Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
/t Miti prejeman:
sa
»•Io leto naprej 26 K — h
BI leta > 18 » — » rt » » 6 » 50 > ■esec » 2»20»
V sprsvnlitvii prejeman: za
salo leto naprej 20 K — h pel leta » 10 » — > »•trt > , 6 „ — » 1 » 70 »
Ba poSiljanjenadom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naroinlns In Insersts sprejema upravnlštvs v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. i.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme*
niSkih ulicah St. 2, I., 17
Izhaja vsak dar ,izvzem*l nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 170.
V Ljubljani, v soboto, 25. julija 1908.
Letnik XXXI.
Sramota slovenskega naroda.
Čista sije Leonova podoba iz večnega zora v naše duše. Z ljubeznijo se spominjamo mi katoličani nepozabnega sv. očeta, s spoštovanjem se klanjajo Leonovemu spominu drugoverci. Ob truplu Leonovem — kakor je dejal v ogrski državni zbornici predsednik grof Apponyi — stoje v žalosti katoličani in nekatoličani. Ž njim je katoliška cerkev izgubila najodličnejšega papeža, ki je kdaj sedel na prestolu svetega Petra. Leon XIII. je vodil katoličane iz kritičnih položajev do triumfov, bil je mož, ki je dokazal, da nam nad bodočnostjo katoliške cerkve ni obupati. A tudi oni, ki imajo drug svetovni nazor, so globoko pretreseni ob njegovi smrti. Ves omikani svet žaluje za Leonom XIII! Bilo je veliko to življenje — ki se je končalo s tolikimi triumfi!
Ves omikani svet žaluje za Leonom XIII.! Ne! Iz lista naše slovenske „inteligence" se .ne čuje žalost. Tu je nekaj fraz zaradi lepšega; a sicer meče list zoper velikega Leona grde klevete. Fri-volno piše o Leonu, „da ženske niso marale zanj", kleveta, da je bil »nasprotnik kulture", da je „zahteval, da znanost ne sme iskati gole in čiste resnice", sumniči, da se je le delal prijatelja cesarju, in govori o „streli zoper cesarja", psuje, da je ljubil Slovane le „v besedah" in da je »odstavil" sv. Cirila in Metoda, itd. itd. —
Slovenci smo majhen narod. Pravijo, da smo „narodič", če nam sploh še gre to ime. Slovenci smo kmetiški narod. Ne moremo se ponašati z mogočno rodno aristokracijo, s krvnim plemstvom, ne z aristokracijo kapitala. Ponašati bi se mogli le z aristokracijo duhainsrca. V srcu našega ljudstva so plemenite kali, izšlo je iz našega ljudstva nemalo plemenitih mož. In le z m o č j o duha in srca se more povspeti naš narod, da bo spoštovan in upoštevan v omi-
kanem svetu. A kako naj bo spoštovan in upoštevan, če bo nosila naša inteligenca na čelu znak sirovine in podlosti? In ali se ji ne bo vtisnil na čelo ta znak, če bo nje list glasilo podlosti in sirovosti?
Sramota! Turški sultan je s sočutjem slišal o bolezni Leonovi, ruski car mu je prisrčno želel zdravja; pruski Viljem je izrazil odkrito sočutje na težki izgubi, ki je zadela katoliško cerkev s smrtjo Leona, in je dejal, da bo ohranil .Lep^u zvest spomin; v New Zorku plapola ^mestne hiše črna zastava — a glasilo inteligence slovenskega katoliškega naroda kleveta mrtvega Leona! Ali ni to sirovost in podlost? Ali ni to sramota za slovenski narod ?
Ves omikani svet žaluje za Leonom XIII., je dejal grof Apponyi. Ali bodo šteli Slovence med omikane narode, če celo svečana resnoba smrti enega največjih mož vzbuja v zastopnikih slovenske inteligence le frivolnost, le klevete, le posmeh ?
Liberalizem — to je gnusen tvor, to je gnojno ule na organizmu slovenskega naroda. Dokler ne iztisnemo tega ulesa, ni mogoč v slovenskem narodu krepek razvoj in zdrav napredek! Liberalizem zastruplja življenske sokove v našem narodu, in kjer ni zdravih sokov, ni zdravega, čvrstega življenja! Doklej bodo še zanašali in sadili na poljane slovenskega ljudstva strupeno zel liberalizma? Ali slovenska inteligenca res ne uvidi, kam jo tira klika, ki ima na Slovenskem v zakupu liberalizem ? Ali res ne uvidi, da širi pod frazo liberalizma le sirovost, le podlost? Ali res ne uvidi, da Slovenski Narod" že davno ni več glasilo svobodne misli, ampak le glasilo sirovosti in podlosti?
To je gotovo, če inteligenca tega ne uvidi, bo šlo slovensko ljudstvo preko nje! Mi to zelo obžalujemo. Zakaj škoda toliko sile, ki bi je lahko razvil slovenski narod, ko bi bili vsi edini, ko bi delali vsi zložno za narodni prospeh, za pravi napredek, za pravo kulturo slovenskega naroda! A če
tako imenovana slovenska inteligenca tega noče uvideti, pač ne ostane ljudstvu drugega nego li, da stopa preko nje dalje za jasnimi cilji krščanske p r o -svete! Če omaga na poti, bo zadelo pro-kletstvo le tiste malovredne sinove, ki so izšliiz naroda, a niso živeli za narod, ki niso naroda dvigali, ampak le širili med njim sirovost in podlost!
Svet o Leonu Mil.
Malo je oseb, o katerih bi bila sodba časopisja tako soglasna, kakor je ravno o Leonu XIII. Vsi listi izvzemši le najnižje in najpodleiše, kakor je postavimo pri nas »Slovenski Narod" — slavijo velikanske zasluge, ki si jih je stekel veliki Leon za človeštvo.
Najbolj je seveda zanimivo, kaj pišejo a mrtvem papežu laški listi. V podlistku smo že nekaj o tem omenili, tu pa naj sledi še natančnejši pregled. Rimski listi prirejajo posebne izdaje. Izmed liberalnih časnikov sta izšla »Tribuna« in » G i o r-nale d' 11 a 1 i a " vžalni obliki. Vsi so prinesli sliko Leonovo in njegov življenjepis. »Tribuna" pravi, da je oseba papeževa postala sveta po svoji čistosti in plemenitosti. Nadalje govori o njem kot o papežu in pravi, da predno to stori, prikloni tudi ona svoje koleno v spoštovanju pred mrzlim čelom, kjer je bivala nekdaj tako viijoka učenost, tako velika krepost. (V »Naredi« se bere vse kaj drugega Op. ured.) » 11 a 1 i e « pravi, da je bilo vladanje Leona XIII. slavno. »Popolo Romano« po-vdarja, da se je Laon trudil spraviti Petrovo stolico v prijateljske odnošaje z državami, kar se mu je tudi posrečilo.
Vse angleško časopisje govori jako spoštljivo o umrlem papežu. „ D a i 1 y Chronicle" pravi, da je bilo papeštvo ob smrti Pijevi tako omajano, da se je »splošno« (!) pričakovalo njegovega konca; Leon XIII. pa da je je zopet krepko utrdil. Slavi ga kot diplomata, državnika in kot prijatelja delavskih slojev. »Morning Post" tudi primerja zadnja dva papeža in pravi, da je bil Pij IX. sicer občudovanja vreden in pobožen duhovnik, a slab vladar; Leona XIII. pa imenuje velikega diplomata, ki je dobro poznal svet in ki je bil dovolj previden, da vkljub temu, da ni pripoznal novega reda v Italiji, ni pričel z njo novega boja. »Daily Ne\vs« raz-
motrivajo v nekaterih stavkih razmerje umrlega papeža do Anglije in pravijo: »Leon XIII. je bil posebno naklonjen Angliji. Sprejemal je romarje onega naroda, ki se je vedno stanovitno ustavljal njegovi avtoriteti, z odkrito prisrčnostjo. Zgodovina bo slavila Leona XIII. kot enega največjih papežev in najponižnejših kristijanov.«
Ravno tako izraža francosko časopisje občudovanje nad osebo Leona XIII. Tako piše »Le Journal«: »Leon XIII. je znal z modro roko poravnati nasprotstva, ko bi morda kdo drugi provzročil krizo. On ni bil niti strasten, niti trdovraten, ni slepo služil praznim formulam, pozdravljal je novo republiko in poslušal tožbo vznemirjene demokracije.«
Bivši francoski zunanji minister liano-taux priobčuje v »Le Journalu«, da se je Gambetta ob izvolitvi Leonovi izrazil: »Novi papež bo postopal, kakor njegov prednik in ne bo zavrgel njegovih tradicij; toda delovanje njegovo bo večje važnosti, ko njegovi govori, in ako ne bo prezgodaj umrl, smemo pričakovati, da se pamet združi s cerkvijo . . . Leon XIII je svet oportunist.« »Dolgo vladanje Leona XIII.«,pravi, »kaže, kako se je to prerokovanje uresničilo.« » G a u -1 o i s « piše: »Leon je spoznal, da moderna družba, ki jo je rodila revolucija, ni vedno sovražnica cerkve.« Drumont piše v » L i -bre Parole«: »Leon je bil eden onih občudovanja vrednih starčkov, ki so, kakor Bismarck in Gladstone, moralično vladali svet « » S o 1 e i 1 « pravi: »Leon je zelo ljubil Francijo; naši deželi je bil naklonjen ko oče.«
Soglasna je sodba avstrijskega-nemške-ga časopisja o Leonu XIII. Glejmo, kaj piSe »O s t d e u t s c h e Rundschau": „Ne da bi bili privrženci papeštva in to posebno ne onega, ki temelji na koncilskih sklepih L 1870, moramo priznati, da je bil Leon XIII. mož vseobsežnega duha. Z ozirom na vspehe se lahko primerja z največjimi papeži: z Leonom 1., Velikim Gregorjem VII. svetim. Ako je papeštvo pod njim po tolikih nevspehih njegovega prednika prišlo do veljave, ki jo občudujejo vsi oni, ki se spominjajo one dobe nazaj, je to le zasluga velikega njegovega duha.«
»W i e n e r Zeitung« pravi, da je bil Leon vladar črez duhove, in da je vladal vedno v duhu krščanske miroljubnosti, spravljivosti in milobe. Slabo telo jo nosilo v sebi dušo polno moči in plemenitosti, okrbel ni samo za utrjenje vere, ampak
LISTEK.
Časniški glasovi o Leonu XIII.
Kadar pišemo o časniških glasovih o Leonu XIII., ali o časniških glasovih o komurkoli, ne Bmemo prezreti najvažnejšega svetovnega lista, našega »Slov. Naroda«. Kakor vedno, tako je tudi to pot zadel edino on pravo. Vsi listi, kateri kaj veljajo, so njegovih mislij. V četrtek se haha: »V obče se sodi papež tako, kakor smo mi o njem pisali na dan njegove smrti.«
Kako pa je pisal o njem takrat „S!ov. Narod"? Bil je, kot navadno, zelo gostobeseden. Razdelil je svojo gostobesednost v poglavja, katerim je dal posebne nadpise. Pod nadpisom »bkof in kardinal« opisuje Leona XIII. tako, kot bi bil dvorezen nož, pravi, da ga je tako imenoval bivši italijanski minister Minghetti. Seve pristavlja, da ta mož dokazov za svojo trditev ni spravil na dan, ali »Slov. Narod" vendar ni čisto prepričan, da bi dolžitev ne bila brez podlage, ker pravi: »če je to resnično, kaže itd.« Pod zaglavjem „V duhu tradicije" piše »Sl. Narod«, da je znal umrli papež pridobiti fazne vlade, in pristavlja: „Če je to na
srečo narodov in kulture, je seveda drugo vprašanje«. V oddelku »Politični organizator« popisuje liberalno glasilo papeža kot organizatorja »klerikalizma", in dokazuje, da je to delo v nasprotju z »moderno kulturo". Potem pride posebno poglavje z naslovom: »Nasprotnik moderne kulture". Tu se norčuje list iz Leona XIII., češ, da se je upiral »vsaki najmanjši reformaciji v cerkvi, pač pa poslal svoj blagoslov — Leonu Taxilu«. Tudi pod naslovom »Delavski papež« ne hvali liberalno glasilo papeža, češ, da vsa krščanska delavska organizacija »ima samo namen povečati papeževo politično oblast«. V oddelku »Prijatelj Slovanov« skuša „S1. Narod" dokazati, da je Leon bil naš nasprotnik.
Tako torej sodi o Leonu naš »Sl. Nar.« Tako ga zdeluje. Kako pa pišejo o njem drugi listi? Najprej italijanski. »Tribuna« pravi, da se mora vsakdo uklanjali Leonovi veliki modrosti in čednosti. »Popolo Romano« dokazuje, da so je Leonu posrečilo napraviti harmonijo med papeštvom in državami. i_elo socialistični »Avanti« pravi, da zapušča Bmrtno truplo papeža brez zaničevanja.
Tudi nemški protestantski časopisi hvalijo Leona, na čeld jim »NorddeutHohe All-gemeine Zeitung«, katera ga proslavlja kot mirovnega papeža.
Izmed židovskih listov omenjamo le naj-večega, »Neue Freie Presse«. Dasi povdarja svoje »moderno«, steiatiško stališče, vender priznava poštenost pspeževega nasprotnega prepričanja. Pravi, da je bil Leon navdan »vom Hochgeliihl des Rechtes und der Pflicht.«
Na vse to pa je izlil svojo kritiko v četrtek »Slov. Narod«. On pravi:
»V obče se sodi papeža tako, kakor smo mi o njem pisali na dan njegove smrti — eni ga sodijo mileje, mnogi ostreje, v bivstvu pa je istega mnenja, kakor smo ga izrazili mi. Tudi italijanski neklerikalni listi pišejo precej v istem smislu, seveda s posebnim ozirom na Leonovo nasprotstvo proti združeni Italiji. Najnedostojnejše se vede dunajsko časopisje. Niti klerikalni listi ne uganjajo takega humbuga, kakor ti dunajski lažiliberalci «
Kajne, kakor smo ravno videli, ima list s svojo samohvalo in svojim zabavljanjem na »lažiliberalne« liste čisto prav, saj pravi rek: Bescheidenheit ist eine Zier, doch weiter kommt man — ohne ihr. oeveda samo pri »inteligentnikih.«
Leon XIII. — pisatelj in pesnik.
Literarna črtica.
Non omnis moriar I
Horac.
Umrl je veliki papež Leon XIII. in umrl je z njim slaven pisatelj in pesnik. In o Leonu kot pisatelju in pesniku hočemo tu izpregovoriti par besed.
Papež Leon XIII. je za časa svojega vladanja kaj mnogo deloval na leposlovnem polju, kajti njegove mnogobrojne enciklike so povsem znamenite in učene razprave. Večina njih obdelava znanstvena vprašanja iz teologije in filozofije; mnoge pa govore o današnjih zamotanih vprašanjih, o političnih in socialnih. Vse se pa odlikujejo po elegantni obliki, po izvanrednem bogastvu misli in po jasnih besedah. Ne trdimo preveč, ako rečemo, da ni svet bral nobenih enciklik kakega prejšnjega papeža toliko, nego ravno Leonove. Pa so Leonove enciklike povsem drugačne, kakor njegovih prednikov. One ne zanimajo samo teologov, marveč tudi družabne kroge. In mnogo pohvalnih kritik se je čulo o Leonovih enciklikah, sosebno hočemo tu priobčiti besede, koje je izrekel dr. Jodl, profesor filozofije na dunajski univerzi:
tudizapovsdigo znanosti. Se posni rodovi ga bodo slavili kot prenovitelja krščanske znanosti. Bil je pravi oče in učitelj cerkvi, dober pastir in prava apostolska na rava. Milijoni žalujejo ob njegovi smrti.
»F r e m d e n b I a 11« piše : »Občudovanja je vredno njegovo zanimanje za vse oblike človeškega življenja in delovanja, zanimanje izvirajoče iz njegove asoetične osebne priprostosti, dobrohotnosti in ljubeznjivosti. Kdor je enkrat videl to plemenito starikavo postavo, mu to ostane neizbrisno v spominu, kdor je enkrat pogledal v te njegove žive oči, ki so edino dajale telesu živahnost, ta je videl, kaj je plemenito bitje, udano z du-šom in telesom vzvišeni ideji«.
»DeutschesVolksblatt« piše: Sledi njegovega spravljivega in r e f o r -matoričnega delovanja ne bodo izginile. Knez miru je bil Leon in s o c i -jalni reformator, ki je krščansko vero prilagodil modernim razmeram in tako približal ljudstvu.
»Deutsche Z e i t u n g« slavi velikega duha Leonovega in njegov plemenit značaj; Leona bo imenovala povestnica med najslavnejšimi papeži.
»Wiener Morgenseitung« pravi med drugim: »Z Leonom je umrl eden največjih mož, kar jih je kedaj sedelo na stolici sv. Petra, in le težko presojamo danes važnost dogodka, da je izginil ta modri in zmerni papež iz vrvenja časa. Na listih, svetovne zgodovine bo živel večno«.
Soc. dem. list „Arbeiterzeitung« piše: »Leon XIII. ni bil duševni voditelj človeškega rodu, a po nenavadno srečnih ča-sovnih okolnostih je postal najznamenitejša in najveljavnejša oseba tega stoletja. Cerkvi je bil poglavar, kakor ga čistitljivejšega, ponosneje in slavneje vladajočega že več stoletij ni imela.«
V židovsko „'li e i t" piše prof. Jodl o delovanju Leona XIII.: »Ko je umrl Pij IX. 7. februarija 1878, zapustil je papeštvo sicer močno in samozavedno, toda zapustil tudi konflikt med to silo in med drugimi vodilnimi krogi evropske družbe. V četrt stoletja pa je neprestana čuječnost Leonova odstranila to nesporazumljenje, to je pač delo čudovite umetnosti, spretne diplomacije in nevstrašne vstrajnosti.«
Kaj lepo se Leona XIII. spominja „R e i c h s w e h ra in pravi: »Umrl je mož, čegar osebno dostojanstvo se je popolnoma skladalo z dostojanstvom njegove službe. Svojemu nasledniku zapušča cerkev bolj močno in krepko, kakor jo je pa prejel od svojega prednika. Krmar čolna sv. Petra je iel neprestane vspehe." O enoikliki Rerum novarum pravi list: T a enciklika je izmed najimenitnejših naukov rimske cer kve, mejnik v nadaljnem zgodovinskem razvoju ne samo Rima ampak celega sveta." (Učenjakom pri .Narodu", ki taje Leonove socijalne zasluge, so te besede odličnega dunajskega lista kaj lep poduk.)
.Neues Wiener Tagblatt« piše o papežu: Leon XIII. je bil politični papež v pravem pomenu besede. Njegov za cerkev neumorno delavni duh je skušal spraviti v soglasje stolico sv. Petra in svetne države. Skušal je tudi doseči zopet pa-peštvu svetno oblast; čeravno se mu to ni
»S spretno diplomacijo, ki se ne da primerjati, je zamogel Leon ustvarjajoče delovati, cerkveno znanost na novo poživiti* pokazati ji velike apologetične cilje, dati ji glede arhitektonično dovršenega sistema sho-lastike duševno orožje in skoraj nezmotljivo sredstvo v orijentiranju. Da, še več! Tudi v praktičnem političnem življenju naj bo sovražnik pobit s svojim orožjem. Vse zmage modernega pravnega naziranja: prostost tiska, prostost zbirati se, konstitucionelna prostost, volitvena pravica, da celo prostost veroizpo-vedanja, vsi bodo dobra sredstva, somišljenike cerkve politično organizirati, cerkvene nauke in cerkvena naziranja razširjevati ...«
Pa Leon ni samo imeniten in učen latinski prozaist, marveč se more po pravici imenovati »edini sedanji povsem znani latinski pesnik«. Ni sicer prvi naslednik sv. Petra, ki je pesnil; pred Leonom sta bila dva papeža-pesnika, in sicer je znan sveti Damaz kot pesnik, ki je vladal Od 366 do 384, in pa Urban VIII. Od Damazovih pesni j so ohranjeni le kratki nagrobni napisi in spomini, koje je naslovil na razne častite mučenike; druge večje pes nitve religijozne vsebine so se zgubile. Papež Urban VIII. je pa pesnik v sedemnajstem stoletju in se kajkrat imenuje med tedaj živečimi latinskimi pesniki.
Že kot deček je pesnil Joahim Pecci ter pošiljal svoje pesmi iz Viterba domov starišem; svoje učitelje je tudi pozdravljal v latinskih distihih.
posrečile, vendar je dokazal s svojim delovanjem, da more papež tudi tako voditi cerkev prosto in neovirano, da, k največjim zmagoslavljem. Zgodovina bo morala priznati Leonu, da je on zopet dvignil veliko moč papeštva.
Nič manj, kot avstrijski listi, ne občudujejo inozemski delovanja in vapehov Le ona XIII Berolinski listi so mu posvetili dolge nekrologe. »Berliner Tageblatt« začenja z besedami: »Bogato delovanja in nenavadno je bilo življenje, ki je pravkar ugasnilo, življenje tako, kakor je bilo usojeno malo smrtnikom « — »Kreuzzeitung« povdarja, da je bil Leon XIII. velik državnik in ne taji velikih njegovih vapehov; slednjič pa še posebno povdarja, da so ti vspehi posebne važnosti v nekatoliških dtželah. — »Berliner Neueste Nachrichten« pišejo: »Tudi oni, ki v Leonu niso častili namest nika Kristusovega na zemlji, mu ne bodo odrekli visokega spoštovanja.« — » N a t i o -nalzeitung« piše: »Leon XIII in njegov prednik boBta zavzemala v zgodovini prva mesta. Ta dva sta ravno iste važnosti za razvoj cerkve, kot veliki srednjeveški pa peži.«
Tudi list, kakor je socialnodemokrat;čni »V o r w ii r t s «, ki ne priznava osebne avktoritete, slavi umrjega kot enega najod-ličnejših papežev in najspretnejših diplomatov na stolu svetega Petra. Vpliv katoliške cerkve, ki je narasel pod pontfikatom Leona XIII., mu jako imponira. Cerkev se povsodi dviga. »V vseh delih sveta, posebno v Afriki in Kini, delujejo katoliški miaijoni neumorno; toda tudi povsodi v E/ropi se opaža naraščajoči vpliv klerikalizma, sistematično delo za ustanovitev in okrepljenje klerikalne organizacije.« In vse to, pravi list, je zasluga Leonova !
Mej naštetimi časopisi je mnogo Židov Bkega časopisja in vender se klanja Leono vim zaslugam za cerkev, za socialno vpra šanje in za umetnost. Naši liberalni časni karji naj se torej gredo učit k — judom. Razume se, da je b 1 o v a n s k o časopisje, posebno rusko in češko, soglasno v proslav ljanju Leona XIII. kot velikega prijatelja Slovanov. »Narodove« nesramnosti, katere je bruhal 14 dni proti Leonu na smrtni postelji, proti Leonu na mrtvaškem odru in proti papeštvu, pa bomo zbrali in pokazali ljudstvu, da bo liberalizem še bolj zasmrdel in da bo ves narod čutil njegov smrad in g n j u s.
Jfevspeli trgovinskega ministra.
Prvotno na tri dni proračunana pogajanja trgovinskega ministra Cilla z ogrskim ministrom Langom so se včeraj nenadno za-vršila in baron Cill s svojimi spremljevalci se je povrnil na Dunaj. Ministra Bta se dogovorila edino le o izvršilnih naredbah k carinskemu tarifu, VBe drugo je pa ostalo nespremenjeno. Ogri so namreč, kot je bilo pričakovati, izjavili, da ne prično nikaka nova pogajanja. Avstrijski carinski odsek je zahteval prememb glede carine na živino, ječmen, nekatere surovine in vezane knjige, ogrska vlada pa noče o tem nič slišati, češ, ker se je zavezala, da dobi ustavno odobre-
V svojih mladih letih je papež pesnil več v laškem jeziku; sosebno rad je pesnil epigrame, če je le bila prilika. In njegovi epigrami so kratki, jedroviti, karakteristični za sedanje razmere kakor so tudi satiričnega duha. Pozneje je papež pesnil le v latinskem jeziku. "In njegovi ljubljenci — pesniki in pisatelji so bili: Tacit, Ciceron in Salust, Horac, Vergil, Katul in Tibul. K tem je hodil Leon v šolo in pri teh se je učil latinskega jezika. Da, in Leon je obvladal latinski jezik kot nihče drugi, Posnemal pa je Leon v svojih pesnih tudi slavne grške pisatelje in pesnike. V svojih pesnih je papež skozi in skozi humanist, toda znal je, kakor je bilo to težko v mrtvem jeziku, vcepiti svojim proizvodom osebni značaj in jim s tem podati življenje in nekako lahkoto.
Pesništvo je gojil Leon v prostih urah kot dijak, kot škof in pozneje kot papež. Večina njegovih pesmi je odmev njegovih lastnih življenskih dogodkov; pesnil je, ko mu je bilo srce polno vriskajoče radosti in sreče, pesnil je, ko se mu je topilo srce v veliko žalost, in pesnil je v bolezni. Posebno interesantna je njegova pesem „Curri-culum vitae", kojo je naslovil na svojega brata Ježefa. V tej pesmi popisuje pesnik s kratkimi, a jedrnatimi besedami tek svojega življenja ed prvih let do svojega delovanja kot duhovni pastir. Toda naenkrat prekine, spomni se večnosti in poje:
„Kaj govoriš o stvareh, o časteh si, ki so minljive ?
nje prvotnemu načrtu in ker je ogrski carinski odsek že odobril vse postavke. Baron tali torej niti pričeti ni mogel nameravanih obravnav, in mora torej carinski odaek biti uveljavljen tak, kot je sedaj, ali se pa sploh ne uveljavi. Zgodi se seve prvo, ker v naši monarhiji odločujejo v vseh važnejših vprašanjih edino le Madjari.
Appon.vjev nastop proti opoziciji.
Omenili smo že na kratko, da je minulo sredo predsednik ogrske zbornice grof Apponyi z velikim, že davno prej. napovedanim govorom, ki je trajal dobri dve uri. Govornik se je najprej opravičil, da kot predsednik posega v razpravo, ki se ne tiče le strogo internih zadev, ter menil, da bi zaslužil večjo grajo, ker se ni oglasil že preje. Govoriti hoče kot domoljub patriotiškim srcem ter imeti pred seboj le olsče koristi naroda in dežele. Grofa Khuena vladi govornik zaupa popolnoma in jo- hoče podpirati, ker je grof Khuen izjavil, da hoče nadaljevati politiko svojega prednika, in ker se mu zdi pot, ki jo je nastopil ministerski predsednik, edino prava. Szellov poroštveni zakon Apponyju ne povzroči nikake skrbi, ker ga zbornica istotako lahko premeni, kakor ga je sklenila. Napadi na Khuenovo osebo niso utemeljeni in govornik ga more nazvati najbolj zaslužnega ogrskega državnika. Rane, ki jih je dobil Khuen kot ban hrvatski, je le dobil kot zastopnik ogrske državne ideje. — V zadevi armade zahteva Appenyi edino le to, da je v vseh skupnih napravah, torej tudi v armadi dovolj prostora za narodnega duha, sicer pa zahteve vojne uprave nikakor niso pretirane. Vendar pa govornik izjavlja, da bi takoj nastopil pot opozicije, ko bi le slutil, da se v vojnem zakonu v celem obsegu nebovpošte-vala opravičena narodnostna zahteva. V posameznosti ima govornik sedaj le dve zahtevi: pri madjarskih polkih le madjarske častnike ter poraba madjarščine vsaj pri javnih vojaškokazenskih razpravah. — V sklepnem delu svojega govora pa grof Apponyi roti opozicijo, naj ogrskemu parlamentu ne povzroča še novih nevarnosti in mu tako ne podpiše smrtne obsodbe. Govorniku so ministri in vladni poslanci živahno pritrjevali, na opozicijo pa govor ni napravil nikakega posebnega vtisa, ker je vsakdo vedel, da je govor naročila in morda tudi izdelala vlada. Razmere v zbornici se torej nič ne premene in če Khuen sam ne bo imel več sreče pri pogajanjih z vodji opozicije, še dolgo ne bodo zavladale na Ogrskem normalne razmere.
Rekli smo, da Apponyi s svojim govorom opozicije ni pridobil. Sploh pa mnogi menijo, da je bil govor Apponyjev le zvit manever Khuenu na škodo. Poslovnik na Ogrskem določa namreč, da mora predsednik, ako se hoče udeležiti debate o kakem predmetu, zapustiti mesto predsednika ter prepustiti vodstvo razprave podpredsednikoma, in da se ne sme povrniti na mesto predsed nika, dokler traja debata o dotičnem pred mestu. Poznavalci razmer pa trdijo, da je Apponyi govoril ravno sedaj le in ravno zato, da mu v razpravi o programu vlade ne bo trebalo več predsedovati in da je s tem dobil svobodno roke za — intrigiranje svojim namenom v prilog !! — Pa tudi nekatera obstrukcijonistiška glasila pravijo naravnost, da je grof Apponyi le povspešil
stvar opozicije, ker tako glasno in odločno se ni še nikoli in noben člen večine pridružil narodnim zahtevam opozicije glede armade. In ravno zato menijo, da bi bila opozicija brezpametaa, ako bi ©djenjala!
Kdo vlada v katoliški Franciji?
V Franciji divja silovit boj proti vsomu, kar je katoliškega bodisi v cerkvi ali zunaj nje. Vsakdo bi si torej morali misliti, da je ta republika najbslj framasonska dežela na celem svetu. In vendar je izmej 40 milijonov francoskega prebivalstva le 25 000 fra-masonov. In ta peščica ljudi vlada in stra-huje celo dežele^ To je seveda mogoče le tam, kjer ima framasonstvo v rokah prva mest* v deželi. V Franciji imajo ti v rokah vlado in parlament. V Uombeaovem kabinetu, ki ga je osnoval 7. junija 1902, se nahaja mej dvanajstimi ministri ravno osem framasonov, in sicer: Combes notranje zadeve in bogočastje, Valle pravosodje, Rouvier finance, Pelletan mornarico, Dou-mergue naselbine. MougeBt poljedelstvo, Be* rard promet in baje tudi zunanji minister Delcasse. To seveda ni izmišljotina kakega zakotnega lističa, marveč to poročilo prinaša dne 11. aprila 1903 f.amasonska »Union Fraternelle«. Od ostalih ministrov so menda trije tudi framasoni, namreč minister za trgovino Ulot, vojni minister Andreč in baje celo naučni minister v^haumie. Le o ministru za javna dela se trdi z vso gotovostjo, da ni iramason. Razun enega bi bila torej iramasonska vsa vlada katoliške F r a n c i j e. — Pa tudi v parlamentu ni mnogo bolje. Poslanec Aynard je izjavil dne 3. avgusta 1902, da je v obeh zbornicah nad 400 framasonskih poslancev. V takih razmerah pač ni čudno, če so framasoni zunanjih dežela tako zadovoljni, da jim na zborovanjih izrekajo najglobokejšo zahvalo in priznanje.
Bolgarija in Turčija.
Zadnji obestranski izjavi bolgarske in turške vlade, da nobena nima sovražnih namenov ter ne misli na vojsko, nista splošnega položaja prav nič zboljšali. Turčija, kakor tudi Bolgarija nadaljujeta priprave za vojsko in zdi se, da je ta vkljub vsemu posredovanju zunanjih velesil neizogibna. Pravijo sicer, da se sultan v Cirigradu mnogo trudi, da bi bojaželjno stranko, ki na vsak način zahteva vojske z Bolgarijo, pridobil za mir, toda nasprotni tok je premočan, da bi se mu končno ne udal turški sultan sam. Boji se namreč v prvi vrsti za svojo lastno osebo. — A tudi vstaši v Makedoniji ne drže križema rok, in zdi se, d? jih na vsi črti podpira vlada v Bolgariji. Številni komiteji v Makedoniji so preskrbljeni z vsemi potrebščinami za slučaj vojske in že težko pričakujejo vojske, ki jih bo po njih mnenju rešila iz sedanjega neznosnega položaja po posredovanju velesil. Turške oblasti sicer Bilno marljivo preiskujejo hiše takih sumljivih Makedoncev, a najti ne morejo ničesar, ker je dobro preskrbljeno za vse take slučaje. Boris Sarkfjv in čončev - Mihajlovski vodita akcijo neovirano naprej.
Rusko -japonska vojska.
V krogih vzhodno-azijske diplomacije se vedno z večjo gotovostjo napoveduje
Dalje v prilogi L
Bogat in srečen je le, kdor tu krepostno
živi!
Sledi kreposti samo — večer se vdliki bliža — ona te pelje v nebo, pelje v nebeški te raj."
Kot papež je dodejal tej pesni par verzov, v kojih pravi, da je upanje brezbožni-kov zastonj, ki so menili, da s Pijem izumr-jejo papeži. Ne! Pij je umrl — Leon nastopa vlado, oznanujoč svetu sveto pravico.
Kaj rad je papež v svojih pesnih opeval solnčno Italijo, svojo domovino. V močni ljubezni je gorel za njo in prerokoval ji je lepših časov, ko se bode polegli sovražni prepiri in srd odšel iz src in zavladala „poi;abljena" krepost in vse prešinila sveta vera.
Najlepša, najpomenljivejša pa je vsekakor njegeva pesem ob koncu stoletja „Carmen saeculare", kojo je zložil kot 90-letni starček. Pogled upira sivi starček nazaj v preteklo stoletje, vidi krvave umore, razrušene prestole, upore, vojsko zoper Vatikan, brezbožnost vsepovsod, ki hoče naravo spojiti z Bogom in zametuje višji po-četek človeškega rodu in ponižuje človeka do živali. V daljavi pa romajo pobožne trume k grobu prvaka apostolov sv. Petra. K sklepu pa kliče pesnik Zveličarja, naj On vodi ljudstva na boljša pota, naj dodeli miru in da naj eden duh vodi vse kralje, duh božji, da bo en pastir in ena čreda.
In sklepa Leon:
„Končal sem tek svoj, dvakrat devet sem jaz
petletij živel. Ti še peščico daj; ne daj, da bile brezuspešne želje prosečega bi Leona." — Pred dnevi je prinesel »Slovenec" zadnjo pesem pesnika Leona. XIII., pesem pred-smrtnico. Bila je to njega labudja pesem. In zdaj spava smrtno spanje veliki papež Leon XIII., a njegov duh, njegova dela žive med nami in nas navdušujejo in vodijo k
velikemu, vodijo nas k večnim ciljem . . .
* # *
Pred kratkim je izšla lepa amerikanska izdaja Leonovih pesnij; izdal je to zbirko H. T. Henry. Zbirka obsega okoli 70 pesni različnih oblik in različne vsebine in 12 napisov, med temi tudi grobni napis svoji materi. Večina teh pesni je pobožne vsebine, posebno veliko jih je posvečenih nebeški kraljici, Mariji, katero je Leon XIH. sosebno častil, potem sveti družini in patronu Perugije, sv. Herkulanu, in perugijskemu mučeniku sv. Konstanciju.	j
Izdal je v zadnjih dneh zbirko Leonovih pesmi tudi redakter „Kdln. Volkszeitung", dr. B a c h e m. Ko je bil ta konec junija pri papežu v avdijenci, ga je Leon pohvalil vsled krasne izdaje njegovih pesni,., obenem mu je pa tudi zagotovil mnogo svojih še ne natisnjenih pesmi za novo zbirko.
I. Priloga 170. štev. ..Slovenca" dn6 25. juli/ja 1903.|
povstanek vojske mej Rusijo in Japanom. Napetost raste na obeh straneh čudovito naglo, obenem pa tudi Angleži store v polni meri svojo »dolžnost." ko opozarjajo Japonce na vedno bolj rastoči ruski vpliv. V resnici je seveda strah pred prodiranjem Rusov v Indijo, ki opozarja Japonce na tako izredno nevarnost. Ruska politika se pa seve ne zmeni ne za tega in ne za onega kramarja ter prodira dalje na vzhodno azijskih tleh od enega vspeha do druzega. Da bodo do konca septembra ruske čete ostavile Mandžurijo, nato ne mislijo več niti Kitajci sami, pač pa so ti ravno v zadnjih dneh dovolili Rusom gradnjo nove železnice, ki je v strategiškem oziru velike važnosti. V takih razmerah pač ni čudno, če Angleže vedno bolj Bkomina, obenem jim pa strah pred nevarnostjo v Indiji pretresa mozeg. Rubž se seve ne ozirajo ne na desno ne na levo, pred očmi imajo edino le svojo korist. Vojni minister Kuropatkin je trdno prepričan, da je Rusija dovoli pripravljena za vsak sluSaj in lahko zbere napram Japoncem poljubno število vcjaštva. Peterburška »Nov. Vrenja" pa piše: Vojsua z Rusijo bi bila za Japonoe naravnost samomor, vsled česar ne dvomimo, da zmaga na Japonskem miro ljubni element. Rusija svetuje vsakomur, naj napreduje z njo vsporedno, če bs pa kdo celo drzne zastaviti nam pot, vemo, kaj tirja od nas zgodovinska naloga.
Comlbes v Jauirs-ovi službi.
Francoska framazonska vlada se sedaj menda izmej vseh evropskih vlad najbolj peča z razmerami v Vatikanu. Zunanje zadeve v Franciji so sicer v rokah ministra Delcaeseia, o katerem še ni drfinitivno do-gnano, da bi spadal mej tripične brate, toda veliko besedo hoče imeti poleg Combesa le zborniški podpredsednik sccialut J a u r č s. Temu človeku se zdi smrt Leonova za najbolj vmesten čas, ko se mora zunanja politika Francije prilagoditi notranji in pretrgati vse zveze L Rimom. Combes seve popolno pri-trja tem nazorom in je neki celo zapovedal Delcasseju. naj se ne briga več za varstvo interesov francoske republike v prihodnjem konklavu. Radi tega je glasom poročil pariških listov navstal prepir mej Combesom in Delcassejem, ki se pa ni hotel udati Jauresovim zahtevam in hodi raie svojo pot v popolnem sporazumljenju z Rusijo. Zunanji miniBter dobro vč, da so prijateljski odnošaji z Vatikanom republiki v veliko korist.
Iz brzojavk.
K a 11 a y e v naslednik? Poslanik li u r i a n je bil včeraj v avdienci pri cesarju. Tem povodom pravijo dunajski listi, da njegova kandidatura ne bo nikjer zadela ob odpor ter da je Burian za to mesto najsposobnejši, ker je dobro poučen o razmerah v Bosni m Hercegovini. Prvotno je bil določen za naslednika barona C a I i c e. — Ex 1 e x - s t a n j e na Ogrskem. V ponedeljek namerava večina v zbornici staviti predlog, da se takoj prične razprava o indemniteti. S tem bi postala brezpomembna razprava o vladni izjavi. — Trgovinska pogodba s Srbijo bo odpovedana, ker je potekla desetletna doba. — Zarota proti koreanski cesarici. Iz aoeula javljajo, da nameravajo odpustiti in aretirati več ministrov, ker so se zarotili proti življenju cesarice.
Češki gasilci slovenskim gasilcem.
Češki gasilci so poslali slovenskim gasilnim društvom naslednji poziv:
Bratskim društvom prostovoljnih ognjegascev !
Avgusta meseca tega leta poteče 5 0 -letnica gasilnega društva kraljevskega glavnega mesta Prage, zibelke češke požarne brambe splob.
Da bi ta pottebni in v organizaciji slovanskih gasilnih brambovcev edini pojav žel zasluženo pozornost in oceno, sklenilo je mladostno združenje prostovoljne slovanske požarne brambe na shodu v Bohniji v Galiciji, da naj se vrši vsled posebnega pomena tega slučaja, v spomin na njeno ustanovitev in k osveženiu vzajemnosti slovanske v dneh 14., 15. in 16. vel. srpana letošnjega leta prvi občni zbor, spojen s proslavo 501etnice gasilnega dru štva kraljevskega mesta Prage.
Ta znameniti in obetajoči čin, sledo-vani posebno od češke prostovoljne požarne brambe, ki je dala povod k ustanovitvi združenja, dosegel je polno priznanje in oceno v blagohotnem sprejemu pokroviteljstva od strani slavnega občinskega sveta kraljevskega glavnega mesta Prage, in zato vzbuja v najširših krogih najživabnejše zanimanje, katero spremlja opravičeno upanje, da se bode končal prvi občni zbor b popolnim vspehom.
Pripravljamo se na veliko delo. Močnim činom hočemo dokazati vpričo naroda, kaj zamore ljubezen in vnetost za skupno stvar nas vseh, kaj premore trajno prizadevanje,
strogi red in samozatajevanje, kaj premore nepretrgano delo v službah naroda, ki ne hlepi po dobičkariji in po slavi.
Hočemo pokazati, da ideja gasilstva raste in da se mogoči, da se število društvenikov vedno množi in da se ta ideja človekoljubja in ljubezni do bližnjega spaja v harmonično celoto z idejo domoljubja, na rodne zaveBti in slovanstva sploh.
Čutimo to vsi, da narodi slovanski v le tej državi nimajo postlano z rožicami. Ne-prodirne tmine in težki oblaki se vlegajo često na naše narodno ustrojstvo.
In lepše ne bode, dokler narodi slovanski ne bodo poznali sami sebe, dokler Be ne upro sovražniku jednako krutemu, kakor brezobzirnemu.
V tej važnej dobi hočemo pokazati, da je ravno ta ideja vzajemnosti slovanske po gnala ne samo v sokolstvu globoke kore nine, ampak tudi v srcih vseh udov prostovoljnih požarnih bramb slovanskih, da smo navdušeni njeni pristaši in da hočemo smi sel za njo širiti v vseh narodih slovanskih in v vseh slojih teh narodov.
A k prvemu javnemu in slavnemu dokazu teh svojih trudov, v dokaz uspehov in napredovanja našega dela. V a b kliče mo, bratje, na shod v zlato slovansko matko Prago, za vtrditev prijateljske vezi, katera more nadalje tesno združevati vsa prostovoljna gasilna društva slovanskih dežela avstrijske monarhije.
O, ne motite se, bratje, to ni običajno, plitvo, slavnostno podjetje, h kateremu Be pripravljamo, marveč to je delo važno in resnično, delo, s katerim bočemo pokazati, koliko odkritih, vnetih in požrtvovalnih sinov ima ideja slovanske vzajemnosti v prostovoljnem slovanskem gasilstvu.
O pridite, dragi bratje, prijatelji od gorečega Juga slovanskega, s krajev sneže nega Triglava, od bregov sinjega Jadranskega morja in iz pokrajin hladne Save in Drave.
Pridite vsi in mi Vas privijemo v svoje razgreto naročje, kakor rodne brate, kakor sinove ene velike naše Slavije, blagoslavljajoče krasni preporod slovanskega po-bratimstva.
O pridite ! K svojim pridete in kakor od svojih bodete pozdravljeni.
Matka Praga Vas sprejme v odprto naročje, ta zlat«, slovanska Praga, katera je bila in je ognjišče našega narodnega življenja.
Združenje prostovoljne požarne brambe slovanske: M. U. Dr. L u d. C w i k 1 i c e r , starosta.
Rudoll Gudrich, tajnik.
Deželna osrednja gasilna jed-nota kraljevine Češke v Ho-r a ž o v i c i h :
M. M a y e r , starosta.
A. L. S e i d 1 , tajnik.
Spored
prvega gasilnega zbora prostovoljnih slovanskih gasilnih društev, spojenega s proslavo 501etnice gasilnega društva kr. stol. mesta Prage bo naslednji:
Dne 14. vel. srpana 1903:
Pozdrav prišedših gesto v na Ž-finu in prijateljski večer.
Dne 15. vel. srpana 190 3.
Ob 9. zjutraj: Odkritje gasilne razstave na razstavišču v Kraljevski Obori.
Ob 10. dopoludne: Goste pozdravi starosta kralj, glavnega mesta Prage g. J. U. dr. Vlad. tj r b ; proslava 501etnice mestnega gasilnega društva v zasedni dvorani staromestne radnice.
Ob 11. dopoludne: Reprezentačni občni zbor združenih prostovoljnih slovanskih društev istotako tam.
Ob 2. popoludne: Skupni obed na Žofinu. Potem ogled Prage.
Ob 4. popoludne: Občni zbor »Deželne osrednje gasilne jednote kraljevine Češke« istotako tam.
Ob 7. zvečer: Slavnostna predstava v Narodnem gledališču in koncert na Zo-finu.
Dne 16. vel. srpana 190 3.
Ob 8. zjutraj: Razvrstitev udeležencev sprevoda na Jungmanovi cesti na Kraljevskih Vinohradih. Sprevod na Staro-mestni trg, poklonitev kraljevski Pragi, potem javne vaje društev: Praškega, Karlin-Bkega, Smihovskega, Vinohradskega, Buben-skega, Libenjskega in Nuselskega. Po javnih vajah odhod na Havličkov trg, odtod razhod.
Popoludne: Skupni obisk gasilne razstave v Kraljevski Obori.
Dne 17. vel. srpana 190 3.
Z j utraj: Izlet gostov na »Karlov Tyn«.
Popoludne: Obisk okrajDe razstave v Parduoicah.
Dobrodošle priglasitve pošljejo naj se do 1. vel. srpana 1903 na naslov: Z e m s k a listredni h a o i č s k a j e d n o t a kraljevine Češke Horažd'ovice.
Kraljevina Češka.
Jeseniške novice.
** .Sava", kje si? — Znano je, da bo je pri nas ustanovilo socijalno demokratično pevsko društvo »Sava«. »Rdeči prapor« in »Narod« sta bila pri njenem rojstvu za botra in Bta priduševala vse, naj lepo skrbe za dragoceno življenje tega prellst nega deteta. Pa vse ni nič pomagalo ; dete se je izgubilo. In sedai »Sive« iščemo zaman po gorah in vodah, na polju in po hišah. In če vprašamo rudeče brate, kje je »Sava«, ali znate?—Vsi molče. In če vprašam »ajmohtarje«, kje je »S3va« ? — »Kij nam mar je!« nam odgovore, v srcu pa se vesele
** Naša zemlja. C kr. deželna vlada za Kranisko je dne 9. jul. št 14.074 Jeseničanom razlastila 1764 arov 81 m2 zemlje, ki jo bo potrebovala nova železnica. In pri tem še ni ufteta Hrušica. Ker je bilo že itak zemlje malo in ker se prebivalstvo in ž njim draginja vsak dan bolj množi, zato moramo imenovati našo zemljo — dragoceno nam. A Čuje se, da misli te naj-rodovitne|še dele nafie občine železnica prav slabo pl čati. Ako bi bilo to res. potem morajo vmes poaeči naši poslanci. Vse ostalo je ali pa bo v krat kem pozidano s poslopji; zadnjih pedij zemlje si pa ne damo vzeti kar meni nič, tebi nič. Vemo za en slučaj, ko je nekdo prodal svojo njivo privatniku in železnici. Privatnik je plačal m2 po 185 kr.; želez niča pa baje neče dati za 1 ir1 niti 50 kr.
** Ponudbeni razpis. Vodstvo nove bohinjske železnice razpisuje do 20. avg. 1.1. prevzetje izvršitve polaganja, posipanja, ograj, mejnikov itd. te železnice. Vsa proga od Hrušice do Bistrice je razdeljena na pet delov in sicer: 1. Od Hrušice do Save 2-734 km. 2. Od Save do Vintgarja 5-432 km. 3. Od Vintgarja do Zake 5 403, km. 4. Od Zake do Šteng 8 306 km. 5. Od Steng do Bohinjske Bistrice 7-360 km. Vse je tako natančno določeno, da bo železnica 1. okt. 1905 stekla. Podrobni načrti kakor tudi potrebne tiskovine in zahteve so na razpolago pri gradbenem vodstvu na Jesenicah ali pri železniškem vodstvu na Dunaju, IV. Gumpen-dorferstrasse 10.
"* Moderna Sodoma je na Hru-šici Iz vsega sveta prihajajo ljudje na Hrušico in žive brez vere. Izmej tujih de lavcev je komaj 10 parov poročenih; nad 50 parov pa jih živi v divjem zakonu. Zadnje čase so jih začeli orožniki preganjati. Zahtevajo od vsacega dokumente, ali pa tak par razženo. Res hvalevredno je tako postopanje, pa tudi silno težavno. In tako življenje kaj slabo vpliva na domačine.
** Vera in pamet. V nedeljo so v neki socijaldemokratični gostilni imeli obdelovati ta-le predmet: 1. Privatno premoženje sv. očeta — naj se razdeli. 2. Nek učen rdečkar je svojim jogrom Kristusovo življenje takole razkladal: Jezus je bil sin nekega bogatega grofa. Ta grof je bil ubit v neki vojski z Rimljani. Imel je pet bratov itd. „Rudeči prapor", podučite svoje učence, naj bolj pametno fantazirajo, sicer bomo prisiljeni imeti njih vero in pamet za — privatno!
** Starostno zavarovanje. Delavci tukajšnje tovarne pričakujejo in tudi upajo, da se bodo pod novim načelnikom — ki je pravičen in ljudomil mož — pravila bra-tovske skladnice tako uredila, da bode dobil delavec vsaj toliko pokojnine, da se bo mogel na stara leta preživiti. Sedaj ima vsak 8 gld. na mesec pokojnine, naj plača mesečno v skladnico 54 kr. ali pa 1 gld. 75 kr., ali naj služi 4 leta ali pa 40 let. Ako se ne bo stvar tako uredila, da bo dobival vsak najmanj 15 gld. mesečno, tedaj moramo v dobrih 20 letih pričakovati celo naselbino tovarniških beračev. Omeniti moram, da kapital silno narašča in da je že davno prekoračil vsoto 400.000 K. Poleg toliko denarja pa penzijonisti beračijo. Kaj pa šele bo ?
** Kam gremo v nedeljo? — Na Jesenice na vrt g. Ferjana na Savi k impo-zantni veselici tukajšnjega planinskega društva. Priprave sc delajo velikanske. Vrt lahko sprejme na tisoče obiskovalcev. Za zabavo in postrežbo izvrstno preskrbljeno. Spet bomo enkrat občudovali krasne narodne noše, gledali drznost planincev, sočustvovali z njih nezgodami, poslušali tam-buraše, tri izvežbane pevske zbore, gledali gledališke igre, pristne gorenjske muzikante itd. itd. To in še več vsak vidi, kdor pride sem. Nemci kar pihajo jeze in onemoglosti, ko se jim vsak dan bolj dokazuje, da so Jesenice — slovenske.
** Prijazen večer je prošlo nedeljo priredilo kat. del. društvo svojim udom in
prijateljem. Male igralke so izvršile prekrasno svoje uloge, bodisi kot deklamovalke, bodisi kot pevke. Ugajala je zlasti petletna pevka in deklamovalka, ki je obetala, da če ji bo Bog grlo za petje dal, da bo le slovenske pela. In res je precej zapela! Predaval je pol ure g. župnik Zabukovec o slabih in dobrih ženskih lastnostih.
Kovice iz Amerike.
§ Majhna hiša. Ker stari rotovž v New Yorku že več let ni zadostoval svojemu namenu, zato so sklenili, da sezidajo novega. Visok bo 45 nadstropij. Po načrtu bo imel podobo stolpa v Campanile-slogu. Že sedaj so hiše v Ne\v Yorku na 30 nadstropij, ta pa bo nadkriljevala vse. Poleg tega bo rotovž zvezan s posebno železnico z drugimi mestnimi progami. Stavbni stroški so proračunjeni na 15 milijonov kron.
§ Najdražje smodke. Kakor poročajo listi iz Ne\v Yorka, so najdražje smodke na svetu: 1500 Havana-smodk, ki so pred kratkem prišle v New York. Vsaka velja 20 K. Seveda mora biti tobak najboljše kakovosti, kar se razume po tem, da so ga več let skrbno gojili v Vuelta-Albajo de-striktu na Kubi. Tabakovi listi morajo biti popolnoma brez vsake napake. Smodke delajo najizkušenejši delavci in sicer nič več kot osem na dan. 1000 tacih smodk tehta 30 kg. Vsaka smodka je lepo zavita v japonski papir in se nahaja v zraku nedostopnem zabojčku iz parfumiranega lesa.
§ Posebna vrsta križarskih vojsk. V New Yorku je stavka tekstilnih delavcev. Da bi vzbudila v obče zanimanje za to stavko, je napravila »mati Johns«, znana delavska agitatorinja, z množico otrok, ki delajo v tekstilnih tovarnah, nekak izlet iz Filadelfije. Ti »križarji« so potovali nad 100 milj daleč, obiskali vsa večja mesta in se slednjič vstavili v New Yorku ali v Oyster Bai. Ti mladi potniki imajo seboj glediščno obleko, steklene dijamante, ionografe in zastave z napisi. »Kapital« predstavlja deček v smešnem oblačilu. Poleg njega je .gospa fabrikantinja", ki je vsa v dijamantih. V stavki, katero hočejo ti potniki z darovi, dobljenimi na potu, podpirati, je 75 000 delavcev, ki hočejo prisiliti svoje delodajavce, da jim zmanjšajo delavski čas na 55 ur v tednu.
Dnevne novice.
V L j u b I j a n i 25 julija.
Strah pred pametjo. Ta strah je posebno hud zadnji čas okolu gospodov, ki imajo v oblasti „Slovenski Narod". Pričeli so se bati, da vendar kaj liberalcev uvidi, da je pisava „Slov. Naroda" že — prene-umna. Kadarkoli torej kdo v narodnonapredni stranki proti absolutizmu, ki vlada v liberalni stranki, malo pogodrnja, vedno prične kričati „Narod", da ne pusti tako nastopati proti — stranki. Nekateri gospodje v liberalni stranki si namreč do-mišljujejo, dasooni vsa stranka. Posebno proti nemško-slovenski zvezi iz-vestni gospodje ne puste ziniti. Kdor kaj proti tej zvezi reče, je kratkomalo proglašen za „osla", kakor se je to nedavno zgodilo v znani liberalni družbi pri „zlati kaplji". Kljub takim krepkim izrazom pa se le jasni in ,,Narod" vedno mileje toži, saj se bliža čas, ko mu tudi liberalci ne bodo brezpogojno verjeli in plesali, kakor se jim bo godlo iz „Narodovega" uredništva. Posebno ginljivo je ječal „Narod" v ponedeljek. O tem prav značilno piše „Slovenski List": „Narod" je priobčil v pondeljek sija zanimiv članek, ki se peča z organizacijo narodno-napredne stranke. Člankar toži, da manjka pri liberalcih »csprit du corps." Kaj je bil povod temu članku, nam ni prav jasno. Zdi se nam pa, ker „Narod" toži, da je začelo celo nekaj odraslih zabavljati zoper narodno-napredno stranko, da velik del liberalcev ni več s stranko zadovoljen. „Narod" jim je presurov, ta večna „farška gonja" jim že preseda, citati same anekdote iz farovžev se jim zdi že preneumno. Med te nezado-voljneže spada v prvi vrsti učiteljstvo. Učitelje je liberalna stranka upregla v svoj voz, učitelji so šli v svojo lastno škodo za stranko v boj, sedaj so pa vendar sprevideli, da jim liberalna stranka ne bo pridobila zvišanja plač. Zato se hoče učiteljstvo odtrgati od liberalne stranke, ter samostojno nastopiti. Ker so pa to doslej samo poskusili, zato so pa od ,,Naroda" koj dobili lekcijo. On piše: „Pozitivna korist, ki jo ima stranka od učiteljstva, je razmeroma jako majhna. Velika večina učiteljev jc v političnem oziru indiferentna." Tako torej! Poprcjc so
pa vedno trobili, da je vse učiteljstvo liberalno. Dr. Tavčar je prišel do konca svoje politike, zapustila ga je po veliki večini akademična mladina, ki ga je nekdaj tako častila, sedaj ga zapušča še učiteljstvo, ta falanga liberalne stranke. Je pač bridko za dr. Tavčarja, ostati general — brez armade!
Pristranost uradnega lista »Lai-bacber Ztitung« je nedavno z veliko gosto besednostjo poročala, da so bili v okolioi ljubljanski napadeni trije nemški kolesarji. Posebno je povdarjala, da so imeli napadalci v rokah kose, a naposled sama ni mogla o napadu druzega konstatirati, nego da so »napadalci« le — vpili in da so nobenemu kolesarju ni nič zgodilo. Takih dogodkov se posebno v okolici nemških mest zgodi veliko število, a dotični uradni listi takih »napadov« ne izrabljajo na način, kakor »Lai bacher Zeitung«. Nemški listi so zopet iz »Laibacherice« zajemali o — slovenski surovosti! Ko je pa zadnjič bil slovenski akademik v sredini Ljub ljane napaden in ranjen odNem-oev, je »Laibacher Zeitung« molčala. Ali ima res na piki samo slovensko okolico, zato. ker je blovenska?
Biserni jubilej v Kranju. Prihodnji pondeljek, dne 27. julija t. 1., bo ob 9. dop. v tukajšnji župni cerkvi s tihe sv. mašo obhajal preč. gosp. duh. svetovaveo Friderik Hudovernik, župnik v pok., iiveč v Kranju, redek maSniški jubilej : ta dan bo namreč preteklo že 60 let, odkar je imel novo mašo. G. jubilant je bil rojen 1. 1820 v Radovljici, v mašnika posvečen 1. 1843, služboval celih 57 let, od 1844 do 1901 in sicer: pol-tretje leto kot ljudskošolski katehet v Ljubljani, dve leti kapelan na Brdu, devet let mestni kapelan v Kranju, blizu devet let župnik na Rovih in 35 in pol leta župnik v Lescah na Gorenjskem. L. 1891. je bil imenovan za kn.-šk. duh. svetovavoa. Gosp. slavijenec je bil vedno velik prijatelj in to-lažmk bolnikov. Sam je živel vedno zelo zmerno, zato je še sedaj čvrst. Sošolci so mu pomrli ie vsi. Med duhovni je bil zadnji r. g. prošt dr. Klofutar. Ko je v začetku 1. 1849 (malo pred smrtjo dr. Prešerna) prišel za kapelana v Kranj, pač ni mislil, da bo tukaj obhajal še svoj biserni jubilej. Mnogoštevilni zdravi in bolni prijatelji in znanci mu kličemo ob tej izredni priliki: Na mnoga leta!
Čeiki in slovenski gasilci. Na drugem mestu priobčujemo poziv čeških gasilcev s'ovenskim gasilnim društvom. Želimo, da bi našel ta iskreni poziv mnogo vspeha. „Zveza" kranjskih gasilnih društev in ljubljansko gasilno društvo naj sestavita pripravljalni odbor, ki bo skrbel za to, da Slovenci na tej velepomembni slavnosti ne bomo zadnji.
Občnega zbora ,.duhovskega podpornega dru£tva" ne bo dne 30. t. m., ker se ]e pri razpisu po pomoti prezrl rok, v katerem se mora po pravilih zborovanje prej razglasiti. — Novi obrok za občni zbor se naznani pravočasno.
—	Delavci za sv. očeta. V Rožni dolini pri Glinoah vihra sredi ondotnih de lavskih domov na visokem drogu velika črna zastava v znak žalosti kršč. aoc. delavcev, nad smrtio sv. očeta.
—	Imenovan je učiteljem na učiteljski pripravnici v Celovcu g. Avgust Zopp, doslej v Černovicah.
—	Iz Vevč. V nedeljo dne 19. t. m. napravilo je veselico s petjem in igro naše izobraževalno društvo na vrtu hiše konsumnega društva v Slapah. Petje pod vodstvom č. g. Riharja bilo je naravnost izvrstno. Tudi igra izvedla se je povoljno. Le hvaležni moramo biti našemu nevstrašenemu vodji, ki se ne straši ne truda ne obrekovanja ter krepko vedi našo pro-bujeno mladino. — Društveni dom se čedalje bolj izpopolnjuje. Kmalo bodemo pod svojo streho. Zopet zato dolžni smo hvalo g. Riharju, kateri se trudi in dela, da bodemo imeli prav kmalo ličen svoj izobraževalni dom. — Socialni demokrati imeli so — nameravali so imeti — dne 19. t. m. shod, kateri je pa bil tako pičlo obiskan, da se jim ni zdelo vredno shoda otvoriti. Navzlic vabilom nabitim po drogih elektrike ob cesti in na hiši Avgusta Kuharja v Vevčah, kjer je bilo zborovanje napovedano, ni prišel nihče drugi kot dobroznani naši rudeči misijonarji ala Traven, Kosel it(f. Seve da njih delo je reva-nje zoper ^farje" in to se mora nadaljevati,
čeravno so naši rudečkarji vsemu svetu v zasmeh.
—	III izlet »Planinskega Sokollča' na Triglav in Mangart ima sledeči program: Dne 4. avgusta ob 9. uri dopoldne zbirališče izletnikov — ob vsakem vremenu
—	restavraciji Narodnega Doma v Ljubljani. Odtod na juž. kolodvor in ob 11.51. uri z gorenj, vlakom v Javornik. Ob 3. uri odhod skozi Vintgar na Bled. (Hotel Peternel). —
5.	avgusta. Ob 5. uri. zjutraj (z vozovi) v Bohinjsko Bistrico, odtod peš k jezeru in slapu Savice, odkoder se vrnemo v Stare Fužine in Srednjo vas, kjer prenočimo. —
6.	avgusta. Ob 5. uri zjutraj čez planino Uskovnico in Trstje na planino Gor. Tolstec (Tosc) in popoludne na Velo polje. Prenočišče v Vodnikovi koči Slov. plan. društva. —
7.	avgusta. Ob 3. uri popold. odhod na Kredarico. Prenočišče v Triglavski koči S. P. D.
—	8 avgusta. Zgodaj zjutraj k solnčnemu vzhodu na Triglavski vrh. Ob 9. uri dop. odhod s Kredarice v Vrata k Peričniku. Prenočišče v Aljaževi koči S. P. D. — 9. avg. Ob 5. uri zj. črez prelaz Luknjo v Trento. Popoldne z Loga ob Soči v Bovec. (Prenočišče). — 10. avgusta. Popoldne ob 3. uri ob Koritnici skozi Bovške tesni na Strmec, kjer prenočimo. — 11. avg. Zgodaj zjutraj na Mangart, nazaj na Predel. (Prenočišče).
—	12. avg. Ob C. uri zj. k Rabeljskemu jezeru, potem v Trbiž in odtod ob 1.31. uri pop. do postaje Radeče-Bela peč in h Klan-škima jezeroma. Nazaj črez Radeče v Kranjsko goro. (Prenočišče). — 13. avg. Dopoldne z vlakom na Bled. Razhod izletnikov. Izletniki, ki se še niso javili ali žele kaka pojasnila, naj se zglasč vsaj do 1. avgusta.
Planinski pozdrav! Radogorski. Zagorje ob Savi. (Post. rest.)
—	Preložen izlet Včeraj, ko je bil »Slovenec« že tiskan, smo dobili naslednje obvestilo: Slovensko trgovsko društvo »Merkur« naznanja, da je odbor sklenil vsled slavlja spodnješišenske čitalnice, k: praznuje dne 2. avgusta svojo 25-letnico, nameravani izlet na 9. avgusta preložiti. Odbor upa, da bodo ta sklep vsi društveniki odobravali, ker nas že dolžnrst veže, da ob priliki tako pomembnega slavja ne poletimo iz Ljubljane.
—	K proslavi nove maše, katera bode v nedeljo 26. t. m. daroval v D. M. v Pcliu č. g. Leopold Čer ne iz Fužin, sodeluje cela župnija. Iz p jsameznih vasi do važajo vitke mlaje in vence. Veselje, da obhaja naš rojak novo mašo, je splošno. Od kar je daroval novo mašo č. g. J. Smrekar, še ni bilo pri nas enake cerkvene slovesnosti.
—	Tatje vlomili so dne 24. t. m. po noči v h šo Andreja Klešnika v Zgor. Kašlju. Ker jih je pa gospodar čul in jih odpodil, se jim ni posrečilo kaj odnesti. Ravno isto noč vit mili so v Vevčah v hišo gostilničarja Fr. Plevnika, kateri jih je tudi pregnal, odnesli so le nekai drebiža. Bankovce okrog 200 K so izgubili pri begu.
—	Pretkana sleparica je Marija Zibelnik, delavca žena iz Gaberjev. Sleparila je pod tujim imenom in pod pretvezo, da je njen mož mizarski mojster in da ima lastno posestvo. Osleparila je po Ljubljani več trgovcev za znatne svote po 300 K, 364 K itd. Nabrala je raznega manufaktur-nega in špecerijskega blaga, s katerim je po deželi krošnjarila brez dovoljenja, prodajala je je po vsaki ceni, če ne drugače tudi v zgubo. Kakor se čuje, so orožniki sleparico prijeli.
—	Žitna letina se bo letos — glasom dohajajočih poročil z dežele — po Kranjskem še dokaj dobro obnesla. Rž in pšenica kažeta na Dolenjskem dobro, koruza in krompir obetata precej pridelka, ovsa bo obilo. O ostalih poljskih sadežih se pričakuje istotako obilo pridelka. Sadja letos ne bo dosti. Toča je po Dolenjskem in v Istri veliko škode napravila. Kjer je ni bilo, obeta trts precej grozdja.
—	Efektna loterija. (Iz Vidma). Prebivalci videmske občine na Štajerskem so iz raznih vzrokov jako ubožali. Naj ome nim med drugimi stavbo nove župne cerkve, nove lf a p 1 a n i j e , opustošenje vinogradov itd. Vkljub pritožbi na naučno ministerstvo morajo staviti zdaj novo silno drago šolsko poslopje. Občinske doklade bo narasle na ta način za tekoče leto na 99%. Mero-dajni možje so toraj sklenili, prirediti efektno loterijo na Vidmu v ta namen, da se občinska bremena olajšajo. C. kr. fi ianfino mi nisterstvo je dovolilo izdati 200 000 srečk po 1 K. Dobitkov je 2500, kateri so vredni 30.000 K. Srečkanje se bo vršilo 31. dec. 1904, Srečke so se začele razpošiljati raznim domoljubom in prosimo, da se blagovolijo sprejemati. — Zelo nas je razveselilo, da so graški dnevniki obeh strank toplo priporočali to naše podvzetje. In kaj mislite, iz kakšnega vzroka ? Neki nadučitelj v Gradcu, g. Franc Schopfer, pripoveduje v graških listih, da so Videmčani 1. 1891, ko je prebivalstvo okraja W e i z lakoto trpelo vsled velike povodnji, poslali celi vagon živeža tje gor. Iz tega vzroka priporoča ime-
Inovani gospod, naj se zdaj Nemci hvaležne skažejo Videmčanom in pridno kupujejo naše
srečke. lato priporočamo tuli mi vsem našim rojakom.
—	Deputacija pri biskupu Stsross-mayerju. Piše ko nam: Dne 29. t. m. se člani deputacije, ki se bo poklonila biskupu Strossmayerju, kakor vsako leto, zbero pred Leitnerjevo restavracijo v Rogaški Slatini.
—	Na Reki se ustanovi sokolsko društvo.
—	Izvolitev triaikega župana San
drinellija je — potrjena.
—	Služba zdravnika. Razpisina je služba zdravnika za zdravstveno okrožje združenih občin Buze t Roč s sedežem v Buzetu. S to službo je spojena letna plača 2000 K za zdravljenje revežev.
—	Lloydov parnik »Vorwarts« izgubljen! Pisarna ces. kr. korespondenč nega biro javlja: Lloydov parnik »Vorw;irts« je dne 15. julija radi goste megle zavozil na skalovje Kastosikia pri Prevesi. Parnik je izgubljen. Osem dni so trajali poskusi za rešitev in nesrečnega položaja parnikovega med skalovjem. Vse zastonj! Nadaljna dela so bila onemogočena po hudem viharju. Dno ladije je strto, stroj in magazini so pod vodo. Potnike in naloženo blago so rešili na druge ladije.
—	Ček ali »šek« in »položnica.« Ako
si n. pr. pri knjigotržcu naroči« knjigo, bode prodajalec odposlatvi priložil listek barve zelenkaste. Take tiskanice poštnohra-nilnični urad vložnikom pri šekovnem oddelku prodaja v zvezkih po 10 ali 20 ali ali 50 ali 100 komadov, in sicer po 2 v. listek. S pomočjo tega listka lahko kupec na vsakej pošti poravnaš svoj pri knjigotržcu povzročeni dolg. Toti listek naši mali trgovci in za njimi drugi ljudje pomotoma imenujejo »ček« ali »šek«. Ne! To je »Položnica«, kakor po\e že sam napis na t sko-vini A »ček« ali »šek« je kaj drugo. To je listek s »Položnico« jednako velik, toda papir je močnejši in je barve rumene. Poštnohranilnični urad izdaja »čeke« ali »šeke« v zvezkih po 50 kosov. Velja po 3 K zvezek. OJ tega zneska odpadeta 2 K
!za kolekovine. Spomočjo »čeka« ali »šeka« lahko skoz poštnohranilnični urad pošiljaš denar na poljubno adreso, deloma tudi v inozemstvo. Kdor potrebuješ »Položnico" ali pa »šek«, oglasi se na domačej pošti, tam boš dobil knjižico, o katerej je naš list poročal svoječasno, ista vsebuje »Določila za poslovni promet poštne hranilnice.« Knjižica oblikuje popolno »jednakopravnost« jezikovno, t. j. eden list ima naslov slovenski, eden (ne drugi) pa naslov nemški, t. j. za naslovom slovenskim sledi berilo slovensko za nemškim pa nemško, t. j. slovensko besedilo ne sledi za nemškim, tudi nemško ne za slovenskim, t. j. če hočeš najti naslovni list drugojezični, moraš knjigo obrniti po dolgosti ali visokosti odzgoraj navzdol, podobno kakor to storiš, ako ti »Poštna nakaznica« nakaže priposlani denar in moraš v avrho podpisa tiskanico na drugej strani podpisati V tej knjigi torej, če želiš, lahko najdeš tudi vzorec oziroma razliko med tiskovinama z imeni »položnica« in pa »šek« ali »ček.«
—	Pomanjkanje učiteljstva na Kranjskem. Letos je absolviralo IV. letnik moškega učiteljišča 12 (4- 6 ki imajo čez dva meseca ponavljavm izpit) učit. pripravnikov. Praznih učitel|skih mest je po deželi blizu 50. Teh 18 abiturijentov bi — če bi vseh 18 posvetilo se učiteljstvu! — komaj polovico izpraznjenih mest popolnilo. Ali — v resnici bo vse drugače: Tretjina jih gre — na Štajersko, druga tretjina k državni službi, nekaj k vojaštvu, in še le ostalih par k učiteljstvu!
—	Na adreso slav. c. kr. okraj nega glavarsta v Radovljici. Iz Kranjske gore se nam piše: Tujec, ki pride iz mestnega prahu na deželo, hoče počitka in nočnega miru. Kar se pri naB v tem oziru godi, to presega že vse meje. Polno tujcev imamo ljudje pod streho, ki so prišli k nam iskat razvedrila in počitka, in Boga zahvalimo, da pridejo ter nam dajo zaslužka. Toda kar pa odločno obsojamo, je to, da ponočnjaki tudi sedaj v poletni Bezoni ne dado ne tujcem ne domačim miru. Gostilna pri H Podkorenom je vir vsega zla. Mladina se napije žganja in potem razsaja, da je groza. Ko bi zapeli lantje par narodnih premij v mraku, nič bi ne imeli proti temu, toda takih kra-valov pa ne moremo odobravati, ki trajajo do ranega jutra. V nedeljo zjutraj so se lantje strahovito stepli, in vendar se zato živa duša ne zmeni! Saj ni čuda, policijska ura je pri nas samo na papirju. Kako bi se pri takem tepežu lahko uničilo kako življenje! In to se ni zgodito prvič. Vse to vpitje in pretepanje čujejo tujci, ali ne bodo med svet nesli tisti glaa, da je naše ljudstvo surovo, neotesano, da smo narod pretepačev? Ali res naše županstvo nima nobene moči? Ali se res temu ne da odpomoči? Domači godrnjajo, tujci zabavljajo, radi bi si poma gali, pa si ne morejo. Ali bo res potreba kake p. t. ekscelence, da se bo pritožila ter napravila mir? Saj pritožba navadnega človeka itak nič ne pomaga. Znano nam je, da so se iz Kranjske gore že pritožili, pa kaj
so dosegli — nič! Če pusti ubog kmet stati voz samo par trenotkov brez nadzorstva, takoj bo kaznovan, če mu živina is paSe nekoliko na cesto uide. ali pa če vpreže vsled revščine dva voza. takoj ga a kr. okr. glavarstvo kaznuje z občutno denarno globo, kje pa je tukaj tista eneržija, kjer se kvari mladina moralno in telosno, kjer trpi ugled kraja in ljudstva ? Ce v Ljubljani ali kje drugje ponoči razgrajajo, takoj so na mestu policaji, kaj se pa pri nas stori, kjer je v nevarnosti življenje ljudij ? Ali je znano c. kr. okr. glavarstvu, da so pretekli petek Podkorenom tatovi ulomili na dveh krajih pri belem dnevu ter jednemu revežu ukradli 20 K, ali mu je znano, da so se te dni klatile okoli Kranjske gore zelo sumljive osebe, ali mu je znano, d« so tatovi hoteli vlomiti tudi v župnišče v Ratečah? Na podlagi teh dejstev vprašamo si. c. kr. okr. glavarstvo, ali so naši orožniki zaradi parade tukaj, ali tudi zaradi reda in varnosti? ali bo potreba res se obrniti še do višje inštance ? Prosimo si. c. kr. okrajno glavarstvo, naj da razmere preiskati od objektivnega človeka, ki informacij ne bode olepšal, da bi si delo zmanjšal!
—	C kr. poitnohranilnični urad na
Dunaji razposlal je okrožnico z računom za mesec junij. Iz iste povzamemo sledeče podatke : Vložilo je 7.705 vložnikov v vari-čevalnem, 375 v šekovnem, 360 v nakaz-ničnem oddelku skupaj 2,168 932 krat za 544 908.006 K 01 h, od tega po naših krajih 106.700krat za 16 743 896 K na Stajarskem, 31.766urat za 4.953 441 K na Koroškem, 28.007krat za 4 638 290 K na Kranjskem, 43.305krat za 8 018.699 K po Prirnorji (Gorica-Gradifika- Istra Trst), 15 804 krat za 2,546 671 K po Dalmaciji; vrnilo se je pa v vseh treh oddelkih skupaj 606.776krat v znesku za 541 257 399 K 71 h, od tega pride na Stajarskn 19 086krat z» 8 988.079 K, na Koroško 4 995 krat za 1 640 402 K, na Kranjsko 5 497.krat za 2,227.478 K, na Primorsko 10.589*rat za 3,792 589 K in 2.954krat za 581866 K na Dalmacijo. Od dne 12. januvarija 1883, ko je hranilnica začela poslovati, pa do konca minoleera meseca se je po državi vložilo 229824 284krat v skupnem znesku za 57.798,683 910 K 42 h. vrnilo se je pa 62,499:350«rat za, 57.395 161.057 K 55 h, tako je v blagainici preostalo čistih 403,522 852 K 87 h. Med povračili nahaja se znesek za 142^862.951 K, za kar je urad vložnikom po želji kupil in odposlal vrednostnih listin. V prometu nahaja se 18.223 knjig-rentovnic, ki so vredne 97,962.109 K, potem 1,658.774 vloinih in 54.453 šekovnih knjižic. Ob svojo knjigo-vložnico prišlo je 1>46. varčevalcev, med njimi dva imetelja knjižice z besedilom slovenskim, od teh je eno vložnieo izdala pošta SlovenjigradeC) drugo pa Ljutomer, do nove knjižice je pravico dobil prvi vložnik (8 K) dne 5. t. m., drugi pa (1 K) dne 10. julija. — V neuradnem delu okrožnice nahajajo se črtice o poštni hranilnici na OgrBkem, Belgijskem. Francoskem, Taljan-skem, Nizozemskem, Švedskem.
—	Ni bil učenec Heren. — Zal, da smo se v svoji nadi varali. Oni deček, katerega so v neki vasi blizu Verone, kakor smo omenili v zadnji številki svojega lista, našli, žal, ni bil učenec Heren, pač pa nek: deček F. Zato pa priporočamo še enkrat vsem, ki bi kaj izvedeli o učencu Heren-u, da nemudoma obveBte o tem njegove sfca-riše, prebivajoče v Gorici, v ulici Morelli, štev. 36>.
—	Osmina za pokoj. preč. g. žuoaika Jan. Zdražbabov ponedeljek, 27. tek. m. ob pol 8. uri v cerkvi sv. Petra. Tadi v več drugih cerkvah se bodo opravljale svete maše za blagega pokojnika.
—	Agent »Peštanske zavarovalnice Ivan Mramor grdi v zadnjem času »Vzajemno zavarovalnico« in trosi o nji razne neresnice. No, Mramor je bil pred kratkim časom potovalec te zavarovalnice, ki ga je pa morala radi raznih nerednostij odsloviti. Tak je ta mož in vrednost njegovih kvasarij si lahko vsak sam tolmači.
—	Veselica na Rovih, ki se vrši jutri v nedeljo d n e 2 6. julija t. 1. ob priliki blagoslovljenja nove šolske zastave pod pokroviteljstvom velerodne gospe Julije pl. Andrejka, obeta ie po svojem bogatem vsporedu udeležnikom najlepšo zabavo. Nekaj posebnega je šaljivi srečolov, pri kojem so iz prijaznosti ore-vzele grajske gospice iz Kolovca in Brda prodajo srečk. Pri veselici svirala bode si. domžalska godba. Proti večeru se prižge umetni ogenj. Veselica se le v slučaju najneugodnejšega vremena preloži na prihodnjo nedeljo.
—	Iz St. IIj a v Slovenskih Goricah. Naša pošta. Tukaj uraduje ie leto dni celo nemška poštna upraviteljica, pa se še niti en človek ni našel, da bi se zganil zoper to kričečo krivico, dasi je ta ženska do vsacega prav neprijazna ter slovensko deco, ki je poslana na pošto odpravlja, ne da bi ji dala česar ieli. Nekaj čisto nepričakovanega smo pa zvedeli od naše pošte dne
Dalje v prilogi II.
I. Priloga 170. štev. ..Slovenca" dn6 25. juli/ja 1903.|
22. t. m. Gospod poštar Kari Svaty, v kojega hiši je bila pošta nad 30 let, je to mesto odložil in pošti Bvoje prostore odpovedal. Tudi to je pripisati na rovaš omenjene ženske. Do zdaj je nismo posebno čislali, a od zdaj, ko je zakrivila izselitev pošte iz poštene in vseobča čislane hiše Svatijeve, je pa že celo več ne maramo. Proč z upravi-teljico iz St. Iija, ki slovenski ne zna! Naša potrpežljivost je pri kraju. Št. Ilj v Sloven. Goricah, dne 24. julija 1903.
— Sejmi po Slovenskem od 27. ju lija do 1. avgusta. Na Kranjskem: 27. v Kostanjevici, Lukovcu, Smartnem pri Litiji, v Toplicah, v Vrhu pri Idriji, Les-kovcu, Višnji gori, Radoljici, na Btnjah, v Bohinju, Cerknici in Domžalah pri Mengšu; 29. v Dobrničah; 1. avgusta: v Kranju in Vinici. — Na Slovenskem Štajerskem: 27. v Framu, pri Sv. Križu pri Ljutomeru, na Tinskem, Teharjih in v Ormožu; 30. v Kostrivnici; 31. v Konjicah in Dobu pri Hrastniku; 1. avg. pri Sv. Lenartu v Slov. gor. — Na Koroškem: 27. v Kutarčah in Saksenbergu. — Na Primorskem: 27. v Divači; 30. v Gorici; 1. avg. v Dutovljah.
Ljubljanske novice»
Odbor za proslavo 25 letnice bosno-hercegovske okupacije v Ljubljani nam piše: Kakor je bil določil odbor bojevnikov iz leta 1878., bode dne 15. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoldne sv. maša pri nunah, ob pol 1. uri popoldne skupen obed v restavraciji pri „Novem svetu" in ob 4. uri popoldne v isti restavraciji veselica, pri kateri bode poleg druge različne zabave sodelovala tudi slavna godba c. in kr. pešpolka, kralj belgijski št. 27. S pripravami je odbor tako daleč dospel, da bo začel prihodnje dni lepake razpošiljati in prosi tem potom najuljudneje vsa slavna županstva, da taista to svečanost na primeren način objavijo, oziroma vabila na pripraven prostor prilepiti blagoizvolijo. Kakor obče znano, sprožila se je leta 1893. misel postaviti v Ljubljani vojaški spomenik. Nabralo se je dosedaj 4400 kron, treba pa je 6000 kron; zato je pripravljalni odbor sklenil, da bo prispeval s slučajnim preostankom za spomenik onih hrabrih, ki so padli za časa vlade Frana Josipa I. Ako se odboru posreči pridobiti znatnejši preostanek, postavil se bo spomenik že 18. avgusta prihodnjega leta.
Na oklicih so: g. Adalbert R o s c h i t z z gdč. Angelo Košenina. — G. Štefan P r a v d i k , pomožni uradnik, z gdč. Uršulo P 1 a n č a k. — G. Leopold B o g e 1 Yodovod. instalater z gdč. Antonijo M ii 11 e r. — G. Andrej Baje sprevodnik z gdč. Jožefo Pregelj.
Varčen berač. Na Zaloški cesti prijel je včeraj popoludne policijski stražnik nekega Ivana Ažmana iz Zgornjih Gorij, ker je beračil od hiše do hiše. Ko so ga preiskali, našli so pri njem nad 65 kron denarja in hranilnično knjižico z vlogo 270 kron. Be rač je dejal, da si je denar prihranil.
Nova gostilna Piše se nam iz Rožne doline občine Glince: V društvenih hišah otvori posestnik J. M. Gašperlin gostilno dne 26. julija t. 1. Geslo: »Svoji k svojim!« naj tu velja!
25 letnica bitke pri iajcih. Naš domači pešpolk št. 17 proslavi 7. avgusta 25 letnico bitke pri Jajcih.
Vojaške vesti. Tukajšnji bataljon 17 pešpolka se odpelje 28. t. m. v Celovec, odkoder se s polkom poda na vojaške vaje na Koroško in Štajersko. Dne 6. septem. pride zopet v Ljubljano. — Danes je bil v cerkvi sv. Petra vojaški rekvijem za sv. očeta. Svirala je vojaška godba.
V stolni cerkvi zaprta. V stolni cerkvi je včeraj zvečer zaspala v klopi 9,etna deklica Ana Kliček. hčerka postrežkinje M. Kliček v Spodnji Šiški in jo je cerkovnik zaprl v cerkev. Deklica se je ponoči zbudila in začela v cerkvi vpiti in klicati na pomoč. Trkala je tudi na vrata, pa je dolgo časa ni nihče slišal. Neki gospod, ki je šel mimo cerkve, jo je vendar slišal in obvestil o tem policijo, ki je poklicala oerkovnika Martina Adeliča, da je prišel cerkev odpret. Ana Kliček je imela v naročju mačka, ki je ne prestmo mijavkal, ko je deklica v cerkvi vpila. Policija je deklico z mačkom vred od peljala na stražnico, kjer sta obadva preno čila. Zjutraj so poslali po mater, da je hčerko peljala na dom.
Izseljevanje. Danes ponoči odpotovalo je v Ameriko 51 oseb. Izseljenci so bili ve činoma Hrvati.
0 tvrdki Kastner se nam zagotavlja, da mladi izzivač Kastner nima tudi z dobičkom tvrdke nobene zveze, ker sta jo kupila gg. Gustav Kastner in Julij E 1 b e r t. Do-tični Kastner je menda v službi pri železnici, kateri s svojim izzivanjem ne dela časti!
Vojaško godbo so začele nekatere ra stavracije opuščati, ker je dovolj draga, poleg tega je pa grozno „častilakomna", še za
ta drag denar je ni dostikrat dobiti ali pa v zadnjem trenutku odpove. Svira samo nemške skladbe, kar bi se nikakor ne smelo do pustiti. Pri vsakem koncertu vojaške godbe naj se zahtevajo slovanske skladbe! Tudi pri promenadnih' koncertih voj. godba usiljuje skoro same tuje Bkladbe, sploh dela po gotovem načrtu, ki Slovencem ni prijazen. — Včeraj napovedani promenadni koncert je c dpal.
Za spomenik cesarja Franca ložefa v Ljubljani je izdal magistrat naslednji natečaj za dobavo načitov oziroma modelov: Spomenik se ima postaviti na novem trgu pred justičnim poslopjem. Glede kompozicije spo menika imajo umetniki popolno svobodo, vendar pa je bil občinski svet mnenja, da je z ozirom na prostor in na dana sredstva v prvi vrati priporočati osnutek, ki bode v glavni smeri arhitektonskega značaja. Dovoljeno je tudi uporabljati vodne umetnosti. Načrte, oziroma modele izvršiti je v merilu 1 : 100 in imajo skice obsezati poleg tlorisov in glavnega pogleda tudi druge poglede, kakor je za splošno zanesljivo presodbo treba, dalje generelni proračun troškov in pojasnjevalni popis Za napravo spomenika se določa svota 35.000 kron, ki ae ne sme prekoračiti. II konkurenoi se povabljajo le slovenski in hrvaški umetniki in se določa troje nagrad, in sicer: 800, 600 in 400 K za najboljše tri načrte. Obdarovani načrti, oz roma modeli ostanejo last mestne občine ljubljanske, katera po nasvetu izvoljene porote končno določi, kateri načrt naj pride v izvršitev. Načrte izročiti je do 1. dne meseca oktobra letos do 12. ure dopoludne, pri mestnem magistratu ljubljanskem. Vsak projekt cznačiti je s primernim geslom in pri-dejati mu je zaprti zavitek, v kat rem bodi poleg gesla tudi natančen nesiov projektanta. V slučaju nesporazumljenja ali ugovorov, kateri bi od strani natecateljev ute« gaili nastati, je merodajno mnenje in razsodba »spolku inženyru a arhitektu kralov-stvi českeho« v Pragi. Program in vse podloge za natečaj kakor tudi vsakeršna druga potrebna pojasnila daje magistrat deželnega stolnega mesta Ljubliane.
Slovenske akademike poživlja izvrševalni odbor, naj se snidejo v pondeljek 27. t. m. ob »/a 9 uri zvečer zopet polnoštevilno v salonu Auer-jeve pivovarne.
Veselica v »Prešernovem hramu " Jutri bode v Ravnikarjevi gostilni „Prešernov hram" v Rožnih ulicah prsti prosti vstopnini domača veselica s tamburaško godbo. Ker je občeznano, da pripusti gospodar rad iz prijaznosti in brezplačno vedno na razpolago hišne prostore, kadar se gre za pobiranje kakih prispevkov v narodne namene, bi bilo umestno, da ga ta dan tudi nje govi mnogoštevilni znanci in ožji prijatelji obiščejo.
Veliki vojaški manevri. Povodom velikih jesenskih vaj bo šlo poleg husarjev in ar tilerije skozi Ljubljano tudi troje pešpolkov, ki bodo meseca avgusta se ustavili tu in v okolici in za kratek čas nastanjeni po raznih poslopjih. Dne 30 ju' ja pridejo sko^si Ljubljano topničarji iz Gorice, ki pridejo na vajo v Krško.
Temelj za poslopje mestne hranilnice prične se kopati prihodnji mesec, če bo dobiti dovolj delavcev.
Slov. plan društvo v Ljubljani opozarja svoje člane, da se udeleže važne planinske veselico na Jesenicah, katero priredi podružnica »Slov. plan. društva za Kranjskogorski okraj" v korist Kadilnikove koče na Golici. Odhod iz Ljubljane ob 11. uri 51 min. do poldne. Povratek v Ljubljano ob 10 uri 43 min. zvečer.	Odbor.
Izkaz posredovalnega odseka „Sloven-skega trgovskega društva Merkur" v Ljubljani Službe iščejo: 6 kontoristov oziroma kontoristinj, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 9 pomočnikov špec. stroke, 11 pomočnikov mešan, stroke, 1 poslovodja mešan, stroke, 4 blagajničarke, 1 prodajalka, 2 učenca. — Iščejo se: 1 kontorist za deželo, 1 kon-torist stenograf za Celje, 1 poslovodja za mešano prodajalno na deželi, 1 pomočnik manufak. stroke za Ljubljano, 2 pomočnika špec. stroke za Ljubljano, 2 pomočnika mešane stroke za deželo, 3 pomočniki špec. in želez stroke za deželo, 1 prodajalka za deželo, 3 učenci za Ljubljano in deželo.
Izlet Pevsko društvo „S lave c" priredi v n e d e 1 j o 26. t. m. popoldanski izlet vGoričane (pri Medvodah). Vdeleženci se zbirajo na državnem kolodvoru, od koder odpelje vlak ob 1'40. uri. Gostje dobro došli. —
Selitev uradov tukajšnega okrajnega glavarstva v nove prostore v Hrenovih ulicah bo prve dni meseca avgusta.
Ura v križevniškem zvoniku je prenovljena in bije in kaže zdaj ure in četrtinke.
V Šentjakobski cerkvi bo jutri proščenje.
Šola „Giasbene Matice" v Ljubljani po svojih vspehih vedno bolj raste in se razvija v vedno popolnejši, pravi izobraževalni zavod za glasbeno umetnost Slovencev. Kako je šola velike potrebe za Slovence, kaže njen velik faktičen šolski obisk. V šolskem
letu 1902/1903 je obiskovalo šolo „Glasbene Matice" v Ljubljani 3 5 6 u č e n c e v.. Poučevalo se je v 8 glasbenih predmetih klavir, gosli, solopetje, harmonijo, kontrapunkt, glasbeno zgodovino, glasbeno teorijo, dekliško petje in moško petje in sicer natančneje: klavir v 8 razredih 131 učencev, gosli v 6 razredih 44 učencev, solopetje v 5 razredih 22 učencev, nauk o harmoniji v enem razredu 9 učencev, nauk o kontrapunktu v enem razredu 3 učenci, glasbeno zgodovino
2	učenca, glasbeno teorijo v dveh razredih 79 učencev in petje v treh razredih 174 učencev. Po razredih razdeljeno so šteli: A. Klavir: I. razred 44 učencev, II. razred 16 učencev, III. razred 20 učencev, IV. razred 19 učencev, V. razred 9 učencev, VI. razred 8 učencev, VII. razred 7 učencev, VIII. razred 8 učencev. B. Pri pouku v g o s 1 i h je obiskovalo v I. razredu 21 učencev, v II. razredu 6 učencev, v III. razredu 11 učencev in v IV. razredu 6 učencev. C. Pouk v s o 1 o p e t j i je obiskovalo v I. razredu 9 učencev, v II. razredu 6 učencev, v III. razredu 7 učencev. D. Glasbeno teorijo je obiskovalo 79 učencev in sicer v I. razredu 57 učencev, v II. razredu 22 učencev. E. Šolsko zborovo petje je (izven pevskega zbora „Glasbene Matice") obiskovalo skupno 174 učencev in sicer v I. razredu 37 učenk, v II. a razredu 47 učenk in v II.b razredu 90 učencev. — Poučevali pa so: Koncertni vodja, prof. M. H u b a d skupaj 2 78 učencev in sicer 11 učencev solopetje, 9 učencev harmonijo, 3 učence kontrapunkt, 2 učenca glasbeno zgodovino, 79 učencev glasbeno teorijo, 37 učenk dekliško petje I. razred, 47 učenk petje II. razred in 90 učencev moško petje; — šolski vodja Fran G e r b i č je poučeval skupaj
3	8 učencev in sicer 11 učencev solopetje in 27 učencev klavir; — učitelj Josip V e d r a 1 je poučeval skupaj 5 9 učencev in sicer 44 učencev gosli in 15 učencev klavir; — učitelj Josip Prohdzka 5 3 učencev klavir in učiteljica K l o t i 1 d a Praprotnik 36 učencev klavir. — Šola je priredila letos tri krasno vspele, velike javne produkcije gojence v v veliki dvorani „Narodnega Doma" v dneh: 27. junija, 1. in 4. julija. Šolski izpiti so se vršili v dvorani »Glasbene Matice" skozi šest dni in sicer v dneh: 30. junija, 1., 2., 3., 4. in 8. julija ob navzočnosti učiteljskega zbora, zastopnikov društvenega odbora in starišev gojencev zavoda. — Šolo »Glasbene Matice" v Rudolfovem je letos obiskovalo 3 9 učencev in sicer klavir 28 učencev, gosli 8 učencev, flavto dva učenca in rog jeden učenec ter nad 40 učencev petje in teorijo. Poučevali so na šoli v Rudolfovem učitelj Ignacij Hladnik klavir, gosli in petje. Učiteljica G i z e 1 a Q o 1 i a klavir in učitelj Spaček gosli. Šolski izpiti gojencev v Rudolfovem so se vršili dne 9. julija. — (Tajniško poročilo podano na občnem zboru dne 11. t. m. je po predstoječih podatkih popraviti.)
| f Leon XIII. |
Izredna seja ljubljanskega občinskega sveta.
Dolgo časa se ni zdelo merodajnim gospodom na magistratu vredno izraziti ka kega sožalja. Da bi se udeležili kake maše zadušnice, o tem se ne more govoriti. Menili smo, da bodo prišli vsaj v Trnovo k maši zadušnici, a kaj takega ni za liberalne živce in bilo jih ni. Celo pravoslavni Rusi so postopali drugače. To značilno stališče magistratne gospode je bilo celo nekaterim poštenejšim gospodom v narodnonapredni stranki preveč in pritisnili so, da so je včeraj vršila izredna Beja občinskega sveta, lzvestni gospodje pa so prišli k izredni seji, kateri je bil namen izreči sožalje nad smrtjo poglavarja sv. cerkve, v navadnih oblekah s slamniki in palicami.
Tudi podžupan vitez Bleiweis Trst e n i š k i se je pozabil črno obleči in pozabil je celo imenovati zapisnikarja in dva overovatelja seje. Seja je trajala ravno pet minut Podžupan Blei\veis je dejal, da je sklical izredno sejo, da se izreče sožalje. (Obč svetniki vstanejo ) Z ravnateljem mestnega magistrata je hotel (!) v Rim brzo-javitf, ker j~ mislil, da obč. seja ne bo sklepčna in ker je tudi meBtni svet dunajski, ki je enak našemu magistratu, to storil, ne da bi sklical sejo občinskega sveta.
(A bila je slovesna seja mestnega sveta, v kateri je podžupan imel krasen na govor. Opomba poroč.) Podžupan Bleiweis jo na to nadaljeval: ^Nekoliko članov obč. sveta je pa želelo, naj se to na bolj slovesen način zgodi in zato sem sklical izredno sejo. Ne bom našteval vrlin in lastnosti, ki so dičile pokojnega papeža, ker jo vsem to znano. (Samo »Narodu" ne ! Op. poroč.) Bil je u č e n ) a k. (Pri »Narodu" so drugačnega mnenja), Bil je duhovit, dobrosrčen. Dolžnost je, izraziti sožalje na izgubi poglavarja sv. cerkve brzojavnim potom v Rim. Kdor gg občinskih svetnikov se s tem strinja, naj
vzdigne roko". — soglasno sprejeto. Nato je podžupan zaključil sejo. Povsod drugod so v znamenje sožalja izobesili raz mestne hiše črno zastavo, Celo v svobodnem New-Yorku so bili tako taktni proti katoliškemu prebivalstvu, Ie v Ljubljani ne!
Odgovor pronuncija Talijana, »Slo vanski zvezi" in kat. nar. stranki.
Na včeraj objavljeni sožalni brzojavki, ki ju je poslal drž. poslanec dr. Ivan Šusteršič v imenu »Slovanske zvezfe« ter katol. narodne stranke na Kranjskem, sta došla odpošiljatelju naslednja brzojavna odgovora :
»Iskrena zahvala Vam in klubu „»'.o-vanska zveza« za prisrčno sočutje. Kardinal T a 1 i a n i.«
»Prosim, sporočite katoliške-narodnemu strankinemu vodstvu in katoliško-narodnemu klubu deželnega zbora vojvodine Kranjske mojo najtoplejo zahvalo za prisrčno sočutje. Kardinal T a 1 i a n i.
Rusi za sv. očeta.
Včeraj predpoludne se je čitala maša zadušnica za pokojnega papeža Leona XIII. v ruski cerkvi bv. Stanislava v Rimu.
Santjago.
S a n t j a g o , 23. (B.) Pisarna Reuter javlja: Tu se je vršila danea oficiielna cerkvena žalostna slavnost za papeža Leva XIII. Slavnosti so se udeležili tudi členi diplomatskega zbora. Mej govorom, ki je bil izuščen tem povodom, je italijanski odposlanec zapustil cerkev zaradi nekih opazk v tem govoru.
Volilo sv. očeta za uboge.
Rim. V včerajšnji seji kongregacije je naznanil predsednik, da je sv. oče volil za uboge mesta Rima 50.000, za uboge v Perugiji 30.000 in za uboge v Carpinetu 10.000 frankov.
Italija.
V dvorni cerkvi v Rimu je dvorni kapelan italijanskega kralja msgr. Lanza imel danes zjutraj črno bv. mašo za sv. očeta. Sožalne izjave pošiljajo v Rim tudi taki laški obč. zastopi, od katerih bi kaj takega pred 25 leti ne bilo pričakovati.
Rumunski kralj
je poslal iskreno sožalno brzojavko.
Razna poročila.
R i m. L'sti poročajo, da obsega oporoka sv. očeta 30 strani.
Berolin. Od popolnoma zanesljive strani se poroča, da bodo Italija, Avstro-ogrska, Nemčija in Angleška napram konklavu popolnoma nevtralne.
Izmišljevanja in ugibanja.
R i m. Liberalni listi poročajo o prepiru mej kardinali Oreglia, Rampolla in Vannutelli pri tretjem zborovanju kongregacije kardinalov. Ti listi pravijo, da se je Rampolla pritožil, da časopisi izvedo o podrobnostih, nakar je sledil prepir. To so liberalni listi v ta namen priobčili, da bi svojim izmišljevanjem nadeli verojetnost, češ, da vse kar piSejo, izvedo iz zborovanja. Vest o prepiru je navadna časnikarska pravljica.
R i m. Kardinal Oreglia je zopet krepkejši. Izmej tendencijoznih poročil bodi omenjeno, da ugibajo izvenvatikanski listi radi boljše „izpremumbe" mej svojimi poročili, da jo za volitev Gottija papežem položaj postal neugodnejši, da ima Oreglia več upanja, kakor začetkoma, da je izvolitev Rampolle izključena (!) in da so mnogi za kardinala di Pietro, pri katerem bi Rampolla estal državni tajnik.
Sedanji kardinalski kolegij.
Skupno število kardinalskih mest je 70. Sedaj je nameščenih 63, Ker so oči vsega sveta v teh dneh obrnene na kolegij kardinalov, bo bralče »Slovenca« gotovo zanimalo, če se pobliže seznanijo s sestavo tega kolegija. Kardinalski kolegij obstoji iz treh stopinj : kardinalov škofov, kardinalov ma**-nikov in kardinalov dijakonov. Vsi kardinali pa so sedaj škofje ali mašniki. Ime kardinal škof, k. mašnik, k. dijakon le naznanja, na kateri stopinji najvišega cerkvenega senata stoji posameznik, brez ozira na posvečenje, katero je prejel. Kardinali mašniki so veči noma škofje, vsi kardinali dijakoni pa mašniki.
Po posameznih stopinjah bo sedanji kardinali sledeči:
Kardinali škofje.
1.	Alojzij Oreglia di Santo S t e I a n o , roj. 1828, kard. 1873, škol v Ostia-Vclletri in dekan sv. kolegija, kardinal kamerlengo sv. rimske cerkve in kot tak sedaj namestnik papeža v duhovskih in svetnih zadevah.
2.	Serafin Vannutelli, r. 1834, kard. 1887, škof v Porto Santa Rufiua, pod dekan sv. kolegija in veliki ponitencijar.
3.	M a r i j M o c o n n i, rojen 1823, kard. 1893, škof v Sabini, živi v Rimu.
4.	Antonij Agliardi, r. 1832, kard. 1896, škof v Albano, apostolski vico-kanoelar.
5.	Vinoenc Vannutelli, roj. 1886, kard. 1889, škof paleetrinski, prefekt kongregacije b. conoilii.
6.	Franc Satolli, r. 1839, .kard. 1895, prefekt kongregacije studiorum.
Kardinali mašniki.
1.	Jožef Sebastijan N o 11 o ii frančiškanskega reda, r. 1841, kard. 1884, patrijarh lisabonski.
2.	Peter J e r e m. C e 1 e s i a iz benediktinskega reda, rojen 1814, kar. 1884, nadškof palermski.
3.	Alfons Capecelatro iz kongregacije oratorijancev, r. 1824 kard. 1885, nadškof kapuanski. — Nekateri pravijo, da morda postane papež.
Kardinal Capecelatro.
4.	Patricij Franc Moran, ro jen 1830, kard. 1885, nadškof sidneyski v Avstraliji.
5.	Benedikt Marija L a n g e -n i e u x , rojen 1824, kard. 1881, nadškof rheimski.
6 Jakob Gibbons, r. 1834, kard. 1886 nadškof baltimorski.
7.	Marijan Rampolla del T i n d a r o . r. 1843, kard 1887, bivši dr žavni tajnik Leona XIII.
8.	Franc Marija Riehard, r. 1819, kard. 1889, nadškof pariški.
9.	Peter Lambert Goossens, r. 1827, kard. 1889, nadškof Mechelnski.
10.	Anton Jožef Gruscha, rojen 1820, kardinal, 1891, knezonadškof dunajski.
11.	Angelus di Pietro, rojen 1828, kard. 1893, apostolski prcdatar.
12.	Mihael L o g u e, r. 1840, kard. 1893, nadškof armaghski.
13.	Klavdij Vaszary iz reda benediktincev, roj. 1832, kard. 1893, knezonadškof ostrogonski in primas ogrski.
14.	J u r i j K o p p, r. 1837, kard. 1893, knezoškof vratislavski.
15.	Adolf Ludovik Albert Perrand iz kongregaoije oratorijancev, kard. 1893, škof autenski.
16.	Viktor Lucijan Sulpiz Le c o t, rojen 1831, kard. 1893, nadškof bordeauxski.
17.	Jožef Sarto, roj. 1835, kard. 1893. patrijarh beneški.
18.	Cirijak Marija Sancha y H e r v a s , r. 1833, kard. 1894, nadškof toledBki in patrijarh Zahodne Indije.
19.	D o m i n i k S v a m p a , r. 1851, kard 1894, nadškof bolognski.
20.	Andrej Ferrari, roj. 1850, kard. 1894, nadškof milanski. — Tudi o tem govore, da morda postane papež. Seve so tudi v tem slučaju to Bama ugibanja.
Kardinal Ferrari.
21.	Hijeronim Marija Gotti, iz reda bosonogih karmeličanov, roj. 1834, kard. 1895, prefekt propagande.
22.	S a 1 v a t o r C a s a n a s y Pa-g e s, rojen 1834, kard. 1895, škof barce Ionski.
23 A h i 1 M a n a r a , r. 1829, kard.
1895,	škof ankonski in umanski.
24.	Dominik Ferrata, r. 1837, kard.
1896,	prefekt kongregacije škofov in redovnikov.
25.	Serafin C r e t o n i, r. 1833. kard. 1896 prefekt kongregacije obredov.
26.	Jožef P r i 8 c o , r. 1836, kard. 1896, naJškof neapeljski.
27. Jožef Marija Martin de Herera y dela Iglofia, r. 1835, kard 1897, nadškof kompostelski.
28 Peter Horkules C o u 11 i e, r. 1829, kard. 1897, nadškof lionski.
29.	Jožef Viljem Labouro, r. 1841, kard. 1897, nadškof reneški.
30.	Janez Baptist del Drago, r. 1838, kard 1899, živi v Rimu.
31.	Franc C a s s e 11 a, r. 1841, kard. 1899, živi v Rimu.
32.	Aleksander banminia-t e 11 i, r. 1840 za kard. in petto. 1899, proglašen šele 1901, živi v Rimu.
33.	Januvarij Portanova, r. 1845, kard. 1899, nadškof režijski.
34.	Jožef Francica-Nava di Bon ti f r 1846, kard. 1899, nadškol katanski.
35.	Franc D^sire M a t h i e u , r. 1839, kard. 1899, živi v Rimu.
36 Peter R e a p i g h i, r. 1844, kard. 1899, j j bil generalni vikar Leona XIII.
37.	Avguštin Riohelmy, roj. 1850, kard. 1899, nadškof turinski.
38.	bebastijan M a r t i n e 1 1 i iz reda avguštincev, r. 1848, kard. 1901, živi v Rimu.
39.	Kazimir Gennari, r. 1838, kard. 1901, živi v Rimu.
40 Leon pl. Skrbensky, roj. 1863, kard. 1901, nadškof pražki.
41.	Julij B o s o h i, r. 1838, kard. 1901, nadškof ferarski.
42.	Janez Kniaz de Kozielsko P u zy n a , r. 1842, kard. 1901, nadškol krakovški.
43.	Jernej Bacilieri, r. 1842 kard. 1901, škof veronski.
44.	Karol N o c e 11 a , r. 1826 kar dinal od junija t. I., poprej tajnik konzisto-rijalne kongregacije in patrijarh antijobijski.
45.	Benjamin Cavisohioni, r. 1836, kard. od junija t. 1. poprej tajnik koncilske kongregacije in titularni nadškof nazianftki.
46.	Andrej A j u t i , r. 1849, kard. od junija t. 1., poprej papežev nuncij v Li-zaboni in titul. nadškof damietski.
47.	E m i d i j T a 1 i a n i , roj. 1838, kard. od junija 1.1., doslej nuncij na Dunaju in titul. nadškof sebastski.
48.	Janez Katschthaler, roj. 1832, kardinal od junija t. 1., knezonadškof salcburžki.
49.	Hubert Anton Fischer, roj. 1840, kardinal od junija t. I., nadškof kolnški.
Kardinali dijakoni.
1. Alojzij Macchi, roj. 1831, kard. 1889, tajnik papeževih brevov.
2 Andrej S t e i n h u b e r, iz Jezusove družbe, r. 1825, kard. 1894.
3.	Franc Legna, r. 1836, kard. 1894, prefekt vatikanskih arhivov.
4.	Rafael Pierotti, iz reda pridigarjev. r. 1836, kard. 1896.
5.	Franc della Volpe, r. 1844, kard. 1899.
6.	Jožef Vives y Tuto, iz reda kapucinov, r. 1854, kard. 1899.
7.	A 1 o j z i j T r i p e p i, roj. 1836, kardinal 1901, prefekt kongregacije odpustkov.
8.	Feliks Cavagnis, roj. 1841, kard. 1901.
Leon XIII. nasproti Slovanom.
Ne bomo se preobširno pečali s klevetami, katere je spustil tudi proti mrtvemu Leonu XIII. „Narod", ki je živega Leona nazval izvrg človeštva. Mej drugim je „Narod" proglasil Leona XIII. tudi za nasprotnika Slovanov." Ne bomo se o tem pričkali z „Narodovo" ignoranco in nevednostjo, ki se kaže iz vsake „Narodove" številke, inteligenci v poduk podamonekoliko o tem iz „Edinosti":
Veliko truda je posvetil Leo XIII. Slovanom. Dne 30. septembra 1880 je izdal znamenito okrožnico „Grande munus", v kateri je proglasil češčenje slovanskih apostolov sv. Cirila in Metodija. V tej okrožnici je izrekel svojo srčno željo, da bi slovanski narodi zadobili veče število svojih domačih škofov in svečenikov, in da bi se tako med njimi bolj okrepilo versko življenje. Ta papeževa okrožnica je vzbudila med Slovani veliko gibanje. Čehi, Hrvatje, Slovenci, Malo-rusi in Poljaki — vsi so v raznih izjavah izrazali papežu hvaležnost. Dne 5. julija 1881 se je papežu predstavilo veliko odposlanstvo Slovanov — 1400 glav.
Papež Leo XIII. jih je v divnem nagovoru presrčno vsprejel in zagotovil vsemu slovanskemu narodu „od obali Adrijanskega morja do zadnje novgorodske pokrajine", da bo sv. apostolska stolica vedno čuvala in branila cerkvene pravice Slovanov.
Na ukaz papeža Leona XIII. je bila urejena leta 1887. v Bosni in Hercegovini nova cerkvena hierarhija, kateri stoji na čelu vrhbosanski nadškof v Serajevu. Leta 1886. je bil sklenjen konkordat s Črnogoro in se je ob tej priliki po vsej kneževini ustanovila katoliška slovanska cerkev.
Dobri papež Lev XIII., ni pustil mučiti naših cerkvenih svetinj. Leta 1896. je usta-
novil v Rimu maloruski unijatski zavod in ga stavil pod vodstvo jezuvitov.
Ko je papež Lev XIII. slavil svoj svc-čeniški jubilej (50-letnico mašništva), mu je poslal ruski car Aleksander posebne čestitke in ga je prosil ob tej priliki, da bi se uredilo cerkveno razmerje v Rusiji, izlasti na ruskem Poljskem. V ta namen so bila dolga pogajanja, ki so dovela deloma vsaj do nekakih vspehov. Zato jc mogel Lev XIII. v konzistoriju dne 11. februvarja 1889. že imenovati nove škofe za Poljsko.
Tako vidimo, kako velik duh je bil Lev XIII. in koliko mu je bilo na srcu šir jenje katoliške cerkve med Slovani: Da ni mogel vspeti popolnoma, na tem so krivi žalostni javni odnošaji, ki izrabljajo moč sv. Cerkve v politiške, Slovanom sovražne namene.
Kedaj Je sv. oče umrl?
Dunajska »Reichspost« poroča, da je sv. oče umrl v ponedeljek že ob 2, uri 50 min. popoludne, a da so v Vatikanu čakali s proglasitvijo smrti dvo uri, da je bila tako izključena vsaka pomota.
Vstočni verniki in Leon XIII.
Velik cilj stremljenju papeža Leona XIII. je bilo združenje iztočnih narodov. Odkar je postal papež, živela je v njem ideja unije. Hotel je porabiti za njo vso moč svoje pa-pežke oblasti. Ali storiti je mogel to še le zadnja leta svojega pontifikata. Prve vspehe je slavil še le 1. 1879., ko se mu je posrečilo, da je spravil v zvezo z Rimom velik del Armencev, ki so bili zavrgli katoliškega patrijarha Hassuna in se za časa koncila loči li od Rima. Meseca marca 1879 je tedaj prišel v Rim novi armenski šizmatični patrijarh Kupelian, je odložil svojo patrijarhalno do-dostojanstvo v roke papeževe in se mu podredil v vsem. Papež Lev XIII. je vrnil Ku-pelianu škofovsko čast, na kar so se podvrgli papežu tudi drugi šizmatiki. Sedaj se je smel vrniti zavrženi armenski katoliški patrijarh Hassun in dne 13. decembra 1880. ga je papež Lev XIII. povzdignil na čast kardinala.
Leta 1879. se je posrečilo Leonu XIII. združiti z Rimom tudi kaldejske šizmatike. Umrl je bil namreč tedaj šizmatični patrijarh Audo in zato je mogel Lev XIII. že 28. februvarja potrditi novega patrijarha Abolio-nana. Se veče veselje je takrat doživel v tem, da je z njegovim posredovanjem končal boj med katoliki sirskega obreda v Mossulu in med jakobitiškimi Nestorijanci. S tem je prenehal razkol med dobrim delom Kaldejcev, Sircev in Armencev, kar je bilo na slovesen način zasvedočeno v konzistoriju dne 12. maja 1889.
Priprave za volitev novega papeža.
„11 Giornale d'Ita!ia" poroča o sklepih kardinalov. V predvčerajšnji seji, pravi, so se bavili kardinali z noto, katera se ima dostaviti zboru diplomatov, pooblaščenih pri sveti stolici. Predlog je stavil kamerlengo kardinal Oreglia. Za njim so govorili kardinali: Gotti, Mathieu, Vives y Tuto, Stein-huber, Vanutelli, Agliardi in Rampolla. Sveti kolegij je slednjič sklenil, da se poveri sestavo te note monsignoru Merry del Val, a da se bo v prihodnji seji razpravljalo in eventualno potrdilo ali spremenilo besedilo te note. Noto bodo podpisali trije kardinali, pooblaščeni kot najvišji zastopniki sv. stolice, in msgr. Merry del Vali.
Sveti kolegij je priporočil arhitektom, ki prirejajo vatikansko palačo za konklave, naj preprečijo vsako možno zvezo z zunanjostjo. V predvčerajšnji seji so se tudi izžrebale celice kardinalom. Kakor smo pa že povedali, sestajajo te celice iz dveh, ia nekatere tudi iz treh sob. Sveti kolegij je tudi že poskrbel za oskrbo kuhinj, in sicer je poveril to oskrbo — na predlog kardinala Macchi — komendatorju Puccinelli ju.
Zatem je sveti kolegij imenoval komisijo, ki ima nadzorovati priprave za konklave. V to komisijo so imenovani kardinali: Macchi, Della Volpe in Uorsari.
Po papeževi smrti se kardinali vsakega jutra zbiralo v tako imenovano glavno kon-gregacijo in se posvetujejo o predmetih, katere je določil papež Klement XII. (I. 1723); čitajo se namreč odredbe za izvolitev novega papeža, katerih odredb se morajo kardinali strogo držati.
Glavne odredbe so sledeče:
1.	Deseti dan po papeževi smrti se mora pričeti volitev novega papeža po onih kardinalih, ki so prisotni, ne čakajoč na druge kardinale, ki niso še dospeli od zunaj.
2.	Kardinali, kateri stanujejo v papeževi državi, morajo se zopet izrecno ponovno po zvati.
3.	Nikaka cenzura no odvzema kardinalom volivne pravice.
4.	Niti cerkveno prokletstvo, v katero je kdo padel, ne izključuje kardinala od vo>
lit vo.
5 Volitev se mora izvrfiti v zaprtem prostoru, takozvanem »konklave«.
6.	Izvoljenec mora imoti dvotretjinsko večino glasov za svojo osebo.
7.	Ako ni zadostnega števila glasov, mora se delovati na to, da se to število doseže s pomočjo »pristopa« (accesus).
8.	Ako je izvolitev kompromisna, potem . nobeden kompromisnik no more dati sebi ' glasu.
9.	Ako novoizvoljeni papež ni škof, mora si dati podeliti dotične rede.
10.	Izvoljenega papeža ni treba, da kdo . potrdi, ker on ne dobiva oblasti od nikogar
na zemlji, temveč naravnost od Biga.
11.	Novemu papežu stavi se na glavo trojno krono (tiara) v znak vere sv. cerkve
] v presveto Trojioo in kakor znak največje j moči, časti in sodstva na svetu v duhovnih j st areh. S tem so mu je zajedno podeljevala tudi oblast kakor kralju v njegovi posvetni j državi.
Po prečitanju tega izroči kardinal-ka-( merlengo kardinalskemu zboru »ribičev prstan« in »pečatnik« in oba se razbijeta na kosce, ker se v času, ko nima cerkev papeža, ne izdajajo ne »bule« ne »brevi«. Na to izvoli kardinalski zbor dva prelata, od katerih ima jeden govoriti nadgrobni govor pok. papežu, a drugi pozdravni govor bodočemu novoizvoljenemu papežu. Nadalje izvoli dva kardinala, katera imata paziti, da se za konklave uredi vse, kakor predpisuje zakon. To je prva seja kardinalskega zbora.
V	drugi seji urejevale bo se navadno stvari, ki so se tikale cerkvene države. V tej seji poročata ona dva kardinala, ki sta bila izvoljena, da pripravita vse potrebno za konklave, da sta izvršila svojo nalogo.
V	tretji seji izvolijo kardinali potom tajnega glasovanja izpovednika za konklave.
V	četrti in peti seji izvolijo se: dva zdravnika, dva ranocelnika, eden lekarnar, dva brivca s pomagači vred, kateri vsi se podajo skupaj s kardinali v konklave.
V	šesti seji razdeli najmlajši kardi-nal-dijakon sobo v konklavu potom srečka-nja med kardinale.
V	sedmi seji izvolita se dva kardinala, ki morata točno paziti, da ne pride v konklave nihče, kateri nima tam opravila. Tema dvema kardinaloma izroči se točen popi3 oseb, ime in preimek, stan, domovina od vsakega kardinala, ki ima priti v konklave.
V	deveti seji izvoli kardfndski zbor še tri kardinale, katerim je naloga točno paziti nad zaprtjem konklava in na red v istem. Na to vsprejemajo se sožalje nad umrlim pap;žem izražajoči poslaniki tujih držav.
Dogodki na Hrvatskem.
Včeraj zjutraj so odstranili deske z odra pri prometnej zgradbi — in prikazal seje ra d o vedne m u občinstvu dvojezični nepostavni napis, seveda mažarski na prvem mestu. Občinstvo je zopet vznemirjeno radi te nepoatavnosti in zato so straže iznovič pomnožene okoli prometne zgradbe. Čudno je vsekakor, da Mažari v najnovejšem času navzlic tolikemu odporu hrvatskega naroda z vso silo širijo mažarščino po železnicah in poštah na Hrvatskem. Tako so izdali za železnico C a p r a g • V r g i n m o s t čisto mažarski vozni red, in vendar se je ta železnica sezidala s samim hrvatskim de narjem. Celo v Zagrebu samem so začeli na glavnej pošti rabiti same mažarske listke za rekomandirana pisma, sicer pa že vsa hrvatska imena pomažarili ter postavljajo hrvatsko ime le še v oklepe, celo ime glavnega mesta! Vse te nepoatavnosti vznemirjajo narod, pa se je bati hudih nasledkov, kajti med narodom hrvatskim še vedno vre.
Prihodnjcst je zares temna in nad hrvatskim obzorjem viBe črni oblaki, kakor je rekel sam novi ban, ko je prišel na Hrvatsko. In vendar bi se dalo vse lepo urediti, ko bi se spoštovala državna postava tudi na merodajnih mestih, česar smo do zdaj na
Hrvatskem žalibog povsodi pogrešali.
* * *
Volivci okraja Biškupec so poslali dosedanjemu svojemu zastopniku v sa boru mažaronu grofu M. Bombelesu nezaupnico, v kateri ga znatna absolutna večina volivcev poziva naj odloži mandat. Podpisalo je nezaupnico 111 njegovih volivcev. Besedilo nezaupnice priobčimo.
Odgovorni urednik »Narodne Obrane« je bil včeraj obsojen radi nekih člankov v enmesečni zapor oziroma v globo 300 kron in na izgubo jamčevine v znesku 720 kron.
Cerkveni letopis.
Sv misijon se prične jutri 26. t. m. v novoposvečeni cerkvi kočevski. Ta misijon je prvi v mestni župniji, ker najstareji ljudje ne pomnijo nobenega misijona v kočevskem mestu. Vodili ga bodo čč. oo. re-demptoristi Kossler, Petsche in P o-lifka. Obhajal se bode skoz štirinajst dni f do 9. avgusta. Bog daj obilo blagoslova!
Izpred sodišča,
Izpred deželnega sodišča.
Zakopani tisočaki. Jože Galjot na Spod. Berniku. j« bil aretovan. ker ao sumili, da jo lahkomišljeno zapravljal premoženje na škodo svojih upnikov. Prodal je vse premičnine pri svojem posestvu, kar se je dalo odnesti ali odpeljati. Ker Be je v zaporu v Kraniu nekako čudno vedel, poslali so ga v Ljubljano, da se po zdravniških zvedencih opazuje njegovo duševno stanje, tu pa so izrekli, da je Galjot slaboumen. Denar katerega je Galjot utriil — za prodane reči. skril je v tleh pod neko desko Janeza Kaplenekove prodajalne v '/jgor. Berniku, Kaplenek je pa v zaporu v Kranju kakor sam trdi, od G .Ijota zvedel, da je pri njem denar skrit, zato je delavcu Janezu Markotu iz Zgor. Bernika sporočil, da na) ta pri njem skriti denar z Janezom Jenkotom posest, sinom preneseta v Jenkovo šupo, kar sta ta dva tudi storila* Galjot je trdil, ko je svoj denar pre&tel, da mu o d 6400 skritih kron najmanje tri tisoč kron manjka. Obdolženca Marko in Jenko uporekata tem trditvam in priznata da sta menda vsak za se po 700 K pora bila, ker jima je Kaplenek dobro plačilo za to uslugo obljubil, nasprotno pa trdi Kaplenek da je obljubil vsakemu le po 40 K. Dež. sodišče je le Janeza Markot* in Janeza Jenkota hudodelstva nezvestobe krivima spoznalo ter obsodilo prvega na 9, druzega pa na 8 mrsecev težke ječe, Ka-plenika pa je od obtožbe hudodelstva pri krivanja oprostilo.
Nadležen gost. V Zlobanovo gostilno na Gočah prišel je dne 21. aprila t. 1. precej vinjen Makso Vidrih posestnikov sin z dvema tovarišema, ter je tam razne burke uganjal, posebno nadležen je postal šivilji Karolini Vidrih, katera se je, da bi se ga bila iznebila, odstranila iz sobe v kuhinjo; pa tudi tu ni imela miru pred njim Ker je hišni gospodinji že tudi čez mero presedalo, vzela je metlo, da bi ga odpodila, a Vidrih jej je metlo izvil iz rok. Nato je napadena še s kuhinjskimi kleščami in z nekim lesom tolkla nasprotnika. Vidrihu je bilo to preveč ter je pahnil gospodinjo raz ognjišča in Se dvakrat ob tla vrgel tako, da se |i je pri padcu poškodovala desna roka. Sodni dvor je Vidriha obsodil na 4 mesece težke ječe. — Redarjem se ustavljal. Dne 11. marca t. 1. popoludne o priliki naborne stave v tukajšnjem »Mestnem domu* stalo je pred škofijo več fantov iz okolice. Najbolj glasan med njimi je bil Jože Civha iz bred. Ga-meljnov, kajti nekoliko vinjen zgrajal in upil je, da je bilo joj. Ker se redarjevemu opominu, da naj se odstrani, ni hotel poko riti, je bil aretovan. Temu se je pa Civha odločno zoperstavi), ter je suail redarja v prsa; zdajci pa pristopi tudi Blaž Černe z besedami: ne boste ga aretovali, in tudi ta sune s pestjo stražnika v prsa. Ko so pa drugi redarji prihiteli na pomoč, se je vrgel <uivha na tla, suval z rokami in nogami okoli sebe ter upil: »fantje! ne glejte, pri-mite jih, da jih bomo zajeli«. — Le po ve likem naporu je bilo mogoče obdolženca ukrotiti Civha se je vsled bega odtegnil kazni, Černeta je sodišče obsod. na 6. mes. — Siloviti berač. Alojzij Preželj, postopač iz Moravč, je dne 15. junija t. I. prišel nekoliko opit v vežo Antona Lukanca na Jesenicah ter se vlegel na tla. Ko mu gospodar pripomni, da mu ne bo moč v veži prenočevati, jel je Preželj kleti in vpričo otrok razne nesramne besede govoriti, tako da je bil konečno gospodar primoran, da zabrani pohujšanje, ga postaviti na dvorišče. Tu je pa pričel Preželj Lukanou groziti, da mu bode bajto zažgal, ker so v nji sami ravbarji. Ker je bil obtoženeo zaradi vlaču-ganja in beračenja že mnogokrat kaznovan, obsodil ga je sodni dvor na eno leto ječe.— S požiganjem je grozil. Tone Malenšek delavec iz Tupalič je dne 30. junija zvečer Florjanu Lavriču v Udmatu iz jeze, ker ga je ta zasačil pred v podom na kupici ležečega. Zakričal je: Se nocoj ti bodem požgal, celi Ud mat mora nocoj goreti. Sodišče ga je na 5 mesecev težke ječe obsodilo.
Nadležen gost. Lstos na cvetno nedeljo je prišel v Seršenovo gostilno na Skaručni Primož Stare, posestnik na Ska-ručni. Nadlegoval je goste in gospodinja je poklicala domača dva hlapca, naj ga spravita iz gostilne. Stare se hlapcema ni vstavljal, a zunaj pred gostilno je začel preklinjati. Ko ga je hlapec Janez Dermastja zunaj hiše vprašal, zakaj da vpije, in ga, ker je v njega tiščal, z roko od sebe sunil, zamahnil je Stare z nožem po Dermastiju po deanem licu, da se je takoj kri ulila, na to ga je pa še dvakrat sunil v hrbet. To je videl drugi domači hlapec Luka Gubane, skočil je proti Staretu rekoč: »Primož, z nožem pa ne«; a tudi tega je sunil v levo podlehtnico in ga težko poškodoval. Da je Stare zelo nevaren človek, kaže dejstvo, da je letos na Svečnico tudi Janezu Špornu zagrozil da ga bo zaklal. Ssdni dvor ga je obsodil na 1 leto ječe. — is t a r č e k tat. Gregor Zmitek ulitkar iz Bohinjske Srednjevasi, 72 let star. še vedno
rad pije, a ker mu dost krat zato primanjkuje sredstev, pomaga si s tem, da obiskuje tuje zaklenjene shrambe. Pred tremi leti ga je ztsačila Mina Zupane v svoii čumnati, katero je odklenil in iz nie vzel 30 K. Letos dne 25. maj. ga je dobila Fran. Zvan pri svoji denarni omarioi, iz katere je Zmitek vzel 20 K. Sidišče mu je prisodilo 2 mes težke ječe. — Ubegli prisiljene c. Richard llutner iz Celovca ie prisiljenec v tukajšni prisilni delavnici. Bil je ie večkrat zaradi tatvine kaznovan. Dne 2. junija t. 1 je pa od dela na Jesenicah z \s) svojo opravo pobegnil in jo prodal; on sicer pravi, da jo ie na koreški meji za drugo obleko zamenil. Sodni dvor ga je na 6 mesecev težke ječe obsodil. — JI o š n j i č e k iz roke potegnil in ž njim stekel je Jaka Lotrič iz Železnikov Francetu °ogačniku dne 22. junija na Javor-niku, v katerem je bilo, kakor slednji trdi, 51 K. Obdolženec pa trdi, da ni bilo več v n|em kakor le 4 K. Sodišče ga je ob3cdilo na 3 mesece strogega zapora.
Župan Hribar — tožen. Proti žu panu Hribarju so vložili tožbo tisti častniki, ki so se vdeležili zadnje „Turnarske" slavnosti. čutijo se razžaljeni, (!) ker jim je dejal v mestni seji, da so se pasivno zadržali.
Dogodki v Iticmanjih pred sodiščem. Včeraj se je vršila pred tržašiin deželnim sod šSem kaz. razprava proti g. Ivanu B e r d o n u, županu v Ricmanjih. Tožen i« bil, daje v dnevih 25. jan., 26 marca in 6. aprila opravljal opravila, katera ima opravljati le duhoven. Župan je bil oprršlen.
Zaradi hudodelstva razžnljenia Veličanstva cesarja je bil pred c. kr. okr. sodišču v Mariboru obsojen v trimesečno ječo Herman Rositsch, bivši jurist, iz znane tržanske obitelji v Ljutomeru. Taka hudodelstva se dogajajo med spodnje-štajerskimi Nemci. Niihovi časniki molčijo o tej obsodib. Če pa je bil kak Slovenec le zavoljo maihne stvari obsojen, ie jo razbob-njajo in razkričijo po celem svelu ter hinavsko rekaio: »Taki so S ovenci!« Zapomnimo si dobro nemško ljubeznjivost nasproti Slovencem 1
Književnost in umetnost.
*	O. Dobrovolny, bivši režišer slovenskega gledališča se ne povrne več v Ljubljano S ovensko gledališče dobi dru gega režiserja, skoro gotovo v osebi gosp. Ignacija Borštnika, kakor smo nedavno poročali. G sp. Dobrovolny postane menda režišer pri „Dramatičnem društvu" v Trstu, kjer nameravajo vpe ljati redne slnvenuk e predstave.
*	Novi slovenski knjigi V založbi g. L. S c h w e n t n •* r | a v Ljubljani ste izišli knjigi: Z o f l< a K p rl k r : I z n a -S i h krajev. C'na 2 K 50 v., po pošti 2 K 60 v. — J a n u z a Trdine zbrani spisi I. knjiga : »B»hovi huzarji in Iliri. Spomini iz rame prof-sorske službe na Hrvatskeir.« C-ii » 3 K po pofti 3 K 20 v. Oceno priobčim' .
litt/i li e stvari Najnovejše od rasnih strani
Dve 1 a d i i i trčili. Pri Hamburgu je ladija »Švitaiod« trčila z nekim angleškim parnikom. Šest mornarjev je utonilo. — Ustrelil se je v Bielitzu bivši igralec nemškega gledališča v Mariboru 20 let s>tari W e i x I e r W a r n o w. V G radcu je izvršil nekaj tatvin. Na listek je napisil: »Z Bogom svtt. S;daj se bom saj enkrat naspal.« — Samomor treh sester. Ob Donavi pri Torok Bal nt so se zvezale skupaj tri hčere posestnika Jožefa Horvatha in skočile v Donavo. Izvršile so skupno samomor, ker je 17letno G i z e 1 o zapustil njen l|ubimec, ki io je bil tudi zapeljal. — Nezgode pri vojaških vajah so jako velike v Hercegovini radi velike vročine. Od 12., 32., 69. in 52. pešpolka se je zgrudilo na tla 450 mož, od katerih jih je 19 umrlo, 40 jih je v smrtni nevarnosti in več vojakov pogrešajo. En mož je vsled vročine zblaznel. — U m r 1 je včeraj v Pragi dvorni svetnik dr. Edvard Peyer, profesor na češki tehniki. — Glasovi-t e g a tatu Monglesku, ki je všel iz blaz-nice, so aretirali v Inomostu. Ta tat je bil posebno nevaren hotelom. — Radi dolgov v s t r e 1 i 1 se je v Novem Sadu kadet Tanasevic, ker stric ni hotel plačati njegovih dolgov. Tri dni na to se je vstrelil stric. — Cigani mej seboj, ciganska rodbina Kovač ukradla je v Segedinu konja vrednega 230 kron. Na poti domov bo se stari cigan Kovač in njegova sina tako sprli, da je oče ustrelil enega sina, a drugi sin je nato ustrelil očeta. — Nadškof v M i 1 -w a u k e e Friderik Katscher je umrl. — V strahu pred kaznijo. V Ciorna na Ogrskem se je zapoznil pri odhodu topni-čarskega polka nek topničar. Letel je za polkom, a ker ga ni mogel dohiteti, so je na oesti ustrelil. — Kolera se je pojavila na mnogih krajih in v Tripolisu v Siriji. — Rusija na skrajnem vztoku. »Standard* javlja iz Tientsina: V Port Ar
turu in na drugih tačkah se dalje vrši nabiranje ruskih čet. Ni pa nobenega zname nja, ki bi kazalo, da misli Rusija odnehati od svoje politike ali jo ublažiti. — Možnost zveze mej Srbim in Bol-g a r i j o za slučaj vojske s Turčijo postaja vedno večje. To bi bil prvi korak k zvezi balkanskih držav proti Turčiji.
Tedeiinki koledar.
Nedelja, 26. julija: 8 pobinkoštna; Ana, mati Mar Dav.; evang.: O krivičnem hišniku. Luk. 16. — P o n e d e I j e k , 27. julija : Pantaleon m. — T o r e k , 28. lu-lija . Nazarij in dr mm. — Sreda, 29. julija : Marta dev. — Četrtek, 30 lu-lija: Ahdon in Senen mm. — Petek, 31. julija: Ignacij Lojol. — Sobota, l.avg.: Vez' sv Petra. — Solnce izide 30 julija ob 4 uri 16 minut, zaide pa ob 7. uri 27 min. — Lunin spremili: Prvi kraiec 31. julija ob 8. uri 13 min. zjutraj. — Dan se skrči v avgustu za 1 uro 28 minut. — M u s i c a s a c r a v nedeljo, 26 julija : V j stolni cerkvi velika maša ob 10 uri: (Missa votiva de Spirtu 8an<"to pro eligendo summo Pont ficel : Veni Creator Spiritus, zlozil dr Franc Witt, mašo »Panis angeli-cub" zl. Frederik Koenen, graduale „Beata srens« koralno, po ofertoriji »Veni sanete Sjiritus". zl. Moric Brosig.
Društva.
(Prostovoljno gasilno društvo v S m ar t nu-Ta cnju) pod Mnarno goro j najuljudneje vabi k vrtni veselici, katero pri- j redi v nedeljo, dne 2. avgusta t. m. na vrtu | g. Fr. Ks. Sajevic-eve gostilne (pri Koširju) ! v Tacnju po sledečem vsporedu: 1. Koncert i Domžalske godbe. 2. Petje. 3. Srečkanje. 4. Prosta zabava. Začetek ob polu 4. uri popoludne. Vstopnina prosta. Čisti dohodek se porabi v poplačilo dolga za gasilno orodje. — Načelništvo. — Blageveljne dobitke za srečkanje hvaležno sprejema načelništvo.
(Gasilno društvo vStudenem). Vabilo k tomboli in veselici, ki bo v nedeljo 26. julija 1903. Sodeluje postojnska godba. Pričetek ob 4. uri popoldne. — K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor.
Telefonska In brzojavna poročila.
Ob mrtvaškem odru Leonovem.
Rim, 25. julija. Krste, v katere bodo danes zvečer položili k počitku svetega očeta, so že pripeljali v Vatikan. kjer si jih je ogledal kardinal kamerlengo. Najprej polože svetega očeta v krsto iz cipresnega lesa, v onem or-natu, v katerem je ležal na mrvaškem odra, preko obraza mu dajo bel, z zlatom tkan robec, preko trupla rudeč paj-čolan in preko tega preprogo iz rudečega damasta, dalje dajo k truplu raznega denarja, akte o smrti itd. Cipresno krsto postavijo v 400 klg. težko svinčeno rakev, preko katere pride zopet krsta iz dragocenega lesa. Na obeh krstah je križni napis, da počiva v njej papež Leon XIII., njegova starost, doba njegove vlade in čas smrti.
Rim, 25. julija Obraz sv. očeta se od včeraj zvečer ni nič več spremenil. Poteze so utrjene. Barva obraza je siva. Trohnjenja ni, pač pa se je izvršilo munificiranje trupla. Poročevalec „Messagera", ki je s prstom potipal obraz papežev, tudi to potrjuje.
Rim, 25. julija. Dr. Lapponi si je danes zjutraj ogledal papeževo truplo in dejal, da je lahko še razstavljeno. Zato so danes zjutraj zopet pustili občinstvo k mrtvaškemu odru.
Rim, 25. julija. Lapponi je dejal, da madeži, ki se kažejo na obrazu mrtvega papeža, niso znamenje gnjilobe, ampak so Ie znamenje, da se truplo pričenja munificirati.
Rim. 25. julija. Radi velikanskega navala v cerkev sv. Petra je prepovedan vhod ženskam in otrokom.
Rim, 24. julija. List „Patriau poroča z Dunaja: Avstrija se ne odreče svojemu vetu, a izvrševala ga sedaj ne bo, ker so ugodne razmere in le želi, da bo izvoljen za papeža pravičen mož. ki bo pred vsem duhovnik.
Rim, 25. julija. Višji ceremonijar je naročil pri izdelovalcu baretov Cala-briniju baret za novega papeža. Dela za ureditev stanovanja novega papeža so se že pričela. Ako bo stanoval v sobanah, v katerih je živel Leon XIII., spremene samo opravo v spalnici.
Rim, 25. julija. Danes je kardinal kamerlengo Oreglia sprejel diplomate. Prebral jim je noto kardinalskega zbora. Jutri kardinal Oreglia zapusti Vatikan.
Rim, 25. julija. Današnjega zborovanja kongregacije kardinalov se je vdeležilo 32 kardinalov, mej niimi avstrijski kardinal Katschthaler. Žrebanje številk celic bo v ponedeljek. „ltalie" poroča, da je kardinal Cretoni nevarno obolel in se ne bo mogel vdeležiti kon-klava.
Rim, 25. julija. Msg. Pifferi, ki je bil izvoljen spovednikom konklava. je to odklonil z ozirom na svojo starost.
Rim, 25. julija. Splošna sodba je, da bo konklave trajal k večjemu dva dni in da bo že tekom 3. avgusta dopoludne prišla vest o izvolitvi novega papeža, nakar bo novi papež takoj podelil svoj blagoslov iz „log-gie". Nekateri pravijo, da bo v slučaju, da bo izvoljen star papež, in-tronizacijo preložil na jesen. Izven vatikanski listi pišejo, da ste med kardinali dve struji, ena je za to, da se izvoli star papež, druga pa hoče mlajšo moč. Vsekakor bo novi papež Italijan.
Riin, 25. julija. Odbor visokega poljskega plemstva je poslal kardi-nalskemu kolegiju pismo, v katerem pravi, da bodi novi papež Italijan, da se ohrani narodnostni mir v cerkvi.
Celovec, 25. julija. Danes je g. knezoškof daroval slovesno zadušnico za papeža. Navzoča vsa državna in avtonomna oblastva ter mnogo ljudstva. Vojaštvo ima zadušnico v ponedeljek.
Jesenice, 25. julija. Za jutrišnjo planinsko veselico je vse sijajno prirejeno. Pričakujemo mnogo gostov iz Ljubljane in iz cele Gorenjske, ker se gre za važno našo planinsko postojanko. Priprave so se vršile 14 dni. Deseta podružnica „Slov. plauinskega društva" bo jutri na veselici praznovala desetletnico ustanovitve planinskega društva. Slovenci, jutri na Jespnice!
161, 25. julija. Jutri sprejme cesar v avdijenci grofa Khuen - Hedervaryja.
Dunaj, 25. julija. Pogajanja radi carinskega tarifa so se razbila. Ogrska vlada noče nič vedeti o kaki spremembi.
Budimpešta, 25. julija. Uradno se potrjuje o velikih nezgodah pri vojaških vajah v Hercegovini. Uradno se potrjuje, da je vsled velike vročine — vojaške vaje so se vršile pri 57 stopinj Celzija — ostalo mrtvih na mestu 11 vojakov in da se je nad 400 vojakov zgrudilo. Upeljana je stroga preiskava.
Umrli so:
22. julija. Marija Kete, kuharica, (57 let, Stari trg 17, otrpnenje srca. — Marija Skalja, delavka 43 let, Trnovske ulice 3, jetika. — Fran Libenskv, krojač 52 let, Radeckega cesta 11, Dementia paralit. prog.
V bolnišnici:
20.	Marija Poljšak, posestnikova hči, 9 let, Myo-degeneratio cordis — Avgust Beier, sprevodnik 28 let, Pleuritis tubercul Tubercul. pulm. — Fran GregonC gostač 81 let Fractura ferem. intest. — Frau Sever' mesarjev sin, 3 leta, davica — Terezija Oblak, gostija' 65 let, Meningitis	'
21.	julija. Fran BimbiS, posestnikov sin, 21 let Ileus.
208 1-1
V molitev
priporočam v svojem, svoje soproge in svojih otrok imenu vsem sorodnikom, znancem in prijateljem svojo predobro, sedaj v Bogu po-čivajočo mater
fHcirjeto Rakovec
ki je danes dopoldne ob «/,10. uri, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, po dolgi mučni bolezni v starosti 73 let mirno zaspala v Gospodu.
j Pogreb predrage r>njce se vrši v pone-1 deljek, 27. juija popoldne ob 4. uri iz hiralnice na Radeckega cesti St. 11 na pokopališče pri sv. Krištofu.
Pokoj njeni dnšl!
Ljubljana, 2-j. julija 1903.
Ivan Rakovec.
PRIHRANJEVATI
in vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodinja z
Maggi - jevo ^S&S™ juhno zabelo
kajti malo kapljic — pripravljeni jedi prilitih, zadostuje, da slabi juhi, omaki, zelenju itd. takoj podeli čvrst, prijeten okus.	909
Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga delikates in dišav v steklenicah od 50 h više (dolito v izpraznjeno steklenico od 40 h dalje.)
Meteorologldno porodilo.
Vrtina nad morjem 306.2 m, srednji iračni tlak 746-0 mm
1	Stanje
Ob6 OJH- |	bftlu-
urinja	metra.
!	t mm.
Tempe«
ratura
„ po
Celsija
Vetrori.
Nebo
II f
* v
■ss ►
O- ..
24 * »več. j /31-3 16-6 j sr. szah. ['oblačno I 733-3 | 15 3 | sr. jzah. skTobl." 1 20-2 | sl. jjzah. | del. jasno | Srednja včerajšnja temperatura l7'4*, normale 19 9'
,, I 7. ijuir 20 2. popol. | 734 0
2.0
1> 1111 it i s k a borza
dne 25. julija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4 % .....
Avstrijska kronska renta 4 %.....
Avstrijska inv. renta 319 % .....
Ogrska zlata renta 4%.......
Ogrska kronska renta 4%......
Ogrska inv. renta 31,*.......
Avstro-ogrske bančne delnice.....
Kreditne delnice..........
London visla...........
Nemiki drž. bankovci ia 1C0 m. nem. drž. v
20 mark ............
20 frankov ............
Italijanski bankovci........
C. kr cekini...........
100-40 100-25 120S0 100-70 92-90 120-fcb 99-35 90 75 15-88 61-50 !39 22»;, >17 35 23-48 19-06 96 20 1128
JZit 11 o cene
dne 25. julija 1903, (Termin.)
Na budimpeStanski borzi:
Pšenica ia oktober.....K	7 25	do	7-27
, april......»	-	.	—
Rž za oktober.......»	6-19	»	6 20
Oves za oktober......»	5 34	„	5"?5
Koruza za julij......■ »	6-27	»	6-29
, za avgust......»	6 24	»	6'25
» september......>	-	»	—
, za maj 1904 .....»	o 02	»	5 03
(Efektiv). Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K	—	do —
Rž južne železnice ........—	,	—
Rž...........•	—	»	—
Ječmen , » ......a	—	„	—
ob Tisi.........—	»	-
Koruza ogrska.........6 60	,	6-70
Cinkvant....................7 40	„	8-—
Oves srednji..........n-75	„	6*—
Fižol................»	12'—
OBECNIL
rujav velik pes,
sliši na ime „Amor". Izroči se naj pri Josipu Jegliču v Ljubljani.
967 2—1
Zelo lepa prilika
se ponuja kakemu trgovcu, da se naseli v zelo obljudenem kraju na Dolenjskem, oziroma, da napravi ondi svojo podružnico (tilialko). Iz prijaznosti pove več upravništvo „Slovenca\	968 3-1
u mmr^M t.-*-m »j
42 m dolga, tO m široka, s Šifrom krita
šupa
se proda poceni, poi^ve se na Sv. Petra cesti štev. 35 Lndv. Stricel, 966

p.-lir^.is^.v
Ciril-Metodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši.
^Narc^ila sprejema družbin založnik S. H. Škerl, Sv. Ivan pri Trstu.
Rogaški Styria-vrelec
je
zdravilna voda
zoper uljesa v želodcu in krče, zoper Brightovo vnetje obisti, zdravnlik0 katare v sapniku, priporočeno! v želodcu in črevah izvrstni kislinasto diatheso,	901
zdravilni sladkorno use. bolezen, aspehi! teles, zaprtje, bolezni v jetrih.
Plinati oseeki zda08b e se pri t v r d k i
BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice Vnanja naročila proti povzetju. 524 24 11—1
fla prodaj je
i-jvtli opustitve lova
„Lovski pes"
rumenkasto črne barve pod ugodnimi pogoji. Natančnejša pojasnila daje
Ivan Kaplan
9£9 3-1 kolar v Sodražici.
Prav nov 958 1—1
pisalni stroj
sistem „Sun" Senekenov je naprodaj za nizko ceno. Kje, pove upravništvo „ ril o venca".
Najboljše mlatilnice,
gepeljno. trijerje, čistilnice (pajkeljne), slamo-^^^^^^^eznice^mlin^prese^ »a sadje, fino kose, srpe.
amerikanske aH kosilne stroje
damo tudi na poskušnjo,
in sploh vse potrebščine za

poljedelstvo
kakor tudi
m m m m
P-
m m
m
m š
w te
€ 0.
I
<7{<
B
m m
m &
•rt-/.
možnarje^za streljati
v veliki izberi po nizki cenip^
Karol Kavšeka nasl.
Schneider SVerovšek
trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16.
Slovenski cenilii brezplačno.
l}ed 200 ^trcjcu v zalegi.
969 1
Prva kranjska z vodno silo in turbino
delujoča
tovarna stolov
v
tvrdke Fr. Svigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
priporoča sl. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene
stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd.
po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov Iz frsja.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko.
9	Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust.
Naznanilo.
Manufakturna zaloga tvrdke
GORIČNIK & LEDENIK
v X-Jiil>lj«,nl nn M e s t n e m trgu št. 25
i^ 5« predaja
od 20. julija 1903. naprej po znižanih cenah.
Trgovina z manufakturnim blagom
pri slov. apostolih
sv. Cirilu in Metodu
v Ljubljani, Lingarjeve ulice št. 1, nasproti loteriji
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi v najcenejše nakupovanje najrazličnejšega
m anu faktur nega blaga
kakor: štofa, hlačevine, volnenega blaga, kambrika, cefira, ba-tista, posebno pa belega blaga, sifona, gradla itd. itd.
Radi opustitve drobnega blaga prodaja se naslednje blago pod lastno ceno, kakor ženske srajce, moške šterkane in trikot-srajce, bluze, spodnja krila, predpasniki, moderci, dežniki, pasovi, namizni prti, garniture, brisalke, servijete, nogavice, možke in ženske, manšete, ovratniki, kravate itd.
Zavedni Slovenci! Upoštevajte in držite se gesla: Svoji k svojim! ter podpirajte slovensko trgovino!	970 4-i
965 3—1
WTT
^Aefilna n* Dolenjski cesti UOSIIIfJCl (pri Kramarju)
odda se takoj na račun ali pa v najem.
Ravnotam proda se tudi več premičnin (voz).
Več se poizve na Dolenjski cesti št. 8 963 i-i_(dr. Poček).
J. 50KLIČ g
'e^arnar v Ljubljani v*jfmmRd!) dvorni dobavitelj Nj. Sve-
(nSŽK) tost' papeža
priporoča naslednjo izdelke svo-^jiS^jT jpRil kemif.no farmaeevtičnega »F	laboratorija, ki se ugotavljajo
kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
. Plccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
Plccolljeuo železnato vino se uporablja
primalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K.
Plccolijevi sirupi Iz malin ali fama-
rlflde dajo z vodu pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30.
Zunanja naročila po poštnem POVZetjU. 708 (50-19) " P. n. odjemalci si lahko ogledajo
v Ljubljani, Pod Trančo 1
priporoča prcčastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestih in na deželi izborno avojo zalogo
cilindrov, mehkih in trdih klobukov, furist-skih klobukov, čepic.
po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah.
Tovarniška zaloga
lodnafih klobukov
c. kr. dvornih založnikov A J. Pichler
v Gradci. 273 12—19 i
naš znameniti laboratorij
^ Ji n,C
priporoča po najnižjih cenah 571 24 IT. HITI, Pred šleofijo štev. 30. Zunanja naročila se točno izvršujejo
najboljša mizna in osfcžu-v joča pij ara. 38 22
katera je p r e s k U š e n a pri
kašlju, vratnih boleznih, želod čnem in mehurnem kataru.
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih
in eden učenec
se sprejmejo takoj pri------
Filipu Lazarju
mizarju na Jesenicah.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
ftlaz. postaja, zdravilna kopališča pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in franko.
V LJubJant se dobiva v vseh lekarnah, večjih •pecerijskih prodajalnie&h in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-a v LJubljani.
Predno	\
se kateri \Y§Sr \ Jpynameni kupiti	^
kolo, naj ne po- NpzHgj ^gT/ zabi si ogledati ali VjjSr vsaj naročiti cenik Vas Wy	pravih	V"
f Puch koles ^
katerih zastocništvo ima gospod
kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Oene nizke. 36 52-30
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko bOO podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga 'n godbenih reci
Proda se	.
tčšt nova hiša
Šfev. 68, 10 minut od Brezij oddaljena, tik velike in romarske ceste ležeča, pro-sfe roke.	912 .,_»
FRANC ČUDEN
v Ljubljani.
Nove suhe gobe,
kakor tudi deželne pridelke, kupi
Anton Kolenc
v Celju.
Priporoča tudi slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnega špecerijskega blaga na debelo in drobno.	914 io-6
r/ Isti pilpoiuca posebno kolo s prostim / tekom z zavoro v zadnjem kolesu, (Freilauf mit \ Hinterradbremse.) Za vsako Puch kolo se jamči dve leti. V zalogi nahajajo se še razni modeli različnih tovarn od gld. 75-— dalje. Ceniki zastonj■ in poštnine prosto. 550 15
ZSj vinski trgovec tP v Selu, p. Žirovnica na Gorenjskem in na Glincah pri Ljubljani
„ppi Bobeneku"
priporoča svojo veliko zalogo dolenjskih, štajerskih, istrijanskih in hrvaških vin po primerno nizkih cenah.
V Ljubljani se postavi vino cenjenim gg. naročnikom na dom.
Za pristnost vin se jamči.
Cene in poskušnje brezplačno na razpolago.
Pismena naročita naj se blagovolijo na glavno pošto v Ljubljani, poštni predal, pošiljati.	943 2_H
Ucenec
se sprejme v trgovino s špecerijskim blagom pri
FERD. HLEBŠ v Kranju.
sprejmem takoj pod dobrimi pogoji v službo za stavbeno delo.	95l 3_3
Jak. Homovec
mizarski mojster v Cirknici pri Rakeku.
V tovarni vozov	~
Petra Keršiča
v 5p. Šiški pri Ljubljani, se sprejme več kolarskih in kovaških
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi hiši, obrestuje hranilne vloge po	no 95-c
FRAN
ZEMANA
mlaiilnice, gepeljni, mo-: : tor i 3 a petrolej, : : Šivalni stroji, stroji 30 : pranje so najboljši! :
Zaloga: Ljubljana, : : :
Poljanska cesta št. 24.
odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilnicnega urada št. 828 406,
Telefon štev. 57.
Sprejmejo se tudi
V vajenci £
?a kovaško, kolarsko in sedlar
SkO Obrt. 944 3-2
Aiigeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo
z znamko
449 104—34
sta najbolj koristni
todilai smili
BV za hišno rabo.
Dobivate jih po špecerijskih jtacunaht
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno- voščenih sveč
v Ljubljani.

„Globus"
zavarovalna družba za življenje in rente. S is
Zavaruje človeško življenje po najraznovrstnejši kombinaciji £ pod jako ugodnimi pogoji, kot nobena druga zavarovalnica, zlasti pa je ugodno zavarovanje doživetja, rente ter zavarovanje otrok za doto.	924 3—2
Direkcija:
Dunaj I., franc Jožefovo nabrežje 1'
v lastni bančni hiši.
Pojasnila se dobijo pri Leopold Griinfeldu, Koljzeju, zastopniku Klavnega zastopstva za Kranjsko. — Tukaj se tudi nahaja zavarovalnica proti požarnim škodam za poslopja in premičnine avstrijske delniške zavarovalne družbe proti prirodnlm nezgodam.
Društvo industrijalcev za zavarovanje proti telesnim nezgodam, jje Kar Prva avstrijska zavarovalna družba proti tatinskim vlomom
366366 366 36E366 366 36£ ^£366366 «6£36£36č 366366366 366366 366 36E36636E36E36E36636(366 366 36E3fe 366 36(266
Razpis.
960 3—2
Zaradi odstranitve jesu na Krki pri Brodu in odkopa otokov na 4000 kron proračunjena dela se bodo oddala potom javne dražbe v izvršitev.
Pismene ponudbe z napovedbo enotnih cen za posamezna dela naj se predlože podpisanemu deželnemu odboru
do 3. avgusta 1.1. ob 12. uri opoldne.
Ponudbe, ki morajo biti kolekovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudbe za odstranitev jezu na Krki pri Brodu."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij 5% stavbnih stroškov v gotovini ali v pupilarno-varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino po-nudne cene, ozirrma če se mu vidi potrebnim, razpisati novo ponudbeno obravnavo. Načrt, proračun in stavbni pogoji so na ogled v navadnih uradnih urah v deželnem stavbnem uradu!
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dno 22. julija 1903.
^NDROPOGOM
a
9?
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (ol)
Vaso Petričič-u.
v zalogi imajo tudi gg. E. Mahr in U. pl. Trnkoczy, Anton Kane v Ljubljani, JI. Ranf v Kranjl, in lekarna „prl anjelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
priporoča rainovritne
vizitnice
po nizki ceni.
Učenec
se takoj sprejme
v specerijsko trgovino v Ljubljani. ==
945 3-3
Kje, pove upravništvo Slovenca.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi paramentov.
Izdeluje cele ornate, kazale v vseh liturgičnih barvah, plavljale, obhajllne burze>
štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svil" natem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.	918 26—24
mm
Drenikov \Zi*h!
Naznanilo otvoritve gostilne na Drenikovem vrhu.
Slavnemu občinstvu se najtoplejc priporočam za obisk, ker se bo skrbelo
za najboljšo pijačo, kakor tudi gorka in mrzla jedila, kavo, chokolado i. t. d., ter
točno postrežbo.	„ .... .
Z odličnim spoštovanjem	_
936 3-3	l^US.
- *■-*■-■ - --- -	, tll ■ n- —iii-iiuiiwj u n jtuj
Dražbeni oklic.
916 3-2
V	četrtek dne 30 julija 1903, popoldan ob 2. uri vršila se bode v hiši štev. 37 v Kranju, kokrsko predmestje
prostovoljna prodaja p
te hiše s hlevom, vrtom in njivo.
Na dražbo dana, enonadstropna hiša je
„stara gostilna pri vulgo Tišlerju",
tik c. kr. Franc Jožefove gimnazije na državni cesti, katere lastnica oddala bode tudi najboljšemu ponudniku objednem koncesijo za žganjetoč. Zidani hlev zraven „hiše" ima prostora za 12 glav.
Vrt je skoraj največji v Kranju, leži za to hišo nad Savskim obrežjem z daleko-sežnim razgledom.
Njiva oddaljena je od Kranja kakih 10 minut, ima 5 mernikov posestva in 3 štantni kozolec.
Pri tej dražbi izklicala se bode hiša s hlevom in vrtom za 24000 K — njiva pa za 1000 K.
Varščine položiti je pred dražbo 2400 oziroma 100 K.
V	dražbo ponujeni predmeti ogledajo naj ,se le na dražbeni dan dopoldan. Dražbeni pogoji upogledajo se lahko vsaki čas pri pooblaščencu lastnice, gospodu
Alojziju Čolnar-ju odvet. solicitatorju v Kranju, kateri bode tud dajal vsakoršna zahtevana pojasnila, tikajoča se dražbe.
Kupuj pa „le v steklenicah".
V Ljubljani pri gospodih:
Anton Ječminek A. Kane, drog. C. Karinger Mihael Kastner Edmund Kavčič Kham & Muraik
Ivan Fabian, naslednik Anton Korbar F. Groschl C. C. Holzer Ivan Jebačin Bled: O. W61fling, P. Homan. Črnomelj: A. Lakner, K.Miiller
B. Schweiger, A. Zurc. Draga: P. S. Turk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jelenec, J. Septaves. Kamnik: Anton Pintar, Fran Šubelj.
Kočevje: Fr. Loy, P. Petsche, J. Rothel, Matija Kom, Fran Schleimer. Kostanjevica: Alojzij Gač. Kranj: Fr. Dolenc, Vilj. Killer, Adolf Kreuzberger, Jan. Maj-dič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Trojici._
Jožef Kordin P. Mencinger Anton Krisper Ivana Perdana Peter Lassnik nasledniki J. Lenček	Karol Planinšek
Karol Lexander 1. Mehle A. Lilleg	A. Šarabon
Krško: F. H. Aumana sin, R.
Engelsberger. Litija: Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil
pri Škofu. Novo mesto: KUssel&Končan,
Adolf Pauser. Polhovi Gradeo: I. A. Leben. Postojna: K. Ceferin, Anton
Ditrich, G. Pikel. Kadeče: J. Haller, J. Trepečnik, I. občno radeško konsumno društvo.
507 10-7
Viktor Schiffer Fcrd. Terdina M. Spreitzer J. Tonich Anton Stacul Uradniško-kon-Fran Stupica sumno-društvo M. K. Supan A. Sušnik
Radovljica: L. Fiirsager, Friderik Homann, Oton Homann Sodražlca: Ivan Levstik. Skofja Loka: E. Burdych, M. „ Zigon.
Šiška: J. C Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: J. Petrovčič, I. Zernatto. Tržič: Fr. Raitharek. Velike Lašče: F. M.Doganoc. Vipava, Vrhpolje : Fr. Kobal Vrhnika: M. Briley. Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan.
Muller sen. Žužemberk: Jakob Dereani.
<poooo<
0 Naročajte i
(p 706 104-19	iz pivovarne v Žalcu iii Laškem trgu.
Q	I	M^arejenan cemtarsalian ■»-*Ni»r»i~mr JLijaaR>IJs«» i,
___
Izdajatelj m odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik

Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.