/Primor1^ .... Vs _.-,.u^73jm-- Pridi tudi ti v Zadrugo Primorski dnevnik! j;'-' SREDA, 14. MAJA W97 Evropa ostaja edina možnost Bojan Brezigar Slovenski državni zbor bo danes na izredni seji razpravljal o pridružitvenem sporazumu Slovenije Evropski uniji. Gre za težko pričakovan dogodek, saj se je dolgo vila polemika prav zato, ker slovenska vlada tega sporazuma še ni izborila, oziroma, ker ga je Italija tako dolgo ovirala. Sporazum je bil končno sklenjen po posredovanju takratnega španskega ministra Solane, ki je izdelal predlog, ki ni silil ne Slovenije ne Italije k umiku, ampak je obema državama omogočil, pristop k sporazumu z dvignjeno glavo. Sedaj se začenja drugo poglavje, to je spoštovanje sprejetih obvez. Za Slovenijo je to kočljiv trenutek, M vsebuje dve seneni in eno sončno stran. Prvo seneno stran predstavlja dejstvo, da bo treba najti rešitev, s katero bo Slovenija sprejela Solanov dokument, vendar ga ne bo formalno vključila v notranjo zakonodajo, kajti s tem bi tvegala protiustavno potezo, saj slovenska ustava Se ni prilagojena vsebini Solanove listine. Ta, kot znano, obvezuje Slovenijo, da se na področju pravice pristopa državljanov EU na nepre^ nucninsko tržišče prilagodi evropskim normam pred izmenjavo ratifikacijskih listin, do katere naj bi prišlo v štirih letih. To protiustavnost je sinod reševala vlada in o tem bo danes Drnovšek seznanil državni zbor. Drugo seneno stran predstavljajo »evroskeptiki«. Poznavalci pravijo, da gre za kakih sto ali dvesto intelektualcev, ki s parolami o razprodaji slovenske zemlje vplivajo na del slovenske javnosti in sirijo vtis, da bi Sloveniji vključitev v EU škodovala, oziroma ustvarjajo mnenje, da obstaja kaka alternativa evropski opciji. Proces evropske integracije pa nima alternative, razen popolne izolacije, ki pa je sprejemljiva samo za gospodarsko izredno močne in samozadostne države. Slovenija to ni in Evropa ni njena izbira, ampak njena Belina možnost. Tega - in to je sončna stran zadeve - se zavedajo vse parlamentarne stranke. Seveda, nekaj taktiziranja je pac povsem naraven pojav in zato bo verjetno tudi parlamentarna razprava mestoma živahna, vendar obstaja soglasje v osnovnem prepričanju, da mora Slovenija po evropski poti. To je zrela ugotovitev, ki presega taktične nesporazume in nerodnosti, ki jih tudi pri tej zadevi ni manjkalo, in ki daje misb-ti, da se bo, kot sicer v vseh ključnih trenutkih zadnjih sedmih let, državni zbor z veliko enotnostjo opredelil za rešitev, ki bo Slovenijo Potisnila za stopničko vise na lestvici evropskih integracijskih proocesov. ___________LJUBLJANA / NA IZREDNI SEJI DRŽAVNEGA ZBORA___ Danes razprava o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji Se na predvečer razprave pravne težave in razlike v političnih pogledih Vlada in sindikati o reformi sociale RIM - Reforma socialne države je bila včeraj predmet prvega srečanja med vlado in sindikati, ki je sicer trajalo tri ure, a ni prineslo konkretnih rezultatov. Glavni tajniki Cgil, Cisl in Uil Cofferati, D’Antoni in Larizza niso namreč ustregli želji premiera Romana Prodija in njegovih ministrov (na srečanju so bili prisotni Vel-troni, Ciampi, Visco in Treu), da bi zaceli vsebinsko razpravo, ampak so oporekali, da hoCejo prej poznati vsebino Dokumenta o gospodarskem in finančnem načrtovanju, ki pa bo nared šele konec tega tedna. Zato se se elani vlade in sindikalisti razšli z obvezo, da se spet srečajo sredi prihodnjega tedna. Na 2. strani LJUBLJANA - Državni zbor bo danes na izredni seji razpravljal o pridružitvenem sporazumu Slovenije z Evropsko unijo. Včeraj so ves dan potekati mrzliCm pogovori, tako na ravni vlade kot tudi na ravni državnega zbora. Odbor državnega zbora za evropske zadeve je prejinil sejo v pričakovanju, da vlada izdela dokončno besedilo ratifikacijskega zakona, tudi ob upoštevanju ocen, da bi utegnil biti Solanov dokument v nasprotju z ustavo, vse dokler ta ne bo prilagojena evropskim standardom. O tem vprašanju so razporavljati tudi v vodstvih strank, kjer obstaja zavest, da je to vprašanje ključnega pomena za prihodnost Slovenije, vendar pa so v ocenah precejšnje razlike. Danes naj bi bilo tudi jasno, kaj se bo zgodilo z referendumsko pobudo nasprotnikov asociacijske pogodbe, sicer pa je veliko število vidnih Slovencev, tako intelektualcev kot tudi vrhunskih športnikov, včeraj izdalo poziv za odobritev ratifikacijske pogodbe. Vsekakor se bo Drnovšek danes najprej sestal s predstavniki strank, nato bo zasedal odbor za evropske zadeve, ob 10. uri pa se bo začela seja državnega zbora. Na 3. strani ALBANIJA / VS ZDRU2EN1H NARODOV IN WEU Zaščitno vojaško misijo naj bi podaljšali Težave z albanskimi predčasnimi volitvami zaradi izsiljevanja Berisheve stranke NEWYORK, PARIZ, TIRANA - Varnostni svet OZN je včeraj pohvalil potek vojaške zaščitne misije v Albaniji in napovedal za prihodnji teden razpravo, na kateri bodo podaljšali mandat tem silam, ki zapade 28. junija. Tudi v Parizu, kjer je bila seja obrambnih in zunanjih ministrov Zahodnoevropske unije, so razpravljali o Albaniji. Proučili so možnost podaljšanja in povečanja misije v pričakovanju albanskih parlamentarnih volitev. S temi pa prihaja do težav, ker Berisheva stranka s svojo 90-odstotno večino v parlamentu izsiljuje opozicijo in vsiljuje svoje rešitve. Na 9. strani GOTTARDO / PO OGLEDU OBRATOV Načrt za tržaško kmetijstvo Deželni odbornik za ovrednotenje specializiranih pridelkov TRST - Deželna uprava bo v kratkem predstavila načrt za ovrednotenje kmetijstva na Tržaškem, ki ga bo posredovala tudi Evropski skupnosti. Tako je zagotovil deželni odbornik za kmetijstvo Isidoro Gottardo, ki je včeraj, na povabilo stanovskih organizacij Kmečke zveze, Zveze neposrednih obdelovalcev in Unione agricoltori, kot prvi predstavnik deželne vlade v zadnjih petnajstih letih, obiskal nekatere kmetijske obrate na Tržaškem. Odličen vtis, ki ga je odnesel po ogledu vi-nogradniško-oljkarske kmetije Eura Pa-rovela v Mačkoljah, vrtnarske kmetije Kristjana Debelisa na Kolonkovcu, vi- nogradniško-cvetliCarskega obrata bratov Pavla in VValterja Vodopivca, kmečkega turizma Žbogar v Samatorci ter vinogradniško vinarske kmetije Ed-dija Kanteja v Praprotu, ga je prepričal, da mora Dežela prioritetno poseči na Tržaškem ter omogočiti, da se bo tržaško kmetijstvo lahko razvijalo in s tem še bolj prispevalo k obogatitvi ponudbe naše pokrajine. Gottardo, ki bi ga moral spremljati podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, a je bil zadržan na pogovorih v Rimu, se je s svojimi gostitelji dotaknil tudi vprašanja vodnega napajanja in zmanjšanja stroškov na Krasu. TRST / ODMEVI NA IZVOLITEV ŽUPANA TRST llly zavrača »ponudbo« Camberja in desnice »Nobenih zakulisnih spletk i LpT in Fona Italia« Montiin Delcaro kandidata za rektorja TRST - Na desnici se prepirajo in iščejo izhode iz slepe ulice, v katero jih je potisnil nedeljski volilni poraz. Medtem ko Nacionalno zavezništvo postavlja pod drobnogled izjave Adalberta Donaggia, so nekateri v Listi za Trst prepričani, da je mogoC dialog, Ce že ne sodelovanje z Illyjevo občansko listo, ki je v prvem krogu dobila skoraj 15 odst. glasov. Te domnevne razgovore so na včerajšnji skupščini odločno demantirali novoizvoljeni občinski in rajonski svetovalci Illyjeve liste, ki so seveda potrdili lojalnost županu, a tudi koaliciji, ki ga je podprla. Vse druge poti in hipoteze so popolnoma nerealne in neizvedljive. Nobenih skrpucal z desnico torej, kar pa ne izključuje možnosti dogovarjanja in sodelovanja z opozicijo, ki pa se bo odvijalo ob belem dnevu. Čudi nas - je bilo slišati na skupščini - da pekoč volilni poraz ni ničesar izučil znane splektarje, ki so očitno še vedno zelo aktivni, ker niso razumeli, da je bil prav taka zakulisna politika botrovala k njihovemu porazu. Na 5. strani TRST - V začetku junija bodo na Tržaški univerzi volili novega rektorja, ki bo zamenjal dosedanjega -Giacoma Borrusa. Včeraj sta se v osrednji dvorani univerze predstavila dva kandidata, ki se potegujeta za njegovo nasledstvo. Kandidata sta Silva Monti in Lucio Delcaro, ki sta zbranim predstavnikom profesorskega zbora, pomožnega osebja in študentov predstavila svoja programa. Na 5. strani VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK JUTRI, V ČETRTEK, 15. maja ob 20.30 V PREBENEGU v srenjski hiši v organizaciji KD jože Rapotec predstavitev Zadruge Primorski dnevnik V TOREK, 20. maja ob 20.30 V GORICI v komorni dvorani kulturnega centra Lojze Bratuž Svet slovenskih organizacij in Krožek Anton Gregorčič - Gorica prirejata predstavitev Zadruge Primorski dnevnik in razpravo o temi Kakšen naj bi bil Primorski dnevnik. Ob tej priložnosti bo potekalo včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko. Danes v Primorskem dnevniku Polpredsedniški sistemi Oddelek za politične vede Univerze v Trstu je včeraj priredil celodnevni posvet na temo »Polpredsedniški sistemi«, na katerem je bil govor o bodoči ureditvi italijanske države. Stran 5 Ropar s svinčnikom Pri Sv. Ivanu je zakrinkan ropar grozil lastnici mlekarne s... svinčnikom, priletna ženska pa mu je odgovorila s palico, da je pobegnil. Stran 5 Pestra gledališka ponudba V minulih sedmih dneh je drugi tržaški Festival sodobne dramatike ponudil vec zanimivih predstav, v katerih je bila moškim zaupana bolj komična, ženskam pa dramatična vloga. Stran 8 Res zdravniki zaradi pacientov? Federconsumatori ugotavlja spoštovanje kriterijev glede kakovosti storitev v javnem zdravstvu. Stran 10 NOVA GILERA, 4.500.000 lir - tudi v 18 mesecih brez obresti. Informiraj se pri RADOVAN S DE CARLI -^RIAGGIO CENTER TRST - Ul. Flavia 47 - tel. 827782 Filiala: ^ Umotocido Ur- \3 ROJAN Ul. Barbariga 12 - tel. 412525 NOVICE RIM / NEPLODNO PRVO SREČANJE V PALAČI CHIGI Napolitano v zbornici o dogodkih v Benetkah RIM - Danes bo notranji minister Napolitano poročal v poslanski zbornici o dogajanju v Benetkah, kjer so v noči od četrtka na petek zasedli zvonik Sv. Marka (parlamentarno razpravo bodo neposredno oddajali po televiziji). Medtem so se razvnele polemike v zvezi z dejstvom, da so spe-cialci karabinjerjev morali na dolgo pot do Benetk z avtobusom, ker ni bilo na razpolago nobenega vojaškega letala. V Benetkah in drugod po Venetu nadaljujejo preiskave na račun secesionistov, ki so jim na skupščini podjetnikov lige proti plačevanju davkov Life v Trevisu izrazili polno solidarnost in pričeli zbiranje finančne podpore. Proces pred beneškim porotnim sodiščem proti osmerici bi se moral začeti že prihodnji teden, vendar ga bodo na zahtevo obrambe verjetno prenesli za kakih 10 dni. Proti osmerici je uvedlo preiskavo tudi padovansko vojaško sodišče, ker kaže, da so brzostrelko mab ukradli iz vojaških skladišč, obenem pa preverjajo, če so med služenjem vojaškega roka zaprisegli zvestobo italijanski republiki. Prefekt suspendiral ligaškega odbornika MU,AN - Prefekt Roberto Sorge je začasno odstavil odbornika občine Biassono pri Milanu Massi-miliana Panizzuta. Pripadnik Severne lige je obtožen »protiustavnega delovanja, ker je med opravljanjem javne službe pisno in ustno nastopil proti nedeljivosti države.« Kot odbornik za kulturo je Panizzut izjavil, da je njegova domovina Padanija, ne pa Itahja, zaradi česar ga je opozicija prijavila prefektu, slednji pa ga je suspendiral in predlagal notranjemu ministrstvu, naj ga dokončno odstavi. Berfinottijev obisk v londonskem CHyju RIM - Tajnik Stranke komunistične prenove Fauto Bertinotti bo v petek na obisku v Londonu, kjer se bo v tamkajnšnjem poslovnem središču Cityja udeležil srečanja o socialnem modelu za združeno Evropo. V popoldanskih urah se bo Bertinotti sestal s tajnikom Socialistične laburistične stranke Arthurjem Scargillom. Državna loterija: kasirali 93, plačali pa 126 milijard lir RIM - Po 124 tednih se je prejšnjo soboto na žrebu loterije v Firencah spet pojavila številka 6, ki so jo ljubitelji »lotta« zasledovali že dalj časa. Žrebanje jih je osrečilo, manj se pa žreba veselijo pri upravi loterije, saj so morali izplačati dobitnikom 91% več od stav, ki so jih kasirali. Ugodni žrebi so bili tudi v Milanu (+71% dobitkov v primerjavi s stavami) in v Turinu (+70%). Skupno je uprava loterije kasirala 93 milijard lir, izplačala pa 126 milijard lir. Svojevrsten zadetek zo zabeležili tudi v Palermu, kjer je neznanec stavil 1.367 krat in pokasiral 766 milijonov lir. Vsekakor se za upravo loterij računi na daljši rok pozitivno iztekajo: v prvih mesecih letošnjega leta so kasirah 2.790 milijadr lir, zmagovalcem pa so izplačali le 53% pokasiranih vsot. 11 m Med vlado in sindikati se pogajanja še niso začela Vlada mora prej izdelati dokument o gospodarskem načrtovanju D'Antoni, Larizza in Cofferati (z leve) na včerajšnji novinarski konferenci (foto AP) RIM - Prvo srečanje med vlado in sindikati o reformi socialne države je trajalo dobre tri ure, a je bilo le prehodnega značaja. Prihodnji sestanek bo prihodnji teden, ko bo vlada prikazala sindikalnim predstavnikom svoj Dokument o gospodarskem in finančnem načrtovanju, ki bo nared konec tega tedna. Včerajšnjega sestanka v Palači Chigi so se poleg predsednika vlade Romana Prodija udeležili še podpredsednik VValter Veltroni, podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Micheli ter ministri za zaklad Carlo Azeglio Ciampi, za finance Vincenzo Visco in za delo Tiziano Treu, na drugi strani mize pa glavni tajniki treh sindikatov Sergio Cofferati, Sergio D’Antoni in Pie-tro Larizza. Kot smo omenili, je sestanek trajal tri ure, v resnici pa so ga večkrat prekinili, ker so istočasno v palači Chigi potekali pogovori z visoko delegacijo iz Nizozemske. Kot so povedali trije sindikalni tajniki na novinarski konferenci po srečanju, se je vlada želela lotiti vseh problemov v zvezi z reformo socialne države, od programskega dokumenta do pokojnin, sindikalisti pa so to stališče takoj zavrnili, saj je treba prej imeti jasno slik o tem, kaj bo vladni gospodarski dokument predvideval. Dokument naj bi bil po zagotovilih vlade pripravljen že konec tega tedna in tako so se na sestanku dogovorili, da se spet srečajo na začetku prihodnjega tedna. Sicer pa si Cgil, Cisl in Uil niso pričakovali kaj več od včerajšnjega srečanja, kot so izrecno poudarili Cofferati, D'Antoni in Larizza. Po njihovem prepričanju so smernice Dokumenta o gospodarskem in finančnem načrtovanju tesno povezane z reformo welfarea, prav zato ni mogoče govoriti o vsebini nameravanih ukrepov, dokler ni dokument nared. Sindikalisti so tudi poudarili tesno povezavo reforme socialne države s problemom dela in zaposlovanja. V podkrepitev te povezave nameravajo sindikati ob evropskem dnevu dela 28. maja prirediti vrsto manifestaciji in tudi stavk na deželni ravni. Prav tako sindikati zahtevajo striktno spoštovanje tako imenovanega pakta o delu, pri izvrševanju katerega po njihovi oceni prihaja do nesprejemljivih zamud. Ustavne refonne: DSL za »močnega« predsednika vlade RIM - Ker so v nedeljo volilci kolikor toliko uravnovešeno nagradili Oljko in Pol svoboščin bo »izenačenje« najbrž omogočilo sporazum v dvodomni parlamentarni. Tako meni predsednik republike Oscar L. Scalfaro in tako mislijo mnogi politični zastopniki, vljučno s predsednikom Massimom D’Alemo, ki mora do konca junija predložiti parlamentu poročilo o opravljenem delu. Delo komisije bo morda pospešila današnja seja, na kateri bo D’Ale-ma predstavil svoja gledanja o tako imenovanem »močnem« predsedniku vlade. Vodja Hrasta se bo gotovo naslonil na stališče predsednika senatorjev DSL Cesareja Salvija, poročevalca v komisiji, ki je včeraj pojasnil svoje predloge. Prvega ministra in njegovo politično večino naj bi po novem direktno izvolili državljani, premier pa bi bil neposredno izvoljen le v primeru, da dobi absolutno večino glasov. Ce noben kandidat ne doseže tega cilja, bo za izvohtev ministrskega predsednika poskrbel parlament, ki ga premier v vsakem primeru lahko razpustil. To nalogo ustava trenutno poverja le državnemu poglavarju, ki bi torej po novem izgubil to pristojnost. »Močni« premier seveda nujno potrebuje novo volilno zakonodajo. Salvijev predlog predvideva eno samo volilnico, na kateri se bi moral vo-lilec opredeliti tako za predsednika vlade, kot za z njim povezanega parlamentarca. Tako izvoljeni premier bi sam izbral ministre in se z njimi ter s programom predstavil parlamentu; zaupnica bi vsekakor odpadla, parlamentarci pa bi imeli s posebnim pravilnikom možnost, da preverijo, ali ima predsednik vlade še za sabo ustrezno večino. Ce je nima več, morajo parlamentarci, ki zahtevajo preverjanje, že imeti svojega kandidata za krmilo vlade. Salvijev predlog je, kot vidimo, zelo zapleten, kar velja tudi za predlog za izvolitev predsednika republike. Voditelj Hrasta je glede tega nakazal več možnosti, od neposredne izvolitve do novih volilnih pravil, pri katerih bi imel glavno besedo parlament. Izvohtev predsednika republike je vsekakor zelo kočljiva zadeva, na katero je še posebno pozorno Nacionalno zavezništvo, ki je od vedno mnenja, da bi morali predsednika direktno izvohti državljani. »Zato, da so odšli na patriotično odpravo so najbrž zaprosili delodajalca za dan dopusta.« Michele Serra je z njemu lastno ironijo razčlenil zasedbo zvonika na Trgu sv. Marka v Benetkah. Izhodišče za njegovo razmišljanje so bile trditve sovaščanov pripadnikov komandosa, ki so zagotavljali, da so bili vsi člani odprave »dobri ljudje«, saj so garali po dvajset ur na dan. Toda dvajsetumo vsakodnevno garanje pomeni tudi odtegovanje časa družini, razvedrilu, informiranju in izobraževanju, pomeni zapiranje v svoj ozki svet, stalno gnanje za edino vrednoto -denarci, ki osmišlja tak način življenja. Ce bodo obsojeni na dosmrtno ječo, je menil Serra, bodo člani komandosa samo prestopili iz ječe vsakodnevnega garanja v ječo državne kaznilnice. Zaključek je, da kdor gara dvajset ur na dan samo iz teh vzgibov, ne more biti dober človek ne v Venetu, ne v Italiji, ne v Evropi in ne drugje, kjer bi lahko bilo zanimivo živeti. Paradoksalni zaključek Micheleja Serre spodbuja k večplastnemu razmišljanju o neslutenem miljeju, ki ga je razkrila odprava komandosa »armade Veneta« z zasedbo zvonika na Trgu sv. Marka, obenem pa tudi pokazala, da sta nezadovoljstvo in slabo počutje enega od področij, kjer je bil v zadnjih letih gospodarski razvoj najbolj buren in ki so ga vsi nakazovali za gospodarsko lokomotivo Italije, veliko bolj ek- Zaskrbljujoč, pa čeprav operetni secesionizem splozivna kot so mnogi slutili. Znakov slabega počutja in odpora do italijanske centralistične države je bile doslej veliko. Dovolj je omeniti delovanje zveze podjetkov Life in njen upor proti državnim davčnim bremenom ter proti pregledom finančnih stražnikov, ali pa večkratne gusarske vpade v oddaje državne televizije. Toda malokdo je najbrž slutil, da je nezadovoljstvo' veliko bolj zakoreninjeno in da se lahko spremeni v secesionistične izpade, pa čeprav bolj operetne kot vojaško nevarne, kakršna je bila zasedba zvonika na osrednejm trgu v Benetkah. Potem ko je septembra lani Severni figi Umberta Bossija dokaj klavrno propadel »krst« nove republike Padanije prav na osrednjem beneškem trgu, so si vsi oddahnili, pozornost medijev in predstavnikov oblasti so pritegnili drugi problemi. Dejstvo, da so preiskovalci bili na sledi vsaj štirim od osmih pripadnikov komandosa, ker so bili prepričani, da gre za gusarje, ki so vpadali v radijske oddaje Raia, niso pa zasumi-li, da je četverica samo vršiček ledene gore, je dovolj zgovorno. Kot je zgodo-vomo dejstvo, da obveščevalne službe, Vojmir Tavčar ki so namenile v zadnjih tednih pozornost mednarodnemu terorizmu in njegovim možnim atentatom v Italiji, niso zaslutile separatističnih klic, ki so začele kliti v Venetu. Preiskava, ki se je razvila takoj po onesposobitvi komandosa, kaže, da je organizacija, ki se proglaša za vlado Veneta, sorazmerno razvejana in da je pripravljala vrsto demonstrativnih akcij. Bolj kot same akcije, ki jih je organizacija imela v načrtu, pa se zdi zaskrbljujoče in nevarno dejstvo, da ljudje teh akcij niso obsodili jasno in odločno. V najboljšem primeru je obsodbo zasedbe zvonika sv. Marka spremljal »toda« s posledičnim navajanjem vseh odgovornosti Rima, neizpolnjenih obvez in neupravičenih bremen, ki naj bi jih centralistična vlada naprtila Venetu. Mnogi so pripadnike komandosa imeli za sodobne Robine Hoode, nekateri - kot predstavniki gibanja Life - pa so jih proglasili celo za patriote in začeli zbirati sredstva za njihovo obrambo. To nakazuje, kako globoko je neza- dovoljstvo, kako razvejano je slabo počutje v regiji, ki je še do pred desetimi leti veljala za politično najbolj stabilno italijansko deželo, kjer je bila identifikacija s Krščansko demokracijo - stranko, ki je poosebljala državo - še najbolj globoka. Ko se je KD skoraj čež noč zrušila pod udarci podkupninske afere, je »beli« Veneto ostal brez političnega referenta, predvsem pa brez tistega pohtičnega in družbenega okvira, ki je v povojnih letih omogočil dokaj netravmatičen prehod iz kmečke družbe v razvejano mrežo malih družinskih podjetij. Ta pretres je povzročil precejšnje posledice, protislovja (metanje kamenja na avtoceste, obenem pa velika udeležba v volunterstvu; ksenofobija in najvišji odstotek darovalcev organov itd), predvsem pa izgubo stare identitete in iskanje novih nadomestil zanjo. Edini identifikacijski elementi so postali navezanost na teritorij, burna, vendar dokaj negotova in vprašanje do kolikšne mere perspektivna gospodarska rast, in mit stare beneške republike. Vse to pa v času, ko država zaradi gospodarske in politične krize tudi sama ni znala in ni bila sposobna stopiti na pot prenavljanja, ni znala uvesti federalistične ureditve in ni znala ponuditi severovzhodni lokomotivi infrastruktur za bolj skladen, predvsem pa perspektivnejši razvoj, ampak je bila prisiljena priviti davčni in tudi druge vijake, da bi zamašila glavne vrzeli v blagajni in ne bi zamudila evropskega vlaka. Svoje je nedvomno prispevalo tudi rojstvo Severne lige z v začetku federalističnimi, v zadnjem času pa dokaj odkrito separatističnimi gesli in tudi potezami (Umberto Bossi pripravlja za 25. maj referendum o samoodločbi prebivalcev Padanije), nekaj pa najbrž tudi dediščina sedemdesetih let, ko je bil Veneto zibelka tako neofašističnih kot ultrardečih terorističnih gibanj. To je v grobem ozadnje dogajanja zadnjih dni, to je milje, v katerem je lahko zorel načrt za zasedbo zvonika sv. Marka in za druge morebitne demonstrativne pobude armade Veneta. Ostra in odločna represivna akcija je nujna, kot je nujno, da policija, karabi-nerji in ostati pristojni organi raziščejo razsežnost organizacije vlade Veneta ter ugotovijo vse odgovornosti. Toda represija sama ne zadostuje. V Benetkah je zabrnel alarmni zvonec, ki ga vlada, parlament in politične sile ne smejo preslišati, predvsem pa ne smejo pozabiti nanj, potem ko bodo - kot je neizogibno - po nekaj dneh ati tednih ugasnili žarometi medijske pozornosti za Veneto. LJUBLJANA / DRŽAVNI SVET NAJ BI GA DANES ODOBRIL Težave glede ratifikacije evropskega sporazuma Drnovšek se bo danes spet sestal s parlamentarnimi strankami LJUBLJANA - Državi?' zbor (DZ) bi moral danes ratificirati Evropski sporazum o pridruženem članstvu Slovenije v EU v vzdušju velike negotovosti. Z veC strani so namreč ugotavljali, da je sporazum, točneje tisti del sporazuma, ki je znan kot »španski kompromis«, v nasprotju z ustavo Republike Slovenije. Na zahtevo Lojzeta Peterleta (SKD) so včeraj prekinili sejo odbora DZ za evropske zadeve v pričakovanju vladnih pojasnil, vlada pa je ves dan zasedala v iskanju izhoda iz zagate. Kaže, da se bo premier Janez Drnovšek danes zjutraj spet sestal s predstavniki parlamentarnih strank, katerim bo morda predstavil nov osnutek besedila ratifikacijskega zakona, o katerem naj bi nato spet razpravljal odbor za evropska vprašanje, nakar naj bi se na plenarni seji sestal Državni zbor. O (ne) ustavnosti ratifikacijskega zakona so včeraj spregovorili voditelji Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša, Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor. Peterle je na tiskovni konferenci dejal, da je problem zakona o ratifikaciji v tem, da koalicija oz. vlada doslej še ni opredelila odnosa do spremembe ustave, še pred referendumsko pobudo pa je bilo jasno, da je treba ta odnos opredeliti, saj bi bilo sprejetje tega zakona v nasprotju z ustavo. Peterle je dodal, da je problem predvsem v tem, "kako ta zakon uskladiti z ustavo, tako da v državnem zboru ne bo doživela odločitve po ustavni presoji'.'. SKD, kot je dejal njen predsednik, protestira proti temu, da "nas je vlada vnovič spravila v časovno stisko", in zahteva, da vlada jasno predstavi celovito strategijo in se odloči glede ustavnosti ratifikacije. Ne želimo si zapletov, ki bi se končali na ustavnem sodišču, saj to ne bi prispevalo k ugledu Slovenije niti njenemu parlamenta in vlade. SKD je za to, "da se doseže soglasje glede nadaljevanja poti Slovenije v EU. Vendar, da se doseže soglasje na takšni pravni oz. ustavni podlagi, da ne bo nikogar bolela glava", je še dejal Peterle. Vodja SDS Janez Janša je včeraj zagotovil, da njegova stranka ne bo glasovala za ratifikacijo pridružitvenega spra-zuma, dokler se ne razčisti vprašanje ustavnosti, saj je za SDS ratifikacija sporna s pravnega in vsebinskega stališča. SDS se tudi ne strinja s pozivom v pismu predsednika države Milana Kučana, ki pravi, da je treba opraviti ratifikacijo, potem pa začeti postopek spremembe ustave. Tudi če bi pristali na to, ni nobene garan- cije, da bo zakon začel veljati, ko ga bo zadnja država članica EU ratificirala in da bo v tem času ustava tudi dejansko spremenjena, " je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil prvak SDS Janez Janša. Prevzete mednarodne obveznosti, ki jih je zaradi verodostojnosti države potrebno izpolniti, ne smejo biti v nasprotju z ustavo RS, je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor. Konkretno odločitev bo stranka sprejela danes po sestanku s premieram Janezom Drnovškom. ZLSD podpira prizadevanja za vključevanje Slovenije v Evropsko unijo in Nato ter s tem tudi ratifikacijo Evropskega sporazuma, ki ga je junija 1996, po odločitvi DZ, da sprejme španski predlog, podpisala slovenska vlada, je dejal Pahor. Za verodostojnost države je neizogibno, da izpolnjuje prevzete mednarodne obveznosti, ki pa ne smejo biti v nasprotju z ustavo RS, kar po Pahorjevem mnenju zagotovo so. ZLSD podpira tudi spremembo slovenske ustave, pod pogojem, da se sočasno sprejme zaščitna ureditev, ki bo zavarovala slovenske koristi pri možnosti tujcev pri nakupovanju zemljišč in da o tem odloča Slovenija suvereno, brez zunanjih pritiskov in pogojevanj. Glede pred časom vložene pobude vlade za spremembo 68. člena ustave pa je ZLSD novembra 1995 na kongresu v Slovenj Gradcu sprejela stališče, da je vključevanje v Evropsko unijo za Slovenijo neizbežno, je poudaril Pahor in dodal, da s tem podpirajo vse ukrepe, ki vodijo k prilagajanju Slovenije normam in standardom EU. Na včerajšnjem posvetu predsednikov parlamentarnih strank je ZLSD predlagla, da vlada v pisni obliki predlaga potrebne korake za ratiCkacijo sporazuma, predvsem pa predstavi njeno stališče glede njegove skladnosti z ustavo. ZLSD namreč meni, da je treba dosledno spoštovati veljavni pravni red. Združena lista poudarja tudi, da Slovenija za sklenitev pridružitvenega sporazuma brez posebnih pogojev, ki jih je preko italijanskega vztrajanja terjala evropska unija, sicer ne bi bilo potrebno spremeniti 68. člena ustave. Ta sprememba bi bila neizogibna šele s sporazumom o polnopravnem članstvu. Ob tem je Pahor izrazil še zaskrbljenost, da je Slovenija s postopnim popuščanjem prišla v položaj, ko bo vse do konca pogajanj o sklenitvi sporazuma v polnopravno članstvo deležna posebnega obravnavanja v smislu dodatnih pogojev. (STA, C.R.) »Civilna družba« ovadila Drnovška, ker je podpisal t.i. španski sporazum LJUBLJANA - Predstavniki Civilne družbe za demokracijo in pravno državo ter Združenja za demokratizacijo javnih glasil so na včerajšnji novinarski konferenci spregovorili o napovedanem današnjem zborovanju pred parlamentom, kjer bodo protestirali “zoper razprodajo slovenske zemje in države Slovenije, ki izhaja iz pridružitvenega sporazuma”; predstavili pa so tudi ovadbo zoper predsednika vlade Janeza Drnovška, in sicer zaradi suma storitve več kaznivih dejanj, za katera naj bi se storilec preganjal po uradni dolžnosti. Omenjeno ovadbo je na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani včeraj vložila Irena Virant. Kot je navedeno v ovadbi, naj bi “osumljenec neugotovljenega dne lani v Madridu podpisal pismo vlade RS - t.i. španski sporazum, poleg tega pa naj bi neugotovljenega dne letos predložil sporazum v ratifikacijo državnemu zboru”. Kot je Virantova zapisala, “naj bi osumljenec sam ah s sostorilci v vladi ali drugi-mi osebami s tema dejanjema storil več kaznivih dejanj, in sicer kaznivo dejanje zoper gospodarstvo (zloraba položaja, nevestno gospodarjenje, nevestno ravnanje z zaupnimi stvarmi, sklenitev škodljive pogodbe, zloraba pooblastil, zloraba položaja, razsi-pništvo na škodo družbenega premoženja), kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost in javna pooblastila ter kaznivo dejanje zoper varnost Slovenije in njeno ustavno ureditev - poskus spraviti Slovenijo v podrejenost ah odvisnost nasproh drugi državi. KOROŠKA / PREDSEDNIK KUČAN čas upanja na trajne rešitve za razvoj manjšine CELOVEC - »Zdaj je čas upanja, čas, ko se dobro sliši beseda tistih, ki vedo, da posameznikova ali kolektivna manjšinska identiteta potrebuje naklonjene prijatelje, da potrebuje dejavno sožitje različnosti. Ustvarjalnost koroških Slovencev, ki jo izpričuje ta peti kulturni teden, visoki gosti, prisotni na slovesni otvoritvi, in dobro sosedstvo med Avstrijo in Slovenijo, so tri trdne opore za upanje, da bodo tako manjšina, složna ko gre za temeljne narodne koristi, kot tudi avstrijska in slovenska država, vsak zase in skupaj, zavezani demokratičnim načelom in etičnim vrednotam naše civilizacije, našli trajne rešitve za razvoj slovenske manjšine v Avstriji«. S temi besedami je državni predsednik R. Slovenije Milan Kučan ob priliki otvoritve 5. Kultumege tedna koroških Slovencev v ponedeljek zvečer v mestni hiši v Borovljah izrazil svoje - in kot je dejal - skupno upanje na zadovoljivo reševanje aktualnih problemov slovenske manjšine na Koroškem. Dodal je temu še, da se hoče Slovenija enakopravno vključiti v evropske in evroatlantske povezave, »vsak korak k temu čiliju pa da je tudi korak k skupnemu evropskemu domu Slovenije in Avstrije, k skupnemu načinu življenja različnih kultur, jezikov, tradicij, k složnem ohranjevanju posebnosti v skupnem življenju v tem proštom«. Se pred otvoritvijo se je predsednik Slovenije sestal s predstavniki osrednjih ter lokalnih slovenskih političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij in ustanov, ki so ga seznanili z najaktualnejšim razvojem znotraj manjšine, na Koroškem in v Avstriji. Po slovesni otvoritvi pa se je slovenski predsednik še (neformalno) sestal z najvišjimi predstavniki dežele Koroške na čelu z deželnim glavarjem Chri- Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan stofom Zemattom ter njegovima namestnikoma Ausservvink-lerjem in Grasserjem, ki so bili prisotni tudi na otvoritvi kulturnega tedna. Kot smo že poročali, tudi 5. Teden koroških Slovencev prireja Urad za slovensko narodno skupnost pri Uradu koroške deželne vlade v sodelovanju s slovenskim sporedom Avstrijske radiotelevizije (ORF), z obema osrednjima kulturnima organizacijama koroških Slovencev, Slovensko prosvetno zvezo in Krščansko kulturno zvezo, ter z mestom Borovlje. Zamisel prireditve, ki bo trajala do petka, 16. maja, je poglobiti kulturni dialog med manjšino in večino in s tem približevati nemško govorečim prebivalstvom kulturo koroških Slovencev. Da so Borovlje tudi prizorišče letošnje deželne razstave, je bil dobrodošel razlog za organizacijo tedna v tem mestecu na senčni strani Karavank. V okviru kulturnega tedna se slovenska narodna skupnost predstavlja jav-nosti z bogato kulturno in umetnostno ponudbo, nadaljnjo težišče je slovensko gospodarstvo na Južnem Koroškem. Ivan Lukan RIM / ITALIJA - SLOVENIJA - MADŽARSKA Srečanje notranjih ministrov Podpisali so tudi skupno ozjavo o usklajevanju dela policije RIM - Notranji ministri Italije, Madžarske in Slovenije, Giorgio Napolita-no, Gabor Kuncze in Mirko Bandelj, so se včeraj srečali v Rimu, da bi okrepili sodelovanje med državami v smislu skupne izjave, ki so jo 23. oktobra lani, prav tako v Rimu, podpisali zunanji ministri omenjenih držav, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve. Notranji ministri so se Pogovarjali o organiziranem kriminalu, največ časa pa so namenili trgovini z belim blagom, tatvinam motornih vozil in trgovini z radioaktivnimi snovmi in orožjem. Pogovarjali pa so se tudi o stanju na področju trgovine z mamili, Pranja denarja in nezakonitega priseljevanja ter oblikovali skupno strategijo za to področje. Na trilateralnem srečanju so podpisali skupno izjavo, v kateri so se zavzeli za uskladitev zakon- skih aktov na obravnavanih področjih, s čimer bi lahko opravili usklajene analize in zagotovili potek skupnih preiskav, določili so metode dela z namenom učinkovitejšega preprečevanja in pregona najnevarnejših oblik kriminalitete. Skupna strategija boja proti organiziranemu kriminalu, trgovanju z mamili in pranju denarja vsebuje nadzor in pregon kriminalnih skupin, ki opravljajo omenjene nezakonite dejavnosti, krepitev izmenjave informacij, preprečevanje in pregon nezakonitega trgovanja s prekurzorji, nezakonitih in komercialnih dejavnosti ter zlasti pranja denarja. S pomočjo tehničnih in pravnih inštrumentov naj bi okrepili tudi neposredno sodelovanje policij, npr. pri nadzoru pošiljk in tajnih operacij. Svoje sile in znanje bodo združili tudi pri raz- voju tehnik za odkrivanje iskanih oseb. Na področju boja proti ilegalnim migracijam se bodo usmerili v skupne analize skrivnih migracijskih tokov in v pripravo skupnih programov za nadzor mejnih območij. Okrepili pa bodo tudi sodelovanje pri vračanju državljanov, ki nezakonito bivajo v eni od držav. Vse tri policije si bodo prizadevale, da bo čas ugotavljanja pristnosti potnih dokumentov čimk-rajši. Ministri so se poleg tega dogovorili tudi za neposredna srečanja policijskih strokovnjakov s posameznih področij, ki bi potekala periodično oziroma po potrebi, o organiziranju periodičnih izobraževalnih tečajev in za sodelovanje italijanskih ter slovenskih strokovnjakov s policijsko akde-mijo ILEA v Budimpešti. (STA) KOROŠKA / NOVA OFENZIVA NAZADNJAŠKIH SIL Heimotdienst spel hujska proti Slovencem in Sloveniji CELOVEC - Nemško-nacionalnim silam na Koroškem je približevanje med Koroško in Slovenijo ter pospešen proces evropske integracije očitno boleč trn v peti. Njihov glavni dejavnik, »Karntner Heimatdienst« (Koroška domovinska služba), je te dni s skoraj 180.000 izvodov svojega glasila »Korošec« dobesedno zasul koroška gospodin-stva, da bi prebivalstvo Koroške svaril pred baje grozečo«slovenizacijo« kot tudi«evropejizacijo« dežele. V propagandni številki od prve do zadnje strani ne manjka napadov na koroške Slovence in tudi ne namigov, češ da se Slovenija še vedno ni odpovedala Koroški. Pod naslovom »Slovenske Koroške ni!« mdr. piše, da so slovenska vlada, slovenski masovni mediji in celo rimsko-katoliška Cerkev »vneti zagovorniki veleslovenskega mišljenja, ki vključuje tudi Koroško«. Kot dokaz za to glasilo Hei-matdiensta navaja nemško izdajo velikega zemljevida Slovenije, ki ga je izdal geodetski zavod v Ljubljani. V njem so poleg nemških imen koroških mest in krajev navedena tudi njihova slovenska imena. Za »Korošca« je dejstvo, da je na zemljevidu Klagenfurtu dodan še Celovec, Villachu pa Beljak, zadosten dokaz, da si je Slovenija del Koroške vsaj kartografsko polastila s tem, da ga je označila za slovenski etnični teritorij. Takemu razvoju da se je treba zoperstaviti, poudarja Heimatdienst v svojem propagandnem listu in trdi, da se je že zdavnaj začelo »odštevanje« za odklo-pljanje Koroške od Avstrije. Heimatdienst, ki se čuti poklican, da prepreči nastajanje neke »koroške regije« v Sloveniji, ob tem poudarja, da je sicer za sodelovanje s Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, nikakor pa ne za to, da bi se te tri dežele združile. Ravno tako da se je treba boriti proti Evropski uniji, ki da posega na vsa življen-ska področja koroškega prebivalstva. Odločno se Heimatdienst postavlja tudi proti uvedbi denarne unije in evra, ki da je »dinamit«, ki bo razvrednotil trden avstrijski šiling. Tarča nekvalificiranih napadov so tudi koroški Slovenci, katerih je - po pisanju »Korošca« - samo še »največ 10.000 ali dva odstotka celotnega koroškega prebivalstva«. Koroški Slovencij da uživajo vse manjšinske pravice, zato je koroška deželna politika pozvana, da ne izpolnjuje več nobene od zahtev predstavnikov koroških Slovencev, saj bi to imelo za Koroško »usodne posledice«. S pristopom Slovenije v Evropsko unijo in padcem meje na Karavankah pa Koroški celo grozi, da bodo državljani Slovenije koristili manjšinske pravice in tudi ustanove manjšine, svari koroški »Heimatdienst« . Ivan Lukan Sreda, 14. maja 1997 MNENJA, DEŽELA 4 OGLEDALO Uspešno izkoristiti ugodno ozračje Ace Mermolja K računalniku sem sedel z zadoščenjem po Illyjevi zmagi v Trstu in Brandolinijevi v goriški pokrajini. Ni moj namen analizirati volitev, želim pa opozoriti na dva problema, ki sta za Slovence še kako pomembna. Prvi je slovenski odnos do Trsta in Gorice, drugi zadeva odnose v sami manjšini. Izid volitev bi moral vplivati na oba. Ob prvem vprašanju bi se osredotočil predv-seni na Trst. Mesto se nedvomno spreminja. Naše (Slovencev) ustaljeno mnenje o njem je, da je nepomično s svojimi duhovi iz preteklosti, da hrani v duši sovraštvo do Slovencev, ki izbruhne ob vsakih volitvah, da se odloča za najbolj konservativne variante, da krčevito brani partikularne interese in si pričakuje neutemeljene podpore iz Rima, da hoče živeti od davčnih olajšav in državnih uslug, da noče razgrniti železne zavese, ki ga ločuje od svojega naravnega zaledja. Po prvi Illyjevi zmagi smo se oddahnili, sprevideli smo novo perspektivo, vendar v strahu pred regresom. Ta strah se je povečal po lanskih pokrajinskih volitvah, kjer je napredni del izgubil celo Milje. Bali smo se, da bo špranjo sonca ponovno prekril temen oblak, ki bdi nad mestom desetletja. To se ni zgodilo, nasprotno, Illy se je uveljavil s prepričljivejšim rezultatom kot pred štirimi leti. Ob tem moramo naglasiti, da je v zadnjih dveh tednih njegov nasprotnik Donaggio potegnil iz zaboja ves arzenal, ki je desetletja služil italijanskim desničarskim in nacional-li-beralnim krogom za zmago. O Slovencih se je izrazil na najslabši možni način in skušal s »ščavi« priklicati na volišča stare istrske begunce, nacionalistične bojevnike in aktiviste neštetih protislovenskih pohodov. Ob tem je desnica še dodatno zaigrala na struno domačega populizma, ki se je strnila v vabilo k »Pepiju Scavu« na teran in pršut. Illy je bil tokrat še jasnejši glede pravic Slovencev, ki jih je zagovarjal tudi na javnih konfrontacijah s svojim tekmecem. Ni uporabljal tehnike nekdanjih tržaških demokščanskih prvakov, ki so dajali eno izjavo za Primorski dnevnik, povsem nasprotno pa za Piccolo. V tej tekmi, kjer smo Slovenci zaigrali pomembno vlogo, je zmagala odprta opcija, nacionalistična kampanja pa je bila poražena. To ne pomeni, da se je Trst odločno premaknil na levo. Pomeni pa, da do levice nima nekdanjih predsodkov in da izgubljajo težo nacionalistični argumenti. Občani se odločajo za zmernejšo politiko, ki želi preseči stare in dramatične nacionalne, kulturne in politične zareze ter se soočati s problemi, ki jih vsiljujeta sedanjost in bodočnost. To pomeni, da Tržačani niso zazrti le v rane preteklosti, ampak pričenjajo gledati v prihodnost. Gre za veliko novost, ki jo moramo upoštevati. Po tej zmagi bo torej Illyjeva uprava lahko odločneje izvajala svoj program in našla v rimski vladi Oljke dobre sogovornike. Dejansko so odpadle številne pregrade glede Slovencev in zaščitnega zakona in to v Trstu in Gorici, na deželni ravni in v Rimu. Napočil je torej čas pospešene hoje. Premike moramo upoštevati tudi Slovenci, kar pomeni, da bomo v sebi pričeli spreminjati podobo, ki jo imamo o mestu. Odpirajo se nam namreč nove šanse. Slovenski občinski svetovalci ne bodo v občinskem svetu le glas, ki potrjuje našo prisotnost kot zastava na vrhu hriba. Vedno bolj izrazito bodo soodločali o splošnih pro-blemih mesta, se enakopravno vključevali v delo uprave ter skrbeli za splošna in ne le manjšinska vprašanja. To pa ne velja samo za svetovalce. Z večjo težo se bomo Slovenci vključevali na vseh področjih javnega Življenja. Nikoli še ni bilo tako dobrih možnosti, da se manjšina uveljavi kot aktiven dejavnik v Trstu, na Goriškem in v vsej deželi. Nikoli v svoji zgodovini nismo imeli vlad, ki so nam naklonjene na mestni, deželni in vsedržavni ravni. Ne bi rad izpadel kot človek, ki ga je zagrabil napad evforije, ozračje pa nam ni bilo objektivno nikoli tako prijazno, k čemer smo seveda prispevali tudi s svojim glasom. Značajsko sem previden, danes pa vidim otipljivo možnost, da dosežemo konkretne rezultate in da ustvarimo nove pogoje za sožitje. Potrebno pa je, da ne zapademo v sindrom bojevnika, ki po dolgih letih vojne ne ve, kaj bi počel v mirnem času, zabrede v me-lanhonijo in se ne zna integrirati v družbo. To ne pomeni, da bomo odstopali od svojih zahtev in ne bomo pozorni na možnost novih krivic in regresov. Protestni in kritičen glas je vedno zdravilen. Ne bodo pa nam koristile le temne podobe Italijana, ki nas apriori zatira, nam nastavlja pasti, je zahrbten in nezanesljiv ter se lahko z njim povežemo le taktično, s ligo v žepu ter tako, da čuvamo svoje zaprto jedro in svojo nekontaminirano integriteto. Naivna zaupljivost lahko pripelje do" neljubih presenečenj, načelna nezaupljivost in celo intimna jeza pa nam bi lahko pristrigli peruti v trenutku, ko lahko letimo z večjim pogumom. Upam torej, da se zgodovinsko preganjanje ne bo spremenilo v občutek preganjavice, kajti s tem občutkom bi res zamudili šanse, ki nam jih novo obdobje ponuja. Misli bi strnil v ugotovitev, da je napočil čas konkretnih predlogov na vseh področjih in to z jasnim ciljem, da dosežemo čim več otipljivih rezultatov. Drugo vprašanje, ki sem ga uvodoma omenil, so odnosi znotraj manjšine. Dejstvo je, da se danes skupaj veselimo volilnihj-ezultatov v Trstu in na Goriškem. Sodelujemo v skupnem volilnem kartelu, pri balotažah volimo za iste kandidate, slovenski svetovalci sedijo v skupnih koalicijah. Ge bomo želeli doseči zgoraj omenjene rezultate, bomo morali dajati skupne predloge tako na krajevni kot na vsedržavni ravni. Tudi zaradi teh razlogov bi bilo paradoksalno, ko bi znotraj skupnosti nadalje gojili zgodovinske in travmatične ločnice. Vedno manj ima smisel, da blokiramo potrebna skupna dejanja zaradi medvojnih in povojnih travm, zaradi včerajšnjih privilegijev enih in zapostavljenosti drugih, zaradi Jugoslavije in begunstva v Argentino, zaradi stvarnih in namišljenih monopolov, skratka, zaradi svetovne blokovske delitve, ki se je materializirala tudi v naši majhni skupini. Med Slovenci v Italiji obstajajo razlike, vendar je nujno, da vemo, s katerimi razlikami naj se ukvarjajo zgodovinarji in s katerimi današnja politika. Nikoli nisem zagovarjal abstraktne enotnosti, vendar je napočil čas, da se ob razhajanjih soočamo in diskutiramo, da sklepamo dogovore in kompromise. Neizbežno je, da imamo ob mnogih problemih različna stališča. Pomembno je, da se osredotočli-mo na to, kar nas ločuje danes in da se ne opotekamo med fantazmi, strahovi in nezaupanjem iz naše večkratne boleče preteklosti in polpreteklosti. Samo tako bomo lahko našli skupen jezik glede bistvenih stvari. Dogovor glede načelnih zadev pa je edini način, da uspešno izkoristimo ugodno ozračje. Veliko zanimanje za Primorski dnevnik na omrežju Internet TRST - Primorski dnevnik je že nekaj dni na svetovnem računalniškem omrežju Internet, in že smo zabeležili podatek, ki zgovorno dokazuje učinkovitost te najsodobnejše medijske mreže, ki je razpredena po vsem svetu: od 1. do 12. maja smo na naših straneh zabeležili več sto obiskovalcev. Kot smo že pisali pred kratkim, smo se na dnevniku odločili, da nudimo čimširši publiki pri nas, v matici in po svetu možnost, da se tudi prek tega najsodobnejšega elektronskega medija seznanja s stvarnostjo slovenske manjšine v Italiji. Zaenkrat ni-mo še prisotni z vsakod-nevnimo informacijo, ker nam tega ne dovoljuje omejeno število novinarjev in tiskarjev, upamo pa, da jih bomo pričeli objavljati po poletju. Pripravili pa smo posebne strani za drugi krog volitev v Trstu in na Goriškem, in ravno noč po N-HfflpK LRIviCRSKi OZIMIC 6»* }F»rv*r«lj i | j j j fVsnt j fr A j j Stop j sl 5» To: lhUti://priir»pr?kl.1t/ ! 11 Cori? j \ Orsiiri.-,-!j j $>«>■<■-, j: | || St-rivoro j 4 flrchiuto Composiztone Uista Ctasse flltro DD Nar 16:57 0) 0 ! sodelovanje in dialog o temah, ki zedevajd celotno občinsko skupnost. S komunisti - je dejal niti - me vezejo nekatera skupna gledanja e sociairtm vprašanjih in pravicah slovenske manjšine. Z Jacopom Venierjem sem ze pred dobro sodeloval K trzsski občinski svet so bi/i iz voljeni naslednji s/o venski svetovalci: PETER MOČNIK SSk IGOR DOLENC DSL (753 preferenc) j (565 preferenc) Odvetnik in solnik, pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti. V občinski svet je bil prvič jDrzovni uslužbenec. V pbctnskt svet Je bil iprvic izvoljen idecsmbra 1993. Zastopal je IGOR GANCI ANI SKP <254 preferenc) ANDREJ BERDON SSk (403 preferenc) Prevajalec in športni delavec. To Je njegova prva izvolitev v občinski svet, kjer bo izastopal Stranko Odvetnik. V občinski svet je bil prvič izvoljen decembra 1993, zastopal je stranko Slovenske volitvah smo zabeležili največ obiskovalcev (skoraj 70) na naših straneh s prispevki iz volilne kronike (na sliki) in koristni linki s serverji, na katerih so dostopni volilni izidi. Te spletne strani bomo ohranih še nekaj časa. Statistika kaže, da smo zabeležili največ do-stopoviz Italije, pa tudi s Švedske, Avstrije, Slovenije, Nemčije in iz daljne Avstralije, kar nas nedvomno bodri, da kljub težavam vložimo še več (prostovoljnega) dela, da izboljšamo prisotnost Primorskega dnevnika na Internetu. Naš naslov je http://www.primorski.it, elektronsko pošto (e-mail) sprejemamo na naslovu redakcija@primor-ski.it oz., če je naslovljena odgovornemu uredniku, na naslovu direktor@pri-morsld.it. — VIDEM / V NEDELJO V PALAMOSTRE —1 Slovenska kultura se predstavlja VIDEM - V gledališču videmskega »Palamostre« bo v nedeljo, 18. maja, zanimiva pobuda, ki jo organizira Forum Beneške Slovenije pod pokroviteljstvom italijanskega Senata, videmske Pokrajine in Občine, kluba Unesco iz Vidma, združenjem Mitteleuropa, radia in televizije Koper ter časopisa »II Mensiliano«. Ze sam naslov prireditve (Ustanove, umetnost in kultura Slovencev se predstavljajo Furlaniji: državljanska rast srednjeevropskega državljana) pove, kakšno je bistvo pobude, ki se bo pričela ob 10.30 s koncertom mladinskega orkestra Glasbene šole iz Kopra in komorne skupine gojencev konservatorija iz Vidma. Prav tako v jutranjih urah bodo odprli razstavo del umetnika Toma Vrana. V popoldanskem času (ob 16.30) bo na vrsti okrogla miza o državljanski rasti srednjeevropskega državljana, pri kateri bodo med drugimi sodelovali Ferraccio Cla-vora, predsednik Foruma Beneške Slovenije, Miran Komac, razisko- valec pri ljubljanskem Inštitutu za narodnostna vprašanja, Ludvik Toplak, rektor mariborske univerze, Filibert Benedetič, ravnatelj slovenskih programov deželnega sedeža Rai, Giovanni Pelizzo, predsednik videmske Pokrajine in Enzo Barazza, župan Občine Videm. Nedeljsko srečanje v Vidmu bodo sklenili z gledališko predstavo, ki jo bosta oblikovala Lidija Kozlovič in Dario Penne, ter s predvajanjem filma »Kavama Astoria« Žarka Petana (r.p.) Protest delavcev pordenonskega Selečo pred deželnim svetom TRST - Več sto uslužbencev pordenonskega elektronskega podjetja Selečo se je včeraj udeležilo protestne manifestacije pred sedežem deželnega sveta, kjer so jih tudi sprejeli na razgovor. Delo v Selecu je zamrlo pred 4 meseci, tovarna je v stečaju, 700 uslužbencev, med temi zelo številne ženske, že 120 dni ne prejemajo osebnih dohodkov. Večje predstavništvo delavcev so sprejeli na razgovor, ki so se ga udeležili predsednik deželne vlade Giancarlo Cm-der, predsednik deželnega sveta Roberto Antonione in načelniki svetovalskih skupin. Izvedelo se je, da je bil odbornik za industrijo Gianfranco Moretton v Rimu na razgovorih prav za reševanje pordenonske industrije, deželni svet pa bo o krizi podejetja Selečo razpravljal danes popoldne. Na včerajšnjem srečanju so vsi predstavniki soglasno pod-prli prizadevanja za ohranitev delovnih mest, predsednik Cruder pa je podrčrtal namen, da se deželna vlada zavzame pri iskanju rešitve za pordenonski obrat. Prva seja novih občinskih svetov v Dreki in Tavorjani DREKA - Prejšnji teden sta se prvič po upravni volilni preizkušnji sestala občinska sveta v Dreki in Tavorjani. V Dreki je potrjeni župan Mario Zufferli (Ljudska stmka) izbral dva odbronika. To sta Tard-sio Donati, ki bo imel funkcijo podžupana, ter Ugo Bucovaz. Na seji so imenovali tudi svetovalce, ki bodo občino predstavljali v skupščini gorske skupnosti Nadišldh dolin. Ob županu, ki mu to mesto pritiče po zakonu, sta bila za večinsko listo izbrana Stefano Gasparin in Franco Cidgoi, Maurizio Na-mor pa bo v GS sedel v imenu manjšinske liste. Dreški župan Zufferli je na prvi seji občinskega sveta prebral tudi programska izhodišča, M so jih podprli le svetovala večine, medtem ko so predstavniki manjšine volih proti. V Tavorjani pa bosta ob županu Luigiju Boignolu v odbom še Cristian Vida (podžupan) in Luigino Braida. (r.p.) Odprto pismo g. županu Spošt. g. župan Zmagali ste, zmagal je demokratični, napredni Trst. Moral bi Vam čestitati za ta Vaš in, dovohtemi, tudi naš uspeh. A tako ne bo. Čestital bom raje našemu slovenskemu človeku, ki je še enkrat dokazal zrelost in pozabil, da vsi, tudi tisti »takoi-menovani« napredni Trst, kot tudi Vi, g. župan, hote ah nehote pozabljate na nas. Se enkrat smo torej pustih za nami vse grenkobe našega življa in zavestno podprh edino za nas sprejemljivo osebo. Pazite, nismo volili najboljše, volih smo »ti- PISMO UREDNIŠTVU sto, kar je manj slabo«. Dober strateg ste, nedvomno. Računali ste, da bomo nazadnje vendarle volih za Vas, kajti nasprotno, bi si sami izkopah grob. Zato, spošt. g. župan, Vam ne bom čestital. Naredili ste to, kar se je Vam splačalo, računajoč na našo lojalnost. Rad pa bi Vam postavil samo dve vprašanji z upanjem, da boste dobih trenutek prostega časa za odgovor. Prvo, kar me globoko rani: skupaj z Vašim tekmecem sta bila na tretji vsedržavni italijanski mreži. Takrat niti slučajno niste omenili besed kot: Slovenec, slovensko, itd. Govorili ste o neki manjšini, o pravicah tudi za ostale in podobno. Ali je bilo zares tako težko izgovoriti besedo Slovenci? In drugo. Prav gotovo ste izraču-nali, da ste zmagali tudi z našimi glasovi. In kaj sedaj? Ali se boste primemo oddolžili? Čeprav ste izja-vili, da imate že ekipo, ki Vam bo pomagala, mislim, oprostite, g. župan, da je vendarle premalo samo en »Hvala lepa«, čeprav tokrat v lepi slovenščini. Mislim, da v Vaši ekipi izvedencev bi prav lahko sedel tudi takoimenovani pripadnik manjšine. Zakaj ne bi pomislil in ponudil odbomiško mesto nepolitično angažiranemu Slovencu? Ali pa mislite, da se moramo zadovoljiti samo s »Hvala lepa«? S spoštovanjem Mario Šušteršič OBČINA TRST / SE ODMEVI NA ŽUPANSKO BALOTAZO TRŽAŠKA UNIVERZA / NA TRŽAŠKI UNIVERZI lllyjeva lista zavrača »ponudbe« desnice »Nekaterih spletkarjev očitno ni streznil niti volilni poraz« Dva kandidata za rektorja Borruso se je poslovil od sodelavcev Na desnici se prepirajo in išCejo izhode iz slepe ulice, v katero jih je potisnil nedeljski volilni poraz. Medtem ko Nacionalno zavezništvo postavlja pod drobnogled polemične izjave Adalberta Donaggia, so nekateri v Listi za Trst prepričani, da je mogoC dialog, Ce že ne sodelovanje, z Illyjevo občansko listo, ki je v prvem krogu dobila skoraj 15 odst. glasov. Da se bo II-ly na nek način ogradil od Oljke je prepričan zlasti senator Giulio Camber, ki je izjavil, da so že v teku pogovori z županovo listo za morebitno sodelovanje s Kartelom svoboščin. Te domnevne razogo-vore so na včerajšnji skupščini odločno demantirali novoizvoljeni občinski in rajonski svetovalci Illyjeve liste, ki so seveda potrdili lojalnost županu, a tudi koaliciji, ki ga je podprla. Vse druge poti in hipoteze so popolnoma nerealne in neizvedljive, tudi zato, ker je bil neodvisni župan izvoljen z jasnim mandatom in na osnovi jasnega upravnega programa. Nobenih skrpucal z desnico torej, kar pa ne izključuje možnost dogovarjanja in sodelovanja z opozicijo, ki pa se bo odvijalo ob belem dnevu in brez kakršnih koli uradnih sporazumov. Čudi nas - je bilo slišati še na skupščini -da pekoč volilni poraz ni ničesar izučil znane spletkarje (očitno mislijo na Camberja, a ne samo na njega), ki so očitno še vedno zelo aktivni, ker niso razumeli, da je prav taka zakulisna in spletkarska politika botrovala njihovemu porazu. Polemikam med Do-naggiom in Finijevo stranko so se medtem pridružila še nesoglasja med Listo za Trst in »Forza Italia«, ki je v mestu brez vsakršne organizacijske strukture. Njeni voditelji (npr. Roberto Antonione in Gualberto Niccolini) vsi več ali manj izhajajo iz melonarski vrst, tako da človek ne vemu, komu pravzaprav pripadajo. Krajevnim ustanoviteljem Berlusconijeve stranke ni bilo po godu volilno zavezništvo z Listo za Trst, tako da so nekateri od njih celo javno napovedali podporo Illyju. OpCine: Tudi Illy na TV oddaji RAI V Prosvetnem domu na Opčinah bo drevi ob 20.30 slovenska televizija RAI posnela oddajo »Pri nas doma«, ki bo v celoti posvečena tržaškim in goriškim volitvam. V oddaji bodo sodelovali novoizvoljeni slovenski svetovalci Peter Močnik, Igor Dolenc, Andrej Berdon in Igor Canciani iz Trsta ter Goričana David Grinovero in Damjan Primožič. Gost večera bo na novo izvoljeni tržaški župan Riccar-do Illy. Oddaja je od- prta javnosti. Stranka Slovenske skupnosti pa vabi jutri na kmečki turizem Lupine v Praprot, kjer bo skupno s somišljeniki in prijatelji proslavila zmago Illyja in novega predsednika goriške pokrajinske uprave Giorgia Bran-dolina. Družabnosti, ki se bo začela ob 20.uri, se bodo, med drugim, udeležili izvoljeni svetovalci Močnik, Berdon in Grinovero ter tudi novoizvoljeni rajonski svetovalci. Po osmih letih bo tržaška univerza imela novega rektorja. Včeraj sta se namreč na tržaški fakulteti predstavila kandidata za njegovo mesto, odločitev pa bo izšla iz volitev, katerih prvi krog bo 3. junija. Med včerajšnjo predstavitvijo je imel glavno besedo dosedanji rektor Giacomo Borruso, ki je dejal, da »je po vsem tem času težko zapustiti tako pomembno vlogo,« obenem pa je poudaril, da se veseli doseženih rezultatov. »Od vedno mi je všeč sodelovati z mladimi, vsi predstavniki univerze so mi bili stalno ob strani, tudi proračun je pozitiven,« je povedal in se zahvalil vsem sodelavcem ter voščil bodočemu nove- mu rektorju uspešno delo. Spregovorila je nato kandidatka Silva Monti, ki je uvodoma podčrtala, da je odprta za dialog z vsemi, volitve pa se po njenem mnenju odvijajo v ključnih trenutkih tržaškega vseučilišča, saj »gre za razdobje radikalnih sprememb.« Govorila je nato o problemu avtonomije univerze. Dejala je, da so potrebni načrti za njen razvoj in izbira učinkovite strategije, za vse to pa mora na fakulteti vladati solidarnost. Treba je tudi gledati v Evropo, je dejala, v tem smislu pa »moramo ustanoviti sistem povezav med italijanskimi univerzami.« Tržaška univerza predstavlja nenazadnje možnost raz- Do sobote kartice za »deželni« bencin s popustom Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da bo(lo na hipodromu dodeljevali elektronske kartice za bencin po »deželni« znižani ceni samo do sobote, 17. maja, ko bodo zaprli okenca ob 12.30. Danes, 14. maja bodo okenca zaprta zaradi konjskih dirk. Tudi potem, ko bodo prenehali z dodeljevanjem kartic na hipodromu, bodo nadaljevali z dodeljevanjem kartic, in sicer v uradih, ki jih bo naknadno sporočila Trgovinska zbornica: deželni zakon namreč ne določa roka, do katerega lahko dodelijo tovrstne kartice. Trgovinska zbornica nadalje sporoča, da imajo pravico do dodatnih kartic v primerih, ko je več lastnikov istega vozila, in opozarja, da so še vedno veljavne sinje kartice, ki so jih izdali lani za nakup bencina po »tržaški« znižani ceni. V tem primeru je bencin cenejši, vendar samo za omejeno količino in samo v tržaški pokrajini, medtem ko je pri »deželnem« bencinu popust manjiši (800 lir na liter), količina pa ni omejena. GOSPODARSTVO / POSLOVNI OBRAČUN ZA LETO 1996 lllycaffe: 5,5 milijard lir dobička V začetku letošnjega leta je promet že narasel za 12 odstotkov Dražba Illycaffe je lani zabeležila 209 milijard lir prometa in 5,5 milijard lir čistega dobička; gre za znaten napredek v primerjavi z dosežki leta 1995, ko so imeli 193 milijard prometa in 2,1 milijard lir čistega dobička. Podjetje, ki je last družine župana Riccarda Illyja, je lani zabeležilo 12,5 odstotni porast prodaje, še zlasti je narasel promet v tujini in znaša 36% vsega prometa podjetja Illycaffe. Poverjeni upravitelj podjetja, županov mlajši brat Andrea Illy je ob objavi rezultatov lanskega poslovnega leta naglasil, da je svetovno tržišče surove kave v obdobju velikega nihanja cen, podjetje pa uveljavlja uspešno politiko neposrednega sodelovanja s proizvajalci. Med lanskimi novostmi je Andrea Illy naglasil še prodajo na novih tržiščih po vsem svetu ter sprostitev patenta na avtomatih vrste »ese« (easy servng espresso); gre za naprave, ki so jih izumili pred 10 leti, za pripravo kvalitetne ekspresne kave z med filtritmim papirjem stisnjenimi dozami mlete kave. V prvi tretjini letošnjega leta so že zabeležili 12 odstotni porast prometa, od tega odpade celih 30 odstotkov ravno na doze za ekspresno kavo v avtomatih. Srečanje in razstava slik o Mozambiku Združenji Brez meja in Zdravje in razvoj bosta priredili drevi ob 20.30 v Trgovini sveta v Ul. Torrebianca 29 srečanje z zdravnikom Rinom Scucca-tom o dogajanju v Mozambiku. Dr. Scuccato, ki dela že 18 let v tej afriški državi, bo predstavil tudi razstavo svojih fotografij, ki bo na ogled do prihodnjega 24. maja. vojaza ves Trst in ob tem možnost za utrditev in razvoj sožitja. Predstavil se je nato drugi glavni kandidat Lucio Delcaro, ki je potožil, da je na italijanskih univerzah (tudi v Trstu) čedalje manj študentov, zaradi česar je po njegovem potrebno investirati v raziskovanje in »pomagati« študentom, da bi lahko na čim boljši način obiskovali univerzitetni pouk. V zvezi z upravljanjem univerze je dejal, da bi bilo treba razširiti odgovornosti in upravna pooblastila, saj ne more vse delo sloneti na enem samem človeku. Omenil je nato nujnost izboljšanja računalniško-informativ-nega sistema, problem pa tiči tudi v pridobitvi finansiranj. Treba je zagotoviti dovoljšnje število docentov, vse to pa bo možno le, če bodo razne komponente univerze sodelovale. Naj spomnimo, da bo morebitni drugi krog volitev 4. junija (kandidat mora biti izvoljen z absolutnim številom glasov), tretji 5. junija, morebitna balotaža (izvoljen bo tisti, ki bo prejel več glasov) pa bo 12. junija. Upoštevati gre tudi, da bodo letos volitve potekale po novih pravilih. Po novem imajo namreč volilno pravico poleg rednih, izrednih in pridruženih profesorjev tudi predstavniki raziskovalcev v fakultetnih svetih, člani Studenskega sveta ter predstavništvo tehnično-upravnega osebja. Aljoša Gašperlin -[POSVET / V PRIREDBI UNIVERZE Polpredsedniški sistemi na rešetu teoretikov Včeraj je bil v Trstu bil Maurice Duverger, mednarodni posvet na znani teoretik franco- temo: »Polpredsedniški skega polpredsedniške- sistemi«. V dopoldan- ga sistema. Njemu je tu-skih urah se je odvijal v di posvečen Pegorarov konferenčni dvorani in Rinellov zbornik. V ekonomske fakultete, bistvu gre za pregled popoldne pa se je na- vseh polpredsedniških daljeval in zaključil v sistemov, ki so se kdaj avditoriju muzeja Re- uveljavili, od »naj-voltella. Priredil ga je mehkejše« finske enači-Oddelek za politične ce, do najtrše ruske.Vse vede Univerze v Trstu to seveda z namenom, pod pokroviteljstvom da bi prispevah k izbiri Občine Trst, Pokrajine sistema, ki naj bi se v Trst, Avtonomne dežele bodoče udejanil v Italiji. Furlanije-Julijske kraji- Kar se tega tiče, sta se ne ter med drugim vso- v zborniku in posledič-delovanju z založbo Ce- no na posvetu izktistali-dam iz Padove, M je iz- žirafi dve stališči. Prvo dala knjigo z naslovom zagovarja prof. Gian-»Semipresidenziali- franco Pasquino z bo-smi« s prispevki vseh Ionske univerze in se v sodelujočih na posvetu, bistvu zavzema za to, Lahko bi rekli, da je štu- da bi v Italijo presadili dijsko srečanje pravza- francoski sistem. Drago prav bilo predstavitev stališče pa zagovarja knjige, Id sta jo uredila prof. Augusto Barbera, profesorja Lucio Pegora- prav tako z bolonjske ro in Angelo Rinella s univerze, ki se zavzema tržaške univerze. za neposredno izvolitev Častni gost posveta je premiera. SV. IVAN / 70t£INA LASINICA MLEKARNE S palico je pregnala roparja s... svinčnikom Predsinočnjim je mlad ropar napadel lastnico mlekarne in ji grozil s... svinčnikom, priletna ženska pa se ga ni ustrašila in ga je odgnala s palico. Bilo je ob 18. uri, ko je v mlekarno v Ul. Donatello 10 pri Sv. Ivanu vstopil mlajši moški (star naj bi bil okrog 25 let, srednje postave, nosil je kavbojke), ki je v tržaškem narečju zahteval , naj mu lastnica, 70-let-na Armida Zadnik, bivajoča v bližnji Ul. Pagliaricci 74, izroči denar iz blagajne. Glavo je imel prekrito z nylonsko nogavico, da ga ne bi prepoznali, v roki pa imel svinčnik, s katerim je grozil ženski, da jo bo ranil in okužil z aidsom. Zadnikova pa se ga ni ustrašila: zgrabila je palico, s katero si pomaga pri hoji, in mu zagrozila, naj se takoj pobere. Očitno se je je ropar s svinčnikom res prestrašil, z glave je snel nogavico in jo takoj ucvrl. Policija ga seveda išče, doslej pa ni bilo sledu za samotnim roparjem s svinčnikom. Predstavitev knjige o nasilju nacizma in fašizma v Italiji Na sedežu zavarovalnice RAS (Trg della Repubbli-ca 1) bodo danes ob 17. uri predstavili delo Tristana Matte »Un percorso della memoria« (pot spomina), ki opisuje kraje nacističnega in fašističnega divjanja v Italiji. Predstavitev prirejajo Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja iz FJK s sodelovanjem Občine Trst - občinski muzeji za zgodovino in umetnost ter komisije občinskega muzeja Rižarne pri Sv. Soboti. Posegli bodo Roberto Finzi (tržaška univerza), Lucio Gambi (univerza iz Bologne) ter Tri-stano Matta (deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega fibanja v FJK), predsedoval bo Giampaolo Val-devit (predsednik deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja FJK). Brezposelnost: nov dogovor med Občino in univerzo Mestna uprava in univerza sta podpisali dogovor za vključevanje brezposelnih z visokošolsko in univerzitetno diplomo v poslovanje občinske uprave. Univerza bo na osnovi dogovora priredila tečaje in seminarje, na katerih bodo udeleženci od blizu spoznali poslovanje Občine in njenih servisov. Na konvencijo z javno upravo so doslej pristale fakultete za ekonomijo, politične vede, pravo, književnost in filozofijo ter ved za usposabljanje. Tečaji bodo trajali najmanj šest mesecev in največ leto dni. Obiskovalcem bo Občina nudila finančno podporo; interesenti dobijo vse informacije na tajništvih fakultet. Mestni upravitelji u-pajo, da se bodo udeleženci seminarjev približali »kolesju« javnih uprav, čeprav jim ne zagotavljajo zaposlitve. NOVICE Bersaljerji s kolesi od Trenta do Trsta Skupina 16 bersaljerjev iz Barija se bo jutri podala s kolesi na 400 km dolgo pot, ki jih bo peljala iz Trenta v Trst, kamor bodo prispeli za vsedržavni shod, ki bo v soboto. Po poti bodo zbirali sredstva, ki jih bodo namenili v dobrodelne namene in sicer organizaciji, ki se ukvarja z mišično distrofijo UILDM. !§!i Odpovedano predavanje prof. Petra Bekeša Tržaška univerza je včeraj sporočila, da napovedanega predavanja veleposlanika Republike Slovenije v Rimu prof. Petra Bekeša v konferenčni dvorani ekonomske fakultete danes ne bo, ker je bil predavatelj zadržan. Tečaji prometne vzgoje na srednjih šolah Zavarovalnica Lloyd Adriatico je sprožila te dni koristno pobudo za dijake tržaških srednjih šol. V sodelovanju s šolskim skrbništvom, poveljstvom mestnih redarjev in družbo Motorshop je uvedla obšolske tečaje o prometni vzgoji. Na šolah potekajo (in bodo še potekale do junija) lekcije teorije in prakse o korektnem vedenju pri upravljanju motornih koles in avtomobilov. Danes med 8.30 in 11. uro bodo pod nadzorstvom mestnih redarjev praktične vozniške vaje na šoli Ad-dobbati-Brunner v Ul. delle Ginestre, jutri pa bo na vrsti nižja srednja šola De Tomasini na Opčinah, nakar bodo prišle na vrsto še druge tržaške šole. NA SEJI UPRAVNEGA SVETA / V ZAGRADCU Zdmženje lastnikov o Kraškem parku Razprava tudi o pripravah na občni zbor Prejšnji petek, 9. maja 1997 se je na sedežu v Zagradcu sestal upravni svet Združenja zasebnih kraških lastnikov. Na dnevnem redu je bila razprava o upravljanju nastajajočega Kraškega parka in o pripravi na bližnji občni zbor. Najprej so govorili o sestanku, ki ga je priredila Kraška gorska skupnost preteklega 27. marca, na katerega je bilo združenje povabljeno skupaj s predstavniki vaških srenj, da bi sodelovalo pri projektiranju Kraškega parka. KGS je izdelala in odobrila seznam vseh komponent, ki naj bi sestavljale kon-zulto Kraškega parka. V njej bodo aktivno sodelovale razne komponente naše stvarnosti, med katerimi tudi predstavniki zasebnih lastnikov kraških zemljišč in katerim je Kraška gorska skupnost zagotovila sodelovanje. Na petkovem sestanku je upravni svet izrazil zadovoljstvo, da se je končno začel konstruktiven dialog s to pomembno javno ustanovo. Pred kratkim je organizacija lastnikov sodelovala pri sestavi osnutka o tem, kako naj bi Kraški park deloval, kje naj bi se raztezal, katere dejavnosti bi se lahko v njem razvijale, in seveda kako naj bi ga upravljali. Pri sestavi osnutka je sodeloval dr. Mitja Cebu-lec, ki mu je problematika načrtovanja teritorija zelo pri srcu, saj je o tej temi ter sploh o nastajajočem parku napisal tudi svojo diplomsko nalogo. Zato je bila njegova strokovna pomoč nadvse dragocena, za kar se mu upravni svet javno zahvaljuje. Po prvi fazi naj bi park zajemal le skupna zemljišča (srenjska ali jusarska). Privatna lastnina naj bi bila iz njega izvzeta. Le po preverjanju prve preiskusne faze (po prvih treh letih, kot predvideva deželni zakon 42/96), naj bi se odprla možnost, da bi v projekt vključili tudi zasebna zemljišča. To je namreč predlog združenja lastnikov, ki se ne strinja, da bi bila površina, izbrana kot sestavni del parka, vključena s »prisilo«. To vključevanje bi moralo biti stvar izbire zasebnega lastnika. V nadaljevanju razprave je upravni svet govoril o svojem rednem občnem zboru, ki bo predvidoma v drugi polovici junija in na katerem bodo izvolili novi upravni svet. Dodatne informacije o tem pomembnem srečanju, bo upravni svet pismeno posredoval svojim članom. Dragotin Danev KONEC LETOŠNJE MAJENCE Dolinski maj so sinoči podrti Delo je potekalo ob zvokih godbe Breg DSI / PREDSTAVITEV NJUNIH KNJIG V PETERLINOVI DVORANI Milena Merlak in Lev Detela v gosteh NOVICE Devin - Nabrežina: Začelo se je vpisovanje v poletni center Občina Devin Nabrežina sporoča, da je mogoče vpisati otroke od 2. do 10. leta starosti v Poletni center, ki bo od 15. julija do 8. avgusta tl. v državnem otroškem vrtcu v Devinu z umikom od 8. do 16. ure, v katerem se bodo v teku petih tednov vršile igre in animacija. Poskrbljeno bo tudi za kosilo. Starši bodo lahko poslali svoje otroke v Center tudi samo zjutraj, od 8. do 13. ure, brez kosila. Za prevoz bodo otroci smeh uporabljati šolski avtobus, ki bo na razpolago za vse, ki bodo za to prosih. Dejavnosti v Centru bo vodila skupina poklicno usposobljenih vzgojiteljev. Vpisne pole so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo (tel. 6703208, z umikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 11.30 in v ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30), na katerega se starši lahko tudi obrnejo za morebitne dodatne informacije. V petek ponovitev predavanja o jami pri Bazovici Diapozitive o jami pri Bazovici so prejšnji teden v bazovsko kinodvorano privabile zelo številno občinstvo, tako da so se prireditelji odločili za ponovitev večera. Kulturno društvo Lipa vabi v petek, ob 20.30, na uživeto predavanje Clare Ferlatti, tajnice znanega in izredno dejavnega jamarskega društva Carlo Debeljak, da bi spet med publiko pričaralo magično vzdušje podzemlja preko enkratnih diapozitiv o odpravi Debeljak. Ta.je lanskega decembra raziskala in odkrila še nepoznano brezno in ga poimenovala po preminulem članu svoje skupine Claudiu Skilanu. JPč V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev so v ponedeljek predstavili knjigi dveh slovenskih književnikov in kulturnih delavcev, ki že več desetletij živita na Dunaju. Gre za zakonca Mileno Merlak in Leva Detelo, ki sta v zamejstvu, tako Primorskem kot Koroškem, znana, zlasti kot sodelavca revij Mladika in Most na Tržaškem ter Mladje na Koroškem, pa tudi kot sodelavca tržaške radijske postaje Radio Trst A. Kot je povedal predsednik celovške Mohorjeve družbe inž. Franc Kat-ting, zakonca Detela živita na Dunaju od leta 1960, kamor sta se preselila iz Slovenije. Tam na različne načine seznanjata nemško in avstrijsko javnost s slovensko kulturo in književnostjo, obenem pa predstavljata avstrijske književnike slovenskemu kulturnemu prostoru. Na ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev so tako predstavili dve njuni novi knjigi, ki sta letos izšli pri Mohorjevi založbi v Celovcu, tudi s podporo ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Gre za pesniško zbirko Milene Merlak Detela z naslovom Svet svitanja, ki vsebuje njene pesmi in lirično prozo iz obdobja 1955 - 1993, ter za knjigo Leva Detele Kocbekovo berilo - Kocbeks Lesebuch, ki prinaša izbor iz Kocbekovih spisvo v slovenščini in nemščini. Milena Merlak je prebrala več pesmi iz svoje zbirke (nekaj naslovov: Sodobna slovenska parabola, Pri truplu mladega Kitajca, Upor rib, Drevo na asfaltu idr.), ki gredo od premišljevanja o položaju slovenskega naroda do groze ob udarcih, ki jih doživlja narava. Krajši pregled avtoricne- ga pesniškega dela je podal Lev Detela, ki je nato spregovoril o svoji knjigi - Kocbekovem berilu. Leta, je dejal, je nekak kažipot, namenjen predvsem namškemu bralcu, v literarni in miselni svet Edvarda Kocbeka. V njej so objavljeni odlomki iz Kocbekovega partizanskega dnevnika, iz namškega dnevnika, iz njegove lirike, njegov esej o filozofu Kirkegaardu ter ugovor nemškega pisatelja Heinricha Bdlla ob znani aferi, ki je nastala leta 1975 ob intervjuju z Borisom Pahorjem. Srečanje z Milenko Merlak in Levom Detelo se ni omejilo samo na predstavitev njunih knjig, ampak je bilo tudi priložnost za krajši razgovor o zanimanju za slovensko kulturo v nemškem svetu, ki se, kot kaže, zadnje čase širi. 2. Občina Devin Nabrežina obvešča, da bo dne 6. junija ob 9. uri javna dražba za dodelitev čistilne službe za dobo 24 maesecev v občinskih poslopjih in uradih. Predvideni skupni znesek znaša 139.500.000 lir (+IVA). Razpis je izobešen na občinski deski. PRIREDITVE / LEGAMBIENTE Lov na zaklade Italije to nedeljo tudi v Trstu Naravovarstvena organizacija Legambiente prireja v nedeljo, 18. t.m., »Lov na zaklade Italije« v številnih mestih po vsej državi, med temi v Trstu. Namen pobude je v tem, da bi prebivalci bolje poznali velike naravne in kulturne dobrine, ki jih hranijo italijanska mesta.V nedeljski prvi izvedbi bo prireditev zajela 15 italijanskih mest, in sicer, poleg Trsta, še Padovo, Turin, Milan, Bologno, Firence, Spoleto, Rim, Neapelj, Ancono, Crotone, Trani, Matero, Agrigento in Cagliari. Prireditelji pa nameravajo v prihodnih izvedbah »Lov na zaklade Italije« razširiti še na druga mesta. Prireditev se bo pričela ob 9. uri, zaključila pa ob 13. uri. Zbirališče za Trst bo na dvorišču Miramar-skega gradu. Udeležijo se je lahko bodisi posamezniki kot največ 5-članke skupine. Vpisnina za posameznike je 25 isoč lir, za družine 60 tisoč lir, za ostale skupine pa 100 tisoč lir.Udeleženci bodo ob začetku prejeli navodila, ki se jih bodo morali strogo držati. Za pravilni potek lova bo poskrbela posebna nadzorna komisija, ki bo imela tudi pravico, da izključi nekorektne udeležence.Predvidene so seveda tudi nagrade za zmagovalce. Prva nagrada je motorno kolo Piaggio, druga nagrada potovanje, tretja svetilka na baterijo, četrta pa turistični vodnik italijanskega Touring cluba. Poleg tega bodo med 15 sodelujočimi mesti izžrebali za prvo nagrado motorno kolo Piaggio, izdelano po normativu za leto 2000. Zainteresirani se morajo vpisati pred nedeljo. Vpisujejo na tržaškem sedežu Legambiente na Borznem trgu 7 ter v številnih knjigarnah po mestu. Vse informacije je mogoče dobiti po Internetu: http://www.net96.it/legabiente. Sinoči se je s podiranjem maja zaključila letošnja Majenca v Dolini: na vrsti je bilo tako še zadnje poglavje tega starodavnega ljudskega obreda, ki vsako leto poveže dobršen del vaščanov Doline in Kragelj. Podiranje je prav tako kot dviganje maja, ples parterjev in parterc in še nekaterih trenutkov eno izmed bistvenih in nadvse očarljivih delov dolinskega praznika. Vsako leto, ob lepem ali slabem vremenu, ga v vasi doživljajo globoko in posebno občuteno. Kot veleva običaj, so se včeraj lotih dela parterji, ki so z Gorice odpravili zeleno ograjo plesišča, odstranili okrasne gabre, s KTuže skupaj z drugimi podrli topol. Proti večeru pa so se začeli zbirati možje, ki se jim zadnja leta pridružujejo tudi dekleta in žene, pa so skupaj s predsedniško dvojico, parterji in parter-cami s Sije prikorakali v vas. Zbrali so se pod majem in še zadnjič zapeli svojo pesem o drevcu. Nato se je prizorišče pripravilo za podiranje: ko so bili vsi fantje in možje na vrcah, dekleta pa v nekakšni živi meji med vaškim trgom in majem, je župan dal znak. Na zamah Aljoše Maurija je Pihalni orkester Breg začel igrati, vrče so popustile in maj, s češnjo, M jo je Drago Slavec letos 48. leto po vrsti cepil na lentjeno, je zgrmel k tlom. Doživetje je tako zelo polno vsakovrstnih pomenov, da ni nič čudnega, če tu pa tam iz očesa kane drobna solza: to je izraz navezanosti, ljubezni in zavesti, da je majenca več kot le ljudski praznik. To je priložnost, ko se vsako leto, za vsaj tri dni in tri noči, kolikor maj kraljuje nad vasjo, skupnost mlajših in starejših združi v skupnem podoživljanju nečesa lepšega. (dam) OD MANDRUE DO STJAKOV Pohod po sugestivnih poteh starih Barkovelj Barkovljani so radi skupaj. Ce se ne zbirajo na prireditvah svojega društva, na cerkvenih praznikih in procesijah, ki jih družijo, in sedaj na raznih prireditvah, za katere jim svoje prostore odstopa Jadralni klub Sirena, potem se zberejo na takšnem izletu, kot so ga opravili preteklo nedeljo. Zbrali so se na Man-driji, potem pa mimo Tenjanovega Trstenika nadaljevali svoj nedeljski izlet do Cievolinov, kje so imeli malico. Pot je vodila dalje do Ci-jakov, kjer je bilo skupno kosilo z mesom na žaru in seveda z dobro domačo kapljico pri Frankotu, po domače Fleku. Po dobrem kosilu so udeleženci nadaljevali pot po Pancerovcu do Rivjere in še dalje na Spolovino do Stjakov (mimo Pjendlovih); končali so svoj nedeljski pohod na Mandriji, kjer se je vse zaključilo v lepem in prijetnem razpoloženju. Ali znamo zamejski Slovenci še vrednotiti stare tradicije, domača imena zaselkov in drugih krajev v Barko vij ah? Morda ne v takšni meri, kot bi si jih zaslužili, so bili mnenja organizatorji in udeleženci. Pobuda je vsekakor zanimiva in posnemanja vredna, izzvenela pa je nadvse doživeto in poučno, tako da so bili vsi pohodniki po »starih poteh Barkovelj« z njo zelo zadovoljni, saj so občutili, da so s tem skupnim nedeljskim izletom obudili nekaj starih navad in običajev, obiskali čudovite barkovljanske kotičke, ki jim še malokdo pozna stare nazive, potem pa v veseli in razigrani družbi preživeli preostali del sončne nedelje. Neva Lukeš DEŽELNI SEDEŽ RAI ZA F-J K - STV slovenski program Danes, 14. maja ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah JAVNO SNEMANJE ODDAJE »PRI NAS DOMA« Povolilno srečanje z novoizvoljenimi slovenskimi kandidati v tržaškem občinskem in goričkem pokrajinskem svetu. || Častni gost župan RICCARDO ILLY Vljudno vabljeni! DEV TK ZALOŽBA DEVIN in TRŽAŠKA KNJIGARNA vabita na predstavitev knjige Igorja Skamperla Kraljeva hči O romanu bo spregovoril prof. Marko Uršič ----------- Vabljeni! ------ DANES OB 18.30 v prostorih TRŽAŠKE KNJIGARNE VCERAJ-DANE3 Danes, SREDA, 14. maja 1997 MATIJA Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.21 - Dolžina dneva 14.40 - Luna vzide ob 12.49 in zatone ob 2.06. Jutri, ČETRTEK, 15. maja 1997 SONJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,4 stopinje, zraCni tlak 1029 mb narašča, veter 6 km na uro zahodnik, vlaga 78-odstotna, nebo spremenljivo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Samuele Vessio, Francesca Garbin, Pamela Di Natale, Christian Maino. UMRLI SO: 83-letna El-da Henke, 84-letna Ada Plez, 89-letna Ondina De-grassi, 86-letna Vittoria Pe-tronio, 75-letna Amelia Viotti, 80-letni Vladimiro Starec, 91-letna Maria Cro-ci, 86-letna Luisa Micheli, 97-letna Maria Coluzzi, 90-letna Anna Gulin, 82-letna Amalia Zubin, 78-letna Adalgisa Grassetti. I ' LEKARNE Od PONEDELJKA, 12. do SOBOTE, 17. maja 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan - 54393), Mazzinijev drevored 1 (Milje -271124). SESLJAN - (tel. 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Baia-monti 50, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN - (tel. 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.00, 20.05, 22.15 »Relic - L’evo-luzione del terrore«, i. Peter Hyams. EXCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 »Un giorno per caso«, i. Michelle Pfeif-fer, George Clooney. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Quando eravamo Re«, r. Leon Gast. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II Santo«, i. Val Kilmer. NAZIONALE 1 -16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »Bu-giardo, bugiardo«, i. Jim Carrey. NAZIONALE 2-16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »La stanza di Marvin« i. Meryl Streep, Diane Keaton, Leonardo Di Caprio. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »Tutti giu per terra«, i. Valerio Mastandrea. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »II ba-gno turco (Hamam)«, i. Alessandro Gassman, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 - 22.00 ,T>Perversioni bestiali al Peep-show«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.50, 21.45 »II paziente inglese«, i. Juliette Binoche. ALCIONE - 17.00, 18.45, 20.15, 22.00 »Cresceranno i carciofi a Mimongo«, r. Fulvio Ottaviano, i. Daniele Liotti, Francesca Schia-vo. LUMIERE - 18.15, 20.15, 22.15 »Di giorno e di not-te«, i. Fanny Ardant. HI PRIREDITVE SKD PRIMOREC vabi na ogled igre v narečju »Ana bTana pupa« dramske skupine SKD Slavec in nastop združenega PZ Slavec-Slo-venec pod vodstvom Daniela Grbca, ki bo jutri, 15. maja ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SKD GRAD vabi na predavanje z diapozitivi Bruna Križmana »Južno od Ekvadorja - Argentina, Čile, Peru«, ki bo v petek, 16. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Banih. Toplo vabljeni! UCENCI, STARSI in SOLNIKI osnovne šole Prežihovega Voranca v dolini vas ob 19. SREČANJU PREŽIHOVIH SOL vljudno vabimo na kulturno prireditev, ki bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu v petek, 16. maja 1997 ob 18. uri SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 17. t. m.,ob 19. uri na AFRIŠKI VEČER. Joseph Rakotorahalahy z Madagaskarja bo v sliki, besedi in glasbi prikazal delček afriške kulture in ustvarjalnosti (predvajal bo in igral na tipične afriške inštrumente). Pridite, ne bo vam žal. ZGONISKA ŽUPNIJA in KD RDEČA ZVEZDA vabita na koncert komornega zbora Kras pod vodstvom Matjaža Sčeka, ki bo v nedeljo 18. maja ob 19. uri v cerkvi Sv. Urha v Samator-ci. PD MACKOLJE - 35. Praznik češenj. Nedelja, 18. maja: Kulturna prireditev ob jubilejnem 35. Prazniku češenj. Sodelujejo MePZ »Mačkolje«, MoPZ »Fantje izpod Grmade«, OP Z »Vesela pomlad«, Trio »Novat-to« in dramski odsek PD »Mačkolje« s prizorom v domačem narečju. Priložnostno misel bo podal Saša Martelanc. Petek, 23. maja: diapozitive, pripovedoval o življenju v Afriki ter pel odprtje kioskov ob 17. uri: od 21.00 dalje ples s skupino Happy Day. Sobota, 24. maja: odprtje kioskov ob 17. uri; od 20.00 dalje ples s skupino Pop Design. Nedelja, 25. maja: odprtje kioskov ob 14. uri; ob 18.00 koncert pihalnega orkestra iz Nabrežine; od 21. dalje ples s skupino Kraški kvintet. Ponedeljek, 26. maja: odprtje kioskov ob 17. uri; od 21. ure dalje ples s skupino Kraški kvintet. s______________IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA vabi na izlet v soboto, 24. t. m., v malo znane a zelo zanimive in lepe kraje, kot so zelena Vremska dolina, Prem z gradom in Kettejevo sobo, Ilirska Bistrica z jezeri v okolici, Škocjan z razgledom na jame in drugi. Vpis pri Fortunatu v ul. Paganini 2 v Trstu do sobote, 17. t. m. KD SLOVAN Padriče, priredi tradicionalni izlet na Gorenjsko, v nedeljo, 25. maja. Program: ogled Prešernove hiše, ogled čebelarskega muzeja, muzeja talcev, bazilike na Brezjah in blejskega jezera. Kosilo v restavraciji Avsenik. Za informacije telefonirati na št. 226271 v večernih urah. Vpis na sedežu GZ ob torkih in četrtkih od 20. do 20.30. ŽUPNIJA REPENTA- BOR prireja od ponedeljka 23. do 28. junija pet dnevni romarski izlet v Puglio. Ustavili se bomo tudi v Lo-retu. Poseben povdarek bo na obisku krajev, kjer je živel in deloval pater Pij. Ogledali si bomo tudi ostale kraje in znamenitosti Pu-glie. Za podrobnejše informacije lahko kličete na številko 0338/6526696. Vpis je možen do 20. maja. Na razpolago je še nekaj mest. ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH iz Trsta organizira, v dneh od 26. junija do 1. julija t.L, potovanje v bivše zloglasno taborišče Raven-sbriick. Potovanje bo obsegalo ogled Berlina - Potsdam in Niirnberga. Natančne informacije dobite na sedežu, ul. Crispi št. 3 11. nad. - Tel. 661088. Uradni urnik: ponedeljek, sreda in petek od 10. do 12. ure. 3 SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije razpisalo osem enoletnih štipendij za ak.l. 97/98 za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na Univerzi v Ljubljani na podlagi 8. čl. Osimske pogodbe in Zapisnika za področje izobraževanja za manjšine. Prošnje sprejema Deželni šolski urad, trg Sv. Antona 6, do 20. maja 1997. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. S ČESTITKE Našemu Liviu in Marien se je pridružila mala MONIKA. Da bi vsi skupaj srečno živeli jim želijo teta Vesna, Nevio, Petra in Marko. 3 OBVESTILA SKD VIGRED vabi vse, ki jim je pri srcu obnova ”štalce“ na sestanek, ki bo danes, 14. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Sempolaju. KD LIPA iz Bazovice priredi ponovno v petek, 16. maja ob 20.30, v kinodvorani v Bazovici predavanje o bazovski jami Ski-lan. Diapozitive in spremna beseda Clara Ferlatti. Vabljeni! V COS ALBIN BUBNIČ v Miljah bo do 16. t. m. na ogled razstava o Bubniču, o zgodovini miljske šole ter razstava likovnih in ročnih izdelkov učencev otroškega vrtca in osnovne šole. Urnik ogleda: od 9. do 16. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUSTE sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v petek, 16. maja 1997, v občinski knjižnici v Saležu ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju predlagani dnevni red: 1) predsedniško poročilo; 2) tajniško poročilo; 3) blagajniško poročilo; 4) poročilo nadzornega odbora; 5) razprava; 6) odobritev obračuna ’96 in proračuna ’97; 7) razno. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja v Boljuncu od jutri, 15. maja do 22.- maja PRAZNIK TISKA na odprtem in pod šotorom. Program: jutri, 15. maja Godba Long žlunk, Tamburaši KD F. Prešeren in Glasbeni Trio; petek, 16. maja: Zamejski kvintet; sobota 17. maja ansambel Oasi; nedelja, 18. maja ob 17. uri govor, ob 18. koncert godbe Breg, nato ples z ansamblom Oasi; ponedeljek 19. maja ples z ansamblom Annie Oakley Country band; torek 20. maja ob 19.30 koncert TPPZ P. Tomažič, nato ples z ansamblom Kuba libre; sredo 21. maja ples z ansamblom Status Symbol; četrtek 22. maja ples z ansamblom Oasi. PORTRET. STALNOST IN SPREMINJANJE. Na poti, ki nas bo vodila od sensibilizacije naših kro-matskih akordov do občutenja oblike kot možne identitete, bomo skušali dojeti poleg prehodnega in spreminjajočega se značaja potez, ne samo kar zrcali temperament ampak tudi kar stoji na njegovem dnu, v njegovem bistvu. Tečaj bo vodila profesorica Raffaella Busdon na sedežu skupine L’OFF v ulici Del Bosco 54 - Trst. Srečevali se bomo ob četrtkih, od 20.30 do 23.30, osemkrat zaporedoma, začenši s 15. majem. Za informacije 0336/377733 ali 040/369024. SK BRDINA vabi vse člane na 4. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo 16. maja, v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana). Prvi sklic bo ob 20. uri, drugi pa pol ure kasneje. SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom ZSKD, Ul. Sv, Frančiška 20, vabi v torek 20. t. m., ob 20.30 na predstavitev knjige »Mračna leta v Benečiji« (Gli an-ni bui della Slavia). Knjigo bo predstavil s svojim sodelavcem odgovorni urednik Doma monsignor Marino Qualizza. Nekaj utrinkov iz knjige bo pre- SLOVENSKA SKUPNOST bo proslavila USPEH NA VOLITVAH V TRSTU IN NA GORIŠKEM jutri, 15. t. m., z začetkom ob 20. uri na Lupinčevi domačiji v Praprotu v občini Devin-Nabrežina. Vabljeni slovenski izvoljeni predstavniki, somišljeniki in vsi, ki so aktivno prispevali k dosegi dobrih volilnih izidov. Pijačo ponuja prireditelj. brala naša priznana umetnica, benečanka Claudia SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni občni zbor, ki bo v petek 23. t. m., ob 20. v prvem in 20.30 v drugem sklicanju. Vljudno vabljeni! SKD CEROVLJE MAVHINJE organizira 2. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin, od 26. 6. do 6. 7., v Mavhinjah. Prijave sprejemamo do 25. maja na naslov: SKD Cerovlje- Mavhinje, Mavhinje 38, 34019 Sesljan. Prijava mora vsebovati ime skupine in društva, naslov igre, avtorja in režiserja, imena in vloge nastopajočih in sodelujočih, skupinsko sliko, kategorijo nastopa (otroška igra z igralci do 14. leta, eksperimentalna igra, tradicionalna ljudska igra). Za informacije lahko pokličite ob ponedeljkih od 20.30 od 22.30 na tel. 2916056. KRUT prireja 9 dnevno letovanje na malem Lošinju v zalivu Cikat, od 17. 6. do 14. 7. 1997, v treh izmenah. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka ul. Cicerone 8, tel. 360072. ZAČETNI TEČAJ ročnega tkanja, ki ga vodi Magda Tavčar pri Skladu Mitja Cuk, ima na razpolago še nekaj mest. Informacije pri Skladu, Narodna ulica 126, Opčine, tel. 212289. ZA VSE LJUBITELJE la-tinsko-ameriških plesov. KD S. Škamperle in učitelja Sandrin in Maura vas vabijo, da se udeležite novega začetnega tečaja cha cha hca, mambo triestino in boogy-woogy. Vabljeni, vabljeni, vabljeni! Za informacije in vpisovanja tel. 53420 (Sabrina). SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen ob sobotah (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julija do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL -Trst, (Ul. Ginnastica 72, tel. 573141) sporoča, da je v teku vpisovanje za aktivne počitnice v Fiesi pri Portorožu od 28. 7. do 6. 8. 1997 za mlade od 6. do 17. leta. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst, organizira poletno središče, ki bo od 16. 6. do 1. 8. 1997 za otroke od 3. do 14. leta. Vpisovanje je že v teku. MALI OGLASI tel. 040-7796333 IŠČEMO mladega vajenca z voljo do dela. Tel. 040/370360. RABIMO MIZARJA. Zainteresirani naj pok-ličejao na tel. 040/228877. DOMAČA BRIŠKA VINA prodaja kmetija Aleš Komjanc na Jazbinah, v števerjanski občini. Vina dobite tudi v društveni prodajalni na Opčinah, na Trgu Cavour 1 v Gorici in na tržnici v Tržiču. SKUPINA U2 bo 16. 8. imela koncert v VVienner Neve Stadtu (Avstrija). Organizirani prevoz z avtobusom je predviden iz Kopra. Cena prevoza in koncertne karte je 130 DM. Za informacije in prijave v turistični agenciji Gec tours. Tel./fax 0038666549588. VZGOJNO zaposlitveno središče »Mitja Cuk« zbira volno in blago na Opčinah - Narodna ul. 126 od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure. Tel. 212289. Ze vnaprej hvala! NUJNO ISCEM veščo prodajalko za novo trgovino otroških oblačil (z ustreznimi kvalitetami možnost vodenja trgovine). Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6 - pod šifro »Dama«. NUDIM POMOČ v gospodinjstvu, najraje starejšim osebam. Tel. 0038667/41247. PRODAMO VELIKO dvonadstropno stanovanjsko hišo v središču Doline, v dobrem stanju, centralnim ogrevanjem in notranjim dvoriščem. Tel. (040) 228367 v večernih urah. PRODAM LEPO STANOVANJE v dobrem stanju v središču mesta, 100 kv. m., s podstrešjem in lastnim parkirnim prostorom. Tel. 041/5224984 v večernih urah. GOSPA z veliko voljo do dela nudi pomoč v gospodinjstvu ali kot natakarica v restavraciji ali baru, tudi v večernih urah. Sprejme tudi delo v katerikoli stroki in z različnim urnikom. Tel. 828251. PRODAM GOLF 1800 GL v odličnem stanju za 15.000.000 . lir. Tel. 040/281394. ISCEM DELO kot čistilka, varuška ali oskrbo pri starejši osebi. Tel. 040/225973. DAJEMO V NAJEM opuščeni vinograd pri morju. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Grljan«. V NAJEM dajemo sobo, kuhinjo in wc, vse opremljeno. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod šifro »predmestje«. ISCEM DELO kot pomočnik pri montaži pohištva, prevozu le tega ali delo v skladišču. Tel. 040/44404. SPEDITERSKO - TRANSPORTNO podjetje s sedežem v Trstu išče mladega, ambicioznega, podjetnega in komunikativnega uslužbenca-ko, z dobrim znanjem knjigovodstva in vesten uradniškega dela. Prošnje poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod šifro »uslužbenec«. ODDAM PARKIRNO MESTO v parkirišču pred tržaško sodnijo. Tel. ?19293 PALAČE HOTEL v Gorici išče izobraženo mladenko-mlade niča z znanjem jezikov za zaposlitev v recepciji. Ponudbe poslati na: S.A.R. SpA Palače Hotel, Corso Italia 63 -Gorica. BMW 320S, šestvaljni, avgust 87, srebrn, v odličnem stanju, športno pripravljen, prodajam za 6.500.000 lir. Tel 225991 ob večernih urah. GOSPO, ki je izgubila uhan med prvomajskimi prireditvami v Steverjanu, obveščamo, da smo uhan našli. Po telefonu naj pokliče Majo (0481/884187). 26-LETNA knjigo-vodkinja z izkušnjo v uradniškem delu išče zaposlitev. Odlično znanje slovenščine, dobro znanje nemščine in hrvaščine, v zadostni meri angleščine. Vešča rabe računalnika (programov Data base, Windows, VVordstar). Tel. št. 040/211941 v uri kosila oz. v večernih urah (Katja). PODJETJE, delujoče na področju zdravstvene preventive in fitoterapije, izbira neodvisne distributerje za organizacijo, zastopništvo ali prodajo. Tudi part-ti-me. Tel. 040/393473. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ (Salež 44) je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. LOVRIHA BORIS iz Doline toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Salomon v Rupi. Toči lanski pridelek. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. V BORŠTU, št. 46, sta odprla osmico Zmaga in Anton Petaros. OSMICO ima pri Sa-bličih (Jamlje) Virgilij Ra-detič. Toči belo in črno vino. OSMICO je v Slivnem št. 12 odprl Maks Kralj. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo domače kapljice. OSMICO ima Emil Purič (Repen 15). Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. V MEDJI VASI je odprl osmico Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino. OSMICO sta odprla v Samatorci Anica in Renato. Vabljeni! OSMICO ima Alojz Kante, Praprot št. 18. OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. OSMICO ima Berto Škrk v Trnovci št. 4. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Brune Frassinelli se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala zboru MoPZ V. Mirk in cerkvenemu pevskemu zboru ter vsem prijateljem SD Bor. Giuliana in Enzo z družinama Prosek, 14. maja 1997 KD Lonjer-Katinara se Jdanja spominu preminulega prosvetnega in kulturnega delavca Stanka Škrinjarja, ženi in svojcem pa izreka iskreno sožalje. Slovenska zamejska skavtska organizacija se klanja spominu Stanka Škrinjarja, nekdanjega načelnika slovenskih tržaških skavtov. Ob smrti didaktičnega ravnatelja v pokoju STANKA ŠKRINJARJA, večkratnega kandidata na samostojni slovenski listi, somišljenika in strokovnega sodelavca pri Šolskih vprašanjih izrekamo ženi Adrijani in sorodnikom iskreno sožalje. Slovenska skupnost Trst TRŽAŠKI FESTIVAL SODOBNE DRAMATIKE / VELIKO ZANIMIVIH PREDSTAV TRŽIČ / AZIZA Moški v komičnih monologih, ženske v dvoje v dramah Prireditvam v raznih gledališčih sledi vse več obiskovalcev V zadnjih sedmih dneh je Festival sodobne dramatike, ki ga v Trstu letos v drugo prireja Stalno gledališče FJk, ponudil gledalcem, ki jih je iz tedna v teden vedno več, skoraj izključno predstave za enega nastopajočega, ali kvečjemu za. dve igralki. Če naj nadaljujemo v iskanju skupnih imenovalcev, bi lahko še dodali, da so bili moški monologi ubrani na komičnost, pa čeprav jim je bil pridan kanček grenkobe in otožnosti, medtem ko so se igralke nasprotno spoprijemale z izrazito dramatičnimi temami. V Avditoriju Revoltellovega muzeja so se zvrstili igralci, ki so tudi avtorji, ali vsaj soavtorji predstavljenega dela. Maurizio Donadoni je, denimo, predstavil komedijo Fosse piaciuto al...cielo (Ko bi bili hoteli...v nebesih), za katero je leta 1991 prejel nagrado Premio Riccione. Res gre za pravo komedijo v dveh dejanjih z deseterico nastopajočih, če pa ti dela nihče noče uprizoriti, si moraš pač pomagati sam, si je verjetno mislil avtor in z režiserjem Davidom Hughtonom Brandonom postavil več kot dve uri dolgo predstavo, v kateri pripoveduje o klavrnem koncu neuspešne turneje z neposrečeno postavitvijo Shakespearovega Othella. Protagonisti tokrat niso igralci, ampak ljudje, ki z nevidnim delom za kulisami omogočajo, da predstava zaživi na odru. Nadarjeni avtor in igralec se tako vživi v galerijo različnih likov, katerih govorico označi tudi z različno narečno obarvanostjo, odstre gledalcem pogled na njihovo dušo in življenje. Dona-donijeva simpatija vsekakor prevzame gledalce, ki se pustijo zaplesti v igro in radi stopijo na oder, če jih igralec za to zaprosi, po koncu predstave pa še spremlja njihov odhod iz dvorane s pripovedovanjem anekdot. Z izredno simpatijo očara gledalce tudi Luca Sandri (na gornji sliki), ki se je predstavil v živahnem monologu Ne ho mangiata troppa (Požrl sem ga preveč), ki ga je spisal v sodelovanju z Umbertom Simonetto. Delo, ki je premiero doživelo že leta 1994, prikazuje tridesetletnega uradnika Fabia Angelet-tija, ki zaman hlepi po literarni slavi. Njegov roman, novele, poezije in dramo so zavrnili že vsi založniki, sedaj pa čepi zaprt doma in čaka, da mu zadnji preostali založnik po telefonu pove, ali bo izdal njegov roman Duh puščave. V primeru nega- tivnega odgovora se namerava ubiti, pištolo že drži v roki in misli na besede za poslednje slovo. Pri tem pa sanja o možni slavi, intervjujih na televiziji, pogovorih z Umbertom Ecom, za slavo je pripravljen na karkoli, tudi na nastop z bedasto popevko in oblečen v Mehikanca. Ob zabavnem, duhovitem besedilu, ki porogljivo prikazuje marsikatero človeško slabost in ki ga bogatijo še izvirne pesmi Giorgia Gaberja, ima Luca Sandri priložnost, da pokaže svoje številne mnogostranske talente, tako igralske kot pevske in tudi plesalske. Med Donadonijevo in Sandri je vo predstavo je v Avditoriju Revoltellovega muzeja nastopil še Bruno Cariello s kratkima monologoma II mae-stro (Učitelj) in‘U scemo del vil-laggio (Vaški bebček), v katerih so izraziti elementi absurda in ki sta osredotočena izključno na igralčevo pojavo in glas. V petek in soboto sta v Ros-settijevem gledališču nastopili Val eri a Ciangottini in Andreja Blagojevič v drami Un capric-cio (Kaprica) Ghiga De Chiare v produkciji Stalnega gledališča FJk in rimskega Arte del-la Commedia, z režijo Nina Mangana in scenami ter kostu- mi Pier Paola Bislerija (na spodnji sliki). Drama pripoveduje o usodni ljubezni med Angelo in vojaškim pilotom Albertom. Moški kmalu po poroki izgine, Angela umre ob rojstvu hčerke Marte. Po dvajsetih letih se Alberto vrne, v Marti vidi ljubljeno ženo in se z njo zaplete v krvoskrunski ljubezenski odnos. Vse to izvemo v pogovoru med ostarelo zagrenjeno Marto in Angelinim duhom v poročni obleki. Kljub prizadevanju obeh igralk je zgodba neprepričljiva in nič ganljiva. Na dveh igralkah sloni tudi predstava Le due sorelle (Sestri) Alberta Bassettija s Claudio Poggiani in Danielo Giovanetti v produkciji Stalnega gledališča FJk in rimske Cubatea, v režiji Antonia Calende in s sceno ter kostumi Bruna Buonincontrija. Delo, ki je na sporedu še drevi pozno ponoči v Kulturnem domu, pripoveduje o sestrah igralkah, Susanni in Francesci, ki se po razpustitvi gledališke skupine, v katero sta vložili skoraj vse premoženje, vračata domov v rojstno hišo. Mlajša Francesca, ki jo igra Daniela Giovanetti, je idealistično predana gledališču in se stalno navezuje na Čehova, obenem pa je racionalna in preudarna. Starejša Susanna, ki jo Claudia Poggiani slika s simpatično ironičnostjo, je nasprotno povsem nepreudarna, vedno se zaljubi v kakega nepridiprava, za katerega potrosi gore denarja, zlasti pa si rada izmišlja tragične dogodke, s katerimi spravlja sestro na rob obupa. Tako sestri na lepem zaupa, da je za darila zadnjemu ljubimcu zapravila njuno hišo. Konec predstave ne razreši dvoma, ali je to res ali gre za novo Susannino izmišljotino. Predstavo, ki ima nekaj zanimivih trenutkov, so prvič predstavili v Rimu meseca marca in pušča v gledalcu vtis, da še ni dobro utečena. (bov) Neobičajni zvoki ljudske in jazz glasbe Pri nas malo sličnih večerov Lepo število ljubiteljev jazz glasbe se je v ponedeljek zvečer zbralo na tržiškem koncertu pianistke Azize Mustafa Zadeh. Združenju Controtempo (bivšemu Adiju iz Romansa, ki je v deželi poznan predvsem za prirejanje odličnih jazz večerov) je uspelo pripeljati glasbenico iz Bakuja v naše kraje za edini italijanski nastop v okviru njene evropske turneje. Pričakovanje za nastop Azize je bilo še kar veliko, saj sodi Azerbajdžanka v ožjo skupino izredno talentiranih mladih jazz glasbenic. Ze vrsto let deluje pretežno v ZDA, kjer jo je pred leti vodil tudi sam Dizz-le Gillespie, kateremu se je na ponedeljkovem koncertu oddolžila z nekaterimi standardi. Aziza je, kot napovedano, predstavila solo koncert v enem samem setu. Spretno je igrala na klavir in se odlično spremljala s petjem. Dokazala je izredne pevske sposobnosti, ki pa žal zaradi skoraj neopaznega padca glasu ni bil na nivoju njenih posnetkov. Večer je začela s skladbo Sea Monster z zadnjega albuma Se-venth Thruth in nadaljevala s skladbami iste plošče. Prvi del njenega koncerta je bil pretežno glasben, včasih nas je spomnil na nekatera izvajanja Keitha Jarret-ta. Počasi je v ospredje prihajalo tudi petje. Njena začetna glasbena pot, to je izvajanje azerske-ga ljudskega izročila v jazz stilu, je prišla najbolj do izraza nekje sredi koncerta, ko se je lotila igranja na ljudska tolkala. V nadaljevanju je podala dokaj osebne izvedbe ameriških jazz standardov, med katerimi je bila zelo uspešna izvedba skladbe Georgia on my mind. V nekaterih trenutkih smo imeli vtis, da smo v ameriškem jazz klubu, kjer imaš vrsto priložnosti za poslušanje dobre jazz glasbe in ne pri nas, kjer so te priložnosti le občasne. V dobri poldrugi uri je mlada Aziza pustila številni in izredno pazljivi publiki dober vtis, organizatorjem združenja Controtempo pa je vlila zaupanje v njihovo delo. Aleš VValtritsch H LJUBLJANA / V DSP h EMK / SLOVENSKA KOMORNA OPERA Predstavili Balerino, balerino in To malo zemsko večnost V prostorih Društva slovenskih pisateljev (DSP) v Ljubljani so včeraj dopoldne predstavili dve novi knjigi tržaške založbe Mladika: Balerina, balerina avtorja Marka Sosiča in Ta mala zemska večnost avtorja Ivana Tavčarja. Ob predstavitvi knjig sta z recitiranjem del nastopili tudi igralka Lučka Počkaj, ki je monodramo Ballerina, ballerina (v italijanščini) že uprizorila v Trstu in Matejka Peterlin Maver z recitacijo pesmi iz zbirkle Ta mala zemska večnost. O Balerini, balerini je spregovoril publicist in novinar Saša Martelanc, ki je upodobil glavno junakinjo kot psihično in fizično moteno deklico, ki skozi motno šipo opazuje svet. Ob njej pa knjiga opisuje tudi prijazno vas in okolje, v katerem deklica živi ter kako to okolje doživlja deklico samo. V delu se pojavlja še en literarni lik matere, mati prizadete hčere, ki trpi do skrajnosti diskretno in se utaplja v bolečin, ko skrbi za hčerko. Ta mala zemska večnost Ivana Tavčarja pa je zbirka približno 50 daljših slovenskih pesmi (Tavčar piše tudi pesmi v italijanščini), ki jih uvrščajo v kon-templativno in religiozno poezijo, v katerih avtor išče Boga in prepleta stvarni svet s svojim iskanjem. S preprostimi besedami in rimami pesnik med drugim tudi sporoča, da je vse deljivo, ljubezen, sovraštvo, sreča in nesreča, le samota ni deljiva, je na koncu dodal novinar in publicist Jurij Paljk. (STA) Ime na koncu jezika Delo hne na koncu jezika, sopro-dukcija Cankarjevega doma (CD) in Gledališča Glej, ki sodi v izvirni domači spored Evropskega meseca kulture (EMK) - premiera bo 20. maja v Linhartovi dvorani -, je sicer komorna, pa zagotovo opera in ne zgolj multimedijski scenski projekt, je danes zatrdil skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar in dodal, da s soustvarjalci, avtorjem bbreta Milanom Jesihom, dirigentom Nikolajem Sličarjem, sopranistko Pij o Brodnik, baritonistom Matejem Debevcem, igralcema Janjo Majzelj in Ivanom Peterneljem ter ameriškim režiserjem in pevcem Johnom Kel-lyjem želijo opero približati tudi občinstvu, ki se ji je odreklo. Uprizoritev zgodbe, ki temelji na stari nordijski pravljici, pa režiser podpre še z interpretacijami igralskega para ter s krajšimi projekcijami filma, ki po mnenju pripravljalcev podpirajo in ne razblinjajo odrsko magijo in iluzijo. Novo izvirno slovensko opero, ki nastaja "zunaj obeh naših opernih hiš in glasbene akademije, kar meji na čudež", kot je opozoril generalni direktor CD Mitja Rotovnik, so po gmotni plati podprli ministrstvo za kulturo, Mesto Ljubljana, EMK, soproducenta, kot sponzor banka Creditanstalt, gostovanje ameriškega režiserja pa tudi nekatere ameriške fundacije. Mitja Vrhovnik Smrekar je že napisal glasbo za prek 15, predvsem gibalno-gledaliških predstav, za dva kratka filma in za različne glasbene zasedbe. Povedal je, da je za ustvarjanje glasbe, ki je ne žeb zvrstno opredeljevati, porabil dobrega pol leta. Izjemno je pohvalil svoje sodelovanje z avtorjem libreta Milanom Jesihom, "meni najljubšim slovenskim hteratom". Za Jesiha je to sicer prvenec te zvrsti, z rezultatom pa je zadovoljen: očarljiva tema, kot vse stare pravljice, mu je omogočala, "da zadeve ostanejo odprte, sanjske, da bo na odru čutiti tipanje po magičnem svetu, brez ostrih meja in natančnih kažipotov..." John Kelly je ameriški plesalec, koreograf, pevec in režiser. Koncertiral je že v ZDA, Južni Ameriki, Evropi in Aziji. Nikolaj Sličar je diplomiral iz klavirja in dirigiranja na ljubljanski Akademiji za glasbo, je tudi profesor dirigiranja na Brucknerjevem konservatoriju v Linzu. Ponovitve komorne opere Ime na koncu jezika bodo 22., 24. in 26. maja. (STA) Rosi jev film v Cannesu Na jubilejnem Umskem festivalu v Cannesu so včeraj z zanimanjem sledili predvajanju italijanskega filma La tregua (Premirje), ki ga je režiser Francesco Rosi povzel po istoi-meskem romanu Prima Levija in izvajanju režiserja (na sliki z Johnom Torturrom, ki je v filmu odigral glavno vlogo, f. AP). Režiser, ki je v Italiji za film prejel že nekaj nagrad, je poudaril, da je z vsebinskega vidika glavna odlika filma (in seveda knjige) v tem, da skozi grozote koncentracijskega taborišča govori o želji po povratku v življenje. V ponedeljek pozno zvečer so izven konkurence predvajali tudi film Nirvana Gabrieleja Salvatoresa. V tekmovalnem delu pa je kritike navdušil film Ice Storm tajvanskega režiserja Anga Leeja, ki prikazuje življenje v ZDA ob koncu let ’ 70. PARIZ / ZAHTEVA FRANCIJE IN ITALIJE NA VRHU ZAHODNOEVROPSKE UNIJE WEU naj za Evropsko unijo poslane »oborožena roka« Pohvala Italiji za hitro in uspešno vodenje misije Zora v Albaniji ALBANIJA Nasilju ni videti konca TIRANA - Kljub prisotnosti mednarodnih zaščitnih sil se nadaljuje nasilje v južni Albaniji. V Vlori so s streli v zrak posegli italijanski bersaljerji, ko sta se z orožjem spopadli dve rivalski tolpi, v Beratu pa sta bili ubiti dve ženski, ki sta v vrsti Čakali na prihod denarja za pokojnine in socialno pomoč. Zasebni varnostniki so namreč pred morebitnim napadom oboroženih tolp zaceli streljati v zrak, nekomu pa je orožje zbežalo iz rok. Da položaj postaja nevzdržen, priča tudi odstop vlorskega policijskega načelnika, ki že tedne zaman prosi Tirano, naj mu pošlje okrepitve in sredstva za boj proti oboroženim tolpam. Berishev režim namreč noCe normalizacije albanskega juga. Včeraj pa je prišlo do zapleta tudi v Tirani, kjer je Berishev parlament predstavil novi volilni zakon, ne da bi upošteval vladnega. PARIZ - Italijansko in evropsko reševanje albanske krize »uspešno napreduje«, tako da je večkrat kritizirana Evropa dokazala, da lahko ukrepa »hitro in uspešno«. Albanska kriza pa mora biti za Evropo poučna izkušnja, tako da bo sedaj ustanovila »hitrejšo in prožnješo strukturo odločanja«, kar pa ne bo uresničljivo brez istitucio-nalnih popravkov. V Parizu, kjer se je včeraj končalo zasedanje obrambnih in zunanjih ministrov Zahodnoevropske unije (WEU), sta predvsem francoski minister Herve de Charette in njegov italijanski kolega Beniamino An-dreatta vztrajala pri zahtevi, da mora WEU postati »oborožena roka« Evropske unije. Vodja francoske diplomacije je v uvodnem nagovoru izrazil upanje, da bo WEU »polno odigrala svojo vlogo v evropski varnostni in obrambni arhitekturi, ki naj bi se oblikovala v letu 1997«. »V Amsterdamu in Madridu moramo doseči cilje, ki smo si jih postavih v Maastrichtu: iz WEU napraviti obrambno sestavino Evropske unije, iz WEU napraviti evropski steber Severnoatlantske zveze,« je de Charette dejal v pričakovanju junijskega vrha EU v Amsterdamu in julijskega vrha Nata v Madridu. De Charette pa je »obžaloval«, da WEU ni reševala albanske krize v prvi osebi, obenem je »pohvalil« Italijo za njen »hitri in uspešni« vojaški poseg, misijo »Zora« pa je prikazal kot »evropsko misijo«. Italijanski minister An-dreatta je podprl izvajanje svojega francoskega kolege in zamisel o ustanovitvi »vojaškega odbora WEU«, ki naj bi se po zgledu podb-nega obora zveze Nato sestal vsaj dvakrat letno. Prav ta odbor, v katerem bi bili načelniki generalštabov Članic WEU, bi predstavljal tisto »hitrejšo in prožnejšo strukturo odločanja«, ki bi odpravila dosedanje kritike na raCun evropske neodločnosti, taktiziranja in neukrepanja. O Albaniji so izčrpneje razpravljali na posebni ločeni seji vodstvenega odbora zaščitnih sil. Andreat-ta je dosegel, da so podprli njegov dokument pritiska na albanske politične sile, ki naj premostijo sedanje »malenkostne ovire« na poti k predčasnim volitvam. Na tej seji so tudi proučili možnost podaljšanja misije in povečanja števila vojakov. Italijanski obrambni minister Andreatta (Telefoto AP) SLOVENIJA‘WEU / MINISTER ZORAN THALER Slovenija izpolnjuje pogoje To dokazuje tudi sodelovanje v zaščitni misiji v Albaniji BRUSELJ - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je popoldne v Parizu poleg madžarskega zunanjega ministra nastopil kot eden uvodnih govornikov na svetu zunanjih ministrov 28 držav Članic, pridruženih članic, opazovalk in pridruženih partneric Zahodnoevropske unije (WEU). Thaler je v nagovoru poudaril, daje »Slovenijadržava, ki je izpolnila vse osnovne kriterije za Članstvo v zahodnih varnostnih zavezništvih«. »Njena vključitev v ta zavezništva bo zato zgolj institucionalna nadgradnja njene stalne politike,« je ocenil. Vodja slovenske diplomacije je kot primer, da se »Slovenija zaveda svoje odgovornosti za evropsko varnost in stabilnost«, navedel njeno sodelovanje v operaciji Alba, ki pod italijanskim vodstvom poteka v Albaniji. »Sodelo- vanje Slovenije poleg udeležbe pri normalizaciji razmer v Albaniji pomeni tudi.preobrat, kajti naša država se prvič v manj kot šestih letih svojega obstoja udeležuje mednarodne operacije, namenjene vzpostavitvi miru, varnosti in stabilnosti,« je dodal. »Slovenija verjame, da bo vključitev držav v prehodu v zahodna varnostna zavezništva bistveno povečala njihove možnosti, da prispevajo k dajanju pravih odgovorov na varnostne izzive obdobja po hladni vojni skupaj z državami, ki so že del teh zavezništev,« je med drugim dejal minister Thaler. Pridružene partnerice WEU, med katerimi je Slovenija, se po njegovih besedah doslej »niso v zadostni meri udeleževale takšnega sodelovanja, vsaj ne glede na njihovo politično pripravljenost«. (STA) ZAIRE / POLOŽAJ POSTAJA IZ URE V URO BOLJ DRAMATIČEN V Gomi pretepli uslužbence Unicefa škof Mosengvro ne bo rešil Kinšase Poleg Kobilovih mu nasprotujejo tudi pristaši premierja Tshisekedija ŽENEVA, KINSASA - V uniforme Kabilove uporniške vojske oblečeni neznanci so v ponedeljek napadli sedež Sklada Združenih narodov za otroštvo (UNICEF) v Gomi. Grobo so se znesli nad petimi elani te organizacije, tako da so enega od funkcionarjev sprejeli v bolnišnico. S svojega sedeža v Ženevi je UNICEF najodločneje obsodil napad in od Kabilove uprave zahteval, naj najodločneje kaznuje storilce. Ta se brani in trdi, da je šlo za provokacijo, ki naj bi oblatila uporniško vojsko. Laurent De-sire Kabila pa je medtem pooblastil skupino francoskih izvedencev, da poskrbi za vrnitev veC tisoC ruandskih beguncev iz Baria v Kisangani in nato v Ruando. Kabila se namreč sedaj trudi, da bi vsaj nekoliko popravil negativni vtis, ki so ga predvsem v francoski javnosti povzročili pokoli in nevzdržni življenjski pogoji hutujskih beguncev. Večina hutujskih gverilcev namreč že beži v Kongo Brazzaville in v Srednjeafriško republiko. Medtem pa je kot kaže že propadel poslednji poskus, da bi z imenovanjem nadškofa Laurenta Monsengvva (na sliki AP) za predsednika parlamenta rešili Kinšaso, kjer so včeraj uvedli policijsko uro, pred končnim napadom uporniške vojske in Kabili preprečili, da bi še pred volitvami postal dejanski gospodar Zaira. Poleg Kabilovih pristašev taki rešitvi nasprotujejo tudi pristaši odstavljenega premierja Tshisekedija, ki za danes napovedujejo protest v Kinšasi. Atentat v Pekingu PEKING - Včeraj je v nekem parku pri Trgu Tienan-men nedaleč od Prepovedanega mesta eksplodiral obrtniško izdelan peklenski stroj. Uradni viri niso hoteli potrditi govoric, da je eksplozija terjala eno človeško življenje in več ranjencev, navedli so le, da je do eksplozije priško ob 17. po krajevnem Času. Zaradi slabega vremena je bilo v parku Yat-sen le malo obiskovalcev, so navedli krošnjarji, ki prodajajo svojo kramo pred tem parkom. Sami niso sploh slišali eksplozije, kar naj bi potrjevalo, da je bila slabše moCi. Sinoči je bil park zaprt, le policijsko terensko vozilo pred vhodom je dokazovalo, da se je nekaj zgodilo. Veliki park Yat-sen je le kakih 500 metrov od Zhon-gnanhaija, kjer prebivajo najvišji partijski in državni voditelji. Kraj za atentat je bil torej skrbno izbran in tokrat ni bil vperjen proti ljudem, kot se je to zgodilo 7. marca, ko je peklenski stroj xinjianških separatistov terjal več ranjencev na nekem avtobusu, ki je peljal mimo parka Yat-sen. Odgovornosti za atentat ni prevzela nobena organizacija. Papež tarča teroristov? BEJRUT - Libanonski notranji minister Michel Murr je včeraj potrdil Časopisne vesti, da jih je italijanski Interpol obvestil o pripravah za atentat na papeža med njegovim sobotnim in nedeljskim obiskom v Libanonu. Vest je ostala tajna, vsekakor pa so jo upoštevali in še okrepili varnostne ukrepe. Časopisje pa navaja, da so Italijani izrecno omenili palestinski skrajni organizaciji Hamas in Džihad, ki naj bi si priskrbeli kitajske rakete »zemlja-zemlja«. Obe organizaciji sta trditve demantirali in poudarili, da so izmišljotina izraelskih sionistov. Pri tem se nista niti pretirano trudili, ker je papež s svojimi izjavami in dejanji jasno dokazal, da je na strani trpečih. Njegov obisk v Libanonu so vsestransko poprh vsi muslimani vključno s proiranskimi Hezbo-lahi, Palestinci toliko bolj, ker je med njimi prisotna tudi tnoCna krščanska skupnost. Turški generali in integralizem ANKARA - Včerajšnje turško časopisje je z velikim poudarkom poročalo o ponedeljkovi izredni seji vrhov turške vojske, na katerem so generali in visoki Častniki razpravljali o nevarnosti islamskega integralizma. Sejo so sklicali po nedeljskem islamskem protestu v Istanbulu zaradi sklepa Narodnega sveta za varnost (MGK), ki je reformiral turški izobraževalni sistem. MGK, v katerem ima večino turška armada je namreč podaljšal obvezno šolanje, kar bo prizadelo koranske šole, v katere stopajo fantje šele po obveznem šolanju. Premier Necmet-tin Erbakan (islamska stranka Refah) je v začetku pristal na »sugestije« armade, kasneje pa se je premislil in organiziral protest, še več: odpovedal je skupne ameriško-izraelske-turške pomorske manevre. Bržkone raCuna, da bo s tako odločnostjo pridobil nove pristaše v pričakovanju predčasnih volitev. Po mogočni islamski manifestaciji v Istanbulu, ki je vojsko presenetil, sedaj vojaški vrhovi dvomijo v koristnost predčasnih volitev. Kaj bodo »skuhali« bo jasno 31. maja, ko se bo ponovno sestal Narodni svet za varnost, na katerem bodo sprejeli nove ukrepe proti postopni islamizaciji Turčije. V Iranu 1.560 in ne 4.000 mrtvih TEHERAN - Po zadnjih podatkih je v potresu, ki je v soboto prizadel vzhod Irana, umrlo 1.560 ljudi, 2.810 pa je bilo ranjenih, je izjavil namestnik iranskega notranjega ministra Rasul Cargar. Cargar je po navedbah iranske tiskovne agencije IR-NA ostro kritiziral državno radio-televizijo, ki je predsinoCi sporočila, da je bilo smrtnih žrtev najmanj 4.000. Omenjeni iranski predstavnik je ostre kritike zaradi nerealnih nasprotujočih si podatkov o katastrofi naslovil tudi na iranski tisk, ki je po njegovem pretiraval (STA/AFP) Izraelci-Palestinci: obnova pogajanj JERUZALEM - Izraelci in Palestinci so očitno pred ponovnim začetkom mirovnih pogajanj, ki so prekinjena že približno dva meseca. Predstavniki Palestincev so včeraj potrdili, da so pristali na načrt ameriškega odposlanca za Bližnji vzhod Dennisa Rossa, ki predvideva oblikovanje komisije, ki bo preučila vzroke za trenutno hladno obdobje v odnosih med Izraelci in Palestinci. Po pisanju izraelskega časnika Jediot Ahronot je izraelska stranka na Rossov načrt praktično pristala s tem, ko je obrambnega ministra Jicaka Mordehaja imenovala za vodjo izraelske delegacije v omenjeni komisiji. Tiskovni predstavnik predsednika palestinskih avtonomnih oblasti Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je včeraj izjavil, da pričakuje srečanje izraelski, palestinskih in ameriških pogajalcev »v prihodnjih 24 urah«.(STA/dpa) VOLITVE / PO ZMAGI LEVE SREDINE NA POKRAJINI ZDRAVSTVO / FEDERCONSUMATORI Gorica ima priložnost za izhod iz osamljenosti Občina bo morala preseči odpor do vsake različnosti Daleč pod kriteriji glede kakovosti storitev v zdravstvu Koliko ur sprejemajo zdravniki ? Goriška ima dva otoka: Gradež in Gorico. Gradež je otok v pravem pomenu besede, saj ga z vseh strani obdaja morje. Z Gorico pa si deli tudi politično otoškost: to sta dve trdnjavi desnice ali, če hočemo, desne sredine sredi “rdečega” morja, ki prekriva vso pokrajino. V resnici sicer to morje ni prav rdeče, saj v njem lahko zasledimo različne nianse rdeče barve, pa Se belo, zeleno in druge odtenke, ki dajejo koaliciji Oljke dokaj mavrično podobo. Toda za goriško desnico, ki je do pred nekaj dnevi vihtela zastavo antikomunizma, mora biti pogled naokoli res zaskrbljujoče rdeč. Tako si lahko razlagamo zaskrbljene časopisne naslove, da izid nedeljskih pokrajinskih volitev razbija enotnost pokrajine. Ti naslovi so v sozvočju s pogledi poraženih strategov desne sredine, ki so pokrajinskim volitvam skuSali dati neumesten politični naboj, a so si pri tem opekli prste. V sozvočju pa so tudi z dosedanjim zadržanjem goriske občinske uprave, ki se je vedno obnašala, kot da bi okrog sebe imela le sovražnike. Nobenega sodelovanja ni hotela z goriškima parlamentarcema (razumljivo je zadovoljstvo Bratine in Prestamburga ob izvolitvi Brandolina, saj sta končno dobila sogovornika na krajevni ravni), osamila se je v odnosu do deželne uprave in drugih občin na Goriškem s katerimi, kljub nasprotnim trditvam, razumevanje ni bilo vedno najboljše pa naj bo glede zdravstva, financar- ske Sole ali sporov s so-vodenjskimi sosedi glede upepeljevalnika. Sedaj ko je tudi pokrajinska uprava, tako kot velika večina občin na Goriškem, v političnem sozvočju z deželno in državno vlado, tvega Gorica še hujšo osamitev, če ne bo spremenila svojega zadržanja. Tega se župan Valenti najbrž zaveda. Čeprav je prispodoba o političnem otoku njegova, je po objavi volilnih izidov le ponudil nekaj spravljivih signalov. Poudaril je pomen ekipne igre (»ko sem igral sam, sem vselej bil poražen«), potrebo po dialogu in nujnost preseganja sporov. To se zaenkrat seveda šele lepi nameni, ki jih bo morala goriška občinska uprava potrditi in podkrepiti z dejanji. Ge bo hotela, bo gotovo našla pozorne sogovornike. Brandolin, ki se je že v volilni kampanji izogibal pretirani ideološkosti in prepirom, je že pokazal, da želi sodelovati z vsemi: včeraj je povabil na kosilo konkurenta Deve-taga, v prihodnjih dneh pa namerava obiskati Va-lentija. Sodelovanje bo mogoče, goriška desnica pa bo morala premostiti sindrom obkoljenosti, otresti se nacionalizma in sovraštva do vsake politične, narodnostne ali kulturne različnosti. Zgovoren pokazatelj odpiranja bi bil drugačen odnos do vprašanja zaščite slovenske manjšine. Znaki v volilni kampanji niso bili spodbudni, a so pač bili pogojeni zaradi predvolilnega vzdušja. Priložnosti za znak dobre volje v tej smeri ne bodo manjkale. Če jih bo Va-lentijeva uprava znala izkoristiti, bo to pozitivno za vso goriško stvarnost, v nasprotnem primeru pa se bo Gorica Se bolj zaprla vase in v svojo kompleksirano osamljenost. V tem primeru bo prihodnje leto na občinskih volitvah spopad še dramatičnejši, saj bo zares šlo za novo življenje, ki ga mestu lahko obetajo le sile, ki so še danes v njem očitno v manjšini (a pridobivajo na konsenzu, četudi prepočasi) ali za potrditev sedanjega drsenja v postopno izumiranje. Samo četrtina družinskih in otroških zdravnikov v Gorici izpolnjuje kriterije, ki jih je določilo ministrstvo za zdravstvo. Tako ugotavlja združenje potrošnikov Federconsu-matori, ki je pred kratkim opravilo zelo podrobno analizo in prišlo do zgoraj navedene ugotovitve. Analizo so opravili na osnovi podatkov navedenih na oglasni deski na sedežu Zdravstvene ustanove v ulici Vittorio Veneto 24. Sodelavci združenja so upoštevali samo dva od sicer številnih kriterijev, ki jih je glede kakovosti storitev na področju javne zdravstvene službe določilo ministrstvo. V Gorici sodeluje z Zdravstveno ustanovo 39 zdravnikov splošne prakse in štirje pediatri, vseh ambulant pa je 43. Devetnajst ambulant je odprtih od 5 do 10 ur tedensko, 15 jih deluje od 11 do 14 ur, 7 od 15 do 17 ur in le dve od 19 do 22 ur. Kriterij, ki ga je določilo ministrstvo pa je zgovoren: ambulante bi morale biti odprte vsaj 20 ur tedensko. Zgovorni so tudi podatki glede umika poslovanja. Ambulante naj bi bile odprte vsaj eno uro tudi po 18. uri, navaja ministrstvo. Tega kriterija ne upošteva nobeden od štirih pediatrov; enajst ambulant zdravnikov splošne prakse pa ta kriterij upošteva. Združenje Fe-derconsumatori bo v kratkem predlagalo srečanje z odgovornimi funkcionarji Zdravstvene ustanove. PRIZNANJE / TRANSFUZIJSKI CENTER Za visoko zanesljivost Zadovoljstvo dr. Raffaela Catapana Center za transfuzijo, ki deluje v goriški splošni bolnišnici je po zanesljivosti in "kakovosti” storitev med prvimi v državi. Tako izhaja iz ugotovitev in poročila Višjega sveta za zdravstvo, ki je že pred leti uvedel sistematično nadzorstvo s ciljem preprečevanja Sirjenja virusnega obolenja jeter in AIDS-a. Pri višjem svetu za zdravstvo so ugotovili, da prihaja v delovanju struktur javne zdravstvene službe pogo-stoma do napak tako pri izpisovanju in preverjanju podatkov, kakor tudi v samem načinu evidentiranja, oziroma ugotavljanja stanja. Uvrstitev goriškega centra za transfuzije v sam vrh lestvice glede kakovosti in zanesljivosti pri odvzemu in še bolj pri obdelavi plazme je nedvomno priznanje za vse, ki so v goriški bolnišnici zaposleni na tem področju. Je pa tudi posredna potrditev, da je tudi v strukturi, ki jo je mogoče oceniti kot srednje- majhno, s prizadevanjem in strokovnostjo mogoče doseči odlične rezultate in to z razmeroma majhnimi izdatki, ugotavlja dr. Raffaele Catapano, odgovorni v goriškem centru za transfuzije. Kmečka zveza nudi pomoč pri sestavi davčnih prijav Bliža se zapadlost za plačilo (31. maja) in predstavitev (30. junija) davčne prijave (obrazec 740) in občinskega davka na nepremičnine (ICI). Kmečka zveza ponuja pomoč pri izpolnjevanju davčnih prijav. Tudi letos je treba najprej pri Kmečki zvezi izročiti dokumente, ki so potrebni za prijave 740 in ICI, nato bodo s temi opravili vse izračune. Za plačilo in podpis prijave bodo določili nov sestanek, zadnje dni maja. Kot običajno je treba s seboj prinesti sledeče dokumente: obrazec 101 (odvisni delavci); obrazec 201 (upokojenci) za vsako prejeto pokojnino; lastniki hiš in zemljišč v najemu morajo prinesti podatke o prejetih čistih najemninah; morebitna potrdila o plačanih pasivnih obrestih na hipotekarna posojila; morebitna potrdila o plačilu specialističnih zdravniških pregledov, ticke-tov (če presegajo 250 tisoč lir), nespe-cialističnih zdravniških pregledov in tiketov za nakup zdravil, pogrebnih stroškov, zavarovanja na življenje in RC avto in nezgode. Kdor je kako nepremičnino kupil, prodal ali podedoval, mora izpolniti dodatni obrazec ICI, za kar so potrebni uradni akti, npr. kupoprodajna pogodba, zapuščinska prijava in podobno. Na tej podlagi bodo na Zvezi izračunali skupaj z davkom IRPEF tudi prvi obrok davka ICI za leto 1997. Za sestavo prijave na Zvezi vabijo, da se interesenti zglasijo na sedežu KZ v Gorici, ul. Malta 2 - tel. 531644 vsak dan razen sobote od 8.30 do 11. ure. NOVICE Štipendije za slovenske šolnike Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica obvešča, da je ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije razpisalo osem enoletnih štipendij za ak.l. 97/98 za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na Univerzi v Ljubljani na podlagi 8. čl. Osimske pogodbe in Zapisnika za področje izobraževanja za manjšine. Prošnje sprejema Deželni šolski urad, trg Sv. Antona 6 - Trst, do 20. maja 1997. Volčič predstavi knjigo »Est« Znani novinar Mitja Volčič bo danes ob 17.30 v konferenčni dvorani državne knjižnice (Ul. Ma-meli 12, 2. nadstropje) predstavil svojo najnovejšo knjigo »EST, II difScile passaggio dal comunismo alla democrazia«, ki je izšla pri založbi Mondado-ri. Avtorja in knjigo bo predstavil prof. Raimondo Strassoldo. Delovno mesto na občini Goriška občina namerava za nedoločen čas zaposliti eno osebo s kvalifikacijo OTA (tehnični ope-‘rater na področju oskrbe - 4. stopnja kvalifikacijske lestvice). Pogoji so starost od 18. do 41. leta, diploma obvezne šole in usposobitev OTA. Interesente za selekcijo bodo klicali danes od 9. do 11. ure v uradu za delo (Ul. del Molino 3). Na delu elektronski škrat Bralci so včeraj prav gotovo sami ugotovili, da je bilo veliko stvari narobe v člankih, objavljenih na 13. strani in sicer v drobnem tisku, medtem ko so bili naslovi brez napak. Do napake je prišlo v končni fazi priprave časopisa in sicer v osvetljevalni enoti. Stroj je izbral program in tip črk, ki nimajo strešice. Za napako se opravičujemo. illi DOL / V SOBOTO SO PRIPRAVILI LIKOF Nova cerkvica na PalkSču je pod streho Blagoslovitev bo predvidoma v jeseni Cerkvica na Palkišču (na sliki) je pod streho, v zvoniku na jadro pa sta že tudi nameščena zvonova. Glavnina zidarskih del je, kakor pravi Milko Vižintin, bila opravljena. Poleti bodo opravili še nekaj manjših posegov, v glavnem glede inštalacij in urejanja okolice. Občina naj bi v kratkem poskrbela tudi za ureditev razsvetljave. Prejšnjo soboto pa so na najvišje mesto na opažih namestili zelen pušeljc in pripravili likof. Novo cerkvico, ki pomeni zaključek dolgotrajnih prizadevanj doljan-ske skupnosti, ki je do razmejitve pred petdesetimi leti v cerkvenem pogledu sodila v Opatje selo, bodo predvidoma izročili namenu v jeseni. TRŽIČ V tržaški bolnišnici je umrl Francesco Esposito V tržaški bolnišnici je včeraj zjutraj umrl Francesco Esposito predstavnik nekdanje socialdemokratske stranke v Tržiču. Bil je tudi deželni tajnik stranke. Bil je doma v Castellamare di Stabia, kjer se je rodil pred 56 leti, v Tržič pa se je priselil v začetku sedemdesetih let in se zaposlil v ladjedelnici. Na občini v Tržiču je opravljal pomembne funkcije, bil pa je vidna osebnost tudi na področju javnega zdravstva. Med drugim je bil predsednik goriške KZE. Na nedavnih upravnih volitvah v Tržiču je kandidiral na Calzolarijevi listi, vendar ni bil izvoljen. Pred kratkim je doživel srčni napad in je bil na zdravljenju v Trstu. KINO GORICA vrrroRiA 117.45-20.00- 22.15 »Prove apparenti«. R. S. Lumet, i. Andy Garcia. VmORIA 3 Spored Vitto-ria off: 17.45-20.00-22.15»Bus in viaggio«. Rež. Špike Lee. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Relic, Fevohmone del terro- a PRIREDITVE KNJIŽNICA D. FEIGEL in KULTURNI DOM vabita na predstavitev knjige Nika Kavčiča Pot v osamosvojitev, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici nocoj ob 20.30. Sodelujeta avtor in prof. Jože Pirjevec. ODBOR STARSEV, ravnateljstvo osnovnih šol goriškega območja in Kulturni dom vabijo na lutkovno predstavo Korenčkov palček danes ob 15. uri v Kulturnem domu. Izvaja mladinska lutkovna skupina SKD Tabor Opčine. KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi na predstavitev knjige Igorja Skamperleta Kraljeva hči v petek, 16. maja, ob 18. uri. Roman bo v prisotnosti avtorja predstavil Dušan Jelinčič. OBVESTILA SCGV EMIL KOMEL sklicuje danes ob 18. uri občni zbor v komorni dvorani centra Lojze Bratuž. POLETNO SREDISCE V DIJAŠKEM DOMU bo odprto od 16. junija do 18. julija. Prijave od ponedeljka do petka od 12. do 17. ure. Tel. 5333495. KD SOVODNJE vabi danes ob 20.30 (v 2. sklicu) na občni zbor, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah. SSk bo proslavila USPEH NA VOLITVAH V TRSTU IN NA GORIŠKEM jutri, 15. tm., ob 20. uri na Lupinčevi domačiji v Praprotu., v občini Devin - Nabrežina. Vabljeni slovenski izvoljeni predstavniki, somišljeniki in vsi, ki so aktivno prispevali k dosegi dobrih volilnih izidov. Pijačo ponuja prireditelj. SEKCIJA VZPI Vrh sklicuje v petek, 16. tm., ob 20. uri sestanek v KSC Danica. Vabljeni člani in prijatelji. IZLETI SPDG priredi 25. maja avtobusni izlet na Golico in obisk Blejskega Vintgarja. Prijave na sedežu danes od 11. do 12. in jutri od 19. do 20. ure, tel. 33029. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV bo septembra priredilo izlet na Poljsko. Interesenti naj se javijo odbornikom ah na sedežu. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 1, Ul. Terenziana 26, tel. 482787. POGREBI Danes: 11.30, Maria Zago-lin vd. Mucignato iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 12.30, Liliana Ti-berio vd. Montanar iz bolnišnice sv. Justa v Vileš; 12.45, Natalia Brandolin por. Car-gnel iz bolnišnice Janeza od Boga v Faro. Ob izgubi dragega nonota Venkota Antoniča izreka iskreno sožalje vnukinjama Harjet in Aleksiji ter svojcem Mladinski pevski zbor Vrh Sv. Mihaela Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. E ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 ISTAT / MESEČNI PREGLED Proizvodne cene marca narasle za 0,3 odstotka RIM - Proizvodne cene so letošnjega marca narasle za 0,3 odstotka v primerjavi z mesecem prej in za 0,9 odstotka v primerjavi z letom poprej. Tako je včeraj sporočil osrednji italijanski statistični inštitut ISTAT, ki je v podobnejšem poročilu o gibanju cen med drugim izspostavil podatek, da so letonjega marca cene na debelo celo padle za 0,2 odstotka v primerjavi s februarjem, medtem ko so v primerjavi z marcem 1996 narasle za 0,3 odstotka. Iz podatkov ISTAT tudi izhaja, da so letošnjega marca najbolj poskočile cene za »prehrano, pijačo in tobak«, kot se glasi skupna postavka, in sicer za 0,9 odstotka. To predvsem zaradi zvišanja cene tobačnih izdelkov. Enako velik, se pravi 0,9-odstotni porast proizvodnih cen so zabeležili tudi za »električno energijo, vodo in plin«. Precej so poskočile proizvodne cene manufakturne industrije, in sicer za 0,7 odstotka. Proizvodne cene pa so letošnjega marca padle na področju petrolejskih izdelkov in premoga (-1,8 odstotka), ter gumijastih in plastičnih izdelkov (-0,3 odstotka). ITALIJA / IGRE NA SREČO Občutno manj denarja v državne blagajne Sleparije in škandali odvračajo ljudi od nakupa srečk in od stav, pri tem pa izgubi predvsem država RIM - Loterije, totocal-cio, totogol, totip, »gratta e vinci«, lotto, nagradne televizijske igre, nagradne igre ob nakupu piškotov, marmelade, pralnih praškov, in še in še. Uradnim stavam se pridružujejo še stave konjskih dirk na čmo in še marsikaj drugega. Italija je pravi raj za vse te igre na srečo. Zaradi nekaterih hudih napak oziroma nejasnostni in tudi sleparij se zdi, da so se lovci in srečo nekoliko umirili. Služili pa niso samo posamični državljani. Največ je iztržila država. Toliko, da so zadnje vlade dohodek teh stav že vnaprej dajali v vsakoletne H ZAVAROVALNIŠTVO / USPEŽNO DELOVANJE Generali: lani 519 milijard lir dobička Delničarjem 375 lir dividende na delnico MILAN - Lanski obračun zavarovalniške grupe Assicurazioni generali beleži dobiček 1.437 milijard lir, kar je dvakrat več kot leta 1995, vendar je v tej vsoti vključen tudi dobiček od prodaje delnic Axa, tako da je čisti dobiček znašal 800 milijard lir oz. 14,3% več kot prejšnje leto. Premije so narasle za 8,6 odst. in so znašale skoraj 11.400 milijard lir (5.437 za življenska zavarovanja in 5.956 od drugih zavarovanj), investicije so porasle za 13 odst. in so presegle 42 tisoč milijard lir. Delničarjem bodo letos porazdelili 330 milijard lir dividend, kar znaša 10 odst. več kot predlanskim: za vsako delnico bodo prejeli 375 lir, ki jih bodo izplačali po 21. juliju, 161 milijard pa so namenili izrednemu rezervnemu skladu. To so pomembnejše postavke obračuna družbe, ki ga je v Milanu včeraj odobril upravni svet družbe; delničarjem ga bodo predložili v odobritev na skupščini, ki bo 28. junija v Trstu. Zavarovalnica Assicurazioni Generali deluje tako v Italiji, kjer je zbrala približno polovico svojih premij (5.557 milijard lir, od tega večji del za nezgodna zavarovanja - 3.181 milijard lir - relativno manjši del pa od zavaro- vanj na življenje - 2.375 milijard lir), kakor tudi v tujini, kjer deluje prek nadzorovanih družb. Najbolj ugodne rezultate je dosegla v Španiji in na Japonskem, delovanje pa je pokazalo negativno krivuljo v Veliki Britaniji. V okviru grupacije deluje skupno 6.388 uslužbencev, Generali pa nadzoruje 101 zavarovalnico, 61 finančnih in nepremičninskih družb in vrsto velikih kmetij, poleg tega pa je še udeležena pri 126 družbah. Skupne investicije znašajo 121.700 milijard lir, do zavarovancev pa odgovarja za 112.336 milijard lir. Med pomembnejšimi operacijami lanskega poslovnega leta spada nakup holdinga Prime za 336 milijard lir, sporazum z družbo AXA in potem odstop svojega dela lastništva v vrednosti 1.750 milijard lir, odstop zavarovalnice v Španiji, reorganizacija prisotnosti na zavarovalniškem tržišču v Švici in ustanovitev dveh zavarovalnic v Lichensteinu in Sloveniji (Ljubljanska zavarovalnica z manjšinsko udeležno banke SKB). Za 320 milijonov dolarjev so prevzeli 60-odstotno participacijo v izraelski zavarovalniški grupaciji Migdal, ki jo sestalja pet zavarovalnic s prometom 1,3 milijarde dolarjev. proračune, in da je v teh proračunih bilo iz leta v leto več predvidenih dohodkov. Sedanji podpredsednik vlade si je izmislil celo, da bi varstvo in ovrednotenje spomenikov in muzejev finansiral s temi dohodki in so zaradi tega tudi več kot sto let uspešni loto podvojih. Prej si ga lahko igral le ob koncu tedna, sedaj lahko to narediš dvakrat tedensko. Pa se je nekaj zataknilo. Ne le sedaj. Bralci Primorskega dnevnika se bodo najbrž spominjali, da je pred nekaj leti v Gorici izbruhnila loterijska afera. Izgubljene srečke, s katerimi dobitniki nagrad niso dvignili, ministrstvo za finance označi s številko in to objavi v biltenu, ki je, ali bi moral biti na ogled povsod tam, kjer se listki prodajajo. Domiselna skupina Goričanov je takrat te »zmagovite« srečke ponaredila in denar zanje tudi vnovčila. Niso pa se zadovoljili in so potem takšne »dobitke« pošiljali v Rim. Tam so se začudili, odkod kar na lepem toliko dobitkov v Gorico, in sleparija je bila odkrita. Vso povojno dobo v Italiji igramo nogometno stavo, znanko kot Totocalcio. Vsako nedeljo med dobitnike porazdelijo okrog 30 milijard lir. Se enkrat toliko denarja gre v državno blagajno, še enkrat toliko pa olimpijskemu komiteju. CONI s tem finansira športne dejavnosti. Podobna porazdelitev denarja je tudi pri drugih športnih ali konjskih stavah. Se do pred nekaj leti je Rim dovoljeval le štiri loterije na leto. Zaradi uspeha in tudi, da bi v državno blagajno prišlo več denarja, so njihovo število povečali do dvanajst: po eno loterijo na mesec. Vsaka od teh novih je bila posvečena eni ah več prireditvam krajevnega značaja. Med slednjimi je na vrsto enkrat prišla tudi tržaška Barcolana. Del čistega izkupička je šel občini ali ustanovi, ki je imela na skrbi organizacijo prireditve. Največ je seveda iztržila država. Nagrade so bile in so visoke: prve od dveh tudi do šest mi- lijard, druge in nadaljnje primemo nižje. Z zadnjo največjo loterijo ob koncu leta se je nekaj zataknilo. Funkcionarji ministrstva za finance, ki po zakonu nadzorujejo vse te loterije, so prezrli dejstvo, da krogljice za eno šestih najvišjih nagrad niso pravilno izbrale številke. Kaj se je kasneje dogajalo je vzbudilo veliko prahu. Najprej so eno srečko proglasih, da je dobila dve milijardi lir, potem so v Rimu trdih, da ta denar pripada neki drugi srečki, sodniki so se spet premislili. Zadeva ni še končana. Posledice so za državno blagajno bile sila negativne. Ljudje so protestirali tako, da so v prvih treh letošnjih mesecih kupili manj listkov in se tako maščevali nad Rimom in nespretnimi funkcionarji. Za prve tri letošnje loterije, po tisti »nesreči« z novoletno loterijo, je bilo prodanih kar za polovico manj srečk kot lani v istem času. Lani so prodali 9.522.095 srečk in vnovčih 47,6 milijarde, letos pa so prodah le 4.486.839 srečk in vnovčili le 22,4 milijard. Pri loteriji za festival popevk v Samemu je bil izpad 37,9-odstoten, za tisto o pustu v Viareggiu 65,3-odstoten, za tisto o rimski mataroni pa 53,2 odstoten. V Rimu si seveda belijo glavo zaradi škandala z novoletno loterijo, računovodje pa jočejo, ker v državno blagajno ne bo predvidenega denarja. Kot da tega ne bi bilo dovolj, se je pred kratkim pripetilo še nekaj ne le podobnega, marveč hujšega. V znani televizijski nedeljski oddaji »Domenica in«, ki jo vodi Mara Venier, je prišla na dan sleparija, ki ji je botroval funkcionar ministrstva za finance, ki bi bil moral nadzorovati potek igre na srečo. Sodniku je priznal, da je bil on avtor velike sleparije. Sedaj V Italiji prevladuje mnenje, da se bodo ljudje naveličali vsakovrstnih stav. Pri vsem tem bo država gotovo izgubila največ. Marko VVaLtritsch 13. MAJ 1997 v Ul »AH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1667,00 1712,00 nemška marka 980,00 100,00 funt šterling 2715,00 2770,00 švicarski frank 1161,00 1191,00 belgijski frank 47,05 49,05 francoski frank 289,00 299,00 danska krona 255,00 265,00 norveška krona 232,00 242,00 švedska krona 214,00 224,00 kanadski dolar 1197,00 1237,00 portugalski eskudo 9,34 10,24 nizozemski gulden 866,00 891,00 avstrjski šiling 138,40 142,90 španska pezeta 11,23 12,33 grška drahma 5,91 6,71 irski šterling 2508,00 2.588,00 japonski jen 13,65 14,55 avstralski dolar 1270,00 1340,00 madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,60 11,00 KMEČKA BANKA-GORICA ¥5 ■ NOVICE Svetovna banka odobrila posojilo Bolgariji VVASHINGTON - Svetovna banka je Bolgariji odobrila posojilo v višini 40 milijonov dolarjev. Sredstva bo Bolgarija namenila zagonu novega vladnega programa gospodarskih reform, s katerimi naj bi premagah gospodarske in pohtične težave v državi. Kot so sporočili s sedeža Svetovne banke v Wa-shingtonu, naj bi Bolgarija s pomočjo posojila kupila medicinsko opremo, zdravila, pšenico ter gorivo. Nakup teh dobrin je po mnenju Svetovne banke "ključnega pomena za preprečitev poslabšanja pogojev, v katerih živijo Bolgari". Odkar je Bolgarija leta 1990 postala članica Svetovne banke, ji je banka odobrila 13 posojil v skupni višini 933 milijonov dolarjev. (STA) Tajska največja izvoznica hrane BANGKOK - Tajska je na dobri poti, da postane vodilna izvoznica hrane na svetu, ugotavlja gospodarski oddelek tajske vlade. Tajska je že največja izvoznica riža in sladkorja, po mnenju vlade pa bi bilo mogoče povečati predvsem izvoz rib ter zamrznjenega in svežega sadja. Po statističnih podatkih gospodarskega oddelka je Tajska leta 1996 izvozila konzerviranih in predelanih rib v vrednosti 14, 4 milijona batov (576 milijonov ameriških dolarjev), kar je bilo za tri odstotke več kot leto poprej. Vrednost izvoza zamrznjenega sadja je medtem dosegla 3, 5 milijarde batov (140 mihjonov dolarjev). (STA/Xinhua) Padec proizvodnje na Češkem PRAGA - Obseg industrijske proizvodnje na Češkem se je marca v primerjavi z mesecem prej zmanjšal za 2,5 odstotka, so sporočili iz češkega urada za statistiko v Pragi (CSU). Statistični urad nazadovanje pojasnjuje predvsem z nižjim izkopom surovin, ki se je zmanjšal za 8,7 odstotka. Zmanjšal se je predvsem izkop peska in rjavega premoga. Tudi pri proizvodnji elektrike in plina so zabeležih minus v višini 2,4 odstotka. Skupaj se je industrijska proizvodnja v prvem četrtletju 1997 v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 4,2 odstotka. (STA/dpa) Daevvoo in GM kupujeta ukrajinsko tovarno SEUL - Avtomobilska koncema Daevvoo (Južna Koreja) in General Motors (ZDA) sta se dogovorila o skupnem nakupu ukrajinskega proizvajalca avtomobilov Autozaz, je poročala korejska tiskovna agencija Yonhap. Po poročanju agencije namerava Daevvoo v okviru dogovora z GM prevzeti vodstvo Autozaza, ki je zašel v Čnančne težave. Kupca namerava poleg tega v naslednjih štirih letih v podjetje vložiti milijardo dolarjev, s čimer naj bi omogočili povečanje proizvodnje s sedanjih 150.000 na 200.000 do 250.000 vozil na leto. Pivi Daevvoojevi modeli avtomobilov naj bi s tekočih trakov v ukrajinski tovarni prišli že v začetku naslednjega leta. (STA/dpa) Zmeren porast cen na Češkem PRAGA - Cene potrošnega blaga na Češkem so se aprila v primerjavi z mesecem prej povišale za 0,6 odstotka. Primerjava na letni ravni pa pokaže porast cen za 6,7 odstotka, so sporočih iz češkega urada za statistiko (CSU). Po teh podatkih so na aprilsko rast cen najbolj vplivale v povprečju za 15,2 odstotka višje cene telekomunikacijskih storitev. Med živih se je najbolj podražilo sadje in sicer za 4,5 odstotka. Nasprotno pa se je aprila za 0,2 odstotka pocenilo meso in mesni izdelki, za 0,6 odstotka moka ter za 4,8 odstotka sladkor. Marca so bile cene potrošnega blaga od februarskih višje za 0,1 odstotka. (STA/dpa) 13. MAJ 1997 v Ul »AH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1672,00 1702,00 nemška marka 983,00 1001,00 francoski frank 289,00 299,00 nizozemski gulden 866,00 891,00 belgijski frank 47,22 49,02 funt šterling 2694,00 2774,00 irski šterling 2495,00 2590,00 danska krona 256,00 268,00 grška drahma 6,03 6,63 kanadski dolar 1196,00 1231,00 švicarski frank 1162,00 1187,00 avstrijski šiling 138,49 142,99 slovenski tolar 10,70 11,10 13. MAJ 1997 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1682,300 EKU 1925,900 nemška marka 989,300 francoski frank 293,620 funt šterling 2731,550 nizozemski gulden 879,540 belgijski frank 47,932 španska pezeta 11,712 danska krona 259,830 irski funt 2545,820 grška drahma 6,202 portugalski eskudo 9,843 kanadski dolar 1213,430 japonski jen 14,107 švicarski frank 1172,090 avstrijski šiling 140,550 norveška krona 238,030 švedska krona 218,650 finska marka 327.970 MILANSKI BORZNI TRG 13. MAJ 1997________ INDEKS MIB-30: -0,07% delnica cena var, % Alleanza Ass. 12.223 +4,28 Montedison 1.056 +0,28 Bca dl Roma 1.240 +0,16 Olivetti 488,80 -0,34 Bca Fideuram 4.446 +0,04 Parmalat 2.576 + 1,09 Benefton 23.421 -0,44 Pirelli Spa 3.894 +0,75 Comit 3.727 +0,83 Ras 13.970 +0,44 Čred it 2.455 +1,32 Rolo 17.620 +0,37 Edison 8.297 -1,22 Saipem 8.294 +0,61 Fiat 5.7067 -0,01 San Paolo To 10.770 -0,59 Generali 30.486 +3,38 Sirti 10.674 +0,21 Imi 15.295 +1,11 Štet 8.296 +0,87 Ina 2.301 -0,56 TIM 5.201 -0,42 Italgas 5.796 -0,18 Telecom Ita 4.650 +1,92 La Fondiaria 6.035 +0,31 Mediaset 7.491 +0,13 Mediobanca 10.227 +0,07 Mediolanum 16.164 +0,96 delnica cena var. % NOVICE Utah Jazz četrtič v finalu S ALT LAKE CITY - Košarkarji moštva Utah Jazz so v sinočnjem 5. srečanju polfinala zahodnega dela poklicne košarkarske lige NBA proti Jezernikom iz Los Angelesa dosegli Četrto zmago (98:93) in se tako že 4. v šestih letih uvrstili v finale, kjer se bodo srečali z zmagovalcem dvoboja med Seattle Supersonics in Houston Rockets. Na pragu uvrstitve v finale vzhodnega dela lige NBA pa so košarkarji New Yorka, ki po sinočnji zmagi v Madison Square Gardenu z 89:76 vodijo proti Miamiju s 3:1 v zmagah. Kratkohlačniki so sinoči s trdo obrambo povsem oklestili strele VroCice, na koncu pa se je razigral še John Starks in svojim košarkarjem zagotovil lahko in visoko zmago. Poleg Starksa, ki je dosegel 21 točk, sta bila uspešna tudi dobri stari Pat Ewing z 20-imi in Al-lan Houston s 17-imi koši. Larry Bird trener Indiane INDIANAPOLIS - Eden najboljših košarkarjev severnoameriške poklicne košarkarske lige NBA se je sinoči vrnil v rojstni kraj in prevzel vodenje kluba Indiana Pacers. 12-kratni elan All-star selekcije, ki je svoje največje uspehe požel v dresu Bostona Larry Bird, bo tokrat prvič prevzel delo trenerja, že njegova prisotnost pa bo v dvorano Market Square Arena najverjetneje pritegnila veliko število gledalcev. »Hočemo Larrya, ker nam bo pomagal zmagovati tekme. To je bistvo lige NBA,« je dejal predsednik Indiana Pacers Donnie Walsh. »Vesel sem, da sem spet doma in skušal bom spet priti v finale, kot mi je to uspevalo včasih,« je dodal Larry Bird. V Rimu izpadla Sampras in Chang RIM - Teniški turnir v Rimu je že v prvem kolu ostal brez prvega in drugega nosilca nosilca. Prvega igralca sveta Petea Samprasa je meded gledalce poslal Jim Coureir s 7:6 (7:5), 6:4, ki ni med nosilci 2, 3 milijona dolarjev »težkega« turnirja. Za še večje presenečenje pa je poskrbel predvsem Argentinec Heman Gumy, ki je izločil drugega nosilca Američana Michaela Changa s 6:3 in 6:2. V prvem krogu pa so bili uspešni tudi trije Spanci. 11. nosilec Alberto Costa je ugnal Nemca Alexa Radu-lesca s 7:5 in 6:2, Sergi Bruguera je bil boljši od - Avstralca Sandona Stolla s 6:1 in 6:4, Alberto Be-rasategui pa je premagal Ceha Daniela Vacka s 6:3 in 6:2. Italijani so včeraj ostali tudi brez Andree Gauden-zija. Po izenačenem prvem setu, ki se je konCal šele v podaljšani igri (7:3), ga je nato s 6:2 nadigral 12. nosilec Boris Becker. Izpadel je tudi zmagovalec Miinchna Andrej Med-vedjev, ki je s 5:7, 3:6 izgubil z Avstralcem Scottom Drapperjem. Uspešen povratek Grafove BERLIN - Po 100 dneh premora zaradi poškodbe na turnirju v Tokiu se je na teniška igrišča uspešno vrnila do nedavnega prva dama med tenisaCicami Nemka Steffi Graf. V 2. krogu odprtega ženskega prvenstva Nemčije v Berlinu z nagradnim skladom 926.250 dolarjev je »grofica« izločila Američanko Chando Rubin v treh nizih s 6:3, 3:6 in 6:1. Zmagala je tudi Francozinja Mary Pierce, ki je s 6:2 in 6:3 izločila Nemko Eleno VVagner. I KOŠARKA / FINALE ZA NASLOV Teamsystem si je priboril prvo »match« žogo Proti Benettonu vodi z 2:1 TeamSystem Bologna - Benetton Treviso 68:66 (37:36) TeamSystem: Blasi, Pilutti, Ruggeri 1, Vescovi 11, Myers 25, Gay 6, McRae 9, Murdock 16, Frosini, Vidili. Benetton: Gracis, Sekunda 5, Pittis 13, Marconato 8, Bo-nora 13, Rebrača 9, Niccolai, VVilliams 18, Rusconi, Suhr. Sodnika: Grossi (Rim) in Tullio (Fermo) PM: TeamSystem 9:16, Benetton 9:14; PON: Gay (v 39. min., 66:65); TRI TOČKE: TeamSystem 5:14 (Pilutti 0:1, Ve-scovi 1:2, Myers 3:8, Murdock 1:3), Benetton 5:21 (Sekunda 1:3, Pittis 0:1, Bonora 2:4, Niccolai 0:3, VVilliams 2:10); 7.596 gledalcev, iztržek od prodanih vstopnic 337.444.500 lir. Prvo zaključno žogo v italijanskem košarkarskem prvenstvu bo imel v soboto popoldne v Trevisu Teamsystem. Ekipa iz Bologne je namreč tudi vCeraj izkoristila prednost domačega igrišča in tako povedla v zmagah z 2:1. Za ta uspeh pa so morali pretrpeti peklenske muke, čeprav so Bolonjčani dobrih pet minut pred koncem vodili za 11 točk. Zmagovalec je bil odločen tri desetinke pred koncem, ko sta sodnika v boju pod Benettonovim košem videla prekršek Pittisa nad Vescovijem. Izid je bil takrat 66:66, Vescovi pa je zadel obal prosta meta. Pittis je nato sicer praktično izpod svojega koša čez celo igrišče še uspel vreči na Teamsystemov koš, toda žoga se odbila od obroča. Zmaga Teamsystema je zaslužena, seveda pa je bilo iz Be-nettonovega tabora slišati vrsto obtožb zaradi dosojene osebne napake v zadnji sekundi. Najglasnejši je bil Rusconi, ki je bil zaradi tega tudi takoj kaznovan z eno tekmo neigranja. NOGOMET / FINALE POKALA POKALNIH PRVAKOV Barcelona favorit, Pariš Saint Geimain pa se ne predaja ROTTERDAM - Drevi bo v tem nizozemskem mestu padla odločitev, kdo bo osvojil nogometni pokal pokalnih zmagovalcev. Za to lovoriko se bosta potegovala Pariš Saint Germain in Barcelona. Spanci, ki so v polfinalu izločili Fiorentino, so favoriti, toda presenečenja so v nogometu pogosta. Katalonci so v formi, kar so dokazali z zadnjo zmago v domačem prvenstvu proti Real Madridu, medtem ko PSG že enajst dni ni igral uradne tekme. Toda trener Francozov je povsem miren: »Barcelona je res favorit, toda o njih se govori več zaradi nekaterih posameznikov,. ne pa zaradi ekipe,« pravi Ricardo. Pri Barceloni bo manjkal diskvalificirani Nadal, na klopi pa bo tudi Giovani, ki po poškodbi še ni povsem nared. Pri Francozih, ki branijo naslov, bo manjkal le srednji krilec Roche, na Ronalda pa bo pazil N’Gotty. Srečanje bo minilo tudi v znamenju brazilskega dvoboja med Ronaldom (Barcelona, na sliki AP) na eni strani in Raiem in Leonardom na drugi. VERJETNI POSTAVI Barcelona: Vitor Baia, Barjuan, Blanc, Femandez, Ferrer, Guardiola, Enrique, De la Pena, Stoichkov, Figo, Ronaldo. Pariš SG: Lama, Foumier, N‘Gotty, Le Guen, Algerino, Leroy, Cauet, Guerin, Leonardo, Rai, Loko. Sodnik: Markuš Merk (Nemčija) TV prenos po Italia 1 z začetkom ob 20.20. KOŠARKA / SLOVENSKO PRVENSTVO Smelt Olimpija šestič prvak Ljubljančani so si naslov zagotovili s sinočnjo zmago v Polzeli Kovinotehna Savinjska Polzela - vinjsko Polezlo s 73:57 (36:24). Lju-Smelt Olimpija 57:73 (24:36) bljancani so tako s skupnim izidom 3:1 v Kovinotehna Savinjska Polzela: Zale- zmagah še šestič zapored osvojili naslov tel 5, Zupanc 2 (0:1), Udrih 2, Ručigaj 2 najboljše ekipe v Sloveniji. (2:2), Rovšnik 6 (1:2), Jagodnik 13 (3:4), Finalni obračun tretje ekipe Stare celi- JADRANJE / OPTIMIST Mali Čupini jadralci so se dobro odrezali na 1. conski selekciji Naše društvo organizator regate POLZELA - Košarkarji Smelta Olim- ,..................................... V organizaciji jadralnega kluba Cupa se je v nedeljo odvijala v Sesljan-skem zalivu regata v razredu optimist »Coppa Prima Vela - Topolino«, veljavna kot prva selekcija za prvenstvo 11. cone FJK. Po celotedenskem dežju se je v nedeljo zjutraj ob lepem sončnem vremenu zbralo pri Čupi 50 malih jadralcev od 9. do 11. leta starosti, iz 11 pomorskih klubov iz cele dežele. Se pred Moreno Granzotlo izpolnil normo za nastop na Dl Z odličnim nastopom na tekmovanju v Castelfrancu Venetu si je Zarjin tekmovalec Moreno Granzotto dokončno zagotovil normo za nastop na državnem prvenstvu v poljskem lokostrelstvu, junija v kraju Gortina d’Am-pezzo. Granzotto je na tekmovanju s 24 tarčami zmagal med elani in z rezultatom 313 točk (kljub dve m ničlam) za eno točko popravil svojo prejšnjo najboljšo znamko. Posebno razpoložen je bil v lovskem krogu, v katerem je dosegel kar 161 točk (na 170 možnih) in" se popravil za tri točke. Granzotto bo na državnem prvenstvu nastopil že šestič. Po uspešnih nastopih v mladinskih kategorijah (med naraščajniki je bil pred leti vice-prvak) je zdaj pot med člani bolj strma, njegova letošnja želja pa je v tem, da bi izboljšal lansko 20. mesto, s Čimer bi se uvrstil med tekmovalce z državnim statusom, kar prinaša določene olajšave in ugodnosti. TenisačiGaje v pokalu slavili tudi v drugem nastopu MOŠKI Gaja - Versa 6:0 Skerlavaj - Corelli 6:3, 6:4; Prelec -Petruz 6:0, 6:1, Rainis - Macchiut 1:6, 6:1, 6:1, Calzi - Godeas 6:3, 6:4, Pre-lec/Skerlavaj - Petruz/Comelli 6:1, 6:1, Calzi/Corbo - Macchiut/Godeas 6:0, 6:2. Tudi drugi prvenstveni nastop v italijanskem pokalu je bil za Gajino moštvo neklasificiranih igralcev le gola formalnost. Nekaj več težav s svojim nasprotnikom je imel samo Andrea Rainis, vsi ostali pa so zmagali gladko. Pričakovati je, da bo v naslednjih kolih pela drugačna pesem, na srečo pa se bo pred zahtevnejšimi nastopi v moštvo vključil tudi Ilvio Vidovich, ki je gotovo eden boljših v Gajini ekipi. Ostali izid: Triestino - Ferriera 4:2. ZENSKE Gaja - Campagnuzza 0:3 Rossmann - Lo Presti 6:0, 4:6, 4:6), Gojča - Nonnini 5:7, 1:6, Ciacchi/Gojca - Nonnini/Mattioli 6:4, 2:6,4:6. Gajevke so spet potegnile kratek konec, Čeprav so se krčevito upirale nasprotnicam. Neroden poraz po treh setih je doživela Chantal Rossmann, ki je v prvem setu zmagala z gladkim 6:0, Magda Gojča pa se je dobro upirala, zlasti v 1. setu, v katerem je že vodila s 5:3. KOŠARKA / V PRVENSTVU DEČKOV Borovcem derbi s Kontovelom Uspešna nastopa Poleta - Slavila tudi Borova propaganda >i DEČKI Kantovel - Bar Ediauto 63:72 (37:44) KONTOVEL:Rogelja 14, Cernjava, Za-vadlal, Budin, Ražem 18, Nabergoj 23, Emili, Sossi, Stoka 2, Matijačič 6, trener Sila. PON: Budin, Ražem, Zavadlal, Matijačič. BOR: Mirčeta 4, Kemperle 2, Premru 20, Pitacco 8, Krčalič 8, Družina 9, Križmančič 10, Sumerga 11, trener Jogan. 3T: Sunjerga 2, Krčalič 1. Borovci so zasluženo dobili derbi s Kon-tovelci, ki so dobro igrali le v prvi četrtini, ko so tudi vodili. V drugi četrtmi pa so popustili in borovci so si tako prislužili lepo prednost, ki so jo ohranili do konca polčasa. V tretji četrtini so se Kontovelci približali borovcem na dve točki, v zadnji pa so spet popustili in tudi zasluženo izgubili. Od borovcev bi pohvalili strelca Premruja in agilnega Križmančiča. Poggi - Polet Metra 75:81 (37:35) POLET: Matjaž Suhadolc 2, Mitja Suhadolc 10, Peric 17, Guštin 20, Piccini 11, Ferfolja 12, Jerman 9, Vidah, Švab, Pavat, Behčič, trener Vitez. Po zelo izenačenem in razburljivem boju so poletovci osvojili izredno pomembno zmago proti solidnemu Poggiju in tako ohraniti drugo mesto na lestvici. Mladi openski košarkarji so 2 minuti pred koncem izgubljati za dve točki, nato pa odločno ragira-li in zasluženo zmagati. Čeprav za to zmago vsi zaslužijo pohvalo, pa bi tokrat še posebno pohvaliti Mattea Perica in Kristjana Ferfoljo. Polet Metra - Libertas 92:78 (58:44) POLET: Matjaž Suhadolc 3, Mitja Suha- dolc 5, Peric 16, Guštin 33, Piccini 14, Ferfolja, Jerman 12, Vidah, Svati 6, Ferluga 2, Pavat, Behčič, trener Vitez. PON: Peric, Suhadolc. V zaostati tekmi so poletovci sicer zmagati, igrati pa so pod svojimi sposobnostmi. Kljub temu pa gostje niso nikadar ogroziti zmage. Od posameznikov bi pohvaliti predvsem Andreja Guština, ki je bil v napadu nezau-stljiv (33 točk), za požrtvovalnost pa zaslužita pohvalo Matteo Peric in Marko Švab. VRSTNI RED: Don Bosco 34, Polet Metra in SGT 30; Poggi Basket 26, Bor Ediauto 24; Libertas 22; Ferroviario 12; Kontovel 10; Barcolana 8; Servolana 6; Santos 0. PROPAGANDA Bor Dentalex - Poggi 58:50 (28:24) Bor: Diego Požar 7, Kamperle 12, Luka Požar 2, Jevnikar 13, Dolhar 2, Kralj 11, Ma-donnia 4, Sancin, Banica 5, Rebula 2, Novak, Coretti, trener: Corbatti. SON: 18, PON: Rebula. Borovci k sreči niso preveč občutiti odsotnosti poškodovanega Floridana in so z lepo skupinsko predstavo nadigrali nevarno ekipo Poggija. Tekma je bila vseskozi izenačena in dopadljiva, odločilno prednost pa so Corbattijevi fantje pridobiti v teku 3 četrtine, ko so povsem onesposobili nasprotnikove strelce. Med posamezniki 'so se izkazati Mitja Jevnikar in Blaž Kemperle. Ugodno pa sta presenetila tudi mlada Kralj in Madonnia, ki sta zaigrala borbeno in brez strahu. (N. Stokelj) 10. uro je malo brodovje v spremstvu inštruktorjev in regatnih sodnikov odjadralo vetru na proti. Kot je že običaj, se v tem letnem času veter pojavi okoli poldneva. Ob rahlem toda stalnem vetru so uspešno opravili 1. regato, po premoru pa so začeli tudi z drugo, v kateri je Cupin lanski italijanski prvak Jaro Furlani prevzel vodtsvo, med prvo petnajsterico pa so bili tudi ostali Cupini optimisti. Vse je kazalo na lep uspeh domačih jadralcev, ko je sredi regate veter pojenjal in jadralci so se morali vrniti v pristanišče s pomočjo gumenjakov. Tako so za uvrstitev veljali le rezultati prve regate. IZIDI: 1. Stefano Cherin (Pietas Julia Sesljanj, 2. Raffaele Fredella Raffaele (Adriaco TS), 3. Giacomo Bertoli (Lega Navale TS), 8. Jaro Furlani, 20. Maja Sancin, 25. Alessio Spado-ni, 27. Marina Piculin, 39. Tomaž Legiša, 45. Sandi Suc (vsi Cupa). Regate se tokrat niso udeležili najmlajši člani Sirene. Sodniškemu zboru je predsedoval Edi Filipčič, člani pa so bili Ivo Maganja, Luka Vuga, Mari-sa Cervasi, Furlani, Lottini. Nagrajevanja se je med drugimi udeležil tudi pokrajinski predsednik Conija Stelio Borri in odgovorna za razred optimist v FJK Daniela Caselli. Praktična darila za vse udeležence so prispevala podjetja Optika Malalan z Opčin, Cerami-che Rolič iz Nabrežine in distributer pnevmatik Sava Eurosava. Naslednja selekcija bo v nedeljo 25. t. m., v Gra-dežu, kjer pričakujemo več vetra in dobre uvrstitve naših jadralcev. NAMIZNI TENIS / PROTI COCCAGUU VAŽNA POMOČ GLEDALCEV ODBOJKA / KONČANO PRVENSTVO 1. ŽENSKE DIVIZIJE Kras danes v boj za finale Bor brez poraza prvi, Breg in Kontovel v zlati sredini Borovke najbolje zaigrale prav v odločilni tekmi s S. Andrea Kontovelke končale z zmago, Brežanke na koncu popustile Vanja Milič je z mislimi že pri nasprotnicah (Foto Kroma) NOGOMET / ZAČETNIKI Sovodenjci rešili točko v drugem delu Poraz Primorja Telital NA GORIŠKEM Sovodnje - Como 1:1 (0:1) STRELEC ZA SOVODNJE: Terpin iz lini. SOVODNJE: France-scotto, A. Vižintin, Ce-Scutti, Bernetic (I. Devetak) , Galliussi, M. Roner, Cefarin, Terpin, Ferlež, B. Roner, Kogoj. V prvem polčasu so inielu pobudo gostje, ki s° tudi zasluženo vodili- V drugem polčasu pa so Sovodenjci bolje igrali in tri minute pred koncem stanje tudi zasluženo izenačili z enajstmetrovko, ki jo je Uspešno izvedel Ter-Pin. Za veliko borbenost predvsem v drugem Polčasu vsi zaslužijo Pohvalo. na tržaškem Fani Olimpia - Pri-tttorje Telital 2:1 (1:0) STRELEC ZA PRIMORJE: Pipan. PRIMORJE: Bernetič, Milic, Stoka, Franco, Ota, Pipan, Kante, štrajn, Milic, Cecchi, Matijačič, lozza. Mladi nogometaši Primorja so sklenili prvenstvo s porazom, ki Pa ga niso zaslužili. Gostitelji so povedli že v prvih minutah igre, Uato so odločno prejeli Podubo v roke naši nogometaši, ki pa niso dosegli zadetka. Za na-tueček s eje ob koncu Polčasa poškodoval še Martin štrajn, ki je celo Uioral zapustiti igrišče. Tudi v drugem delu tekme so Prosečani ttneli premoč in po lepi akciji Pipana tudi zasluženo izenačili. Vse Je kazalo, da bo naša 6kipa dosegla še drugi gol in s tem zmago, ko so gostitelji ne- pričakovnao iz protinapada dosegli še drugi zadetek in s tem zmago. OSTALI IZIDI: Espe-ria A - CGS 1:1, Muggia - S. Giovanni Al:0, Opicina - S. Luigi A 0:1, san Sergio A - Pon-ziana A 1:0. VRSTNI RED: S. Sergio 27, Ponziana 20, S. Luigi 18, Espe-ria in Domio 16, Muggia 15, CGS 11, Opicina 10, S. Giovanni 5, Fani Olimpia 3, Primorje Telital 2. Drevi ob 20. uri pričakujemo, da bodo tribune športno-kultumega centra v Zgoniku zasedene do zadnjega kotička s privrženci in ljubitelji namiznega tenisa, ki bodo vzpodbujali prvo žensko ekipo Krasa Generali v prvi polfinalni tekmi za osvojitev državnega naslova v najvišji italijanski namiznoteniški ligi. Krasova dekleta Wang Xue Lan, Ana Bersan in Vanja Mihe se bodo pomerile s postavo L AL Coccaglio (Chen Lei, Michela Moren da, .Cristi n a Semenza), torej z istim nasprotnikom kot v lanskem polfinalu. Gostje iz Brescie so močna ekipa, kar so pokazale že lani. Po težki borbi je takrat Kras v gosteh zmagal s 4:6, v povratni tekmi pa so krasovke doma igrale neodločeno 5:5, kar je zadostovalo za vstop v finale. Za isti cilj si bodo z vsemi močmi prizadevale Gekejeve varovanke tudi drevi pred domačo publiko. Za vstop v finale s Castellano - absolutnim favoritom za naslov - bodo morale krasovke izboriti dve Cisti zmagi, kajti v spremenjeni formuli 3:3 remi ne obstaja. Letos je Kras po rednem delu prvenstva na drugem mestu, Coccaglio pa je bil tretji, zato bodo morebitno tretjo tekmo krasovke igrale pred domačim občinstvom. Kras Generah je letošnjo sezono odigral nad pričakovanji, pomoč gledalcev s tribun pa bo lahko odločilno prispevala k novemu velikemu uspehu. Gledalcem se nedvomno obeta vrhunski namizni tenis z razburljivimi akcijami, z upanjem seveda, da se bodo krasovke lahko veselile prve zmage. (J.J.) S ant’ Andrea - Bor 0:3 (5:15,3:15,4:15) BOR: Ažman 7+4, M. Fle-go 9+3, Macho 3+4, J. MtiiCe-vič 6+3, I. Flego 4+3, Sad-lowsM 0+0, Rogelja, Stemad, Bogateč, Z. Mihcevic Servis (točke/napake): Sant’ Andrea 1/11, Bor 13/11; Napake: Sant’ Andrea 16, Bor 8; Trajanje tekme: 55 minut. V odločilnem zadnjem kolu prvenstva 1. divizije so borovke (na sliki) pred številnim in glasnim občinstvom Se drugič letos premagale svojega edinega konkurenta za prestop v višjo ligo in si tako prislužile napredovanje. Borove odbojkarice so z gladko zmago, h kateri so prispevale vse igralke, pokazale, da so res najboljša ekipa v tej ligi in tako tudi uresničile cilj, ki si ga je društvo zastavilo na začetku sezone. V odločilnem spopadu so plave izredno živčnega nasprotnika popolnoma nadigrale, saj so bile boljše v vseh elementih igre. Igrale so zelo sproščeno, zbrano in zagrizeno, tako da jim nasprotnik, ki je zaradi živčnosti igral pod svojimi sposobnostmi, na noben način ni mogel do živega. Sprejemale so praktično brezhibno, podajaCica Giulia Sadlovvski je svoje soigralke stalno zalagala z uporabnimi žogami in borovke so lahko tako brez težav osvajale točko za točko. Svoje nasprotnice so z zelo ostrim servisom večkrat spravile v težave, tako da nasprotna ekipa ni mogla organizirati napada, kar so borovke z uspešnimi protinapadi seveda izkoristile, precej točk pa so jim podarile tudi nasprotnice same. Tekma je bila zato povsem enosmerna, Sant’ Andrea pa je edinic povedel na začetku drugega niza, ko je bil rezul- rl ODBOJKA / V PLAV OFFU 1. MOŠKE DIVIZIJE Prevelik zaostanek Sloge B Naraščajniki Multinvesta med tednom dvakrat uspešni PLAV OFF1. MOŠKE DIVIZIJE delu prvenstva že premagali. Tudi tok- Old Cats - Sloga B 3:0 (15:6, 15:13, rat so ga brez težav nadigrali v prvih 15:6) dveh setih, v tretjem pa so po začetni SLOGA: Drasič (3+9), Milic (0+1), izenačenosti popustili in ga prepustili Mikolj (2+6), Savarin (0+0), Mauri Virtusu. (1+4), Jančar (1+0), Stopar (0+0), Peter- V ponedeljek pa je Multinvest na lin (2+0), Pečar. Opčinah igral prati ekipi Volley 80. V V soboto so igralci združene ekipe, prvem setu sta se šesterki stalno izid nastopa pod imenom Sloge B, doži- menjavali v vodstvu in na igrišču je veli v prvi pofinalni tekmi 1. moške vladalo izenačenje do izida 12:12. Te-divizije pekoC poraz, ki jim bo skoraj daj pa so pobudo prevzeli naši igralci, gotovo preprečil nastop v finalu. Če bi ki so osvojili prvi set, in nato brez hoteli namreč ta cilj doseči, bi morali v težav še drugega. V tretji je do menjave povratnem srečanju zmagati s 3:0 in igrišče vodil Volley 80, nato pa je še s tretjeuvrščenim Pallavolom. Multinvest - Virtus 2:1 (15:8, 15:9, 9:15) Multinvest: Jevnikar, Križmančič, ■ " ’-- JT i --£---) V'V****>V* v u Zadnja dva tedna je nekatere igralce zasluženo zmagah pestila bolezen, tako da je v prvem se- Svoji zadnji dve tekmi bo Multinve-tu nastopila neobičajna šesterica, ki pa st odigral že danes, ko se bo pomeril ni bila kos situaciji. Drugače je bilo v po povratnem kolu z VolIey 80 in nato drugem setu, ko je trener Drasič poslal ' " ' ~ " na igrišče običajno postavo. Združena ekipa bi lahko set tudi zmagala, saj je že vodila s 13:11. Izkušeni nasprotniki pa so bili v končnici prisebnejši in spravili pod streho tudi ta niz. To je naše Igralce potrlo, tako da so v nadaljevanju gladko izgubili. (T.D.) NARAŠČAJNIKI Naraščajniki Multinvesta so v tem tednu odigrah dve tekmi in bili dvakrat uspešni. Njihov prvi nasprotnik je bil v sredo Virtus katerega so v prvem Peterlin, Piccini, Stopar, Suc. Multinvest - Volley 80 3:0 (15:12, 15:6,15:9) Multinvest: Guštin, Jerman, Paulin, Peterlin, Piccini, Stopar, Suc. Vrstni red: NPT 26, Prevenire 16, Pallavolo 15, Multinvest 11, Volley ’80 4, Virtus 3. (NPT ima 10 odigranih tekem, vsi ostah pa 8). INKA tat 2:0, kaj več pa prah izredno razpoloženim Svetoi-vančankam ni zmogel. Zelja po gladki zmagi plavih je bila očitna, saj so mohvirano in zbrano igrale tudi v zadnjem setu, ko so si matematično že zagotovile napredovanje, po zadnji točki pa je bilo seveda veselje nepopisno. Vodstvo društva tudi ni skrivalo svojega zadovoljstva. »Igralke so s to zmago na najboljši možni način kronale sijajno sezono in tako tudi ohranile svojo nepremaganost. Najboljše so zaigrale prav v odločilnih srečanjih, ko je bilo to najbolj potrebno. Se zlasti je razveseljivo dejstvo, da sta se Ažmanova in Martina Flego zelo dobro ujeh s svojimi mlajšimi soigralkami, tako da je lahko ekipa po začetnih težavah zaradi neuigranosti predvajala res dobro odbojko in povsem zasluženo napredovala v D ligo. Z napredovanjem pa je društvo tudi doseglo zastavljeni cilj in to kljub vsem težavam, s katerimi smo se ubadali po reorga- nizaciji. Kar se tiče naslednje sezone, pa bomo v naslednjih tednih izdelali svoj program,« nam je po tekmi povedal Borov tehnični direktor Igor Može. (T. G.) Pallavolo Trieste - Kontovel 0:3 (10:15, 6:15,11:15) KONTOVEL: Battigelli, Bukavec, Gollia, Švara, Černe, Sossa, Stoka, Bogateč, J. in N. Milič. Pallavolo je krvavo potreboval točki, vendar mu Kontovelke, kot je seveda tudi prav, niso prizanesle in so ga z dobro igro prepričljivo premagale. Če posebej so se izkazale v obrambi, tako da jim je bil nasprotnik enakovreden samo do polovice prvega seta. »Ekipa je iz tekme v tekmo rasla. Če bo ostala postava nespremenjena, lahko že v prihodnji sezoni cilja na višja mesta v ligi. V primerjavi s preteklimi sezonami je bilo tudi vzdušje v ekipi zelo dobro in pristop igralk do ekipe odgovoren in resen, tako da smo lahko povsem zadovoljni,« je mnenje Kontovelove odbornice Jane Ban ob zaključku sezone. Killjoy - Breg 3:0 (15:7, 15:7,15:0) BREG: D. in M. Zeriali, Sturman, S. Sancin, Družina, U. in I. Pethrosso, Laurica, N. Canziani. V zadnji tekmi so Brežanke popolnoma razočarale. Od samega začetka tekma ni obetala prav veliko, saj so Brežanke igrale nezbrano in nenatančno. Killjoy pa je pokazal precejšnjo borbenost. V vseh treh setih je brez težav nadigral Brežanke, le v prvem setu so naša dekleta reagirala do izida 7:7, nakar so zaradi netočnosti v organizaciji igre pustile set nasprotnicam. V nadaljevanju je bilo še slabše. Za poraz so Brežanke same krive, ker premalo in neredno trenirajo. (Lela) Ostah izid 14. kola: Virtus -Juha 3:0. Končni vršni red: Bor 28, SanfAndrea 24, Killjoy 18, Breg in Kontovel 14, Virtus 8, Pallavolo TS 6, Juha 0. r ODBOJKA / NARAŠCAJNICE ATLETIKA Sloga 1. finalist Sloga - Altura 3:0 (15:9,15:12,15.11) SLOGA: Calligaris, Coretti, Hrovatin, Mau-rel, Simeone, Udovič, Žagar. Slogašicam je sinoči uspelo, da so na drugi polfinalni tekmi prvenstva naraščajnic obrnile situacijo v svojo korist, saj so po zelo lepi in raz-burljivi tekmi premagale Alturo z 3:0 in si tako priborile nastop v finalu za 1. mesto. Tekma je bila skrajno napeta in je trajala kar poldrugo uro. Igralke obeh ekip so se zavedale pomembnosti srečanja, saj se je že prvo končalo s tesno razliko v korist Alture. Sloga je začela izredno zbrano in je z odlično obrambo izničila vse napade svojih nasprotnic. V drugem setu je odlično delovala obramba Alture, akcije so si sledile kot na tekočem traku, in pri izidu 7:5 za Slogo je bilo potrebnih kar 7 menjav, da se je rezultat premaknil. Po raburlji-vem finišu je spet slavila Sloga, ki je za vstop v finale potrebovala še 13 točk. Po res lepem začetku so naša dekleta povedla z 11:6 a je Altura z odločno reakcijo izenačila in celo prevzela vodstvo. Tu pa je Sloga spet strnila svoje vrste in osvojila zmago. Za ta res lep uspeh zaslužijo pohvalo prav vse igralke še zlasti pa na mreži neustavlijva Martina Coretti, vsestransko dobra Petra Žagar in za svojo dobro igro v obrambi Katy Maurel. Slpgašice se bodo v finalu pomerile z zmagovalcem dvoboja med Kontovelom in Areo Im-mobihare C. Prva tekma med tema ekipama bo že danes v telovadnici šole Rossett, s pričetkom ob 19.45. (Inka) Mocchiut inCostovkh uspešni na Startu V soboto in nedeljo so bili po vseh deželah na sporedu klubska absolutna prvenstva v atletiki, ki so veljala za določitev klubov, ki bodo kasneje nastopih na državnih finalih A, Al in B. Slovenski atletinji Margaret Macchiut in Claudia Coslovich sta v Turinu nastopili za tamkajšnji Sisport Fiat. Macchiutova je kljub težavam s poškodbo kolena, zaradi katere je večkrat prekinila priprave na sezono, na svoji prvi letošnji tekmi zmagala na lOOm z ovirami z dobrim časom 13.78. Zmagala je tudi Coslovicheva, toda s skromnejšim rezultatom 49.46. (A. L.) ROLKANJE / 2. PREIZKUŠNJA V SPINEI ^ Mladina po dveh tekmah v vodstvu za Grand Prix V Spinei je bila v nedeljo 2. preizkušnja za rolkarski Grand prix, na tekmi v ravnini pa so bili tokrat na sporedu ekipni boji na kronometer. Moški so se pomerili na 22, 5 km dolgi progi, ženske na 14, 5, mladi pa so pri fantih in dekletih morali preteci 4, 5 kilometra dolgo progo. Izreden uspeh je v konkurenci najboljših rolkarjev iz Italije dosegla Članska postava Mladine, ki so jo sestavljali David Bogateč, Gianni Kupil in Guido Masiero. Zasedla je namreč prvo mesto s časom 46 minut in 8 sekund. Štiri sekunde za njo je skozi cilj prišla ekipa GS Hartmann iz Trenta, ki je imela v svojih vrstah tudi svetovnega rolkarskega prvaka Al-fia Di Gregoria, tretje mesto pa je osvojil Bassano, ki pa je za Križani zaostal celo minuto. Mladina je nastopila Se z eno moško ekipo (Ivo Lac-chi, Jara Košuta in AljoSa Paulina), ki pa je imela precej smole, saj je Paulina med tekom zlomil palico in izgubil rolko, tako da se je morala ta eki- pa zadovoljiti s 24. mestom med 28 ekipami. Za zmagovalcem je zaostala 12 minut. Se veC smole je imela ženska ekipa v postavi Mateja Bogateč, Mateja Paulina in Kezia D’Incal (GS Ca-stionese), ki je za to priliko tekmovala s Članicama Mladine. Ko so bile na polovici na 2. mestu tik za vodilno ekipo se je Mateji Bogateč zlomila rolka (zaradi slabega asfalta) in so bile prisiljene odstopiti. Izkazali pa so se Lorenze Schirra, Aleksander Tretjak in Eros Sullini, ki so med mlajšimi osvojili 3. mesto za Bassanom in ljubljansko Olimpijo. Med 11 društvi je imel v nedeljo največ uspeha GS Hartmann (223 točk), pred TSK Olimpijo (192) in Mladino (156), medtem ko na skupni lestvici po dveh preizkušnjah vodi Mladina pred Olimpijo in Hartman-nom. Tretja preizkušnja za Grand Prix pa bo to nedeljo po kraskih cestah v organizaciji SD Mladina, prireditev bodo uradno predstavili danes v Križu. KOLESARSTVO Več uspešnih nastopov Adrijinih tekmovalcev V Pordenonu in na kronometr v Briščah - Lonjerci prvi ekipno Konec tedna so tekmovalci kolesarskega kluba Adria uspešno nastopili na veC dirkah. V sklopu dirke po Pordenonu (Giro di Pordenone) so se v prvi etapi veselili Ovnove uvrstitve na Četrto in Povirko-ve na peto mesto. Naslednji dve etapi bosta v okolici Pordenona prihodnjo soboto. Lep uspeh so kolesarji KK Adria dosegli na nedeljskem kronometru po Krasu, š startom in ciljem v BriSCah. V mladinski kategoriji se je na četrto mesto prebil Marko Cuk, ki se sicer ukvarja z gorskim kolesarstvom, a je tokrat uspešno nastopil tudi na cestni progi. Posebno pohvalne so uvrstitve Uroša Ovna, Davida Škabarja in Stefana Carli j a na drugo, tretje in peto mesto v mlajši cikloamaterski kategoriji. Slednja dva sta prvič nastopila v vožnji na kronometer, zato so ti rezultati res spodbudni. Aleksander Rojc je med seniorji, kjer je nastopilo največ tekmovalcev, dosegel 8. mesto, med veterani pa je bil Alberto Peretti tretji. Janez Zakotnik, MihoviloviC in Tone Kunaver so imeli na Startu težave zaradi vetra, a vseeno so v svoji kategoriji dosegli tretje, Četrto in osmo mesto. Med najstarejšimi pa je poseben uspeh žel drugouvrščeni Jože Hafner, Bruno Visintin in Giorgio Schneider pa sta si priborila 11. oz. 15. mesto. Kolesarji so v klub odnesli ekipno zmago, ki jo je dopolnila Se dobra uvrstitev Davida Leniše na dirki z gorskimi kolesi po breških stezah. (JPC) " , ' | FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Obvestila SK BRDINA vabi vse elane na 4. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo 16. maja, v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana). Prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30. SD MLADINA vabi vse, ki bi se radi spoznali z rolkanjem, v dom A. Sirka v Križ ob ponedeljkih in Četrtkih ob 16.45. Totocalcio Atolanta - Roma IX Cagliari - Fiorentina XI Inter - Reggiana 1 Juventus - Piacenza 1 Lazio-Napeli 1X2 Parma - Milan 2 Perugia - Bologna 1 Udinese - Verona IX Vicenza - Sampdoria 1X2 Castelsangro - Torino X Cremonese - Palermo 1 Pro sesto - Pro Patria X Arezzo - Livorno 12 BTP BUONI DEL TESORO POLTENNALT S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Triletne obveznice se koristijo s 15. majem 1997 in zapadejo 15. maja 2000; petletne obveznice se koristijo s 1. marcem 1997 in zapadejo 1. marca 2002. ■ Triletne obveznice nudijo letno 6% bruto obresti; petletne 6,25%. Obresti so izplačljive dvakrat letno 15. novembra in 15. maja za triletne ter 1. septembra in 1. marca za petletne za vsako leto trajanja posojila. ■ Dohodki vrednostnih papirjev, za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,5%. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia, pri bančnih zavodih in drugih pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 15. maja. ■ Obveznice BTP se koristijo s 15. majem 1997 za triletne obveznice in s 1. marcem 1997 za petletne. Ob vplačilu (20. maja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka z dne 9.7.1992 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic). ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. TRST Kulturni dom Danes, 14. t. m., ob 16. uri (red G) »Gledališče skozi Cas«. Sestavil in zrežiral Boris Kobal. V soboto, 17. t. m., ob 10.30 (za Sole): J. in W. Grimm »Palček«. Režija Marko Sosič. SSG gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji danes, 14. t. m., ob 20.30, jutri, 15. t. m., ob 10.00 in ob 20.30, v petek, 16. t. m., ob 20.30 ter v soboto, 17. t. m., ob 20.30 v Novi Gorici. Gledališče Rossetti - TS Festival Danes, 14. t. m., ob 21. uri v gledališču dei Fabbri »Solo per amore« Carla Evengalista in Luče Di Fulvio; ob 21. uri v Kulturnem domu »Musiča e figure«, koncert scenskih glasb Germana Mazzocchettija; ob 23.30 v Kulturnem domu »Le due sorelle« Alberta Bas-settija. Za abonente stalnega gledališča je vstop prost. V teku je predprodaja vstopnic za predstavo Stalnega gledališča F-JK »Irma la dolce«,, ki bo na sporedu od 28. maja do 8. junija. GORICA Kulturni dom V soboto, 17. t. m.,ob 21. uri gledališka predstava - prireja La Giara. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 17. t. m., ob 20.30 gledališča predstava v organizaciji Skupnosti Italijanov Piran »Giuseppe Tartini«. Gostuje skupina Ex Allievi del Toti z Goldonijevo komedijo »I rusteghi«. Režija Bruno Cappelletti. LJUBLJANA Cankarjev dom Evropski mesec kulture: jutri, 15. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani otvoritvena slovesnost s Slovensko filharmonijo, Laibach in akademskim pevskim zborom Tone TomSiC. V petek, 16. t. m., od 17. do 18. ure pet obiskovalcev mimo improvizacijskih skupin in skozi elektroskustiCni predor; ob 18. uri v Štihovi dvorani koncert sodobne glasbe; ob 22.15 v Kosovelovi dvorani recital svetovno uveljavljenih umetnikov; ob 20. uri za zeleni abonma bo v Gallusovi dvorani nastopil Simfonični orkester RTV Slovenije, Slovenski komorni zbor in zbor Consortium musi-cum. V soboto, 17. t. m., ob 20. uri v veliki sprejemni dvorani tradicionalni dobrodelni ples Lions clubov. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JUL1JSKA KRAJINA GORICA Kulturni dom - Gorica Kinema: jutri, 15. t. m., ob 20.45 film »Ko smo bili kralji«, Leon Gast (USA), najboljši dokumentarni film Oscar ’97. Danes, 14. t. m., ob 20.30 »Srečanje z avtorji« Gost bo Niko KavCiC in njegova knjiga »Pot v osamosvojitev«. Avtorja bo predstavil prof. Jože Pirjevec. KOROŠKA BOPOVUE Pri Cingelcu na Trati: danes, 14. t. m., ob 20. uri premiera »Divji lovec« F.S. Finžgarja. CELOVEC Občinski center Šentrupert: jutri, 15. t. m., ob 10.45 gostovanje lutkovnega gledališča Maribor s »Pekarno Mišmaš« Svetlane Makarovič. TINJE Dom prosvete Sodalitas: jutri, 15. t. m., ob 10. uri dia predavanje o Tuniziji. PLIBERK Posojilnica - Bank: jutri, 15. t. m., ob 20. uri občni zbor SPD Edinost. ŠKOCJAN Kulturna dvorana Kassl: v soboto, 17. t. m., ob 20. uri premiera mladinske gledališke skupine KD Škocjan: V. Grobovšek »Kaj se skriva za velikim trebuhom?«. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Pomladna simfonična sezona 1997 Prvi koncert bo 23. t. m.. Nastopil bo orkester gledališča Verdi s skladbami Schuberta, VVagnerja in von VVeberja. ZGONIK Športno kulturni center V soboto, 17. t. m., ob 21. uri: prvih 10. let ansambla Happy day. SAMATORCA V cerkvi sv. Urha bo v nedeljo, 18. t. m., ob 19. uri koncert komornega zbora Kras pod vodstvom Matjaža Sceka. VeCer prirejata zgoniška župnija in KD Rdeča zvezda. GORICA SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 17. t. m., ob 19.30 »Dobar večer, tu Srednja glazbena škola Pavel Markovec Zagreb«. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 16. t. m., ob 20.30 koncert ciklusa Contaminazioni: nastopil bo ansambel Cle-mencic Consort. NOVA GORICA Na dvorcu Vogrsko bo v ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 nastopili pevci iz Češke »Ma-drigalni kvintet Brno«. AZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna: do 15.5. je na ogled razstava umetnika Zorana Mušica. Urnik: 9-18. Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove. Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«. Sala Albo Pretorio (Trg-Piazza Piccola 3): do 21.5. razstavlja Claudio Cemi-goi. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munari j a »L’ar-te di tutti«. Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«. Galerija - Studio d’arte Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): razstavlja kipar Nane Zava-gno. Sedež letoviSCarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): do 20.5. razstavlja Claudio Cosmini. Palača Costanzi: na ogled je razstava »Chi e di scena... 1982-1992« v sodelovanju z občinskim muzejem C. Schmidi, občinskim muzejem zgodovine in umetnosti in občinskim gledališčem G. Verdi. Pomorska postaja - Dvorana Tiepolo: na ogled je razstava »Geofisica e Geologia Marina in Antartide«. DOLINA V Torkli je na ogled razstava fotografij Maria Magajne »Z Majenco v srcu...«. V Mladinskem krožku je odprta razstava o okrasnih rastlinah uCencev dolinskega didaktičnega ravnateljstva. GORICA Kulturni dom: na ogled je razstava umetnikov Adriana Velussija in Antonia Veroneja. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava Vena Pilona ob 100-letnici rojstva. ARS Galerija: razstavlja Teresa Lendaro. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova 3): do 17.5. je na ogled razstava Franceta Miheliča. Umik: od torka do petka 10-12,14-17, ob sobotah in nedeljah 15.18. KOROŠKA CELOVEC Galerija v mestni hiši do 17.5. je na ogled razstava Oskarja Kokoschka. Deželna galerija: razstavlja Fabio Mauri. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7):'do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. ŽITARA VAS Kulturni dom Kumst: na ogled je etnološka razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«. v RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) BORIS S. popravila TV - VCR antene - SAT Ul. degli Alpini 91 OPČINE ^ Telefon: (040) 214871 J Q RAI 1 6.30 9.35 11.10 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.05 15.55 17.30 18.00 18.10 18.45 19.20 20.35 20.50 22.35 22.55 0.00 0.30 1.00 1.15 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Melba Ruffo in Stefane Ziantoni), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik j Film: Gli schiavi piu for-ti del mondo (pust., It. '64, i. Roger Brovme) Aktualna oddaja: Verde-mattina Dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Tudi vohuni imajo srce (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Nan.: Velika dolina Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, Mauro Serio), risanke Heidi, Aladdin Zorro Dnevnik Aktualne teme: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Carlo Conti) Vreme in dnevnik, šport Variete: La Zingara (vodi Cloris Brosca) Film: II goal del martin pescatore (dram., It. ’96, i. Mara Venier, Luigi Montini, L. De Angelis) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: L’ alba della Repubblica Sottovoce - Potihoma -Nočni pogovori Film: Un’ ora d’ amore (kom., ZDA ’32) F RAI 2 6.40 7.00 8.50 9.15 9.35 10.45 11.00 11.30 13.00 14.00 16.15 16.30 18.15 18.40 19.00 19.50 20.30 20.50 22.30 22.40 23.30 0.30 Variete: Scanzonatissima Variete za najmlajše Nan.: Lassie lo serivo, tu serivi Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perchh? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Tg2 33.11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in Tv (vodi Paolo Limiti) 17.15 Dnevnik Aktualno: La cronaca in diretta - Kronika v živo Dnevnik in šport Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: Hunter Variete: Go-Cart Večerni dnevnik TV film: Oltre 1’ innocen-za (dram., ZDA ’96, i. M: Ironside, J. Grey) Izžrebanje lota Variete: Macao Dnevnik in vreme, knjige, 0.10 Danes v Parlamentu, 0.20 Nočni šport lo serivo, tu serivi mi RAI 3 Jutranji dnevnik Film: Queta e la vita (kom., It. ’54, i. Toto, Aldo Fabrizi) Literarna nagrada Rai educational Dnevnik Rubrika: Telesogni Rai educational: Me-dia/Mente, 11 grillo Deželne vesti, dnevnik, 14.40 Articolo 1, 14.55 Znanstveni dnevnik Športno popoldne, vmes tenis Vremenska napovedr Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Italians cioe italiani, 20.25 Blob Aktualno: Mi manda Raitre (vodi L. Necco) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Mbcer Kviz: Un gioco a mezza-notte Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Variete: Fuori orario Šport: tenis S? RETE 4 %> ITALIA 1 Nad.: Lasciati amare Nan.: Colombo Nad.: Vendetta d’ amore, 10.00 Perla nera 10.30 I due volti deli’ amore. 11.00 Aroma de cafe. 11.45 Milagros, vmes (11.30) dnevnik Kviz: La mota della for- tuna - Kolo sreče Dnevnik Aktualna odd.: Es 1’ es-senza della vita Nad.: Sentieri - Steze Film: 11 grande Caruso (biog., ZDA ’51) Kviz: OK, il prezzo & giu-sto (vodi L Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Glasba: Viva Napoli (vo- di M. Bongiorno) Film: Prova schiacciante (dram., ZDA ’91, i. T. Be- renger, Bob Hoskins) Pregled tiska 9 CANALE5 Na prvi strani, vremenska napoved Dok. oddaja o naravoslovju Galapagos TV film: Sabate, domeni-ca e lunedi (kom., It. '90, i. Sofia Loren, L. De Fi-lippo, L. De Crescenzo) Aktualna odd.: Forum -Sodišče (vodita Rita Dal-la Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Variet: Maurizio Costan-zo Show Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodi C. Parodi) Variete: Tira & molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gene Gnocchi in Tullio Solenghi) Aktualna odd.: Arniči di sera - Prijatelji zvečer Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.30) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: A-Team, 10.15 Ma-gnum P.I., 11.30 Mc Gy-ver 'Aktualno: Planet Odprti studio, 12.25 Šport studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Otroški variete Ciao Ciao Parade in risanke, 14.30 Free Pass Variete: Colpo di fulmine Nan.: Alta marea Variete za najmlajše in risanke, 17.25 L’ allegra fattoria Nan.: Primi baci, 18.00 Karine in Ari Odprti studio in vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch (i. J. Solano, D. Hasselhoff) Variete: Edizione straor-dinaria (vodi E. Papi) Odprti studio Nogomet: Barcellona -Pariš St. Germain (pokal pokalov, finale) Aktualna odd.: Lex - Sto-rie di ordinaria ingiustizia Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Nanizanka: Star Trek # TELE 4 16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nanizanka Presenza industriale Nad.: La ribelle Verde a nord-est Oddaja o živalih Aktualne teme: Zoom II supplemento Nogomet Zoom liiii Film: Le due citta <$> MONTECARLO 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Due come voi Variete: Strogo osebno Film: Femmina contesa Variete: Tappeto volante Aktualno: Check Point Film: Convoy (pust., 78) Film: Getaway (krim., ZDA ’93) 6" Slovenija 1 $T Slovenija 2 Vremenska panorama Euronevvs Euronevvs Tedenski izbor: Svet po- Včeraj, danes, jutri roča, 11.40 Prisluhnimo kKu] Videoring tišini Tedenski izbor: nan. Ve- Nad.: Evropa, naša zgo- sdljska policijska postaja dovina (Fr., 1. del) (19. epizoda) /Ne/znani oder Ciklus filmov Louisa Bu- Nanizanka: Hudson nuela: Ta mraCni pred- ■ Street (ZDA, 6. epizoda) met poželenja Japonska dokumentarna Avstralska dokumentar- : e serija: Življenje na zemlji na nad.: Svet čudes m Studio City [m Poročila Nadaljevanka: Berlin TV igrica: Kolo sreče (po- Alexanderplatz (Nemčija, novitev) r. R.W. Fassbinder, i. G. IKKg Videostrani Lamprecht, H. Schygulla, Tedenski izbor: Letni B. Sukovva, G. John) koncert Big Banda Francoska nanizanka: Iz- Evrosong po Evrosongu zivalci (15. epizoda) Poljudnoznanstvena se- Ameriška nanizanka: rija: Kronika afriških ži- Moesha (i. Brandy vali (11. del) Norvvood, VVilliam Allen EP Videostrani Young, 6. epizoda) Obzornik Razvedrilna oddaja: Ka- Otroški program: kviz raoke Male sive celice Domače obrti na sloven- Po Sloveniji skem: Umetne rože TV prodaja Odbojka: Slovenija - Špa- TV igrica: Kolo sreče nija (kvalifikacije za EP, Včeraj, danes, jutri moški) Risanka Nogomet: Barcelona - Pa- Dnevnik, vreme riš St. Germain (finale Šport pokala pokalov) Drama: Bratovska ljube- Včeraj, danes, jutri zen (Škotska, A. Reid, i. Plesna oddaja: Solo (VVil- T. D. Burn, Russel Burn) liam Frosythe) Parlamentarna križpotja Koncert Simfonikov RTV Ig Včeraj, danes, jutri Slovenija: Kumar, Bartok m* Odmevi, vreme Tok Noč Tok - TNT Šport Domače obrti na sloven- Nan.: Posadka (ZDA, 13. epizoda) skem: Umetne rože Film: Vrata noči (Fr. '46, r. M. Čarne, i. P. Bras- seur, S. Reggiani, Y. Montand, N. Nattier) Videoring Videostrani @5 Koper 15.00 16.00 16.30 17.00 17.20 18.00 18.45 19.00 19.25 20.00 20.25 22.15 22.30 Euronevvs Alpe Jadran Pogovorimo se... Potovanje z Internetom (avtor Sergio Premru) Vesolje je... Program v slovenskem jeziku: Zgabucin Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Risanke: Baba Malu Sredozemlje Nogomet (pokal pokalov, finale) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Piranski glasbeni večeri "\ Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci: 7,50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 9.45 Izberite pesmico; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.00 Medigra; 21.05 zunanjepolitični feljton; 21.25 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Moped show; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, Šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.00 Hip-hop; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Z A. Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mojo blues. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov, koncertov; 20.00 Radio-teka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7,30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu primorske občine; 8,45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovori na rešeto; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; Pesem tedna, 16.45 Inforfnativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zbavno glasb. odd. z gostom; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK; 0.00 Nočni pr. RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin- gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.015 Fono-rizzante!8.15 O manjšinah; 19.30 Šport. Radio Trst A 8.00,10.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Duh Velikih jezer (A. Rebula, 5. del); 9.40 Spoznavajmo svet živali; 10.30 Inter-mezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zboria; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovenci za danes: Marjan Eiletzr; 18.30 Glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-9.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Srečanje mladinskih zborov Ledince. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG X X SREZ 16 Sreda, 14. maja 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.21. Dolžina dneva 14.40. Luna vzide ob 12.49 in zatone ob 2.06. ■JF PLIMOVANJE Danes: ob 9.34 najnižje -23 cm, ob 18.15 najvišje 23 cm. Jutri: ob 2.01 najnižje -4 cm, ob 4.52 najvišje -3 cm, ob 11.14 najnižje -20 cm, ob 18.56 najvišje 28 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,3 stopinje. BIOPROGNOZA Vreme bo na splošno počutje in razpoloženje ljudi vplivalo ugodno in zvpobudno. [Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH 0C 500 m............26 1000 m.............21 1500 m.............16 2000 m............11 2500 m ............8 2864 m.............5 O KRANJSKA GORA 8/22 TR2,C 9/25 O KRANJ OVIDEM 13/27 ^.N. GORICA GORICA Q 13/27 O _ POSTOJNA UMAG POREČ PAZIN 0 . O LJUBLJANA 12/26 n. MESTO SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Tornado »zakorakal« v floridski Miami VVASHINGTON - Vrtinčasti vihar tornado je prešel floridski Miami, pri tem je ruval drevesa in električne drogove, poškodoval številne avtomobile in odkrival strehe, ni pa povzročil žrtev in le omejeno število lažje ranjenih. Pojav vrtinčastega viharja je v večjih floridskih mestih prava redkost, ker v glavnem prizadenejo izključno podeželje. Tokrat pa je tornado »zakorakal« proti mestnemu središču, potem ko je prešel pristanišče in oplazil poslovni del floridskega glavnega mesta. Seveda pa je bil »mestni« tornado šibkejši kot so »podeželjski«, gmotna škoda pa je vseeno precejšnja. Trenutke panike so doživeli predvsem potniki in posadka airbusa A-300, ki je prav tedaj pristajal na miamskem letališču. Več potnikov je bilo ranjenih, a nihče hujše. (Telefoto AP) Rešili bodo prvo podmornico na parni motor surgam, ki je leta 1880 potonila na odprtem morju blizu Walesa. Podmornica s tremi elani posadke je potonila tri mesece po zgraditvi, njen natančen položaj pa so odkrili pred dvema letoma, ko se je del razbitine zapletel v ribiško mrežo. (STA/APP) Pomela: nič več seks bomba LOS ANGELES - Zvezda televizijske serije Obalna straža Pamela Lee Anderson se zagovarja pred sodiščem, ker je zavrnila vlogo v filmu "Hello, she lied", ca, je poudarila, da želi spremeniti svoj imidž seks bombe in da se želi uveljaviti kot resna igralka. Pred sodiščem se je tudi zagovarjala, da zaradi slabih izkušenj pri snemanju seksualnih prizorov v prejšnjem filmu ne želi več igrati v podobnih priozorih, zavrnila pa je tudi prizor v bikiniju zaradi "poceni zabave". Lee Andersonova je še pojasnila, da je bila v prejšnjem filmu Skip Tracer popraskana in da je dobila tudi nekaj udarcev. (STA/Hina) Kraljevi medvedek v novih rokah K0BENHAVN - Na dražbi v danskem mestu Lyngby so za 250 tisoč danskih kron (oziroma skoraj 39.000 ameriških dolarjev) prodali plišatega medvedka nekdanjega danskega kralja Frederika IX, očeta kraljice Margarete. Medvedka je kupil anonimni kupec, ki ga je nato podaril organizaciji za pomoč otrokom. Kraljev medvedek je star skoraj sto let, Frederik pa ga je dobil od svoje mame, kraljice Aleksandrine. (STA/Hina) Sloni se umikajo vojnam KAMPALA - Časnik New Vision je poročal, da so v ugandskem nacionalnem parku Queen Elizabeth zabeležili zanimiv pojav vračanja slonov. Približno 400 slonov, ki so pred dvajsetimi leti po začetku oboroženih spopadov v Ugandi zbežali iz nacionalnega parka, se od ■ • • - = " - • - ---•-! - ka- tam izbruhnili silovitejši spopadi. (STA/Hina) Sestanek na "vrhu" plešastih FONTAINELEAU - V mestu Fontainbleau južno od Pariza je bilo konec tedna srečanje Mednarodne zveze plešcev na "najvišji ravni". Za predsednika zveze so izbrali Henrija Braya, ki je povsem plešast že od svojega 17. leta. Zvezo so ustanovili, da bi pomagali vsem plešastim pri spopadu s kompleksom, ker nimajo las ali pa jih imajo zelo malo. V nedeljo so več moških in fantov z vsega sveta v zvezo uvedli s posebnim ritualom: novinci so morali nad bilijardsko kroglo priseči, da ne bodo storili nič za rast las, simbolično pa so jim podarili glavnik. (STA/AFP) Vzvratno štetje za izstrelitev vesoljskega trajekta Atlantis CAPE CANAVERAL - V ponedeljek ob 5. uri po srednjeevropskem času se je začelo odštevanje pred izstrelitvijo ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis. Atlantis se bo tokrat že šestič združil z rusko orbitalno znanstveno postajpo Mir. Odštevanje se je začelo pri času T -43 ur. Odštevanje vključuje tudi običajni premor med odštevanjem, ki znaša tokrat 34 ur in sedem minut. Izstrelitveno okno bo trajalo približno sedem minut. Natančen čas izstrelitve bodo lahko sporočili približno 90 minut pred izstrelitvijo. Pred tem bodo kar se da natančno določili položaj Mira v vesolju. Zaradi kratkega izstrelitvenega okna so tokrat dodali 30 minut premora k običajnim desetim minutam premora ob času T - 9 minut. Se 24. aprila so raketoplan prepeljali na izstrelitveno rampo 39A. Polnjenje s tekočim gorivom se bo začelo deset ur pred izstrelitvijo, ki bo v četrtek, 15. maja, približno ob 10.07 po srednjeevropskem času. Sedemčlansko mednarodno posadko Atlantisa sestavljajo vesoljci ameriške, evropske in ruske vesoljske agencije (na sliki Francoz Clervoy in ka- pitan Američan Prevort). Tokrat bo 5 shuttlom prvič poletela ruska kozmo-navtka. To je Jelena Kondakova, žena kozmonavta Valerija Rjumina. Kondakova ima ruski ženski rekord v dolžini poletov. V vesolju je bila šest mesecev. Ena od nalog odprave je tudi zamenjava stalnega vesoljca Nase v postaji Mir. Ameriški in hkrati britanski državljan Michael Foale, bo v postaji zamenjal dosedanjega, četrtega, ameriškega raziskovalca v Miru, vesoljca slovenskega rodu, Jerryja Linengerja. Linenger bo sredi naslednjega tedna postavil nov ameriški rekord v dolžini nepretrganega bivanja v breztežnostnem stanju za moške. Dosedanji rekord je znašal 128 dni. Linenger je v več pogovorih za medije na Zemlji izjavil, da je življenje v postaji varno. V postaji je doživel manjši požar, okvaro naprav za nastajanje kisika, iztekanje 1, 6 1 hladilne tekočine in okvaro naprave za odstranjevanje ogljikovega dioksida. Foale pa je povedal, da se bolj, kot nekajmesečnega bivanja v orbitalni postaji, boji četrtkove izstrelitve s space shuttlom. (STA)