19. III.
«1H (D©l@0
ŠT. 1	JANUAR 1980	LETO IV.
Razvojne možnosti v obdob. 1981-85
V lanskem letu v mesecu maju in juniju so delavski sveti temeljnih organizacij in delavski svet delovne organizacije sprejeli sklepe o pristopu k pripravi srednjeročnega plana za obdobje 1981 — 1985. Zraven sklepa o pristopu k pripravi so sprejeli posamezni delavski sveti tudi sklep o potrditvi programa dela na pripravi srednjeročnega programa.
Prve informacije so v tem času najavili tudi naši kupci o predvideni proizvodnji vozil v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Iz zgornjih vidikov in iz vidika lastnih možnosti razvoja, tako ka-pacitivnega kot razvojnega, smo v mesecu avgustu pripravili analizo razvojnih možnosti za našo delvno organizacijo. To analizo je delavski sevt DO posredoval v razpravo vsem TOZD in DSSS.
Iz analize je razvidno, da v naslednjem srednjeročnem obdobju razširjujemo svojo temeljno dejavnost iz področja proizvodnje kompunent avtomobilske industrije na proizvodnjo unificarnih kompunent in integriranih samostojnih agregatov, ki tangirajo našo temeljno dejavnost. S statusom kooperanta na področju plasmana komponent in kot finalista na področju plasmana samostojnih agregatov za proizvodnjo cestnih prometnih sredstev.
Iz analize razvojnih možnosti je razvidno, da imajo vse temeljne organizacije realne možnosti razvoja, da imajo vse temeljne organizacije realne možnosti razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju. Te možnosti so na posameznih področjih pogojene z naslednjim:
— bistveno zmanjšana rast za-
poslovanja nasproti tekočemu srednjeročnemu obdobju;
—	usmerjenost investicijskih vlaganj v razširitve proizvodnih kapacitet;
—	dvig tehnološke stopnje proizvodne opreme iz dosedanje stopnje 3,8 na stopnjo 4,4 v letu 1985;
—	znižanje lastne cene proizvoda z zniževanjem proizvodnih in neproizvodnih stroškov in s tem možnosti vključevanja na tuje trge;
—	združevanje sredstev znotraj delovne organizacuje in z združevanjem sredstev z drugimi poslovnimi partnerji za realizacijo pomembnih razvojnih programov;
—	sovlaganja v druge delovne organizaciej z namenom zagotovitve potrebnih materialov.
V tem času potekajo dela na oceni investicijskih programov in vsklajevanja z možnimi finančnimi viri.
Čaka nas še mnogo dela, tako na vsklajevanju programov v sami TOZD, kot na nivoju delovne organizacije in izven delovne organizacije. Pri tem vsklajevanju bodo morali biti upoštevani momenti, kateri še v analizi niso bili znani, tako da bodo elementi za srednjeročne sporazume trdna podlaga nadaljnjemu delu. P. J.
V svojih delih živel bo večno...
Prešernovi besedi ljubezen in svoboda sta in naj ostaneta tudi naši današnji središčni besedi. Zapeti sta bili v imenu takega razumevanja človeka in resnobe življenja, ki se zaveda svojih temeljev in svojega poslanstva; ustvarjeni sta za razumevanje med ljudmi in narodi, za svet, pred katerim ne bo grozilo globoko brezno brez vse rešne poti. Zato vračanje k Prešernu našemu sodobniku nikakor ni vračanje k mitu in ne k legendi, marveč potovanje z njimi 'in z naprednimi težnjami človeštva k spreminjanju sveta, k ljubezni in svobodi. In prav bi bilo, da bi nas na tej poti na vsakem koraku spremljalo tudi nekaj Prešernove prešernosti, veselja do dela, sreče ustvarjanja, pa tudi svetlobe milih zvezd usode, ki
slovenski kulturi, ustvarjalcem, pa tudi samemu Prešernu v preteklosti niso bile zmeraj naklonjene.	Tone PAVČEK
Brzojavka
predsedniku
Titu_______________
Številnim željam širom naše domovine in tudi naroda vseh prijateljskih dežel sveta, smo se pridružili tudi delavci kolektiva Agis, za uspešno ozdravitev našega ljubljenega predsednika Tita.
Vsega, kar smo želeli iti želimo, nii bilo moč strniti v kratko sporočilo, povedati bi hoteli še mnogo več.
DRAGI NAŠ PREDSEDNIK
Delovni ljudje delovne organizacije AGIS smo seznanjeni, da ste trenutno na zdravljenju v naši republiki. Veseli nas, da se dobro počutite in želimo si, da bi vas kmalu videli nasmejanega na svo em delovnem mestu.
Z verovanjem v vas, ki ste z izredno voljo premagali že toliko težav ter v zdravstveni konzilij, vas prisrčno pozdravlja dva tisoč članski kolektiv AGISA.
V PTUJU 15. 1. 1980
NEKATERE POBUDE ZA IZBOLJŠANJE STANJA ŽE V „AKCIJI“
Razsipniški odnos do vsega in neodgovorno ter neposlan-sko obnašanje narekuje za vnaprej, da iz tega vedno hitrejšega vrtenja slabega gospodarskega stanja ne bomo izšli, če bomo isti, brez prisotnosti občutkov večje potrebe za boljše delo. Ta razmišljanja so dala obvezo že v preteklem obdobju, da v novo poslovno leto zakorakamo z obvezami, ki bodo odpravile slabo in dvignile poslovni uspeh. Več kot nujno pa velja to tudi za našo delovno organizacijo. Da se zavedamo gospodarskega stanja v Jugoslaviji smo pokazali z dokaj dobro zastavljenimi stabilizacijskimi programi, kajti tudi mi smo dolžni prispevati za utrditev gospodarskega stanja nasploh in seveda v delovni organizaciji, kjer združujemo delo.
Pobudniki programov utrditve gospodarskega stanja, so bile družbenopolitične organizacije, vsebina programov je stekla tudi na številnih razpravah med delovnimi ljudmi, ki so jih s koristnimi in dobrimi pripombami dopolnili ter dogradili. Prav zato tudi danes ne dvomimo v kvaliteto zastavljenih ciljev. Naša naloga z vsemi dejavniki, ki so sprejeli odgovornosti za dosledno izvajanje stabilizacijskih nalog je, da celovito in dosledno izvajamo, kar smo sprejeli in za kar smo se dogovorili. Čeprav je sorazmerno kratek čas tega, odkar smo sprejeli dogovore varčnejšega obnašanja, pa bi že lahko dejali, da je prvi odziv že »na poti«. Resno in brez oklevanj večine, z razliko nekaterih, ki jih ocenjujemo kot težje prilagodljivi, smo napravili ta prvi korak izvajanja, v sklicevanjih sestankov, za kar v bodoče, razen v izjemnih primerih, ne bomo trošili delovnega časa. Toda samo zgolj sklicevanja sestankov po drugi uri, brez zagotovljenih sklepčnosti, nas ne bo prineslo do cilja, to je do ugodnejših rezultatov utrditve dosedanjih razmajanih področij. Zatorej, ko smo se odločili, za prispevek k stabilizaciji tudi tu, je naša nadaljna dolžnost, predvsem pa aktivnih dejavnikov družbenopolitičnega življenja, da zamisel uresničimo, da sedanje obolelo delegatsko obnašanje ozdravimo te akutne bolezni nizke zavesti, subjektivnih gledanj in nevolje za kolektivno in varčno opravljanje dolžnosti ter nalog.	Šneberger Srečko
Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980
Značilnost zvezne in republiške resolucije o uresničevanju družbenega piana za obdobje 1976—1980 je izrazita stabilizacijska usmerjenost. To velja za vsa podorčja, torej tudi za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V SR Sloveniji naj bi sredstva za osebne dohokde v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje naraščala za 25 % počasneje od rasti dohodka in počasneje od rasti čistega dohodka, osebni dohodki na zaposlenega v neproizvodnih dejavnostih naj bi rasli v skladu z rastjo osebnih dohodkov na zaposlenega v materialni proizvodnji, vendar v masi največ za 16 % v primerjavi z letom 1979, sredstva za skupno porabo v organizacijah združenega dela pa naj bi se povečala za 15 % glede na leto 1979.
Te usmeritve [morajo delavci v orgartilzaciiijah združenega dela uveljaviiti v svojih jplanških dokumentih za leto 1980. 'S ipredvide-nimi planslklmii razmerji irazpore. jamja dohodka in čistega dohodka ter s stalnim spremljanjem njihovega uveljavljanja glede na dejansko ustvarjeni dohodek morajo zagotoviti;, da se med letom im v iletu 1980 uveljavljajo te us-meHitve.
Ro sprejetju resolucij so izvršni svet skupščine SR Slovenije In izvršni svetil skupščin občin, rapulblilškli; svet Sindikatov Slovenije, Gospodarska Zbornica Slovenije lin Služba družbenega knjigovodstva Slovenije pristopili k dogovoru, ki maj konkretizira re-solucijSka določita ma področju razporejanja dohodka, delitve o-selbnlilh dohodkov ter skupne porabe. Ta idogovor je bil po razpravi pri udeležendih sprejet v preteklem tednu.
Dogovor vsebuje šest osnovnih tematskih področij:
—	prvo zajema splošne določbe,
—	v drugem so dane usmeritve za planiranje razporejanja dohodka in oblikovanje sredstev za osebne dohodke v materiallml proizvodnji ,
—	v tretjem so dane usmeritve za planiranje razporejanja dohodka lin oblikovanja sredstev za osebne dohodke ter za inphovo uresničevanje v [dejavnostih zunaj materialne proizvodnje,
—	v četrtem slo zajete usmeritve za ‘izplačevanje sredstev za namene skupne porabe,
—	v petem so zajete naloge im obveznosti posameznih udeležencev dogovora,
— v zadnjem so posebne, prehodne tim končne določbe.
Prvo 'poglavje zajema splošne določbe, ki navajajo udeležence dogovora tim jih zavezujejo za delovanje v smislu iresiotludijiskih določb, zlasti pa za to, da bodo s svojo aktivnostjo zagotavljali, da bodo delavcii v organizacijah združenega dela pravočasno sprejeli dopolnjene planske akte za leto 1980, v katerih naj določijo takšno razmerje med sredstvi za o-ssbme dohodke in skupno porabo ter sredstvi za akumulacijo, ki bo usklajeno z usmeritvijo iz [resolucije lin tem dogovorom, usklajeno na ravni delovne lorgamizacije oziroma z drugimi, organizacijami združenega dela, s katerimi so do hokovno povez an e.
Določbe drugega poglavja zajemajo temeljne družbene usme-ritve za planiranje In razporejanje dohodka ter za obliko vanj e sredstev za osebne dohodke v
materialni proizvodnji, ki naj jih upoštevajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela pri pripravljanjiu in sprejamanju svojih planskih aktov, pa tudi pri caz-hodka v letu 1980.
Te usmeritve zahtevajo upoštevanje prispevka živega in minulega dela k dohodku temeljnih organizacij združenega dela, s posebnim poudarkom na povečanju [izvoza ter racionalnejši porabi energije, zahteve po sorazmerno večjem zaostajanju rasti sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka v tištih organizacijah združenega dela, 'kjer taka gibanja niso bila doseženav letu 1979, In tudi v tistih organizacijah združenega dela, kjer raste dohodek občutno hitreje o dlpoprečne rasti
dohodka v gospoadarstvu in obratno, pa tudi zahteve po sorazmerno manjšem oziroma večjem zaostajanju rasti sredstev za o-sebne dohodke od rasti dohodka pni temeljnih [organizacijah zdru ženega dela, kjer so osebni dohodki [nesorazmerno nižji oziroma višji od poprečniih osebnih dohod kov na zaposlenega v gospod ar-
SitVU.
Gl eni od 4 do 8 predstavljajo konkretizacijo teh usmeritev.
S členom 9 ureja planiranje in tudli razporejanje [dohodka ter oblikovanje sredstev za osebne dohodke v posebnih pogojih za tozde materialne proizvodnje, kjer se del sredstev za enostavno ali za razširjeno reprodukcijo oblikuje na podlagi samoupravne ga sporazuma o temeljih planov ali na podlagi zakonov (energetika, železniško, luško in cestno gospodarstvo, PTT, komunala). Pni teh dejavnostih namreč ni smotrno vztrajati na določbah resolucije o 25 % zaostajanju rasti sredstev za osebne dohodke od porejanju dohodka in čistega do-rasti dohodka, saj je struktura dohodka tu bistveno drugačna.
Člen 10 zavezuje delavce v tozdih, da mesečno oziroma ob periodičnih Obračunih nam eni jo posebno pozornost ugotavljanju uspešnosti svojega dela lin gospodarjenju ter na tej podlagi k smotrnemu Odločanju o začasnem razporejanju dohodka skladno s tem dogovorom oziroma lastnimi plani.
Določbe tretjega poglavja se nanašajo na usmreitvo pri planiranju razporejanja dohodka im oblikovanja sredstev za osebne dohodke ter njihovo uresničevanje v dejavnosti h zunaj materialne proizvodnje.
V členu 11 so zajete določbe, ki stimulirajo gospodarjenje v trgovinskih organizacijah na debelo in zunanjetrgovinskih organizacijah primerno z načeli, ki veljajo za materialno proizvodnjo, s tem da upvetošjao resoluoijške omejitve na 16%, tudi če bi rast dohodka omogočila višjo rast sred-
stev za osebne dohodke oziroma 'izjemo od te usmeritve.
V	12. členu So navedene usmeritve za vodenje delovnih skupnosti 'bank lin drugih finančnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih asociacij, ki naj glede na planirani obseg dejavnosti im planirane stroške zagotovijo rast sredstev za osebne dohoke v skladu z rastjo v ma teriialmii praizvodinji ob omejitvi na 16 % letno oziroma 10 % v prvem polletju glede na polovico izplačanih sredstev za osebne dohodke v letu 1979. Zadnja določba je v tekst zajeta zaradi analogije z družbenimi dejavnostmi.
Člen vsebuje tudli posebno določbo o rasti sredstev za osebne dohokde v delovnih skupnostih skupnih služb materialne proizvodnje lin delovnih skupnostih poslovnih skupnosti, kjer naj o-sebnli dohodlki rastejo v sorazmerju z rastjo osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela, za katere omenjene delovne skupnosti opravljajo dela, db upoštevanju omejitve na 16 % povsod tam, kjer odnosi, pri pridobivanju dohodka med te-meljmlimi organilzadijamli in delov-mimii' skupnostmi skupnih služb niiso urejeni v skladu z zakonom o združenem delu.
V	13. in 14. členu so zajete določbe, ki zahtevajo, da uporabniki in .izvajalci sredstev za osebne dohodke Izvajalcev v okviru samoupravnih [Interesnih skupnosti družbenih dejavnosti določijo tako, da ob predvidenem obsegu dejavnosti 'in plaoirariih stroških ne naraščajo za več kot 16 % v primerjavii z letom 1979, enkrat ma republiški in drugič ma občinski ravni. Porast sredstev za o-sebme dohodke v posamezni te-meljnii' organilzaciilji združenega dela — izvajalki je sicer lahko različen, če je to dogovorjeno v okviru samoupravne interesne Skupnosti oziroma če občinska resolucija, dogovor glede na različne potrebe po .rasti zaposlovanja ali spremenjen program dela posamezne dejavnosti ne določajo drugače.
15.	člen zahteva, da delavci v OZD družbenih dejavnost; tudi v svoje planske akte za leto 1980 vnesejo določBo o porastu sredstev za osebno dohodke v skladu z rastjo v matenialni proizvodnji v ustrezni družbenopolitični skupnosti (republiki ali občini) ob upoštevanju omejitve na 16 % oziroma drugačnega, določenega na podlagi določb 13. im 14, člena tega dogovora.
16.	člen zajema podobne določbe za delovne skupnosti organov družbenopolliMonih skupnosti, državnih organov, organov družbenih skupnosti, delovnih skupnosti družbenopoliitilonih organizacij, družbenih organizacij in diruštev ter službe družbenega knjigovodstva — tu naj bi izplačana sredstva za Osebne dohodke porasla tudi v skladu s predvidevanji v proračunih. Pri tam so nujne prednosti, katerih razvoj je v resoluciji posebej poudarjen.
V	četrtem poglavju so navedene usmeritve za izplačila sredstev za namene skupne porabe. Dipločbe predstavljajo ustvaritev določili republiške resolucije in omejitve na področju skupne porabe opredelljujejo mnogo bolj konkretno In selektivno. Tak pristop je biil pogojen s težavami, ki bi morebiti nastopile, če bi skupaj z izplačili za namene skupne porabe obravnavali tudi sredstva za stanovanjsko izgradnjo, kot je to zajeto v določilih republiške resolucije.
V	17. členu je posdbej opredeljeno, da porast izplačil sredstev za namene skupne porabe v orga-miizadijah združenega dela zunaj materialne proizvodnje ter delovnih skupnosti skupnih služb v letu 1980. V OZD materialne proizvodnje maj porast izplačil ne pre sega 14 %; pri tem je dodano načelo, da delavci v tistih OZD, kjer so v letu 1979 izplača ili za namene skupne porabe nad poprečno ugotovljenimi izplačili v gospodarstvu SRS, povečujejo izplačila v letu 1980 ustrezno počasneje, delavci v tozdih, kjer izplačana sredstva za skupno porabo v letu 1979 niso dosegla 70 % poprečno izplačanih sredstev v gospodarstvu SRS, pa lahko za 'Osnovo svojega povečanja Izplačil v letu 1980 jemljejo 70 % poprečno izplačanih sredstev za
skupno porabo v gospodarstvu SRS v letu 1979.
Ostale določbe tega poglavja so povzete oziroma grajene na ■usmeritvah iz stališč sindikatov.
V	petem delu so navedene obveznosti udeležencev. Že iz same navedbe členov je razvidno, da precejšen del spremljanja in delovanja za uresničevanje določb resolucije lin tega dogovora sodi v ipriilstojmost ižvršnih svetov skupščin občim, izvršni sveti skupščin občin bodo ugotavljali usklajenost planskih aktov za leto 1980 z usmeritvami resolucije im tega dogovora, spremljali, kako organizacij© združenega dela z razponejairtjem dohodka im osebnih dohodkov uresničujejo sprejete planske dokumente ter o mo rebitnlh neskladjih obveščali organi z acilj e združenega dela im občinske svete zveze sindikatov ter poročali skupščinam občim. Hkrati s poročili bodo izvršni sveti skupščin občin pripravljali predloge z aopravo naskladlj, v določanih priimenih tudi s pobudo, da skupščina občine sprejme ugoto-vljememu stanju najprimernejši začasni ukrep družbenega varstva saimopuravnih pravic in družbene lastnine.
V	posebnih, prehodmih iin končnih določbah je v 33. členu zapisano priporočilo, naj bi se delavci Ob zaključnem računu za leto 1979 vzdržali! vseh izplačil osebnih dohodkov po zaključnem računu in zagotovili!, da se bo v primerjavi z letom 1978 povečal delež sredstev za akumulacijo.
34. člen ureja pogoje za prenehanje ugotavljanja ravni osebnih dohdkov delavcev v OZD s strani službe družbenega knjigovodstva. kar je SDK dolžna opravljati do uskladitve samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela s sprejetimi dogovori im samopuravmimi sporazumi o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov v družbenopolitičnih skupnosti h — delavci v OZD naj do te uskladitve ne bi povečevali sredstev za osebne dohodke nad raven oseibnih dohodkov, izplačanih za november 1979.
Sestavni del tega dogovora je tudi metodologija za spremljanje izvajanja dogovora.
Emil Šuštar
-s’
Ko tako ocenjujemo tudi „svoje” delo na račun drugega, nismo kritiki temveč kritizerji
Uspešnost poslovanja delovne organizacije, temeljne organizacije pa tudi manjših ekonomskih enot, zavisi tudi od dobre, pravilne in kvalitetne obveščenosti delavcev. Pravočasne in razumljive informacije so tudi predpogoj za vse oblike samoupravnega odločanja v procesu proizvodnje, delitve dohodka, vlaganja sredstev itd.
Zatorej, naloga vseh odgovornih dejavnikov v delovnih organizacijah je, da nenehno im učinkovito seznanjajo kolektiv o vsem, predvsem pa o pomembnostih in takrat, ko se delavec odloča o tistem kar je ustvaril s svojim delom. V Agisu za posredovanje informacij izkoriščamo več oblik, od katerih so ene več, druge pa manj učinkovite. Vzrokov za neuspeh je več, morda tudi v tem, da »prevečkrat te postranske dejavnosti«
načinom pa ne dosegamo v tem sistemu informiranja takega uspeha, kot želimo. Delavci vsak mesec pričakujejo mnogo. Od tega nekaj res najdejo, so pa tudi razočarani. So pa še taki, ki iščejo predvsem senzacionalna in podobne vrste sporočila, zaradi česar tud!': čas opis a ne izdajamo, zato tega tudi v bodoče ne bodo našli. Vsebina sporočil sloni predvsem na zasnovi glasila ter se mesečno podreja aktivnostim in dogodkom v kolek-
predvsem v vrstah poslovodnih struktur ne vzamemo dovolj resno, odgovorno. Premalo nas spremljajo možnosti večjih posledic, pa tudi takšnih, ki lahko izkažejo večjo gospodarsko škodo. Zaradi našega neposianskega odnosa, manjša škoda nastaja tudi že sedaj. Neprimerno več, preveč delovnega časa uporabimo za vrsto različnih skupnih razprav in dogovarjanj, ker premalo obveščeni prihajamo na sestanke pa se kdaj pa kdaj nato ponovno zaradi istih vprašanj sestanemo. Torej mnogo hitreje in kvalitetneje, bi se lahko odločali, če bi bili predhodno tudi celovito obveščeni. To pa bi lahko dosegli s pomočjo vseh možnosti, ki so danes znane, predvsem kot klasične oblike informacijskega sistema, od oglasnih desk do ciklostiranih obvestil.
Pomembna, lahko bi dejali tudi najpomembnejša oblika obveščanja delavcev, pa je brez dvoma neposreden stik vodje informativne skupine ali druge osebe, ki je sposobna prenašati določeno vsebino na ljudi. Taki. neposredni stiki dajejo vso možnost povratnih informacij, kar seveda lahko razjasni tudi tisto, kar ni bilo povedano, ali pa je bilo, vendar nerazumljivo.
Agis, oziroma odgovorni delavci za informiranje v Agisu, obveščamo kolektiv tudi s časopisom, ki izhaja mesečno. S tem
tivu. Toda o nečem drugem bi bilo potrebno spregovoriti. Morda bom v nadaljevanju nepopo-len, toda vse želim spodbuditi k razmišljanju večje odgovornosti in objektivnejšega odnosa do informiranja.
Kot je že zapisano, obveščanje kolektiva s časopisom v Agisu, po mnenju nekaterih zdaleč ne dosega pričakovanih in zastavljenih rezultatov. In kdo so tisti, ki to nenehno ponavljajo, ki se tudi delno neopravičeno, kritizersko obnašajo. Kritizersko zato, ker so soodgovorni za obveščanje tudi preko našega časopisa, vedar od njih ni drugega glasu, kot pa nenehna negativna ocena. Predvsem izstopa primer, ki do danes ni prispeval uporabnega predloga za boljše, torej se ne obnaša kot kritik, s pozitivno kritiko ampak kot kriti-zer, ki preveč subjektivno ocenjuje tudi »svoje« delo. S tem razmišljanjem želim opozoriti, da vnaprej s takšnim načinom im odnosom do obveznosti tudi na področju 'informiranja ne bomo dosegli cilja in željene kvalitete. Tudi dobre in pravočasne informacije lahko mnogo prispevajo k utrditvi, gospodarskega položaja, za kar se v tem trenutku tudi borimo, in kar je prav tako pomembno, enakovredno.
Šneberger Srečko
1. FEBRUAR DAN RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH
DELAVCEV JUGOSLAVIJE
So prazniki, ki jim zaradi tradicije in spominskega obeležja posvečamo potrebno pozornost, so pa tudi taki, ki so manj znani, ker jih pač ni v koledarju. Eden izmed teh je vsekakor Dan računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije, ki je določen na dan 1. februarja in ki je tudi letos potekel, kot da ga ni bilo.
Prav je, da ob Dnevu račumo-viodisikih in finaočniih delavcev zapišemo nekaj miisllli in vsaj s tem damo p o vda rek temu dnevu, hkrati pa se seznanimo z njegovo zgadioviino. Pa ne le z zgodovino tega dneva, 'ki je relativno kratka, temveč tudi z zgodovino organiziranega dela finančnih in računovodskih delavcev, kii sega tja v obdobje narodno osvobodilne borbe.
1.	februar je bil proglašen za dan računovodski h in finančnih delavcev Jugoslavije na zaseda-njci konferec, ki je bila dne 26. decembra 1977, tako da praznujemo ta dan letos šele drugič. S tem je počasten dan, ko je predsedstvo AVNOJ sprejelo pred 35 leti, ali bolj določeno, 1. februarja 1945 odlolk o uvedbi enotnega računovodstva v Demokratični federativni Jugoslaviji, odlok pa je bil objavljen v Uradnem listu DFJ št. 6 leta 1945.
Konferenca računovodskih In finačnih delavcev pa ni sprejela le sklepa o proglasitvi, temveč tudi, dia se ustanovi zlata značka Zveze računovodskih in finančniih delavcev, ki se bo dodelila posa-mo/nikom in organizacijam kot izraz priznanja :in zahval za posebno prizadevanje pri delu, razvoju in afirmaciji, organizacij računovodskih im finančnih delavcev Jugoslavije.
Z velikim navdušenjem delegatov te konference je podeljena prva zlata značka predsedniku repubike, Titu.
Na temelju te uredbe AVNOJ je IOOF razpisal posojilo narodne osvoboditve v znesku 50 milijonov lir za potrebe NOV in POS in osvobojenega slovenskega 'ozemlja. Pogoji razpisanega posojila so bili nekoliko drugačni, kot je bilo v uredbi. Določeno je namreč, da se posojilo vrne z obrestmi eno leto po osvoboditvi v takrat veljavni valuti in v razmerju kupne moči lire v že osvobojenem slovenskem ozem-Ijiu. Obveznice posojila narodne osvoboditve, ki jih je izdal IOOF, je natisnila tiskarna v Kočevju, osnutek pa je napravil akademski slikar Božidar Jakac.
Med vojno, pa tudi neposredno po njej so bili gospodarski problemi specifični. Naturalno gospodarstvo je imelo nesporno glavno vlogo. Kljub temu pa je za narodno osvobodilno gibanje imel tudi denar precejšnjo vlogo, kar je razvidno iz razpisov za denarno posojilo. V letu 1942 in tudi 1943 je izšla vrsta odlokov, ki so skušali ravnati gospodarsko življenje na 'osvobojenih področjih. Za Ilustracijo naj 'navedemo, da je bilo od ustanovitve OF do
kapitulacije Italije izdanih 64 odlokov, uredb in razglasov, od 'italijanske kapitulacije do kočevskega zbora (Oktobra 1943) 15 odlokov, od Kočevskega zbora do osvoboditve pa kar 82 odlokov.
Italijanska kapitulacija je povzročila pravo prelomnico v vsebini odlokov. Povečano 'osvobojeno ozemlje je zahtevalo poleg valut, ki jih je uvedel Okupator (lire in marke) tudi drugo plačilno sredstvo.
20. februarja 1944 je SNOS sprejel prvi zakonodajni ukrep denarnega prometa in sicer odlok o izdaji plačilnega bona. Izdanih bi moralo biti za 100 milijonov lir plačilnih bonov in jih po potrebi uvesti kot zakonito plačilno sredstvo. Piiačilnii bon je vrednostno bil izenačen z liro.
Emisija plačilnih bonov je postavila v ospredje ustanovitev lastnega denarnega zavoda. Odlok za ustanovitev Denarnega zavoda Slovenije je bil sprejet dne 12. miarca 1944 In objavljen v 1. številki Uradnega lista SNOS, ki je izšel 15. marca 1944. V isti številki Uradnega Usta je bil objavljen tudi' odtok Predsedstva SNOS o izdan plačilnih bonov v skupni vrednosti 20 mlliijoniov liir apoenih po eno Uro, pet lir im deset tir. Poleg plačalnih bonlov pa so kot plačilno sredstvo bile še vedno v obtoku obveznice posojila narodne osvoboditve.
Prva letna bilanca osem mesečnega poslovanja Denarnega zavoda za leto 1944 je bila napravljena, aktiva pa je znašala 6,600.957,25 lir, kar pa ni toliko pomembno kot dejstvo, da je zavod sploh obstojal v takratnih težkih pogojih.
Vojna se je bližala koncu in potrebno je bilo urediti vprašanje nacionalne valute. Vprašanje enotne valute ni bilo problem, zanimivo pa je, da so bili različni predlogi glede naziva valute. Bili so predlogi, da bi enlotna valuta nosita staro slovansko Sme »lipa« ati »perper«’ kot ga je Imela Črna Gora v srednjem veku. Prevladalo je Ime »dinar«, ki je denarna enota nove Jugoslavije. Vrste, oblike in druge posebnosti moivih dinarskih bankovcev je predpisal zvezni minister za finance z odlokom dne 13. aprila 1945.
Skladno z razvojem financ, plačilnega prometa Sin naporov po ureditvi perečih vprašanj v času narodno osvobodilne borbe pa so se razvijale tudi druge dejavnosti.
Obtok denarja, predvsem na osvobojenem ozemlju Slovenije, razpisana posojila in izdane ob-
veznice so zahtevale posebno po zornost pri evidentiranju denarja. V zvezi s tem so bila izdana občasna navodila, vendar je bilo to premalo. Ekonomski oddelek glavnega štaba NOV in POS je dne 15. junija 1944 izdal v brošuri »Knjiigo — vodstvo« splošna navodila za denarno poslovanje enot in ustanov NOV Sin POS.
Danes bi temu rekli predpisi za blagajniško poslovanje in plačilni promet, kar v bistvu tudi so. Predpisani so bili obrazci, dokumentacija in ostala splošna določila o poslovanju, precizno pa slo bili opredeljeni viri in trošenje denarja in način obračuna.
Tem splošnim navodilom so sledila Navodila št. 2 Ekonomske službe NOV in POS z naslovom »Računovodstvo — administracija« julija 1944.
Posebno zanimive so ugotovitve, da sS pravilne izvedbe tega težkega dela (mišljena je racionalizacija delitve in potrošnje) ne moremo zamisliti brez tehničnih pripomočkov, med katerimi bi bili najvažnejši:
a)	računovodstvo s knjigovodstvom,
b)	dopisovanje,
c)	tabele za prošnjo
d)	transportna sredstva in
e)	merilne naprave.«
Takratna navodila lahko primerjamo z današnjo prakso (dobesedno) »Knjige morajo biti urejene po modemih načelih knjigovodstva tako, da so enostavne, pregledne, točne, da nimajo nepotrebnih navlak in da je oblika primerna.«
Kolektiv, kot je naš gotovo ne bi smel imeti težav s tem, trditi upam, da bi lahko Smeli lastno skupino izvajalcev kulturnih prireditev. Kajti ob vsaki organizaciji proslave imamo prav s kulturnim programom probleme. Jih ne bi mogli reševati znotraj delovne organizacije?! Prav gotovo bi skupine, kot so pevski zbor, recitatorji ali dramska, močno obogatile naše kulturne prireditve, ki bi lahko bile pogosteje in nenazadnje bi jih ljudje raje obiskovali, ker bi bili nastopajoči iz naših vrst. Dosegli pa bi poglavitni cilj, zbližati ljudi ne le v delovnem procesu, temveč tudi izven njega.
Za tem sledi navodilo za vodenje knjig Sm potek dela v knjigo-vodstvu. način vodenja knjig, da mora biti knjigovodstvo v naši stroki enotno in določila o vedenju pomožnih knjig.
Odsek za finance pri predsedstvu SNOS je priredil tečaje o knjigovodstvu. Prvega desetdnevnega tečaja se je udeležilo 21 tečajnikov, uspešno pa je 'opravilo izpit 15 udeležencev, kot je zapisano v 'poročilu Predsedstva SNOS, z dne 17. avgusta 1944.
Drugega tečaja Sz tega obdobja — od 21. avgusta do 5. septembra 1944, se je ‘udeležilo 17 udeležencev, 12 jih je 'opravilo izpit.
Kljub težkim vojnim razmeram je bila prisotna skrb za knjigovodski sistem in težnja, da bi finančno poslovanje teklo po določenem knjigovodskem redu. Po osvoboditvi Beograda se je med ostalim pričel oblikovati tudi enoten iknjigovodiski sistem za vso Jugoslavijo.
Rezultat tega dela je odlok Predsedstva AVNOJ z dne 1. februarja 1945 o uvajanju enotnega računovodstva in drugi odlok s podrobnimi tehničnimi predpiši o načinu vodenja računov, o ob-ratavnem obračunskem listu (OBOI), kalkulacijah ter o lastni ceni Sm njeni strukturi.
Osnove, ki so bile dane v teku narodno osvobodilne borbe so o-stale nespemenjene in veljajo tudi danes. Z razvojem družbeno ekonomskih odnosov, tehnike i;n tehnologije se razvija tudi sistem financ in računovodstva, ostaja pa to, kar v sistemu ni posebej zapisano to je poklicna etika finančnega in računovodskega' delavca.	Žirovnik Anton
Prepričan sem, da ne bo več pomislekov ali predsodkov in se bomo kmalu zbrali, zato pozivam vse, ki bi želeli tako ali drugače sodelovati na področju omenjenih dejavnosti, da se do 20. 2. 1980 oglasijo pri kulturnih animatorjih TOZD, ti pa naprej do u-redništva v Agisu ali pa direktno tov. Menoniju, sektor plan im analize. Upam, da se nas bo zbralo veliko 'in vsi z željo, do ljubiteljskih dejavnosti v kulturi.
Če nas bo dovolj bomo poskrbeli za strokovno vodstvo im mentorje, tako da bo zamisel tekla resno in na kvalitetni ravni, Zato še enkrat, odločite se im sami boste ugotovili, da ste ravnali prav! Menoni Maks
m IZ USIH HUSI
Ker je začetek leta je prav, da naredimo plan in si zadamo nove naloge. Za naloge na področju kulture mislimo; tu šepamo toda zakaj, poskušajmo ugotoviti.
Razprave o zaključnih računih, oziroma poslovanja za preteklo leto, morajo tokrat teči še bolj poglobljeno in v taki obliki, da bodo poročila razumljiva, in da bodo obenem spodbujala delavce k kritični obravnavi poslovnih rezultatov. Precej je dejavnikov, ki so vplivali na boljšo ali slabšo uspešnost gospodarjenja, vendar pa pri obravnavi rezultatov poslovanja iz preteklega enoletnega obdobja ne bomo mogli mimo dejstva, da je glavni dejavnik, naša pripravljenost, doseči to, kar smo si začrtali v srednjeročnem in letnem planu.
Za sistematičen, razumljiv, kvaliteten ter celovit pregled stanja predlagamo naslednjo obliko in dispozicijo razprav po sindikalnih skupinah:
Stabilizirajmo gospodarjenje s pravilno kadrovsko politiko
Logično 'e, da moramo kot osnovo kibernetike kadrov v naši delovni organizaciji upoštevati tudi obstoječo strukturo dela in spremembe v tej strukturi. Struktura pa je izražena v razvidu del, na katerega pa preveč vpliva dohodkovni instrument, manj pa dejanska vsebina dela.
PRVA STOPNJA
Direktorji TOZD in DSSS pripravijo poročila, ki naj zajemajo pregled nasledrvih področij v njihovi TOZD in DSSS:
1.	Razvoj samoupravljanja in samoupravna organiziranost
Ta točka naj zajema predvsem tendenco in cilje možnosti na-dalnje krepitve pogojev delavcev pni odločanju o rezultatih svojega dela. Vsekakor pa tudi nadaljnje procese medsebojnega povezovanja, usklajevanja planov in urejanja drugih medsebojnih odnosov z ostalimi TOZD v DO.
2.	Družbenoekonomski odnosi — položaj
V težki gospodarski sistuaciji je brez dvoma še posebej pomembno stalno spremljanje poslovanja. To velja predvsem za TOZD, ki poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti. Izpostaviti je nujno, kako so delavci sključeni v proces planiranja, kako poteka usklajevanje, oziroma katera so tista torišča, ki odmikajo naša prizadevanja od ciljev, in zaradi katerih več ali manj capljamo na mestu. Prav tako je tu bistveno in nujno izpostaviti medsebojne odnose med TOZD pri pridobivanju dohodka iz na-sliova skupnega prihodka in dohodka. Bistvena pa je vsekakor tudi opredelitev oblikovanja in razporejanja čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, skladno s plansko dogo-vioijjeiniimi obveznostmi ter odvisnosti od gibanja dohodka,
3.	Inovacijska dejavnost
Vsaka TOZD bi se morala prizadevati za hitrejši razvoj Inventivne dejavnosti. Potrebna je analiza z vidika organiziranosti ter vsebinske in gospodarske u-činkovitosti te dejavnosti po TOZD.
4.	Delovni in življenski pogoji
Točka naj zajema pregled možnosti', ciljev in prizadevanj na urejanju delovniih pogojev, predvsem v TOZD, ki imajo slabše pogoje, zaradi zastarele tehnologije, urejanje bonificirane delovne dobe, izkoriščenost delovnega časa.
5.	Kvalifikacijska struktura — izobraževanje
Tudi to je eden izmed bistvenih elementov dobrega ali slabega gospodarskega stanja. Zatorej, potrebno je prikazati tudi to plat in oceniti nadalnje mož-
nosti uveljavljanja izobraževanja ob delu in iz dela, glede na lastne im družbene potrebe.
6.	Problematika
Pod to točko je potrebno navesti problematiko, ki je povzročala TOZD in DSSS največ težav. Problematika pod to točko naj zajema samo tisti del, ki jo je povzročila TOZD sama oziroma DSSS.
7.	Reševan e problematike
Kako in ali dovolj učinkovito se je le-ta reševala. Potrebno je navesti nosilce, ki so problematiko povzročali im ki so jo uspešno rešlU.
8.	Nerešeni problemi
Navedba odprtih problemov ter predlogov, kako se bodo le ti rešili.
9.	Rezultati v letu 1979
ilzpostaviti je potrebno podh ročje, kjer je bila TOZD oz. DSSS posebno uspešna ter navesti nosilce, ki imajo zasluge za uspehe.
10 Problematika povezana na osnovi odnosov v DO
Navesti problematiko, ki je bila pereča v letu 1979 in katere povzročitelji so bili druge organizacijske enote v DO.
11.	Reševanje problematike povezane na osnovi odnosov v DO
Kako in ali dovolj učinkovito se je le-ta reševala. Potrebno je navesti organizacijske enote izven TOZD in DSSS, ko so to pro-lematiiko povzročali ter posameznike oz. ‘organiiz. enote, ki so jo uspešno rešile.
12.	Nerešeni problemi, ki jih je treba skupno reševati.
Navedba odprtih problemov ter predlog kako bi jih rešili.
13.	Rezultati povezani z odnosi v DO
Izpostaviti je potrebno področja, kjer so bili doseženi uspehi kot posledica povezovanja in skupnega reševanja problematike. Navesti je potrebno posameznike oz. org. enote, ki so prispevali k rezultatom.
Vodji posameznih obratov, oddelkov, oz. sektorjev im služb v DSSS izdelajo poročila v katerih po točkah obravnavajo:
1.	medsebojne odnose,
2.	doseganje proizvodnih planov
ter navedbo konkretne problematike v katerih obvezno
zavzemajo stališča o:
Glavno težo pri vrednotenju del nosi pri nas kvalifikacija, zato smo povsod tam, kjer nam je nekaj manjkalo, vsled neustreznega ocenjevanja drugih zahtev del in opravil, to opravili tako, da smo umetno povečali kvalifikacijo. Najprej smo to povečali zaradi dejanskih potreb, kasneje pa se je razbohotilo v splošno prakso tudi za tista dela, kjer ni potrebno. In tako smo danes v začaranem krogu. Zato nam danes razvid del sploh ne daje realne slike kvalifikacijskih zahtev, saj so pripravljalna dela mnogo precenjena, kar pa je posledica, da težijo kadri, ki opravljajo strokovna zahtevna vendar kvalifikacijsko jasno opredeljena dela, na precenjena pripravljalna dela.
To so vsa tista dela, kjer sploh ni več jasno, zakaj naj še imamo strokovnjake s kvalifikacijo nižjega ranga. Imamo torej množico del nerealno sistemiziranih in če se zavedamo, da morajo biti vsi razpisi narejeni dosledno po razvidu del, se resno sprašujem, na kakšni osnovi oziroma skozi kate-
—	delovni disciplini,
—	tehnološki disciplin,
—	stanju delovnih sredstev,
3.	Navedba služb ter ocena le-teh za dober ali moten proces
4.	Nagrajevanje po delu Direktorji' TOZD imenujejo .poimensko tiste delavce, ki ta poročila sestavijo.
Vsa poročila se zberejo pni tajnici TOZD oz. DSSS do dne 13.
2.	1980 .
Predsednik sindikata organizira razmnoževanje in razdelitev vodjem sindikalnih skupin.
Vsa mnenja delavcev se zbirajo na zapisnikih, ki so do dne
ro »zakonsko luknjo« še sploh kader sprejemamo?
In sedaj pridemo do bistva: Na ta način se ob delu usposobljeni kadri za določena strokovna dela po nepotrebnem in na škodo dobrega poslovanja v delovni organizaciji, koncentrirajo v priprav ijalnih službah.
Moram še posebej povdariti, da dviganje kvalifikacijskih zahtev vodi do razvrednotenja poklicev. Dviganje kvalifikacijskih stopenj nam je šio najbolj od rok ravno pri pripravljalnih in vodilnih delih. Tu smo skoraj povsod za eno stopnjo više, pravo kreativno in visoko strokovno delo pa je ostalo razvrednoteno.
Na vso to početje se moramo še posebej v obdobju skrajnih stabilizacijskih prizadevanj resno zamisliti in čimprej ukrepati. V nasprotnem primeru se ne smemo čuditi, če ljudje ne bodo več zainteresirani delati poklicnih del oziroma bodo kadri iz poklicev bežali drugam, predvsem na lažja administrativna in podobna dela.
Franc Krabonja
18. 2. 1980 zberejo pri tajnici TOZD oz. DSSS.
IO sindikata zbrana poročila obravnava na seji do dne 19. 2. 1980.
DRUGA STOPNJA
Poteka od dne 25. 2. 1980 do 28. 2. 1980.
Poročila izdela PAS ter jih posreduje v TOZD oz. DSSS. Poročila bazirajo na že iprikaizanth 'rezultatih izraženih v številkah. Vso pripravo Informatorjev za podajanje poročil v sindikalne skupine izvedejo 'računovodje,
IO KONFERENCE OOS
AGIS
AGIS m STRAN 5
Aktivnosti Zveze sindikatov ob 30-letnici
samoupravljanja
Po programi! proslav in prireditev v letu 1980, ki ga je sprejelo predsedstvo RK SZDL na seji 7, decembra 1979 in skladno s svojimi nalogami, opredeljeni v sklepih 9, kongresa ZSS in v programu RS ZSS za leto 1980, je sprejelo predsedstvo RS ZSS na seji 23. januarja 1930 usmeritev aktivnosti organizacij in organov zveze sindikatov in sindikatov ob 30-letnici uveljavljanja samoupravljanja in drugih dogodkov iz zgodovinskega in sindikalnega gibanja, ki jih praznujemo v letu 1980.
V letu 1980 je treba na primeren način obeležiti zlasti:
1.	30-letnico sprejema temeljnega zakona o upravljanju držav-nihnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih (sprejela zvezna skupščina 27. junija 1950);
2.	30-letnico ustanovitve in izvolitve prvih delavskih svetov v posameznih podjetjih;
3.	60-letnico železničarske stavke v Ljubljani 15. aprila 1920;
4.	70-ietnieo rojstva Edvarda Kardelja.
Organizacije im organi zveze sindikatov so skupaj z drugimi dejavniki nosilci proslav in priložnostih prireditev ob 30-letnici samoupravljanja in ob 60-Ietnici železničarske stavke in se ob tem vključujejo v skupen program prireditev ob 70-letniCii rojstva Edvarda Kardelja,
Predsedstvo RS ZSS priporoča osnovnim organizacijam zveze sindikatov in konferencam v DO ter koordinacijskim odborom sindikata v SOZD, da dajo pobude za obeležitev 30-letnice obliko-
združevati tudi s praznovanjem
1.	maja, mednarodnega delavskega praznika, s praznovanjem obletnic ustanovitve delovnih organizacij, z otvoritvami novih proizvodnih zmogljivosti, itd.
Vsebina obeležitve 30-letnice ustanovitve prvega delavskega sveta v posamezni OZD oziroma dneva samoupravljalcev naj bi pomenila (glede na splošna družbena prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo) zlasti:
—	slavnostne seje delavskih svetov oziroma sestanke delovnih kolektivov, za katere je treba pripraviti analizo prehojene poti in dosežkov v dosedanjem uresničevanju samoupravljanja v konkretni OZD ter v celotni družbi;
—	analizo gospodarskega razvoja in položaja posamezne OZD (in širše) ter naloge v letu 1980 ter prihodnjem srednjeročnem obdobju;
—	dogovore o nadaljnjih nalogah pri uresničevanju samoupravljanja v OZD im vključevanju delavcev v politični sistem;
—	zbiranje in urejanje originalnega arhivskega gradiva o izvolitvi prvega delavskega sveta
vanja prvega delavskega sveta v njihovi TOZD. V te aktivnosti naj se v čimvečji meri vključijo samoupravljale!.
30-letnico samoupravljanja — dan samoupravljalcev 27. junij — je treba primerno obeležiti v vseh samoupravnih sredinah (ne glede na datum oblikovanja prvega delavskega sveta).
Obeležitev dneva samouprav-Ijalcev je možno povezati in
in njegovem začetnem delovanju in prirejanje priložnostnih razstav;
— organiziranje posvetovanj (v okviru klubov samoupravljalcev), na katerih je treba obravnavati aktualne teme iz njihovega programa, ki maj prispevajo h k r e p itv i s a m o upravi j a n j a.
Zveza simdiikatov Slovenije in republiški odbor sindikata delavcev v prometu in zvezah bosta
sodelovala pri organizaciji in izvedbi prireditev ob 60-Ietnici železničarske stavke v Ljubljani (prireditve imajo republiški pa tudi zvezni pomen). Program, ki ga pripravlja poseben organizacijski odbor v okviru železniškega gospodarstva, obsega zlasti:
—	osrednjo slovesnost 15. aprila na Zaloški cesti, na kateri bodo prisotni železničarji iz SR Slovenije in celotne Jugoslavije ter širša javnost (združeno z rekonstrukcijo spomenika);
—	kulturne, športne im druge
almanaha;
—	podelitev priznanj.
Zveza sindikatov se bo v vseh okoljih aktivno vključila tudi v širše družbene aktivnosti ob obeleževanju 70-letni'ce rojstva Edvarda Kardelja, republiški svet ZSS bo zato sodeloval na skupnem zasedanju Skupščine SRS, predsedstva SRS im republiških vodstev družbenopolitičnih organizacij ter na drugih prireditvah, podobno tudi občinski sveti ZSS.
Sindikalne organizacije v OZD bodo 70-letnico rojstva Edvarda Kardelja povezale z obeleževanjem 30-letnice samoupravljanja.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo skupaj s Skupščino SRS organiziral republiško proslavo dneva samoupravljalcev — 27. junij.
Proslava bo obsegala:
—	slavnostni govor, v katerem bo razčlenjen dosedanji razvoj samoupravljanja im poglavitne naloge, ki so še pred nami;
—	podelitev priznanj samo-upravljalcem;
—	kulturni in spremljajoči program.
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije poziva sindikalne organizacije in organe, da takoj začno evidentirati kandidate — zaslužne posameznike in organizacije — za dobitnike priznanj samoupravljal-cem, ki jih po posebnem pravilniku podeljuje republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ob dnevu samoupravljalcev.
manifestativne prireditve — izid priložnostnega
Predsedstvo predlaga odboru RS ZSS za sindikalna priznanja, da takoj začne s pripravami za podelitev teh priznanj in tudi takoj predlaga spremembe pravilnika (merila, število priznanj), kolikor je to potrebnoglede na 30-letnico samoupravljanja.
Predsedstvo RS ZSS podpira prizadevanja komisije RS ZSS za tradicije delavskega gibanja, da nadaljuje s prizadevanji na področju zgodovinopisja im tako omogočili nadaljevanje izdajanja knjižice Delavsko gibanje na Slovenskem, katere začetek predstavlja izid knjige dr. Miroslava Stipiovška »Razmah strokovnega sindikalnega gibanja na Slovenskem 1918—22«. Predsedstvo RS ZSS bo na eni od prihodnjih seti obravnavalo koncept knjižice in imenovalo tudi svoja telesa v zvezi s tem.
Predsedstvo RS ZSS poziva glasila OZD, komisije za obveščanje pri občinskih svetih ZSS in sredstva množičnega obveščanja, da se v letu 1980 na primeren način vključijo v obeleževanje dogodkov ob 30-letnici sa-samoupravljanja in drugih dogodkov iz zgodovine sindikalnega in delavskega gibanja.
Predsedstvo predlaga republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje, da ob zaključku letošnjega šolskega leta pripravijo šole sklepne prislave v povezavi s 30-letnico samoupravljanja in v tej zvezi že med šolskim letom posvetijo posebno pozornost obletnici tudi pri pouku, npr.: seminarskim nalogam, šolskim nalogam, analizam uresničevanja predmeta samoupravljanja s temelji marksizma ipd.
V uresničevanje te usmeritve naj se vključijo občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije, republiški in občinski odbori sindikatov delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti.
Organizacije in organi zveze sindikatov in sindikatov naj programe praznovanj iz te usmeritve usklajujejo v okviru koordinacijskih odborov za proslave pri predsedstvih občinskih konferenc SZDL.
Predsedstvo RS ZSS
Kako v letu 1980 ?
Zaradi neugodnih tendenc gospodarskih tokov so bili z zvezno in republiško resolucijo za leto 1980 sprejeti nekateri ukrepi in aktivnosti, ki naj bi zagotovili umirjanje konjukture na domačem trgu in hkrati uskladili razmerja v ekonomskih odnosih s tujino. Ukrepi so usmerjeni zlasti na področju investicij, na odnose v delitvi dohodka, skupno, splošno in osebno porabo, stabilizacijo trga itd.
Stabilizaoilja in noirmalizaciija gospodarskih tokov je prav gotovo poglavitna znafliilmost in naša obvezmoist ne samo v tem 'letu, ampak v celotnem srednjeročnem obdobju. Mnenje, da bo treba ob stabilizaciji kratkoročno in dolgoročno računati s slabšim življenjem, verjetno ne velja popolnoma.
Pravgotovo pa bo tam, kjer danes resnično živijo bolje, kot bi po dejanskem delu zaslužili, potrebno narediti marsikaj, da bi z boljšim detlom ohranili in presegli doseženo. Na skoraj vseh področjih našega dela imamo še toliko rezerv, da se nam ob boljšem delu ni treba bati nazadovanja. Je pa res, da samo z resolucijami tim sestanlki stabilizacije in večjiii produktivnosti ne bomb do-seg-lii. V pripravi so stabilizacijski programi po TOZD.
Varčevanje z energijo, surovinami, boljšem izkoriščanju delovnega časa; v kratkem, povdarek na stroških na katere imamo vpliv. Omejitve, fcl juh prinašata zvezna In republiška resolucija, nam daje vedeti, da bodo uspešni le nadpovprečni. Ponovno smo pregledali plane za leto 1980 po TOZD in ugotovili, da povsod nismo v skladu z resolucijsklmi načeli. Zato smo pristopili k rebalansu planov. Seveda ne gre vseh TOZD tlačiti v dane stopnje im planske indekse. Dotok nove režijske službe smo omejili na najnujnejše potrebne kadre. Sicer pa smo v planih delovne skupnosti skupnih služb im v TOZD Komerciala že upoštevali resoJucitj-sko rast zaposlenih. Določilo, resolucije, da sredstva za OD rastejo za 25 % počasneje kot dohodek, bo potrebno zagotoviti im
seveda kar je najvažnejše, tudi dosegati. Pravgotovo je upravičeno pričakovati, da se bo konjunktura na področju avtomobilske lindiustrije postopoma umirila, ter realno ni za pričakovati večje rasti dohodka .Odprta vprašanja, kot so navezanost na uvoz, prodaja tega blaga' pretežno doma, neracionalno droibljemlje inve-stieijlskih sredstev ... Vsa ta vprašanja, bodo še pravgotovo prisotna naprej.
Potrebno bo racionalno izvažati im nadomestiti uvoz z domačimi vini, seveda, kjer je to mogoče. Za TOZD Gumamo, katera je surovinsko v celoti vezana na uvoz je to seveda nemogoče. Potrebno bo z uvozom zagotoviti del teh sredstev, saj bo cena za pridobitev predraga, s čemer bomo še bolj poslabšali svoj izhodiščni položaj. Podobno je v TOZD Velika oprema in TOZD-u TAP, kjer je 50 do 60 % asortimenta z delom vezano na uvoz.
Svoja prizadevanja im vso pozornost bo potrebno predvsem usmeriti na:
—	smotrno izrabo pnoizvodmih zmogljivosti (kontrola tehnoloških in časovnih normativov — zmanjšanje škartaj
—	štednja z vsemi vrstami materialnih stroškov, varčevanje z energijo ...
—	produktivno izrabo delovnega časa slehernega zaposlenega delavca, zmanjšanje izostankov z dela
—	ureditev nakupnih im pro-diajmih pogojev napram našim kupcem in prodajalcem
—	povečati reproduktivne in akumulativne sposobnosti naših TOZD.
Štipendisti in njihove želje
Vsak mlad delavec-začetnik začne ob nastopu na delo v prvih mesecih s t. i. pripravniško dobo. Na koncu tega določenega in predpisanega obdobja pa mora uspešno opraviti pripravniški izpit. In ravno temu smo štipendisti na svojih sestankih posvetili nekaj vprašanj.
Danes v vseh srednješolskih in visokošolskih zavodih velja načelo: Izšolati' je potrebno strokovnjaka, ki me bo iimel le pregleda nad 'obsežnim teoretičnim znanjem, ampak mora to znanje znati tudi praktično uporabiti'. Torej je povdarek na pregledu teoretičnega znanja (pregled nad zahtevno literaturo) ter na uporabi le-tega v praksi. Ravno v tem pa opažamo nasprotje med šolo In združenim delom, ki se kaže na 'omenjenem pripravniškem izpitu. Že v šoli večina predavateljev uveljavlja metodo preizkušanja znanja, pri kateri se ne zahteva učenje raznih formul ter definicij »na pamet«, temveč sposobnost koriščenja teh že zapisanih im v praksi preverjenih podatkov. To se pravi, da je pomembno predvsem sposobnost učenca, da te podatke čimprej najde im jih potem v svoji malogi pravilno uporabi, v najboiljšem primeru pa s pomočjo 'njih dobi nove, v praksi koristne rezultate.
Prav zato se nam tudi obstoječi način opravljanja pripravniškega izpita v DO ne zdi povsem v redu, predvsem glavni — strokovni del, kajti z njim 'pripravnik ne more pokazati, kaj se je v pripravniški dobi naučili oz. pridobil. Pri tem se nam zdi nelogično čemu bi se moral naučiti mapr. cel »strojniški priročnik« na pamet, če pa ga lahko vedno, ka-
dar ga potrebujem, odprem ter tako dobim zahtevane podatke. Enako velja tudi za ostalo literaturo drugih profilov. Seveda pa bi lahko ob tem podal tudi nekaj predlogov, za katere smo štipendisti smatrali, da bi bili za nas bolj sprejemljivi. Tako bi npr. vprašanja o samoupravni organiziranosti ter statutu DO ostala, spremenili bi se le strokovni del. Pripravnik nekega profila bi pripravil neke vrste referat — seminarsko nalogo na določeno temo, to pa bi na dam izpita zagovarjaj! v obliikii predavanja pred komisijo ali pa tudi' širšim krogm sodelavcev. Teme teh predavanj bi bile različne, s tem da bi si vsak pripravnik med pripravniško dobo izbral eno ter potem s pomočijo literature (tudi od diru god) do konca pripravništva prtpravD omenjeno predavanje. Vsako nalogo bi pripravil le en pripravnik, seveda v primernem obsegu, rezultati oz. izsledki pa bi utegnili biti koristni tudi v DO.
Naše mnenje je, da bi v DO na ta način lahko lažje sledili svetovnim novostim fn 'izsledkom v proizvodnji'. Mislimo pa tudi, da bi 'izpit npr. opisane oblike prej pokazal pripravnika sposobnega, zrelega za delo v združenem delu, kar je navsezadnje tudi njegov namen.
Leber Marjan
Inventivna dejavnost
Komisija za inovacije je 'imela v mesecu januarju 1980 izredno sejo, na kateri je razpravljala o predlogu inovatorjev DO AGiS za občinske nagrade in priznanja Raziskovalne skupnosti občine Ptuj. Odbor za podeljevanje nagrad in 'priznanj pri Riaziskovalni skupnosti .občine Je v časopisu TEDNIK objavil razpis za podelitev nagrad in priznanj Inovatorjem v občini Ptuj za leto 1979, ki se podeljujejo inovarjem v občini vsako leto ob »Dnevu inovatorjev«, 'občine Ptuj, dne 30. marca.
Komisija je pripravila predlog o možnih za občinske nagrade in priznanja, ter je glede na dosežene gospodarske koristi v letu 1979 predlagala občinskemu odboru naslednje člane delovne organizacije:
— Hostnik Ivan iz TOZD Precizna mehanika je s 'prijavljenim koristnim predlogom »sprememba tehnološkega režima dela pri varovanju registrirnega traku za tahografe« ustvari! gospodarsko korist za leto 1979 v višini
380.000,00 din.
— Haladea Srečko iz TOZD Avtooprema je s prijavljeno teh-
nično izboljšavo »sprememba tehnološkega režima dela pri izdelavi objemke 724000,01 za o-gledala« ustvaril gospodarsko korist za leto 1979 v višini
252.000,00 din.
— Visenjak Branko iz TOZD Avtooprema je s prijavljeno tehnično izboljšavo »sprememba tehnološkega režima dela pni 'izdelavi objemke 525500-05 za o-
105.000,00 din.
Komisija je pri predlogu zraven dosežene gospodarske koristi u-poštevala tudi, da so predlagatelji, v kolikor je možno, iz neposredne proizvodnje.
Dušan Žnidarič
gledala« ustvaril gospodarsko korist za leto 1979 v višini
POSETNICA
ČRTO SAVINEC
Črto je zaposlen v tiskarni. Kakšen poklic ima?
Nismo dobri, tore) spomnimoDelitev osebnlh fotodkov,
ssrjsra,
KI ub vsemu, da s pričujočo vsebino sporočila ne bomo dosegli bistvenih premikov na bolje v vrstih Zveze komunistov, pa vendar je več kot potrebno, da se spomnimo na nekatere dolžnosti, ki bi jih še kako morali vzeti za svoje, ko smo postali člani ZK. Mnogo oči je odprtih v nas in mnogo se pričakuje od članstva, toda mi kot da tega ne vemo, kot da smo si s tem pridobili samo možnosti večje lagodnosti, brezbrižnosti in neodgovornosti. Manjka nam enotnost za akcijsko učinkovitost in volja za delo, ki s svojimi posrednimi učinki, lahko k konkretnim vrednostnim prispeva veliko. Torej nismo najboljši. Preveč formalistični »prazni« ter počasni. Da je to res ni potrebno posebej dokazovati. Je pa potrebno, da vsaj s tem kratkim prispevkom osvežimo naše dolžnosti, seveda z znanimi cilji in nalogami, s katerimi smo se seznanili preden smo postali člani ZK. Ali bo tudi to prispevek k stabilizacijskim ukrepom? Bo, če bomo v njih »zagrizli« še posebej komunisti; če bomo aktivni spodbujevavci uresničevanja vsebine programov, za boljše gospodarjenje.
Avtorica prispevka pod naslovom »Človek — komunist« je ena izmed naših delavk iz neposredne proizvodnje, in obenem članica ZK. Prav, da smo v lastnih vrstah začutili neaktivnost in medsebojna opozarjanja so tako lahko samo dobrodošla.
Delitev osebnih dohodkov po svoji vsebini in posledicah zahteva interese vsakega delavca, pa tudi družbeno skupnost, kot celoto.
Komunist - človek
Kakšen naj bo komunist, kot
čiovek?
V zvezo komunistov prihajajo ljudje z različnimi človeškimi obrazi. Nekateri ne zadostijo bistvenemu načinu in vsebini komunističnega boja med ljudmi in za ljudi, ker so kot je nekoč zapisala Vida Tomšič, prezgodaj ali pomotoma prišli v zvezo komunistov. Toda to ne spreminja resnice, da komunist je in mora biti vztrajen, brezkompromisen bojevnik, skromen, marljiv delavec. Biti mora v idejnopolitično In moralno oporo delovnim ljudem v njihovem skupnem boju za družbo brez razrednih nasprotij in socialnih krivic. Komunist mora koristi delovnih ljudi vedno postavljati pred lastne, osebne koristi. Z lastnim ogledalom mora krepiti pri ljudeh ugled svoje partije in s tem tudi prepričanje o poštenosti komunističnih ciljev. Takšen obraz komunista zahteva zrele, značajsko trdne ljudi, ki ne bodo klonili pred težavami družbe, še polne protislovij, kajti življenje še daleč ni samo venček ljubezni in razumevanja. Svojo moč naj črpa te revolucije, iz revolucionarnih hotenj in stremljenj delavskega razreda, iz partije, ki ji pripada in iz marksizma, ki je njegovo najmočnejše idejno orožje.
Po kom naj se zgleduje?
Zgodovina delavskega gibanja nam ponuja celo vrsto čudovitih zgledov. Najbližji nam je prav gotovo zgled tovariša Tita- zgled revolucionarnega borca in človeške topline. Nikdar se ne zadovolji s frazami, s kakršnimi želijo ljudje lepšati stvarnost, namesto, da bi jo prikazovali takšno, kakršna je. Tovariš Tito spoznava človeške težave v pogovoru s preprostimi ljudmi, ki mu ne prikrivajo resnice.
Velika komunista, Edvard Kardelj in dr. Jože Potrč sta zgled
komunista, ki sta od trenutka, ko sta dognala globlji smisel življenja, pa do poslednje ure ostala zvesta svojemu prepričanju. Taki so bili tudi Boris Kidrič, Moša Pijade in mnogi drugi, če ostanemo samo pri zgledih iz naše jugoslovanske revolucije. Komunist naj se torej zgleduje po ljudeh, ki so vse svoje življenje posvetili boju za pravice delovnih ljudi. Zgleduje naj se po naprednih in poštenih ljudeh v svojem neposrednem življenjskem in delovnem okolju.
Kakšne so komunistove naloge?
Uresničevati mora program ZKJ, njegovo razredno in socialno vsebino. Za ta program mora pridobivati in navduševati ljudi, med katerimi deluje. Prizadevati Si mora, da bo postal program ZKJ vsebina akcij socialistične zveze, sindikatov in sploh celotno samoupravno usmerjene družbe.
Komunist mora ljudem kazati možne rešitve njihovih življenjskih (socialnih) in razrednih problemov.
Komunist ne sme biti v boju ne idealist ne skeptik; biti mora relasit v pravem pomenu besede, vedeti mora, kaj je mogoče storiti v danih družbenih razmerah in odnosih.
Komunisti so sklenili na podlagi poglobljenih spoznanj o zakonitostih družbenega razvoja, do katerih mi je pomagal marksizem, spreminjati svet. in to je bila in je naloga slehernega komunista. Sedaj smo v prehodnem obdobju, ki je izredno pomembno za našo revolucijo. Znano Titovo pismo je bilo povod za široko družbenopolitično akcijo, v marsičem tudi izraz nezadovoljstva, ki so ga sprožili nekateri gnili rokavi naše revolucije — klikarska sebičnost in to, da so si tehnokratske in birokratske sile v takšni ali drugačni preobliki prisvojile oblast. To je prepih, temeljit družbeni pre-
S amo u p ravno sporazumevan j e in družbeno dogovarjanje o merilih za delitev osebnega dohodka ni zamišljeno kot predpis, ampak kot ustvarjalno sodelovanje vseh dejavnikov pri odločanju. To pomeni, da morajo biti kriteriji delitve osebnega dohodka tako dogovorjeni, da bo še bolj pravično urejeno delavčevo vloženo živo in minulo delo. To je možno doseči le s popolno samoupravno osveščenostjo vseh dejavnikov. Vsi samoupravni sporazumi, razen samoupravnega sporazuma o delitvi osebnega dohodka v TOZD, imajo naravo usklajevalnega akta. Samo samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov v TOZD se neposredno uporablja in mora biti usklajen z vsemi ostalimi.
Aktivno in ustvarjalno sodelovanje vseh delavcev v TOZD pri nastajanju samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka je pogoj za nastajanje učinkovite in racionalne delitve osebnih dohodkov.
Družbeno dogovarjanje o merilih za delitev osebnih dohodkov zagotavlja uveljavljanje in usklajevanje širših družbenih intere-
tres, ki mora izločiti usedline, ki zavirajo naš razvoj. To je preizkušnja skozi katero morajo komunisti in z njimi vsi delovni ljudje. To je preizkušnja današnjega in tudi jutrišnjega dne.
Človek teži k popolni zadovoljitvi svojih materialnih potreb in to bo prej ko slej dosegel. Ta težnja pa že po svoji naravi skriva v sebi hudo nevarnost za človekov duhovni razvoj in končno tudi za njegovo tesno povezanost z interesi soljudi. Graditev socializma pomeni v bistvu boj za individualizacijo družbe in
sov na tem področju s tokovi družbene reprodukcije. Deluje kot mehanizem družbenega planiranja in pomeni usmeritev samoupravnega sporazumevanja k k skupnim družbenim ciljem.
Učinkovitost vsake delovne skupine, ki združuje svojo aktivnost k skupnemu cilju je tem večja, v čim večji meri vsak posameznik uporablja vse svoje fizične in umske sposobnosti. Prav tako je učinkoviti tudi tisti delovni proces, v katerem vsi delavci, ki združujejo svoje delo, posvečajo več svojih telesnih in umskih sposobnosti doseganju skupno dogovorjenih ciljev.
Delavci združujemo svoje delo z namenom, da bi zadostili svojim fiziološkim in socialnim potrebam ter interesom. V ta namen prilagamo svoje lastne interese skupnim interesom v tem večji meri, čim bolj aktualna je lastna potreba, ki ji moramo zadostiti. Hkrati pa smo pripravljeni usmerjati svojo aktivnost in s tem svoje fizične in umske sposobnosti k skupnim ciljem v tem večji meri, čim manjše so razlike med lastnimi in skupnimi interesi.	Leber Jože
socializacijo človeka, to pa je hkrati tudi boj proti težnjam za razčlovečenje človeka in družbe, torej proti nevarnostim negativnega poJa sedanjosti in še bolj prihodnosti. Vsak komunist mora obračunati najprej s seboj. Veliko naj bere, zanima naj se za življenjske stiske soljudi, veliko naj razmišlja; skratka, oplemeniti naj svoj odnos do vseh pridobitev sodobne civilizacije, predvsem pa naj ohrani vero v človeka, kajti vera v človeka je tisto bistvo marksizma, po katerem se prava politika loči od poiitikanstva.	M.Škec
SKRB ZA ZDRAVO DELOVNO OKOLJE
Verjetno vam je že znano, da obstoja v AGIS-u aktiv krvodajalcev, ki deluje v okviru občinskega RK Ptuj. Ustanovljen je bil dne 28. 5. 1979. Aktiv šteje cca 250 članov. Ker pa nismo le krvodajalci, temveč tudi člani RKS, smo dolžni delati na sledečih področjih
Spravni poskus v postopku za razvezo zakonske zveze
Pri Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj bodo od 1. januarja 1980 opravljali svetovanje zakoncem in poskus sprave med zakonci, ki so na sodišču podali vlogo za razvezo zakonske zveze. Doslej so poskušali doseči poravnavo med sprtima zakoncema na sodišču.
— Sodelovanje pri ukrepih za higiensko varno delo s pravočasnim opozarjanjem na probleme
— Skrb za splošno in osebno higieno
— Skrb za zdravo prehrano in rekreacijo
— Boj proti kajenju in narkomaniji
— Sodelovanje pri raznih humanih akcijah
— Gojenje humanih odnosov med ljudmi
•— Sodelovanje s CZ
— Krvodajalske akcije itd.
Za začetek nekaj o kajenju. Nimamo namena razpravljati, kako škodljivo je, tako za kadilca kot nekadilca, saj je o tem slišati in čitati povsod, predlagamo le, da se na vseh javnih mestih (sestanki, zbori, občni zbori, delovnih mestih s prisotnostjo nekadilcev) ne kadi! Smatramo, da bi morali biti kadilci uvidevni vsaj do sodelavcev nekadilcev, če že niso do sebe. Mar niso kadilci' ali alkoholiki ko ti postanejo resni bolniki ogromno breme za družbo? Kaj menite, ne bi bil večji delovni efekt v čistejšem — ne-zakajemem prostoru? Smatramo, da bi tak ukrep še kako pripomogel k stabilizaciji našega gospodarstva — manj bolnikov, manj bolniške, manj slabe volje nekadilcev itd. Poglejte, v kinu, gledališču, v avtobusu in drugod, se kadilci prav lahko obvladajo, zakaj se ne bi še tukaj? Nimamo namena kadilcem prepovedati kaditi, želimole, da kadijo zunaj zbirnih oz. delovnih mest. Bi bilo kaj takega težko izvesti? Mnenja smo, da ne, potrebna je le trezna presoja, trdna volja, discipliniranost, predvsem pa human odnos človeka do sočloveka, pa nam bo vsem lepše, boljše, bolj zdravi bomo in zadovoljnejši.
Mar svetujemo kaj slabega ali morda protizakonitega?
Vse vodilne in ostale delavce prosimo za sodelovanje oz. pomoč v tem boju.
Želimo in upamo, da opozorilna sredstva v sejni sobi in drugod ne bodo le sama sebi namen.
Opozorili bi tudi na problem splošne in osebne higiene v DO. Nekatere sanitarije in garderobe so skrajno zanemarjene. In zakaj? Ne toliko zaradi tega, da čistilci ne čistijo, predvsem je to odraz osebne »higiene« vsakega posameznika. Veliko ljudi ne skrbi niti za lastno higieno, kaj šele za skupno — splošno. Mnogi delavci malicajo z umazanimi rokami. Vode in mila nam res ni treba štediti. Ali ne bi mogli malo več skrbi o tem voditi tudi od-delkovodje z večkratnim opozarjanjem?
V oči bode tudi brezbrižno in brezvestno odmetavanje raznih predmetov (cigaretni ovitki in ogorki, vrečke idr.). Zelenice niso 'le samo pohojene, so tudi »okrašene« z vsemi zgoraj omenjenimi odpadki. Če takega brezvestneža opozoriš, se izgovori, da ni košev. Zato predlagamo, da za to odgovorna služba čim-prej namesti koše, predvsem v okolici jedilnice, tako, da bo potlej tak izgovor povsem jalov. Vsi smo dolžni take ljudi opozarjati — zamera gor ali dol.
Nimamo kompetence postavljati rokov za realizacijo vseh omenjenih ukrepov, toplo pa priporočamo, da vzamete naše predloge čimprej in s čim več resnosti v obravnavo in uresničitev.
Pričakujemo ugoden odmev in sodelovanje.
Erna Hvalec
Na podlag:! Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) bodo sodišča odstopiila poskus sprave Skupnostim socialnega skrbstva. Ob predlogu za sporazumno razvezo in ob tožbi za razvezo zakonske zveze, bo tak poskus obvezno opravljen. Organ za opravljanje spravnega poskusa se imenuje »svet«. Poskus sprave bo opravil član sveta, to je ustrezno usposobljeni delavec strokovne službe skupnosti socialnega skrbstva.
Postopek obsega svetovanje tn spravni poskus. Pni svetovanju je največja skrb posvečena odpravi nesoglasiilj z namenlom, da se zakonca poravnata. Svetovati jima je treba glede urejanja družinskih odnosov in vzgoje otrok. Poudarek je na skupni odgovornosti staršev do otrok.
Zakonca sta vabljena na prvi razgovor posebej, k eventuelnim nadaljnim razgovorom pa lahko skupaj.
Na spravni poskus morata priti oba zakonca osebno in brez po-
V septemberski številki AGIS-ovega glasila je bil lepo in nazorno napisan članek, kako se neodgovorno ravna z kruhom ob malioi. Opažamo še naprej, da koristniki tople malice v obratu družbene prehrane malomarno in neodgovorno ravnajo z kruhom, saj ga dnevno vržemo v odpadke ca 30 do 40 kg.
Vsak delavec si naj vzame toliko kruha, kolikor je prepričan, da ga bo pojedel, ne pa da iz objestnosti vzame več kosov in ga potem pusti na tasi prelomljenega ali pa enkrat ugriznjenega.
oblaščencev, advokatov iin podobno.
Spravni poskus se opravi tudi, če se zakonca želita sporazumno razvesti. Če ne prideta na spravni poskus se šteje, da sta umaknila predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. Prav tako velja ob tožbi za razvezo, da je tožba umaknjena, če tožnik ne pride na poravnavo. Če se toženec ne odzove na dve vab®, se smatra, da spravo poskus ni uspel.
Včasih sprave mi mogoče doseči, z enim razgovorom. Če kaže, da ibi bilo z več razgovori doseči spravo, se lahko spravni poskus nadaljuje. Član sveta, ki vodi spravni poskus se lahko dogovto-ri z zakoncema, da se bosta takoj vključila v zakonsko svetovanje.
Strokovna služba skupnosti socialnega skrbstva vrne po opravljenem poskusu spis in poročilo pristojnemu sodišču.
Pravilnlik o spravnem poskusu v postopek za razvezo zakonske zveze velja od 1. 1. 1980 dalje.
Jasna TOPLAK
V	mesecu januarju je Zavod za zdravstveno varstvo in bigi j en o Maribor vzel dva vzorca malic za izračun kalorične vrednosti enega obroka.
1.	Segdin golaž kruh — vsebuje 1219 katorij
2.	Dušena govedina, pirekrompir, solata, kruh — 1068 kalorij.
Oba vzeta vzorca kalorično ustrezata normativu in sta primerna,
V	mesecu decembru smo pripravili 42 042 malic, za kar smo porabili 776.793.42 din.
Branko Pintarič
Iz obrata družbene prehrane
Prostorska stiska v TOZD Vzdrževanje
TOZD Vzdrževanje poseduje šest prostorov za proizvodnjo vštevši skladišče in pa štiri prostore za administracijo. Povdari-ti gre, da so oboji nefunkcionalni saj v osnovnem principu ne ust-trezajo pogojem dela. So namreč premajhni in nepovezani. Najbolj izrazit primer te naše prostorske stiske je skladišče. Skladišče je
zajeti. Saj je vzdrževanje lahko neučinkovito, če ni predhodne vzdrževalne preventive. Pa o tem raje ne bi več, saj sem v eni prejšnjih številk pisal tudi o reorganizaciji vzdrževanja.
Trenutno smo v stiski nasploh. Vsak čas pričakujemo dva nova stroja — rezkalni stroj in stružnico. Problem je namreč, kot že
Utesnjenost delovnega prostora, ki odmika delavce v vzdrževanju od dobre kvalitete opravljanje delovnih nalog
potisnjeno s svojirrvi 33,25 m3 med dve delavnici in nima lastnega vhoda oz. izhoda. Slednje kaže na totalno nefunkcionalnost glede skladiščenja. Požarno-var-nostnim predpisom prav tako ne ustreza, kar absolutno ne bi smeli prezreti. Kot tretje pa gre pov-dariti, da prostor, ki je namenjen skladišču nima nobenih pogojev za razširitev in je le v napoto delavnicam. Potrebno pa je vedeti, da je predpisana površina za skladiščenje, ki ima okrog tritisoč sedemsto različnih delov površine 75 m. Najpomembnejše pa naj bi bilo preventivno vzdrževanje, ki pa na žalost nima v našem TOZD odmerjenega prostora. Skratka je kot zrak in ga bo potrebno čimprej globoko
rečeno, prostor. Edina rešitev bo: Prostorsko stisko še povečati!
In kaj porečete, če pošteno povemo, da ima sedem električarjev svoj delovni prostor (cca 9 m2) brez oken in da delajo, čeprav ne cel delavnik v tem prostoru ob električni svetlobi. No, če hočemo biti obešenjaški, se nasmejmo in recimo: »Kaj zato,!«
Na koncu vprašam vse skupaj in če hočete vsakega posebej: »Ali posamezni TOZD-i lahko pričakujejo in zahtevajo od TOZD VZDRŽEVANJE, da ob takih pogojih dela pravočasno in popolnoma zadovolji njihovim potrebam?«
ZOREC EGON
Obilica različnih opravil v enem delovnem prostoru, ne daje možnosti za dobro delo
Požarno varstvo:
Ko gori je že prepozno!
Požarna preventiva mora biti v vsakem obratu dobro organizirana. To pomeni, da mora vsak član delovnega kolektiva vedeti, kje so tista nevarna mesta, ki predstavljajo nevarnost za požar ali eksplozijo.
Požarna preventiva obsega tudi ukrepe, ki niso dragi in ne terjajo posebnega napora in prizadevanj. Potrebna je ie določena stopnja osebne in družbene odgovornosti, redoljubnost, disciplina in pripravljenost vsakega, da prispeva k lastni in družbeni varnosti.
V naslednjih ilustracijah bom prikazal in opozoril na vrsto nevarnosti in pomanjkljivosti, ki ogrožajo delo naših rok, zato, ker pravočasno ne skrbimo za red na delovnih mestih, delavnicah in dvoriščih, ker pozabljamo na ureditev ustrezne organizacije dela v zvezi s požarnim varstvom.
Če kje mora zanesljivo vladati red mora v kotlovnicah, lakirnicah, polirnici in gumami. Vendar tega se pri nas ne zavedamo, saj imamo dotrajane eteik. instalacije, nepravilno izvedeno el. razsve-
onemogoča hitro intervencijo gasilcev, če slučajno pride do požara.
Vsak bi se moral podrobno seznaniti z nevarnostmi požara na svojem delovnem mestu in o tem, kaj vse mora storiti če nastane požar.
Vsak delavec, ki opazi kakrš-nokoii nepravilnost, ki bi bila povod za nastanek požara, na primer iskrenje, segrevanje, nabiranje prahu na enem mestu, je diolžan takoj preprečit, če pa sam tega ni kos mora na ogroženost ali na požarno varnost takoj opozoriti vodjo obrata ali drugo odgovorno osebo, ki je dolžna, da stori vse potrebno, da se ta napaka ali možnosti za nastanek požara odstranijo.
Pomembna zadeva v požarni preventivi je vprašanje lastne požarnovarnostne vzgoje. Da bo-
Primer nepravilnega vzdrževanja elektro instalacij
tlljavo. V polirnici pa neredno čistimo odsesalne cevi, saj je ta malomarnost gost povzročitelj požarov.
Zunanje strani objektov se spreminjajo v skladišča surovin, polizdelkov, gotovih izdelkov, lahkovnetljivih snovi in v smetišča.
V delovnih prostorih so založena sredstva in naprave ki so namenjena za preprečitev požarne varnosti, prav tako zalagamo transportne poti (požarne), kar
mo varni pred požari, ki bi jih lahko nenamerno s svojim napačnim ravnanjem povzročili sami, moramo biti dobro požarnovarnostno vzgojeni. Ne upoašte-vajmo navodila in predpise le takrat, ko smo pod nadzorstvom!
Požarna varnost mora postati del nas, na delovnem mestu, doma in skratka povsod.
Tega se morajo zavedati posebno kadilci, saj so pogosti nenamerni povzročitelji velikih požarov,	Franc Stopajnik
Ozvočenje za dnevne novice in obvestila
Vsa naša prizadevanja predvsem na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ne morejo doseči vrha množičnega in učinkovitega varovanja sebe in ustvarjenega, če nismo sproti in pravočasno na tekočem, z vsem kar nas lahko ogrozi. Torej tudi obveščanje je eden izmed bistvenih elementov krepitve samozaščitne zavesti. In ne samo to je tudi element hitrega in pravilnega posredovanja, ko to zahteva trenutno nastala situacija. Prav to in seveda tudi želja po boljšem obveščanju delavcev Agisa, nas je napotilo k razmišljanju, da dosedanji načini posredovanja informacij niso dovolj učinkoviti In da bi ne bilo tako, načrtujemo za v prihodnje center za obveščanje kolektiva. Po dosedanjih zamislih želimo izboljšati obveščenost kolektiva, preko tega centra, predvsem s posredovanjem dnevnih obvestil, novic pa tudi s posredovanjem raznih opozoril in nalog, za osvežitev dogovorjenih družbeno političnih in samoupravnih aktivnosti. Sporočila bodo sprejemali zaposleni med časom malice v obratu družbene prehrane. Vendar v začetek, naj opozorim, da v preveč veliko širino ne bo moč iti, ka ti predhodno je potrebno izdelati načrte izkoriščenja in seveda poiskati najkrajše poti zbiranja informacij. To je pa tudi najtežji del uresničitve zamisli, kjer je potrebno sodelovanje
vseh, ki so pri informacijah, s čimer pa se za enkrat ne moremo hvaliti. V času, ko bomo morali premostiti predvidene in tudi nepredvidene težave, kajti vemo, da je to nekaj novega pri nas, bo več glazbe in ne takoj pričakovati preveč.
S tem, ko bomo ozvočili ODP, posredovali novice, obvestila in druga sporočila ter glazbo v času malice, pa se funkcionalna vrednost ozvočenja ne konča. Namen imamo to isto tehniko izkoriščati tudi za vse vrste avnih prireditev, ki bodo potekale na različnih mestih. Za enkratno u-porabo tega, danes zunanjim sodelavcev plačujemo tudi do dva-tisoč dinarjev in več. Zmogljivosti posameznih elementov bodo presegle oba predvidena namena uporabe. Iz vzroka, ker se lahko pozneje odločimo za stik z delavci tudi po vseh proizvodnih prostorih, pač tam, kjer ne teče preveč hrupa proizvodnja in bo slišnost v mejah normale. No, to zadnje bomo prepustili v odločitev temeljnim organizacijam
Nekaj več težav pa bo v prenosu informacij v TOZD Precizna mehanika in obrat navojnih vzmeti v Formin. Toda tudi tu upamo, da bomo našli ustrezne rešitve, tako da bodo ti delavci enako udeleženi v sprejemanju in posredovanju obvestil ter ostalih prispevkov.
Šneberger Srečko
PUST, PUST, PUST , . .
Ko tresemo preveč zlobe na tiste, ki je ne zaslužijo
Mnogo obrazov naših delavcev je iz tega ali onega razloga že našlo svoj prostor v časopisu. Pa ne obrazi, prostor so našle tudi njihove želje, težave in misli o delu. Tako, vsaj upamo, smo se medsebojno približali, spoznali in tudi vsem povedali, kar smo želeli.
V stailini rubriki, pod naslovom »Ali Jilh poznate« vam v prvi številki predstavljamo sekretarje OOZK in stabilizacijske programe oziroma začrtane naloge za izboljšanje gospodarskega stanja. S tem želimo še enkrat opozoriti na odgovoren odnos do dela, do vsega v družbeni skupnosti, da ne bi capljali na mestu, im da bi dosegli boljši pogoje za graditev jutrišnjega dne.
Toda v tem prispevku želimo ... Kaj? To, da spoznamo iln namenimo prostor tudi obrazu, naši delavki, katere tolikokrat slišimo samo prijazen glas iz telefonske slušalke.
zumski odnos. Že prav, da stremimo, za čim hitreje opravljenim delam, vendar v tem primeru nam človek ne more pomagati, če ga ne uboga tehnika. O tem smo že pisati, da imamo telefonsko centralo, ki deluje na ipriimdi-pu koračnega sistema, torej nekaj, ki zdaleč več ne more zadovoljevati potreb. Predvsem to bi bilo potrebno upotševati pri narodnih pogovorov in stopnje bi se vedli do tov. Jožice. Dnevno mora ustreči številnim, nekaterim tudi po večkrat, izhodne možnosti pa so omejene in pogosto prihaja še do okvar, ki ji otežujejo delo in večajo ostrino med njo in našimi delavci, ki hočejo
Tov. Jožica že vrsto let in to tudi uspešno, opravlja delo v maši delovni organizaciji telefoniste. Kljub nenehnim okvaram, ki so posledica občasnih preobremenitev, predvsem pa dotrajanosti posameznih elementov telefonske tehnike, ustreže vsaki želji, narčoHom, ki zadevajo poslovanje delovne organizacije. Zgodi se, da mi moč ugoditi v trenutku in da je potrebno nekaj minut počakati, iz vzrokov zastarelosti in malih zmogljivosti zvez, pa že pride pri naročnikih do hu-dovanja, ki se večkrat sprevržejo tudi v nerazsoden in izven ra-
samo svoje. Kot smo že dejali s temi svojimi zahtevami, pa se ne vedejo niti malo znosno, mnogi ne izbirajo besed lin njihovi izpadli jim ne dajejo več lastnosti ra-zumfivih bitij. Pozabili so, kaj je to etika in kakšen mora biti iln je pravi ljudski odnos, do sodelavca, do človeka, in sploh. Vsaj malo dobrih lastnosti iln razuma uporabljajmo v prihodnje, ko naročamo pogovore, če rti zveze še v istem trenutku ali na mah. To »hitrost« bo možno doseči, ko bomo tehniko zamenjali z novo, sodobnejšo in večjih zmogljivosti.
IZID ŽREBANJA NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE
V uredništvo našega glasila se je zbralo dokaj malo število novoletnih nagradnih križank. Samo trideset, in še nekaj izmed teh je bilo nepravilno rešenih. Komisija v sestavi, Simonič Franc, Marholt Cvetka, Joba Branko, je 4. 2. 1980 izvedla žreb in izvlekla naslednje srečneže:
— Prvo nagrado v vrednosti 400,00 din prejme ŠPES Marjeta — obračun proizvodnje, DSSS.
— Drugo nagrado v vrednosti 200,00 din prejme Matijaško Zvonko, TOZD Orodjarna,
— Tretjo nagrado v vrednosti 100,00 din prejme Mesarič Oto, TOZD Orodjarna.
Nagrajencem čestitamo in jim sporočamo, da lahko dvignejo nagrade v našem uredništvu.
Ali jih poznate?
V	prvi številki našega glasila v tem letu, vam predstavljamo sekretarje osnovnih organizacij ZK. Pogovor pa tokrat ni stekel, kot običajno, temveč zajema predvsem misli o stabilizacijskih ukrepih, o programih, ki so si jih zastavile TOZD in DSSS za izboljšanje gospodarskega stanja in uspešno poslovanje v naslednjem obdobju. Zakaj prav s sekretarji? Iz vzroka, ker je prav tu nujna prisotnost tudi politične odgovornosti, in ker so skupno s sindikatom ter celotno OO in mladino zadolženi za kvalitetno, dosledno in celovito izvedbo nalog.
V	odgovorih boste zasledili nekaj konkretnih ukrepov in tudi stališč, ki nakazujejo optimistično razpoloženje in resen pristop.
Šnajder Franc, sekretar OOZK TOZD TAP:
V naši TOZD smo si z akcijskim in stabilizacijskim programom začrtali smer ureditve težkega gospodarskega položaja. V samem programu smo si rokovno in tudi z določitvijo nosilcev odgovornosti začrtali smer programa. Sedaj smo ga dali v javno razpravo sindikatom, po razpravi pa bo OOZK predlagala program DS, da ga verificira. OOZK pa bo na vsaki svoji seji sproti ocenjevala, kje so slabosti oz. kje se pojavljajo težave pri uresničevanju začrtanega programa.
Ti programi pa imajo za cilj dvigniti produktivnost ter obenem tudi povečanje akumulacije za razširjeno reprodukcijo. Naša osnovna oz. prioritetna naloga mora biti povečanje rasti izvoza, kjer imamo možnosti, pa ga zaradi objektivnih slabosti, kot je pomanjkanje strojnih kapacitet težko uresničujemo, vendar se bomo v to smer borili in izboljšali stanje.
Razpoloženje v naši TOZD glede stabilizacijskih ukrepov ter programov je v tem, da delavci so za stabilizacijski program vendar vsi menimo, da naj bodo bremena stabilizacijskega programa enakomerno porazdeljena. Da ne bo samo ena kategorija delavcev to čutila, druga pa ne. Posebno se moramo angažirati v smer, da se bo nagrajevanje po delu začelo bolj konkretizirati, da ne bo to samo resolucijsko načelo. Vsi moramo prispevati svoj delež stabilizaciji.
Ukrepi so usmerjeni predvsem na področje delitve po delu, borbe za dvig produktivnosti spodbujanja izvoza, zmanjševanja stroškov proizvodnje, predvsem pa borbe za spremembo miselnosti, da bi stabilizacijski program res dojel vsak delavec in da bi z aktivno borbo uresničeval začrtano smer, da ne bo šlo po ustaljeni
navadi, ki pravi: »Ja, zdaj smo naredili velik hrup, čez čas pa bo zopet vse šlo po starem.«
V borbo za spremembo miselnosti se mora vključiti sleherni komunist, sleherni član našega kolektiva, pa upam, da bomo lahko program, ki smo si ga začrtali brez večjliih težav uresniči lii.
Mahorič Slavko, sekretar OOZK TOZD Servisi:
Tul v naši temeljni organizaciji smo si zastavili s stabilizacijskim programom vrsto ukrepov za reševanje gospodarskega položaja. V program in akcijo smo vključili sledeče:
Delitev dohodka lin OD: Zadali smo rok do konca I. kvartala, da dokončno speljemo ocenitve posameznih opravil in nalog v vseh strukturah. Komisiji za DR in OD se nalaga, da skupaj z odborom dokončno uredi in vskiadi te ocenitve.
Delovna in samoupravna disciplina: Nujno je, da se bolj posvetimo delovni in samoupravni disciplini, da bomo lahko vzporedno izboljševali svoje delovne rezultate.
DPO se zadolžijo, da s svojim političnim delom in lastnimi vzgledi zagotovijo zainteresiranost vseh članov kolektiva pri vestnem delu in samoupravnem delovanju.
Organizacija dela: Vsi vemo, da je TOZD servis končal z izgradnjo novega dela servisa. S preselitvijo Zastava vozil in Škoda v novi objekt so se pogoji dela neprimerno izboljšali. Istočasno pa smo pridobili prostor za vzhodna vozila. Za vse pa velja, da se mo ra izboljšati produktivnost, če upoštevamo boljše pogoje dela in delovno disciplino.
Vsi ti programi imajo svoj ciij. Zavedati se moramo, da je nujno preiti od besed k dejanjem. Tako bomo lahko nekatere stvari premaknili z mrtve točke. Seveda pa si stabilizacijo, oziroma ukrepe, da bi jo čimprej dosegli, še marsikdo kljub temu razlaga po svoje. Ker se neprestano opozarja na odgovornost komunistov za doseganje ciljev, se najdejo tudi posamezniki ki so prepričani, da je gospodarska staibBilzacfilja tista naloga, ki jo morajo izpeljati in doseči komuriisti.
Takšna razmišljanja lahko samo slabijo skupno učinkovitost. Zveza komunistov mora res biti na čelu akcij in stabilizacijskih prizadevanj, toda kot sestavni del samoupravnega in delegatskega de-lovanaj, ne pa izven njega ali nad njim.
Ker je stabilizacijski program v razpravi in dopolnitvah, je pričakovati, da bodo posamezniki, oz. sindikalne skupine še dodali konkretne predloge za reševanje gospodarske stabilnosti. Veljalo bi omeniti, da naša temeljna organizacija v zadnjem času ni imela kakšnih negativnih oblik poslovanja. A vseeno se moramo še bolj angažirati za uresničitev programov in akcij, kar bo skupno prispevalo še k boljšim rezultatom.
Vsekakor se moramo zavedati, da so ti programi povezani tudi s sklepi predsedstva CK ZKS o gospodarski in socialni politiki ter da moramo njihovo vsebino sprejemati za daljše obdobje. Zavedati se moramo, da se bo treba čemu odpovedati danes, da bi imeli več jutri.
PRELOG Mirko, sekretar OO ZK DSSS
Vodilo za sestavo stabilizacijskih programov nam je bilo opredeljevanje samo konkretnih nalog, ki jih bomo naknadno lahko nedvoumno spremljali.
Da pa ne bi šlo samo za enkratne naloge smo program sestavili tako, da bo vpet v sistem nagrajevanja s ciljem doseči maksimalne učinke. Torej na ta način program sprejemamo v »Trajno last.«
Izpostavljam dve področji, ki bodo, verjetno tudi za bralca zanimive:
1. izvrševanje nalog s časovnega vidika:
V delu delovne skupnosti povzroča motnje tudi nepravočasno izvrševanje nalog. Posledica je nepotrebno naprezanje posameznikov, predvsem tistih, ki se nahajajo na koncu »verige« ko gredo informacije ali podatki končnim uporabnikom.
Zaradi nekontinuiranega poteka dei nastajajo motnje, katerih posledica je nekvalitetno delo, pa tudi planiranje dela je onemogočeno.
Ukrepi: do konca meseca marca letošnjega leta bo plansko analitski sektor izdelal pregled nalog, katerih rezultat je delo večjih sodelavcev. Na osnovi te povezanosti bo izvršil časovno analizo in tako določil roke, ki bodo realno možno dosegljivi in naknadno tudi obvezni za dosego.
V	zvezi! s to nalogo se bomio vsi podrejali cilju, da bodo dogodki prejšnjega meseca dostopni uporabnikom do 20. v mesecu. Zaradi povezanosti z ostalimi sistemi v DO je potrebno povezave izven DSSS enako opredeliti. Doseganje nalog s časovnega vidika se vključi v redno nagrajevanje. Pozitivno bodo tako stimulirani tisti, ki bodo delo opravili tudi pravočasno.
2. Moralno vrednotenje stabilizacijskih prizadevanj:
Za prizadevanje v cilju izboljšanja gospodarjenja bo sekretariat ZK in 10 sindikata vrednotil prizadevanja posameznikov, zlasti pa vodilnih in vodstvenih. Sekretar ZK in predsednik sindikata nista izpostavljena pozitivnim, ampak samo negativnim.
Vrednotenje stabilizacijskega ponašanja opravlja sekretariat ZK in 10 sindikata in sicer s podeljevanjem pozitivnih ali negativnih stabilizacijskih točk.
V	primeru, da posameznik pridobi 3 negativne točke se obravnava na 10 sindikata ki razpravlja o umestnosti upravljanja nalog te osebe v bodoče.
Na koncu leta bomo podelili posameznikom ali organizacijskim enotam moralna priznanja.
Na koncu moram povedati, da smo delavci določene elemente programa že sprejeli za svoje, saj se samoupravni organi pa tudi zbori delovnih ljudi odvijajo Izven delovnega časa, v kar so mnogi dvomili, da bo izvedljivo. To pa kaže, da smo delavci bolj zavestno dojeli resnost stabilizacijskega leta, kot so bila pričakovanja. Potrebno je še povedati, da so komunisti v zvezi z zgoraj navedeno akcijo sprejeli zadolžitve in kar je še bolj pomembno, da so jih do sedaj uspešno izvedli.
Vidovič Adolf, sekretar OOZK TOZD Orodjarna
V	TOZD Orodjarna je stalna prisotnost stabilizacijskega programa za boljše poslovanje. Delovanje usmerjamo v dvig produktivnosti in zmanjšanja stroškov.
Za dvig produktivnosti:
—	red in disciplina na delu,
—	realizacija investicij,
—	angažiranje v kadrovski politiki, to je izobraževanje kadra ^ kadrovanje.
Za zmanjšanje stroškov:
—	ureditev materialnih odnosov,
—	zmanjšanje potnih stroškov,
—	intenzivno delo na letnem in srednjeročnem planiranju.
V	naši TOZD so delavci seznanjeni tudi z letnim planom in poslovno politiko:
—	investicije,
—kadrovanje,
—	organizacija dela,
—	medsebojni odnosi.
Z ozirom na informacije smo prepričani, da so delavci v TOZD OR sprejeli vse ukrepe za poslovanje s polno mero odgovornosti. Poslovna politika v okviru stabilizacijskega programa ne more biti stvar trenutka ampak mora biti trajnega značaja.
Miran Kekec, namestnik sekretarja OOZK TOZD Kov. obdelava
Po izidu zvezne resolucije po zadnjih spremembah je naša TOZD to resolucijo tudi obravnavala. Potek obravnave je potekal v vseh družbeno-političnih organizacijah v TOZD, ki so si zadale nalogo, vse te resolucijske sklepe tudi realizirati tako, da se odpravijo slabosti, ki se pojavljajo in uredi gospodarski položaj. Za realiziranje te naloge smo si zastavili nekaj bistvenih elementov stabilizacijskega programa, ki smo jih v glavnem razdelili v dve skupini:
1. Zunanje možnosti stabilizacijskih ukrepov:
— Čim večje plasiranje naših proizvodov na zunanji trg, se pra: vi, da se povdarek na izvoz in s tem zagotovi izboljšanje bilance.
Pri tem moramo računati na olajšave s strani bank in olajšave davkov, kar je zapisano tudi v zvezni resoluciji.
— Izboljšanje gospodarnosti — sredstva za zadovoljevanje družbenih potreb se povečajo največ za 16 % (v kolikor programi ne bodo izvedljivi v letu 1980 se preložijo na leto 1981).
— Stabilizacijski elementi so tudi: Pravočasna preskrba z re-promaterialom, analiza prodajnih cen, možnosti znižanja rabatne skale; pri katerih pa smo v veliki meri odvisni od TOZD Komerciala, kjer se mora na tem področju razviti čim večje sodelovanje.
2. Notranje možnosti stabiliza cijskih ukrepov:
— Povečanje delovne discipline, kar je pogojeno z zmanjšanjem izhodov, bolniških staležev, povečanjem efektivnega dela in okrepitvijo zavesti delavca ter medsebojnih odnosov, kjer se misli na odnos delavca in neposredno odgovornega zanj.
— Pregledati in analizirati zaloge nekorantnega materiala ter izdelati možnosti odprodaje in u-porabe.
— Sodelovanje s TOZD Vzdrževanje glede vzdrževanja strojev z velikim povdarkom na preventivno vzdrževanje in strokovnejša popravila.
Usmeritve in cilji, ki si jih zadajamo s tem programom so vsekakor ureditev gospodarskega položaja in odprava slabosti, ki ovirajo dosledno izpopolnjevanje zastavljenih nalog. Pri tem se je treba v veliki meri opreti na odgovornost vseh delavcev TOZD, posebej pa na odgovornost vseh družbenopolitičnih organizacij od sindikata, ZSMS, OOZK in drugih.
Glede na dosledno izvajanje začrtanih nalog lahko rečem, da s strani vseh delovnih ljudi v TOZD lahko pričakujemo dosledno izvajanje nalog, vendar bi tu zopet povdaril, da so glavna gibalna sila za izvajanje vseh teh nalog družbenopolitične organizacije, ki pa morajo imeti zaupanje vseh delavcev in se tudi opreti na njihovo zavest ter delovno disciplino.
Vsekakor pa je tudi mišljenje, da ti programi nimajo samo enkratne uporabe in da bi njihova vsebina morala preiti v »trajno last«, kajti od doslednega izvajanja teh začrtanih nalog lahko pričakujemo vedno samo pozitivne stvari.
Križe Milica, sekretar OO ZK TOZD Komerciala
V TOZD Komerciala smo v začetku meseca pripravili stabilizacijski program, ki vsebuje naslednje bistvene elemente:
— večja izkoriščenost delovnega časa, sestanki samoupravnih organov se morajo vršiti v popol-dansjkem času, zmanjšanje transportnih, režijskih, reklamnih in ostalih stroškov, dosledno izvajanje smernic poslovne politike DO AGIS, ter nazadnje večja disciplina.
Stabilizacijski program smo pripravili s spoznanjem da nam mora biti v bodoče vodilo pri našem delu, da je naš napredek odvisen od rezultatov našega dela. Do kraja je treba spoštovati sprejete obveznosti in dogovorjene cilje ter da se lahko tudi vse oblike porabe gibljejo v sprejetih okvirih in v odvisnosti od ustvarjenega dohodka. Tega spoznanja pa doslej nismo vedno in dovolj upoštevali in spošovali.
Stabilizacijski program smo sprejeli na sestanku OOZK TOZD KOMERCIALA in ga predlagali našemu delavskemu svetu, ki ga je z diskusijo delegatov in nekaterimi pripombami sprejel. Predloženi stabilizacijski program pa bomo uresničili le, če bo prevladala samoupravljalska odgovornost vsakega posameznika v našem TOZD-u.
Stabilizacijski program sprejemamo ob začetku obravnave zaključnega računa. Akcija sindikata in komunista za stabilizacijo našega gospodarjenja mora biti stalna naloga skozi vse leto in se mora podaljšati na naslednje srednjeročno obdobje.
Jože Jančič, sekretar OOZK TOZD Precizna mehanika
Devet mesečni rezultati poslovanja in gospodarjenja v letu 1979 nam kažejo, da je skupni prihodek po kvartalih nenehno padal, kar je imelo tudi za posledico padanje dohodka in čistega
dohodka. Leto 1980 je stabilizacijsko leto, v katerem moramo najti svoje mesto v kovinsko predelovalni industriji, Potrebna bo skraj na zavzetost slehernega posameznika v TOZD-u in DO, da s svojim delom, svojo samodisciplino in varčevanjem prispeva k izpolnitvi nalog, ki smo si jih zadali z gospodarskim načrtom za leto 1980.
Pred OOZK je bila postavljena naloga, da na podlagi devetmesečnih rezultatov poslovanja in gospodarjenja izdelamo stabilizacijski program gospodarjenja. Skupno z izvršnim odborom sindikata, predsedstva mladinske organizacije in individualnega poslovodnega organa smo izdelali imenovani program s vso odgovornostjo, da bi odpravili slabosti gospodarjenja in dosegli boljše rezultate v letu 1980.
Osrednja pozornost v stabilizacijskem programu je usmerjena:
1. Izboljšati kvaliteto samoupravnega obveščanja in odločanja in s tem krepitev samoupravnega položaja delavca in socialističnega samoupravljanja. Vsi zaposleni morajo biti pred samoupravnim odločanjem obveščeni
kratko in razumljivo vsaj nekaj dni vnaprej.
2.	Izvajati proizvodne naloge v okviru planiranih, s posebno zavzetostjo vsakega posameznika na svojem delovnem mestu. Izvajanje spremljati tedensko.
— Povečati produktivnost dela in izboljšati organizacijo dela in to:
—	z boljšimi tehnološkimi in konstrukcijskimi rešitvami;
—	racionalizirati proizvodni proces;
—	izboljšati pripravo in organizacijo dela.
3.	Povečati izkoriščanje strojnih kapacitet z osvajanjem za obstoječi tahograf, pnevco in tahograf TCO 15.
4.	Zmanjševanje izmeta v proizvodnji, na vseh režijskih delovnih mestih posvetiti vso pozornost racionalnemu izkoriščanju stroškov.
5.	Izboljšali izkoriščanje delovnega časa:
— Posvetiti čim večjo pozornost delovni in tehnološki disciplini;
—	zmanjševanje bolniškega staleža;
—	sestanki samoupravnih organov, DPO, zbori delovnih ljudi v dela prostem času;
—	med delovnim časom naj bi se vršili sestanki PO in komisije za MDR.
6.	Dohodkovni odnosi naj bi se vspostavili z združevanjem sredstev in dela pri programu tahografa TCO 15 s kupci prvo in drugo gradnjo.
7.	Nabava mora posvetiti posebno pozornost izdobavam materiala iz kooperacije po sklenjenih pogodbah lin nenehno bdeti nad določenimi roki, ki jih določata mesečni- ;im letnii plan.
8.	Za registrirni papir je potrebno poiskati domačega proizvajalca.
9.	Omejiti z varčevanjem vse stroške na minimum za najmanjše potrebe in mesečno spremljati njihovo porabo napram planirani.
10.	Investicijska vlaganja izvajati po investicijskem programu za tahograf TCO 15 in Pnevco. Potrebno je predvideti takšna investicijska vlaganja, da bo možno zagotoviti zahtevno kvaliteto obdelave in kapaciteto.
11.	Kadre zagotoviti za izvajanje delovnih nalog po predvidenem letnem planu.
12.	Posebno pozornost posvetiti izdelkom za izvoz firmi Kien-zle, ki naj ima prioriteto v proizvodnji, kakor tudi pri izdelavi orodja in nabavi investicijske opreme.
Vsa izvajanja stabilizacijskega programa naj mesečno spremljajo samoupravni organi, SDK, DPO in analizirajo stanja, ki bodo odstopala od začetnega programa gospodarjenja v letu 1980. Za izvajanje smo zadolžili odgovorne strokovne službe v TOZD-u in DO, da mesečno do 10. za pretekli mesec obveščajo DS TOZD-a, ki naj razpravlja o odstopanjih od začrtanega stabilizacijskega programa in zavzemajo sankcije proti odgovornim.
Stabilizacijski program |e našel določeno pozitivno razpoloženje
AGIS 0 STRAN 13
in razumevanje med zaposlenimi, saj vidlimo, d'a je v tem najboljša pot za doseganje boljših rezultatov gospodarjenja. DS TOZD-a je sprejel stabilizacijski program na seji dne 31. 1. 1980. Občasno ga bo treba še dopolnjevati saj nima samo enkratne uporabe. Stabilizacijski program pa še bo treba dopolniti z določenimi ukrepi varčevanja, ki jih je sprejel DS DO do 31. 1. 1980.
Mislim, da nam bodo te zastavljene naloge ob izvajanju začrtanih nalog pokazale določene rezultate že ob obravnavi prvega periodičnega obračuna v letu 1980.
Stanko Zemljič, sekretar OOZK TOZD Gumama
V TOZD Gumama smo si začrtali širok stabilizacijski program, katerega moramo v celoti realizirati, kajti sprejeli smo velike naloge in obveznosti, ko smo šli v izgradnjo nove tovarne, v kateri bi se naj predvsem delovni pogoji in organizacija dela izboljšali. Že iz tega sledi, da je naloga vsakega člana naše temeljne organizacije, da z maksimalnim zalaganjem pri delu da svoj prispevek k boljšemu gospodarjenju, ker le z boljšim gospodarjenjem bomo dosegli večjo produktivnost in s tem uresničitev zadanih ciljev.
Ti stabilizacijski programi ne smejo biti trenutnega značaja, temveč naša stalna naloga. Vsi smo dolžni, da v skupnem interesu DO posebej pa še v TOZD izboljšamo poslovanje od racionalne porabe energije, surovin in materiala, povečanja storilnosti in ekonomičnosti do splošnega zadovoljevanja skupnih in družbenih interesov.
Sekretar 00 ZK TOZD Vzdrževanje
Življenjski interes delavskega razreda in eden temeljitih pogojev za krepitev Samoupravnega in družbeno ekonomskega položaja delavca je v letu 1980 prav gotovo gospodarska stabilizacija, katera naj bi bila stalna in prisotna praksa naprej. Naš TOZD si je zadala vrsto nalog, katere treba upoštevati, da se bo ekonomski položaj v TDZD-u stabiliziral. Stabilnost prav gotovo ne bomo dosegli samo z večjo storilnostjo, boljšim izkoriščanjem delavčeve zmogljivosti. Enako pomembno
je zmanjševanje in kontroliranje vseh oblik porabe. Menim, da stabilnost ene TOZD ni samo njena, ampak vse TOZD v DO morajo stremeti za njo.
Dogovarjanje in odnosi med TOZD-i lahko vplivajo pozitivno ali negativno na ekonomsko stabilnost celotne DO.
TOZD KOMERCIALA še vedno ni namestila referenta nabave rezervnih delov za TOZD Vzdrževanje in ne izpolnjujejo naloge, katere bi morali izpolnjevati do TOZD Vzdrževanje. Naročilnice čakamo predolgo, zraven tega pa še sami nabavljamo material. V proizvodnji pa prihaja iz iz tega vzroka do večjih izpadov.
TOZD Vzdrževanje se bo zavzemala, da bi stabilizacijske ukrepe upoštevali, vendar pa kljub naporom tega ne bo mogoče v celoti realizirati, če ne bomo z odgovornostjo pristopili k zastavljenim nalogam.
Intervencija v slučaju požara bo nemogoča, zaradi neurejenosti prostora
Streljanje
23. in 24. januarja je bilio na strelišču pri športni dvorani Mladika tekmovanjie v streljanju z zračno puško za ekipo del. organizacij v okviru delavskih športnih Iger ptujske občine. V prvem de>Iu tekmovanja so naši strelci limeti manj uspeha v primerjavi z lanskimi rezultati, ko so osvoji 15 1. mesto. Tokrat je prvo mesto v moški iin ženski konkurenci osvojila ekipa Perut-
nine, 850 krogov, drugo IGA 845, tretje IMF TOZD Elektnokovimar 830, četrto in peto mesto si delita AGIS iin MIR s 129 krogi.
Ženska ekipa se je uvrstila na drugo mesto. Med njimi je bila najuspešnejša Milena Bomfaeik s 157 krogli — drugo uvrščena v konkurenci ženske posamezno.
Naslednje tekmovanje bo v marcu itn takrat pričakujejo boljšo uvrstitev.
Ugankarski
drobiž
POSETNICA
RADEK DALJ VERD
V gornji posetnici se skriva ime in priimek velikega slovenskega revolucionarja in državnika, katerega 70-letnice rojstva se spominjamo te dni.
SPREMEMBA ČRKE ZLATAR IVICA
V vsaki gornji besedi spremenite po eno črko, tako da dobite naziv smučarskega tekmovanja, ki je vsako 'leto na mariborskem Pohorju.
ANAGRAM V STAVKU
CILKA PEDAL z nestrpnostjo pričakuje pričetek zimskih olimpijskih iger, ki bodo letos v ameriškem zimskošportnem središču. Ste uganili za katero mesto gre?
— Že res, da je nered na mizi, toda vem kje je kaj . . . Celo nekaj sto metrov od mize . . . »Konzum« na primer . . .
Kaj praviš, dobro skrbijo za nas, da nam ni potrebno jesti zastrupljene pšenice
OBIŠČITE
*♦ :
♦
♦
^	4
♦
4
❖ 4 ♦ 4 ♦ 4 4 4 4 4 4 4 4
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 © 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
4
4 4 4 4
:
:
4 4 4 4 4 4 4 4
I
4
4 4 4 4 4 4
!
4 4
1
4 4 4
t
4
4
4
4 4 4
4 4 4
4 4 4 4 4 4
4 4
4
t
4
4
I
4
4
4
4
4
4
4
t
4 4
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
I
4
4
4
4
4
4 ♦
4
4
4 4
4 4 4 4 4 4 4 4 4
44444444444444444444444444444444444444444444444444444444 444444444444444444444444444444
20. JUBILEJNI KARNEVAL V PTUJU
17. FEBRUARJA 1980
V AGISU — glasiio delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Drobnič Ivan, Potočnik Marko, Vidovič Franc, Kralj Rajko, Kozar Silvo, Živkovič Dragan, Pavlinič Mirko, Štros Saša, Simonič Franc. Odgovorni urednik: Srečko Šneberger. Naklada 2100 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/1-72 z dne 30. maja 1977.