4. štev.
V Ljubljani, v trek . aa 1881.
Letnik IX.
Imeratl «e sprejemajo in vel j» ristopna vrsta:
4 ter., če se tisba Ikrat,
^ »i II m i« 2 It II II II II 3 M
Pri večkratnem tiskanji •< 363B primerno smanjša.
Rokopisi
«e ne vračajo, cefrankovsna pisma »e ne iprejnnmjo. iroonlno prejema opravniStv (administracija) in eksceaicija n» Dunajski cesti št. 16 v Medija-Sovi hiši, II. nadstropji.
Po pošti prejemir veli» :
10 gi. -- XT
u celo leto ta pouet-a ra čeirt iet*
50
Politicea lisi za slovenski narofl.
V administraciji velia:
Za celo leto . . S gi. 40 kr
r.a poi ict.a . i 20 „ sa četrt iet»	J ., :o „
V Ljubljani na uoin posilim velia *i0 lir. več na leto.
Vredništvo je Rečue ulice St. 5.
zhaia po trikrat na teden ini. *irer v torek, četrtek in aoboto,^
Budgetna obravnava.
1.
Z Dunaja 29- aprila.
Državni zbor je pričel včeraj obravnavo državnega proračuna za leto 1881. Izmed večine se je za budget vpisalo 17 govornikov, izmed manjšine pa 16 zoi>er. Od slovenskh poslancev sta se oglasila dva, namreč baron G o del in dr. Tonkli.
Prvi je dobil besedo bivši poljedelski minister grof Mannsfeld. Levičarji z nekakim zaupanjem nanj gledajo, češ, da postane ta še jako mlad mož ministerski predsednik, kadar zopet oni pridejo na krmilo. Zato so se bili postavili vsi okoli Mannsfelda, ko je včeraj govoril, ter so mu ploskali pohvalo in se mu tudi po svojih listih prilizujejo, čiš, da je bil njegov govor jako pomenljiv, državnišk (staats-uiiunisch). Kdor pa je poslušal govornika, moral se je prepričati, da je Manntfeld vse prej kakor duhovit državnik. Ker vse, kar je povedal, so bile le fraze, ki smo jih že sto in stokrat slišali od Herbsta, Suessa, Beera, in ki jih vsaki dan beremo v liberalnih časni-k h zlasti v „N. fr. Presst". In še to je po vedal tako medlo, slabo in okorno, da so poslušalci mislili, da mu bode zdaj zdaj zmanjkalo besede.
Le vstavoverua strauka zamore državni proračun v red spraviti, pisala je nedavno „N. fr. Presse11, in grcf Mann-feld je danes ponavljal te besede. Mannsfeld je bil pod svojim svakom Auerspergom 4 leta polje-deljski minister, imel je toraj najlepšo priliko pokazati svojo dižavmško zmožnost. Knko,
da tega ni storil? Ker tudi takrat imeli smo v državnem proračunu primar.jkljej, in deloma še večega kakor letos, kterega so poravnali z raznoterimi dolgovi, ki jih mora sedanje mi-nisterstvo plačevati. Pravo je toraj zadel poljski poslanec Hausner, ko je v Bvojem izvrstnem današnjem govoru rekel, da so te besede Mauntfeldove nekaka očitna spoved: „Oče grešil sem!11 In v potrdilo svojega izreka naštel je Hausner več dogodkov iz ministrovanja Mannsfeldovega, iz kterih se je pokazalo, da je Mannsfeld prav slabo skrbel za znižanje državnega primanjkljeja, ker so državni gozdi v Solnogradu prizadejali 80 000 in na Primorskem 40.000 gld. več stroškov kakor dohodkov, in je dohodek državnih posestev pri hektaru znašal samo 60 krajcarjev. Ako toraj le vsta-voverci zamorejo odpraviti primanjkljej, zakaj tega niso storili v 20 letih, ko so bili na krmilil?
Mannsfeld je dalje trdil, da njegova stranka je edina v načelih, ako tudi glede načina ni enih misli, kako bi izvršila svoje uamene. Desmca pa v nobenem važnem prašanji ni edina, ampak samo glede njegove vnanje obravnave. Rekel je celo, da je desnica složna samo v tem, kako da bi omejila postavoda-jalstvo vladinim ukazom na korist. Prav dobro sta ga v tem oziru zavrnila poslanca Matuš in Hausner. Matuš je omenja), da ravno levičarji tako delajo, kakor je Mannsfeld očital desnici. Desmca je hotela glede šolske postave deželnim zborom, tedaj postavorlajalni skupščini dati pravico dovoljevati pola;šanja, levičarji in njih somišljeni tovariši vgospodski zbornici, hoče to pravico prepustiti minister-
skim ukazom. Kakor je neki liberalni poslanec v češkem deželnim zboru rekel: Okrajen glavar mi je ljubši, kakor vsi okrajni zastopi tako se tudi tukaj kaže, da minister je gospodom ljubši, kakor vsi deželni zbori. Še bolje pa je Hausner zavrnil Mannsfelda skli-cevaje se na poslanca Kronavvettra, ki je med živahno pohvalo levičarjev rekel, da je glede vseh, zlasti pa svobodnih vprašanj čisto nasprotnih misli kakor Mannsfeld. Tudi je opomni, da si po skušnjah pri raznih jako važnih obl ravnavah ne moremo misliti večjega razločka kakor med Auspitzem in Krcnavvetrom pri volilni premembi, med Streenvitzem in Scbtiue-rerjem pri zemljišuem davku, med Jaquefom in Maggom pri oderuški postavi, med Plenerjem in Pacherjem glede vnanje politike in stroškov za vojno, in da si ne moremo bolj različnih nazorov denarnih in budgetnih vprašanj misliti, kakor jih razodevajo Plener, Wolfrum , Neu-wirth, Suess, Steudel, Roser. Kje je toraj od Manm-felda tako ponosno povdarjana edinost v glavnih načelih?
Posebno se je pa Manmfeld vrezal s svojimi nazori o ravnopravnosti. On za narode ne pozna nobenih pravic, ampak samo dolžnosti
Pravico do ravnopravnosti imajo samo posamezni državljeni ne pa celi narodi! Ta izrek vnovič priča, da vstavoverci narodom nečejo biti pravični in da je Hausuer prav imel, ko je rekel, da bi nas vstavoverci, ako bi zopet dospili do državnega krmila s škor-pijani bičali.
Enako slab vspeh kakor Mannsfeld imel je drugi liberalni govornik, koroški poslanec Pacher, ki ie res prav prazno slamo mlatil in
Okrožnica o prvih slovanskih pro-svetiteljih.
(Dalje.)
V tem pismu odobrava Hadrijan II slovanski jezik pri službi božji in to iz istih vzrokov, ktere je navel Konstantin, preteč one izobčiti, ki bi se upali temu protiviti in skruniti besede jezika slovanskega — qui autem susus fuerit aliter per. uadere vobis vituperans litteras linguae vestrae, sit rxcomunicatus. — Čiovek bi mislil, da je s tem apostolskim odlokom rešena stvar za vselej, ali ni temu tako, ker prav v tem času težile so našega svetega apostola hude muke in t k r b i v Panoniji in na Moravskem, kjer je eadonosno ozuanjeval besedo božjo. V dolnji Panoniji dosegli so pro-tivniki apostolovi, da je Ivan VIII., naslednik Iladrijanov na stolici rimski, odlcčno prepovedal rabiti jezik slovanski pri službi božji. Ali naš Metod ni se dal motiti, mr.rveč je mirno nadaljeval svoje začeto delo. Vprašaje pa, ali ni s tem zanrmaril sv. Mi tod pokorščine do stoiice rimske, odgovorimo: sveti Metod bil je vedno vdan stolici rimski z dušo in telesom, umrl bi bil raji tistikrat' Dfgo
zatajil vero ali prelomil prisego, ktero je prisegel pri posvečevanji v Rimu; a on je izpre-videl, da bi postavil v nevarnost vero in srečo svojh ovčic, ako bi b i zapustil dosedanjo stezo; verniki so se namrtč tako privadili jeziku slovanskemu, da se mu niso nikakor hoteli odreči. Mislil je sv. Metod, da mu je dovoljeno v takih okolnostih opirati se na veljavo stol es apostolsko in na določbo papeža Hadrijana; vedel je, da so papeža Ivana pregovorili tuji nasprotniki z neosnovanimi razlogi; vedel je, da mu bode mogoče Ivana pomiriti in skloniti nu svojo stran, ko se razkrije in razloži resnica ; to je tudi dosegel v resn ei. Ali še vrče muke in skrbi zadele so našega apostola na Moravskem, ker tu se je posrečilo nasprotnikom njegovim, dobiti na svojo stran kneza Svatopluka, moža strastnega in neprevidnega, posreči se jim s sumničetijem jezika slovanskega sumničiti tudi č stest vere svetega Metoda; toda Bog dodelil je novo slavo svetniku našemu in sicer v svečanem zboru rimskem, kamor ga je poklical Ivan VIII I. 879. na obrambo, da pred celim svetom opraviči delovanje svoje. Če človek Slovan čita to zagovarjanje v starih listinah, zarosi s solzo radostnico od svetega navdušenja in
ponosa oko. Pred celim zborom odgovarja sv. Metod nasprotnikom, trdečim, da je jezik slovanski barbarsk, surov in nespreten, rekoč: Bratje v Jezusu, ne verujte glasu, ki ne ve, kaj govori, ne verujte besedam ktere narekuje strast in zavist. Jaz poznam jezik slovanski, ta jezik je v vsakem obziru krasan, obilen in darovit. Primerjati ga smemo z vsemi tudi najbolj omikanimi jeziki, a daj mu Bog miru in pokoja in njemu bode na široko odprta izvrstnost grškega in latinskega jezika; vreden n dostojen je besedi in službi božji. Z bratom preložila sva v ta jezik sveto pismo in litur-gičue knjige in prepričala sva sr, da je dorasel svojemu pokl;cti, za kar ga je odločil Bog v korist narodu slovanskemu. Vedite pa bratje, da se je tako priljubil narodu slovanskemu narodni jezik pri službi božji, da se ga nikakor neče odreči. Vzeti mu pa domači jezik pri svetih skrivnostih se pravi, vero samo mu iztrgati iz duše in srca; vedite pa in pomnite, bratje častiti, ako mislite ohraniti v veri in jedinosti Slovaue, ki fo vže pod krilom svete cerkve; ako hočete njej pridobiti tudi one Slovane, ki omahujejo med propadajočim vzhodom in dvigujočim se zapadom, čuvajte jezik slovanski v liturgiji kakor oko v glavi. —
čigar govor je Hausner zopet prav izvrstno primerjal z neko Muachhauseuovo burko; Miinchhausen namreč pripoveduje, da je enkrat po zimi v rok trobil, pa zarad hudega mraza bili glasovi v rogu zamerzoili. Ko je pa prišla gorka spomlad, se je rog zopet otajal in za merznjeni glasovi so sami iz roga vreli na dan. Ravno tako je bil tudi menda Pucherjev govor v jeseni 1. 187!) zamrznil iu je prišel to pomlad zopet na dan.
Veliko bolje se je obnesil Kronawetter, ki je v svojem govoru izvrstno opisal vstavo-veruo stranko, ki je zmerom veliko obetala, pa malo dala, ter zmerom pozabila na svoje obljube. On je glasoval zoper vsak proračuu, ki našteva primanjkljej, in bo ravno iz tega vzroka glasoval tudi zoper letošnji proračun. V dveh rečeh pa se je Krona\vetter nekoliko zmotil. Prvič je rekel, da se on poteguje za Bvobodna načela , pa vendar mora pripozuati, da kdor hoče biti svoboden, mora biti tudi narodom pravičen, in drugič misli, da bode državni primanjkljej precej zginil iz proračuna, ako S8 vvede splošnja volilna pravica , kakor da st bodo s to pravico precej povikšali dohodki iu zmanjšali stroški državni.
Na desnici je prvi za proračun govoril grof Diirckheim, ki je levici naravnost rekel, da je njeno ravnanje neodgovorno, ker vladi samo zato odrekajo proračuni, ker še ni popravila, kar so oni pokvarili. Tudi je pozornost vladino obračal na poljedelske in gospodarske razmere, ker je Avstrija po večini poljedelska država in bode le tedaj vravnala svoj proračun, ako pospešuje poljtdeljske in gospodarske koristi.
Drugi govornik za proračun bil je slovenski polanec baron Gbdel. Opomnil je marsikaj, kako bi se zamogli stroški zmanjšati, in dr žavna uprava skrčiti, zlasti je rekel', da bi se prav lahko in brez vse škode opustile finančne direkcije. Zadnji govornik bil je včeraj češki poslanec Matuš, ki je kratko pa izvrstno opisal namene vstavoverne Btranke, ki je av Btrijske narode, kojih je več milijonov, priti-rala tako daleč, da se morajo za enake pravice bojevati in si vsakega učitelja, vsako šolo vsak vradni odlok še le šiloma priboriti.
Vspeb včerajšnjega dne bil je slaven in časten za desnico, ker na levici razun Krona-
wettra nuben govornik ni druzega povedal, kakor stare vsakoletno ponavljane fraze.
Se bolj pa sme desnica zadovoljna biti z današnim dnevom. Prvi je danes govoril zoper vlado Hallvvich, ki je žugal, da bo bode ljudstvo vzdignilo in skušalo s silo se otresti sedanje vlade. Kar je razun tega še sicer povedal, bili so samo odlomki iz zgodovine, napadi na Čehe itd.
Najizvrstnejši je pa bil dozdaj govor Hausnerjev. V prvem delu se je obrnil zlasti zoper nasprotne govornike, ter je Manus felda prav neusmiljeno razmesaril in razkril njegovo nezmožnost, kakor smo že pri govoru Mannsfeldovem omenili. V drugem delu pa je tudi pokazal, kako zamore država povikšati svoje dohodke. Zlasti je priporočal vravnavo prihodninskega davka, ker zdaj nekteri od velikih svojih dohodkov De plačujejo nobenega davka. V izgled je Hausner postavljal samega sebe. Prej je imel veliko posestvo, od kterega )e plačeval 4000 gld. davka, zdaj pa je to po sestvo prodal ter si nakupil obligacij, od kterib ue plačuje nobenega davka, in ko bi ne imej hiše v mestu ter ne bil častni ud mnogih občm, bi še volilne pravice ne imel.
Tudi od tabaka si obeta višjih pr.hodkov in priporoča še davek za lišp (Luxussteuer). Plener je sicer skušal zadušiti velikauski vtis, ki ga je naredil dolgi govor Hiusnerjev na zbornico, ter braniti svojega tovarša Manns-felda, ki ga bode gotovo naredil za denarnega ministra, ako kdaj postane ministerski predsednik, pa se mu ni nič kaj posrečilo, in tudi letos razun navadnih svojih fraz ta rojeni denarni minister ni mogel povedati, kako bi on vravnal državne dohodke in stroške. Za njim je govoril še češki profesor Kvičala, ter je. prav mirno in premišljeno razkladal, kako se bode dal v prihodnje zboljšati denarni stan, potem pa je še levičar Obentraut tako otrobe vezal, da so še njegovi tovariši po-beguili iz zbornice. Obentraut je desnici očital, da je ona zadolžila zgubo vojske laške pri Solferinu iu zgubo vojske pri Kraljevem gradcu in še več takih neresničnih iu abotnih neslanost. Bilo je že skoraj tri četrt na pet, ko je g. predsednik sklenil sejo, ki se je oba dni pričela že ob desetih zjutraj.
Nekoliko o letošnjem občnem zbora slovenske Matice.
Kdo bi pač iz globočine srca ne želel, naj bi se naš znanstveni literarni zavod lepo raz-cvital? Zadnji občni zbor naše „Matice" nam je vzbudil veselo nado, da se bo ta naša želja izpolnila.
Slišali smo, da so se dokaj zamotani zapisniki, ter pomanjkljivi računi kolikor mogoče vredili. Sitno in pretežavno delo je srečno iz vršil odbornik g. Robič, kteremu je pomagal odbornik g. Stegnar. Da se enako zmešnjave za vprihodnj č zabranijo, sklenil je občui zbor, naj se po uasvetu matičnega odbora razpiše služba posebnega tajnika s plačo 600 gld. Re s je, da bo prihodnji tajnik imel nalogo, le bolj za zunanji red pri vsem matičnem poslovanju skrbeti. Nikakor ne bo mogel vseh svojih moči razvitku naše Matice posvetiti. Gotovo bi bilo za Matico še bolj ugodno, ko bi mogla pridobiti znanstveno popolno izobraženega moža, ki naj bi bil v Mat ci in s pomočjo Matice po celem Slovenskem duša, voditelj znanstvenemu gibanju, napredovanju in življenju. A to je vzor, do kterega se Matica sedaj pospoti ne more; že zavoljo stroškov na more na to misliti, ker bi dotičnega moža morala popolnoma preskrbeti, kar za sedaj še ni mogoče, kakor je podpredsednik g. Grasseli zoper ne-ktere ugovore dobro pokazal. Za sedaj je storila prvi korak, dobila bo stalnega tajnika in to je napredek. Morebiti se časi zboljšajo ¡n Matica se bo pospela še više.
G. pruf. Raič je pohvalil letošnje knjige matične. Želel je , naj bi vsaj pri Mat ci obveljala samo ena pisava , na ktero bi se vsi pisatelji zavezali iu je nasvetoval slovuico g. proi. Šumanu, ki se ravno sedaj tiska ; taka edinost bi koristila poBebno profesorjem pri poduku mladine. Tudi o pravilih matičnih se je obče pohvalno izrekel, vendar je dodal željo, naj bi se pregledala ;n po izgledu pravil hrvaške Matice zbaljšala, kar bi veliko pripomoglo v razvoj in napredek slovstvenega delovanja mat čnega. — Odgovoril je g. profe,-jsorju predsednik dr. J. Bleiweis. Rekel je, da prva želja po enotnej pisavi je res ideal, po kterem pač vsakdo hrepeni, ki se pa za sedaj nikakor doseči ne more. Kolikor poznamo slo-
Dobro so tudi unaeli poslednje besede očetje v zboru; kar se pa tiče lepote in sposobnosti jezika Blovanskega, ni bilo a.cer nikogar v zboru, ki bi bil na onej višini znanja in vednosti, ktero po pravici občudujemo še dandanes pri naših apostolih, vendar so bili v mestu večnem bolgarski in dalmatinski biskupi, ki bo toliko poznali jezik slovanski, da so javno pritrdili mnenju Metodovemu rekoč: Iz njegovih ust govori sam Bog, ter se odziva sveto Brce brata Cirila, mi vsi tako mislimo in potrjujemo iz vsega srca razloge Metodove. — Govoril pa je Metod tako prepričalno in navdušeno, da so v njem takoj spoznali Čisto in neoskrunjeno vero njegovo; to je tudi napotilo Ivana VIII, da v pismu do Svatopluka imenuje Metoda svetega moža, ki se Btrinja v veri s cerkvijo rimsko, ki uči nauk, podoben nauku Bvetih očetov. Protivniki Metodovi pa bo bili grdo osramoteni, padli so sami v jamo, ktero so kopali svetemu Metodu, aolžeč ga, da pri bogočastji ne poje vere po običaji nemškem z dodatkom „in od Sina", ker v onem času tudi rimska cerkev ni drugače pela vere pri sveti maši, kakor Metod v Panoniji in na Moravskem.
In vendar je cerkev rimska, učiteljica
drugim cerkvam, vedno verovala, da sveti Duh izhaja od Očeta in Sina, dasi tudi ni dostavita in od Sina11 pela pri sv. maši. Na tem zboru je papsž Ivau VIII slovesno potrdil jezik slovaaski in pri sveti maši in pri bogo častji. V izvirniku glasi se ta določba takole: litteras autem slavinicas, a Con3tantino philo-sopho quondam repertas, quibus Deo laudes debite resonent, jure laudamus, et ut in ea-dem lingua Christi Domini nostri preconia et opera enarrentur jubemus; neque enim tribus tantum, sed omnibus Unguis Dominum lau-dare auetoritate Bacra monemur. Nec saue fidei et doctrinae aliquid obstat, sive missas in eadem slavinica lingua canere, sive saerum evangelium vel lectioneB divinas novi et veteris testamenti bene translatas et interpretatas legere, aut aliahorarum offic'aomnia psaltere, quoniam qui fecit tres linguas principales he-braicam scilicet, graecam et latinam , ipse creavit et alias oranes ad laudem et gloriam suam.*) — V prevoiu pa: Slovanska pismena, izumljena nekoč od Konstantina tilosofa, b kteritni se Bog dostojno slavi, po pravici odo-
*) Glej: Kačlu, Viek i djclovanjo sv. Cirila iu Metoda, av. II. str. 332, i 333.
bravamo in zapovedujemo, da se v tem jeziku pripovedujejo dela in čini Krista, gospodu našega; trdimo namreč s svetim dostojanstvom da Blavimo Boga ne le v treh, marveč v vseh jezicih. Ni nasprotno veri in nauku, ako se poje maša v jeziku slovanskem, ako se čitajo svete evangelije ali določbe božje starega iu uovega zakoua, dobro prevedene in razlagane, ali pojejo druge molitvene ure in psalmi, ker On, ki je vstvaril tri glavna jezike, namre judovskega, grškega in latinskega , vstvaril je tudi vse druge sebi v hvalo in slavo.
Kedor pa gleda v zgodovino Slovanov od takrat do danes ter 8e ozira po Panoniji in Moravskem, kjer Bta delovala apostola naša, čudil se bode, da ondi ni več duha ne sluha o našem jeziku o liturgiji in službi božji. Čudno je samo to, da je ohranil naš jezik svojo apojtolsko prednost in sveti značaj pri nas, ker hvala Bogu pri nas ee opravljajo tudi dandanes v vsi biskupiji Senjski iu nekaj tudi v posestrimi naši Dalmaciji služba božja in svete skrivnosti v narodnem jeziku. To je po mojem prepričanji znameuje, da je ravno nas odločila previdnost božja, da izvršujemo sveto namero naš h apoBtolov v teh krajih ter
venske pisatelje , se jih pač večina g. prof, Šumana popolno vklouiii ne bo hotela. Obljubil pa je, da drugi nasvet g. prof. Iiaiča hoče matični odbor vzeti na znanje, pregledati matična pravila in o tej zadevi staviti natančne predloge. — Ta razprava je zopet za matico dobro znamenje. Kaže vsaj, da so gospodje, kterim je napredek in razcvet naše Matice pri Brcu. Naj le pregled pravil napredku res kaj pripomore.
Matica bo pa posebno napredovala, ako bomo spolnjevali dva nasveta , ktera nam je podal odbornik g. Krž č. Najprej je v svojem mirnem govoru povdarjal, da ne smemo leto za letom naše Matice edino le grajati in zavoljo nekterih pomanjkljivosti zametavati vsega njenega delovanja; opomnil je, naj nikar le ptujih zavodov hvalimo, domačih pa le grajamo. Treba je pogledati na zunanje okoliščine in na pripomočke, da se razsodi, koliko je mogoče od zavoda zahtevati. Naša Matica se ne more primerjati ne društvu sv. Mohora, ne hrvaški Matici. Naj bi oua imela toliko tisuč udov, kakor Mohorjevo društvo ali toliko „Mecenov", kakor hrvaška, tudi oua bi veliko več Btorila. Naj ee toraj pametno in pravično sodi, naj se kažejo raji njeni dobri vspehi, pa se bodo Slovenci za njo bolj vueli, k njej v večem številu pristopali in ona bode lepše napredovala. Po tem je g. Krž č tudi na to opomnil, da se za Mat co veliko premalo agitira ali deluje. Namesto, da se oua opovira z nezasluženo grajo, naj Be raje prav gorko priporoča. Ed no tako živo priporočanje je pridobilo Mohorje-jevernu društvu toliko narocuikov in z naročniki tudi denarja. — Teh nasvetov g. Kržiča nikar ne pozabimo in gotovo bomo veliko pripomogli k bistremu napredku nam tako potrebnega zavoda. Ti razgovori, ktere sem sedej opisal, se tni kaj veseli dozdevajo. Tudi to me je ve-eelilo, da se je zborovanje sicer živahno, a vendar dostojno vršilo. Nepotreben jo bil edino govor g. dr. Ivana Tavčarja, ki je na dobre opazke g. Kržiča nekaj hotel ugovarjati. Očital je g. Kržiču, da je njega in njegovo stranko s svojim govorom na boj pozval in da se je naprošen od matičnega odbora svoj govor naučil in ga toraj moral iz sebe spustiti nemogoč ga v sebi ohraniti. Prašam, je li sramotno se pripraviti za govor, kterega v važnem zborovanju hočem imeti? Menim, da ravno nasprotno
bi bilo nespametno. In g. Kržič je le nokoliko odgovarjal na nepotrebna očitanja „Zvonova" zoper Matico; grajani odbor matični ni smel molčati, moral je napade odbiti in je za to naprosil g. Kržiča. Prav dobro Be mi je zdelo, da se za očitanja g. dr. Iv. Tavčarja nikdo ni zmenil, in Be ni kak oseben prepir vnel. Zadostovalo je popolnoma, kar sta opomnila g. Kržič in predsednik dr- Bleivveis.
It napisanega se razvidi, da smemo in moremo z letošnjim občnim zborom biti zadovoljni, ter veselega napredka za našo Matico pr.čakovati. Bog daj!
Politični pregled.
V Ljubi j uni 2. aprila.
Avstrijske de tek.
V (lrŽKvneill zboru se vrši proračunska debata. Razni govori so tako zanimivi, da bi bilo najboljše, ko bi mi vse najboljše priobčili; pa za to nam primanjkuje prostora. Izvrstno je govoril Poljak Hausner, ki je razvil cel finančni program; govorila Bta na nadalje Rieger in minister Dunaj ev-ski, oba temeljito in dovršeno. Na konec bo govoril kot poročevalec še grof Klam-Mar-tinic. Tudi mladočeh Tonner je centraliste dobro zavračal. Levičarji so daleč za našimi ostali, oni le zabavljajo, o stvari pa malo dobrega povedo. Čeravno se bahajo, da imajo ;e oni talente, da so le oni sposobni za vladanje, mora vendar vsak nepristranski človek priznati, da imajo avtonomisti boljše govornike iu državnike, da bolj temeljito govore, nekaj zato, ker jih zagovarja boljša stvar sama. Levičarji kažejo še vedno isto staro sovraštvo do Slovauov, ter jim odrekajo jezikovno iu po-litičuo ravnopravnost. Ta trdovatnost v nemogočih in zastarelih nazorih nam je veselo zagotovilo, da centralisti ne bodo ša tako kmalo na krmilo prišli. Maunsfeld je govoril kakor bodoči ministerski predsednik, ter razvil program nestrpljivosti do slovanskih narodov, in dal je razumeti, česa se imamo nadejati, ako bi ta vlada spet na krmilo prišla ; prej so nas s šibami tepli, zdaj nas bodo pa s škorpijoni tepli, kakor je Hausner dobro povedal Manns-feldu v odgovor. Upati pa je, da ta stranka ne bo več do vlade prišla, to bo zabranila I modrost našega svitlega cesarja ; ako bi se pa
vendar zgodilo, ne bo to vladauje „ustavover-sko" dolgo trpelo.
Izvirni dopisi.
Iz Velike UTedelJe, 29. aprila 1881« Radostno Be tukaj pričakuje dan poroke našega cesarjeviča Rudolfa s princesijo Štefanijo in v obče se misli na to, kako ta dan Blav-uoatno obhajati. — Pri nas se bo Btoriio kar je primerno mogoče, da vso zaupanje stavimo v našega naslednika cesarskega prestola.
■z Moravč, 26. aprila. Pred nekoliko Časa sem imel posel na postajah južne južne železnice v Kresnicah in v Lazih kder sem dobil koruze po železnici iz Ilrovaškega» kder se mi je roba predraga zdela, poprašujem ponižno koliko je same vožuine za plačati od kilog., da se bom vedel potem ravnati, al niso mi mogli poglavarji teh postaj to malo reč razložiti, kder niso zmožni našega jezika , šel sem prec, da bi bil ta potrebno izvedel.
Prosim lepo, uraduištvo „Slovenca" jnžno železnico prašati: Se bo li moralo vse ljudstvo krog omenjenih postaj zavoljo nemških uradnikov, nemški učiti, ali nam bodo vendar kdaj saj nekaj pravičniši ter daii uradnike našega jezika zmožne?
Hvala lepa „Slovencu", če to našo pritožbo objavi in gotovo se ga bo marsikdo naročil ako se naša volja dopolni.
Iz Jalape v ITIeksiki. (Nadaljevanje.) Končavši pregled cerkvenih svečanosti iu z njimi v zvezi stoječih navad, hočem vam popisati ljudske ali prav za prav liberalske svečanosti, ker ti bo ljudstvu vse veselice vzeli, prepovedali ali pokvarili in mu tuje veselice iz francoske prekucije usilili. Prva svečanost je 5. februarja, v spomin, da je bila ta dan 1. 1857 ustava oklicana, ustava, ki je več krvi stala, ko ueodvisnost od španske vlade od I. 1810 do 1821. Meksikanski govornik Manuel Zamacona je imenoval to ustavo novi evangelij. Ta Zamacona govori po 5 in 6 ur skup, se poslužuje šumečih, visokih izrekov, kuje nove besede, pa vse je prazna slama brez vezi, brez zrna; on trpinči zgodovino in zem-Ijepisje, je vedno na vrhu v prekucijah, kakor olje, pa se vselej oklene močnejše stranke in je služil še vse predBeduike, tako Juarezo,
v roki božji postanemo kvas, ki naj prešine vse druge ter jih zdiuži v sveti jedinosti. Zaradi tega je pravo zadel naš narod, ko je lansko leto svečano slavil tisočletnico, odkar je Ivan VIII. potrdil naš jezik pri službi božji za bodoče čase. Tudi mi vdeležili smo Be svečanosti v glavnem mestu našem, in vsak, kedor zna natančneje soditi o bodočih dogodkih, bo odobril željo, da se ponavljajo dične uvečanosti pri narodu našem, ker to budi ga iz smrtnega spanja, ker mu kliče v spomin znamenite dogodke njegove minolosti, ker mu krepi čut vere in pobožnosti, da se tem raji poslužuje onih sredstev, ktere je podelil njemu Bog sam.
Ali morda poreče kedo: to je bilo a ni več. Jaz pa odgovorim: kedor je predsodkov prost ter pozna Rim, no kakor ga slikajo pretirani ljudje, marveč kakor je v resnici, poreče: ni tako. Glejte, lansko leto douealo nam je hvala Bogu v krasni okrožnici Leona XIII. nepreceujen dar, dar povsem jednak nekdanjemu daru papeža Hadrijana II. in Ivana VIII, dar vreden večnega spomina in slave, dar, ki na novo povzdiguje Btaro slavo in čast apo stolov naših, dar, ki krasi delovanje apostolov
naših z novim pečalom iu novim sijajem. Javno je dokazano pred vsem svetom, da mi Slovani ne samo nismo izključeni iz srca vrhovnega pastirja, ki po vzgledu Jezusovem ljubi ves svet, nego da razumeva sveti oče Leo XIII. važnost iu znamenitost vprašanja slovanskega v devetnajstem stoletji, kakor ga je umel v devetem stoletji veliki duh Nikolaja I. in naslednikov njegovih. Sveti oče v krasni okrožnici svoji javno odobrava, potrjuje in oslavja vse delovanje apostolov naših, a tudi to, da sta vvedla jezik slovanski pri službi božji. Jaz pravim v zahvalnici, ktero sem poslal svetemu očetu: da bi sveta stolica rimska odobrila vnovič drage volje to prednost našega jezika in raztegnila jo na ves slovanski svet, ako bi bila to cena naše sreče in znamenje našega zjedinjenja v veri in cerkvi; sveti oče v odgovoru svojem po tajniku to odobrava ter dostavlja, da je previdnost božja, če se oziramo samo na verstvenost, odločila veliko bodočnost narodu slovanskemu v Evropi in v Aziji; nadeja se sveti oče, da se bode poslužil Bog tega častnega plemena v veliko slavo vere in cerkve Božje; odobrava čuvstvo in misli moje, me blagoslavlja ia vabi: da 8
svetim žarom sledim stopinjam apostolov naših Cirila in Metoda.
Ah sveti oče, hvala ti večna za tvoj dar! Poznal sem jaz, poznali smo vsi, ki Btojimo blizo tebe, tvoje svete misli in namere, a dobro in vplivno je, da jih spozna ves svet, ki žalibog zavrača in sumniči najjasnejše stvari. Kar se pa tiče očetovskega opomina , da naj sledim stopinjam svetih apostolov, oj preslab sem, prevelik grešnik, da bi le misliti smel na podobnost svojo s svetima apostoloma; vendar hočem ohraniti v spominu in pameti ta opomin, ker vem iu sem prepričan , da ni veče sreče narodu na tem svetu, nego če so duhovniki njegovi napojeni z duhom božjim. PoBebno velja še to o narodu zapuščenem, ki šteje premnogo nasprotnikov ali malo prijateljev, kakor naš narod. Želim iz vsega srca in iz vse duše nasledovati naša sveta apostola v ljubezni in iskrenosti v veri in poklicu apostolskem, v ljubezni in vdanosti do stolice
I* rimske, v ljubezni in iskrenosti k narodu svojemu. Pred nekoliko leti krožil je pod mojim imenom po Bvetu nesramen govor, ki je bil po obliki in po obsegu meni tako tuj, kakor mi je tuje ono mesto v južni Ameriki, kjer
Lerdo de Tejada, Portifirio Diaza in zdaj Gon-zaleza. Taki breznačajniki so vsi kovači te ,,8acrosante" ustave. V glavnih potezah pa se ta ustava glasi:
Člen 1. Ljudstvo meksikansko spozna, da pravice človekove so podlaga in uzrok društvenih zadev, zato zapovč, da vse postave in vsi uradi deželni morajo braniti in ohraniti to ustavo.
2.	V republiki rojeni bo vsi prosti, in suženj je prost, brž ko na zemljo državno stopi.
3.	Učenje je prosto. Postave bodo določile, kteri stanovi potrebujejo dovoljenja vlade.
4.	Vsak človek si lahko po svoji volji izbere stan, obrt ali delo, ki mu bolj ugaja.
5.	Nikdo ee ne sme siliti k osobnemu delu brez pravičnega plačila.
0. Naznanjena miBel ne sme biti povod sodn jBke ali vladne preiskave, in je prepovedana le, ako je zoperna nravnosti, pravici druzega ali javnemu redu.
7.	Tiskovna svoboda je popolna in nima druge meje, ko to, da se ne sme dotikali oseb-■ega hišnega življenja, javne nravnosti in ljudskega miru in reda.
8.	Nedotakljiva je pravica prošnje, bodisi pisane ali ustmene, samo da je mirna in spoštljiva. Do političnh prošenj imajo pravico samo državljani republike.
9.	Ljudstvo se sme zbirati v Bhodih, pa le z mirnim načinom ; shodi s političnim namenom so dovoljeni le državljanom.
10.	Vsak človek sme nositi orožje za svojo brambo. Postave bodo določile, kako orožje je prepovedano.
11.	Vsak človek ima pravico, priti v republiko, ali jo zapustiti, ali 8e preseliti iz kraja v kraj, iu zato ne potrebuje potnega lista.
12.	Republika ne pozna plemenitaštva, ne predpravic, ne podedovane časti. Le ljudstvo zamore komu dati kako čast, ako je to zaslužil.
13.	V meksikanski državi ne sme nihče sojeu biti po izjemnih postavah, ne po izvan-rednih sodnijah. Samo vojaki imajo posebno vojaško Eodmjo.
14.	Za hudodelstva, pred ustavo dovršene, se nihče ne sme kaznovati po ustavnih za-
je nesrečni duhovnik Bkesano priznal, da je meni odgovor podtaknil, ponudivši mi po spovedniku svojem vsako kakeršno koli zadostenje. Dasi je imel ta govor na sebi znamenja, ki so kazala očitno, da je podtaknjen, vendar mi je ljubo, da pri tej priliki izpovem pred vsem svetom, da bi raji hotel stokrat, da mi desnica usahne in se jezik posuši, nego da jedno samo besedo grdega govora napišem, ki se je meni podtikal. V tem kakor v vsem držim se svetih apostolov in hočem, ako mi bode Bog mi-lostljiv, ono vero in ljubezen, ktero sta gojila v Bvojem srci do svete stolice in naroda slovanskega, donesti pred prestol božji čisto in neoskrunjeno, da jo ondi na veke združim z molitvo svetih apostolov naSih : da Bog hrani, brani in blagoslovi narod moj, in da mu čim preje pokloni dar svoj t. j. jedinost v sveti veri in cerkvi, s čemer doseči zamoremo vse dobro na tem svetu.
Tako delovala sta apostola naša v zavetji stolice rimske; še jedna roč pa jima je bila na srci, ki je imela biti podlaga in temelj nju delovanju; tudi to sta dosegla z uplivom in podporo svete stolice narodu slovanskemu : samostalno in vsakega tujega vpliva prosto .cerkev.	(Dalje prih.)
konih. Vsacega sme soditi le njegov postavni sodnik.
15.	Politični hudodeloiki se tujim vladam ne bodo nikdar izdali in izročili. Prosti so tudi drugi manjši pregreški, za ktere mekai-kanska država kazni ne poznB.
16.	Preiskavanje h>š se sme vršiti le po pisanem povelji dotične sodnije.
17.	Nobeden ne sme biti zaprt zavolj osebnih dolgov ; nobeden si ne sme sam pravice delati s Bilo. Sodnije morajo vBakemu pravico dati brez sodnijskih Btroškov.
18.	Zatoženec se sme vsak čas pod poroštvom v prostost postaviti.
19.	Zapor se ne sme podaljšati čez tri dni, ako ni dosti opravičen in utemeljen. Za vsako podaljšanje preiskovalnega zapora so odgovorni sodniki.
20.	V vsaki krvavi sodbi ima zatoženec sledeče pravice : a) da se mu povč uzrok Eodbe, b) da se zasliši in izpraša pred pretekom 48 ur, c) da se mu predstavijo nasprotne priče, d) da se mu dajo vse poročila obtožbe, da se zamore pripraviti na zagovor, e) naj se posluša njegov odvetnik ali zagovornik, ali če tacega nima, sme si enega iz uradnih zagovornikov izbrati.
21.	Kazni narekovati sme samo sodnija, ne pa politična oblast.
22.	Prepovedane so sramoteče kazni, kakor : zaznamovanje, šibe, mučenje ali zaple-njenje premoženja.
23.	Smrtna kazen 8e v principu odpravi; zato naj vlada skrbi za napravo zapornic in delavnic. Do tje je prepovedana smrtna kazen za politične zločine, in se ne sme naložiti dru-g'm hudodelnikom, ko le izdajalcem domovine, cestnim roparjem, pcžigavcem, oCetomorivcera in morskim tolovajem.
24.	Nobena krvava sodba ne sme imeti več ko tri stopinje; noben no sme biti za en prestopek dvakrat sojen, naj je bil že obsojen ali oprosten.
25.	Zapečateno pisma so prote preiskave, in je le taka protipostavna preiskava ojstri kazni podvržena.	(Dalje sledi.)
Domače novice.
V Ljubljani, 3. maja.
(Konfiscirana) je bila zadija številka ,,Slovenca". V nekoliko odškodovanje dobodo čast. naročniki danes prilogo.
(Kako so volili.) Uradniki od pošte so večinoma narodno volili. Ravno tako so telegrafski uradniki menda večinoma narodno volili. Nasprotno pa je deželna sodnija ali „krvava richta" kakor še vsako leto skor enoglasno zoper nas glasovala. Najbolj srditi naši nasprotniki so bili vojaški penzijonisti, ki večinoma niti kranjski deželani niso , pa so Be naselili v Ljubljani le zato, ker se bolj po ceni živi, ko v drug h večih mestih. Ti ljudje v svoji slepi zagrizenosti ne premislijo, da so ravno naši poslanci pri vsaki priložnosti branili vojaški stan in dovoljevali vojaški budget, med tem ko so nemški liberalni poslanci še vselej glasovali zoper vojaške potrebe, ker je njih ideal, Btoječo vojsko popoinoma odpraviti. Kdo bi tem penzijonistom pokojniuo izplačal, ko bi bili tudi naši poslanci tako hudomušni, da bi vladi odrekli pravico, pobirati davke, kakor so to storili „ustavoverci"? Nepolitični prevdurki, ampak neumni predsodki gonijo te ljudi zoper nas v boj , in lahko bi so sramovali, ko so vendar izobraženi ljudje, pa ne znajo ločiti prijateljev Avstrije in njene vojaške moči od pustolovnih kričačev in frazuih
ffc*^ Dalje v prilogi.
vitezev. — Narodua stranka ne zna agitl» rati, ker te ljudi kar nemškutarjem prepu~ sti, namesto da bi jim stanje razložila in jim r posebni brošuri povedala, kdo je prijatelj armade in kdo ne, ter tako vsaj pravičnejše in' nepristranejše iz njih za našo stranko , ki je državna stranka, pridobiti Bkušala.
(Zopet nov Vesteneckov škandal.) Vitez VeBteneck menda ne more brez škandalov živeti. Najnovejšega je dovršil v kazinski kavarni , kjer je napadel dva mirna narodnjaka, ter zasramoval naš slovenski jezik po tako surovem načinu, da bi človek skoraj ne verjtl. Kdor hoče natančni popis tega škandala, nai bere „Slov. Narod" od zadnje sobote. Ali je to obnašanje okrajnega glavarja?
(,,Wochenblatt11), ta predrzni, zakotni listič, ki si še vedno upa zasramovati vse opra-vičeue zahteve našega naroda, in odrekati nam pravico do ravnopravnosti, nesramen je dovolj, da surovo napada našega častitega deželnega predsednika , ker se je pri volitvah bolj potegnil za vladi prijazne Slovence, ko za vladf nasprotujoče nemškutarje. Ali bo mar podpiral .,Wochenblattovo" stranko, ki ga v svojem organu neprenehoma napada in zmirja? Naj bolj predrzna pa je „Wochenblattova" laž, da se še pod nobeno vlado ni godil tak pritisk na uradnike, ko pod VVinklerjem. Ali se mar „Wochenblattov" pisač ne spominja več, kako je bilo pod Auersperg-Banhanaom osem , reci osem poštnih iu telegrafskih uradnikov na enkrat iz Ljubljane prestavljenih na vse konce monarhije, ker so volili narodno? Ali hočemo spominjati na prestavljenje slovenskih profesorjev? Ali hočemo v spomin klicati dogodke pri zadnjih volitvah v kranjski deželni zbor pod Widmann- Vesteneckom ? Ali niso bile tiste volitve podobne vojski vladnih organov zoper ljudstvo, kakor se je poslanec Svetec dobro izrazil? Molči toraj, „Wochenblatt.", Bodba o tebi iu tvojih patronih je že izrečeno, če tudi ne še dovršena 1
Telegram „Slovencu."
Z Dunaja, 2. maja.
Hohemoart in tovarši so izročili predlog, naj poseben odsek 24 udov pretresa, je li bila državna sodnija kompetentna razsojevati gornje-avstrijske volitve ter naj zbornici poroča in stavi potrebne predloge. VeČina je sklenila pričeti pnsebno obravnavo budgeta ter med drugimi oddelki sprejela tudi dispozicijski zaklad.
Razne reči.
—	I z C e i j a se ti a m piše: Delo pri Marijini cerkvi se je zopet začelo. Zvonik dobi svojo uro in se popolnoma osnaži. Napravijo ae še nova vrata in okna. Hiša za nemškega pridigarja pa se ne bo popravila. Služba božja za celjsko nemce se med tem časom obhaja v farni cerkvi. Enako pridno se dela tudi pri poslopji za šolske sestre. V 4 tednih se bo vse delo končalo , koncem junija se hiša blagoslovi, 1. julija se ondi začne že šolski poduk, Ljubi Bog naj nam uakloni še milih dobrotnikov, da se ne zakopljemo pregloboko v dolgove I
—	Iz Pariza pregnani t r a p i b t i so iskali pred nekim časom po celjski okolici primernega selišča. Sliši se zdaj , da bo od barona Esebecka kupili Rnjhenburško grajščino in se njihova družiua, obstoječa iz 80 mož, že v kratkem tamkaj naseli. — Celjske ječe so premajhne, morala so bo za lumpe zidat» nova palača na Spodnjem Štajerskem. Maribor, Ptuj in Celje se pipljejo za srečo, pri sebi
Priloga „Slovencu" štev. 40
imeti izvržek človeškega rodu: pred jezuiti pa imajo takošeu strah.
—	Benedek f. V Gradcu je vmrl zntni nesrečni vojskovodja fzm. Ludvik vitez Benedek. Rojen v Oedenburgu na Ogerskem 1. 1804, je postal lajtenant 1. 1822, polkovnik 1. 184G. Odlično so je vojskoval zoper Poljake, Madjare in Lahe, posebno v bitki pri Soiferim. Znano pa je, kako malo Breču je imel proti Prusom v bitki pri Kraljevem Gradcu. Po tisti nesrečoi vojski je šel v pokoj in živel Bam za se v nemškem Gradcu.
—	Grozen petkratni umor. Čevljar Jožef Veigel na Dunaji je vmoril te dni svojo ženo in četvero otrok. Z velikim kuhinjskim nožem jim je vratove prerezal.
—	Emil Girardin f. V Parizu je vmrl sloveči časnikar Emile de G.rardin. Ou je bil zelo talentiran, rnočoo sebičen, pa malo značajen človek. Z vsako novo vlado je spremenil svoje prepr.čauje. Vedel si je nakopičiti veliko premoženje in je vmrl kot miljonar.
—	Narodno gledišča v Pragi se bo odprlo še letos z veliko slovesnostjo, kedar princ Rudolf po svoji poroki zopet v Prago nazaj pride.
—	Novi kardinali. Čuje se, da bo v kratkem več novih kardinalov imenovanih, med njimi nadškof Sembratovič v Levovu, in škof Ju raj Štrosmajer v Diakovi. Posebno poslednjemu bi prav iz srca čestitali k tej časti.
—	„Edinost" piše: Poznamo Trst uže blizu trideset let, a pričati moramo, da v njem še nikoli nismo videli toliko navdušenja, take splošne vdelržbe, tolikega zanimavanja, tako velikanske osvečave, in sploh tako vesele presrčnosti, kakor zadnjo sredo in četrtek.
Bil je med nami, kakor je znano, carjevič Rudolf, mlad, lep, nadepoln gospod, prihodnji naš vladar, ki je Be svojo ljudomilo presrčnostjo in ljubeznjivostjo očaral vsa srca, tako sicer, da se še danes povsod v rodbinah in javnih kraj h o njem govori. Tržačanom ostane on v najboljšem, v neugasljivem spominu in prepričani smo, da tudi njemu ostanejo nepo'.ab-Ijive ure, v kater.h je med nami bival.
Uže nekoliko dni pred njegovim pr-hodom, ko se je zvedelo, kdaj pride v Trst in da tu ostane dva dni ter da bode sprejemal načelnike raznih gosposk, zavodov in deputacije korpo racij in društev, živo Be je ljudstvo zanj za nimalo ter delalo vsakovrstne priprave za njegov sprejem; tudi magistrat jo storil bvojo dolžnost, kar moramo iz gotovih vzrokov posebno povdarjati.
Od Karfi do Trsta smo spremljali v dubu ladjo Miramar, kar nam so naznanjali telegrami iz aemaforičoih in pristaniščnih brzojavnih postaj, pod katerim pasom reže valove.
20. t. m. ob 10. uri 40. minuti dopoludne počita naglo zapored z grada dva strela, ko je preluka na grad telegrafično poročila , da se je Miramar na obzorje prikazala in kmalu Be je začela valiti velika množica proti morju ter se ljudstva sešlo toliko, da je na velicem prostoru postala gnječa in so se morale ulice zapreti.
Uže poprej jo odplulo pet Lloy lovih par nikov: „Mercur, Avstrija, Aurora, Danae in in Klio" z mntgibrojnim ljudstvom carjeviču naproti; videla se je glava pri glavi na krovu, če tudi je dež lil. Za Piranom se jim je prikazala Miramar, dež jo nehal, ž.vi pozdravi so se razlegali z ladij, ki so se zopet proti Trstu obrn le.
Ko se je prostemu očesu z brega prikazala Miramar in je strel iz kauona naznanil drugo
„visto", nekoliko po 11. uri, bilo je uže toliko ljudstva na ključu S. Carlo, da se je vse trlo, mladi ljudje bo plezali na svetilnice, mornarji na jambore in vrvovje, z ljudmi natlačeni čolni so se premikali po luki.
Ob 1. popoludne je obstala Miramar ob omenjenem ključu, blizu nje je stala eskadra; cesarjeviča je pozdravilo 24 strelov s fregate Laudon in enoliko z grada. Godba je zaigrala cesarsko himno, zvonovi so zapeli po vseli cerkvah, cesarjevič se je izkrcal in donelo je iz tisoč in tisoč grl: Živijo! Evviva! in ,,Ural da se je zrak tresel.
Zdaj je vstalo veliko gibanje mej ljudstvom, vsak bi rad bil videl mladega cesarje viča in da ni bilo na ključu ograj, porinila b bila pritiskajoča množica na krajih stoječe ljudi v morje.J
Tu je pozdravil mestni župan cesarjeviča v imenu tržaškega prebivalstva v italijanskem jeziku; potem mu je deželni namestnik več visocih osob predstavil, Cesarjevič je segel v roko baronu Kuhnu, pozdravil škof» in več druzih dostojanstvenikov ter šel potem v poslopje deželnega riamestništva, kder je spre jemal poklone raznih gosposk in deputacij; sprejeti bo bili: duhovenstvo, mestni za&top, trgovinska zborn ca, kouzuli, politiške oblast nije, šolske in Bodnje oblastnije, pomorska go sposka, vodstvi pošt in telegrafov, finančne gosposke, Lloydovo vodstvo in m čelniki raznih verozakonskih družb; dalje deželno zastopstvo Gorice in Gradiške in Istre in mnogo visocih osob; nazadnje: društvo rudečega križa, goriška trgovinska zbornica in kmetijsko društvo deput cije raznih mest, društvo, Edinost, vete-runsko društvo, Schiller-Verein, društvo zoper trpinčenje živalij, vodstvo Revoltella, slovensko delalsko društvo, slovanska Čitalnica iu katoliška družba.
S ovenske deputacije je vod i g. Nabergoj. — G. Nabergoj nagovori cesarjeviča po slovensko in ga zagotovi največje udanosti slovenskega ljudstva do presvitle dinastije, na kar mu predstavlja deputtcije, s katerimi je princ govoril v lepej hrvaščini, govoril je namreč Be vsakim udom deputacije posebej iu vsacega izpraševal o njegovem stanu itd. Ko-nečno pa se zahvali vsem deputacijam skupaj skoro od besede do besede tako le: Veseli me, da ste me dočP pohodit, poznana je več udauost Slovencev do prestola; sprejmite sr-dačno moje priznanje in zahvalo. —
Vse nazoče je ganila prijaznost prestol-nega uastopuikn posebno pa to, da ae je princ z njimi razgovarjal v lepej materinščini. Kakor smo pozvedeli, zna cesarjevič Rudolf izvrstno češko in hrvatsko in vidi se iz vsega, da je prijatelj Slovanom; še moramo omeuiti, da ga je tržaški župan, ko je sprejel mestni zbor, nagovoril italijansko, a cesarjevič je odgovoril po nemško, ko pa pride do Nabergoja, ram cesarjev.č ga nagovori blizu tako — le: ,,Po imeuu sodim, da ste Slovan," temu je Nabergoj pritrdil in z njim je potem princ tudi najdalje se pogovarjal po hrvatsko. Z veseljem pristavljamo še, da cesarjevič poudarja vse besede, kakor rojen Slovan. —
Kaj se je v Trstu zarad tega opazovalo, tega za dene« nočemo popisati, ker nam to viši obziri zabranujejo. —
Le to hočemo zaznamovati, da je bilo slovenskim deputac jam od neke Btrani močno priporočeno, da morajo s princem govoriti nemški ali pa fraucoski, kar pa so vse deputacije od prvega začetka odbivale in javile, da bi v skrajnem slučaju rajši govorile fran-coBki, nego nemški. —
Reklo ae je deputacijam tudi, da višji vojvoda ne zna slovenski, a visoki gospod sam je ono gospodo Bijajno na laž postavil. V srcih vseh, kateri bo videli to in govcr.li s cesar-jevičem, zapustil je on ti.k mogočeu vtisek, da bodo vedno mislili nanj z največjo ljubeznijo n udanostjo: Bog žjvi, Bog ohrani našega cesarjeviča Rudolfa, ta klic zdaj najrajše ponavljajo tržaški Slovenci. —
Potem se je peljal cesarjevič v Ilotel de la Ville ter obiskal vojevodo Württemberga. — Ob 6. je bil na ladiji Miramar obed, h kateremu je bilo povabljenih IG odličnih gospodov.
Zvečer je bilo mesto tako krasno razsvit-Ijeno, da morebiti še nikoli ne tako, mi vsaj take svečave še nismo videli; popi sati je m mogoče, kedor je videl ni, ne more si je misliti; ladije v luki so bile v vilinsko divnetn čaru, mesto ob morskih obalih je bilo opasano se stotero gorečimi verigami, okolica je vsa v svitu žarela in — Indipendente ju obešen visel na veUrnicah neke temne hiše in zobmi škripal, ker mu je svečava račun prekr.žala.
Zvečer je carjevič obiskal opero v poli-teami Rosseti. Gledišče je bilo natlačeno, sprejem navdušen, veiikansk. Ko je zapustil gledišče po končanem drugem dejanji, spraznilo se je tudi gledišče, ker vse ga je hotelo spremiti do morske obali.
Ko je stop.l v voz, hoteia mu je uboga vdova izročiti prošnjo, ali policija je branila. Cesarjevič je to opazil, pomiguil starej materi k sebi in sprejel prošnjo, ljuistvo pa mu je navdušeno klicalo. Potem Be je, spremljau od velike množice, katera ga tudi v Bilnem dežju ni zapuBtila, vozil po mestu in šel na ladijo Miramar k počitku.
Ob šestih zjutraj je bil uže zopet na nogah , ob skal najprej brodovje ter vse štiri ladije natanko pregledal; potem se je peljal v velikanski miiu gosp. Economo, zelo se za-nimival za vse, vzlasti za velikansko kotlovišče. Popoludue se je peljal na Indiji Merkur k Lloydovemu arzenalu, kder so veliko ladijo Helios iz povojev odvili in v morje spustili. Od to i se je obrnil proti sv. Roku ter ogledal kaaamatao lad.jo Tegetthot, ki je v delu.
Ves dan je lil dež, kakor bi se bilo nebo odprlo, okoli pete ure pa se je zjasnilo in začelo je ljudstvo vreti iz vseh krajev proti ključu S. Carlo iu železnici. Proti šeateni, ko se je cesarjevič na železnico peljal, da odrine na Dunaj, nabralo se je 20 000 do 30.000 ljudstva pred železnico in grmeli so živijo, evviva klici, da je od bližnjih sten odmevalo ; poštni voz ni mogel tkoz veliko gujt čo ter ae je moral vrniti.
C. k. nameatnik je spremil do Divače carjeviča, ki je bil na vaeh postajah z buruimi živioklici sprejet.
Z odkritosrčno ljubeznjivostjo si je carjevič pridobil najlepšo zmago, ljubezeu tržaških prebiva'cev. Bog ga živil
— Trie b ter Tag blat t od zadnje anböte je prinesel jako zauimiv članek: „Es w rd schon besaer werden". V tem članku primerja primorske Slovane a čehi ter j'tu obeta boljše čase. „Kakor na češkem, tako je tudi na Primorskem prvobitni rod slovanski. Slovani na Primorskem so se začeli čutiti in si popolnoma enakravno8t pribore, ko pa bo to zgodi, potem nastopajo boljši časi. Kakor Schönerer in njegova strauka, ki čez Podmokle škili, enako se bo morala tudi v Trstu odreči priviligiranemu gospost\u mala stranka ter priznati Slovanom enakopravnost, ker enakopravnost je državna misel, katero vresničiti ae prizadeva sedanja vlada. To misel gojiti,
vtrjevati in Širiti, je naša dolžnost in vseh državljanov in — gosposk. — Naj stori vsak Bvojo dolžnoft — es wird schon besser werden. Ta izjava je toliko pomenljivša, ker jo nahajamo v vladnem glasilu, katera za nas še pred malo časom ni imela dobre besede.
— Statistika izdržavnega zbora. Nekdo je izračunil, da je v zadnjem zasedanji vsega vkup G9 poslancev od desüice in 85 od levice govorilo. Poslanci desnice so govorili lGGkrat, levičarji pa 209krat; prvi so govorili 33 ur, drugi pa 58 ur, prvi so govorili 39.000 vrst stenogr. protokolu , levičarji pa 69.000 vrat. Lev čarji so toraj veliko večkrat govorili ko naši, dostikrat o praznih rečeh, in vendar se pritožijo, da jih naši še govoriti ne pustč.
Za mesec maj
ali tudi
adventni čas.
je pri nas na prodaj lepa podoba prečist. Spočetja M. D. (malana na platnu), visoka 1.42 cm. in 59. ein. široka, ki bi bila prelep kinč za vsako cerkev. Velja 35 gld. Z tkvir-jim po naročilu 15 do 30 gl. več. Sprejemlie in izvršuie pa tudi vse druga naročila za olep šanje katol. cerkev.	(3)
Katol. bukvama.
Huda "bolezen,
ki se čedaJje bolj Siri med ljudi.
Ta bolezen so začne v želodcu; če so hitro ne pomaga, zboli celi život, posebno pa obisti, jetra iu vsi prebavljajoči organi; tak človek postano tako slaboten in reven, da ni več za ta svet, in le smrt ga zamore odrešiti. Ljndjo dostikrat sami no vedó, kaj jim je. Oe si pa bolnik stavi spodaj naštete vpra šanja, potem bo že vedel, pri čem da jo.
Vprašanje: Ali me boli, ali me tišči, ali težko diham po kosilu? Ali ni noli,i teža na mojih prsih, ali se me ne prijemlje omotica? Ali niso oči bolj rumenkaste ? Ali nimam zjutraj, kedar se zbudim, gostili slin na jeziku, v nebesu in med zobmi ? Ali nimam nekega neprijetnega vzduha v ustili? Ali me ne bode ob straneh in v plečih ? Ali ne čutim na desni strani, kakor bi se jetra hotele razširiti ? Ali me ne prime neka omotica, kedar se ravno po konci postavim? Ali jo moja voda iz obisti malo ali zeló barvana, ali jo gosta, (kar se vidi na dnu posodo, če en čas stoji)? Ali je po kosilu in večerji moj trebuh napet in napihnjen? Ali se mi riga?
Te prikazni ne pridejo vse na enkrat, pft kjer jih je le neknj, prerokujejo navadno, da pride za njim huda bolezen.
Če se bolnik dolgo časa nič no zdravi, do,bil bo suh kašelj, in večkrat mu bo slabo prihajalo. Cez en čas postane koža suha in grdo rnjavkasta. Boke in noge bodo navadno potne in mrzle. Bolj ko jetra in obolé, bolj pogosto so ponavljajo revmatične bolečine, proti kterini skor ni pomoči.	(1)
Zato je dobro in potrebno, da se ta bolezen precej Iz začetka zdraviti začne. In sicer imamo zoper to bolezen dobro zdravilo, ktero bolezen kmalo prežene, ter želodec, jetra in ves drob v krathem tako okrepča, da človek dobro prcbavlja in zdrav postano. — To je „bolezen na jetrih", in zdravilo zoper njo so imenuje „sliiiker-okstrakt", napravljeno iz rož, in so izdeluje v Ameriki za lastnika gosp. A. J. Whita, ki ima svoje zaloge v Novem Jorku, v Londonu in v Frankobrodu na Meni. To zdravilo ozdravi zgoraj popisano bolezen popolnoma. Cena 1 steklenice 1 gl. 25 kr. Zaloga v Ljubljani! Jul. pi. Trnkoczy; v Gorici J. Christofoletti; v Kudolfovem Dom. Kizzoli.
Lastnik je A. J. Withe V Frankobrodi na Meni.
TeltKrnilrnf denmnt telle ¡¡ maja.
Papirna rent» 76 47 ~ ftfeherna rent» 77 05 Zlata renla 9 ! 7ft — lS601emo ¿ríavno oosojiln 134 — Kankin« uitoij« 816 — Kreditne akcije V98 40 — Lotiao
1 7.60 - — Cen. kr. cekini 6.53 — 20-irankov 0.31
Razlaganje sv. rožnega venca
za vse dni meseca maja z dodatkom navadnih molitev; devetdnevnice iu tridnevnice, kakor tudi nekaj pesem. Po nemškem predelal in pomnožil o. Ilrisogon M. Z lepo podobo na čelu.
Velja trdo vezana v pol plutnu 75 kr.; v pol usnji 80 kr. Vse usnate 95 kr., z zlatim obrezkom pa 1 gld. 15 kr. Po pošti po 5 kr. več.
Dobivajo se v katoliški bukvami na stolnem trgu, h. št. 6.
Obseg knjige jo sledeči: I. Zakaj iinitnio Marijo častiti in kak6? (t.— 4. dan.) Kako Marijo častimo z rožnim vencem (5. in 6. dan.) Kaj pomeni križ, vera, upanje in ljubezin, Gospodova molitev, angelski pozdrav? (7.—15. dne.) Potem sledi razlaganje 15 skrivnost veselega, žalostnega iu častitega rožnega venca. (IG.— 30 dan); 31. dan: Usmili so duš v vicah.
II.	Navadne molitve: Juterna in večerna; meddnevno molitve; rožni venec naše ljube gospč presv. Sred. Sv. maša. Spovcdne in obhajilne molitve. Lavretanske litanije. Devctdncvnica — tridnevnica.
III.	Pesmi: Mariji Dcvici rožnovenski, Tebo Marija želim posloviti itd. vsili vkup 11 Marijnih pesem. (2)
Knjižica je toraj prav prpravna za šinar niče, zraven pa tudi za druge čise, kakor adventne, Marijnih praznikov in splih za lastni in drugih poduk. Bodi tedaj vsim toplo priporočena.
Sveto leto
je ravnokar izšla knjižica. Obsega na 128 str.:
a)	Molitve pri obiskovanji treh cerkev s trojnimi litanijami, ki se edino smejo pri službi božji moliti, t. j. vsih svetnikov, Matere Božje m preiv. Imrns Je usovega.
b)	Poduk oodpustk h. Jutranja in večerna pobožoost; sv. msša ; križev pot in rožni verne.
c)	Sostavek popolnih odpustkov, ki se za-trore,o vsak dan meseca zadob ti; sostavek nepopoln h lahko zadobljiv h odpustkov.
Potem takem kjiž ca ni le za zdajno, am pak tudi poznejša sv. leta pripravna in zarao raznih molitev in dodatka o odpust k h vedno podučljiva in polna duhovnega dobička za verno ljudstvo.	(2)
Velja z lep m zavitkom 20 kr., vezana 35 kr.
v katoliški bukvami.
Umetne
zobe i., zobovje
postavlja po najnovejšem amerikanskem sostavu
v zlatu, vulkanitu brez bolečin. Plombira z zlatom itd.
Zobne operacije izvršuje popolno bre« bolečin s prijetnim mamilom.	(4)
A. Paichcl,
zobni zdravnik poleg Ilradeckega mosta v I. nadatr.
Službe išče
orglavee In eerkovuiBi,
ki je leta 1878 orglarsko šolo cecilijauskega dtuštva v Ljubljani z dobrim uspthom dovršil, in vtč časa to službo opravlja ter je tudi /.možen pisauja nemški in slovenski, kar lahko s spričali dokaže. Stsr je 36 let in oženjen. Več povč	J. Kosiček, uradnik,
frančiškanske ulice, h. št. 4 (i)	v Ljubljani.
Organist in cerkovnik
se išče za faro «favor. Pismeni oglasi d<-1. maja. Pošta Salloch a/d Südb&hn. (5)
Pri spisovatelju Matiji Majarju v Celovcu, Kalvaritnberg, se uobe siedete knjige:
IPravila, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavjanski jezik pisanu v hervatsko-serbskom narečju, tako da književen ¡Slovenec tako lahko razume, kakor bi knjiga bila spisana po slovenski. V Ljubljani 1848, v osmini, strani 130, velja 50 kr.
Sveta Etra ta Ciril i Metod
slavjanska apostola, tisučletni spomenik na leto 803. Na jednej strani s latinskimi , na drugej s cirilskimi pismenkami, tiskana v narečju hrvatsko-serbskom, književnomu SloveLCU jako lehko razumljivem. V Zlatuom Pragi, 1864 v 12c;n*, strani 176. Pameti godna kuji-ž ca tiskaua pred 18 leti in razlaga slavno eucykliko Njih Svetosti papeža Leona od 30. sept. 1880. Velja 50 kr.
(JKajeimii pravopis slavjanski, to je slovnica ali mluvnica slavjanska. Ob srga pet blovnic: cerkveno-sloveusko, rusko, liorvatsko-sei bsko, čtsko iu poljsko. V lehko razumljivom horvatsko-srbBkom jeziku. V Zlatuom Pr8gi 1865 v osmini, strani 136, velja 2 gld.	(3)
ftiavjasi, časnik slovstven i uzajemen za Slavjaue književne i pros\č,ljene. Polo bo-stavkov- s latinskimi, polo s cinlskimi pismenkami, v jako razumljivom horvatsko-serbskom jez ku zanimivega obseg«. V Celovcu 1873, 1874. 1875; v osmin', strani 160. Vnjaletuk po zuižauej ceni vsak zvezek mesto 3 gld., 2 gold.
o
'm O
rs
A
«i O
Ph
V a ž n o z a vsako h i h o!
Cela m 1 z n a oprava iz Iritaifieia srebra
za le 8 gld.
Elegantno delo, ne zarujavi, in so vedno tako ohrani, v podobi in barvi pravega srebra, in je najboljša tvarina za lnlzno opravo, razun srebra Za 8 gl. so dobi cela mizna oprava iz iinjliiiljšega britanskega srebra. Dobri stojimo, da ostano oprava vedno bela. 6 nožev iz britanskega srebra z angležko jekleno ostrino, 6 vilic iz britanskega srebra, fina in težka roba, 6 žlic iz britanskega srebra, 12 žličic za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečni zajemnik iz britanskega srebra,
1	znjomalnik za juho iz britanskega srebra, težko, dobro blago,
2	lepa svečnika,
3	jajčne posodice,
6 tac, lepo izdelane,
1 posoda za poper ali sladkor,	(2)
1 presejalnik za čaj, 6 tačic za nožo in vilice
51 kosov.
Naroči se proti poštnemu povzetji, ali pa da se denar naprej pošlje.
Zaloga britanskega srebra C. Langer,
Wien, II. obere Donaustrasse 77.
Opomba. Komur bi oprava no ugajala, pošlje naj jo v 10 dneh nazaj in bo dobil svoj denar nazaj razun poštnih stroškov.
Važno za vsako hišo!
o
o »
p-o
CT*
o
dajatelj in odgovorni urednik ip dei.
. zikoi ledii  Ljui.