bil sklican sestanek zastopnikov obeh upravnih občin in kr. šol. odborov ter staršev, ki pa žal ni prinesel potrebnega uspeha. Obstojala je nevarnost, da ostane v šol. letu 1937—38 oziroma dokler bi oblast ne uredila zadeve vseh 112 otrok brez pouka, ker bi starši iz deloma upravičenih razlogov ne pošiljali dece v razvanjsko šolo. Radi tega je uredilo zadevo sresko načelstvo in odločilo, da kr. šol. odbor na Teznem zopet sprejme decoiz razvanjskega šolskega okoliša. Upravna občina Hoče pa mora prispevati za vzdrževanje tezenske šole po sporazumu, če pa ne pride do sporazuma, pa po ključu, ki se bo sestavil na podlagi davčne moči sestavnih delov tezenske šolske občine. Starši iz Sp. Dobrave so si s to pravično od'očbo odahnili. Uvidevnost zastopnikov obeh prizadetih občin pa bo že iz usmiljenja do dece našega delavca, ki biva pod skromno streho, ki si jo je preskrbel s krvavimi žulji in brezprimerno štednjo, do obojestranskega zadovoljivega sporazuma. V četrtek ob 10. uri je bil položen k večnemu počitku na pokopališču v Št. Janžu na Dr. p. pomožni delavec tovarne »Splošne« Ivan Petek, ki je nenadoma pri delu umrl. Nepretrgoma 16 let je pokojni delal v imenovani tovarni in je bil splošno priljubljen kakor pri vodstvu tovarne tako pri delavcih. Za vodstvo tovarne so se poleg 32 delavcev še udeležili pogreba inž. Milosavljevič in blagajnik rrdš ter obratovodja Juhart. Pri odprtem grobu je plakalo za pokojnim dobrim dru žinskim očetom poleg žene vdove šest nepreskrbljenih otrok. Naj počiva v miru! ŠOŠTANJ. Razstava malih živali. Tukajšnje društvo »Rejec malih živali« se je v kratki dobi svojega uspešnega obstoja v nedeljo že drugič pokazalo javnosti. Razstava, ki jo je priredila, je vsem pokazala močno prizadevanje društva, katero si je nadelo nalogo, da čim bolj zainteresira prebivalstvo za koristnost reje malih živali. — Reči moramo, da je bila razstava skrbno urejena in precej popolna. Pozornost so zbujali zlasti fazani, zajci različnih vrst in papige. Pri kokoših smo opazili vidno zboljšanje od zadnje, sicer v manjšem obsegu prirejene razstave. HuluikovB Putnikove novice. Izlet v Graz, katerega je nameraval prirediti Putnik za danes 26. avgusta, se je radi slabega vremena preložil na sredo 1. septembra. Odhod izpred hotela »Orel«-ob 7. ur: zjutraj. Cena Din 100 za ossbo. Prijavite se takoj pri Putniku. fMtoeske m Mkdtiski Moviu Odprta noč in dan so groba vrata , .. Na Meljski cesti +1 je umrl v 50. letu starosti vpokojeni vojni referent Gustav Kumer. Rajnki je bil blag mož-poštenjak m v svojem službovanju vesten. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v trajnem spominu. —. V splošni bolnišnici je preminila v 56. letu svoje dobe vdova po orožniškem naredniku Marija Štuhčeva. — Na Betnavski cesti 29 pa je izdihnila v visoki starosti 79 let Marija Reševa, vdova po kurilniškem obratovodji. Žalujočim naše toplo sočutje! Himen! V zadnjem času so se poročili: Pschunder Maksim, urarski m., Zg. Radvanje in Beuc Helena, frizerka, Stritarjeva 35; Belicjan Franc, čevljarski mojster, Stritarjeva 5, in Lepenik Genovefa, tkalka, istotam; Horvat Stanislav, učitelj, Rogaševci v Prekmurju, in Vršič Terezija, učiteljica, Frankopanova ul. 30; Jan Avguštin, tkalec, Studenci, in Ograjen-šek Jožefa, predica, Studenci; Polančič Robert, predilec, Studenci, in Wagner Z., predica, Fochova 36; Stropnik Karel, zasebni uradnik, Pobrežje, in Moiser Justina, zasebna uradnica, Tezno; Korenjak Avguštin, tkalec, Rošpoh 171, in Žitko J., tkalka, Rajčeva 10; Karnžar Fr., predilec Tezno, in Filipič Rozalija, prediLka, Tezno; Javornik Fr., mesarski pomočnik, Frankopanova 27, in Pernat Helena, delavka, istotam. Pečnik Jožef, zHJar in Miklavc Marija, kuharica, Kraner Rudolf, kmečki sin, in Špindler Barbara, posest, hči, od Sv. Ane v Slov. gor. Bog daj srečo! 40dnevni parastos. V nedeljo 21. tm. bo v vojaški kapeli po liturgiji štiridesetdnev ni parastos po blagopokojnem patriarhu Varnavi. Parastosa se udeležijo vsi ma-rib. pravoslavci. Mestna podjetja — avtobusni promet sporoča, da vozi mestni avtobus 29. avgusta do Pohorskega doma. Vožnja bo samo v slučaju lepega vremena in ob za- Aazno BRZOJAVKA! V gostilni Vicel zvečer rakov rižoto, ocvrti škampi in druge ribe. 4685 Sobo odda SOBICO, opremljeno, oddam gospodu. Aljažsva ul. 25. 468fc Izkušeni fotoamater s« izogne eksperimentom. zato izbira filme, ki so so naj? bolj obneili Kodak nam io Drogerija in fotomanufaktura Ph. mr. Jos. Vladovi« Maribor, Aleksandrova cesta 9 DELAVSTVO TVRDKE JUGOTEKSTIL - Vas vabi na svojo prvo vrtno veselico ki jo priredi dne 29. avgusta 1937 ob 15. uri popoldne v vssh prostorih Gabrinove dvorane z raznim pestrim sporedom. Nagradno kegljanje se prične že v soboto dne 28. 8. 1937. ob 20. uri. Vstop prost. Po dolgotrajni mučni bolezni se je včeraj ob 8. uri v 50 letu starosti preselil v večnost naš dobri soprog in oče, gospod Avgust Kimer vojaški referent v pok. Pogreb nenadomestljivega bo v sobo*-to, dne 28. avgusta ob 16. uri iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. Maribor, Sv. Martin pri Vurbergu, dne 27. avgusta 1937. Žalujoča žena, hčerka jn sin. SOBA sončna, zračna, mirna, lepo opremljena, se odda. Istotam se sprejme uradnica v veliko sobo k domači hčerki. Naslov in pogoji v upravi »Večerni-ka«. 4500 Jilutbo dobi SLUŽKINJO, poSteno, pridno, snažno in zdravo dekle, ki zna nskoliko kuhati, je dobra perica in raz-ume ostala gospodinjska opravila, sprejme: Pekarna Čebokli. 4690 ZA ANGLEŠKA DELA ~ sprejme takoj pomočnice damski modni salon. Ponudbe na upravo pod »Angleška«. 4687 GOSPODINJO kot kuharico in za hišna dela sprejme trgovec na deželi k večji družini. Naslov v upravi. 4666 dostnem številu prijav. Interesenti naj pošljejo svoje prijave najkasneje do 28. t. m. (19. ure) v prometno pisarno avtobusnega prometa, Glavni trg, tel. 22-75. Vrnitev ob 19.30. Cena v eno smer Din 30.—, povratna karta Din 50.—. 8. redni občni zbor Društva Jugoslov. akademikov v Mariboru bo v petek 3. septembra 1937 ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Podrobnosti so razvidne z oglasne deske v društvenem lokalu. Odbor. Vabilo. Godba poštnih uslužbencev v Mariboru, priredi v nedeljo 29. avgusta »ve&slico« z bogatim sporedom v Pekrah na vrtu gostilne Tomše. Začetek ob 15. uri. Vse ljubitelje godbe uljudno vabimo, da nas posetijo. Za pozne ure avtobusne vožnje preskrbljeno. Odbor. Zaplenjeno mleko za mariborske siro. make. Organi mestnega tržnega nadzorstva so včeraj pod spretnim vodstvom inž Večerjeviča in s pomočjo policije zasedli prehod iz košaške občine v mesto, da pregledajo vse mleko, ki ga donašajo mte karice v mesto. Tudi pri včerajšnjem pre gledu se je ugotovilo, da prihaja iz tega dela okolice v mesto najslabše mleko in so bili nadzorstveni organi prisiljeni zapleniti vse mleko, ki so ga zatem izročili mestnem socialno političnem uradu. Zaplenjeno mleko so razdelili med revno deco in ostale siromake. 78.400 dinarjev škode trpi industrdjec Mirko Gorišek, ki mu je, kakor smo že poročali, vpepelil ogenj lesno skladišče v Vrhovdolu pri Limbušu. 23 vlomov in tatvin... Pred majim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča sta se zagovarjala danes dop. 23 letni delavec Josip Zemljič ter njegov 27 letni brat Tomaž Zemljič iz Sv. Benedikta v Slov. gor. Zagovarjati sta Se morala radi številnih tatvin v letošnji pomladi in jima očita obtožnica, da sta izvršila v Volečini, Partinju in Zitarcih 23 tatvin in vlomov ter ukradla razen jestvin in drugih predmetov nad 100 kokoši, ki sta jih nato vnovčila. Pri razpravi sta skoro vse tatvine priznala in je bil Josip Zemljič obsojen na 2 leti robije, Tomaž Zemljič pa na 5 mesecev strogega za- Na novinarsko razstavo! Eno milijardo, 260 milijonov izvodov smo Slovenci doma in na tujem prebrali v 140 letih obstoja našega novinarstva. Kako silna je bila moč tiskane besede :n koliko napora in truda so morali premagati možje, ki so ustvarjali našo kulturo in polagali temelje veliki stopnji izobrazbe, bo pokazala novinarska razstava na ljubljanskem velesjmu. Bele lise zaplenjenih starih časopisov pričajo o hotenju rodoljubov, uveljaviti n>ašo materino be* sedo v uradih in šolah, debeli letniki skri vajo v sebi zaklade slovenskega izživljanja od preporoda do danes. Skromen Vod nikov začetek, pa orjaška zgradba milijonov izvodov, pot od drobnega lističa do nad 800 nadaljnjih slednikov — vsa novinarska prizadevnost bo vstala pred posetn'kom velesejma in ga okrepila v zavesti, da smo Slovenci prispevali lep delež k izgradnji naše nove domovine. SoMsUeutsie Velike tekme v odbojki. V nedeljo dne 29. VIII. 1937. se srečajo prvaki žup Ce* Ije, Varaždin in Maribor na letnem telovadišču Sokola Matice dopoldne ob 10. uri. Na to zanimivo borbo, vabimo vse, ki se za to izredno lepo igro zanimajo. Odbojka v Jugoslaviji je nastopila svojo pot iz Maribora. Od tod se je razširila po celi državi, kjer vidimo danes tudi v najbolj oddaljenih krajih igrišča. Društvo Maribor Matica bo pokazalo v nedeljo dne 29. VITI. 1937 ob 10. uri na svojem let nem prostoru pri bratski borbi s prvaki žup Celje in Varaždin najvišjo izurjenost v tej lepi igri. Ta izredni užitek ob lepi igri naj nikdo, ki se zanjo zanima, ne zamudi! JUuute vesli Predsednik vlade dr. Stojadlnovič je prispel včeraj na Bled. Prometni minister dr. Spaho se mudi že nekaj dni v Sarajevu. pora. Razpravi je predsedoval dr. T o m-bak, prisednika Kolšek in Lečnik. Obtožbo je zastopal dr. Dev. Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš ljubljeni brat in svak, gospod Oskar Turad trgovec včeraj v 47. letu starosti nenadoma preminul. Zemski ostanki se prepeljejo v Gradec, kjer se v petek, dne 27-avgusta 1937 popoldne polože v grob ob strani staršev nepozabnega pokojnika. Maribor* dne 26. avgusta 1937. Žalujoča rodbina. Skrivnosti — Dva tipa ponočnih potepuhov — eriei kakih petdtfei. drugi komaj ;:et:n-dva;set let st.u- in s-to sem in tja :zi»-*-govorila kako tiho besedo. Medtem ko so njiju sosedi z največjo pazljivostjo motrili vse priprave za smrt, je'bila njuna pozornost očividno posvečena izključno vratom jetnišnice. 'Ti Filip!« je začel starejši. »Zd: se mi, da so se malo zamudili.« »Le potrpite, oče Golin,« je odgovoril njegov tovariš, »zlodja, saj tudi Pariz ni bil sezidan v enem dnevu.« »Poglej, ali ne vidiš tam Volkulje?« »Ne. Kaj mislite, da bo za tako malenkost hodila semkaj?« Pa si rekel, da se snideta.« »Seveda, oče Golin... Jutri |večer... blizu Starega pokopališča...« »Ali ga bodo tam pokopali?« . »Morda.« »Ubogi Everardl« »Kaj, da postajate naenkrat nežni?« Čas ni ravno primeren! Koliko je ura?« »Ravnokar je odbilo pet.« »Pozor, zdaj bo nekaj! Glejte, vrata so se odprla ...« »Saj res!« . »O — o! Bog se me usmili — nekaj »s je moralo zgoditi! Glejte, straža je šla nazaj v jetnišnico!« v »Kaj se je neki pripetilo?« »Kako ste radovedni, oče Golin! Pa saj ravno prihaja komisar, in če ga povprašate ...« Oče Golin ni nič odgovoril na to šalo. Krog jetnišnice se je vse čudno razgiba- lo. Policisti so prihajali in odhajali, raz burjeni in zmedeni. Par stražnikov je stopiLo k smrtnemu odru in krvnik je živahno nekaj pripovedoval svojim pomočnikom, ki so bili . zbrani okrog stroja. Tedaj se je polastila množice neskončna radovednost; na vseh obrazih se je zrcalila britka prevara. »Kaj je zdaj?« je vprašal oče Golin. »Kaj?« je vzkliknil Filip, ki je takoj razumel položaj.. »Kaj ne vidite? Zbolel je in giljotina bo morala počakati.« Mimo je šej človek, ki je ujel zadnje besede, in se je ustavil, »Ni zbolel, ampak umrl,« je dejal jezno ter odšel dalje. Filip in oče Golin sta splezala z drevesa, na katerem sta sedela. »Al! ste slišali, oče Golin?« je vprašal mlajši potepuh, ko sta odhajala. »Tristo medvedov, sedaj razumem.« »Mislite?« »Pri moji veri!« »Ali se Vam ne zdi, da za vsem tem nekaj tiči?» / »Kaj bi tičalo?« »N.č; ampak jaz si mislim svoje. Če greste z menoj, Vam povem.« »Kam greš?« Volkulji. Pojdite in zagotavljam vas, da bomo Čez eno uro natančno vedeli, kaj naj mislimo o nenadni Everar-dovi smrti.« Moža sta naglo odšla po cesti. Množica pa je ostala na trgu, živahno se raz-govarjaje o dogodku, ki se je ravnokar pripetil. ^ Medtem se je vršila drama v obsojenčevi celici po njegovi smrti redno in pra vilno dalje. (Dalje.) Izdaja konzorcij »J-utra« v LjubljanL Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za Inseratni del odgovarja SLAVKO REJaT predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Darujte za azilni sklad Piti Tiska Mariborska tiskarna d.