Ček. račun: Ljub-I funa št. lU.blO ta 10.144 za inserate; Sarajevo 4lv 7">b! Zagreb štv. VJ.OI1, Praga-I Jiinaj 24.74* U p rn » a . Kopitar-leva b. telefon W Naročnina mesečno 25 I )tn, ca možem-»ivo 40 Din — nedeljske izdaja ce* loletno % Din, za tno/.eiu«lvot2(>DiD Uredništvo je v Kopitarjevi uLb/III Telefoni nrednlitva: dnevna alnžba 2099 — notna 2994, 2994 In 2099 Izhaja vsak dan ajntraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku Lažni patriotizem »Povsod živi množica takšnih patriotov, ki s pomočjo patriotizma opravljajo svoje posle«. (Masaryk v najnovejši knjigi Emila Ludvviga »Duch a čin« — Rozmluvy s Masary-kem.) V tako mladi državi, kakor je naša Jugoslavija, ki ee zanjo resnični patriotje celo preveč bojijo, misleč, da ni spričo zunanjih vihpr-jev še dovolj globoko pognala korenin, je očitek pomanjkanja patriotizma ali kar nepatrio-tičnosti kaj udobno orožje proti političnemu nasprotniku. To orožje je lahko tudi zelo učinkovito, ako ne daš nasprotniku možnosti, da se brani. Toda z blestečim geslom jugoslovanskega nacionalizma, to je s svojim monopolom na patriotizem, je mogla Jugoslovanska nacionalna stranka slepiti množice našega naroda samo, dokler se niso pokazali sadovi njenega dela. In če bi naše ljudstvo ne bilo poznalo njenih voditeljev že iz svobodnih političnih bojev in svobodnega političnega udejstvovanja, bi se mu odprle oči ob pogledu na sadove štiriletnega samovoljnega šarjenja gosposke iz JNS, ki se mu zdrave ljudske sile, ki poganjajo iiz korenin, niso mogle upreti ali vsaj deloma pa-ralizirati njenega razdiralnega dela na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Čigavo delo je ta indiferentnost za važna narodna vprašanja, ki pogosto režejo v blaginjo vsega naroda in države, to usihanje kritičnega duha, to fatalistično sprejemanje vsega, kar pride od zgoraj, kakor da je bakšiš, ki pade z mize in ga svoboden državljan ne sme kritično preceniti? Zakaj tako pojema med narodom zaupanje v pravico? Povsem naravno, ako jo je narod toliko let zaman iskal pri gospodi v JNS, ki je dajala ritem vsemu lavnemu življenju. Kdor ubija pravni čut, ubija tudi državljansko zavest, in ta gotovo ni patriot, pa naj to dela v imenu patriotizma. Kdor ne pusti ljudstva do besede, da lahko 60odločuje pri reševanju javnih vprašanj, ga odbija od države in vzgaja v njem brezbrižnost in brezskrbno zavest, da bodo že drugi vse prav ukrenili; vse bo prišlo samo po sebi. Tako si tudi ljudstvo kaj rado osvoji »politiko prekrižanih rok«, kakor je neki član Jevtičeve vlade pravilno označil gospodarsko politiko vlad JNS. Učinki gospodarske in kulturne politike JNS su preveč otipljivi, preveč jih čutimo vsi n:. lastni koži, da Di bilo treba na dolgo o njih govoriti. Kolikor ni bilo gospodarstvo prepuščeno svobodni igri v smislu kapitalističnih načel, so odločevali gospodarsko močnejši sloji. Mamon se vedno laže uveljavi kakor volja šibkejših, bodisi kmetov ali delavcev, še posebno, ako ni dana možnost, da se združijo v strumnih organizacijah. O jasni gospodarski in socialni |>olitiki, ki bo gledala v bodočnost, pod vladavino JNS sploh ne moremo govoriti. To je bilo nesmotrno krpucanje in zadelavanje trenutnih razpok, ki so nastajale na zastareli barki Nujno smo morali zaiti v gospodarski kaos, iz katerega bo danes toliko težje izvleči naše gospodarstvo, ker ga je noter zapeljala prečud-na politika kapitalističnih vodil, prekrižanih rok in po-;kušanega etatizma, ki v naši preinla-d; birokraciji ni mogel najti potrebne opore. Stranka, ki si je prisvojila monopol na patriotizem, ki jo je g. Uzunovič proglasil še pred kratkim za »edini instrument notranje in zunanje politike« in ki pušča za 6eboj po večletnem gospodarjenju takšne razvaline na vseh področjih javnega življenja, je resničnemu patriotizmu, pravi jugoslovanski misli silno škodovala. Zakaj nikjer ne uspeva prava domor vinska ljubezen tako kakor na vrtu politično, gosoodarsko in socialno ter kulturno urejene države, v kateri vidi državljan jamstvo za mirno in varno življenje njega samega in družine ter njegovega podjetja. Zadovoljen državljan je tudi najboljši vojak! Zidati je treba od spodaj navzgor, državo moramo graditi na zadovoljstvu posameznika in družbe, in ne postavljajmo je na pesek lepo donečih rečenic, ki so slučajno v modi! »Prošlost smo pustili za seboj.« je nedavno dejal g. Jevtič; »mi moramo gledati v bodočnost.« Prav zato, ker nam je pri srcu bodočnost našega naroda in Jugoslavije, smo se te dni večkrat ozrli nazaj, da bi z vso ostrino razčlenili politiko JNS in bi z razkritjem njenih usodnih napak obenem ludi pokazali pravo pot v bodočnost. Z razpustom narodne skupščine, ki je bila pač sok JNS, in z razpisom novih volitev, je vlada dala znamenje, da je politike JNS in tudi mož, ki so zanjo odgovorni, konec. Pogled nazaj bo volivcem odprl oči v bodočnost. Sadovi politike JNS nas ne morejo presenetiti, ako le malo pomislimo, kakšen program si je stranka začrtala in iz kolikšnih vetrov so se zatekli vanjo politiki. Vse te može najrazličnejših nazorov in najrazličnejše politične prošlosti je družila ena sama vez, to je vez jugoslovanske skupnosti. To je bilo vendar Dremalo. to je bilo pravzaprav odveč! Kje pa je tetlai obstojala resna politična skupina ki je računala na uveljavljenje svojih idej in ki bi zanikala jugoslovansko skupnost? Mar so politične skupine, ki so bile potisnjene v opozicijo, zanikale Jugoslavijo? Prav radi tega jc bilo našim javnim interesom in tudi ugledu naše države v 6vetu škodljivo, da je vladajoča JNS skušala opoziciji pritisniti na čelo žig odnadni-Stva. Vse resne politične skupine so odločno za ohranitev ter notranjo in zunanjo okrepitev Jugoslavije; zato je bilo to poudarjanje v programu JiNS povsem otlvišno. Temeljno vprašanje, to je os, okoli katere se je vselej In se še danes suče vsa politika, vsa politična umetnost ne samo pri nas, ampak v vsaki tlržavi, je pač to: K t. k o na j se kaka država, vrhovna varuhinja vseh državljanov, ohrani in akreplja. Da sc mora ohraniti, je vsakomur jasno, tla mora rasti in se okrepljuii, istoiako, in med Jugoslovani y tem oziru nikoli in nikdar ni bilo nobenega Nova italijanska kolonijalna pustolovščina v Afriki? . . • da vzamejo Abesiniji svobodo Italija je že spravila mnogo vojaštva v Afriko in novi trans- mmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmm:* porti odhajajo — Abesinci so pripravljeni na obupen odpor (Jf f f ff){jf Q SC Tit « * Rim, 12. febr. b. Delna mobilizacija, ki jo je izvršila Italija od 5. do 11. februarja, je izzvala v vseh državah precejšnje vznemirjenje. Poleg mobilizacije dveh divizij so poklicani pod orožje tudi rezervisti letnika 1911 ter rezervni častniki in podčastniki raznih kategorij tehničnih čet, ki so odslužile svoj rok v l. 1910, 1912 in 1913. Mobilizacija, tako se uradno zatrjuje, je bila izvršena vsled opreznosti in zaščite meje italijanskega kolonialnega področja v Afriki. Za pomiritev jav- nosti se v uradnem poročilu poudarja, da mobilizirani rezervisti zaenkrat ne bodo poslani v vzhodno Afriko, temveč bodo le v domovini zamenjali aktivne vojaške enote, ki so bile postopoma od-premljene v Eritrejo že v teku lanskega leta. V uradnih krogih se trdi, da smatra italijanska vlada vse storjene ukrepe kot obrambo, energično pa bo nastopila diplomatskim lotom pri abesinski vladi, tako, da se zamotani položaj po možnosti uredi na miren način. Letala že na potu v Afriko V Tripolis je v začetku tega tedna odletelo r Eritrejo čez Kairo nekaj skupin italijanskih vojnih letal. Med njimi so bila tudi težka bombna letala, ki jih je Italija poslala na abesinsko mejo za vsak slučaj. Ta letala so letela čez egiptsko področje, ker je pred kratkim stopila v veljavo italijansko-britanska konvencija o ureditvi letal-skoga prometa, ki jc bila podpisana ravno pred dvema mesecema. Na podlagi te konvencije je dala ludi egiptska vlada svoj pristanek, da smejo preletavati italijanska letala čez njeno področje. Seveda pa velja to le za potniška in trgovska letala, ki vozijo na progi čez Egipt in britanski Sudan. Jasno pa je, da nihče ne more kontrolirati, če letijo v zraku vojaška ali pa potniška letala, ker se ta letala na egiptskem področju ne spuščajo, temveč letijo dalje. Ultimata še ni bilo Na pristojnem mestu izjavljajo, tla je netoJ-na vest, da bi bila italijanska vlada poslala Abesiniji ultimat. Res je le, da je italijanski poslanik v Addis-Ahebi dobil nalog, da naj protestira zaradi obmejnega incidenta 29. januarja, kakor je svoječasno protestiral zaradi incidenta pri Gon-darju (17. novembra 1934) in pri Ualuali (6. decembra 1934). 80.000 Abesincev čaka Italijane Tukajšnji listi poročajo po informacijah iz Londona, da ima tudi intervencija angleškega poslanika v Addis Abebi le malo izgledov v uspeh. Abesinski cesar je prežet z miroljubnimi težnjami, toda radikalni elementi mu onemogočajo, da bi se v neposrednih pogajanjih med abesinsko in italijansko vlado rešil neprijeten spor. Če intervencija italijanskega poslanika ne bo imela uspeha, bo italijanska vlada, kakor se uradno zatrjuje, prisiljena, da stori energične ukrepe proti Abesiniji. Po istih poročilih so se abesinske čete uta-borile pri Gerlogubiju na področju, ki je oddaljeno le nekaj kilometrov od Afduha, kjer so montirale tudi radio-postajo. Abesinske čete so se itlahorile na 400 km dolgem pasu ob reki Tug-hafan vse do Harara. Na tej bojni črti faka okoli 80.000 abesinskih vojakov, ki so vsak trenutek pripravljeni žrtvovati svoje življenje za domovino. V tukajšnjih dobro poučenih krogih se trdi, da so navodila, ki jih je dala italijanska vlada svojemu poslaniku v Addis Abebi, da se rešijo spori, ki so nastali med obema državama vsled zadnjih prestopkov na meji, zelo energična. Italijanska vlada zahteva, da abesinske oblasti storijo ostre ukrepe proti rušilcem miru. ki iz abesin-skega področja vpadajo na področje italijanske Eritreje. Kar tire pogajanj, ki jih je zahtevala svoječasno abesinska vlada glede določitve, komu pripada cona pri Ualualu, poudarja italijanska vlada, da so to cono italijanske čete zasedle že pred dvomi leli ter da so v njej italijanske čete zgradilo močne utrdbe in si postavile radio postajo. Zaradi tega sc čudi italijanska vlada, da jo Abesinija šolo sedaj pričela ugovarjati, da pripada to področje njej. Poliubiti italiiansko zastavo . . . Danes je italijanska vlada poslala v Addis Abebo prvo ostro diplomatsko noto, ki je sicer zelo ostra, toda še ni ultimatuin. V tej noti zahteva italijanska vlada, da ji Abesinija plafa veliko denarno odškodnino in da mora italijansko zastavo pozdraviti abesinska častna četa. Pred mi- ' mohodom mimo zastave bo moral poveljujoči častnik poljubiti italijansko zastavo. Razburjenje na Japonskem Tokio, 12. lebruarja. AA. Italijanske vojaške priprave v Abesiniji so zbudile največjo pozornost japonskega tiska. V japonskih političnih krogih prav nič ne skrivajo svojih simpatij za Abesi-nijo. Italijanske politike v poslednjem času na Japonskem ne morejo razumeti. Nejasno stališče Italije do Japonske zastran Rusije in italijanska politika v Evropi, pravijo japonski listi, ne moreta najti odobravanja v japonskih ^.olitičnili krogih. V Angliji: „Sodelovanje med Francijo, Italijo in — Anglijo London, 12. februarja, b. V londonskih političnih krogih vlada glede na spor med Italijo in Abesinijo še vedno precejšen optimizem ter se splošno smatra mobilizacija dveh italijanskih divizij le kot pritisk na abesinsko vlado, da da zadoščenje Italiji ter da nredi sporna vprašanja na miren način. Poudarja se, da ni izključeno, da bo tudi sedaj prišlo do izraza angleško-fran-cosko-italijanskega sodelovanja, ki se je ugodno izkazalo že ob priliki saarskega plebiscita kakor tudi pri odstranitvi spora, ki je nastal med Jugoslavijo in Madjersko vsled atentata v Marseilleu. Ženevski dopisniki sicer poročajo, da ni izključeno, da se bo sklicala izredna seja Sveta Zveze narodov. Vsekakor pa je Velika Britanija sklenila, da v tem vprašanju intervenira, ker končno spor med Abesinijo in Italijo le ni čisto itali- V Parizu: „Uhrep za preplašitev .. Pariz, 12. februarja. AA. Havar poroča: Listi izražajo prepričanje, da je in ostane mobilizacija dveh italijanskih divizij samo ukrep za preplašitev. Vsi listi izražajo željo, uaj bi Abesinija poskrbela, da se napravi konec obmejnim incidentom in da se spor na miroljuben način uredi. Razumljivo je, pravi »Petit Parisien«, da bi nadaljevanje teh incidentov moglo škodovati ugledu Italije, zato je hotel Mussolini napraviti naglo in energično gesto, podobno na svoj način brennerski gesti, to je, da je Italija pripravljena tudi na vojaško odpravo, da uveljavi svoje pravice. Vzlic temu f.s upamo, da se bo napetost dala ob pravem času kanaluirati na pot miroljubne ureditve spora. Denarja ni Rimski dopisnik =>Matina« pa doznava, da je po sodbi vojaških izvedencev pač malo verjetno, da bi se letos mogla izvršiti prava vojaška odprava janska zadeva, temveč imata v njem svoje interese j Finančne zapreke se zdi, da so še tehtnejši pomi Velika Britanija in Francija. slek zoper takšno odpravo kakor vojaške težave. 50 letnica prodiranja v Abesinijo Italija je 5. februarja 1885 zasedla Eritrejo ob Rdečem morju Italija je začela svoj pohod proti Abesiniji pred 50 leti. Ravno dne 5 februarja 1885 je zasedla na afriški obali Rdečega morja malo ribiško mestece Massaua in s tem položila prvi kamen k svoji kolo-nijalni zgradbi. Massaua je prirodno pristanišče za Abesinijo in izhodišče tudi za gornji Sudan. Ko je Italija imela v posesti to postojanko, se je pojavila naenkrat močna struja, da je treba zavojevanje Abesinije nadaljevati, medtem ko je druga struja od nobene koristi, ker je požrla ogromne vsole denarja, od sebe pa ničesar dala. Tistih pol milijona prebivalcev je bilo tieba vedno z uvozom prehra-niti. Toda pri Abesincih samih se je pojavila na cionalistična struja, ki zahteva povratek Eritreje k abesinskemu cesarstvu. Zaradi tega je zadnje čase Italija kljub ogromnim, a jalovim žrtvam začela zopet utrjevati to postojanko. Somalija zna z velikimi denarnimi investici zahtevala, naj se napravi konec akciji, ki ne more j jami postati rodovitna kolonija. Pridelovanje pa biti kaj drugega kot dragocena pustolovščina. Cri- ; vole je zelo napredovalo in obeta .še večje uspehe, spi. ki sam ni bil navdušen za abesinske aventure, • Toda tudi tukaj se je vzbudil abesinski naciona- je slednjič le pristal na to, da se pohod nadaljuje, j lizem, ki je zaustavil pot italijanskim prodiranjem Poslal je v Abesinijo vojsko, močno 30.000 mož, a i v notranjost dežele. je inoral doživeti, da so jo armade abesinskega ce- j Pri zadnjem francosko-italijanskem sporazumu sarja dne 1. marca 1896 pri Adui popolnoma razbi- i je padla odločitev Itidi glede Abesinije. Medtem ko le. Od takrat so Italijani postali previdni. V no- j so od leta 1900 dalje evropske velesile čuvale nad tranjost Abesinije niso več silili. Toda zasedali so začeli na desno in na levo od Massue rdečemorsko obalo ter istoako južno obalo Somalije, kjer so si že leta 1889 podvrgli prve neodvisne sultanate. 1905 je italijanska vlada uradno proglasila Somalijo in Eritrejo za kolonije. Od takrat naprej se je italijanska vlada posvetila zamisli, da bi do Abesinije prodrla od severa dol, začenši s Tripolisom in Cirenajko na sredozemski obali ter prodirajoč dalje proti jugu. 1911 je Italija zavojevala Tripolis in Cirenajko, toda prav za prav ju je vojaško popolnoma zasedla šele leta 1931. Zn Italijo rdečemorska kolonija Eritreja ni bila Italija pošle 250.000 IttOŽ Rim, 12. februarja, c. Italijanska vlada vodi vse priprave glede ekspedicije proti Abesiniji zelo tajno in previdno. Na zunaj se hoče dokazati, da gre samo za to, da reši Italija svoj prestiž v vzhodni Afriki. V resnici pa gre za to, da Italija izrabi nejasno stališče velesil in pri tem navideznem zavlačevanju pridobi čim več na čau. Italiji nikakor ne gre samo za to, da reši svoj prestriž in svoj kolonialni položaj v Afiiki samo z navadnimi diplomatskimi pogajanji. To se najbolj vidi iz tega, da se je danes popoldne ob 4 se« t al vrhovni italijanski vojni svet v poslopju generalnega štaba vseh Italijanskih vojnih sil. Na tej seji vojnega sveta je bilo sklenieno, da je treba v najVraj em času poslati v Eritrejo 275.000 mož. Italijanski generalni štab je vprašanja. Zato mora odpovedati v svoji politiki vsaka politična stranka, ki bi si nadela na svoj prapor samo j*eslo »Živijo država«, toliko prej pa stranka, ki bi za 'o gesio skrila kake druge interese. prepričan, da bi to število zadostovalo za kazenski pohod nad Addis Abebo. Vsi zastopniki tujih velesil so se danes zopet zglasili v italijanskem zunanjem ministrstvu in zahtevali pojasnil glede priprav na abesinski meji. Italijansko zunanje ministrstvo jim je izjavilo, da ponavlja isto, kar je snoči izjavilo angleškemu veleposlaniku, siru Rricu Drummondu. Temu je bilo izjavljeno, da izvaja Italija samo preventivne ukrepe in da se v vsem drži sklepov ženevskega sporazuma, s katerimi je bila abesinska zahteva po takojšnjem razpravljanju pred Svetom Zveze narodov stavljena z dnevnega reda. Glavna odločitev o nadaljnjem postopanju proti Abesiniji pa bo padla najbrž šele 14. februarja, ko se v Rimu sestane veliki fašistični svet, ki kot vrhovni organ fašistične stranke vodi vso italijansko politiko. Ta bo istočasno sprejel sklep o stališču Italije napram londonskemu sporazumu In obenem ''zdeiai ves načri, i'ako si z*muiia ekspanzijo Italije v vzhodni Afriki. Abesinijo, je lo jamstvo sedaj padlo in Italija ji dobila proste*roke. tako od Anglije kakor tudi on Francije, da »si zavaruje svoje interese v Abesiniji«, to ke pravi, da jo po potreči in, če bo mogla zasede. Vojaška moč Abesinije Neznani so podatki o vojaški moči abesinskega cesarja. L toliko je znano, da je sadnji cesar Se. lasje posvetil svojo največjo skrb organizaciji ar made, ker je pravilno predvidel, da bo prišlo dt spopada z grabežljivo Italijo. Poklical je v deželo razna vojaška odposlanstva, ki so abesinsko vojsko vežbala in organizirala. Ze dolga leta se nahajajo \ Abesiniji močna odposlanstva belgijskega, norve škega in angleškega generalnega štaba, ki so si mu zadnje čase pridružili še genernlštabni častniki japonske vojske. Danes lahko postavi cesar So-iasja dobro organizirano vojsko 100.000 moderno opremljenih mož s 3.000 strojnicami in kakimi 500 topovi. Tudi bombna letala se nahajajo že v Addi-Abebi, kar za deželo, ki meri 1,120.400 kvadratnih kilometrov (štirikrat več kot Jugoslavija) in Šteje 11 milijonov prebivalcev, še ni veliko, n vendar že upoštevanja vredno, nko primerjamo sedanjo vojsko z ono, ki je pred 50 leti nainllilila Italijane. Polon tega je brez dvoma, da bi abesinska vojska v pri meru, da res izbruhnejo sovražnosti, takoj narasla ker razpolaga Abesinija s tajnimi zalogami orožja, ki si jih je zadnja leta nabavila s pomočjo najnovejšega prijatelja — Japonske. Pred dvema letoma je abesinski zunanji minister sklenil z Japonsko neke pogodbe, za vsebino katerih bomo izvedel' šele. kadar bo Italija hotela napasti lo ponosno, skozi stoletja svobodno cesarstvo sredi Afrike. Baje obstoja namen, tln bo Italija od Zveze narodov zahtevala mandat nad Abesinijo. Če se te temu ne bo podvrgla prostovoljno, hoče Italija svoj cilj doseči z nasiljem. Anglija in Francija pa sla so baje zavezali, da bi v primeru spopada pomagali prevažati orožje. Zveza narodov, čije članici str iaito iiaiija in Abesinija, pa bo brez moči gledala, kako se bo abesinski narod boril m »vojo svoboda Nov blok Stockholni, 12. febr. c. 14. februarju se sesta ne v Stockholinu velika gospodarska konferenca skandinavskih in baltskih držav. Ta konferenca ima 7,n cilj. ustvariti močen gospodarski blok na severu Evrope. To konference se udeleže Danska, »vedska. Norveška, Finska, Estonska, Latvija in Litva. 1'oleg gospodarskih problemov se bodo obravnavali tudi ostali politični problemi, ki so nn Inevuem redu, iu ni izključeno, da bo diplomacija vseh teli držav izrabila priliko, da ustvari tc- Čudna zahteva Nemčije: Zanimiv predlog iz Berlina skandinavskih in baltskih držav melje za močan politični blok. ki ua.i vzdrži ravnotežje na severu Evrope proti vzhodu iu proti zapadli. Berlin. 12. febr. c. Danes s« se na berlinski univerzi vršile velike demonstracijo proti Litvi. Teh demonstracij še ni udeleževalo samo dijaštvo, ampak so tudi profesorji duli duška svojemu pa-iriotičncinii razpoloženju. Manifestacije so se vršile sami) v notranjih prostorih univerze, tako da policija ni imela nič dela. Plebiscit v Avstriji? Samo pod tem pogojem pristopi Nemčija v podonavski pakt Neodkriti zakladi 2» Organizirajmo pridelovanje zdravilnih in dišečih rastlin Dunaj, 12. febr. e. V krogih zunanjega ministrstva vlada prepričanje, da bo nemška. vlada v svojem odgovoru na povabilo, naj se pridruži podonavskemu paktu o ne-vmešavnnju, ki ga priporočata Italija in Francija, napravila veliko uetaknost. V zunanjem ministrstvu imajo na razpolago namreč vesti, dn hoče Nemčija sicer prijaviti svoj vstop v ta pakt o nevmešavanju, toda pod izrecnim pogojem: da se mora namreč v Avstriji vršili ljudsko g 1 a -s o v a n j e proti ali za sedanji režim, proti ali za n a r o d n o s o c i a 11 -s t i č n o g i b a n j e. Odkar je Nemčija v Po-saarju dobila tako veliko zadoščenje, se hoče sedaj vreči na to, da zahteva povsodi odločitve s pomočjo ljudskih glasovanj. Kako naj se obvežem, pravi nemška vlada, da boni ščitila avstrijsko neodvisnost in da se ne bom nikdar vmešavala v notranje zadeve Avstrije, če pa z gotovostjo vem, da me kliče velika večina avstrijskega ljudstva samega, naj se vmešavam. Ce bo pa avstrijsko ljudstvo v svobodnem glasovanju poti mednarodnim nadzorstvom povedalo, da ne inara k Nemčiji da odklanja narodni socializem, pn tem se bom jaz, Nemčija, rada obvezala za vse čase, da se v avstrijska vprašanja ne bom vmešavala in da bom neodvisnost te države /. vsemi silami podpirala. Avstrijska vlada je vsled toga, čeravno ne polaga velike važnosti na le vesti, ki so v smislu italija.nsko-francoskih dogovorov naravnost absurdne, vendar le nekoliko nervozna, kar se vidi tudi iz tega, da je avstrijski zvezni kancler že opetovano odgovoril na nemške zahteve po plebiscitu v Avstriji, ter povdaril. dn bo Avstrija imela ljudsko glasovanje. kadar ga bo ona hotela, kadar bo avstrijska vlada sama prišla do prepričanja. da je potreben, ne pa na željo ali na zapoved kakšne fuje vlade. Kako more Nemčija misliti, da bodo evropske sile njeno zahtevo vzele za resno! Nemčija še ne bo poveljevala v Avstriji. Vsi ti pakti in .sporazumi, o katerih je zadnje ea.se odmevala vsa Evropa, se torej vedno bolj oddaljujejo v sivo bodočnost. Nemški odgovor - os oren Berlin. 12. febr. b. Tukajšnji dopisnik »United PreSs« pričakuje, da bo še tokom tega tedna Nemčija odgovorili! na angleško-francoske predlogo. Po teli informacijah bo Nemčija v načelu sprejela idejo vzhodnega paktu, odklonila pa bo vsako vojno jamstvo. Nemčija bo tudi odklonila vsako garancijo za neodvisnost Avstrije, izjavila pa ho svojo pripravljenost, da sodeluje v konzul tativnem paktu. Dalje bo Nemčija sprejela v načelu sklenitev letalskega Lokama, istočasno pa bo izjavila, da za sedaj še ne more sodelovati nn razorožitveni konferenci. Krvava obletnica na Dunaiu Dunaj, 12. februarja, b. Ob obletnici socialno-demokratske vstaje, ki je izbruhnila 12. februarja j 1934, so sc danes po vseh cerkvah vršile maše za-I dušnice za žrtvami vstaje. Mlajši komunistični ele-! menti so skušali že včeraj povzročili nerede, tako i na Dunaju kakor tudi v pokrajini. Tako je po-I licija snoči v Kalzenleudgebenu pri Dunaju in nn I Leopoldbergu odkrila tajna zborovanja komunistič-i ne mladine. V prvem mestu je aretirala 160, v ■ drugem pa 120 komunistov, ki so prav za prav šc otroci, med katerimi pa je tudi nmogo inozemcev. Aretirani mladeniči so bili danes po večini izpu-| ščeni na svobodo, le kakih 10 jc policija pridržala v zaporih. Berlin, februarja 1935. Danes,_ v času »ErntedaukfedU, v času, ko Neinčiju z naravnost okrutnim kontingenti ranjeni krivi vrat uvoznikom poljskih pridelkov zato, da krije svoje potrebe žita in hrane v splošnem doma, v času, ko v Franciji protestira narod in hoče, dn se zaščiti pred konkurenco poljskih pridelkov iz tujih kmetijskih držav, je s tem povsod sproženo vprašanje gospodarske samostojnosti. Kolikor nam je■ vpogled dovoljen v Sovjetsko Rusijo, preje pretežno poljedelsko državo, se sedaj njena naročila gotovih stvari žc hitro krčijo in to kaže na porast notranjega pridelovanja v državi. Tedaj je tudi iiusiiiu kot. prva agrarna država na potu k avtarkiji, torej k želji, da pridela vse doma in ne uvaža nič iz tujine. Tako se, — zato sem i Rusijo sploh omenil — standarizira blago, posebno rastline za industrijske svrho v Ru-i siji na ta način, da pride samo prav prvo-1 vrstno blago kot tako na trg, medtem ko se blago druge in tretje vrste predela v domačih tvornieah na alkaloide in ekstrakte. ki tudi — ker so delani iz, odpadkov — konkurirajo industrijskim državam, kakor Nemči-| ji in Ana-Iiji, na celi črti. Radi teh činjenic danes že lahko matematično irotovo predvidimo čas, ko bodo izvažale le one države, ki bodo »smešno poceni« medtem ko bodo države, ki otl tega žive, potisnjene v ozadje, ako si same ne pomagajo z razvojem v uvtarldčni smeri naprej. 1 Pri nas — predvsem kmetijski državi — kjer zn prebitek poljskih pridelkov doma pod nobenim pogojem ni konzuma in kjer industrijskih izdelkov manjka na vse strani, tako da moramo glavne izdelke šc vedno uvažati, nastane radi tega lahko hud položaj, , ako ga pravočasno sami ne obrnemo (v ko-! likor se ne obrača naravnim potem, kar je zadnje čase precej razveseljivo dejstvo in se posebno glede tkanin in oblačilne industrije v splošnem opažu lep napredek). Res je. da bodo pretežno industrijske države še j vedno rade kupovale nekatere stvari za svoje industrijske produkte, če vzamemo te v zameno, to mednarodno sporazumevanje je mogoče amo med velikimi tvrdknmi in ravno naš slovenski kmet bi bil izročen mogoč-i nim oderuhom, agentom petičnih tvrdk, ako j si ne pomaga sam. Urez velikega kapitala je pa ta pomoč mogoča edino le potom zadrug. Topoclcdno , so zadruge v pravem smislu organizirane edino v Sloveniji in v Dalmaciji, vse ostale so bolj zadružna trgovina na več ali manj Obletnica kronanja papeža Pij a XI. Belgrad, 12. februarja, m. Ob 13. obletnici papeževega kronanja se je danes dopoldne ob 11 poklonila apostolskemu nunciju Pelegrinettiju vsa lu-kajšnja katoliška duhovščina ter zastopniki vseh katovliških društev z belgrajskim škofom Rodičeni mi čelu. Popoldne od 5—7 pa je bil v nuncialuri velik sprejem, na katerega so med drugim prišli tukajšnji belgijski, albanski in poljski poslanik, za-stopnika avstrijskega in francoskega poslaništva in drugi. Sprejema se je udeležil tudi trgovinski minister dr. Vrbanič, nadalje zastopnika zunanjega ministrstva Bakotič in dr. tiolia ler veliko število belgrajskih katoličanov. Vatikan, 12. febr. c. Danes so v Vatikanu z velikimi slovesnostmi proslavili obletnico kronanja sv. očeta Pija XI. Točno ob 10 so se v sikslinski kapeli in pred njo začeli zbirati vsi cerkveni dostojanstveniki. cerkveno plemstvo, ves diplomatski zbor in pa zastopniki italijanske kraljevske hiše in italijanske vlade. Ob 10.35 je sv. oče v slovesnem sprevodu zapustil svoje stanovanje in se podal v kapelo, kjer je sedel na prestol. Sv. mašo je nato daroval kardinal iz Bologue. nakar je bil opravljen slovesen »Te Demn«. Sv. oče je nato vsem podelil svoj apostolski blagoslov. Nato so v stranskih dvoranah člani diplomatskega zbora iu predstavniki cerkvenega plemstva izrazili svojo udanost sv. očetu Pijn XI. Ob 12.30 sc je sv. oče v istem slavnostnem sprevodu vrnil v svoje sobane. Ves dan je prihajalo v Vatikan nešteto čestitk od vseli evropskih vladarjev in najvišjih predstavnikov državnih oblasti. Berlin. 12, febr. c. V berlinski katoliški katedrali s\. Hedvike je danes berlinski škof dr. Barres opravil slovesno sv. opravilo ob obletnici kronanja sv. očeta Pija XI. Sv. mase se. je udeležil v<-s diplomatski zbor in pn predstavniki nemške in pruske vlade. Po sv. maši je nuncij priredil ulovnsen sprejem * nuncialuri. Pariz. 12. febr. c. Kardinal Verdier je danes v katedrali Notre Dame daroval slovesno sv. mašo ob priliki obletnice kronanja sv. očeta. Prostrana katedrala je bila polna vernikov. Sv. opravila se je udeležil diplomatski zbor z nuncijem Mnglio-nijein na čelu. Predsednik republike in predsednik ilnde -la po-lala svoje Zastopnike. Nn>vi varnostni komisar Koroško - Slovenec kapitalistični podlagi (ako smemo rabiti to besedo), tako zveza srbskih zadrug, ki je organizirana precej kot dobro akcijsko društvo. Seveda se zadruge težko bavijo ravno z onimi produkti, za katere je potrebna l'a-brikacija in dolgoletni strokovnjaki, da lahko p i oil on os n o izkoriščajo vse agrarno-indu-strijske panoge. Danes se hočem dotakniti snino lekovitili in dišečih rastlin, z,a katere imamo pri nas, pod pogojeni, da delamo aH''zadružno, ali pu z, velikimi kapitali, zelo ugodne pogoje. ---Francija ima iz teh rastlin letno milijonske dobičke v trgovski bilanci, in Španska se radi lekovitlh in dišečih rastlin ter eterskih olj v svoji bilanci vidno popravlja. Posebno pri propadu vinogradništva in vinskega izvoza, kjer mora kmiat delati za. pusto ceno, je organizacija pridelovanja in izkoriščevanja lekovilega rastlinja na razumen način važen problem. Žal-ostiio je, da se je dozdaj prepuščala ta panoga skoraj izključno večjim ali manjšim trgovcem, večjim ali manjšim poštenjakom in da se zato naše blago kupuje s precejšnjo previdnostjo. Temu bi se dalo odpomoči samo s tem, da bi resna zadruga sama izbrala in svojevrstno markirala svoje pridelke, ki bi si kar sami napravili pot. Zato je pa neobhodno potrebno, ila tudi slabe odpadke teh tvarin porabimo in je s tem dana resna potreba po tvor-nici. I/, raznih ozirov se tvorniške koncesije pri nas ne dajejo rade. Tukaj bi mogoče naleteli Slovenci še na gotove odpore, če bi si hoteli postaviti za to izkoriščanje svoje tvor-nice. Financiranje take tvornice, tako za nabavo strojev, kakor za obratni kapital, bi se že dalo izvesti, ako bi pravilno zamenjali materija! za stroje ter se naslonili za začetek na to ali ono že obstoječe trgovsko ali zadružno organizacijo v deželi. Ponuja se sicer precej »vegctabilij« iz vseh delov sveta, toda res standardizirano blago, kjer bi kupec bil gotov, da kupi vsakokrat, ko kupi, precej isto blago, je na svetovnem tržišču zelo redko in potem tako drago, da se za njega plačujejo amaterske cene. Nasprotno je navadnega blaga toliko In vedno na novo se pojavi ta ali ona zemlja na svetovnem tržišču, da se s tem pritiskajo cene navadnemu blagu neprenehoma bolj navzdol. Tukaj nam je res možno, odpreti si v Sloveniji narodni zaklad, ki bi pomagal našim najrevnejšim, če ne popolnoma preko življenjskih težav, vsaj v toliko, da hi jim dal dober dnevni ali letni priboljšek. Volitev v Angliji ne bo London, 12. februarja, b. Popolnoma nepriča-| kovano je vlada zmagala pri drugem čitanju načfta o indijski ustavi. Delavska stranka je izročila pro- j tipredioge, ki so bili zavrnjeni s 404 proti 183 gla-! sovorn. Proti zakonskemu predlogu niso glasovali samo laburisti, temveč tudi desničarski konservativci pod vodstvom VVinstona Churchilla. Baldvvin je odločno zahtevat, da se sprejme vladni predlog, j j da se ne sme prav nič popuščati, ker to zahtevajo ; interesi britanskega imperija. Ob koncu svojega i govora je Baldvvin izjavil, da se vlada doslej ni j bavila z vprašanjem novih volitev ter da so vse tozadevne vesti neresnične. Njegova izjava je vzbudila pravo senzacijo v parlamentarnih krogih, zla-j sli pa v krogih opozicije, ki je vedela že celo za dan razpisa volitev. . Polom kolhozov v Rusiji i Berlin. 12. februarja. AA. DNB poroča iz Moskve: Na drugem kongresu kolektivnih gospodar- | slev je govoril komisar Jnkovljev o položaju kolek- 1 tivnili gospodarstev. Izjavil je, dn vzlic velikemu uspehu stranke v borbi zoper kmetska gospodarstva posameznikov, novoustanovljena kolektivna gospodarstva se niso zadosti organizirana. Praksa zadnjih dveh let ie dokaz, da primanjkuje strokovnih kmetov in da ni dovolj razvito čustvo odgovornosti iu discipline. Snežni zameti Split, 12. februarja. 1>. Viharji na liški progi še vedno divjajo. Po poročilih, ki jili je dobila prometna uprava, se dela na čiščenju proge z vso energijo nadaljujejo. Vendar pa jc na nekaterih mestih čiščenje proge vsled poledice in viharja nemogoče. Brzojavni in telefonski promet je do Ši-veriča vzpostavljen, od Siveriča do Knina pa je nemogoč. Tudi na morju divja hud vihar in je ladja Dubrovnik . ki je odpiula snoči ob S.30 proti Trstu, priplula davi ob 3 nazaj v Split, ker ni mogla nadaljevali poli. Tudi ladja .Ttvnr;, ki vzdržuje promet na progi Split-Brač-Matkovič, so je morala vrnili v splitsko luko. Tudi promet s Splitom in okolico zelo trpi, Iz notmnje politike Celovec, 1. februarja. 7.;' n«. vega varnostnega komisarja za Koroško ■'t in>- m van g. Vilibald Perko. ki ima tako v rokah p ; aino policijsko ob asi na vsem Koroškem. Novi vaincstni komisar izvira iz slovenske družine. N,c-^ov oče je bil svo čas znnil živinezdravnik v Skrlji l oki ler zaveden Slovenec. Bral novega varnostnega komisarja pa je poštni uradnik v Jugoslaviji. Novi varnostni komisar se seveda culi Nemca, Upajmo vsa ? dn bo do naše manjšine objektiven in pravičen! Za Zlatevim - Radev Sofija, 12. februarja. 1). Po najnovejših vesteh -c lahko pričakuje nova krila bolgarske vlade. Trdi se. d,-t j.e ministrski predsednik general Zlu-tev sklenil, da odstopi ia da bo na njegovo mesto prišel prosvetni minister general Radev. ki je imel daljšo konferenco t zunanji niininisirom Balolovim iu drugimi političnimi osebami. Berlin. 12. febr. b. Dopisnik »United Pressa poroča, da ie bivši nemški cesar Viljem prosil, da se mu dovoli y?qi trimesečno bivan'" na dvorcu v Bad-ilninhiiro-u Osebne vesti Belgrad. 12. februarja. O. D ingot in Hribar, j industrije!- v Ljubljani, jc bil odlikovan z redom jugoslovanske krone 3. stopnje. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani so napredovali za svetnike v četrti skupini 2. stopnje dr. Anton Mauri, dr. Željko .1 e g I i č , dr. ! Anton B r u m e n in inž. Ciril Peternol; zn svetnika •">. skupine inž. Ivan G liha; za poverjenike ti. skupine: inž. Vladimir Mikuš in inž. Boris K a ris; za višje pristave 7. skupine inž. Marjan Saj o vi c, inž. Milan M i k u ž in inž. Dinko K ulji 5. Z odlokom prometnega ministra je premešče na na poštni urad v (idžacib Marija Pšenifnik. dosedaj pomožna uradnica 9. pol. skup. v Novem Sadu. Belgrad. 12. februarju, tn. S kraljevim ukazom ter na predlog prosvetnega ministrstva, n na pudingi Mena p_> zakona o državnem svetu in upravnem sodišču, je bil razveljavljen ukaz. ki se nn-nnša na napredovanje v 6. poj. skup. veroučlteljn Feliksa Tavčarja iz Ljubljane. Drobne vesti Rim, 12. febr. b. Snoči je prišlo v Rim 280 članov dunajskega glasbenega društva Schuberibund [vxi vodstvom Kicntza. To društvo priredi v Rimu dva koncert«. Berlin, 12. febr. b. Na berlinski univerzi so bile danes demonstracije visokošolcev, ki so prOI< rnli ..».<.: i: t..i„.i: ....-------- .. .-------■ oi.tvarv, *lt.ul 1,1 lljt'llt.*illll |A*slt/|NUI|ll prOII nemški manjšini v hlajpedi. j Ali ste vpisani v volivni imenik ? Iz Zagreba poročajo, da je bilo vloženih vse polno reklamacij zaradi pomanjkljivosti volivnih imenikov. Tako je samo Jugoslovanska nacionalna stranka dala pobudo za 3500 reklamacij, Jugoslovanska narodna stranka pa za 2000 reklamacij. Tudi druge politične skupine vlagajo reklamacije. V Zagrebu je okoli 60.000 meščanov vpisanih v volivne imenike. — V smislu zakona ima vsak volivec pravico zahtevati popravo volivnega imenika glede kateregakoli volivca. Volivni imeniki so javni in volivec itna pravico prepričati se, ali je tudi 011 vpisan v imeniku. Vclivci, poglejte na občini, ali ste tudi vi vpisani! (V Ljubljani v domovinskem uradu, II. nadstropje, soba št. 46.) Če so vpisani v volivni imenik, naj se zanimajo posebno oni, ki dosedaj iz kateregakoli vztoka šc niso volili (ali so bili prem'adi, ali pa so se pozneje doselili). Za volivni imenik se za. nimaite tudi detični, ki ste premenili slanovanje od zadnjih volitev! 90.000 Din za zadruge Bivši minister Preka, član upravnega odbora Zveze hrvatskih zaduig za Besno in Hercegovino v Sarajevu, je obiskal kmetijskega ministra dr. Drago-tina Jankoviča in mu izročil spomenico s prošnjo za pomeč zvezi. Zveza rabi denar, da omogoči revizijo zadrug. Minisler Jankovič je nakazal zvezi enkratno podporo v znesku 00.000 Din. Resnična volja krat/a Aleksandra »Obzoiv, ki v zadnjem času odločno posega v notranje politično življenje, naglasa v svojem zadnjem uvodniku, da se mnogi povsem neupravičeno sklicujejo na avtoriteto pokojnega kralja Aleksan. dra kol pobudnika šeslojanuarske politike. Člankar opozarja, da je kralj Aleksander napovedal šestoja-nuarsko |x>lit>iko s posebnim manifestom, ki daje tej politiki ob.dežje začasnosti. V smislu tega manifesta bi doba le politike morala biti kratka. 1 udi v svojih izjavah je kralj Aleksander poudaril, da je šestoja-nuarski režim začasen. Tako ie Julesu Saue. vveimi dejal: Na misel mi ne pride,"da uvedeni v državi avtoritativni režim brez nadzorstva: po^nsle jj hočem dati pravi parlamentarizem in pravo demokracijo, s pomočjo pravičnega volivnega reda.« Tudi g. Peter Živkovič, tedanji ministrski predsednik, je tedaj izjavil, da je iz kraljeve proldamacije razvidno, da jc nalcga šestojanuarske vlade omejena. Vlada bo zapeljala državo v zdrav demokratizem. Dala ji bo uslavno življenje. Kralj je sicer ukinil začasno parlamentarizem. (oda parlamentarizem je k jub temu ostal njegov idral. V bistvu je ŠestOjanuarska politika prenehala 3. septembra 1931, ko je kralj Ale. ksander dal državi ustavo. Že nekateri členi ustave same dajejo možnost spremembe ustave. Povsem kri-vično je torej, ako nekateri izrabljajo avtoriteto kralja Aleksandra in nc omenjajo, da jc kralj hotel demokracijo. Tudi listi, ki zahtevajo preureditev državne organizacije, nikakor niso proli državnemu edin-stvu. sama uslava dokazuje, da je mogoče ohraniti narodno cdiuslvo, čeprav sc prizna hrvatska, srbska in slovenska individualnost. To dokazuje tudi kraljeva primera v izjavi časnikarju Fergusonu, da je razmerje Hrvatov, Srbov in Slovencev nasproti državi takšno kakor razmerje Angležev iu Škotov na. sproti Veliki Britaniji. Razdvojenost v JNS Belgrad. 12. febr. m. »Bogve. koliko sej sc l>o še vršilo« — tako jc i/javil predsednik JNS Uzunovič včeraj ?n sni kurjem nn vprašanje! če jo bila seja zaključena ali se bo še nadaljevala. Kakor (jc bilo pričakovati. 1111 včerajšnji seji ni prišlo do ni K aki h sklepov. Sklenilo se je samo to, iln se bo seja nadaljevala, kar se jc tudi danes zgodilo. Danes so prišli na sejo predsednik JNS Uzunovič, dr. Marinkovie, dr. Sr-skič, dr. Kramer, Pucelj, Demetrovič, šnmeji-k.ovič,_ Mihajlovič, Kuinanndi, Tomašič in Timo-tijevič. Seje se pa niso udeležili Matica, Kova-čevič, minister za gozdove in rudnike Popovič in Maksimovič, za katerega pravijo, da je zbolel. Vodstvo JNS se tudi na današnji seji ni moglo zediniti v pogledu stališča te stranke do vlade minstr. predsednika Jevtiča. Tako sta na današnji seji odločno zulitevuln Marinkovič in Demetrovič, da mora predsedništvo JNS nemudoma opredeliti svoje stulišče napram novo stvorjeni politični situaciji v državi. Oba govornika, ki sta zastopala najnepomirljivejše stal išče v vodstvu JNS napram vladi g. Jevtiča, sta ostala v manjšini. Ostalo predsedstvo JNS po govoru Uzunoviča, ki je članom vodstva JNS priporočal skrajno pomirljivost, ni osvojilo njunega predloga, temveč se jc postavilo na stališče, da stranka, ki je danes pravzaprav ni več,, počaka na proglas kraljeve vlade. Da bi se vodstvo stranke kakor tudi poslanci in članstvo te stranke ne razbežalo, je bilo sklenjeno, da se bodo seje vodstva JiNŠ vršile permanentno. ..... Ob I popoldne je zapustil narodno skupščino predsednik JNS Uzunovič. Časnikarjem, ki so pa obstopili ter ga vprašnli, če je bil sprejet kak sklep, je odvrnil,- da sklepov še ni. ker se je treba malo dalj časn posvetovati. Uzunovič je izjavil, dn se bo seja jutri dopoldne nadaljevali). Živahnost v Zagrebu Zagreb, 12. februarja, b. V najširših zagrebških slojih vlada veliko zanimanje za bodoče dr-žavnozborske volitve, kar prihaja posebno do iz raza pri reklamacijah v volivnih seznamih. Med , tem ko je lani bilo v Zagrebu samo 200 reklamacij, ! jih je bilo od razpusta parlamenta pa do danes že nad 3.000. Računa se, da bo šlo v Zagrebu na volišče okoli 58.000 volivcev, morda pa bo število naraslo celo na 60.0(10. Politično življenje je postalo zelo živahno jn vodijo se zlasti pogajanja'med-opo zicijo. Dr. Maček je včeraj, izjavil, dn bo nastopil pri bodočih volitvah Dejal je, du bo vse kakor na voliivah nastopil, čo se mu bo to omogo č"0- Bodoče volitve se splošno smatrajo kol velik notranjepolitični do godek. ★ Kaj pa naredile manjšine? Iz Novega Sada poročajo, da so |)rcdstavniki Schvvabisch-deutscner Kulturbunda sklenili, da ponudijo g. Jevtiču svojo kaudidaiuro na vladni iisti. Doslej še ni znano, kaj bo storila skupina dr. Hiisslingerja, ki je v opoziciji proti oficielnemu vodstvu nemške narodne manjšine. 150 ljudi na shodu. Vodstvo Jugoslovanske narodne stranke, ki je v rokah g. Hodžerc, je sklicalo v Zagrebu shod Shodu je predsedoval jalrob Supilo. Govorili so Milan Deric, odposlanec osrednjega od-bora iz Belgrada, Sitna Dokmatiovič, tajnik narodne stranke v Zagrebu, dr. Ištmatiovič iu drugi. Naglasih so, da zahleva narodna stranka tajne volitve, svobodo tiska in združevanja. Govorniki so dejali, da pomeni nastop g. Jevtiča spremembo do^edanj' notranje politike. Shoda se je udeležilo 140 do 151 ljudi. Belgrad. 12. februarja, m. Davi je lukaj umrl po daljši jn hudi bolezni bivši glavni ravnatelj jugoslovanskih državnih železnic intr. Dimitrij Sre-plovič. Pogreb bo jutri, dne 18. februarja. Dunajska vremenska napoved: Mrzlo vreme se bo omililo. Zvečanje tajanja podnevi. Oblačnost se bo zvečala z možnostjo snega Zasedanje baltskega sveta Nastopni govor bana dr. Puca Ljubljana, 12. februarja. Na današnji seji banskega sveta ae je predstavil novoimenovani ban g. dr. Dinko Puc, ki je imel ob tej priliki naslednji govor: Gospodje člani banskega sveta! Ko prevzemam službeno dolžnost kot novi šef dravske banovine sem prav iskreno vesel, da pozdravim celo vrsV starih znancev in prijateljev, s katerimi me veže dolgoletno poznanstvo in medsebojno prijateljstvo Nismo novinci v javnem delu, ne vi, ne |az. Cisto nepotrebno je vsled tega, da poudanam go tova načela, ki so sama po sebi razumljiva. Ce to storim, storim radi tega, da dam znova poudarek vsem principom, ki nas morajo voditi pri našem delu. To velja predvsem za načelo državnega m narodnega edinstva. Ni potrebno, da potrebo državnega in narodnega edinstva posebno poudariam, kajti to je baza, na kateri stojimo in brez katere tudi nas ne bi bilo. Na tej bazi stojimo tem lažje, ker vemo, da vzdržujoč to načelo, ne žrtvujemo niti najmanjše od našega slovenskega in kulturnega programa. Vemo, da je ravno Slovenstvo na)bol| zaščiteno v tej državi in da tudi narodno in državno edimstvo ni nikdar nasprotovalo zahtevam naše ožje domovine. Toda, na kar polagamo prav posebno važnost in na kar moramo prav posebno paziti, to je nacionalna vzgoja našega naroda. Ce so drugi veliki narodi čutili potrebo da z vsemi silami, da z vsemi sredstvi in z neskončnimi denarnimi žrtvami podpirajo nacionalno vzgojo, je to za nas še veliko bolj potrebno, ker ne moremo izgubiti niti enega človeka, niti pedi naše zemlje. Za nas je potrebno, da z vsemi silami preprečimo zlohotno propagando naših zunanjih in naših notranjih sovražnikov, da pripravimo ves narod za veliko idejo celokupnosti in skupnih ciljev. To je, kar moramo zasledovati pri vzgoji našega naroda, idejo celokupnosti mu moramo vcepiti v dušo in srce, ker bomo baš s tem pripomogli našemu narodu do boljše bodočnosti. Pa ne samo nacionalna vzgoja je potrebna, potrebna je tudi kulturna in etična vzdoja. S kriminalnimi duhovi ne moremo delati nacionalne politike. Z ljudmi, ki so duševno mani vredni, ne morete braniti domovine. Le tisti, ki je d ševno neomadeževan, ki ima dobrosrčnost in kulturno srce, more biti dober nacionalist. Zato bomo z vsemi sredstvi delali, da narod vzgojimo v teh smernicah, porabili bomo vse naše kulturne institucije, privatne kot državne, od ljudske šole pa dn univerze, ki morajo vse služiti nacionalnim kol državnim interesom. Zato bo naša pažnja prav posebno posvečena tem ustanovam. V zvezi s tem mora biti posvečena naša skrb tudi gmotnemu stanju našega naroda. Postaviti mo ramo vse naše narodno gospodarstvo na zdrave temelje in naša skrb mora biti, da čimorej ozdravimo rane, ki iih ie narodnemu gospodarstvu usekala svetovna kriza. Struktura naše Dravske banovine je nekoliko drugačna kot pa struktura drugih banovin. Sicer tudi pri nas t"ori glavni del prebivalstva kmetski stan, vendar pri nas je premalo zemlje, da bi moglo vse kmečko prebivalstvo dobiti kruh na domači grudi. Prvi sin, ki prevzema posestvo, se še nekako preživi, četudi ima že on velike težave in se mora boriti dostikrat s pomanjkanjem in revščino. Toda za drugega in tretjega sina ni več kruha v domači hiši. Ta mora iti po svetu ali v šolo, ali v trgovino, ali v obrt. Zato je povezanost med posameznimi stanovi pri nas mnogo večja kot pa v drugih krajih in ie radi tega težko razmotrivati vse samo iz enega stanovskega stališča. Mi moramo gledati na vse zaslužke, ki so mogoči, in pri tem vpoštevati to, da moramo v interesu posameznih stanov, posamezne panoge narodnega gospodarstva kolikor mogoče združiti Postavitev našega gospodarstva na dobro podlago bo naiboliša rešitev raznih socialnih in drugih problemov. Naša naloga je v prvi vrsti, preskrbeti našemu ljudstvu zaslužek To ie pravzaprav pro blem našega časa Ne krčiti prejemke, ampak dvi* niti kupno moč naroda, to bo pravo sredstvo, da ublažimo sedanjo neznosno gospodarsko krizo. Zato se bomo morali posluževati še sreditev, ki jih poznamo v borbi proti krizi. Delati bomo morali z vsemi silami na to, da dvignemo donos naše zemlje, da se znižajo železniški tarifi za prevoz blaga, da se pametno in racionelno eksploatirajo naši gozdovi, da se dvigne tujski promet, predvsem pa, da se z javnimi deli pomaga ljudstvu preko težkih časov. Vesel sem, da je kraljevska vlada sprejela v svoj program veliko investicijsko posojilo in da |e že danes zasiguran naši domovini Sloveniji velik del posojila, ki ga vlada namerava najeti za izvršitev javnih del. Vsai cestna zveza Slovenije x morjem je danes že zagotovljena, ravno tako tudi transverzalna cesta od Št. Ilia na morje, ter zveza iz Belgrada preko Dolenjske na Gorenjsko. Poleg tega se nam pa obeta tudi nekaj železniških zvez. Vsa ta dela bodo že nekoliko ublažila našo krizo. Seveda pa pri tem ne smemo računati samo na državo, ampak moramo tudi s svoje strani storiti vse, kar je mogoče, da se pomaga našemu narodnemu gospodarstvu. Prepričan sem, da bo to nastoianje banskega sveta našlo razumevanje tudi v naši javnosti, katera sicer čestokrat poudarja, da so banovinske dajatve nekoliko oretežke in prenapete. Kakor vsak človek ve, da se v današnjih težkih časih davčna bremena ne smejo pretiravati, vemo tudi mi. Toda treba je vpoštevati, da prihranek v gotovi točki ne pomeni štednje, ampak zapravljanje in težko obremenitev naroda. Tudi se morate zavedati, da v resnici davščine same po sebi niso nikoli ubile naroda. Kajti, če se porabi denar, ki ga narod da, za njegovo korist, bo vedno imel več od tega, kakor če se zanemari vsa javna uprava in se ničesar ne izda v ta namen, za kar se ie plačevalo. Vaša naloga, gospodje, ie, da omilite trdote tozadevnih dajatev. Vaša naloga je, da presodite, kaj narod lahko prenese in česa ne more prenesti. Mi bomo izvrševali vse, kar boste vi našli za dobro in pravilno in glede česar vemo, da je strpliivo. Če se bomo na prepričali, da ie breme pretežko, bomo skušali revidirati svoje stališče. Če se nam posreči, da na ta način vsai nekoliko odpomoremo našemu narodu, smo mnogo dosegli Jasno ie. da bo banska uprava v socialnem pogledu zasledovala tiste cilje, katere so označevali člani banskega sveta včeraj v svoii debati Potrebno ie. da se v pravem času zavre vir socialnega zla. Ceneiše je v pravem času skrbeti za mladino, da zraste in se vzgoji dobra in zdrava na duhu in telesu, kakor pa. da se jo mora pozneje zapirati ali pa vzdrževati v bolnišnicah. To so vidiki, s katerimi hočemo vztfaiati narod Kraljevska vlada ie izdala proglas. Kot eksponent te vlade se striniam s proglasom v celotnem obsegu. Ne striniam se pa s proglasom samo zato. ker sem eksponent vlade, ampak tudi zato, ker sem sam tega mišljenja in prepričan v svojem srcu, da so principi, katere je kraljevska vlada podčrtala, pravilni. Mislim, da ste enakega mnenja tudi vi, kakor tudi široke plasti našega naroda, katere so z vsem veseliem pozdravile ta proglas. Toda, £e stojimo na tem stališču, mislim, da ie treba vedno in povsod poudarjati, da smo res na začetku nove dobe, da prihaja nov duh v opravo države in da je potrebno, da se narod tega zaveda. Ne stojimo na ozkem piedistalu ene stranke, ampak na mnogo širši platformi sodelovanja vseh konstruktivnih sil države. Vsi so dolžni, da sodelujejo, in zato vabimo na sodelovanje vse tiste, ki dosedaj v politiki niso sodelovali, bodisi, ker so bili zapeljani, bodisi, ker so bili slabo informirani. Mi jih vabimo, da grade in da pomagajo narodu z vsemi močmi, da preobrazijo to zemljo, da preobrazijo dušo našega ljudstva in zgrade na ta ! način novo podlago za krepko in iako državo. Ako pa kdo noče, mu ne moremo pomagati. Čas bo šel preko teh ljudi, kakor bo šel tudi narod in zgodovina preko njih. Kar se mene samega tiče, dam iasno in precizno izjavo: Da bom storil vse, kar je mogoče za napredek domovine, da bom pravičen in objektiven. Vas pa prosim, da mi pri tem delu pomagate. Nato so čestitali novemu banu člani banskega sveta gg. Babnik, dr. Rezek in dr. Lipold. Pred prehodom na dnevni red je ban dr. Puc izjavil, da sam ni imel dovolj prilike, da bi banovinski proračun podrobno proučil, vendar pa I smatra za potrebno, da bi se, ker bo jutri debata o proračunu dohodkov, izvolil ožji odsek, ki bi te : dohodke proučil in skušal doseči soglasja. S tem i predlogom so se navzoči strinjali in je bil izvoljen i odsek, v katerem so gg.: Jereb, Goričar, Zadra-vec, Lovšin, Tavčar in Janžekovič. Na vrsto je prišlo poročilo načelnika g. dr. i Mama o obrti, trgovini,in industriji v naši bano- j vini. K poročilu so govorili člani banskega sveta Zadravec. Arko. dr. Sajovic, ki je stavil posebno Maribor, 12. februarja. V frančiškanskem samostanu v Mariboru je umrl snoči ol) četrt na 12 po daljši bolezni p. Ciril 15 račko. Pokojnik je bil rojen v Zibiki. okr. Šmarje pri Jelšah, dne I. julija 1880. 1. Gimnazijo je obiskoval v Celju in Kranju. Po končani VII. gimnaziji je vstopil v frančiškanski red in prejel 23. septembra 1903 redovno obleko. Po končanem novieijatu je dovršil gimnazijo v Gorici in nato bogoslovje v Kamniku in Ljubljani, kjer je bil dne 14. julija 1910 posvečen za mušniku. Po končanem bogoslovju so ga letu 1911 poslali redovni predstojniki v Maribor, za kaplana iu kateheta. Dodeljen je bil osnovni šoli v Krčevini. Bilo je to v dobi, ko je bila šola utrakvistična in so začeli uvajati nemške razrede. Bila je to doba najhujšega narodnega boja, boja zu obstanek slovenskega pouka na tej šoli. P. Ciril je z. vso odločnostjo vztrajal in se boril za slovenska jezik na tej okoliški šoli, zato ga je nemško-nacionalua »Marburger Zeitung« v svojih uvodnikih opetovuno počastila z laskavim »Windischer Hetzkaplan«. Bilo jc to zn časa delovanja proslulega šolskega upravitelja Wernitznigg-a (beri Verničniik), ki resolucijo. Dve resoluciji je predložil tudi b. sv. | je p. Cirilu skupno z nemškutarskim krajnim r\t._____, n_______T____u J _ n.. .I _ i. tr__i----uvoimii /It.lnl ven ,„/-,(. lo-/ni'n in Obersnel. Govorili so še Jereb, dr. Rezek, Koder, Golouh, Goričan, Zadravec, Snoj in Potočnik. Nato se je vršilo glasovanje o VIII. in IX. poglavju proračuna izdatkov v zvezi s predloženimi resolucijami. Sprejeto je bilo soglasno. S tem je bila razprava o proračunu izdatkov končana. Ljubljana - turistično središče Snoči je v »Ljubljanskem klubu« na prošnjo kluba ponovno predaval vodja ljubljanske občine, g. podžupan prof. Evgen Jare. Pred 14 dnevi je predavatelj, kakor smo tedaj izčrpno poročali, govoril o Ljubljani kot prometnem središču, nocoj pa o Ljubljani kot turističnem središču. Predavatelja .ie v uvozil toplo pozdravil predsednik kluba f?. dr, Windischer. V zvezi z zadniim predavanjem se ,ie predavatelj še enkrat obrnil na Ljubljano kot prometno središče ter je po svojili zadnjih informacijah razvil načrt, knkor ga je določilo gradbeno ministrstvo za ureditev prometnih zvez z Ljubljano. Omenil je hkrati ureditev ceste Ljubljana Sušak in cest, ki se stekajo v Ljubljano. Opisal ,ie rnto pogoje za Ljubljano kot turistično središče ter se bavil s klimatič-riimi in higijenskimi razmerami, z gospodarskimi razmerami (va'uta). z inozemskimi trgovskimi pogodbami, turističnimi konvencijami. z zmrznjenimi krediti, kontigenti in deviznimi naredim mi. kar vse ustvarja okol-nosti zn ita-od^n ali neugoden turistovski promet. Lega Ljubljane in njeno prometno omrežje :ie predestinirana za turistovsko središče. Zanimale tujcev pa vzbujata tako stara baročna Ljubljana, kakor tudi moderna s parki, kopališči in zbirkami. Ni pa predavatelj zamolčal liedostatkov lica moderne Ljubljane (mesarski trg in pokopališče pri Sv. Krištofu). Ljubljana prireja od leta do leta posebno atrakcije (velesejem z razstavami, slavnostni teden, gledališče in koncerti na prostem itd.) ter je že postala priljubljeno kongresno mesto. Kapaciteta prenočišč je približno enaka Celovcu. Kar se tiče turistovske propagande, napreduje ta od leta do leta. Manjka pn še smoterno organiziran enoten osrednji turistični ura. Organizacija izletov iz Ljubljane je še v povoju. Zlasti bo treba mnogo bolj izkoriščati izlete v lepa gorenjska mesteca. Cesta v Kamniško Bistrico in nova luška cesta bosta za ljubljanski turizem velikega pomena in ne manj cesta na Rušak. Pretiranih iluzij si seveda ne smemo delati, ker je zlasti dotok inozemcev odvisen od zunanje političnih razmer in je več ali ma.tij inozemski turizem moda. Pač pa bo treba toliko bolj gojiti naš notranji turizem. Za lepo prednašana jasna izvajanja so odlični poslušaVi izkazali g. podžupanu svojo hvaležnost z obilnim odobravanjem, v imenu kluba pa se mu je zahvalil predsednik g. dr. \Vindischer. šolskim svetom delal vse mogoče težave in ovire. Šlo je za ponemčenje Krčevine in Ko-šakov. Temu se je p. Ciril upiral z vso silo in ni klonil pred nasiljem nemškutarskim, dokler ni prevrat ob koncu svetovne vojne pri- nesel popolne zmage pravični slovenski stvari. Ostal je na tej šoli katehet še do leta 1922. Tega leta je bil izvoljen za predstojnika fran- r!ošek, predstojnik mestne policije lladoševič. ravnatelji srednjih šol in drugi. Občili zbor je vodil predsednik dr. Rnpotec, ki je imel idejen govor o pomenu Jadranske straže v skrbi za mladino, kateri je oskrbel oblastni odbor v zvezi s krajevnim odborom lep dom na Jadranu v Bakru. — Tajniško poročilo, ki je pričalo o živahnem delu v minu- lani uspele prireditve: Jadranska noč, dve akademiji podmladka JS. uspela prireditev Ijud-skošol-ske mladine, gospodarska predavanja o potrebi zveze Slovenije z morjem, organizacija velikega izleta v Celje. Finančno je najbolj uspela velika tombola. Notranje -delo se oči-tuje zlasti v prizadevanju, knko pritegniti mladino k zanimanju za vprašanja pomorske politike naše države. Nabavil se je propagandni filin za šole, oskrbeli predavatelji in podelile so se nagrade za samonikla dela. — Blagajniško poročilo je podal Silvester Rode. — Sledile so volitve ter so v novem odboru: predsednik dr. Rapotec, tajnik dr. Odon Šorli, blagajnik Silvester Rode, odborniki: garnizionar pod|>ol- lem letu. je podal agilni tajnik dr. Odon Šorli. i kovnik Nikolič, poveljnik 32. art. polka podpol- Članstvo je porastlo za 200 oseb ter šteje sedaj mariborska JS 1030 članov, pomnožilo se je število poinagačev od 120 na 227. Vršile so se Gasilstvo v celjskem in konjiškem okraju Letna skupščina celjske gasilske župe Preteklo nedeljo je imela celjska gasilska župa v mali dvorani Celjskega doma v Celju svojo redno letno skupščino. Skupščini je predsedoval iupni starosta g. Gologranc Konrad, ki je tudi poročal o delu gasilstva v celjskem in konjiškem okraju. Preteklo leto je bilo v vsakem oziru uso-depolno, vendar pa zaradi tega gasilci niso klonili glavo. Večinoma je bila že izvršena reorganizacija po zakonu o gasilcih. Večina čet se je razširila, poleg napadalno-obrambnega oddelka je bil skoraj povsod ustanovljen že tudi samaritanski, na mnogih krajih pa tudi kulturno-prosvetni odsek. V preteklem letu je bilo pregledanih 23 čet in izvršenih 6 delnih župnih vaj. Celjsko gasilsko iupo je v tej poslovni dobi zadel hud udarec, ko je umrl tragične smrti njen tajnik in poslovodja Jernej Vengust. Gasilstvo celjske gasilske župe je tudi sodelovalo pri vseh pogrebnih svečanostih za svojim pokroviteljem blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. ZedinUeljem. V bodoče ima župa v načrtu, da izvede še nadaljnjo reorganizacijo, v kratkem pa priredi v Celju dva tečaja, enega za vse častnike, drugega pa za vse tajnike, blagajnike in njih namestnike. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je pri celjski gasilski župi organiziranih danes 55 gasilskih čet in sicer 48 iz celjskega in 7 iz konjiškega okraja. V vseh teh četah jc vpisanih 1354 članov. V področju župe je bilo v tej dobi .55 požarov in sicer 32 malih, 12 srednjih, 6 večjih in 5 velikih. Največkrat gorijo gospodarsko^ poslopja, kar je značilno in utemeljuje sunt požigov iz dobičknljubja. Nn zavarovanih objektih je bilo 44 požarov, na nezavarovanih pa 8. Nn zn v a ro- kovnik Radovanovič, ravnatelj Modic. profesor Peršon, Drago Jug, Julij Jnreb, prof. Gorup, prof. Seunig, ravnatelj Edo Tvančič. Mario l Aršič, da se zadnjič poslove od svojega dušnega čiškanskega samostana in župnegn upravitelja pri Sv. Trojici v Slov. goricah, kjer je ostal štiri leta. Nato se je letu 1926 vrn.il nazaj v Maribor v šolo k svoji ljubi mladini, dokler ga ni zagrabila bolezen nenadoma, nepričakovano sredi dela, v šoli med poukom. Že spomladi 1933 ga je opomnila lahka kup, pn se je takoj zopet popravil in vztrajal v svojem delu. Na prvi petek v maju lanskega leta pa mu je v šoli nenadoma prišlo slabo; pripeljali so ga domov. Bila je kap, leva roka in noga sta ohromeli. Počasi, zelo počasi se mu je noga nekoliko zboljšala, da je vsaj zn silo ob palici hodil po samostanu in bi! na kom pri sveti maši. In upal je. dn bo še boljše, da mu bo pomladno sonce prineslo novih moči. Pa Gospod je sklenil drugače. Minuli petek, dne 8. febr. zvečer mu je zopet postalo slabo, znova ga je zadela kap, padel je v nezavest, iz katere se ni več zbudil. Sredi delu ga je zagrabila bolezen, sredi mladine, ki jo je imel tako rad, saj je bil *koro celo svoje duhovniško življenje katehet, dolgo vrsto let voditelj marijanske kongrega-cije za dijake, ki jih je z veseljem zbiral okrog sebe in marsikateri se mora ravno njemu zahvaliti za svoj rodovniški, duhovniški poklic — V najboljši moški dobi ga je poklical Gospod, v dobi, ko je bil še poln moči in volje, da bi delal, delal v vinogradu Gospodovoni, delal zu ljubo mladino. Pa Gospod je odločil drugače. Pogreb bo v sredo ob 3 popoldne iz frančiškanskega samostana. R. I. P. Zadnja pot župnika Šribarja Videm ob Savi, 11. februarja. Pogreb gospoda župnika Šribarja iz Antie, ki se je vršil v ponedeljek, 11. februarja na Vidmu ob Savi, kjer si je rajni gospod izbral svoj zadnji dom, je ponovno pokazal v polili meri, kako zna katoliško slovensko ljudstvo ceniti svojega duhovnika. Iz njegovega doma v rajskolepi Resi so ob 10 prenesli njegovo truplo v dekanijsko cerkev na Vidmu. Po končanih mrtvaških molitvah je stopil na prižnico gosp. župnik Šoba iz Zdob in v preprostih, a vznesenih besedah opisal pot slovenskega duhovnika-trpina. Slovesen rekvijem je opravil g. dekan Ivan Medvešček. Pevski zbor je pretresljivo zapel »Usliši nas, Gospod«, nakar se je razvil veličasten sprevod na videmsko pokopališče. Sprevod je vodil g. kanonik in stolni župnik msg. Mihael Uniek v spremstvu 40 duhovnikov. Po sneženi poljani pa je korakala nepregledna množica vernikov, zlasti še iz sosednjih vanih objektih znaša povprečna škoda 1,733.850 Din, na nezavarovanih objektih pa 11.500 Din. Pri vseh teh požarih je sodelovalo 30 gasilskih čet z 1356 gasilci. Škode bi bilo, če ne bi bili nastopili gasilci, okroglo 5,770.000 Din. Došlih in odposlanih dopisov izkazuje župa 358. Blagajniško poročilo izkazuje 8821 Din dohodkov, 8132.50 Din stroškov in 688.50 Din prebitka. Iz poročila tehničnega referenta je razvidno, da imajo vse župe skupaj 48 motornih brizgaln, j 18 čet pa ima ročne brizgalne. V tehničnem vež-banju je župa skrbela za delne župne vaje, ki so bile v raznih krajih. Pri teh prilikah so se vršila tudi poučna predavanja. Proračun za leto 1935 izkazuje okroglo 16.000 Din dohodkov in ravno toliko stroškov. Vprašanje nezgodnega zavarovanja v okviru župe se je za enkrat odložilo, dokler ne bo prijavljenih 500 članov. Za župnega tajnika je bil izvoljen g. Adolf Bervar. Skupščina je tudi soglasno sprejela predlog celjske gasilske čete, ki bo stavljen gasilski zajednici dravske banovine, naj vsak član iz dravske banovine prispeva 5 Din namesto spomenika pok. g. Jerneju Vengustu, da se pomaga njegovi družini. Pri slučajnostih se je razpravljalo o raznih predlogih. Gasilska četa v Sv. Juriju ob j. ž. bo letos praznovala 60 letni jubilej, ki bo združen 7. župno gasilsko vajo. Blagoslovitev gasilnega doma bo v Sv. Lovrencu pri Preboldu. Pred občnim zborom je gasilski inšpektor g. ing. Dolenc iz Ljubljane predaval o tehniki gasilstva, o strupenih plinih in o raznih gasilskih strokovnih zadevah. kralj. prof. Vasilij Mirk, Andro Jug, prof. Sila in Spanger. Predsednik nadzornega odbora je ravnatelj Kadunc, odbornika Karis in Ajdišek, namestnika prof. Bevk in. Rozek. — Ustanovil se je tudi poseben damski odsek JS. — Ob zaključku je poročal Lavrenčič o zgodovini nakupa doma JS na Jadranu. Zgradba je stala okoli 250.000 Din, potrebnih je še 55.000 Din, da bo mogoče dom letos že uporabljati. — Po zaključku občnega zbora se je sestal novi odbor k prvi seji, na kateri se je votiralo 10 temeljnih kamnov (10.000 Din) za dom. pastirja. Pri odprtem grobu se je od rajnega gospoda župnika poslovil g. kanonik Mihael Umek, pevski zbor mu je zadnjič zapel »Spomladi vse se veseli«, nakar se je množica razšla, želeč mu večni mir in pokoj. ........■m"""......... ' ——^ — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljaju oči. razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. II. Evharistični kongres Jugoslavijo Proslava 14. obletnice kronanja sv. očeta Pija XI. Pred 13 leti je Previdnost izročila krmilo Petrove ladje krepkim rokam velikega Pija XI. Dne t2. febr. 1922 je sprejel trojno krono z opozorilom »Vedi, do si oče vsem knezom in kraljem, vladar sveta in namestnik našega Odrešenika Jezusa Kristusa!« Vseh teh 13 let ie blagoslavljajoča roka velikega papeža krmarila Petrov čolnič s tolikim uspehom, da smo dolžni katoličani, ob 14. obletnici kronanja še 6 posebno ljubeznijo zapeti »Te Deum«. V vidni znak noše sinovske vdanosti Kristusovemu namestniku bomo proslavili ta jubilej s prireditvijo, ki bo v nedeljo, 17. febr. ob petih poplodnc v veliki dvorani hotela »Union«. O pomenu papeštva bo govoril prof. dr. K. Capuder, nato pa bo g. tajnik Zor predaval o »Papežih in evharističnih kongresih«. Predavanje bodo ponazorjale številne izredno zanimive skioptične in filmske slike. Vstopnine ni. Pač pa se 1kx1o pobirali prostovoljni prispevki za kritje stroškov II. Evharističnega kongresa za Jugoslavijo. K proslavi so vabljeni vsi stanovi. Posebej p« je vabljena srednješolska mladina, za katero naj bi bila ta proslava eno izmed sredstev duhovne priprave na Evharistični kongres. Vrhbosanski nadškof prevzv. dr. Ivan šarič je za področje svoje nadškofijc imenoval pripravljalni odbor za ljubljanski Evh. kongres. Predseduje mu msgr. dr. Marko Alaupovič, kanonik, prelnt in generalni vikar, odborniki na so: msgr. dr. Ivan Jnblnnovič, veroučitelj, Nikola Kovačcvič, ravnatelj Aikndemiie Kegona Apastolorum, ter Andriju Kulicr, upokojeni prof. Navdušenje za kongres širi v Bosni prav posebno ?Katolički Tjednik«. Za zagrebško nadškofijo posluje v Zagrebu pripravljalni odbor za ljubljanski Evharistični kongres. Sestavljajo ga: prevzv. g. dr. Salis-Seewis, zagrebški pomožni škof, gen. vikar, preprost Kaptola itd. kot predsednik, dr. Drn-gutin Uren, prebendar stolno cerkve in seme-niški predstojnik kot tajnik, kot odborniki pa gg.: o. dr. Ante Alfirevič, superior D. J., dr Velimir Deželic sin, ravnatelj pisarne Družbe i sv. jeronima, in dr. Vjekosi. Novosel, odvetnik. Liublianshe vesli t Novi ban uradništvu Ljubljana, 12. februarja. Ban dravske banovine dr. Dinko Puc je danes ob 9 dopoldne sprejel v banski palači zastopnike vsega drž. in banovinskega uradništva lil numeščenstva .s poclbanoni dr. Pirkrnujerjeni in veemi načelniki oddelkov uu čelu. Na pozdravni nagovor pomočnika bana dir. Pirkmajerja jc ban dr. Dinko Ptic odgovoril: Gospod pomočnik, gospodje! Prav iskreno se vam zahvaljujem za pozdrav; Mislim, du mi ni treba posebej poudariti to, kar je prosil g. pomočnik, da nuj vam bom naklonjen. To sc razume samo po sebi. Ako sem imel v svojem življenju kako zadovoljstvo, sem ga imel včeraj, ko sem se poslavljal od mestnegu uradništvu in ko je plakal delavec in uradnik. Tako dobre odnošaje bi hotel tudi med nami. Uradnik ima svojo dolžnost, predpisano po zakonu. Toda jaz vas prosim, da ml daste več, ne samo dolžnosti. Jaz želim, da mi daste tudi svoje duše in svoja srca. Jaz ne maram zavzeti napram vam samo stališča nadrejenega napram podrejenemu, med nami naj bodo prijateljske vezi — z. mnogimi od vas to prijateljstvo že obstoja, toda mi moramo [Kiglobiti io prijateljstvo ter gledati na to, da bomo iskreno sode- 0 Pogreba f g. sobrata Antona Supina so udeleži v četrtek, 14. t. m. ob pol 3 popoldne Kri-žanska moška in mladeniška Marijina družba z zastavo. Družbene Člane vabimo, da se udeleže pogreba kar največ mogoče. Zbirališče pri cerkvi sv. Florijana. © 20 letnica ustanovitve Češkoslovaških legij — temelja češkoslovaške armade. Konzul češkoslovaške republike ing. Josip Ševčik bo predaval v petek, 15. t. in. ob 20 v prostorih restavracije >Zvezda« o temi. »Češkoslovaške legije v svetovni vojni — temelj češkoslovaške armade.« Gospod konzul je bil sain legijonar in v tem svojstvu dobro pozna zgodovino češkoslovaških legij. V slovenščini nam bo naslikal njihove borbe med sve-tvono vojno na najrazličnejših frontah ter boj za ohranitev prekosibirske železnice, ki je bila ključ do vse velike Sibirije; končno še srečen povratek v domovino 1. 1920. Predavanje bo spremljalo nad 100 krasnih diapozitivov. Bilo je sicer pripravljeno že za jesen, ko se je slavila 20 letnica ustanovitve čeških legij, vendar se je zaradi nepredvidenih ovir zavleklo. Jugoslov. češkoslov. liga vabi vse naše občinstvo, da se predavanja v činivečjem številu udeleži, da z njim tudi mi proslavimo 20 letnico ustanovitve bratske zavezniške vojske. Vstopnine ni. 0 Nagla smrt. Včeraj okoli 5 popoldne se je na drsališču naenkrat zgrudil starejši gospod, ki je opazoval drsalce. Poklican je bil reševalni avto, iti je bolnika naglo prepeljal proti bolnišnici, toda bolnik je umrl že med prevozom. Reševalci so ga prepeljali nato v Mestni dom, kjer je bil položen na mrtvaški oder. Prišla je tudi uradna komisija in je mestni zdravnik dr. Fon ugotovil, da je bolnika zadela srčna kap. Pokojnik je 62 letni višji sodni oficial Anton Mehle, stanujoč Pod Trančo 2. Njegovo truplo je bilo nato prepeljano v mrtvašnico hiralnice sv. Jožefa. Pokojniku naj sveti večna luč, žalujočim naše sožalje! 0 Trnovski oder ponovi v nedeljo, 17. febr. ob 3 popoldne na odru Zadružnega doma v Ka-runovi ti lici 14 veseloigro -Sluga dveh gospodov«. Zato vabimo vse prijatelje lepe igre na to uprizoritev. Predprodaja vstopnic od io do 12 dop. © Jubilejni konccrt bo priredilo Pevsko društvo Sava- v soboto, 16. t. m. ob 20 v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Društvo praznuje desetletnico svojega obstoja. — V trafiki Sever se dobe vstopnice. © Tudi mila je lani bilo manj porabljenega. Reklame tovaren mila dostikrat v kričečih črkah naglašajo: »Po porabi mila se ocenjuje stopanja kulture dotienega mesta!« Na ta način je kultura Ljubljane nazadovala, kajti lani je bilo porabljenega veliko manj mila. kakor predlanskim. Navadnega mila za pranje in v industrijske namene je bilo lani porabljenega 233.742 kg, predlanskim 247.56!) kg. Baznega toaletnega in medicinskega mila 31.501 kg, predlanskim 32.338 kg. Sode iu pralnih praškov so gospodinje porabile 186.982 kg, predlanskim 183.215 kg, torej veliko več. © Zveza gospodinj opozarja na predvajanje o električni kuhi, ki bo danes ob 16 na Bregu 8. Poskušnja jedi. Vstop pnost. © Žrtev noža. V ljubljansko bolnišnico je prišel 32 letni delavec Ivan Berentin iz Planine pri Rakeku. Berentina je v prepiru ranil neki sodelavec z nožem v lice in ga občutno poškodoval. lovali in na to način obvladali težke naloge. Mi, ki vodimo upravo, moramo skupaj olajšati položaj prebivalstva, na ta način, da nas ne bo vodil birokratizem, temveč ekspeditivnost in da bomo šli narodu pri vsaki priliki mi roko. Čim bolj bomo delali v tem smislu, tem lažji l)o položaj tudi za nns. Naloga politične uprave mora biti baš ta, da ima narod zaupanje do nje, ne pa neprijetnega občutka, ki se pojavi takrat, kadar se naziva uprava, policijska uprava. Pravica, varnost, disciplina, pokorščina morajo biti, toda vse to se mora izvršiti v taki obliki, da bo vsakdo imel občutek, da se dela tako zato, da sc bo posamezniku in vsem skupaj bolje godilo. Bodite prepričani, da bomo lahko delali skupaj. Toda, čc se bo komu zgodila krivica, če potrebuje zaščite, če potrebuje podpore, naj me vsakdo smatra za svojega prijatelja, ki bo rad pomagal "sa-komur. Na vsak način delajmo nn to, da postanemo enotno telo, ki bo delalo res v korist prebivalstva in v blagor države in naroda. Ban dr. Puc se je nato pozdravil z vsakim posnmezniikom izmed nnvzočnih uradnikov. Mariborske vesti: Skupščinske volitve v Mariboru 15 volišč z 9696 volivci - Zanimivo naraščanje števila volivcev 0 Ukraden kovžeg. Krošnjar Stevo Vranešič iz Metlike, ki je razpečeval po Ljubljani manu-fakturno blago, je prijavil policiji tatvino kovčka, v katerem je imel za okoli 5000 Din blaga. Vranešič je postavil kovčeg v neki hiši v Gosposki ulici na hodnik II. nadstropja ter vstopil v neko pisarno, kjer se je zamudil samo nekaj minut. Ko se je vrnil, ni bilo kovčka že nikjer več. Ljudje so videli nekega mladeniča, kako je s takim kovčkom izginil iz hiše. Zasledovanje za tatom je bilo brezuspešno. Ogenj so hoteli „panati" - pa ni šlo Ljubljana jc Ljubljana, pa naj leče kdo, kar hoče. Ljubljana je imenitno mesto, šc bolj imenitni, da ne rečemo svetovnozgodovinski. pa so dogodki, ki se dogajajo v Ljubljani. V vseli mestih, kjer kurijo poleti v štedilnikih, pozimi pa še v pečeh, se včasih zgodi, da švigne ogenj tudi po drugih prostorih pogledat, če je vse v redu. Seveda ga gasilci, ki so povsod hitro pri roki, kmalu poženejo nazaj v peč ali pa ga poli.je.jo z vodo, da se mu prevroča kri in prevelika radovednost nekoliko ohladi, to pa ognja ne moti, da ne bi zopet izkoristil kakšne lepe priložnosti z.a beg. Tudi v Ljubljani se včasih zgodi, da se gre ogenj nekoliko hladit na kakšno streho in tudi v Ljubljani so gasilci vedno hitro pri rokah, da ga uženejo. In ga tudi u-ženejo, samo če morejo blizu! V nedeljo pa niso mogli blizu in taiu nekje ob Ljubljanici jc pogorela cela hiša, čeprav so bili gasilci takoj pripravljeni za pomoč in vodo > Ljubljanici tudi ni manjkalo! Ljubljanski poklicni gasilci so kmalu pri-drdrali, ampak samo do Ljubljanice, naprej ni šlo, ker ni bilo nikjer nobenega mostička. Potem so se peljali »tako naokrog«; pripeljali so se že blizu hiše, pa zopet niso inogli blizu, ker je zmanjkalo pota. In če ne bi bili pravočasno prišli na pomoč še prostovoljni ljubljanski gasilci, bi bila še Ljubljanica zgorela. Tako so nam pa rešili vsaj Ljubljanico — hišo bodo že drugo naredili... Taki dogodki pa niso prijetni in tu je treba nekaj narediti. Prva potreba je, da postavijo poleg vsake hiše, ki stoji kje bolj na megli, visok svetilnik, da bo čuvaj na Gradu lahko videl, kje se je ognju zljubilo uiti na streho. Potem bi bilo koristno na Ljubljanici napraviti velik brod, kakor so ga imeli včasih pod Šmarno goro, ampak premakljiv brod, da bi lahko vozil po Ljubljanici gor in dol in se vstavljal tam. kjer bo potrebno. Na mostu pa mora stati tudi poveljniški most /. zastavo seveda, da bo mogoče ognju in gasilcem poveljevati. Pa tudi rešilni čoln mora biti pripravljen, če bi ogenj slučajno satu v vodo skočil od samega strahu. Takih potrebščin bi lahko našteli še več, toda mi jih ne bomo naštevali, ker smo prepričani, da bo v občinskem svetu tamošnji krajevni zastopnik žc ukrenil vse potrebno, da se ognju ne bo nič hudega zgodilo, če bo zopet obiskal kakšen lep kraj ob še lepši Ljubljanici — gre namreč za ogenj in ne za hiše, ker so hiše že itak zavarovane, ogenj pa ne, in bi bilo res škoda, čc bi ' sc mu kaj zgodilo... I Maribor, 12. februarja. Skupščinske volitve so sedaj v ospredju zanimanja mariborske javnosti. Povsod, v vsaki družbi in ob vsaki priložnosti so na dolgo in široko razpravlja o njih, zlasti sedaj, ko so tudi že v javnosti občuti, dn je moč dosedanje vladajoče JNS končno veljavno zlomljena. Saj sc je Maribor naravnost oddahnil, ker je obdravsko mesto bilo dosedaj v »srečnem« položaju, dn je to silo še prav posebno čutilo. Veliko .je sedaj zadoščenje mariborskih meščanov in umevno je tedaj zanimanje za nove volitve, kakor gu nI bilo doslej opažati šo pri nobenih državnozborskih ali občinskih volitvah. Volivni imeniki so razgrnjeni in število volivcev je 9696. Verjetno je, da se bo še nekoliko izpremenilo, ker prihajajo neprestano nove reklamacije, ki se sprejemajo še do 22. t. m. Glede volišč sklepn in jih določa glavni volilni odbor v Belgradu.-Najbrže, da bo v tem pogledu ostalo pri istem, kakor pri zadnjih volitvah lota '931 ter so na to.j podlagi prirejeni tudi volilni Imeniki. Potem bi imel Maribor 15 volišč. Prvi okraj ima 1907 volivcev, ki bodo glasovali na treh voliščih, ! na-prvem 565, drugem 746, tretjem ."96. Drugi j okraj šteje 1775 voliloev in ima tudi tri vo- lišča. Na volišču št. 4 glasuje 571. nn št. 5 629 in na št. 6 575 volil cev. Tretji okraj šteje 854 volilcev, ki glasujejo vsi nit enem, to je 7. volišču. V četrtem okraju je 1350 volilnih upravičencev, razdeljenih nn dvo.e volišč. Nn št. 8. jih pride 641, na št. 9. pn 709. Največ glasovalcev postavi na petero volišč poti (magdalenski) okraj in sicer 3215. Na 10. glasuje 778. na 11. glasuje 647, na 12. voli 747, na 13. voli 556 in na 14. glasuje 487 volivcev. Petnajsto volišče je rezervirano za državne in samoupravno uslužbence, ki stanujejo izven mariborske občine, imajo pa v mestu volivno pravico, ker so v mestu uslužbenL Teh jc skupno .r,60. Zanimivo je, kako se število volivcev v Mariboru skoraj skokoma množi. Pri občinskih volitvah 1. 1921 jih je bilo 4183, pri državnozborskih voTtvah 1. 1923 že 6327, pri občinskih 1. 1924 6622, pri držuvnoBborskih 1. 1925 7337, pri državnozborskih 1. 1927 6192, pri oblast, istega leta 6689, pri občin. 1. 1927 8034 in pri državnozborskih 1. 1931 jc bilo 9375 volilnih upravičencev, pri bodočih letos pa, kakor rečeno 1)696. Do=edoj snio preživeli v Mariboru 8 volitev, od tega 4 državnozbor-ske, 3 občinske i.n 1 v oblastno skupščino. □ Žrtov materinstva. Včeraj ob 11 dopoldne je umrla v ginekološkem oddelku mariborske bolnišnice ga. Štefka Vauhnikova, slara komaj 30 let. Mlada mati je snoči dala življenje zdravi deklici. Kljub vsestranskemu prizadevanju zdravnikov pa ni bilo več pomoči. Njena tragična smrt je vzbudila splošno sočutje z družino^ v vsem Mariboru. Naj bo nesrečni žrtvi lahka žemljica. Žalujočim naše iskreno sožalje! □ Poroka in zlata poroka. V nedeljo so imeli v župni cerkvi sv. Magdalene redko in lepo slovesnost. Poročil se je Adalbert Slekovec, učitelj pri Sv. Belfenku na Kogu. Nevesto Hildo si je poiskal v spoštovani Škofovi družini na Fobreški cesti. Obenem sta praznovala svojo zlato poroko nevestina stari oče in mati Ivan in Barbara Hrastnik iz Jadranske ulice 21. Oba poročna obreda je izvršil sorodnik, kaplan Lojze BratuSa iz Laškega. Novo-in zlatoporočencem naj Bog nudi obilo svojega blagoslova. □ Darila za spomenik. 2000 Din je daroval dr. Miroslav Ploj, J000 Din Tujskoprometna zveza in kredit, zadruga žel. uslužbencev, 1405 Kari Fi-scher (zbirka) in 1232 Din polkovnik Putnikovič (zbirka). V preteklem tednu je prejel spomeniški odbor razen omenjenih vsot še 3162.25 Din. □ 7 prepisov volilnih imenikov so napravili na mariborskem mestnem načelstvu ter so izvod po 250 Din odstopili zasebnim interesentom. Od tega jih je samo JNS v Mariboru vzela 5 izvodov. Kakor izgleda, se tedaj vsaj po volilnih imenikih sodeč JNS v Mariboru temeljito pripravlja na volitve. □ Iz mešfanskošolske službe. Strokovni učitelj g. Jože Rudež je premeščen iz meščanske šole v Trbovljah na meščansko šolo v Maribor. □ Šmerko'jeva—Jelnčin—Vondrašek. Ta umetniška trojica iz Ljubljane, priredi v prihodnjih dneh v narodnem gledališču pester večer. Na sporedu so plesi, pesmi, šansoni, klavirske solotočko. Smerkoljeva jc subreta in solo-balerina ljubljanske opere, Jelnčin je znan tenorist, Vondrašek, ki se .ie šele pred kratkim vrnil iz inozemstva v domovino, pa je odličen pianist evropskega slovesa. □ »Naprednost.« Ker so se voditelji pomožne blagajne >Naprednost« v Mariboru proti razpustitvi pritožili, je zaenkrat do rešitve rekurza likvidacija blagajne odložena. □ Šoferji za ozdravljenje avtobusnega podjetja. V ponedeljek zvečer so imeli šoferji in mehaniki mestnega avtobusnega podjetja sestanek, na katerem so razpravljali o perečih vprašanjih tega obrata. Iz lastne inicijative so sklenili, da bodo pazili na absolutno štednjo pri pogonskem mate-rijalii (bencin, olje), da bodo vozovi v najlepšem redu, da se nezgode omejijo, da hodo omejili Število nadur na skrajno mogoč minimum. Vse sklepe so sporočili upravi Mestnih podjetij. Pokazali so ti uslužbenci mestnega avtobusnega prometa redko zavednost in sožitje s podjetjem, obenem pa veliko požrtvovalnost, da so pripravljeni popustiti v svojih osebnih koristih, kadar gre za koristi skupnosti. Tako hočejo omogočiti Mestnim podjpt-jem, da se bo avtobusnemu prometu odpomoglo brez kakih eksperimentov, kakor na primer oddaja podjetja v zakup zasebniku, kar bi bil pač prevelik riziko. Hkrati pa je sestanek pokazal, da Kulturni obzornik Dom in svet (1935, 1-2) l-zšla je danes nova dvojna številka te najboljše slovenske revije, ki že 48 let motni življenje doma in v svetu z duhovnega nazora. Danes, ko zopet vse površno življenje krog nas dere v materialistične tokove in se duše vsepovsod duhovne vrednote, je nam taka revija še vsebolj potrebna kot sicer; v plitvini današnjega časa in njega tnod-nosti, hoče čuvati večne temelje vsake prave tvornosti, ki bodo slej kot prej zopet prišli do polne veljave. V duhu, ki preveva to revijo, se kaže vsa sedanjost v pravi večnostni ccni — sub specie aeter-nitatis —, in kultura, grajena na tej osnovi, ima ceno preko vsakdanjosti. Dom in svet je danes revija, ki stoji izmed naših revij še vedno na naj, višji višini in ni zapadla v vsakdanje feljtonstvo kot marsikatera druga. Najvažnejši članek tc prve dvojne številke letošnjega letnika je na čelo postavljeni osej F r. Tcrseglava: »Novo poganstvo« — raz. mišljanjc o postanku, nazoru in psihologiji fa--i/ma. Je to povsem novo gledanje na sedanje, aktualne svetovne jx>jave in jc prva slovenska razprava, ki motri fašizem s filozofskega in svetovno nazornega stališča ter se zato morda tudi v rezultatih razlikuje od povprečnih sodb, izrečenih. na njegov račun. Terseglav razloži najprej: notranjo raztiko med fašizmom, oziroma nacionalističnimi pokreli in kapitalizmom ter marksizmom in vidi, da je v jedru vseh fašizmov težnja po povratku h krvi in zemlji, k rodu- in osebni odgovornosti s poudarkom duhovnih in moralnih kakovosti, dočim sla liberalizem XIX. stol. iu marksizem |x>|x>lnotna razutnarska nauka in v bistvu ainoralna, ali vsaj ttedtihoviia. Fašizem je lako nekaka revolucija tlačene ii a p o n a k p strani človekoveira obe es t ve- ne g a življenja. Njegov svetovni nazor ima znake n o v c r e 1 i g i j e , ki pa ni krščanska, ampak »poganska«. To novopoganstvo sc vidi v nemškem hotenju k pragermanskemu verovanju, ki ga je pravi »mitos nemške krvi«, in Terseglav analizira to moderno »solnčno religijo«, v kateri bi bila država urejena po vrednostih hierarhije, in bi ji na čelu stal eesar.svečenik Terseglav poišče tej novi kozmični religiji zgodovinsko osnovo in jo najde najčistejšo v Nietzscheju. Zanimiva je njegova oznaka tega filozofa, velikega klevetnika krščanskega Boga, ki jja je bil v svojem dnu bolj krščanski, kot se pa splošno misli, in ki je iskal novo očiščeno, etično človeštvo iz prirode in duha ter sanjal o »Cezarju z dušo Kristusovo«. Današnji čas pa daje samo Cezarje brez duše Ivristove. — Nadalje razbere T. mišljenja tvorcev novega nazora (Cliambcrlaina, Moellerja van den Bruck. Rosenberga, Spenglerja zlasti pa Italijana F.vola) in ugotovi, da pa s e m-s k a etika kakega Rosenberga vodi j?rav tako v paganizetn kot nasj»rotno duhovno jaoveličevanje posameznika kakega F.vola v bo ž a u s t v en j e voditelja. Vsi ti jx>kreli hočejo novo religijo, ustvarjajo pa le nov verski iiidiferentizem iu sejejo brezboštvo ter vodijo le v barbarstvo. Ves fašizem je le revolucija, ti i ustaljen filozofski nazor, je emocionalnega značaja in zato šc ves n c -logičen ter poln protislovja: zdaj ima v sebi metafizične, bolje kozmične prvine, zdaj zopet naturalistične in neetične. Pozitivno v njem pa je: ležnja k prirodniin izvorom življenja, želja po telesnem iu duševnem zdravju, po harmoniji med umom in seretn in prirodnitni nagoni duše. Počelo tega nazora novega stoletja najde Terseglav v — umetnikih XIX. in XX. stol. v Dostojevskem, Tolstoju. Nietscheju, Whiltnanu. Reynionlit itd. najbolj značilno v Lavvrencu, ki vsi kot umetniki teže k neki najtesnejši skupnosti z naravo, k spro-ščenju prlrodnih instinktov. Ko sc bo ta prehodna stopnja nacionalizma unesla, bo ostalo nekai do. brega- zemlja lx> vir moči in duh bo njen ureje- V.ller- sktad tti**I :»« rv,t, ičnnio nrir/,,ln l.nl.".... ------- ------- ------111 .......... .-•... ./-.i, . nun.,. ga oznanja krščanstvo. Ideal piščev in naš je: narava, milost in svoboda, vezana na božji red: to so trije stebri resnično kulturne družbe, če noče razpasti. — Tako je Terseglav razumel in utemeljil fašizem, to je nove nacionalistične pokrete kot filozofske, svetovne nazorne tokove, ne pa kot politične tvorbe, kakor so jih gledale dosedanje tozadevne razprave. Zato je razprava aktualna in ima svojo vrednost kot donesek k analizi filozoije XX. veka. — Nadaljni esejistični prinos je nadaljevanje Obrazov novega rodu, ki jih piše France Vodnik. Tokrat razbere delo pesnika Kocbeka, ki je izdal letos svojo prvo knjigo Zemlja. Vodnikov esej je sočen, strnjeno pisan in točen Lepo podaja rast Kocbekovo od vsega po-četka, razčlembo njegovega vsebinskega sveta, duha, ki je v njem, ter ga končno stilno razloži in opredeli. Glavno vrednosti so prav v tem zadnjem poglavju, kjer razloži Kocbeka kot organski nastavek slovenskega pesništva, obenem pa sorodnega duha velikim evropskim pesnikom; in analizira njegovo razmerje do pokrajine in stvari, kakor se javlja v njegovih pesmih. Odkritje pa je Vodnikov poudarek Kocbekove »igravosti«, kar ga spominja na ritualne obrede, na ekstatiko plesa, »ki je osnovna, bistvena poteza njegove lirike«. — A Breznik nadaljuje svoje razprave o Jeziku naših pripovednikov, v tej številki je na vrsti Kersnik, o katerem je dognal, da je jx>znnl samo dva načina govorjenja: živi ljudski jezik in časnikarski jezik; novih besed ni iskal jx> besednjakih iu jih ni tvoril. Tako je najbolje zadel jezik takratne meščanske družbe; v poznejših povestih pa se je odmikal čas. nikarskemu vplivu in se približal pravemu kmetske-tnti jeziku. — Tc Breznikove razprave bi moral brati vsak slovenski izobraženec, da očictimo svoj jezik tujk in |ieg. Srbi izdajajo v Belgradu poseben časopis (Naš jezik), katerega naloea je, pazili nad čistostjo srbskega jezika; znano je namreč, da jc belo-rajski »žarpon« |x>poltioma pokvarjen po hrval-skih in slovenskih vplivih in da so se proti taki mf>2qt,tri «'-»di'»*li!« cUcb: irh>l!*i /o-t.-x HICHUIVi ...v,,^,.,,, >gl 4l|f,ul -.- j i < v IV, UC1IV vzbuja nova uprava podjetja v uslužbencih veliko voljo za delo in sodelovanje pri napredku podjetja, ki se mora lntdo boriti z gosjiodarskimi težkočami. □ Davčne zadeve. Dne 15. februarja poteče skrajni rok za plačilo v I. trornesečju dospele zgradarine, jiridobnine davka na poslovni promet in luksuz, rentnine, družbenega davka in vojnite brez stroškov. Po tem roku se bo vršilo izvršilno postopanje in prisilna izterjava ter računali eksekutivni stroški in zamudne obresti. □ Izgubljen kip. Mariborska mestna občina je dala kip generala Maistra, ki ga je izdelal kipar Pirnat, v Ljubljani odliti v bron. Bronasto oprsje se nahaja na magistratu, originalni kip pa je občina odstopila mariborskemu muzeju, ki si ureja posebno zbirko generala Maistra. Odliv je ža zdavnaj prispel iz Ljubljane, na original pa čakajo sedaj zastonj. Iz Ljubljane je namreč prispelo sporočilo, da so ga nekje — izgubili. □ Olje sc jc vnelo. Na Frankopanski cesti 23 je bila včeraj ob 9.40 velika požarna nevarnost v obratu inž. Kocbeka. Vnelo se je olje za kaljenjo jekla. O požaru so bili takoj obveščeni ognjegasci, ki so pogasili ogenj s Perkeo-aparatom. Škode je okrog 1000 Din. Vnemal se je že strop v delavnici ter je le nagel nastop ognjegascev preprečil hujšo nevarnost. Radio Programi Radio Ljubi Jana s Sred«, ti. februarja: 12.00 V modrih vodah luivsj. »kili (ploS'e) 12.50 Poročila 13.110 Cas, Kino orgle na nlo. Soah IS.00 Prenos podoknioe novemu banu IS.30 Pogovor s poslušalci 1.0.00 Nalogu sokolstva v sedanjosti (ilr. M. KovaSiG) 10.211 Cas, Jedilni list, program za Sclrtek 10.30 Nacionalna ura: Rudžer BoskOvifi (gospa dr. Ksenija Atanasijovič, prenos n Belgradn) 20.011 Koncert kon-servatorlstov 21.00 O. Julij Betetto poje z radijskim orkestrom, vmes radijski orkester 22.00 Cas, noroMla 22.15 Radijski orkester 23.00 Espera.nl«: Slovenska likovna umetnost (r. Knzlevfiar). Drugi programi t SREDA, 18. februarja. Belgrad: 20 00 Ljubljana — Zagreb: 20.00 Ljubljana — Dunaj: 17.0.'> Koncert del Marije Bach 2<1.10 Orgelska glasba 50 15 Goro v zimi 23.00 Beethovnove skladbo (ploS3e) — Budimpešta: 1S.30 Ci-gans-ka glasba 20.00 PloSf-e 2120 Petje 22.10 Klavirska glasba 23.00 Jazz — Milan-Trst: 21.00 Opera »Plameni, Kespighi — Itim-Bari: 17.05 Zabavni koncert 21 00 Kon. eert, dunajskega Schubortbnndn — Prana: 10.35 Vnjnfika godba 20.20 Pesmi 20.45 Scapinove zvijače, veseloigra, Mojiere — Bratislava: 20.10 Orkestralna in klavirska glasba 21.25 Kabaret — 1'aršava: 20 00 Radijski bal 21.110 Chopinova klavirska glasba 21.40 Pesmi 32.15 Plesna glasba — Berlin: 19 25 Narodne pesnil 20.4,5 Zabavna glasbil — Kiinigsherg: 21.110 Opera cPlameii', Rcspijrhi — Hamburg: 10.00 Zabavna glasba 20 45 Znane melodija — Vrntislava: 20.45 Hamburg — Lipsko: 10 Or, Koncert del Pavla Tjinckeja 21.00 Brneknflriev konuert — K6'u: 10.25 Vesele melodije 20.45 Kabaret — Franl-turt: 18 50 Zabavni koncert 20 45 Kolu — Stuttgart- 1!IIHI P'esna glasba 20.45 PloS*e 21.00 Chopionvn ' klavirska glasi)« 21.30 Zabavna' glasbn Poizvedovanja Smučar, ki je v nedeljo z.vefer v restavraciji Cir-inan v Mednem alt pa v vlaku i-z. Mednega zamenjal svoje smuči za druge, so naproša, da jih od ia na naslov: VinSek, Ljubljana, Stari trg li, ti., kjer dobi svoj e. itd. Pred leti ankela v Pravdi!). Koliko bolj smo še mi podvrženi njihovemu vplivu in zato moramo biti še bolj oprezni. In prav Breznik nam odkriva te grehe preteklosti. Kdor sc bo lotil naših takih grehov — bo imel veliko več posla: Boiitno se tega sodnika, ki bo moral priti čim prej in tre-petamo pred njim (Moj Bog, kdo ob obstal!?) — toda radi stvari same naj že pride, čeprav vemo, da bomo mi sami padli kot jirvc žrtve! -- Arhitekt F. Tomažič piše o vprašanju Stanovanja in stanovanjske hiše z oiirom na higi-jeno .in tnalerialno krizo. Tomažič je pristaš j)'re-prostih oblik in zdrave okolice. Pod tem vidikom je on sam napravil načrt za novo vrsto enostano-vanjskih hiš, z lastnini vrt m ob Dunajski cesti, m- b' bile vse skupaj povezane v eno naselbino. Arhitekl prikazuje svojo zamisel z načrti, ki tvorijo priloge lej številki. — F. Sfele poroča v članku o Likovni umetnosti v I. 1934. Leposlovni del je zelo bosat; saj zavzema skoro polovico celotnega obsega. Ivan Pregelj priobčuje pet Vsakdanjih balad, le" so kratki zapiski iz njegovega življenja, svojstveno pregljevsko-baladno oglašeni, z različno vrednostjo. Peta: Da je le nekaj... bi prav lahko izpadla. druge pa so lepe extemporacije. — Pač pa preseneča N a r t e V e I i k o n j a s svojo nekdanjo močjo. V noveli »Na klinik k, ki jo je doživel sam v svoji bolezni, jo zopet postavil nekaj živih li|>ov živčnih bolnikov, in vnesel nekaj primorskega bleska, ki se Velikonji vedno tiiko posreči. Njegova sila je dialog in notranja napetost dejanja. Zdi se, da je konec skoraj premalo plastičen. — r r. Bevk nadaljuje drugi del lanske povesti »Ubogi zlodej«, kako se Pečar vrne iz ječe in nnjdo svojo ženo pri sosedu. Vmes pa že nakaže problem, ki bo ves tak, kol smo ga vajeni pri njem: ljubosumnost in nje usodna nujnost. — Hotno novus, ki ga zdaj uvaja >I)om in svete v -slovensko slovstvo, je Igor Vidic, ki je napi sal dramo La Gironde, nekaj dramatikih slik iz Velike revolucije. Prvn podoba Bastiiia. pri- Občni zbor inženjerske zbornice Ljubljana, 12. febr. Ljubljanska inženjerska zbornica, v katero so včlanjeni vsi pooblaščeni inženjerji in arhitekti Slovenije in Dalmacije, je imela te dni svoj občni zbor v magistratni dvorani. Zborovanje je vodil predsednik ing. Pirk-majer. Iz poslovnega poročila je razvidno, da se je morala zbornica predvsem baviti z zaščito svojih članov pred poseganjem nepooblaščenih ljudi v delokrog avtoriziranih inženjerjev ln arhitektov. — Razen toa-a pa je zbornica delala na to, da so se striktno izvajale one določbe obrtnega zakona, ki pridržujejo pravice do projektiranja pooblaščenim inženjerjem in arhitektom. Eksistenčne razmere so take. da je bilo potrebno odpreti nada^ne možnosti za zaposlitev, ki so po uredbi že določene za Inženjer je in arhitekte, kar pa se do-edai nI izvamlo. To je predvsem, da so pritegnjeni pooblaščeni inženjerji kot eksperti v vse tehnjčne in teli-nično-gospodarske zadeve. Doseženi so bili nekateri uspehi v te i smeri, tako na primer je na pobudo zbornice izdala barska uprava naredbo. da mornio z načrti za industrijske zgradbe biti predloženi istočasno tudi načrti za strojno in elektrotehnično opremo tovarn. Z zadovoljstvom so člani »prejeli obvestilo, da je vlada sklenila uresničiti stare zahteve pooblaščenih inženjerjev, da sc tudi pri na« izvajajo velika javna dela in sicer le taka, ki bodo imela trajno vrednost. Spontano iu živahno soglasje so izrazili vsi s predsednikovo izjavo, da se mora uresničiti 5e druga zahteva, nnj se javna dola izroče v izročitev domačim podjetjem, ki moralo nastavljati domače delovne moči in graditi z domačim gradivom. Glavna težnja pooblaščenih inženjerjev in arhitektov pa je zakon o pooblaščenih inženjer.iih. ki dosedaj še ni uresničen, Zbornica na je takoj, ko ie pokazala nova vlada volio. da se loti važnih problemov. ki so se do°ednj ved"o odlagali, sprožila preko glavne uprave in^enierske zbornice v Pelgrndu živahno akcijo, naj se uzakoni tudi ta zahteva. Spre;et .ie bil nato soe-lasno obračun za nvoteklo 'oto in proračun zn prihodnje. Prav tako so bi'e aop'nsno Izvršen« volilve in ie bi'n predložena le e^p 1 i«th. Zn predhodnika ie iTvolien dn«erlnnii TMrkmajer. v odbor on naslednji invenVrji- TVeiwe®ss. Cvrnifč fa-tur. Dimnik. T.iknr. Mpnda. Mntanovič. P'nt-nev Sit'*'»o ŠnHfirfilč. Petrovčič. Oman, Tomaže. Umek. Tirane ?noančie in Zno-itr. V nadzorstveni odbor so bili izvoljeni: un. prof. dr Krni. ing Deu in insr. THskovič iz Sp'it.a; Vn+ zastopnika ori g'avni upravi inžertier-skih zbornie v B^erndu r»i stn bila izvoljena: ing. Miklavc in arh. Rohrman. Valentin Oblak - 60 letnih Spet je eden onih mož. ki žive tiho in neopaženo med nami, dele z ljudstvom njegovo usodo, mu služijo z nepretrganim dušnopastirskim in kulturnim delom, stopil med60-letnike Mož ni ne znanstvenik, ne umetnik, pač F a oblikovalec živ-jenia v njegovih najglobljih plasteh, pravi Kristusov duhovnik. ki se jemlje izmed ljudi in po-stuvlja nad ljudi v tem, kar ee nanaša na Boga (Hebr 5, 1). Soško polje ga je dalo in darovalo kot svoje najdražje. Bogu. "58 let skoro že gori njegova luč na svetilniku, preganja temo in kaže pot v pristan, širokorasle postave, zravnan, z odločnim korakom, mirnim, samozavestnim pogledom lepo razodeva v svoji zunanjosti odlike svoje duše. Jasen, premočrten, odločen, poln energije, preudaren, ki čuti tenko utrip ljudskega srca, a hkrati vzvišen nad njim kot vodnik, kot pastir v večnost, z nadnaravo prežet. Njegova pot ni bila kot pot misijonarja, ki šele utira, a viharen čas zadnjih treh desetletij sam priča, da človek, ki je stal sredi življenja, čutil preteče nevarnosti, videl daleko-sežen pomen idej in smeri, ni ostal brez trdih preskušenj. Pot ga je peljala čez Kras, Senožeče, mimo Borovnice na Gorenjsko v Poljane, Šenčur, Ribno, Kropo in nazadnje v Pre«ko, kjer naj nabrane življenjske skušnje vnovči v največjo korist svojih ovčic. Moč in neod.jen jljivo delavnost."ki ga kljub letom še zmeraj dičita, zajema iz dveh velikih idej — duša in Bog. Duše so njegovo delavno polje, mlade v svitu nedolžnosti, doraščajoče na pragu spoznanja sveta, duše s sredine bojev, napojeue z žolčem in strastjo, duše, ki se kakor nagonsko obračajo in nezavestno gibljejo — duše, ki se kažejo za najrazličnejšimi obrazi, a z istim neustrašenim hrepenenjem po sreči, so njegovo edino življenjsko vprašanje. Izročenim dušam prinesti Bogu, posredovati skrivnosten objem stvari s Stvarnikom, združene utrditi, zavarovati pred zlom, voditi v globine božje človeške skupnosti — v tem je vsebina njegovega življenja. Na zunaj je pestro delo, strogo cerkveno, kulturno. gospodarsko, politično, a duh, ki v vsem veje, je nadnaraven, da povsod Kristus zmaga. Da je goreč dušni pastir, bi mogle najboljše povedati njegove ovčice, ki okušajo tolažbo, ki jo deli v spovednici. udarno besedo z leče, ki so deležne sadov njegovih molitev, poslušajo pri obiskih njegove nasvete. Iz cerkve prenaša božjo ljubezen v hiše, vsi so mu pri srcu, vse zadeve padajo v njegove oči, za vse koristno ima srce. Vse združiti v enotno, ljubezensko župnijsko skupnost, vse sloje in stanove, vse ovčice, tudi tavajoče, odstraniti vse ovire, ki ta cilj preprečujejo — je njegov ideal. Ie politik, a božji politik, ki želi doseči pevsod obči blagor in dušno korist žunljanov. Ob tem slovesnem mejniku mu želimo, da bi mogel, kot on zna, še dolgo z mladeniško svežostjo in moško preudarnostjo spletati skrivnostne vezi med dušami in Bogom, ter da bi se mu spolnila vroča želja: nrenoviti in no-večati Bogu hram. Zaupanje v ■>■ i in neugasljiva gorečnost sta poroštvo - ■> skoro tej potrebi zadoščeno. Tihemu, zvestemu deluvou bo Gospod hogut plačnik. Kaj pravite? V neki deželi je Uvel nelcje na deželi gospodar. Trden kmet je bil, na dobro obdelanem posestvu; posestvo spotetka ni bilo veliko, toda pridnost in varčnost gospodarja in njegove družine sta imetje lepo pomnožili, da so vsi živeli srečno in zadovoljno. l'ai so imeli vse: hrano, obleko, stanovanje in obutev, zato so pa ludi delali vsa'c po svojih močeh. Nesreča pa je hotela, da sla gospodar in gospodinja kmalu drug za drugim umrla; na posestvu so ostali otroci sami. Še večja nesreča pa je hotela, da se je po gospodarjevi smrti enemu izmed bratov zahotelo po oblasti nad domom in rodovino. In oblast, ki je bila prepričana, da bo brat svojim brnlom res brat in ne samo gospodar, mu je prisodila ključe in moč nad brati. Delali so vsi kakor prej; tudi drugam ho hodili delat, če je bilo treba, samo da so zaslužili. Ves svoj zaslužek so pa oddajali doma: za hrano, za stanovanje, za obutev, za obleko, za tobak in za sladkor in za kavo so vsi plačevali po svojih močeh. Zlo pa je bilo, da jim brat-gospodar ni dajal tega, kar so rs i pošteno plačevali ali odslužili, pač pa je videl samo samega sebe! »Jaz sem gospodar. — tako je govoril in vihtel svoj bič nad svojimi brati dalje. Dokler ni bila mera polna! Iiratje so se namreč začeli upirali taki samovolji, ko so doraščali v umu in pameti in so se pritožili pri oblasti, ki ' je bila pravična. Oblast je dala zapostavljenim bratom prav. Vzela je moč nad brati tamopašnežu in napravila krivici konec. Oblast je rekla: Vsi delale, vsi plačujete, zato boste pa tudi vsi siti, oblečeni in obuti in ne samo eden! Samopašni brat je nad to odločitvijo oblasti godrnjal, besnel in divjal, pomagalo pa mu ni nič. Višji volji se je moral ukloniti. Zmagala je pravica! Kaj pravite, g. urednik, kje in v kateri deželi se je to zgodilo0 In kaj pravite na vprašanje: Ali je imela oblast prav ali ne, ko je d"la od lastnega brata zatiranim in zanUcvnnim bratom zadoščenje s tem, da je samopnšneiu izvila iz rok bič, s katerim je tepel svoje brale? — Da boste stalno zdravi, ie potrebno, da redno piiete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. kazuje razpoloženje mase tik pred revolucijo in nje prvi znak: napad na Bastiljo. Dejanje je sicer precej živahno, vendar pa se pozna avtorjeva mladost: v dialogu, ki še ni dovolj klen in dramatsko zgoščen in v vsem vzdušju, kajti čuti se, da je slika bolj podoba iz današnjosti, kot pa, da bi vplivala z zgodovinsko realistiko. Sicer se bo pa moglo soditi o njej po celotni objavi, kajti videz je, da je komponirana na način kakega »Vojička« niz kratkih bežnih slik, šele zaključen vtis. — S pesmimi so zastopani: Edvard Kocbek: Dve samotni, ki nam zopet na svoj način da pogledati v svoje najintimnejše dojemanje sveta in sebe. Prav v teh verzih je mogoče jasneje kot v zbirki izpovedal svoje umetnostno doživljanje: »Podobe, podobe, ne vem, kam z vami. vedno daljša je vrsta posrednikov, vedno vrtoglnvejša je igra na obodu«... »Za izmučeno stvarnostjo se začenja resničnost.« Obe pesmi Mirana J a r -ea: »Ali veš, da je kruh...« in »Kadar nas kdo zapušča?... sta značilni za njegov razvoj: iz kopice besed prehaja v preprostost in iz širokega panteizma v krščansko religioznost. Pesmi sta lepi, dasi se malo čuti napor oblikovanja... Joža Lovrenčič išče z uspehom v slovensko narodno aktualno pesem (»Prošnjo«), kjer misel vedno lepo in spretno izrazi; pogrešam le malo več krvi, ogorčenja iz dna... V »R a z g 1 o d n i k u« ocenjujejo: K o b 1 a r (Nove knjige Pr. Bevka); Logar (Izdaje šolskih pisateljev); Šile: (Buck; Dobra zemlja; Langer: Pes druge čete; Gorkij^ Trije ljudje); Pregelj: (Dumas: Dama s kameli jami; Preradovič Paula: Dalmatinische Sonetten); Štele (Murko: Nouvel-les observations ..., Izdanje splitske Galerije umetnina); De beljak (Karanovič: Na žuru; Chlnpec-Djerdjevjč: .ledno dopisovanje). Malec piše o Reinhardtovih režijah Shakespeara, Vodnik F. glosira najnovejša mnenja o Cankarjevi poslednji dobi (»Propad I. C.«) in K o b I a r ugotavlja, da je novela Repičeva Toniea v resnici Meškova in ne Murnova. kar se je mislilo dosedaj. Tako sem z reftsriranjem podal bogato vsebino te prve številke novega letnika naše odlične književne revije, katera zasluži, da jo ima vsak slovenski izobraženec, ker ga najsolidnejše inlor-mirn o našem kulturnem življenju sploh, obenem pa aktivno tvori novo slov. kulturo na temelju najbistvenejšega slovenskega svetovnega nazora — k a t o 1 i š t v a. Naročnina 100 Din, dovoljeno tudi polletno plačevanje Naročniki književnih zbirk Jug knjigarne lahko revijo naročajo obenem z drugimi književnimi zbirkami za 96 Din, plačljivo v mesečnih obrokih po 8 Din. — Uredniki so: prof. Fr. Koblar, dr. Fr Štele in prof. Fr. Vodnik (izdaja ga Jugoslovanska knjigarna). DRAMA - Začetek ob 20 3re- ue na večin" >ez Kar je o je /a motor to e RADENSKA ■—~ zu srce II zde. line t Vas iiviensu 1 mm 10 v redu, posetiro seda) o/ nn! Cel ie 0 število volivnih upravičencev v relj. ski mestni In okoliški občini. Za bodoče skupščinske volitve, ki bodo letos dne 5. maja, je vpisanih v volivneni imeniku za mesto Ce Ije 2221) volivnih upravičencev, medtem ko jih je v okoliški obojni 2870. Volilni imeniki so od sodišča potrjeni in so vsakomur nu vpogled. I eklumacije je treba izvršiti do dne 22. t. m. & Novi proračun celjske okoliške občine. Proračun občine Celje-okolica za proračunsko leto 198.">-36 je od 11. do 15. t,, m. razgrnjen v občinski pisarni nn H repu. Novi proračun predvideva 2,166.950 Din izdatkov ln prav toliko dohodkov. 0 Smrtna žetev. Umrl je gosp. Ilugo Sehmidt, tii let, trgovec. Gosposka ul. 7. Pogreb bo danes ob četrt na 5 iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Pogreb ge. Urabiče-ve bo tudi danes in sicer ob 4 pojxda bo podražilo življenje v Kamniku. Ce hočemo biti tujsko-prometen kraj, ne smemo podraževati življenja. Karakteristično pa je za našo občinsko upravo to-le: predlagala je, da sc uvede trošarina na mast, moko, sladkor itd.. znižala pa je trošarino na pivo in vino. Naznanila Ciubljona t Zveza večjih seslrle sv. Klare Ima v nedeljo, 17. tebruarja ob U v dvorani na frani iftuaiiekl porti Izreden sestanek n skloptiitnim predavanjem o evnarlstič-Il.lt) kongresih Vabljene so tu.,I v«e tiste u^onke in vn jeiike, ki -so sicer zadržano. Predava g. tajnik Vinko Zor. - Voditelj. 1 Podružnica sadjarskega in vrtnarskega druitva «n Viču priredi v četrtek, 14. fobruarjn ob 19 predavanje o oplojevanju rastlin ter o cepljenju In obrezovanji* sa Inega drevja. Predaval bo banovlneki Šolski nadzornik k. Škulj. Ker bo predavaictj cepljenje praktično po, a/.nl, nal udeleženol po možnosti prinesejo n scbo.š cepilne nože. Drugo potrebiiiine bo preskrbela podruf niča. 1 Tartini Je bil edon najslavnejših violinskih vir tuo7ov svoje dobe pn tudi vseli Snsov. Bit Je pn tudi ekla 'atelj svetovnega slovesa. Predvsem Je komponira! veliko Število violinskih skladb, katero je sam izvajal na Javnih koncertih, pa tudi mnogo koncertov In slin fonlj. Koncert zn 6elo, ki ga Igra v ponedeljek, 18. fe brnarja v LJubljani g Bogomir Leskovic « spremlje-vanjem komornega orkestra pod vodstvom dirigenta g. L. M Škerjancn, je edina Tartlnijova skladba to vrste. Odlikuje se po posebno plemeniti melodični in hnrmon-»ftl Invenclji. Poleg Tartlnijcvego koncerta se Izvajata Se Boccherinijev in IIaydn<}v. Prndprodnjn vstopnic \ knjigarni Glasbene Matice, koncert bo v filharmonijo-' dvorani. 1 Nočno službo imajo lekarne: dr. Plccoli, Tvrševu cesta 6; mr. Hočevar, Celovška oosta 62. in mr. Onrtns, Moste. Maribor m Pravno predavanje v Ljudski tinlvoTz! v Stiidon olh so nadaljnjo drevi ob 19. V četrtek pa nadaljuje dr. Travner svoje predavanje o suženjstvu. m Zveza mladih izobražencev sklicuje Izredni občni zbor zn 14. februar ob 17.30 v dvorani Delnvskn zbornice. m Podružnica Druitva ljubiteljev pUtarJev bo imela svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim rc-I dom v četrtek, 14. februraja ob 18 zve er v hotelu Oret in vabi vse Alane, da so občnega zbora polnoStevilno udeležijo. CeVe c Občni zbor Vincencijeve konference bo drevi ob 20 v tajni*tvu. Vabljeni so vsi člani in prijatelji revirjev e slpologetični odsek DMK )mn drevi sestanek. No dnevnem redu Je predavanje ,NnSa prlprova za nnS poklic.. c Občni zbor Rdečega krila bo v četrtek, 14. februarja ob 14 v sejni dvorani meslnega poglavarstva ohi ajnlm dnevnim rodom. Prosi so polnoStovitna ude. ležba c Državna krajevna zatčifa drče in mladim 1k> imela v četrtek 21. februarja oh "0 v mnli dvorani Narodnega doina svoj re tnl ob ni zbor r obPntnlm dnevnim redom. Prijatelje, ubogo mladine vljudno vabi odbor. Dra$l brntl Dolenja vas. V nedeljo, 17. februarja viirtrori tukajšnja bolevnISka organizacijo v dvorani DruStvom-ga doma oli treh popoldne pretresljivo Igro Iz vojnih ča sov .Vrnitev«. Naše difašlvo Kongregacifa akademikov pri oo. Jezuitih Ima drevi ob I2.4.i SVuj r6tliii GGrkVGit, nc.ttiMČn, /tiduji piV-r aCiuostraliiiml po iliiirnmi, nn ZriujsUecn costi !i IV •nenimo so zaradi Pokljuke. Gostje vabljeni! Prefeku Kakor smo že poročali, je reka Mississippi v Ameriki »darila čez bregove. Tisoče lju< bežati, da so si rešili golo življenje. - Na sliki vidimo družino ameriškega farinerja, le to, kar ima na sebi. Od živine so rešili edino le jagnje, katero pestuie mal fantiček na Strašne kazni za lovsko tatvino Divji lovci v srednjem veku Nove solnčne pege imajo 70.000 hm premera Cerkev bodo podžagali V Vratislavi (nemška Šle zija) je lepa cerkvica sv Barbare, kateri pa vlaga dela veliko škodo. Zato so sedaj cerkvico začeli podžagavati. Tako nastalo odprtino- bodo zalili s smolo ter s tem preprr čili, da bi se po vlagi širile Dandanes naša zakonodaja sicer določa precej ostre kazni za lovske tatove in divje lovce Katoliška mo/alka na tako zvano »lovsko tatvino« precej drugače gleda, kakor pa gledajo posvetni zakoni. Zato se v naslednjem ne bomo spuščali v obravnavo o lovski tavini, ampak bi samo radi povedali, kako je posvetna zakonodaja v starih časih nastopala proti divjemu lovstvu. Jasno je, da je v prav starih časih lov bil svo. boden za vse. Ko so zemljo razdelili, je tudi lov postal last tistega, čigar je bila zemlja. Ko je v srednjem veku fevdalna gospoda imela v lasti vso zemljo — z malimi izjemami svobodnih kmetov — si je na tej zemlji lastila tudi izključno pravico do lova. Vsled tega so nastali veliki boji med zastopniki zemljiške gosposke in med kmeti. Gosposka je neupravičene lovce strogo kaznovala. Zato je že 1. 1230 izšlo zakonsko določilo (Sacksenspiegel), ka veleva: »Ker je Bog ustvaril ljudi, jim je dal tudi oblast nad ribami in ptiči in vsemi divjimi živalmi. Zato nihče ne sme izgubiti svojega življenja zaradi teh živali.« Podobno določa tudi staronemški zakonik »Schwabenspiegel« iz I. 1275: »Noben sodnik ne sme komu vzeti življenja, niti zaradi divjačine, niti zaradi ptičev, niti zaradi rib.« iz tega je razvidno, da je srednjeveška zakonodaja hotela omiliti preveliko strogost zemljiške gosposke z lovskimi tatovi. Razvoj pa je šel dalje. V frankovski državi je kmalu dobil kralj edino pravico lova v gozdovih (lovski regal). To svojo pravico je branil tudi proti svojemu plemstvu. Frank, zgodovinar škof Gregor Tourski pripoveduje, da je frankovski kralj Guntram (560—593) nekoč na lovu našel ostanke ubitega tura. Poklical je na odgovor svojega gozdarja, kateri mu je priznal, da je tura ubil kraljev komornik Kundo. Nato je kralj dal svojega komornika zapreti. Kundo pa je tajil, nakar je kralj določil, naj med gozdarjem in komornikom dvoboj določi resnico. Ker pa je bil komornik že prileten, se je ponudil namesto njega za dvoboj njegov nečak. Oba nasprotnika, komornikov nečak in gozdar, sta se začela boriti. Nečak je vrgel v gozdarja sulico in ga podrl. Nato je mladenič potegnil nož in ž njim hotel padlemu gozdarju prerezati vrat. Ko se je sklonil čezenj, je ranjeni gozdar z zadnjimi močmi svoj nož potisnil (mladeniču v trebuh. Tako sta oba na istem mestu izdihnila. Ko je to videl komornik Kundo, je hotel ubežati v cerkev sv. Marcela, kjer bi ga kralj ne mogel prijeti. Preden je stopil na cerkveni prag, so ga zasledovalci prijeli, privezali na kol in kamenjali. Se 900 let kasneje najdemo krute kazni proti lovskim tatovom. Saksonski volivni knez Moric je divjega lovca dal privezati na jelena in žival pognal v gozd. Za njim pa je spustil pse. Ta strašni lov je trajal toliko časa, dokler se ni jelen zgrudil. Divji lovec na jelenu pa je bil od vej in grmovja ves razmesarjen. L. 1656 so divjega lovca privezali zadaj za jelena, kateri ga je vlačil s seboj. Ubogi človek je bil tako zbit, da je potem, ko so ga odvezali, kleče prosil, naj ga usmrte. Ob Luthrovih časih — okrog leta 1517 — je vojvoda Urh Wtirtemberški izdal tale odlok: »Vsakomur naj se izdolbejo oči, kdor bi s puško ali z lokom šel po poju, ali v lovišče, ali bi sicer bil sumljiv.« V Weiinarju na Nemškem so proglasili »vse divje lovce za očitne pocestne razbojnike in morilce, katere je treba takoj obesiti, njihove žene pa žigosati ter jih vtakniti v ječo.« Kakor že omenjeno, so na Wiirtemberškem po. sebno kruto kaznovali divje lovce. Odlok iz 1. 1756 določa, da je vsakemu divjemu lovcu treba odsekati desno roko, ali pa mu dati na glavo »čepico divjega lovca«, katero naj nosi celo življenje. Ta čepica je bila strašno mučilno orodje. Okrog ob-sojenčeve glave so prikovali železen obroč, ki je bil tako ozek. da se je z vso silo pritiskal na glavo. Na ta obroč so potem pritrdili težko železno jelenovo rogovje, katero je bilo težko 20—25 funtov. To je moral nositi obsojenec. Druga huda kazen za divjega lovca je bila ta, da so ga privezali. To privezovanje je ostalo mnogo let v navadi. Še celo v svetovni vojski je bil tega deležen marsikak slovenski vojak. Privezovanje divjih lovcev je bilo še hujše, kakor pa privezovanje vojakov v vojski. Roki so mu zvezali na hrbtu navzkriž. Tako zvezani roki so privezali na dolgo vrv, katera je visela čez kak visok tram. Za to vrv so obsojenca dvignili visoko v zrak ter ga nato nenadno spustili na tla. Preden pa je z vso težo svojega telesa siromak priletel na tla, ga je tik pred tlom zopet nenadno Grobarji - jastrebi Stolpi smrtnega molka Kako Parzi v Indiji „pokopujejo svoje mrliče" Indija ima kakih 300 milijonov prebivalcev, med katerimi igrajo največjo vlogo Parzi, to je mal rod, ki šteje le kakih 100.000 duš, a se trdno drži skupaj ter se po večini peča s trgovino. Tudi sicer jih dobiš na važnih mestih. Med seboj žive kakor družina. Največ jih je v Bombaju, drugod jih je le malo. Ta rod je nekdaj prebival v Iranu. Ko je islam začel tja širiti svojo meč, se niso hoteli ud a to' in so se rajši izselili v Indijo, samo da se niso po-mohamedaniH. 2e nekaj tisoč let se drže Zoroastrove vere. Zato so zanimivi njihovi mrliški obredi. Kadar kak Parz umira, začno sobo, iz katere bodo odnesli mrliča, pomivati. Skrbno opero bele rjuhe, v katerih bodo odnesli mrliča. Malo pred smrtjo poškrope umirajočega z vodo, katera je prav za prav sok iz rastline »havma«. Po smrti mrliča temeljito okopljejo in ga zavijejo v bele rjuhe; zavilo mora biti vse truplo, le obličje je prosto. Sorodniki potem ovijejo okrog trupla še nekako vrv, »kusti« jo imenujejo. Poslej se mrliča ne sme nihče več dotaknili, kakor le tisti, ki ga pokopujejo. Mrliča tako polože, da njegov obraz ne gleda na sever. Stari Iranci so namreč sovražili severno stran, češ, da od ondot prihajajo vse nesreče in vse zlo. Potem pripeljejo mimo mrliča psa. Pravijo, da to delajo zaradi tega: Ce pes mrliča pog eda, je to znamenje, da ni še mrtev; če pa se pes za truplo ne zmeni, to pomeni, da je res mrtev. Stari Parzi so namreč verjeli, da pes najbolje ugotovi, ali je kdo mrlev ali ne. Po vsem tem pa preneso mrliča v stolp smrtnega molka, kar se mora zgoditi vedno podnevi, da mrliča lahko obsevajo solnčni žarki. Najsi leži mrlič še tako daleč, ga nikdar ne smejo peljati, ampak ga vedno le nosijo, in sicer ga nosijo v dvoje. Četudi pokopujejo otroka, ga morata vendar nesti dva človeka. Pogrebcev je lahko tudi 6 ali 8 ali več, samo po dvoje jih mora biti. Tudi žalujoči svojci korakajo za mrličem po dva in dva. Na železni nosilnici neso mrliča skozi vse mesto do stolpov smrtnega molka. Ko sprevod pride do stolpa, nosilci postavijo nosilnico na tla, da svojci rajnim lahko zadnjikrat pogledajo v obličje. Med tem odpro železna vrata stolpa in mrliča neso v stolp, ga j>olože tam na kamen it tlak, lia kar odstranijo rjuhe, v katere je bil mrlič povit. Sedaj se ga nihče več ne sme z roko dotakniti. Rjuhe potrgajo z mrliča z železnimi kavlji. Ko je mrlič slečen, ga golega puste na kamnu, nosilci zapuste stolp in zaklenejo železna vrata. V Bombaju stoje stolpi molka na lepem griču Malabar, sredi velikega vrta. Zgrajeni so tako, da od zgoraj ne more nihče notri videti. Ko se" po-grebci približajo griču, se razvnamejo veliki jastrebi, katerih vse polno poseda tam okoli po drevju in po obzidju stolpa. Ko so mrliča položili v stolp in za njim zaprli železna vrata, se od vseh strani pripode veliki gologlavi jastrebi z golimi in rdečimi vratovi ter planejo na mrliča, katerega v nekaj tre-notkih razkosajo in razmesarijo. Pravijo, da ti ptiči svoje delo tako naglo in temeljilo opravijo, da v 12 minutah požro večino mrliča. Najprvo planejo nanj največji in najmočnejši jastrebi, za njimi pridejo manjši, dokler naposled vrane ne izkljujejo oslan. kov s kosti. Parzi imajo tako vero, da so zemlja, ogenj in voda svete reči ter da bi jih mrlič oskrunil. Zato mrličev ne pokopavajo, jih ne sežigajo in tudi v vodo ne mečejO, ampak jih prepuste divjim ptičem v plen. Stolpi molka so okrogli in zidani iz kamna. Notranji del stolpa, ki meri po obsegu kakih 100 metrov, je ves tlakovan s kamnitimi ploščami. Ta kamniti tlak proti sredi pada. V sredi je globoka jama, v katero padajo mrličevi ostanki, posebi.o pa kosti, katere spere tjakaj deževnica. Pod vplivom vročega tropskega solnca ti ostanki naenkrat razpadejo v prah. Čeprav so ti pogrebni obredi po naših evropskih pojmih nekaj nezaslišanega, vendar se jih maloštevilni Parzi v Indiji krčevito drže, tako da si celo Angleži, ki so v takih stvareh precej natančni, doslej še niso upali posegati vmes. Narodni kongres indijskih katoličanov Ze v tretje se je vršil pod okriljem Nacionalne lige indijskih katoličanov »Vseindijski katoliški kongres«. Zboroval je v dneh od 28. do 30. decembra 1934 v Puni. Kongresu, ki se ga je udeležilo 95 od. ličnih delegatov iz skoraj vseh indijskih škofij, je predsedoval g. Dominik lerreira iz Bombaya Vršil se je v znamenju obrambe katoliške družine in katoliškega šolstva. Nevarnosti, ki družini v indiji — kakor tudi drugod — pretijo, ločitev zakona, omejevanje rojstev, nujnost obrambe krščanske družine proti njenim sovražnikom ter vzgoja mladine v prave značaje, to so bile naloge, ki so jih posamezni govorniki zelo spretno obdelavali. — V resoluciji je bilo poudarjeno: »Kongres obsoja vse javne in tajne sile, ki skušajo razdreti edinost, svetost in nerazdružnost zakona, pokopati avtoriteto staršev, razmajati katoliško družinsko življenje. Kongres apelira na civilno oblast, da odreče privolitev vsem takim razdirajočim predlogom, apelira na katoliško učiteljstvo iz vseh svetlih in redovnih vrst, naj storijo vse, da bo katoliškim družinam v državi omogočeno res katoliško družinsko življenje, da bodo vame pred razdi-rajočimi vplivi državnega življenja. Nadaljne resolucije se pečajo z vzgojo v družini na zdravi katoliški podlagi za ustvarjanje trdnih katoliških značajev, za ohranitev katoliških živ. ljenjskih in verskih vrednot za širjenje kraljestva božjega na zemlji. Ubožnejše šole v Indiji, Birmi in na Ceylonu naj podpira zato poseben podporni fond. Katoliško časopisje pa naj stoji trdno ob strani v boju zoper sodobno versko miselnost. Iz otvoritvenega govora nadškofa Doringa pa je važno zlasti ono mesto, kjer govori o družini: »Kot katoličani se zavedajmo tega, da je družina klica vseh socialnih zvez in božja ustanova. Kristus je družinsko zvezo postavil v zakrament. Ma-terializem, naturalizem, socializem in današnji boljševizem se združujejo, da bi svetost in bistvo katoliške družine razrušili. Obramba katoliške družine in zaščita njene čistosti in svetosti je najodličuejša naloga Katoliške akcije.« Avuunooil ua paro so izdelali v Kasselu na Nemškem. Kurijo ga s katranovim oljem, katero pridobivajo iz rjavega premoga. Radovedneži silijo k Hauptmanovi obravnavi Takole se drenjajo pred sodiščem v Flemingtonu, da bi prišli na vrsto. Niti silni mraz jih ne prežene. Več žensk je celo od mraza omedlelo. Pa radovednost je hujša ko zima. * Redki so prijatelji v nadlogi. Resnični prijatelji so redko sejani. dvignila kvišku napeta vrv. Lahko si mislimo, kako strašne bolečine so to bile. Druga taka stroga navodila so bila: »Kdor bi na prepovedanem kraju lovil ribe ali rake, temu naj se užge riba ali rak. Nato naj ga s palicami pretepo in izženo iz dežele.« V mali nemški kneževini Nasavski so imeli tele določbe^ »Gozdni in lovski uslužbenci naj posebno pazijo na divje lovce. Ce jih zalotijo pri delu in jih ne morejo prijeti, smejo na nje streljati, da jih dobe žive ali mrtve v roko. Kogar s puško v roki zalotijo v gozdu ali na kakem drugem sumljivem kraju vstran od navadnih cest, naj ga lovci takoj ustrele, ne da bi ga poprej opozorili.« Značilna je tudi tale odredba: »Kdor vidi človeka, da po polju ali i» gozdu s psi goni in lovi, naj se potrudi, da ga ujame. Ce bi pa divji lovec hotel uiti, ga mora zasledovati in naj po vaseh dajo zvoniti plat zvona.« Take strašne določbe nikakor niso bile utemeljene in bi jih s človeškega stališča nihče ne mogel zagovarjati. Razumemo jih le kot o ožje tedanje zemljiške gosposke v boju za svoje predpravice, katere so jim bile več, kakor pa človeško življenje. Čeprav si znanost solnčnih peg ne zna še razložiti, vendar vedo o njih loliko, da povzročajo velike elektrotehnične učinke, kateri vplivajo tudi na živ-ljeire na zemlji. Gospodarstvo Stanje Narodne banke "SS??«%...»« Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke za 8. februar nam kaže telo postavke (v milj. Din, v oklepajih razlika s stanjem za 31. januar): Aktiva: zlato 1.108.1 (plus 8.7). zlato v inozemstvu 140.55, valute 0.11 (plus 0.08). devize 48.83 (plus 10.55), skupno podlaga 1.298.6 (plus 14.3), devize izven podlago 128 37 (plus 2.6), kovani denar 2295 (— 23.2), posojila: menična 1.555.1 (plus 11.2), na vredn. papirje 259.0 (-- 0,5). prejšnji predujmi državi 1.687.85 (plus 0.14). Pasiva: bankovci v obtoku 1.311.54 (plus 23.5), državne terjatve 5.4 (plus 0.93), žirovni računi 603.87 (— 5.2), razni računi 678.7 (plus 0.5), skupaj obveznosti po vidu 1.288.0 (— 3.7), obveznosti z rokom 222.05 (plus 6.35), razna pasiva 20o.6 (- 20.7). Sport= Prvenstvo dravske banovine v slalomu Dne 17. t. m. se vrši pri Celjski koči pod pokroviteljstvom namestnika bana gosp. dr. 0. Pirk-majerja slalom tekma za prvenstvo dravslie banovine istočasno s prvenstvom za MaSP. Sodeč po organizaciji in predpripravah, ki so v rokah Sr1!) Obveznosti jio vidu in obtok hankovcev 5.5P9.5 (plus 19.7), skupna podlaga g primom 1.668.7 (plus 28.4), zlato v blugajnuli 1.423.9 (plus 4.7), skupno kritje 2980 (29.57), od tecta samo v zlatu v blagajnah 25.42 (25.13). Pričujoči izkaz nam prinaša povečanje podlage zaradi dotoka zlata in deviz. Poleg tega zaznamuje tudi izkaz povečanje posojil za 10.7 milj. Din, ^•°d^X"šialom~ekma v državi, i ^Hb' D»cvnV red: Prireditev teka domu je znašalo povečanje posojil v prejšnjem iz- ^ r0'zem5kih tekem bo priredi- kazu, to je za dobo od 22. do 31. januarja 48.6 i o vzgieau leitnnjui ^ _________,,___. milj. Din. Saldo posojil je znašal dne 31. decembra 1.763.96 milj. Din, dne 8. februarja pa 1.814.08 milj. Din in so so torej posojila povečala letos za 50.9 milj. Din in to predvsem od 15. januarja dalje. Tega dne so namreč dosegla svoj minimum: 1.742.7 milj. Din. Drugih posebnih izpreinemb v izkazu ni. i obvezilnega materiala, do 13. februarja glede do-! bave škarij za obveze; do 14. februarja glede do-i bave železnih vijakov, papirja in kartona; do 15. februarja pa glede dobave konceptnega papirja. Strojni oddelek ravn. drž. žel, v Ljubljani sprejema do 12. februarja ponudbe glede dobave barv. laka. kita, čopičev in steklenega papirja; do 14. fehru-I arja pa glede dobave smirkovega prahu, grafita v i prahu in steklarskega kita. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Prodaja čebule Dne 16. februarja t. 1. se bo vršila pri 1. velocipedskem bataljonu v Ljubljani prodaja 1500 kg čebule. Japousko-angieška konkurenca. V naslednjem prinašamo nekaj podatkov o izvozu bombažnih tkanin iz Anglije in Japonske; Primerjava kaže da je še leta 1932 prekašal angleški izvoz japonskega po količini. Toda leta 1933 se je položaj ž p izpromenil v korist Japonske, še bolj pa leta 1934, ko je postala Japonska glavni svetovni izvoznik bombažnih Ikanin. Tako je znašal angl. izvoz povprečno — istočasno navajamo tudi količino japonskega izvoza, vse v milj jardov — 1930 Anglija 200.fi. Japonska 1310 193! 143.0 proti 117.8. 103'> 183 2 proti 169 3. 1933 169.3 proti 174.2 in lani 165.0 proli 209.7 milijonov jardov. Konkurz Kenda Ljubljana, 12. februarja. Danes je okrožno sodišče v Ljubljani pod St štev. 3-35 razglasilo kori-kur/, o imovini prezadolžencev Ivana in Marije Kendu, hotelirjev in posestnikov na Bledu. Kon-kurzni komisar je sodnik g. A. Avsec, konkurzni upravitelj pa dr. Mirko Triller, odvetnik v Radovljici. Prvi zbor upnikov bo 28. februarja, obči ugotovitveni narok 26. aprila, terjatve pa je prijaviti do 12. aprila letos. Insolvence v januarju Po statistiki Društva industrijcev in veletrgov-cev v Ljubljani je bilo v januarju letos razglašenih v vsej državi 10 konkurzov v primeri s 15. v januarju lani. V Sloveniji jo bil januarja 1 konkurz, lani januarja pa 5. Nadalje je bilo letos v januarju razglašenih 27 poravnav (28 v. januarju lani), od tega v Sloveniji 6 (10). Poštna hranilnica v januarju 1935. Dodatno k našemu poročilu javljamo še, da se je pri vseh podružnicah število računov povečalo, edino pri ljubljanski podružnici je nekoliko nazadovalo, kar je v zvezi s sezonskimi razlogi. Skupni saldo na čekovnih računih je v januarju nazadoval od 1.139.9 na 1.106.0 milj., in sicer se je najbolj zmanjšal saldo pri zagrebški podružnici: od 857 6 na 326.24 milj. Pri belgrajski centrali je saldo celo narastel Pri ljubljanski podružnici se je saldo zmanjšal od 184.1 na 181.6 milj. Din. . Hranilne vloge pii regulativnih hranilnicah. Po provizoričnih podatkih po znašale konec leta 1934 hranilne vloge pri regulativnih hranilnicah približno 1.060 milj. Din, kar pomeni v teku 1934 zmanjšanje za približno 25 milj., če ne računamo , Angleški tunt je v /.agrebu popustil na obresti. Brez obresti so znašale vloge pn regula- 222 9o-224.55, v Belgradu pa ie narastel na 223.3o tivnih hranilnicah konec 1933 1.085 milj., z ob- -224-95. Španska pezeta v Belgradu in Zagrebu Borza De n h i Dno 12. februarja. telj označil progo s »Kandahar-vraticami«, pri katerih sc uporabljajo mesto dosedan ih zastavic 2 m dolgi leseni drogovi. Ti omogočajo tekmovalcem pri še lako veliki brzini tudi na neznanem terenu takojšnjo orientacijo, kontrolam pa olajšajo n^ov odgovoren posel. Samoosebi je umevno, da bo tudi letos vsa proga priključena na telefonski vod, brez katerega je moderni slalom sploh nemogoč Predsedstvo tekme je prevzel predsednik Savinjske podružnice SPD gosp. dr. M. Hrašovec; vrhovni sodnik je znan naš or^: hator smučarskega športa gosp. B. Parma iz Ljubljane, tehnično vodstvo tekme ter trasiranje protfe je pover|eno izkušenim rokam gosp. A, Koj i ška. Ker so snežne prilike pri Celjski koči trenutno zelo ugodne, je pri akovati da bo imela prireditev v vsakem oziru eiltni značaj. Mfadmsha smučarska tekma Sli Ilirije V nedeljo, 17. februarja priredi SK Tlirijn propagandno mladinsko tekmo, ki bo Izvedena v na.-osr6. nl bliž «i uieva. Start bo ob KI prt tivolskem gradu, isto-tani l>o ia,h cilj. Pravico nastopa Imajo vsi, H rriso »e izpolnili Hi ie.a. To movalet bol« rnwM.iem * tri skupin«: Sku.pi.oa A, starostna doba od 10. do 12 leta ima 2 km proge; skupina n, starostna doba »d 12. do 14. leta, ima t km proge: skupina C, aHirostna dob« od 14 do 11». leta, ima fi km proge. V svrho RturosiIne kontirolo nal prineic vsak tekmovalec « seboj dijnSko kn.1tžMiinchner Neueste Nachrichten« v gospodarskem delu daljši članek o jugoslovanski gospodarski politiki. Uvodoma ugotavlja avtor E. 11.. da so bo sedaj nehala deflacijska politika, ki je priesla toliko žrtev, ne da bi se pri tem popuščalo inflacionističnim tendencam. Nato govori o novem vingkreditov, znižanju diskonta, trgovini z Nemčijo, davčnem in kmečkem problemu in končno o velikih javnih delih. Pisec ugotavlja, da je s tem konec gospodarske letargije in da se delajo vsi napori za konec krize. Promet v sueškem prekopu je znašal po obvestilu družbe lani 5663 ladij s 31.75 milij. netolo-nami, leta 1933. pa je šlo skozi prekop 5423 ladij s 30.7 milij. tone. Blagovni promet je znašal lani 28.448.000 ton, leta 1933. pa 26.915000 ton. Zaradi povečanja prometa so dohodki družbe narasli od 1856.5 na 860 76 milij. fr. frankov. Produkcija živega srebra v Italiji. Lani je znašala produkcija živega srebra v Italiji 438 ton, dočim je 1933 dosegla 611 ton. Nekateri rudniki so lani počivali. Izvoz živega srebra je znašal v prvih mesecih lani 957 (v prvih 11 mesecih 1933 888) ton. vrednost tega izvoza pa 1582 (14.19) milij. lir. Italijanska banka. Najnovejši izkaz Italijanske banko kaže za dobo od 20. do 31. januarja povečanje zlatega zaklada od 5820.48 nn 5822 33 milij. lir. 'istočasno so se devize zmanjšale od 81.2 nn 75.55 milij. lir. Obtok bankovcev je narastel od 12.635.. 19 na 12.788.15 milij. lir. Koliko stane ZN. Po poročilu angleškega za-kladnega kanclerja so zastopniki Vel. Britanije v Ženevi'v teku enega leta porabili 147 000 funtov ti». vštevši 20.000 funtov za obiske ministrov. Narobe na pravi poročilo, da je potovanje ministrskega predsednika MacDonnida v Ne\vyork stalo lo 6000 funlov. (tanka za mednarodne obračune. Iz izkaza za januar jo razvidno, da so padle v tem mesecu naložbe z rokom 3—6 In več mesecev (državne zadolž-liee in druge naložbe) od 231.6 na 220.2 milij. šv. frankov. Pri tem gre najbrže za vrnitev še preostalih zneskov, kreditov, katere je naša država najela lota 1932. pri tej banki in večinoma razen majhnega deleža tudi odplačala. Bilančna vsota banke je v januarju nazadovala od 654.8 na 637.7 milij. šv. frankov. Svetovno ladjedelstvo. Leta 1934. je bilo spuščenih v morje ladij s tonažo 967.000 ton. dočim je znašala tonaza leta 1933. v morje spuščenih ladij samo 489.000 ton. Največ Indij so spustili v morje v Angliji: 460.000 (1933 183.0ni s čalem In prigrizkom S'ni"no rdatnn kosilo je javiti s prljavnino ter bo s'"lo Dni 8. Vsa po. Jssnila se dobe pri L. Mrnulm, Zagorje. Razois Zc'cnWce mrdkhihske t ritme v smuku M vrrluidni pokal tvrdke. Glammann In Gas.mer v Trin-u SK Tržič razpisuje medkltibsko tekmo v smuku, ki bo v nedeljo, 17. februarja nn Zelenici Tekmovanje se vrži po pravilniku .TZSZ in se ga lahko udeleži vsa.k vc; rificirn.n tekmovalec. Za plasinn pridejo v poStcv le oni klubi, katerih najmanj trije člani stnrtnio. Moštvo, ki doseže najlioliši čas po svojih treh tekmovalcih, pve^nie preholni poknl tvrdke Glnnzmann in Gnssner. 1.ustnik pokfila postane oni klub, katerega ekipa si g« prisvoji v trikratnih zaporednih vsakoletnih tekmah, ali v pre sledkih petkrat. Zasede i je pokal v posesti SK Tržiča. Prijave na z.vez.nlh prijavnicnh pismeno do sobote na SK Trži*, do 10 v nedeljo nn Zelenici nstrio Pnuivnlnrt Tlin 10 Zrebnnie bo v nedeljo ob 10 nn Zelenici. Start bo ob 13 z /plemiškega sedla, cilj pri "cestarln-. Ttnz glasiiev rez.nltatov ob 17 v hotelu Lončar Kavcija z.n startno številko B!n 5. — Prvi triie plasirani i>o=fl"ie*-niki prelmeio tudi 5e lonn prnktl'.nn dnrila. prnv takn tudi naibolišc plasiran člnn SK TrM^n Noben član ne prejme po dvo darili, nmnak prejme darilo njegov naslednik po tekmovalni poli. L:ubtianska oodrveza JSŽZ (S sele upravnega odbora 6. februarja) Navzočni: dr. Bradač, dr. Prodan, AdleSlčeva, Šnntlora, Baltesar, Rupel, Svetličeva, K "Sar, Poselil, Jerman. Na znanje se vzameta zapisnika II. in lil. redne seje u. o. JSŽZ. Z oz.irom na sklep JSZ/C, s I;n ter i m lo' razveljavljen cross-conntry tok za prvenstvo ljubljanske podzvezc- z.a leto 1034, In im katerem mora ircro, iti TKD Atcna in vse tokmovnlke, ki so prejele za ta tok nagraiie, le nngrnde podzvezi, se je »imročilo zvezi, da Atona in njene članice niso izročile teh nagrad, čeprav jc bil poziv objavljen v službenem ginsilu ter obenem poslu.n 3e s posebnim dopisom Atcni. Istočasno so ie javilo zvezi, da Atena kljub ponovnemu pozivu šc ni predložila predlogov za prvenstva države v lahki atletiki in predloga z.a sistem drž. prvenstva družin v lahki otlotiki. Atenn se ponovno pod pretnjo kazni pozi vi Je. dn javi te predloge mi.i'tHsne.1e tri dni i>o objavi tegn poziva Zveza se nnoroSa r.n pojnRiiilo, zakaj in v čem se križa predlog SK Ilirije za prvenstvo družin s predpisi .TSfcZ za eomilry prireditve. Nn poziv zvoze ie predložila Ilirija prošnjo za obnovo pa, se ho ngodl lo, v zndevi pn se nm"rosl zve^.n zn He gotova potasniln — Na osnovi »vozni- zahteve se razpiše za lelo mM novo tekmovanje v cross-coiintry teku za prvenstvo I.P. n«-ločl se z.a (o termin 17 marca. Tek se Uvele nn Stn-lio-nn. Istočasno se sklene razpisati tekmovanje v cross countrv tek n zn prvenstvo podzveze zn leto 1035. Tudi ta tek l)o nn Sta-Monn — Na klnbovo od lavo se črtalo iz soznam« veri iclrnnili bn^cnnšic: Oroc.TJ Nikn, tliidnles Mnl*i, TlibeMot Silv«. Zn1e<^ MnIM In Zupnil Mnriln. — Prošnjo SK IHriie zn ohno>'o postopanja v zedevl tri mese"ne z.nbrnne igre sc n Utopi zvezi. — Na znbtevo zveze ie jiozivnio - ai klubi, dn nemudoma »oravnnjo člnnnrtno zn lelo 19.33 Obenem sp klubi nozlvnlo, ''a odjavijo vso neakdvne lmzennSioo In atlotinje. Tnjnik T. Dolene Alojz, Burič Kudolf, RolartA Kvgon, nadzor »tvo: Kune Viklor, Koren an Janai. Redne seje t>.llK>r» se vrie vsnk iKiiiodolJek ob ;r: dr. Lnckmann, G rud' s e 4, telefon '8-40; Sever in Komp., Gosposveiska cesta 5. telefon 'Jil-lfi; Stupicn Joeip, Slomškova f>, tele-fon 2S-1« PrireMtev obeta biti lo'a a rnkcija za Ljub. ljn.no in je te do danes prijavljenih devet parov konj s sanmi in osem jahnCev. Izleti SPO V «obo',o in nedeljo: Skupinski izlet nn Veliko Planino, odho 1 v «ob"(o ob 10.10: na V-SP v hr-jav. pvo koH., odhod ob 15 40: v KamnISko Biw r'eo « sanmi iv. Kamnika, o'hod v ni-'elJo zjutraj. Prijave in podrobnejše in formacije dn.ie pisnima SPD na Aloksan d rovi pesti 4, vhod la pnsnip. Skakalne tekme r Mežiški dolini. (Trevnlje. 15. fe. brunrja.) V olik pravnik «mo Imeli v n»'eljo. Oh 14 se je prikazala izza ovinka ceste godb« ognjognscev pod po-veiistvom kapelnikn Jakoba Goloba Za godbo so prišli naš1 ii-ntioni , zn njimi pa veliko število gledalcev. Ob 11.30 ie naoovcslal sinn"nr v rog pričetek tekem Naj-prej so bili poskusni skoki: devet se.niorjev in Irije ju-niorji Nnto so bili skoki v kon.kuronci, lii so Pok trati sleile"e rezultate: Dolinšek Mak«, SK 0u.štnnj-Kotlje. II, 11. 12; AberBek Ivan, S1'D 1'rcvn'Je, 12, 1» s pml-ceni, 12; ToninžP Maks, SK GuStanl-Kntl.ie, 9, 9. 1,0: ftn vorp Josip, spri Preval le, 13. '8. 14: VlderSnik Josip. SK GuštanJ Kotlje, 9, '0, 11: Gntovnik Josip, SK G -K., 9 s nnilpem, 10, 12; Marchlot1 Silvln, Concordin Zngreb, 10, 18. 15. vse s pn-lopm: Stres Ovido, SPD Prevnlle, 11, U, 11: Te' nvc Srečko, Concovdin Zagreb, 10, 14, 14, s rtfldppm. — Jnnlorjl »o pokaznli slode*e uspehe: Krnsnik ?>anc, SPD r-evnlie. 12, '8, 13, /ndnja dva s padcem; Ke»or Vrane. SK (i.-K., 12. 12, 12. vso e uad-eem; K'"'nr Frn.ne, SK O..K., 11 s padcem, 7. 0. — Nato so liili šp skoki Izven konkurence, ki so se vsi rlhnli med v> in 14 m. Kot šolnik Ip fungiral v Stnnko štnnct Iz, OnStnnia, in sicer v s-doSno zn 'ovoltotvo. Dpi čiste-ga dolččkn Je bil nnmenlen v korist brezposelnim, katerih «tei'Ho le bnS na Prevnljnh zelo veliko Zato je t>n-li škod«, dn je sl-o-nj i-olovlcn glndalcov bila brez vstopnic, ker so glednll tevmc od dnleč. Savinjske podruinlce TK Skale v Celja V. občni zbor se Je vršil ob lepi udeležbi člnnov pri 1'lnn'nSkn nad Im-ainl. j>oročiln mlbornikov bo bila izčrpna in pregledna ter je iz njih razvidno, dn se klub bolj [K>svo'n notranii skupnosti in manj gleda ua samo zunanjo rn širitev. Članstvo, posebno nel-'anji odborniki, so pokazali živnhno zanimanje zn delovanie, tnkn da je bil splošen rnzgovor zelo žlvnheii 7, večino glasov je bil Izvoli en po veini nov o<|.bor, s tov. Komarjem na čelu. Število članstva Je ;-a malenkost naraslo Tjiičkn l.o*n sc je nanovo opremila Iu zavarovala: nstii novil sc Je plezalni odsek Sestanki, ki se vrSe skoro tedensko v klubski sobi ho eln Kvrope, so dobro obiskani. Vršili so se skupni izleti, v*e te-koče zadeve so se red no obrrt vnuvuV pla Smuk i Haiee. TK Skuln, podružnlcn n« Jesenicah, priredi v nedeljo, dne 17. t. m svolo tradicionalno motk]ubs.ko tekmo v smnl n t. RoSce Start bo ob 1 popoldne na vrhu Kleka, cilj n« spodn'em delu «Konnr-jevogn pronta«. Do'ž'nn prmre bo zniiSnln V uk'll 5 k ni. venska razlika približno fi.">0 m. Starinli antojp vsi v JZSZ verificirani člani, neverifieiran! telnuovulei on le izven konkurence ' Tekmuje se po prnvHiti i JZSZ Prvi trije prejmejo prlznnnice. Pismene prijavi*. « pri iavnlno 5 Din Ip pos-lati do vključno 'S. t. m. na smu škj oilsek T1C Skale, podružnica n« Jesenldnb. t- .Ker velja tekma v smuku z Itožpp zn nu.šib nfllbolišib med.Vlnbsi-ih tekem, pričakujemo 5'r !'IC 'H o-l/.i\'a tako s strani gorenjskih kot s strani ostalih zimske »pbrtnjli kiobov. Kai ie bob Zelo zanimiva in priljubljena panoga t. n~lankališču. Pri nas ga še ne goj mo in tudi tekmovanj v sankanju imamo prav malo. edino na Jesenicah prirejajo vsako lelo tradicionalne sonkaške tekme od Sv. Križa nad Jesenicami pa do Jesenic satnih. Škoda, da se ta spori pri nas še ni bolj razširil; bo pa vsekakor potrebno, da ga činuprej vpeljemo, ako bomo hoteli privabili tujce v naša zimska letovišča. Najprimernejši za ta šport »o višje le/..či kraji, kjer so snežne razmere dlje časa ugodne, in kraja, ki dopuščajo graditev predpisanih in za tekmovanje sposobnih prog za bob. Donrovi-na teira sporla jo zimski paradiž Bngadin, kjer so Angleži, ki so se nahajali tam na oddihu, prvi pokazali ta »port. Švica ima dalje še celo vrelo krajev, ki imaio naprave za gojitev tega športa, in tudi v Franciji «c lahko že dolgo ponašajo z njimi. Vse te naprave pa se nahajajo v višini 1000 do 1800 m, Zato ni čudno, da se je v teh državah lako knialu začel gojiti ta šport in da je v druge kraje raaaiorMiia zelo pozno prodrl Kljub temu pa imajo danes v Nemčiji mnogo več naprav za bob, kakor v Švici ali v Franciji. Bob ni šport posameznikov, ampak je .šport moštev. Peljejo se po štirje ali po pet športnikov na teh sankah; v zadnjih letih so pa vpeljali še tekme dvojic, kar smo videli že na olimpijskih igrah leta 1932. Tipično je na vseh progah sedenje sankačev z razkoračeniini nogami med vw,njo (i?.-vzeniši v St. Moritzu, kjer je običajno ležanje na trebuhu med vožnjo), da bi povelje vodini'ka po možnosti hitro in uspešno izvedli. Ni pa ta šport tako lahek in enostaven, kakor bi si morda marsikdo predstavljal. Vožnja zahleva cele može na v»ej progi. Biti n>or;ijo spretni, pogumni in mod vožnjo samo potrebujejo izredno veliko porcijo prisotnosti duha. Že najmanjša nepazljivost vodnika, napačen obrat na ovinku ali v ravnici lahko spravi tekmovalce ob vfx> 5ar*=e ali vrže sanke celo a tira, kar pri brzini, ki se razvije do 100 km na uro, ni nič čudnega. Isto more zgoditi, ako ne reagira moštvo takoj na vsako povelje vodnika, kar je izredne važnoeli zlasti na o vi nkih. Nekateri pravijo, da .je ta šport nevaren in eo zato proti njemu. Toda delajo mu « lom krivico; kajti na pravilno zgrajenih progah jo prav.tako m«lo nesreč kakor pri avtomobilskih ali motornih dirkah, ki so danes tako priljubljene mod eporinim občinstvom. Ree pa je, da zahteva ta šport ljudi z močnimi živci, z veliko odločnostjo ter pogumom, sploh ljudi, ki imajo take lastnosti, kakor bi jih morali iineti vsi pravi športniki. Kajti le-lo je nai-bolj^a šola za današnjo mladino, ki je tako malo odločna, ki ima tako slabe živce in ki jc vse premalo odporna. SK Grafika Ljubljana. Nn zndnjeui občnem /liorti izvoHctij odbor se jc konstituiral: predsednik: štrukelj Jože, podpre'scdnlk: SknJ.ir Marjan, tnjnik I.: Sianko Jurij, tnjnik IT: Terpiu inagulnik: Frenv Mnttar. gospodnr: B«inn Emil, odborniki: Friedl Len 9 lise za volane v različnih gubah Spetitlni entel oblek, volan, šnlov Itd. - predtlskanle. Velenje monogramov. zaves, perila. Navaden fin entel rlotkov in čipk. - Hitro, lino in pootni! X f i »t h i****** ...... t — »—. i miv« vy • »"ico, i «»•«u ||iutc| iiuirtt smbkfih MALI OGLASI V malib oglasib velja vsaka beseda Din I'—; ženi-iovanjski og asi Din 2'— Najmanjši /.nnsek za mali oglas l>in lil--. Man oglasi se pla ujejo takoj pri aameuu - Pri oglasib reklamnega značaja ne računa eno^o.o ska 3 mm visoka petnim vrstica po Din /.a pismen«* odgovori* gieile malib oglasov treba priložiti znamko Prireditve II: It Kavarna Stritar Vsak večer koncert. — .Tiri MM Tkalni mojster z dolgoletno prakso za vezne in fine tkanine, ki je tudi vešč izgradnje sta-tev perfektno vseh sistemov, samostojen delavec, dobi nameščenje. Pogoje in prepise spričeval na naslov: Aleksander Ristič Niš, Pantelejska 71. (b) Magistra farmacije ali diplom, farmacevta, samca, išče lekarna na deželi. Nastop takoj. Ponudbe upravi »SL« pod »Lekarna« 1472. (b) Prodajalko starejšo, ki bi vodila samostojno trgovino z mešanim blagom na deželi -sprejmem takoj. Prednost imajo s kavcijo. Ponudbe pod »Delavna in poštena« št. 1483 upr. »Slov.«, (b) Služkinjo starejšo, ki ima veselje do otrok in vrta, sprejmem. Prelesnik, Ljubljana, Janševa ulica. (b) Služkinjo x večletnimi spričevali, z znanjem kuhe in vseh hišnih del in ki ima veselje do otrok, se sorejme s 1. marcem. - Ponudbe ood »Mlada in poštena« št. 1501 upr. »Slov.«, (b) Posojila aa rložne kmižice date Slovenska banka Liub-iana Krekov trg 10 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Idi Telefon 38-10 Kratkoročno posojilo 40.000 Din, za nakuD posestva iščem. Vknjižba na prvo mesto. — Naslov v upr. »SL« pod št. 1488. d Restavracijo center Ljubljane, velik promet, oddam takoj v najem. 1500 Din mesečno. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1493. (n) '52JESEJ Trisobno stanovanje ali pisarno oddam v Dalmatinovi ulici št. 3-1. s 1. majem. Poizve se v stavbni pisarni Rimska cesta št. 2-1. (č) Prazno sobo veliko, na ulico, oddam takoj v najem. — Ciglič, Mestni trg 11. (s) Posestva Hiša primerna za trgovino, se zaradi bolezni proda na prometnem kraju v Ljubljani. Ponidbe upr. »SL« pod »Prometno« 1486. (p) Trgovino na izborni točki sredi mesta, zaradi bolezni prodam. — Ponudbe pod »Centrum« 1487 upravi »Slovenca«. (p) Tri krasne parcele ob Gruberjevem nabrežju, po ca. 600 m2, naprodaj. Plačljivo deloma s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice. Ponudbe na: Dr. Tomšič, Tavčarjeva ul. št. 13, Ljubljana, (p) IHFTTD PRESELILI SMO SE1 lz Tavčarjeve ulice 3 v pasažo nebotičnika ELEKTR0T0N o. slabotnim osebam. Šivalni stroj pogrezljiv, malo rabljen -naprodaj Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1497. (1) Naprodaj: različna nova in stara konjska oprema, nova in stara sedla, po nizkih cenah pri B e z j a k Ivan, sedlar, Cvetlična ul. 33. 1 Umrl ie naš srčnoljubljeni brat, gosp. Anion Supin previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v četrtek ob pol 3 popoldne iz Ulice na Grad 2 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. februarja 1935. Žalujoči ostali. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN Liubliana, Ilirska ulica 36, vhod i Vidovdanske ceste ori gostilni Možina Biljard dobro ohranien — kupim takoj. Ponudbe upr. »SL« pod »Biljard« 1484. (k) + Globoko potrti javljamo pretresljivo vest, da je danes, dne 12. februarja nenadoma umrl naš ugledni in požrtvovalni član nadzorstva Kmetske delavske hranilnice in pos. v Trbovljah, gospod Alojz Cestnik posestnik v Knezdolu pri Trbovljah Ohranimo ga v trajnem spominu! Trbovlje, dne 12. februarja 1935. Načelstvo in nadzorstvo. Debego flshalno napravo skoro novo- aparat in večjo zalogo črk, le malo čnsa rabljeno, ceno prodam. Naslov pove uprava Slovenca" pod „Debego". AiitometianlCnl stroll se pod ugodnimi pogoji prodajo. Poizve se v gostilni ttns, Celle, fliavnl trg s Ali ste ze poravnali naročnino? JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI NAZNANJA TUZNO VEST, DA JE UMRL NJEN DOLGOLETNI ZVESTI USLUŽBENEC, GOSPOD ANTON SUPIN MIR NJEGOVI DUŠI! POGREB BO V ČETRTEK, DNE 14. FEBRUARJA 1935 OB POL TREH POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI ULICA NA GRAD ST. 2 NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU V LJUBLJANI, DNE 12. FEBRUARJA 1935 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je moj zlati soprog, stari oče, svak in tast, gospod Anton Mekle višji sodni oficijal v pokoju danes, v torek, dne 12. februarja 1935 ob 16.20. ari umrl Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 14. februarja 1935 ob 4 pop. iz Vidovdanske c. št. 9 na pokopališče k Sv. Križu Ljubljana, dne 12. februarja 1935 Pavla, soproga; Angela por. Golob, Leopoldina por. Mir, Anton, Jože, Minka por. Bajuk, Milan, Marjan in Milena, otroci in ostalo sorodstvo Bjornstjerne BjSrnson: Deklica s Pr'sot >Tega si sam kriv. Dober večer!« je rekla. Ingrida je pogledala Thorbjona, kakor bi mu hotela reči: »Sedaj pa sam vidiš!« ThorbjSrn pa je pogledal Ingrido, kakor bi hotel reči: »Zakaj si mi to storila?« Nista pogledala Seneve. »Ali smem nekoliko prisesti? Ves dan sem toliko tekala ...« ln je sedla. Thorbjorn se je okrenil, kal or da bi hotel p<.gledati, ali je suho tam, kamor se je usedla. Ingrida je pogledala tja doli proti Jelovju in naenkrat zaklicala: »Ojej! Ojej! Fagerlin se je odvezal in šel v mlado deteljo — ti grda žival! In Keleros tudi! To je pa res že od sile! Zadnji čas je že, da priženemo v planino.« In stekla je po hribu navzdol, ne da bi se bila poslovila. Seneva je takoj vstala. »Ali odhajaš?« je prašal Thorbjorn. »Odhajam. «je odvrnila, pa vendar obstala. »Ostani še malce,« je zinil, ne da bi jo pogledal. »Drugič,« je tiho odgovorila. »To bi utegnilo dolgo trajati.« Ona se je ozrla vanj; tudi on jo je sedaj pogledal. Vendar sta šele čez delj časa spregovorila. »Sedi nekoliko,« jo je nekam v zadregi ogovoril. »Ne bom,« je rekla in obstala. Ze se mu je oglašala trma, tedaj pa je ona storila nekaj, česar ni pričakoval. Pristopila je bliže, mu pogledala naravnost v oči in smehljaje se, rekla: »Ali si hud name?« Ko jo je bistreje pogledal, je opazil, da joka: »Ne, ne, nisem!« je zagotavljal ves žareč v obrazu. Ponudil ji je roko. Ker pa je imela solzne oči, tega ni zapazila, zato je roko umaknil. Končno je dejal: »Torej si vse slišala?« »Sem,« je odgovorila, se ozrla vanj in se mu nasmehnila. Ampak njene oči so bile še bolj solzne ko prej. »Gospod vašo sobo aa-iamem le, če v hiši res ni nobenega glasovirja.« »Kar brez skrbi bodite! Glasovirja ne boste slišali, ker imamo nov zvočnik, kateri ga bo kar preglasil.« Iz zohozdravnikovega ateljeja zaslišijo ljudje v čakalnici strašne klice-»Ati, au!« Zobozdravnik odpre vrata, pomoli glavo skoznje in pravi »Nič se ne bojte, gospoda! Gospodu sem pripovedoval tako šalo da ie tako kričal.« »Ojej, gospa Nefa danes pa strišno slabo izgledate' Kar v grob M vas lahko položili]« »O, prosim, gospa Zefa, ko bi ležala že teden dni v grobu, bi tako izgledala, kakor vi danes.« »Ali dobro spite?« »Izvrstno!« »Kako dolgo?« »Do dveh.« »Zakaj se do dveh?« »Tedaj ie uradnih ur konec.« »Glej Janez, tale pes je čiste pasme, pravi angleški pes!« »Sai me ne boš potegnila. mami! Saj lata kakor vsak naš pes in nič po angleško.« Za »Jutfosiovaud&o tiskarno« t Ljubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan Rakoveo Urednik: Viktoi Cenčič.