TRST, petek 2. marca 1956 Leto XII. . Št. 53 (3291) Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93=808, 37=338 UREDNIŠTVO* ih h " —------———----------—_________________ 37-338 — p/vi..,,*’ St, 6t II, nad, TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA* IJL SV franokka 90 m,. širini 1 stolpca- trcov*-1"«?’ fPelli*° 1'II“ Tel- r3,3'82 ~ OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Zi vsak min ° _ 1 ’ ^‘n^ntno-upravtM 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ* Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-I.t tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdaia Založništvo tržaškega tiska O. ZOZ - Trst liA^EJEVANJE plodne diskusije na kongresu cgil Sindikati in modernizacija proizvodnje povezanost agrarcev z industriici Pq| v -Z- - a,xa6*A--. L-.,---., ... -,-T r- -■-~-TT- ‘t^-TT -nm»narnri«r W/*?a»|V F!A7 in. °,ivetti - Izkoriščanje delavstva v Emiliji - Po-v Marijana Vivode so delegati sprejeli stoje in s ploskanjem plen, POSeb' d°Pisnika) . -am0 za»riDanes 7e bil° j°0gresa PriT Je četrtega e» ker e« 5»amo dopol-stale ra7n0° iSe P°P°idne se-»ja disknl komisije. Današ-fvsvečen.-i 2. 3e. bda največ ?3eni in kmečkim vpraša-^rlavcev v ?rasanin poljskih f kar 'trii? a° ,° tem S°v°-e?a so dani ^legati. Razen ■a‘ Predstal i ®res Pozdra-J‘k SmShS* »»katerih tu-V HkiT organizacij. H tajni?81,! 36 spregovoril Gornice k "urinske Delavske pledvsem ni,! -3e obravnaval f^enec tm aj v FIAT’ na’ £ “risal stl?r"e °1:Ivetti. ki P rfPfcfcT-*"* S urad?vlna» di ČGir s 0 .morala po-st'tveni n ie več Pažnje na-»nov, P0‘itiki in kršenju tooli--j: SJSPtadi Zveze poljskih de- ?Aen tajnik Roma- >°lističn- tesne zveze me J £>i, ££?’“» industrije! in Ust "tulih izkorišča- li?'10''- Ee£?-etov zlast; pc w *Ralik pols £a"°Vi Feakmetc "l0'nopo[?Or!S°rzi- špeku-šč-».e Pesep lov- riza in sladka n°v način izkor- riza in slad- > nT'*’ n°v l 'tga50 p°l1edel° t°V Z mehani_ Pa je ?? ?va itd. Razen cev Jtauja !ri1 vellk po" da zlasti l Poljskih delav- Zfta?a JCG?f deia*’ ta t1 Vas- .t-GIL pravilno "osti *»t??nt0st‘ teh borb in a? Hov?' i Z vso °dloč-‘'Piit, , okrepiti borbo 6ietsVSme rn 0r,ro- Pri tera i.O Jle sile ?nav-!Jatl podce-1mec^ih množic. S»S? sprep?! vprašanju je . «A/f tudi pred- Utlj-^lini), oeanza Nazionale >lStfeni. >1 je po- ^l3i!e Piert »Pjnost tesne po-^t^CGlL.^mi .kmeti m t8avJu že t-LIL je na tem T..1Zacijsken?pravila važne - JS« korake. ?sP0i !?e Kri»!!!Ske Delavske vlivo«r'tiziraTan pa -ie pled' !»jo sf1 V zvl zazne pomanj-PolOJ ‘ndikal ezi s. prilagodit-jetjij. Ju, v: .e akcije novemu !?vodn2 modi? .nastal v pod ttieegu Dr?niZ'ranjem pro-?9rJi Iaio te»a- blejal je, Sv„4°bro d;kalni funkcio-s i ? POB0?restudirati nove H, bflavst?- ln okrepiti sti-!ffbj ^Ijivi Sm>’ 111 so često Vj ,; ° 8 tega se je "ih . *UvCem »atl bolj pribli->tu,?g"P-Zan:drugih sindikal-,rat> ti. 3’ kajti beseda jd.,* Sm<5 blti le Sola Qwi • 'v -b" senl? diskusije je vi- Pegatov i "iltai P°znav iasa”3lh razli-°v v ?"ili ??alci tukajšnjih i°'sUi * plL r,2Zm®r ln odno-Jati H raii,aV!J0’. da je pri cs?l?znavurcr °cen: Cqjj razrne: > !Sa!![?Vl^ oa . hel*fiat »karu treba uPoate-Na ?v- ki k° Prip iUtic»i*^mun* ^ripada jo !»■ ‘ "fetien. ali pripadnost veči-socia- s - -S'ea,r,;;, tii?"ih f^Pb Pn ra polovica h'0 k- Ofiov mnenju onte-""u rbo nioKre za nekako ■S u!ruiutm u obema glav- tn * lt 3ama danes spre- «ultati Vanonijevega načrta v mu se tudi ni posrečilo spra- 1 f 11 1 nivC «« j__x •- .• . -j ■ i . - v letu 1955 na področju proizvodnje in trgovinske izmenjave so zadovoljili, zlasti kar se tiče a) povečanja kosmate, ga narodnega dohodka za 7 odst., b) investicijske politik« (44 odst. povečanja narodnega dohodka), c) povečanja iz. voza za 13 odst., d) lahkega izboljšanja primanjkljaja tekoče trgovinske bilance, e) povečanja deviznih rezerv za 109 milijonov dolarjev, 2. Posebno važno je, da je bilo vse to doseženo v okviru denarne stabilnosti, ker so življenjski stroški narasti’ v enaki meri kot v ostalih evropskih državah, v katerih ni bilo tolikšne gospodarske ekspanzije. 3. Znatno je bilo tudi število novih zaposlenih (300.000 enot), čeprav je zaradi obsežnosti tega pojava v Italiji potrebna še odločnejša akcija za postopno odpravljanje brezposelnosti. 4. Napori za izboljšanje položaja v Južni Italiji so pripo mogji — če se pusti ob strani žetev, ki je bila na jugu slaba, na severu pa zelo dobra — da je v vsej Italiji narodni dohodek naraščal enakomerno. Koristna pa bi bila diferencirana protikonjunkturna akcija, ki bi olajšala hitrejši ritem razvoja Juga. 5. Pokazalo se je, da so predvidevanja Vanonijevega načrta povsem točna in da so njegove smernice, po katerih st ravna tudi vladno delovanje, povsem korektne. V imenu italijanske vlade je na seji govoril minister Cam-pilli, ki je tudi omenil prezgodnjo Vanonijevo smrt in poudaril, da namerava vlada nadaljevati njegovo delo. Poudaril je potrebo večjega dotoka kapitala, kar bo omogočil tudi novi zakon o tujih investifcijah. Italija zaupa konkretno zanimanje držav OEEC v obojestranskem interesu Delegati ostalih držav so v diskusiji večinoma poudarjali podporo svojih vlad italijanskim načrtom viti v sklad stališči svoje socialdemokratske stranke in agrarne stranke, s katero poskuša sestaviti novo vlado. 23. Ln zaGelek zasedanja zvezne skupSGine FLRJ BEOGRAD, 1. ■— Na zasedanju, ki se bo začelo 23. mar-ca, bo zvezna ljudska skupščina med drugim razpravljala o predlogu zveznega družbenega načrta, o predlogu zveznega proračuna za leto 1956, o predlogu splošnega zakona o reorganizaciji državne uprave, o predlogu zakona o zvezni državni upravi in o predlogu deklaracije o priznanju statusa stalne nevtralnosti Avstrije. Skupščinski odbori bodo pričeli z diskusijo o zakonskih predlogih, ki bo na dnevnem redu zasedanja, 10. marca. Po poročilu Zveznega is-vršnega sveta o svojem delu v letu 1955 pa bo zvezna skupščina razpravljala konec a-prila. Brilej pri Titu BEOGRAD. 1. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes predpoldne stalnega jugoslovanskega delegata pri OZN dr. Jožeta Brileja, ki je prispel v Beograd na posvetovanje. Zakonski načrt o slov. šolstvu (Od našega dopisnika) RIM, 1. — Iz socialdemokratskih krogov se je izvedelo. da prof. Rossiju niso znana nekatera diskriminacijska določila zakonskega načrta o slovenskem šolstvu, o katerih je bilo govora v tržaškem časopisju. Iz drugih virov pa se je izvedelo, da zakonski načrt še vedno kroži od odseka v odsek v prosvetnem ministrstvu ter da se minister Rossi z nekaterimi predloženimi zakonskimi določili ne strinja. Poleg tega se -je zvedelo, da tudi zakladno ministrstvo dela določene težave. Vsekakor pa je zakonski načrt še daleč od tega, da bi ga odobrilo najprej samo ministrstvo za prosveto, nato ostala zainteresirana ministrstva ter končno, da bi bil predložen vladi v odobritev. Ce pomislimo, da mora priti načrt še pred parlamentarne komisije in nato pred oba doma parlamenta, je jasno, da je zakon o slovenskem šolstvu še zelo daleč. A. P. GRONCH1 PONOVNO POTRJUJE svoje poglede na razvoj v svetu V govoru amerišKim novinarjem je. predsedniK ponovil načela iz predvčerajšnjega govora v Kongresu - Gronchi ,,umerjeno zadovoljen** z včerajšnjim drugim razgovorom z £isenhowerjem v Beli hiši W A SHIN GTON, 1. — Predsednik italijanske republike Gronchi je danes ponovno obiskal Belo hišo in imel drugi razgovor s predsednikom Eisenhowerjem. Razgovor, ki so mu prisostvovali državni tajnik John Foster Dulles, zunanji minister Martino in veleposlanika Brosio in Clare Luce, je trajal poldrugo uro. Po razgovoru je Gronchi izjavil, da je z njim ((umerjeno zadovoljen«. V italijanskih virih trdijo, da je potekel sestanek v najbolj prisrčnem ozračju. Tiskovni predstavnik Bele hiše pa je izjavil, da sta Gronchi in Eisenhower govorila o vprašanjih, ki so se pokazala med njunim prvim razgovorom, Dodal je, da je Gronchi izrazil Eisenhowerju Mollet in Pineau ponovno povabljena naj uradna obiščeta Sovjetsko zvezo? " ■■*"1 .. ■ n. n Mollet je včeraj sprejel Vinogradova, danes pa pa bo sprejel Pineau - Molotov In Auriol poudarjata francosko-sovjetsko prijateljstvo - Načelen sporazum pri pogajanjih o Maroku i. — Splošna stavka na Finskem HELSINKI, 1. — Finska splošna zveza dela je proglasila splošno stavko, ki se je danes začela v vsej državi. Stavka je bila proglašena, ker vlada ni hotela uvesti ukrepov za znižanje življenjskih stroškov in za odpravljanje povišanja cen nekaterih najnujnejših potrebščin, do katerega je prišlo prejšnji mesec. V vseh tovarnah se je delo ustavilo, mestni in železniški promet stojita, prav tako tudi letalski promet razen prog z inozemstvom, Tudi pošta ne deluje, zagotovljena pa je brzojavna in telefonska služba. Banke, trgovine in restavracije so odprte. Vlada je prepovedala točenje vina in žganih pijač. Danes popoldne so nehali izhajati časopisi. Pogajanjg med predstavniki vlade, sindikati, agrarno stran, ko in delodajalci, ki jim je predsedoval ministrski predsednik Fagerholm, so se razbi la včeraj opolnoči. Fagerhol- PARIZ, predsednik Mollet je nocoj sprejel sovjetskega poslanika Vinogradova, s katerim se je razgovarjal 40 minut. Novinarjem, ki so ga spraševali, ali sta govorila o morebitnem potovanju ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Moskvo, ni Vinogradov potrdil in tudi ne zanikal, da je sovjetska vlada ponovila svoje vabilo. Pozneje se je zvedelo, da bo Vinogradova jutri sprejel tudi zunanji minister Pineau. V Moskvi je sovjetski zunanji minister Molotov danes obvestil francoskega poslanika, da je Sovjetska zveza pripravljena takoj začeti trgovinska pogajanja s Francijo. Ta odgovor je Molotov dal na zadevno vprašanje, ki ga je včeraj postavil francoski poslanik Dejean v sovjetskem zunanjem ministrstvu. Molotov je svoj odgovor sporočil Dejeanu ustno na sprejemu, ki je bil na čast bivšemu predsedniku francoske republike Auriolu. Molotov je na tem sprejemu izrekel željo po nadaljnjem razvoju francosko-so-vjetskih odnosov in Auriol Ministrski je s tem v zvezi izjavil: «Po- sedilo francosko-maroške tzja. Turneja po Evropi zbora „T. Tomšič*1 LJUBLJANA, 1. — Akademski pevski zbor «Tone Tomšič* iz Ljubljane, ki bo 12. marca proslavljal 10. obletnico obstoja, bo aprila odpotoval na tritedensko turnejo po Franciji, Belgiji in Zahodni Nemčiji. Zbor bo pel tudi na mednarodnem študentskem festivalu v Lillu v Francij*. Zbor bo pod vodstvom skladatelja Radovana Gobca pel narodne in umetne pesmi. trebno je, da se francoeko-so-vjetsko prijateljstvo okrepi, toda ni potrebno, da Francija in Sovjetska zveza zaradi tega razbijeta svoje prijateljske vezi z drugimi narodi.* Poudaril je tudi, da ((francosko-sovjetsko prijateljstvo že dolgo obstaja in na tem prijateljstvu morajo sloneti bodoči odnosi med obema državama*. ' V svojem odgovoru je Molotov med drugim izjavil: ((Hočemo izboljšanje naših odnosov E> Francijo in hočemo, da bi ti odnosi bili odnosi prijateljstva in sodelovanja. Nedvomno pomeni Au-riolov obisk v Sovjetski zvezi nov dokaz, da se prijateljski odnosi in sodelovanje med našima državama morajo razvijati*. Molotov in Auriol sta se dogovorila, da se bo Auriol ob povratku s potovanja po ostalih krajih SZ eestal s sovjetskimi voditelji in da se bo z njimi lahko razgovarjal o političnih in ideoloških vprašanjih. Molotovu je Auriol izjavil, da ne more v celoti odobriti govora Hrušče-va na kongresu KP SZ- Medtem skusa Mollet rešiti najkočljivejse vprašanje, to je vprašanje odnosov s severnoafriškimi deželami. Danes je vlada položila v predsedstvu skupščine načrt zakona, ki ji daje «najširša pooblastila, da sprejme kateri koli izreden ukrep, ki ga okoliščine terjajo*, glede Alžira. Načrt zakona določa tudi izvedbo programa gospodarskih, socialnih in upravnih reform. Skupščina bo o načrtu razpravljala verjetno v sredo ali četrtek. Iz pooblaščenih krogov javljajo tudi, da je na nocojšnji seji med francoskimi in maroškimi predstavniki bil dosežen dejanski sporazum. Be- FRONTA MORSKIH PSOV" se je predstavila Segniju n; ;| iv* M,U1” »[žic- '#yiltatjn,štva rijan Vivoda, ■!: Jem. rtdeial (‘lav Jh .f?1 1 borbi de- stoje in s i?H? dd"ialV'dada A« me(i 1? Sim. (davJ; da so Ji v>h at'lo s1 A jugoslo-z zanimanjem Ka"skihDran>»bo političnih v JH Knninl«:i. i_ fot hit ioStfs, 'n SOc/n 1 UPraVljajO *nov«» d.lno zavaro- iili van VajPri ®emer >ma- «N3rki s& ,vlog°- j“- r,«, >h J* aktiv so osvo- 'ia*9 Sn!?1 širšo*16 koeksiste.n-"iii° »d °van?ka mec*narod- z0 *1 ter P°Blab-1 k? kalnim8610’ naPred- tf\w i fir\ Orfrnnl7nri. *to\ deiavst! socialnih in-lijar da Jugoslovan- --w. S'*« sarni Jak, organizaciji duhVnt> Prip?avl)ene na " 1 0khu Je tv v? je. V JitSih Pi‘i snS ,a tudl č'm- ^C^aS^aPje sin- V !' ki Je’ sai ,1J 1'alije in g"k*9’"klr? ‘očih Pudai° raz' V *a i , SU in ,.obe državi jiVs"st?. 0ljšani :a3ai° P°‘ tJ't(n’ansk0 I® odnosov ter j "j L Vo V eloVanje n 91 c?r’sPevat temu lahko 8apizacLa ‘ud‘ sindi-j obeh držav, c. s. Nji ev načrt 7etom OEEC r.vČerai^Vet ministrov J? r®zPr*vljnI o *ij *i nif-n izvajanju S "a J1 sP 'CrU' v ltali- tltn fočitn svet nasla-8lth J* poudarja "slednje; R Re- ve in dodatnega zapisnika bo predloženo v odobritev sultanu in francoski vladi. Verjetno je, da bodo dokumenti podpisani in objavljeni še pred odhodom sultana v Maroko, toda dan podpisa ni bil še določen. Tunizijska in francoska delegacija pa sta se danes sporazumeli o dnevnem redu pogajanj. Prihodnji sestanek bo \ ponedeljek popoldne. Javljajo tudi, da bo glasilo Mendes Franceovih pristašev «Express» prenehalo izhajati kot dnevnik in da bo 9. marca začelo izhajati kot tednik. Tako imenujejo v Rimu noi/o cekonomsko fronto* Confindustrie, Uonfagricoltu-re in Confcommema, ki bo pomagala demokristjanom pri volilni kampanji \i njenih cmeščanskih listah*-Tudi Saragat zožuje okv/ir Gronehijevih izjav (Od našega dopisnika) RIM, 1. — ((Ekonomska fron-ta». ki so jo včeraj ustanov.-h predstavniki Confindustrie, Confagricolture in Confcom-mercia, in ki jo je levica takoj krstila za nfronto morskih psov» (((fronte degli squal’»), se je danes predstavila povsem uradno Segnijevi vladi. Najprej je obiskal Šegnija na Viminalu predsednik Confindustrie dr. Alighiero De Mi-cheli. Popoldne pa je De Mi-cheli Segniju predstavil še predsednika Confagricolture odv. Gaetanija in podpredsednika Cunfcommercia odv. A-liotto. Ekonomska fronta bo ustanovila svoje akcijske odbore v vseh pokrajinah po vzoru tako imenovanih demo-kristjanskih ((meščanskih odborov*. Ni pač nobena tajna, da gre za predvolilne odbore, ki bodo ščitili koristi indu-strijcev, agrarcev in trgovcev. Govori se tudi, da bodo člani teh odborov, kier koli se bo pokazala potreba, vstopili sami v demokristjanske meščanske odbore. Se več, kjer bodo ti «morski psi* imeli za potrebno, bodo s pomočjo svojih provincijskih pa tudi občinskih odborov odkrito podpirali neofašiste od MSI ali pa mornarhiste. Pravijo, da bo takšnih primerov zlasti mnogo na jugu polotoka, kar je samo ob sebi razumljivo. Tudi socialdemokrati se intenzivno pripravljajo na bližnje upravne volitve, o čemer je razpravlialo njihovo vodstvo na današnjem sestanku, s katerega so objavili poseb- no poročilo. V njem je rečeno, da je večina članov vodstva nasprotna predvolilnim sporazumom z ostalimi socialističnimi skupinami «soeiali-stičhe enotnosti*, kar je na milanskem kongresu PSD1 predlagala socialdemokratska levica in na kar je v glavnem pristal tudi Nenni. Gre namreč le za sporazume v občinah izpod desettisoč prebivalcev, ser — kot je znano — bo PSDI nastopala v vseh ostalih občinah s -.amostojni-mi listami. Sporočilo vodstva PSDl navaja kot vzrok svojega negativnega stališča do list socialistične enotnosti Nenni-jev opakt enotni akciji s KPI», češ da voditelj PSI daje slednjemu prednost pred socialistično enotnostjo. Sporočilo dalje določa, da bodo njeni pristaši lahko sklepali v posameznih občinah volilne sporazume z vsemi političnimi formacijami razne «s totalitarnimi z desnice in z levice*. To se pravi, da vodstvo izključuje možnost povezave s PSI. Izvajanje te direktive pa bo seveda odsivno od moči socialdemokratske levice v posameznih občinah in pokrajinah, ker vodstvo PSDl poleg tega naroča, da se morajo volilni sporazumi sklepati le do. govorno s pokrajinskimi vodstvi ali pa z državnim vodstvom PSDl. Poslanska zbornica je danes razpravljala o načrtu upravnega volilnega zakona in je prišla že tako daleč, da bi ^e jutri moglo priti do glasovanja, kgr so se številni poslan- ci odrekli besede. Do glasovanja pa seveda ne bo prišlo zaradi stališča treh malih koalicijskih strank. Zato je bilo sklenjeno, da bodo oba zakona izglasovali prihodnji teden. Jutri bodo dopoldne razpravljali o političnem volilnem zakonu, popoldne pa o upravnem. Zdi se, da bo upravni zakon vendarle izglasovan v torek, politični pa prihodnji petek. Popoldne je govoril med drugimi tudi notranji minister Tambroni, ki je zagovarjal v prvi vrsti tako imenovani popravni količnik «plus dva* v polit. vol. zakonu. Zdi se, da bo zaradi tega prišlo do glasovanja o zaupnici vlade na zahtevo vlade same. V senatu so nadaljevali diskusijo o zakonskem načrtu glede volilne propagande. V Rimu je imel Gronchi-jev govor velik odmer. Zanimivo pa je, da ga hoče vsaka politična struja tolmačiti po svoje. Poluradno glasilo palače Chigi «Corriere della Sera* trdi na pr., da se je Gronchi izkazal kot »zagovornik atlantskega pakta do skrajnosti*, čeprav je znano, da je dejal, da atlantski pakt, tak kakršen je danes, ne odgovarja več potrebam. Najbolj zaskrbljenega se je pokazal Saragat, ki je podobno kot Martino s svojimi izjavami hotel zožiti o-kvir Gronchijevega govora. Razjezil se je zlasti na levičarski tisk, češ da govor predsednika republike izkorišča v svoje namene. A. P. Koprodukcija filmov med FLRJ in Italijo RIM. 1. — Filmsko podjetje «Italia film* je sprejelo predlog črnogorskega podjetja »Lovčen film* o koprodukciji na osnovi sporazuma, ki je bil nedavno podpisan med združenji filmskih proizvajalcev obeh držav. Film bodo snemali po scenariju Frana Barbierija «Po viharju», ki obravnava dogodke zadnje vojne. Pri filmu bodo sodelovali znani filmski režiser Alfredo Guarini, igralka Isa Miranda in igralec Raf Vallo-ne. AmeriSki odgovor SZ v zvozi z baloni WASHINGTON, 1. — Ameriška vlada je včeraj odgovorila na sovjetsko noto o a-meriških balonih, ki so padli na sovjetsko ozemlje. Ameriška vlada pravi, da «medtem ko sovjetska vlada ugovarja letanju ameriških balonov nad Sovjetsko zvezo, so sovjetski baloni leteli in pristajali na ozemlju drugih držav*; ne samo na ozemlju ZDA, pač pa tudi na Japonskem, v Turčiji Iranu, na Finskem in v Nemčiji, kakor izhaja «iz zanesljivih poročil, ki so prišla iz teh držav*. Ameriška vlada pravi, da mora veljati za vse enako pravilo, ter zahteva vrnitev balonov in znanstvenega materiala, ki so padli na sovjetsko ozemlje, ter izjavlja, da je pripravljena s svoje strani vrniti Sovjetski zvezi sovjetski material. Ameriška vlada zavrača sojetske obtožbe, da predstavljajo ameriški meteorološki baloni nevarnost za le talski promet in da služijo vo. hunstvu. Prav tako zavkača sovjetski predlog, naj bi v raznih prestolnicah razstavili ameriške balone, da se do kaže, da gre za vohunski material. ZDA pa so pripravljene pridružiti se s posredovanjem svet»vne meteorološke organizacije v 2enevi Sovjetski zvezi in drugim državam za meteorološka raziskovanja z baloni. zadovoljstvo spričo včerajšnje vesti, da bo Eisenhower ponovno kandidiral, in sicer zato, ker se predsedniške volitve sicer tičejo izključno ameriškega ljudstva, ker pa je Eisenhovverjeva popularnost tako velika, da ta vest zadeva ves svet. Bela hiša je popoldne izdala naslednjo izjavo o današnjem razgovoru: ((Predsednik ZDA in predsednik italijanske republike sta se danes ponovno sestala, da bi spopol-nila svojo diskusijo o vprašanjih vzajemnega interesa. Potrdila sta .svoj namen, da usmerita svoje delovanje k ohranitvi miru v' svobodi in demokraciji. Potrdila sta, da je treba posvetiti vse mogoče napore uresničenju znižanja oborožitve, da pa sedanji položaj ne dovoljuje nobenega ■zmanjšanja zahodnih obrambnih naporov. Zaradi tega sta se oba predsednika strinjala glede potrebe, da se še poglobi in razširi solidarnost med člani atlantske skupnosti s povečanim medsebojnim sodelovanjem na vseh področjih. Priznala sta, da bo koristilo ne le atlantski skupnosti, temveč tudi vsemu svobodnemu svetu, če bo v okviru možnosti mogoče izboljšati gospodarstvo zahodnih držav in olajšati razvoj manj razvitih gospodarstev v tem krogu. Kar se tiče Italije, sta se strinjala, da ji ni več potrebna gospodarska pomoč. Predsed nik Eisenhovver in predsednik Gronchi sta soglasno priznala, da je treba v okviru obstoječega zahodnega gospodarskega sodelovanja proučiti možnost, da bi Itajija lahko načela nekatere svoje probleme ne le z lastnimi močmi, temveč, tudi s tujimi dolgoročnimi javnimi in zasebnimi naložbami. Soglačala sta, da je problem, pred katerim se je znašla Italija, izboljšanje pogojev, potrebnih za njen industrijski razvoj, zlasti na Jugu, in za pripravljanje novih zasebnih naložb, domačih in tujih.* Poleg razgovora V Beli hiši je danes Gronchi obiskal še Georgetown University, najstarejšo katoliško univerzo v ZDA, in govoril na sprejemu v ((National Press Clubu*. V. govoru ameriškim novinarjem je Gronchi v glavnem ponovil in razvijal načela, ki Jih je prikazal že v svojem včerajšnjem govoru na skupni reji obeh domov kongresa. Ponovno je poudaril, da z vojaškimi organizacijami ni mogoče zajamčiti v svetu trajnega miru, najmanj pa ohranitev zahodnega tipa demokracije, da je treba zapustiti začarani krog iskanja ravnotežja sil in se usmeriti k aktivnemu mednarodnemu sodelovanju in predvsem razvoju tistih področij, ki so gospodarsko zaostala. Dejal je, da poleg povečanja moči nuklearnega orožja ((prebujenje čuta za neodvisnost in upanje v osvoboditev ki se budita od Severne Afrike do Indonezi-Wilhelm Haas je danes odpo- je, napovedujeta vstop novih toval v Sovjetsko zvezo. * držav v svetovno zgodovino da zahtevala odpoklic Kuz-necova ter da bo protestirala pri sovjetski vladi. Medtem pa je prvi tajnik sovjetskega poslaništva v Teheranu protestiral pri iranskem zunanjem ministru zaradi a-retacije Kuznecova, ki pa je bil, kakor rečeno, danes izpuščen. Pogajanja o čl. 8 spomenice o soglasju BEOGRAD, 1. — Jugopres sporoča, da je bil med Jugoslavijo in Italijo dosežen sporazum o nadaljevanju prekinjenih pogajanj o prenosu Lastnine izseljencev na osnovi ., londonskega memoranduma (^.rešitev tržaškega vpra-šan;jppogajanja se bodo 'ver-jetr” nadaljevala po konferenco * bivši Južni železnici, ki ~ So te dni začela v Rimu in katere se bo udeležila tudi jugoslovanska delegacija. ------- Etna bruha CATANIA, 1. — Včeraj in danes ponoči se je nenadoma povečalo bruhanje Etne. Do sedaj se je odprlo sedem novih žrel, iz katerih se cedi lava, ki je zalila vse glavno žrelo in se je »razlila tudi po pobočju Etne. Vsa okolica je pokrita s pepelom in dimom. Uradno javljajo, da za sedaj ni nobene nevarnosti za bližnje kraje, toda v prihodnjih dneh bi bruhanje utegnilo postati nevarno. kot svobodnega in odločujočega činitelja, kar prav tako ustvarja nove položaje in nova ravnotežja sil*. «Treba je že zdaj spoznati nezadostnost tako imenovanega ravnotežja sil in nevarnost, da se ustvari začaran krog vzrokov, ki porajajo u činke, ti pa spet nove posledice — da se sproži spirala medsebojnega nezaupanja in strahu, ki se spreminja v nevarno in uničujoče tekmovanje v večanju lastne moči*, je dejal Gronchi in dodal, da so za te resnice morda do-vzetnejši manj bogati in šibkejši narodi, za katere so «vojne priprave s strašnim modernim orožjem tragičen luksuz, ki si ga ne morejo privoščiti*. Nato je Gronchi govoril o Italiji in dejal, da je osnova njene notranje politike uresničevanje načel in določil u-stave, ki se ji pridružuje »zavestna in daljnovidna akcija za izboljšanje položaja najrevnejših slojev*, kajti »v evropskih državah bi poskur navadne ohranitve sedanjega stanja neizbežno prerasel razvoj družbene realnosti*. Ena izmed nalog italijanskih vlad mora biti pravičnejša razdelitev narodnega dohodka. Pri tem je Gronchi obračunal z nekaterimi ameriškimi kritiki italijanske politike (in tu- di politike, ki jo prav on zagovarja) s pregovorom: «Več ve bedak doma kot modrec na tujem*. V govoru na Georgetown-ski univerzi pa je Gronchi poudaril potrebo po medsebojnem spoznavanju mladine vseh dežel in med drugim dejal; «Ce imamo res trdno zaupanje v zgodovinsko veljavnost naše zahodne civilizacije, se ne smemo bati ni-kake škode od morebitnih stikov z mladinci marksistične in komunistične usmerjenosti.* Popoldne je Gronchi skupno z Martinom obiskal Pentagon, kjer mu je general Tvvirring prikazal problematiko zahodne obrambe. Zvečer pa je predsednik v prostorih italijanskega veleposlaništva priredil večerjo v čast podpredsedniku Nixonu. Udeležili so se je tudi državni tajnik Dulles, zakladni minister Hum-phrey in drugi člani ameriške vlade ter številne osebnosti političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Nixon in Gronchi sta izmenjala zdravici. Zvečer je Gronchi zaključil svoj tridnevni obisk v Wa-shingtonu. Jutri bo odpotoval v Norfolk (Virginia), kjer bo prisostvoval mornariškim manevrom ob sodelovanju reakcijskih letal. DUESSELDORF, 1. — Novi nemški poslanik v Moskvi Autherine Lucy obtožena protidržavnega delovanja! Po sklepu vrhonnega sodišča, da je črnski študentki treba omogočiti vpis na univerzo, jo je univerzitetni svet ponovno izključil, deželni zbor Alabame pa jo kliče pred komisijo za preiskovanje komunistične delavnosti BIRMINGHAM, 1. — Včeraj je zvezno sodišče v Birminghamu ukazalo univerzi v Alabami, naj dovoli črnski študentki Autherine Ducy obiskovanje predavanj na univerzi in to še pred 5. marcem. Autherine Lucy je spo-ročiia, da bo 5. marca zjutraj prišla na univerzo. Predsednik zveznega sodišča je na včerajšnji razpravi tudi odločil, naj se sodno ne postopa proti članom upravnega sveta univerze, ki jih je advokat študentke obtožil, da so sramotili sodišče, ker so prekršili sklep vrhovnega sodišča, ki prepoveduje rasno razločevanje v javnih šolah. Sodnik je izjavil, da so voditelji univerze ravnali «v dobri veri*, ko so 6. februarja sklenili izključiti študentko z univerze zaradi incidentov, ki so nastali zaradi njenega sprejema na univerzo. Sodnik je dodal, da bo bolj podrobno proučil zahtevo študentke, da jo pripustijo tudi v menzo in spalnico univerze. Guverner Alabame je sino- Stevenson kritizira Eisenhowerja ker napoveduje omejitev svoje aktivnosti Sovjetski diplomat aretiran v Teheranu TEHERAN, 1. — Pomočnik sovjetskega vojaškega atašeja v Teheranu major Anato-lij Kuznecov je bil daner a-retiran pod obtožbo vohunstva. To je sporočil vojaški guverner v Teheranu, ki je pripomnil, da so Kuznecova aretirali sinoči v predmestju prestolnice, ko mu je neki iranski podčastnik izročal dokumente o iranskih oboroženih silah. Major Kuznecov, ki ni imel pri sebi diplomatskih dokumentov, je komaj danes zjutraj povedal, da je diplomat. Danes so Kuznecova izpustili, ker uživa diplomatsko imuniteto. Teheranski guverher je tudi izjavil, da je iranski podčastnik izpovedal, da je dolgo časa bil v stiku s Kuznecovom in da mu je dal važne tajne dokumente o letalstvu. Predstavnik zunanjega ministrstva pa je izjavil, da bo iranska vla- izjavil je, da je predsednik bolj povedal, kaj ne bo napravil, nego to, kar bo napravil - Ugodni komentarji v tisku WASHINGTON, 1. -v Predsednik nacionalnega odbora (republikanske stranke Leo-nard Hall je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da predvideva, da bo Richard Nixon ponovno določen za kandidata za podjvedsedni-ško mesto. Dodal je, da sta Eisenhower in Nixon »najboljša ekipa* v ZDA. Rekel je tudi, da bodo demoarati zgubili glasove, če bodo sprožili vprašanje Eiseniiowerje-vega zdravja med volilno kampanjo. Zatem je sporočil, da bo odbor, ki mu predseduje, določil nad 2 milijona dolarjev za volilno kampanjo, ki jo bodo vodili po televiziji in radiu. Zatem je Hall izjavil, da Eisenhovver ne bo potoval po državi, da bi govoril volivcem, poudaril pa je, da bi republikanska stranka med drugim lahko pozvala člane vlade, naj imajo volilne govore, izvzemši Posterja Dul-lesa. Znani kardiolog Dudley White. ki je večkrat pregledal Eisenhovverja med njegovo boleznijo, je izjavil, da je po njegovem Eisenhovver-jeva odločitev, da ponovno kandidira, upravičena. Adlai Stevenson, ki ima največ možnosti, da bo ponovno imenovan za kandidata demokratske stranke pri prihodnjih volitvah, je na tiskovni konferenci izjavil, da je presenečen, ko je Eisenhovver izjavil, da je po dolgi odsotnosti v zadnjih tednih v celoti nosil bremena, ki so povezana » predsedniškim mestom. V zvezi z Eisenhovverjevo odločitvijo, da ponovno kandidira. je Stevenson izjavil: »Včeraj ni predsednik povedal gmeriškemu ljudstvu, kaj bo napravil, pač pa bolj to, kar ne bo napravil. Čeprav prosim- za njegovo dobro zdravje, imam z druge strani tudi spoštovanje do javne funkcije, ki se ne more izvrševati na polovico. Čutili smo veliko simpatijo do predsednika med njegovo boleznijo in smo sprejeli dejstvo, da začasno ne more v celoti izpolnjevati .najtežje naloge na svetu. Toda danes je očitno, da namerava predsednik u-stvariti trajnost takega stanja.* V svojem govoru, ki ga je Eisenhower imel sinoči po televiziji, je med drugim izjavil, da se je pri svoji odločitvi predvsem ravnal po ugodnem mnenju svojih zdravnikov. Razen tega se je posvetoval z vsemi svojimi številnimi prijatelji. Izjavil je tudi, da se sedaj počuti dobro prav tako kakor pred boleznijo- Vendar pa je mnenje zdravnikov, da se mora pri svojem predsedniškem delovanju držati določenega reda ter omejiti številno drugo manj važno aktivtiost. Zatem je poudaril, da r.i nobenega dvoma, da bo lahku kakor do sedaj izpolnjeval vse najvažnejšo dolžnosti, ki jih ima predsednik, številne posle pa bodo odslej lahko prav tako dobro kakor on oprav ljali njegovi sodelavci. Zmanjšal pa bo svoje obveznosti glede javnih govorov, sestankov s posamezniki ali skupi nami. uradnih sprejemov in del korespondence. Tudi potoval bo manj kakor do sedaj. »Vse to pomeni tudi, je dodal predsednik, da ne bo začel velikih potovanj in govorov po državi, da bi dosegel kandidaturo in ponovno izvolitev. Že davnaj sem sklenil, da ne bi mogel nikoli kot predsednik ZDA voditi tako kampanjo, v kateri bi bil osebno kandidat, ker mora predsednik do zadnjega vršiti posle v zvezi s svojo funkcijo. Če pa bodo republikansk’ delegati hoteli kandidata za predstavništvo, ki bo pripravljen bolj aktivno voditi volilno kampanjo, imajo seveda pravico, oziroma dolžnost, da ga izberejo.# Na koncu je Eisenhower še izjavil: »Delo, ki sem ga začel gred štirimi leti, ni še do seglo onega razvoja, ki sem ga upal doseči v času svojega predsednišfva. Ce bodo Arne ričani sklenili, da mi ponovno naložijo to dolžnost, bom nadaljeval po poti, po kateri sem sedaj hodil s svojimi sodelavci.* V Veliki Britaniji so sprejeli s splošnim zadovoljstvom Eisenhowerjevo odločitev. V vladnih krogih odklanjajo sleherni uradni komentar poudarjajoč, da gre za vprašanje ameriške notranje politike, vendar pa poudarjajo, da Eisenhovverjev sklep pomen; nadaljevanje dosedanje skupne politike obeh držav. V zahodnih diplomatskih krogih v Moskvi so mnenja, da bi morali Sovjetski voditelji Eisenhovverje* sklep sprejeti z zadovoljstvom. Vendar pa se sovjetski voditelji vzdržujejo vsakega uradnega komentarja. Gromiko in tudi drugi sovjetski predstavniki izjavljajo, da so tako odločitev pričakovali. Zahodni opazovalci ugotavljajo, da sovjetski tisk praktično ni napadal Eisenhocverja, dočim je vedno ostro kritiziral ameriško vlado, zlasti pa Dullesa. Tudi zahodni tisk poleg a-meriškega republikanskega tiska ugodno komentira Eisenhovverjevo odločitev, i či izjavil, da je «sprejel vse potrebne ukrepe*, da prepreči nerede, ko se bo 5. marca Autherine Lucy vrnila na univerzo. Toda rasisti si niso dali miru, in so začeli znova rovariti, dokler jim njihova nakana ni ponovno uspela. Komaj nekaj ur po odločitvi zveznega sodišča je upravni svet univerze sklenil študentko ponovno izključiti, češ da je proti članom tega sveta izrekla obtožbe, ki niso bile dokazane. Zatrjujejo, da je študentka izjavila, da so se člani upravnega sveta sporazumeli, da organizirajo demonstracije proti njej. Vest o ponovni izključitvi je javil dnevnik ((Birmin- gham News» in potrdil jo ie eden od članov upravnega sveta univerze, ni pa bila še uradno javljena. ((Nimam besed spričo tega novega razvoja dogodkpv,* je izjavila Autherine Lucy, ko so ji sporočili, da je bila ponovno izključena z univerze. Ruby Hurley, deželna tajnica združenja za napredek črnskega prebivalstva, je napovedala, da bodo odvetniki študentke Autherine v krat-| kem proučili nov’ položaj. Višek pa je afera dosegla z resolucijo deželnega zbora v Alabami, ki predlaga, naj se Lucy Autherine v ponedeljek pokliče pred komisijo, ki raziskuje komunistično delavnost v tej državi. Avtor resolucije Seiman je zatrdil, da se po njegovem mnenju ((komunisti poslužujejo združenja za napredek črnskega prebivalstva, da bi razpihovali »rasno napetost* v Alabami*. O drugem še hujšem primeru rasizma pa poročajo iz Columbusa v Georgiji. Nedavno. kakor je znano, je tamkajšnji trgovec Flowers v svoji trgovini ustrelil črnskega zdravnika Thomasa Drewerja, kt je bil znan po svojem delovanju za obrambo črncev. Razsodišče pa je danes oprostilo omenjenega trgovca, češ da je zdravnika ustrelil v samoobrambi. Neki drugi belec ki je bil navzoč v trgovini, je namreč zatrjeval, da je zdravnik med razgovorom nenadoma dal roko v žep, in Jo naj bi pomenilo, da je hotel iz žepa potegniti samokres. Konec upora v Braziliji SANTAREM, 1. — Včeraj popoldne so vladne čete aretirale voditelja upornikov majorja Velosa. Uradno poročilo Dravi, da je majorja aretirala vojaška patrulja na nekem otoku na reki Tapajo v bližini vasi Itaituba, ki je sredi poti med Santaremom in Jacareacango. Vojaki so majorja lahko ujeli na podlagi informacij nekega tamkajšnjega prebival, ca. Takoj so ga odpeljali na parnik »Getulio Vargas*. Z a-retacijo majorja Velosa in zasedbo vojaškega letališča v Jacareacangi je uporniško gibanje proti vladi praktično likvidirano. Letališče so zavzeli padalci, ki so jih tja pripeljali z letali, Skupina u-pornikov, ki je bila na letališču, se je vdala. VREME VČERAJ Na jv iš ja temperatura 8,9. naj-trižja 4,9, ob 17, uri 8,2, zračni tlak 1019,2 narašča, veter 4 km vzhodnik, vlaga 80 odst., nebo 3 desetine oblačno, morje murno, temperatura morja 6 stopinj. v//, I ( Pl |M Danes, PETEK 2. m«« Simplicij, pp„ Belin Sonce vzide ob 6.43 in zat0*l„« 17.52. Dolžina dm-va U.09.J« vzide ob 24.0.) in zatone <® Jutri, SOBOOs. 3. msrcj Kunigunda. ces., Milana LEP PRIMER ENOTNOSTI METALURŠKIH DELAVCEV rOPOM USPEH STAVKE »KLAVCEV PODJETIJ UK DA V ladjedelnici Sv. Marka Je stavkalo okrog 95 odst.,v T ovarnl strojev 75 odst. in v ladjedelnici Sv. Roka nad 90 odst. delavcev - Kljub nasprotnemu pozivu vodstva, stavkala tudi več na članov CISL Včerajšnja stavka uslužbencev podjetij CRDA v Trstu je popolnoma uspela. Stavko je napovedal sindikat metalurških delavcev Delavske zbornice-CGIL, zato ker je ravnateljstvo CRDA zavrnilo skoraj vse zahteve po izboljšanju delovnih pogojev v podjetju in po izboljšanju plač. Vprašanje metalurških delavcev se sedaj postavlja tudi v vsedržavnem okviru in je zato trdovratnost vodstva CRDA tembolj nerazumljiva. Delavci v podjetjih CRDA v Trstu zahtevajo predvsem predujem na zaostanke doklade za menzo, izplačanje nagrade za proizvodnjo za vse delavce in uradnike v podjetju CRDA, spoštovanje sporazuma o delovanju tovarniških odborov in obnovitev sporazuma o mezdah in revalutacijo neizplačane doklade za menzo. Vse one, ki so ali pa še bodo prejeli obvestilo o izbrisu iz volilnih imenikov, pozivamo, naj čimprej zahtevajo za svoje primere izvajanje amnestije ali pa naj vložijo prošnjo za rehabilitacijo. Rok Je kratek. Vsi zainteresirani se za navodila in pomoč pri sestavi prošenj lahko obrnejo na pisarno Neodvisne socialistične zveze v Ul. sv. Frančiška št. 20 I. nadstropje. Na pogajanjih med sindikalnimi predstavniki Delavske zbornice CGIL in ravnateljstvom CRDA so delodajalci zavrnili skoraj vse zahteve in sprejeli le nekaj manjših zahtev za uradnike. V ladjedelnici Sv. Marka je zapustilo delo okrog 95 odst. delavcev. V nekaterih delavnicah je bila stavka celo stoodstotna. V delavnicah električarjev, kovačev in mehanikov je n. pr. delalo le 5 električarjev, 6 kovačev in 4 mehaniki od skupnih MO delavcev. Od 250 električnih varilcev so delali samo 4. V Tovarni strojev je stavkalo 75 odst. delavcev, v ladjedelnici Sv Roka pa je stavkalo skupno nad 90 odst. vseh delavcev in sicer stoodstotno člani sindikata metalurških delavcev Delavske zbornice-CGIL in 75 odst. članov metalurškega sindikata Delavske zbornice CISL. Včerajšnji skoraj nepričakovani uspeh stavke delavcev v ladjedelnici Sv. Marka, Tovarni strojev Sv. Andreja in ladjedelnici Sv. Roka v Miljah dokazuje da so zahteve, ki jih je v imenu delavcev predložila ravnateljstvu CRDA Delavska zbornica - CGIL, ne samo upravičene, ampak da je nujno, da jih vodstvo CRDA sprejme. V nasprotnem primeru se bo znalo dogoditi, da bodo vsi uslužbenci treh podjetij CRDA ne glede na njihovo sindikalno pripadnost, še odločneje nastopili v borbi za dosego teh zahtev. Pri tem je treba poudariti, da je Delavska zbornica CISL, kjer imajo najmočnejši vpliv demokristjani, stavko sabotirala, da ni hotela nastopiti enotno z Delavsko zbornico-CGIL in da so celo po tisku opozorili svoje člane, naj ne stavkajo. Številke, ki jih objavljamo, pa najbolj zgovorno dokazujejo, da se je o-gromna večina članov Delas-ske zbornice - CISL udeležila stavke in s tem pokazala svojemu vodstvu, da je v takih primerih treba nastopiti enotno, ker so bile zahteve, ki jih je Delavska zbornica - CGIL postavila, popolnoma upravičene. Kot smo že poročali, je metalurški sindikat Delavske zbornice-CGIL že v začetku stavkovnega gibanja predložil drugi sindikalni organizaciji, naj bi celotno akcijo vodili skupno in naj bi zahteve delavcev skupno predložili delodajalcem. Sindikalna organizacija CISL je zavlačevala odgovor in se je končno, ko je bilo nujno odločno nastopiti. odrekla skupnemu nastopu. Njeni člani pa so z včerajšnjo stavko pokazali svojo razredno zrelost in ne glede na stališče vodstva svojega sindikata stavkali skupno z drugimi delavci Zvedelo se je celo. da so sindikalni zaupniki Delavske zbornice-CISL v posameznih delavnicah pozivali člane te sindikalne or- SESTANEK PREDSEDSTVA TRGOVINSKE ZBORNICE Prof. Luzzatto-Fegiz poročal o raznih intervencijah v Rimu Zbornica bo pošiljala v Rim posebne komisije strokovnjakov glede tržaških gospodarskih vprašanj Včeraj se je sestalo predsedstvo tržaške trgovinske, industrijske in kmetijske zbornice Predsednik prof. Luz-zatto Fegiz je poročal o intervencijah, katere je imel v Rimu glede nekaterih tržaških gospodarskih vprašanj. Tako je skupno z direktorjem Javnih skladišč interveniral pri ministrstvu za promet, zato da bi skrajšali železniške razdalje med Trstom in Benetkami in da bi znižali obremenitve za železniške usluge, katere morajo plačati Javna skladišča. . Nadalje so se razgovarjali x ministrom za trgovinsko mornarico in ministrom za zunanje zadeve o rednih pomorskih zvezah in predvsem o potrebi takojšnje obnovitve proge proti Indiji in Daljnemu vzhodu. Glede prometa s CSR in Madžarsko so sklenili vrsto sestankov, ki bodo v Trstu med transportnimi in trgovinskimi strokovnjaki obeh držav. Na teh razgovorih bodo polagali posebno pažnjo trgovinskemu sporazumu s CSR, medtem ko so že sklenili zvišati vsoto namenjeno za kritje madžarskih pristaniških in železniških stroškov od 600 na 900 milijonov lir. Tržaški predstavniki so imeli tudi pomembne stike z Enzom Storonijem, ki je sedaj v Beogradu, glede ribolova in kreditov za prodajo italijanskih proizvodov na ju-jugoslovanskih tržiščih. V kratkem se pričakuje ratifikacija s strani poslanske zbornice znanega jugoslovansko-italijanskega sporazuma o trgovinskem prometu med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji. Ta sporazum je že odobril ministrski svet. Znano je. da je to edini sporazum izmed vrste sporazumov podpisanih 31 marca 1955 med Italijo in Jugoslavijo, ki se še vedno ne izvaja Predstavniki zbornice so se poleg tega razgovarjali še o mednarodnih teleprinterskih zvezah in o dokončni ureditvi rotacijskega sklada. Predsedstvo zbornice je na včerajšnjem zasedanju sklenilo pošiljati v Rim posebne komisije sestavljene iz strokovnjakov posameznih strok. Te komisije naj bi stopile v stik s predstavniki raznih ministrstev glede raznih vprašanj in obrazložile položaj na osnovi predhodnih podrobnih proučitev. Prolesl „Unita Popolare" zaradi aretacije Dolci ja Tržaška sekcija «Unita Popolare* je napovedala za prihodnjo nedeljo ob 10.30 javno solidarnostno manifestacijo t pisateljem Danilom Dolcijem, pobornikom in vodjo borbe proti revščini na področjih Partinica in Trapetta, katerega je policija nedavno aretirala in zaprla skupno s kriminalci v palermske zapore. Danilo Dolci je rojen na našem področju in se zato glas Trsta nujno pridružuje protestu svobodnih duhov v državi Manifestacija bo v kinu Alabarda (Trg Stare mitnice). Govorili bodo Alberto Berti, Bruno Pincherle in Paolo Va- Železo na nogo 36-letnemu Brunu Dudinu iz Ul. Orlandim je med delom včeraj popoldne padla iz roke fgrecejšnja železna plošča in mu priletela na nogo. Mož se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico, a tu so mu samo izprali razne praske na obeh nogah ter ga nato s prognozo okrevanja v 5 dneh odslovili. ganizacije, naj stavkajo skupno z delavci Delavske zbornice-CGIL in da je prišlo med njimi in člani njihovega tovarniškega odbora do spora, ker so ti skušali preprečiti sodelovanje svojih članov v stavki. Produkcijska nagrada nameščencem tovarne vžigalic Na uradu za delo je bil včeraj podpisan sporazum o dodelitvi produkcijske nagrade nameščencem tovarne »Consorzio Industria Fiam-miferi* v Zavljah. V edinem členu pogodbe, ki so jo podpisali predstavniki sindikalnih organizacij, ravnateljstva tovarne in tovarniškega odbora, se ravnateljstvo obve- zuje, da ne bo sprejelo ni-kakih disciplinskih ukrepov proti tistim delavcem, ki bi iz objektivnih razlogov ne mogli doseči norme, določene v ustreznih tabelah. Danes ob 1830 bo na sindikalnem sedežu v Ul. Zonta 2 skupščina aktivistov majhnih in srednjih metalurških podjetij, ki jo sklicuje FIOM- Delavci Acegat, člani CGIL, so poslali predsedstvu kongresa CGIL v Rimu pozdravno brzojavko. Danes ob 10. uri se bosta na uradu za delo sestali prizadeti stranki glede spora o delovnih turnusih pri Acegat. Stalna mešana komisija \NAMESW DOSEDANJEGA 1RG0I/SREGA TEČAJA\ bo zasedala 15. aprila v Vidmu | za UStanQVjteV indUStNjSkega strokovnega tečaja na Proseku Želja prizadetih staršev je upravičena iz vzgojnih in materialnih razlogov in oblasti naj jo upoštevajo Sinoči io se zaključili razgovori med šefoma italijan- j ske in jugoslovanske delegacije v stalni mešani komisiji, ki urejuje vprašanja v zvezi z malim obmejnim prometom. Svetozar Tomič, šef jugoslovanske delegacije, in dr. O. Fabiani, šef italijanske delegacije. sta ob zaključku podpisala zapisnik, ki vsebuje sklepe obravnavanih vprašanj. Med razgovori je bilo določeno, da bo prihodnje zasedanje stalne mešane komisije 15. aprila v Vidmu. Sef iJugorlovanske delegacije je ob lej priliki povabil dr. O. Fabianija v Beograd, in sicer še pred začetkom prihodnjega zasedanja stalne mešane komisije. V ponedeljek seja občinskega sveta v Nabrežini V ponedeljek 5- t.m. bo na županstvu v Nabrežini redna seja devinsko-nabre-žinskega občinskega, •sveta, in sicer z začetkom ob 17. uri. Na dnevnem redu je razprava o občinskem proračunu za tekoče leto. Seja je javna in ji občani lahko prisostvujejo. S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Proračun tržaške občine odraz poraznega gospodarstva Tudi včerajšnji govorniki so se kritično izrazili o proračunu z navajanjem konkretnih negativnih dejstev - Agneletto postal večji Bartolijev podpornik kot njegovi zavezniki iz koalicije Včerajšnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena izključno razpravi o proračunu za leto 1956. Prvi govornik svetovalec Paladin (PSDI) je ugotovil da bi bilo mogoče proračun izboljšati, če bi se znižali stroški in izboljšali dohodki. Pri znižanju stroškov pa takoj zadenemo na vprašanje osebja, kjer moramo ugotoviti, da v sedanjem položaju Trsta ni mtfgoče niti misliti na odpuste. Prav zaradi tega pa bi bilo treba reorganizirati zastareli in zbirokratizirani način uprave in občinskih uslug. Svetovalec je kot primer navedel^, da je v njegovi šoli v začetku leta v treh razredih odpadel omet. Za popravilo je telefoniral občinskemu tehničnemu uradu, kjer so povedali, da niso «kompetentni». Podoben odgovor je dobil od ekonomata, dokler se ni obrnil na urad za vzdrževanje javnih stavb. Tudi tu ni šlo gladko, ker se niso zadovoljili s telefonskim pogovorom, temveč so zahtevali pismen nalog. Nalog je bil poslan, vendar omet v razredih še vedno ni obnovljen in bo prav gotovo minilo še mnogo časa, ker bodo potrebne še številne komisije in «ogledi na mestu*, preden bo prišel zidar in v enem popoldnevu popravil škodo, ki znaša največ nekaj tisoč lir. Drugo pot za izboljšanje proračuna predstavlja dvig dohodkov vsega mesta in pravičnejša razdelitev skupnega dohodka. Zato je svetovalec zahteval, da se postavi davčni sistem v okviru sedanjih zakonskih možnosti čimprej na nove osnove, da se uvede strogo progresivnost za družinski davek in da se istočasno energično podpro napori za gospodarsko okrepitev mesta, kar predstavlja dejansko rešitev tudi občinskih financ. V tesni zvezi s temi vprašanji je tudi izvajanje ustave ki predvideva strogo demokratičnost lokalne uprave, medtem ko v praksi velja še vedno zakon o lokalni upravi, ki uveljavlja strogi centralizem in oblast države. Svetovalec Gentile (DC) je nato interveniral za povečanje vsote namenjene za vzdrževanje grada sv Justa, ker je v letošnjem proračunu pred- ZA PREVOZ BLAGA IZ AVSTRIJE IN OSTALEGA ZALEDJA OD VČERAJ V VELJAVI nove železniške tarile Dve konferenci v Rimu in na Dunaju za ureditev češkoslovaškega in madžarskega tranzita Včeraj so stopile v velja- | džarskega tranzitnega prome- vo nove železniške tarife za prevoz blaga iz Avstrije in drugih zalednih držav po tr-biški progi. Istočasno je tudi zapadla veljavnost dosedanje direktne tarife Avstrija - Trst-nrekomorje in se je praktično razbila Jadranska železniška zveza, čeprav formalno še vedno obstaja- Ukinitev dosedanje direktne tarife ne bo po zagotovilih železniške uprave privedla do nobenih težav, ker bodo osta. It v veljavi vse do sedaj od-stoječe olajšave. Poleg tega se skuša na »ov način urediti železniški promet s CSR in Madžarsko. V ta namen bo od 13. do 17. marca v Rimu pomembna železniška konferenca, na kateri se bo razprav-1 alo o razdelitvi češkoslovaškega tranzitnega prometa, u-smerjenega proti Trstu med (azličnimi železniškimi zvezami. O tem vprašanju so že razpravljali na pripravljalni tehnični konferenci, ki je bila pred kratkim na Dunaju. Slična tehnična konferenca je bila na Dunaju od 20. do 25. lebruarj* tudi glede ma- ta. Železniški strokovnjaki so na tej konferenci razpravljali predvsem o razdelitvi madžarskega tranzitnega prometa med avstrijskimi, jugoslovanskimi in italijanskimi železniškimi progami in predvsem o tehničnih vprašanjih, k nastajajo pri prevažanju po avstrijskih in nato Italijan, skih progah. Na konferenci niso prišli do zaključkov in bodo dokončno sklepali na drugi konferenci, ki vo verjetno v aprilu. Nad štiri milijone lir za žrtve zime v Italiji Tudi včeraj se je nadaljevalo nabiranje prispevkov za žrtve letošnje hude zime v Južni Italiji. Na sedežu RK v Trstu so nabrali 22.000 l!r, na tržaškem radiu 48.150 lir, pri vladnem generalnem komisariatu pa 53.000 lii skupno lorej 123.150 lir. Od začetka nabiranja do včerai so nabrali pri omr-nm-nih ustanovah skupno 4 milijone 241.905 lir. videna nižja vsota, kot je bila prejšnja leta. Svetovalec ja poleg tega predlagal boljše vzdrževanje in predvsem uvedbo ugodnejših pogojev za izkoriščanje stadiona «Val-maura*. Zelo oster kritičen govor na račun sedanje ne samo občinske, temveč tudi državne uprave je imela svetovalka Gruber-Benco (PSDI), ki je ugotovila, da je sedanji proračun naravnost kritičen. Številke to trditev zelo zgovorno potrjujejo: nujni izdatki proračuna znašajo 99,3 odst. vseh izdatkov in dopuščajo komaj Q,7 odst. za izredne izdatke uprave, 107,18 odst. dohodkov je potrebnih zato, da se plača 3.728 občinskih uslužbencev mesta z okrog 270.000 prebivalcev, ki morajo zr občinske usluge plačati ti- leto po 13.000 lir. i3*-' Z vrsto negativnih • at-kov se lahko nadaljujf^^ob-činski dohodki sestojijo pretežno iz davkov na potrošnjo (60 odst.), medtem ko družinski davek prispeva le 14 odst. Od 7 milijard izdatkov gre 44 odst. za splošne stroške — torej za birokracijo. Po mnenju svetovalke je treba istočasno hoditi po dveh poteh, ki naj rešijo zavoženo občinsko upravo. Predvsem je treba bolj racionalno urediti občinsko upravo in spremeniti davčni sistem tako, da bo odgovarjal socialnim potrebam moderne družbe. Vendar pa lahko išče občinska uprava izhod samo v gospodarski okrepitvi mesta, ki bi predstavljala realno ozdravitev občinskega proračuna in katera se označuje z zahtevo po integralni prosti coni. V nadaljevanju govora je svetovalka kritizirala dosedanjo občinsko upravo, ker ni predložila nobenega konkretnega predloga za izboljšanje stanja in ker že vrsto let išče edini izhod v izredno nega-tisnih posojilih. V bistvu označuje dosedanji režim tudi v tržaški občinski upravi prevladanje osebnih interesov nad interesi skupnosti zaradi česar ni jav. no življenje v zadnjih letih naredilo nobenega koraka naprej. Po zelo ostrem govoru svetovalke Gruber Benco je župan Bartoli napovedal govor svetovalca Agneletta z besedami; Po tem pesimističnem svetovnem potopu govorite vsaj Vi nekoliko za nas, Ta ironični uvod je padel na plodna tla. Svetovalec A-gneletto »je namreč začel z razdelitvijo STO, nespoštovanjem londonskega sporazuma in v očitno zadovoljstvo ve-mskih strank ugotovil, da je to nastalo predvsem zaradi ((terorističnih metod* jugoslovanske vlade, katere po njegovem obsoja ves svet. Pri tem je seveda treba pribiti, da takih izrazov že dolgo vrsto let na račun sosedne republike v občinskem svetu ne uporablja nihče (niti •‘velo-valci MSI) in da je bil celo «11 Piccolo* prisiljen napisati, da odhajajo Italijani iz bivše cone «B» iz osebnih razlogov, ker tam «ni terorja*. V nadaljevanju svojega govora je svetovalec podrobno opisal nekatere kršitve sporazuma in se dotaknil proračunskih po' stavk. Zadnji govornik o proračunu, svetovalec Morpurgo (PLI), je, kot vsi svetovalci, ugotovil katastrofalni položaj proračuna, ki je neposredna posledica gospodarskega položaja mesta. Po njegovem je položaj vedno ostrejši, ker imamo opravka z dotokom nekvalificirane delovne sile in se istočasno mladi delavci izseljujejo. Zaradi tega je prišlo ' do položaja, da je v Trstu med volilnimi upravičenci okrog 30-000 žensk več kot moških, kar se je nosljalo jamo v vojnih časih Skupni dohodek tržaškega prebivalstva je že vrsto let enak, kar je bil > vedno zelo slab znak. zlasti če upoštevamo, da je 62-65 odstotkov vseh zaposlenih v res- nici v javnih ustanovah, svobodnih poklicih in drugih sličnih službah, ki spadajo v »ikvir neproduktivnih zaposlitev. Qb koncu občinske seje jo soglasno izglasovali sporazum med občino in Acegat glede bremen, nastalih z grad njo novega stopnišča pred jezuitsko cerkvijo, S tem bo omogočen natečaj za gradnjo stopnišča, ki predstavlja predmet dolgotrajnih razprav. Za stopnišče bodo porabih skupno 160 milijonov lir. V podzemeljskem prostoru, nastalem z novo gradnjo, bo Acegat postavil transformatorje za potrebe središča mesta. Prejeli smo: «Sva dve slovenski materi s Proseka, ki nama je usoda slovenskega šolstva na Tržaškem in pa materinska skrb zelo pri src ti. Kot gotovo veste, obstaja na Proseku dveletni trgovski tečaj. Ker pa 3. razreda ni, bi morali otroci v ta razred v Trst. Toda sami veste, kakšni so stroški današnjega šolanja, katerim se pridružijo, še stroški za prevoz s Proseka v Trst. Ker ti otroci ne mislijo nadaljevati študija, se tudi ne more od nas staršev zahtevati, aa bi si delali tako velike stroške. Zaradi tega so naši otroci prisiljeni hoditi dvakrat v drugi razred, kar je seveda potrata časa- Da bi odprli na Proseku 3. razred, se zdi nekoliko težko. Bolje in koristneje pa bi bilo, da bi tečaj spremenili v industrijskega. Ročno delo, gospodinjstvo in strokovno risanje so predmeti, ki koristijo vsaki bodoči gospodinji in tudi delavcu. Z objavo tega najinega pisma želiva seznaniti odgovorne šolske oblasti z željo vseh mater s Proseka. Kako naj sicer slovensko šolstvo uspeva, če so iz navedenega razloga starši skoraj prisiljeni pošiljati svoje otroke v šolo drugam? Da bi se to ne ponavljalo, prosimo šolske oblasti, da se pozanimajo za spremembo trgovskega tečaja na Proseku v industrijskega. Čeprav bodo otroci v industrijskem tečaju hodili tudi dvakrat v drugi razred, bodo od tega imeli vsaj več koristi. Materi s Proseka- Zelja Prosečanov po spremembi njihovega dveletnega trgovskega tečaja v industrijski tečaj je povsem razumljiva in upravičena. Prvotno se je sicer pojavila zamisel, da bi na Proseku zaradi tamkajšnjega vinogradništva, vrtnarstva in cvetličarstva bil primernejši kmetijski tečaj, toda očitno je, da naša mladina vse bolj teži za industrijskim znanjem, ker vidi v tej stroki večje možnosti in ker je snov, ki se poučuje v industrijskih tečajih, bolj koristna tudi za vsakdanjo praktično rabo v domačem gospodarstvu in tudi v go- spodinjstvu. Da se tega zavedajo tudi starši* dokazuje najbolje pismo, ki ga objavljamo in tudi dejstvo, da se je v začetku tekočega šolskega leta več otrok s Proseka, ki so dokončali 5- razred o-snovne šole, vpisalo v slovenski industrijski tečaj v Rojanu. Nesporno je tudi, da naši ljudje težko zmorejo sredstva za vsakdanji prevoz otrok v Trst in da imajo tudi pravico, da se njihove želje upoštevajo. Zato opozarjamo šolske oblasti na to vprašanje v upanju, da ga bodo vzele v resen pretres. Prizadetim staršem pa priporočamo. da se tudi sami zavzamejo zanj in napravijo primerne korake pri oblasteh, kar jim spričo soglasja, ki vlada med njimi v tem vprašanju, ne bo težko. Bogdan Grom v občinski galeriji V občinski umetnostni galeriji na Trgu UnJ-ta razstavlja tržaški slovenski slikar Bogdan Grom. Razstaja je odprta vsak dan od 10. do 13. In od 17. do 20. ure. Posebnih vabil ni! O Občina Javlja, da bo od danes dalje na vpogled v sobi 33 občinske palače seznam prebivalcev, ki lahko odstopijo stanovanja vojaškim osebam. Preti vpisu v seznam se lahko prizadeti pritožijo na prefekturi, in sicer v roku 15 dni po 17. marca letos. Ljudska prosveta Pevci in pevke prosvetnega društva »Igo Gruden* iz Nabrežine so vabljeni na družabni večer, ki bo v društvenih prostorih v soboto 3. t m. od 20. do 23. ure, namenjen kot nagrada vsem sodelujočim članom pevskega zbora ter v počastitev 70-letnice člana društva tov. Antona Pertota. Danes praznuje tov. ANTON PERTOT iz Nabrežine svoj 70. rojstni dan. Njegova požrtvovalnost pri prosvetnem delu sega nazaj v dobo pred prvo in drugo svetovno vojno. Kot naj-starejšemu članu in večletnemu predsedniku prosvetnega društva algo Gruden* v Nabrežini mu člani društva iskreno čestitajo in kličejo še na mnoga leta! NEVAREN POŽAR V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU Tovor ameriških lešnikov v plamenih na Švedskem parniku Gasilci bodo ostali na parniku, dokler ne bodo popolnoma razložili preostalega tovora - Dva gasilca zastrupljena s plinom Včeraj točno ob 10.29 je uprava tovarne Gaslini, ki je na desni strani lesnega prista msča pod Skedniem, telefonsko obvestila poveljstvo gasil, cev, da je na švedskem parniku «lmmen Carlstadt*. ki je bil zasidran ob pomolu tovarne, izbruhnil v skladiščih št. 1 in 2 požar. Plameni so zajeli 1150 stotov ameriških lešnikov in nevarnost za parnik kakor tudi za tovarniške objekte je bila velika. Poveljstvo je nemudoma poslalo na mesto dve črpalki in sicer iz glavne vojašnice in iz pristanišča. Istočasno se je parniku približal tudi gasilski motorni čoln in tedaj so z vodo z vseh strani oblivali goreča semena. Delo je vodil osebno poveljnik gasilcev inž. Cattala-no. Ker so popoldne uvideli, da gre gašenje počasi od rok, so sklenili zapreti skladišča ter jih napolniti s paro, s katero bi plamene zadušili. V ta namen so poklicali na pomoč dva vlačilca, ki sta s privoljenjem pristaniškega poveljstva prišla gasilcem na pomoč. Se prej so seveda poskusili rešiti kar se je rešiti dalo a to je bila le malenkost v primerjavi z gorečim blagom. Med gašenjem je dvema gasilcema in sicer 25-letnemu Augustu Traussu iz Ul- Ca-staldi in 24-letnemu Giovanpi-ju Micatovichu iz Ul. Cellini postalo slabo, zaradi česar so ju morali odpeljatj z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, kjer so jima ugotovili znake ležje zastrupitve s plini, ki se razvijajo pri požaru. Oba so pridržali na opazovalnem cddelku, a njuno stanje ni nevarno ker bosta okrevala verjetno že v 2 ali najkasneje v 3 dneh; Gasilci bodo ostali na mestu verjetno celo noč in morda tudi danes dopoldne. Toliko časa bo namreč trajalo de. io z gašenjem. Kakor je izjavil poveljnik gasilcev, bodo njegovi sodelavci ostali na parniku do popolnega izkrcanja preostalega blaga. Zvečer j* prišel na mesto tudi pristaniški poveljnik, ki se je hotel osebno prepričati kako napreduje delo. Skoda, ki jo je požar povzročil, še ni znana. di letos prispevek za nakup er. dan starih piščet in valil-nih jajc naslednjih pasem: Bela livorneška, Nem Hamp-shire in Rhode Island. Ob naročilu mora zainteresirani kmetovalec plačati IIP lir za vsako pišče in 50 lir za vsako jajce. Naročila se sprejemajo do vključno 17 marca. Naročiti je treba najmanj 12 piščet in ravno toliko jajc. Naročila sprejema Pokrajin, sko kmetijsko nadzorništvo Ulica Ghega, 6 med uradnimi dopoldanskimi urami. Obvestilo kmetovalcem Za vzrejo izbranih kokošjih pasem Z namenom, da se čimprej širi vzreja čistih odbranih kokošjih pasem (jajčaric in za meso), bo Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo nudilo tu. Brezvestni vesoist S prognozo okrevanja v 5 ali 25 dneh so zaradi udarcev na nogah in na gležnju leve noge z verjetno kostno poajtodbo sprejeli sinoči na ortopedskem oddelku 54-letno Antonijo Storini vd. Boselli iz Ulice S. Sergio. Zenska, ki je prišla v bolnišnico v spremstvu svoje sostanovalke, je izjavila, da jo je med prekoračenjem Ulice Oriani podrl vespist, ki je kljub njenemu padcu nadaljeval vožnjo in izginil. O zadevi so zdravniki obvestili prometni policijo, ki je uvedla preiskavo, da izsledi nesramnega vespista. Eksploziv v deblu Pri sekanju debla v sekiro v bližini ladjedelnice Sv. Roka v Miljah je 14-letnega Sergija Grizoniča iz Milj predvčerajšnjim dopoldne pre senetila eksplozija nekega predmeta, ki je bil zelo verjetno zarit v lesu- Otrok se je šele včeraj zatekel po zdravniško pomoč v bolnišnico, kjer so mu zdravniki izpod kože dlani obeh rok potegnili majhne aluminijaste drobce. vzročilo verjetno tudi kostne poškodbe na hrbtenici, pridržati s prognozo okrevanja v 10 dneh Zastrupitev s tunino Po zaužitju konservirane ribe je 45-letnemu pomorščaku Mariu Ravalicu z Vrdelce Timinjana predvčerajšnjim o-koli poldne postalo slabo in ker so se včeraj pojavili znaki zastrupljenja s pokvarjeno hrano, se je popoldne zatekel v bolnišnico, kjer so ga iz previdnosti pridržali na 4. zdravniškem oddelku. Z glavo ob tram Med hojo okoli hiše, ki je v gradnji v Ulici Kolonja. se je 44-letni Alfonso Agosta iz Ulice Ariocto spotaknil in padel. Pri padcu je z desnim očesom udaril po tramu, ki je bil na tleh, in posledica tega je bila, da se je ne le udaril, temveč tudi ranil. Zdravniki, h katerim se je Agosta zatekel po pomoč, so ga pridržali na okulističnem oddelku, kjer menijo, da bo okreval v 7 dneh. tftiG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 3. marca 1956 ob 20.30 v BORŠTU J. B. Priestley Sreča, Kje sl? V nedeljo 4. marca 1956 ob 16. uri na KONTOVELU J. B. Priestley Sreča, hie si? PLANINSKI PLES bo v SOBOTO 10. marca v dvorani stadiona «Prvi maj* oGSSo; Igral bo «VESELI TRŽTSKI KVINTET* iz Tržiča na Gorenjskem. Prodaja vstopnic in pre-ncttiranje miz v Tržaški knjigarni - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 37338 od ponedeljka 5.3. dalje. Grattacielo. 16.00: «Bigawlst. Valeri, V. De Sica. M. strolanni. , m. Alabarda. 16.00: ((G®5!100,.* berts*, H. Fonda, W. P0'-,,,,,, Ariston. 16.00: «Korporal 1» D. Martin, J. Lewis. hijli Armonia 15.30: ((Kajnov* J. Ferrer, J. AUy900. , g, Aurora. 16.00: «Lov na Kellv. C. Grant, Garibaldi. 15.30: «PreP°v«* ljubica*, L. Darnell D. Mladoletnim prepov. „ Ideale. 16.00; «Madame fly», Kaoru Yachigusa. Impero. 16.00: «Rimske V De Sica S Pampam™ Itaiia. 15.30: «Najlepša žensKa svetu*. G LolloMižilda-Gassman. , u. S. Marco. 16.00: «Dvor kMUi tura*. B. Crosby. R, Kino ob morju. 16.00: gRj otrok*. C. Borchers, P. ** Moderno. 16.00: ((GospodUjT | ozirajte se za moritan1*’ Huitton, B. Hope. _ nit Savona. 15.30: ((Tujka*. « son, D Andrevvs. ... Viale. 16.00: «Za dva nov« če». M. P. Casilio. T. F :(j, Vittorio Veneto. 15.30: krat ko sem bil v P« Tavtor. V. Johnson. f Belvedere. 15.30: «SarvgarW’ Lamas. A. Dahi. M fr Marconi. 16.00: sta*. T. Povver, M. 0I? u,> Massimo. 16.00: «V 6«*“ za.i*. Audie Murphv. S. n p Novo cine. 16.00: «Don oj, in on. Peppone*. Fernai»°' Cervi. g K Odeon. 16.00: «SpartakuS»-Canale, M. Girotti. H Radio. 16.00: «Lady Goa”*'' Nesreči na delu Nekaj minut pred 15. uro so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 28-letnega Silvana Sillija iz Ul Veruda in 34-letnega Maria De Marca iz Ul. del Rivo, ki sta se malo prej ponesrečila med delom. Oba sta bila namreč zaposlena pri razkladanju starega železa z nekega parnika, ki je bil zasidran pri skladišču 58 novega pristanišča, ko ju je breme na žerjavu stisnilo ob kup razloženega materiala. Medtem ko so De Marca zaradi malenkostnih prask na levi nogi po nudeni zdravniški pomoči odslovili s priporočilom nekajdnevnega počitka, so morali Sillija, kateremu je breme stisnilo prsni koš in mu i tem po- Vezane plošče so mu zlomile nogo Zaradi zloma gležnja dčsne noge so u prognozo okrevanja v 20 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku 16-let-nega mizarja Elia Zecchinija s Stare istrske ceste, kateremu je med delom v neki mizarski delavnici v Ulici Or-landini padel na nogo kup vezanih plošč, ki so se zvrnile na tla. Prst mu je odsekalo Med delom pri stroju v neki’ tovarni žaveljskega industrijskega pristanišča, kjer tudi prenočuje, si je včeraj zgodaj popoldne 46-letni Ivan Bambič odsekal prvi členek prstanca leve roke. V bolnišnici, kamor se je odpeljal z rešilnim avtom, so mu rano izprali in ga nato s priporočilom zdravljenja v domači oskrbi in 10 dni počitka poslali domov. Pozor na plin Zgodaj popoldne so starši prinesli v otroško kliniko v Ul. Manzoni svojo komaj 6 mesecev staro hčerko Alino Stopar, katero so morali zaradi lažjih znakov zastrupljenja n plinom pridržati. Starši so povedali, da je zastrupljenje posledica nenadne ugasnitve plinske peči v njihovem stanovanju v Tartinijevem drevoredu. GLASBENA SKUPINA IZ BOLJUNCA priredi v nedeljo 4. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj*, Vrdelska cesta 7 GLASBENO-ZABAVNI VEČER Spored: 1. Slovenske narodne pesmi 2. Poskočne polke in valčki, izvaja vaški kvartet- 3. Dalmatinske narodne pesmi, izvajajo tamburaši; sodeluje pevski oktet Med odmori šaljive točke! Vanek in Drejček Miha Vandrovec..... Očetovo presenečenje Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pokojne Anice Tavčar daruje družina Friderika Žnideršiča 2.000 lir za Dijaško Matico. 0’Hara, G Nader. J. Venezia. 15.30: ((Pohlevn«" Wayne. Skedenj. 18.00’ «Robin — PETEK, 2. marca 195« TltJiT 1*0» R AJA * 11.30 Zabavna glasb*:. t. 11.30 zabavna giaso«, »J davanje; 12.10 Za vsaKcs ujJ kaj; 12.45 V svetu kultui* ' ^ Operna glasba; 13.30 G* )|i“ željah; 17.30 Plesna » Mozart: Koncert v “T? jjft klavir in orkester; 18.3» -j, i rane police; 18.40 filmov; 19.00 Ravel: prilf? Radijska univerza; Ut" • ljene melodije; 20.00_ 3.3U jU SpdPAvfr Berlinovi motivi; 20.30 Cal ^ Hrestaš; 20.50 Sairat Sadi®-caprice: 21.00 Umetnost L-jiifr ^ .» m i.... oi 21.15 B fr lioz: Rimski karneval: JUSMi ditve v Trstu; zi.u v«, 21.30 Vokalni kvintet: ‘‘d- : Rimski karneval, na razmišljanja; 22.15 *)*.. P in VValdteuflovi spomk1'' Schumann: Fantasiestu®1* ' 11 * ‘ “ CitK 11.30 Poje Fausto 11.30 Komorna glasba! Laja «2 Rossetti. 21.00: Revija Viansio-Barzizza. Excelsior. 15.00: ((Izprijena mladina*, J. Dean, N VVood. Fenice. 15.00: »Zmage na morjih* Nazionale. 15.00: «Dvorišče», E. in P De Filippo, K. Poujoudy. Filodrammatico. 16.00: «Brez umi-ka», R. Taylor, J. Leigh. Mladoletnim prepov. Siiiiercinema. /tapeto zaradi ob-nove. Arcobaleno, 16.00: ((Globoko kakor morje*, V. Leigh, K. More. Mladoletnim prepov Astra Rojan. 16.00: »Maščevana*, M. Vrtale, A. Famese. Capitol. 15.00: ((Nihče ni čisto sam*. O. De Havilland, rt. Mitchum. Cristallo. 16.00: «V pekel in nazaj*. A Murphy. S. Kohner. OD UČEROJ DO DONES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 1 marca t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 25 oseb, porok pa je bho 4. POROČILI SO SE: steklar Silvio Braida in gospodinja Vida Volpl, trgovec Mario Cesca in gospodinja Aliče Samsa, pleskar Sergio Pecalli i.n frizerka Lil larva Petri, radiotelegrafist Dante Sabo in gospodinja Laura Bada-lucco. UMRLI SO: 76-letni Matej Lisjak. 73-letna Maria Viezžoli vd. Zuliani, 76-letni Pio Cristtni, 87-letna Anna Maria CaUlan vd. Riosa. 29-letni Lodovico Bon, 76-letna Enrica Barison po-r. Gricer, 56-Letni Mario Sčtnka. 78-letrvi Antonio Mazzalors, 67-1 etn* Pie-tro Belič, 77-)etna Virginia Mac-cari vd. Selen. 72-letni Francesco Pitteri, 61-letna Gisella Tomad.nl por. Graziani, 62-letn.i Giuseppe Cigni, 66-letna Valerla Gregorl, 60-letni Giuseppe Casulli, 68-let-na Regina Merler por. Cadel, 80-letni Frapcesco Carabellese. 16-letma Chiara Fonda por. Sirca, 64-letnj Giovanni Beccari, 57-1 et-na Natalia Ftolooio, 71-letnl Igna-zio Turti, 81-letna Santina Ba-stiancich vd. Bon, 55-letna Er-menegilda Hamerle por Kosmač, 81-letnl Vineenzo Crassi, 74-letna Orsola Miceu vd. Spetti. NOČNA SLUŽBA LEKAHN V MESECU MARCU Codermatz, Ul. Tor San Piero 2: De Colle. Ul. P. Revoltella 42; Depangher. Ul. S. Giusto 1; Alla Madonna del Mare. Largo Plave 2: Zanetti, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju rino: 20.00 Glas iz Trs«1 Vivaldijeve skladbe. It O I* 14 8 Slovenska poročila: t*:l' ll^ Italijanska poročila: 6’1 ’ 17.40. 22.30 ^ij# 5.00-6.00 Spored 6.00 Jutranja glasba; 6.*“ gpofr za dobro jutro; 7.00 - 7.3» iz Ljubljane; 7.30 Zabavn*# ba; 11.00-12.00 Spored ‘f tj Z liane; 13.30 Ugani z nf*' (,£ to?; 15.00-16.00 Spored ljane; 16.00 Priljubljen« / Jeroma Kerna; 16,25 K dueti; 17.10 Glasbeno ojLJeJ. Intermezzo; 18.00-19.25 Ljubljane: 19.40 Od ibfLfti , melodije; 20.00-22.15 poK Ljubljane; 22.15 Ritmi, m gjOE ke; 22.45 Pianistka PlI“uuA ma igra skladbe Bacha, i-n Scarlattija; 23.15 PieS ' žlž!« v ,1 m, 2}t P Poročila ob 5.00. .“Soil. , 13.00. 15.00. 17.00 19.66- * koled? j dj 1. U \ «4 327,1 ul, 202,1 Tl.*«/« 11.00 Radijski Gospodinjski nasvet'; ‘T, ^ ka glasba; 1145 Ciciban0« ber dani; 12.00 Zabaven^ V izvajajo Mariborski u; k/ sambel in Štirje Popevke in ritmi: spored opernih melodu. jjJJj leli ste — poslušajte.-,(rjnlr, zabavnem ritmu; 15.30 .m t, literature - Refi-k C*1-*! " Enkrat na leto; 15.45 -z, n-j n Ra Bučarja poje ni kvartet; 16.00 Modn*^ i, 16.10 Popoldanski simfan, jjm cert; 18 00 Ljudje nie”,i; 18.15 Pesmi raznih narov ,;—20. I*7 Glasbena medigra; 2°'port([j: iz Broadwa.ya: Cole rji finih Broadwaya: skladatelj populainin^^ 21.20 Igra zabavoi oc* Ljubljana; rnibnvi**^* 17.30 Vtisi s potoval diji: 18.45 Kratkomet«8 20.45 Film «Skrivna /v-iO-V 21.00 Tri enodejanke...... ga-ni: «Inspekcija», t panile: ((Letališče M ((Lažni bolnik*. r h s » Ul. kv Frančiška 20/lit tel. 37-338 sprejema In-serate. mal« oglase, osmrtnic« od 8. do 12.30 1° 18. ure ZAHV* Vsem, ki so z vali ter nam stali u" : priliki bridke iz6u pozabne Frančiške sef. se najtopleje zahv8*! ^ DHU2INA l95f>’ Trst, 2. marca P1 ZAHVALA Vsem, ki so spremili na njeni zadnji P° Anilini tavCaii se iskreno zahvaljujemo. Iskrena zahval* ‘ud>V kovljanskemu pevskemu zboru, darovalced1^ :n cvetja in vsem, ki so z nami sočustvo Barkovlje, 2. marca 1956. ŽALUJOČA Dnl'ZjNA MJjOVEDO VOLILNI IZIDI V FRANCIJI V ZADNJIH 10 LETIH Kljub svojim šibkostim je KPF najmočnejša stranka UH SLIKAR BOGDAN GROM RAZSTAVLJA V OBČINSKI UMETNO tve^v parla>n«itarne lve v Franciji oli- so kljub do- da ,pro!>nozarn dokazale. Francijek°*Uftiatižna Partija ht»Wa nn ■ tej PriUki °’ bslejj„ ? a sv°la osnovna o-pnloj ’ 80 značilna za njen v litnv\VSeh Parlamentar- «i vS r P0*adnil svetov-vilnov ii obeležja so šte- llvcjv n Stalnost njenih vo- pWamentaSrnPrVimi P°v°jn‘ml v arja iet„c pa do 2- janu- Vzer»ala J* KPF staIno za" blnem » mesto na vo- Stilo ,, ,nilnu 6lede na šte- v°Iivcev KpJ0llvcev- Stevl>o Pod 7 KPF ni nikoli padlo kor mdlj°nov in v koli-razlit1 do ra^lik, so se k*i iooe.ilxele_le okoli ne’ ®ilijoni v odstotkih je KPF Inn le oKoli i , glasov "H to število označimo imela 10 do 28 Aa, Seb°j vedno od 25 UVO \T • v svojih položajih livcev 0u’,ii?a čeprav je izgubi-tem u 4°0-000 volivcev, med-dad 2 .J! . MRP izgubilo listi na j°na 800.000, socia-jeitio sePad 700.000. Ce prište-djega iH tud* januar letoš-V°litev nv nas. tudi izidi teb da je KPvede^° do zaključka, lat j e u- Vse zadnje desetih stainlVala. P°dPoro svoje-®aj So . ®a števila pristašev, lab a»ia Prej omenjena kj- 1,5 v'vsak ° a^* mani norrnal-*.tniena Ome-?1 stranki. C®V j^pi, a stabilnost voiiv-?te 2a H Ze*° značilna, ker bani ezel°’ kjer so sicer j,. a volivcev zelo moč- liv. kjer so razpadi posa- 'tv ®lrank ali prehodi tel0°d ene stranke k dru-' dj ■ navadi. Iz tega sl°- !V°iegi lma KFF kot jedro ■° Pia °^dnef>a telesa druz-k' je določeno o-a»ji a n ki ne vidi v se- j konstelaciji L °PredebtUge - 'zbire za sv0‘ I jedrr, Čl' dasno je, da )e ,Vstv0 i KPf francosko de-j°lltev tln- anaRza januarskih J^attn,. ?a> da so tudi v onih letih kier se je v zad->■ Po 'aZVlla nova inau-1 »a n 5v°il moči komuni-•to aiei^601 mestu in jim . eSa dv '1° socialisti. Nika- at9 Ve6‘na ^ Pi’ da ie Pretež' , * 0rip«4 ancoskega delav- t°' H*zen v-r«na odločno v le-b,faacosk J’ Podstavlja za biativo ,e delavce drugo al- stalo geslo KPF in naletelo na močan odmev med volivci. Nezadovoljiv ekonomski položaj Francije vsa leta po vojni je postal močan argument v politični akciji KPF, vendar pa se je temu elementu doslej dajala pretirana važnost, češ da je osnovni vir prestiža KPF vprav siromaštvo in težko gospodarsko .stanje Francije. ((Izboljšajmo gospodarske razmere v deželi in s tem bomo odvzeli komunistom teren ln bo njihova moe naglo padla«, to je bila teza nekaterih francoskih meščanskih strank in celo socialistov, toda zadnje volitve so pokazale, da ta teza ne drži povsem, gaj statistični podatki dokazujejo, da so se francoske gospodarske razmere izboljšale v istem času pa so se glasovi KPF pri zadnjih volitvah povečali. Zato je jasno, da vzroki moči KPF niso le ekonomskega, ampak tudi izrazito političnega značaja. Značilno pa je tudi, da o-snovna obtožba proti KPF, češ da predstavlja agenturo neke tuje sile, nima onega učinka, ki bi ga lahko ob taki obtožbi pričakovali. Brez dvoma je zunanjepolitična linija KPF povečana z določenim mednarodnim kurzom, toda ta orientacija je v francoski notranji politiki povsem v skladu z o-pozicijo do sedanje francoske uradne politike, ki je tudi močno povezana na blokovsko politiko neke tuje, zahodne dežele. Nadaljnji element, ki loči KPF od ostalih strank, je njena notranja enotnost. Skoraj vse ostale stranke je zajel proces notranje polarizacije, cepljenje v levo in desno. Ta proces je zajel celo Socialistično stranko Francije. Opozicija, ki se je pojavila v KPF, pa ne glede, ali je bila upravičena ah ne in ne glede na važnast osebnosti, ki so to opozicijo predstavljale, . ni nikoli ‘la preko akcij posameznikov, kajti tudi vidni voditelji, ki so bih zaradi svojih opozicijskih gledanj izključeni, so ostali le poedin-ci in očitki nasn-otnikov KPF, radi tega zanemarjala borbo na notranjem političnem področju, predvsem borbo za gospodarske zahteve francoskih delovnih množic. Zaradi, tega je KPF v svoji politični dejavnosti postala neelastična in to ji je škodovalo predvsem v možni kombinaciji nastopa s socialisti. Končno, zaradi svojega močnega ideološkega dogmatizma KPF ni mogla vedno izdelati sebi daljše perspektive in se je zato omejevala na nekak politični prakti-cizem za najkrajšo dobo. In vendar je kljub tem svojim pomanjkljivostim in napakam KPF danes najmočnejša stranka v Franciji in čeprav ne zastopa vsega, prav gotovo zastopa večino francoskega delavskega razreda in celo ne le delavskega razreda, ampak tudi drugih slojev. In to je njeno mesto na politični areni Francije. Zato brez dvoma obstajajo pogoji, da preide KPF ponovno v ofenzivo. Razstava, ki jo je pripravil priznani tržaški slikar Bogdan Grom v občinski umetnostni galeriji, vzbuja zelo veliko zanimanje med občinstvom. Zgoraj posnetek slike, ki jo' je odkupila mestna občina ZNANSIVENICA PANKRATOVA NA XX. KONGRESU KPSZ (I (Prikrojena zgodovina)) Pred dneui končani XX kongres komunistične partije SZ lahko označimo za enega najpomembnejših, kar jih je do danes bilo. Brez dvoma bo splošna revizija določenih idejnih in političnih postavk, ki so se v SZ uveljavile -z nastopom stalinske ere, blagodejno vplivala tako na ozdra vitev notranjih razmer, kot na okrepitev celotnega socialistič1 nega gibanja v svetu, ki je zaradi stagniranja žive ter u-stvarjalne socialistične misli v deželi prve proletarske revolucije otopela tudi v splošnem, svetovnem merilu, ohranivši svojo tvorno moč samo tam, kjer se je ohranila zvestoba Marxovim ter Leninovim revolucionarnim načelom. Kritične diskusije glede nc napačna stališču in protisocialistično prakso, ki so se v režimu avtokratskega odločanja izvajala od strani samo ene osebe, kakor tudi glede, na perspektive nove poti, ki se bo po omenjenem kongresu ubrala, so se udeležili mnogi udeleženci kongresa, med temi Različna mnenja o vplivu atomskih e Dočim je pred letom dni francoski znanstvenik atomske eksplozije odločilno vplivajo na velike drugi znanstveniki, da so atomske eksplozije Charles - Noel Martin zatrjeval^ da spremembe v atmosferi, zatrjujejo po svojem učinku nepomembne Pred dnevi je ves tisk zabeležil vest neke češke strokovne revije, češ da je bil vzrok strahotnemu mrzlemu vslu, ki je terjal nad 900 žrtev . v Evropi, eksplozija dveh vodikovih bomb nekje v Sovjetski zvezi. Pred dobrim letom pa smo že pisali o ugotovitvah mladega francoskega znanstvenika Charle-sa-Noela Martina, ki jih je prikazal v neki svoji daljši študiji glede posledic atomskih ki so v tak'h primerih kr.ča- j p0iziCUS0V na vremenske raz- mere. Iz teh dveh podatkov b; izhajalo, da so poizkusi a-tomskih in vodikovih bomb dejanski vzrok številnih katastrof, ki so zajele svet v zadnjih letih. Vulkanski izbruhi •tič, ;ia strank Slavnem Soclali- 'o 'zide. a Francije, kate-tle . Pa je, računajoč za k ' e’, stalno zaostaja-> ®t«z j Un'stičnimi glasovi. y elem0!1!3 obstajajo dolo- •5*" merUl. ki ločijo KPF rank etlti *n vPrav ti strank in ji dajejo tl,tlc°ski vplivajo na _ elen, elavski razred. Med prav sotovo KPF. v •*>»« ega zadovoljstva stanjem je geslo Sprememba« po- li o diktatorskih metodah v KPF, niso nikj»i želi zaželenega učinka, saj so izključevanja iz strank metode, ki jih uporabljajo v vseh strankah. Končno, ko že govorimo o temeljih, ki jih ima KPF v delavskem' 'razredu; ne smemo pozabiti na element, ki je ze- ...... , . lo važen in to je tradicija. V strokovni literaturi se kot Ta tradicija je stara že 35 let ^kaz, da atomske eksplozije in se iz leta v leto krepi z i nP vplivajo odločilno na vre-vedno večjo vlogo, iti jo ima-1 me navajajo v primerjavo | jo francoski komunisti v fran- i ' ulkanske erupcije m pa ne-coskem javnem življenju m! katere povsem ((normalne« at-seveda tudi zaradi vloge, ki1 mosferske katastrofe, ki so po imeli francoski komuni- sVcji sili neizmerno močnejše so jo sti v času druge svetovne vojne v odporniškem gibanju. V tem bi, v grobih obrisih, označil osnovne elemente današnje sile KPF. Toda, če o-menjamo moč KPF. moramo omeniti tudi šibkosti, ki jih je ta stranka pokazala v zadnjih desetih letih. Povezanost zunanjepolitične linije KPF za določen zunanjepolitični vpliv je prav gotovo ena njenih največjih napak, saj je bilo za mnoge njene poteze očitno, da so jih narekovale zunanjepolitične in ne notranjepolitične potrebe. To je često privedlo tudi do tega, da je KPF organizirala akcije, ki niso bile med množico preveč popularne. Poleg tega pa se je KPF preveč zagnala v zunanjepolitične probleme in za- cd eksplozije posamezne bombe, pa čeprav bi šlo tudi za vodikovo bombo. Erupcija vulkana Krakatau iz leta 1883. je n. pr. bila tako močna, da je takorekoč v trenutku pognala do 80 km visoko nič manj kot 18 kub. km prahu in pepela, ki se je kot gost plašč razširil po nižjih atmosferskih slojih. Ta prah in pepel je počasi padal na zemlje in zaradi svoje gostote vplival na prebijanje sončnih žarkov in zaradi tega oviral sončno toploto, da bi prodrla r.a Zemljo. Po erupciji vulkana Katmal na Aleutskih o-tokih v juniju 1912 so se opažale posledice oblakov pepela še vse do leta 1914. Ker vemo, da dobiva Zemlja toploto od Sonca, je povsem jasno, J PODATKOV O SVETOVNEM prodira v Evropo Uov0 Sttik investir°^etje ^ lzven v zadniih de- '*V v’ Dre* * 500 uttltjunov »V« nQvih , za izgradi-v0>Varn' Po druS‘ ni ltanij"‘ 36 *am° v Ve' • io ♦«. 0v dolarjev. Naj- p»Uni itaa>ji k T° «5 *etJhi Kanadl in Za’ (vložll° okro* itn‘k‘ BritaP° . le izgradilo v *shv!n 1(i8 ■»m- ^ni° -ie bil° bilijonov dolarjev. b «Ujn • k0 ‘»hko 1 investicijam t(lS.Pr°iZVe?!! k' «FO ord» lah- °krog 1500 av. Hi* nHVno' v tem ko V, d dvema letoma 9H0- Na osno-vti * idni fa. Programa bo k l^tho v °žil v svojo no-i.. Hov j apBdni Nemčiji dnev *rJev, tako da ••oSTro?01----' m Ki avt01‘Rajala nad 100 <š5 Jarš jm proizvaja *SLm i« 1 iftdustvnister za trgovi-da u° ^ri^namačari tRvi8* Petlei IndiJa konec Cj i. ljgg ®a načrta, se H 'V0 J8 DiiliL Proizvajala o-^otiec jn°v ton ipkla '*l»r "Ačrtj rngega petlet-'1.. 0',-. bl ga morala i/. *r0g u' ga m°rala izbi..1. ko tr, . milijonov ton, k°k '"k IH okr^3 trenutna pro-a letH ^A milijona Vi nrx 'kile °ka * * * za° ' nst Evropske 9‘Ca krstl(4m m°e in iekl° ‘ Pa k«. °bJavila po- je šest za- padnih dežel proizvedlo v 1. 1955 nad 76 milijonov ton železne rude letno. Pomeni, da so v lanskem letu proizvedle za 17 odstot. železne rude več kot v 1. 1954. Poizvodnja železne rude je lansko leto iz-gledala takole: Belgija Francija Nemčija Italija 106.000 ton 50.365.000 » 15.684.000 » 2.151.000 » Luksemburg 7.214000 » Holandija — » * * * PristaniSke upravne oblasti v Hamburgu sporočajo, da je p'omet v tej luki lani prvič prekoračil predvojne številke. V 1. 1955 je celotni promet hamburške luke znašal 23 milijonov 90U tisoč ton, nasproti 2? milijonov ton v 1. 1936, ko je promet dosegel najvišjo stopnjo. Pomorske družbe s sedežem v Hamburgu so pri tem zaslužile okrog 600 milijonov mark, a njihovi izdatki v tuji valuti so znašali 338 milijonov mark. * * * Mednarodna banka za obnovo in razvoj javlja, da je njen lanskoletni dobiček znašal 13.700.000 dolarjev, vtem kr je znašal 1. 1954 samo 12.300.000 dolarjev. V teku druge polovice 1. 1956 je banka nakazala 15 posojil v skupnem znesku 146 300.000 dolarjev. Posojila so bila nakazana Alžiru, Gvatemali, Hondura- su, Japonski, Libanonu, Nica-ragui, Pakistanu, Panami, Peruju, Tailandu, Južnoafriški liniji in Urugvaju. * * * Po švicarskih uradnih podatkih ima danes vsak Švicar svoje motorno kolo. Konec septembra lanskega leta je bilo v tej deželo registriranih 544.000 motornih vozil. Letni porast motornih vozil v Švici znaša že nekaj let zapovrstjo, kar celih 15 odst. Okrog 50 odst. vseh motornih vozil odpade na avtomobile, ostalo na motorje, motorizirane bicikle itd. H H otm dv« Frančiška 20 Ravnokar nam je prispela nova izdaja l-in/.gnriei/ngii romana POD SVOBODNIM SONCEM Novo izdajo je opremil in ilustriral akad. slikar PENGOV lihim v |inl|ilatnu anmo 11(1(1 lir da ti oblaki zmanjšajo sončno izžarevanje na Zemljo in po razpoložljivih podatkih je bilo ugotovljeno, da se je v času velikih erupcij zmanjšala intenzivnost tega izžarevanja za okoli 20 odst., kar je prav gotovo vplivalo na srednjo temperaturo Zemlje in na splošno cirkulacijo atmosfere, to se pravi, da posamezna področja Zemlje niso dobivala normalno količino padavin. Evropa n. pr. zaradi tega ni dobila vlažnih zračnih mas z Atlantika. Kljub temu pa tudi te izredno velike vulkanske erupcije ne morejo izzvati korenitih sprememb v atmosferi našega planeta, zato trdijo znanstveniki — še joliko manj lahko vplivajo eksplozije atomske bombe, posebno če računamo, da je e-nergija, ki se je sprostila ob eksploziji atomske bombe nad Hirosimo za milijonkrat manjša od sončne energije, ki jo dobi Zemlja od Sonca. Ameriški meteorolog Long-ley piše o teh zadevah tudi sledeče; Pri svojem opazovanju in merjenju ameriških tornadov nad Florido je ugotovil, da je količina energije, k’ se pri kondenzaciji vode ob takih nevihtah spremeni v toploto za 250.000 krat večja od energije, ki se sprosti pri eksploziji atomske bombe, kakršna je bila vržena na Hi-rošimo, oziroma za 800 krat večja od energije, ki se spro-st' pri eksploziji 700 krat močnejše vodikove bombe. Kaj pa zračni pritisk? Posebno poglavje v tem področju znanosti zavzemajo pogoste eksplozije atomskih bomb v Nevadi. Vsaki eksploziji sledijo številna opazova-* nja merjenja. Poleg izžarevanja opazujejo in merijo tudi druge izključno vremenske pojave. In pri tem so ugotovili, da ni prišlo do nikakih vremenskih sprememb. Doslej smo v glavnem govorili o posledicah oblakov, ki se dvignejo ob eksplozijah in o ustreznem vplivu na moč sončnega izžarevanja na Zemljo. Kaj pa mehanični učinki atomskih eksplozij? Atomska bomba, ki ustreza količini 20.000 ton trinitrotoluola, sprosti ob eksploziji okoli 20 bilijonov kalorij v obliki toplotne in kinetične energije. Fe to energijo primerjamo z energijo, ki se sprosti pri kondenzaciji vode ob tornadu, bomo ugotovili, da je slednja enaka približno količini energije, ki se sprosti pri eksploziji 13 atomskih bomb. Na temelju teh računov smatrajo znanstveniki, da je količina energije, ki se sprošča pri eksploziji atomske bombe, vsekakor velika, vendar dejansko, v primerjavi s pri-rednimi pojavi, relativno majhna. Kar se pa tiče mehanične sile zračnega pritiska, ki se širi od središča eksplozije, so s pomočjo mikrobaro-grafov ugotovili, da je ta v večji oddaljenosti že neznatna in ne more zato imeti vpliva na vremenske spremembe. Kaj pa pravijo o tem statistični podatki? Kljub trditvam, da je danes mnogo več neviht in padavin, pokazujejo diagrami, da je raven padavin v ZDA v obdobju od leta 1893 do 1952 povsem normalna, medtem ko se je od leta 1952 raven padavin celo zmanjšala. Hkrati se pa poudarja, da se velika suša iz leta 1952 ne more smatrati kot posledica atomskih poizkusov, ker so bile podobne ali celo hujše suše že leta 1910, 1921 in 1930. Zadnji dokazi Se nekaj dokazov, ki jih navajajo meteorologi, češ da a-tomske eksplozije ne vplivajo na vremenske razmere. Po računih znanstvenikov bi moralo na Zemlji eksplodirati *nč manj kot 400.000 vodikovih bomb da bi se atmosfera Zemlje dvignila za 1 stopinjo Celzija. Ce pa ks. tem podatkom dodamo še podatke o ((normalnih« vremenskih katastrofah, namreč o nevihtah, tornadih, erupcijah, potresih in vseh drugih povsem normalnih pojavih in ustreznem njihovem vplivu na atmosfero, potem smatrajo, da je njihova trditev dovolj utemeljena. Pa še nekaj; po svetovnih statističnih podatkih je vsak dan na Zemlji okoli 40.000 neviht ali okoli 16 milijonov neviht na leto. Pri vsaki ne-v;hti nastane povprečno okoli "0 bliskov, ki trajajo povprečno okoli 1 desetinke sekunde. Vsak tak blisk sprosti nekaj desettisočev amperov z napetostjo več milijonov voltov. Pri takem sproščanju atmosferske elektrike se temperatura zraka dvigne tudi do 15.000 stopinj Celzija, zaradi česar se dušik spremeni v dušikovo kislino in meteorologi so izračunali, da pade na račun takih atmosferskih pojavov na leto na Zemljo okpli 100 milijonov ton te dušikove kisline. Ce energiji, ki se sprošča pri teh vremenskih pojavih, dodamo še energijo, ki se u-stvarja pri kondenzaciji ob nevihtah, pridemo do zaključka da dobi Zemlja iz atmosfere na dan na desetine mi- l.jard kilovatnih ur energije, če te številke primerjamo s številkami, ki smo jih navedli v zvezi z atomsko eksplozijo ir vse to spravimo v zvezo z morebitnim vplivom na spremembo vremena, potem — zatrjujejo znanstveniki — je prav gotovo, da je vpliv atomskih eksplozij na vremenske spremembe zelo neznaten ali bolje ga sploh ni. Da so črnci v ZDA kljub vsem mogočim zakonom še vedno preganjana brezpravna raja, nam dokazuje tudi gornja slika. Ker je neka gospa iz Dallasa hotela oddati del svojega stanovanja neki črnski družini, so (neznanci* obesili po drevju okoli hiše strašila proti črncem tudi znana zgodovinarka A. M. Pankratova. V svojem izvajanju je takoj v začetku, kot sicer tudi vsi ostali govorniki, ostro nastopila ter obsodila kult osebnosti. Zatem je prešla na obravnavanje doslej opravljenega dela na i-deološkem področju in pri tem ugotovila, da so mnogi vodilni komunisti na tem področju zaostali za najvažnejšimi direktivami centralnega komiteja. Pripomnila je tudi, da mnogi znanstveni delavci — ekonomisti doslej s svojim delom sploh niso bistveno podprli partijsko organizacijo pri reševanju važnih gospodarskih nalog. Ko se je dotaknila vprašanja zgodovinskega obravnavanja ter osvetljevanja zakonitega nastanka ter razvoja oktobrske revolucije, kakor tudi razvoja sovjetske družbe, je poudarila potreb o, da je treba to opraviti z največjo natančnostjo in vestnostjo, opirajoč se pri tem na objektivna dejstva ter sledeč napredni znanstveni metodi marksizma-leninizma. V zgodovini KP SZ, je v svojem govoru omenila Pankratova, se na posebno nevaren način izražajo škodljive posledice kulta osebnosti, kar odvzema delu domala vso njegovo znanstveno vrednost. Kar zadeva Leninova dela, je nadaljevala, je bila tem posvečena premajhna pozornost, tako da nekatera od teh niso bila doslej še niti objavljena- Tudi nimamo vse do danes, je omenila, daljše in natančnejše Leninove biografije, kakor tudi ne take biografije o ustanoviteljih znanstvenega socializma Mariu in Engelsu, Sodeč po njenih besedah je v zgodovinsko-partijski literaturi prišlo do pojava, ko se je Leninova vloga kot voditelja partije in sovjetske države premalo osvetljevala, odnosno še raje pozabljala. Omenila je tudi to, da sta v tej literaturi premalo ilustrirana vloga in delo nekaterih Leninovih sodelavcev, starih boljševikov, ter priporočila, naj se to popravi, tako da bi se «suhoparna in nekonkretna zgodovin-sko-partijska literatura izpolnila z vonjem epohe in duhom življenja«. Po besedah, kot jih je zatem v svojem izvajanju izrekla Pankratova, so posamezni sovjetski zgodovinarji nagnjeni k temu, da stvari olepšujejo, poenostavljajo ter jih tolmačijo enostransko in neresnično. Postdviltt 'še je. tudi na stran Mikojana, k0 je ta kritiziral knjigo o porazu buržoaznega nacionalizma v Ukrajini, ki je bila pred tem deležna od strani kritike zelo laskave ocene. H koncu se je Pankratova postavila za to, da se popravi napačno prikazovanje ter ocena položaja raznih narodnosti v nekdanji carski Rusiji, posebno, ker se v do sedaj veljavnih učbenikih malone sploh ne omenja narodnostno zatiranje teh nacij, od strani bivšega carskega režima. Opozarjajoč zgodovinarje na omdnjene in še mnoge druge napake, jih je Pankratova hkrati pozvala, da se jim v bodoče izognejo in ne skušajo na primer več prikazovati carskih osvajalnih vojn za pravične vojne, zakaj to ne nasprotuje samo njihovi znanstveni in politični morali, marveč tudi osebnemu poštenju. DOSLEJ NAJLEPŠI VEČER RUBRIKE nODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ> ZEPPEGNO PRVI ZMAGOVALEC Po dolgem času je zopet nastopila ženska, hi daje s svojim sigurnim znanjem upanje, da bo s svojo nadvse simpatično pojava še precej časa razveseljevala gledalce ■ • ■ LUCIANO ZEPPF.GNO je doslej edini prispel do končnega cilja in dosegel Televizija nam je včeraj pripravila zares prijeten večer. Predvsem sta prijetno učinkovala dva momenta: zmaga Zeppegna. torej sploh prva zmaga v tekmi za 5.120.000, in pa pojava lepe in simpatične študentke iz Pordenona. O Zeppegnu so časopisi ni-sali vse teden. Večinoma se je računalo s tem, da bo moz nadaljeval, vendar jih tudi ni manjkalo, ki so govorili: «Ce je pameten, naj vzame dva milijona in pol, kajti pri televiziji pet milijonov nočejo in nočejo dati. Zato bodo že našli dovolj težka vprašanja, da ga bodo vrgli.« Zeppegno je dobro skrbelu da se je vsa stvar pred njegovim nastopom razvijala tako, da bo lahko sedaj zahteval zvišanje plače. Svojemu podjetju — nekemu filmskemu podjetju, kjer je šef tiskovnega urada, — je pač dokazal, da zna stvar «lan-sirati«; v tem je uspel celo včeraj, ko je napravil tudi reklamo za pravkar izgotovljeni film svojega podjetja, ki doživlja prve predstave. Pravilno je dejal že Bongiorno, da si je težko misliti, da ne bi nadaljeval, kdor spravi v Milan kopico ljudi iz Rima, celo iz Pariza. In kar nič ne verjamemo, da je Zeppegno še v zadnjem trenutku ((nekoliko pomislil« — to je hila že sama igra. Mar naj potem, ko je toliko ljudi prišlo v Milan, da prisostvujejo njegovemu zadnjemu poskusu za osvoji- tev petih milijonov, kar na lepem pove. da se umakne? In je seveda nadaljeval. Cesar doslej še nihče ni napravil, je storil on: v kabino je vzel s seboj svojo ženo. (Zakaj niso pred njim tudi ostali tako naredili, vsaj tisti, ki imajo žene...) Priznati je treba, da se ob tako prijetnem bitju, kot je Zeppegnova žena, najbrž res lahko laže misli. Vsekakor je bilo videli, da je v kabini pred vprašanji bolj drhtela žena kot mož. Toda bodisi da so bila vpraša nja tako lahka, bodisi da je Zeppegno res tako podkovan, da je nemogoče ga ujeti — pri vseh treh vprašanjih je šlo zelo gladko. Pri prvih dveh se je Zeppegno sicer posvetoval z ženo, tako, da mu je ona potrdila odgovor, še preden ga je na glas povedal. Pri zadnjem pa je dejal, da je prelahko, da bi bil potreben posvet z ženo. In tako je Zeppegno prvi, ki je dospel na cilj, medtem, ko jih je prea njim že nekaj odletelo prav pri zadnjem poskusu. Taki nastopi na televiziji — če so dovolj Uspešni — se gotovo izplačajo. Ne samo dobrih pet milijonov, ampak še toliko stvari «po strani« se nabere. In tako bo imel ((arhitekt« Zeppegno poleg denarja še kako hišico, a)i recimo raje kar vilo. ?.e prihodnji teden bomo lahko videli, ali bodo za Zep-pegnom še drugi prispeli do PAOLA BOL.OGNAN1 Čeprav bo prihodnjič nastopila šele drugič, je gotovo, da bo po simpatijah daleč prekosila vse ostale nastopajoče končnega cilja. Včeraj sta se obadva *polfinalista» srečno plasirala v finale. Najprej se je pojavil Vittorio Ciari i? Reggeila, ki je strokovnjak za italijansko zgodovino. Ni se prav dolgo zadrževal na odru. Ko mu je Bongiorno zastavil vprašanje, ni odgovoril zgolj z letnico, ampak je znal odgovor razširiti še z imeni. Mogoče mu tudi do petih milijonov ne bo pretežko. Sodnik Lelio Buono je dejal, da pri svojem delu nima .(Nadaljevanje na 4. str.) Dl RIBI Melanholija Pred dobrim tednom je kronika zabeležila z nekaj priložnostnimi besedami smrt Attilia Tamara; o pogrebnih svečanostih pa se je na široko razpisala le eDifesa Adriatica«, ki mu je posvetila precejšen del svoje poslednja številke. Pogreba se je udeležilo izredno majhno število ljudi — kakor povzema-mo po omenjenem listu — in še med temi je bila večina takih, ki predstavljajo vse prej kot častno italijansko preteklost. Imena teh o-seb — kakor na pr. Giuriati, Federzoni, Šuvich, Giunta, Coceani, Anfuso itd. — bodo morda res egrosissimh, kakor nam zatrjuje «Difesa Adria-tiča«, a prav gotovo ne predstavljajo velikih ljudi. Na splošno sicer Velja pravilo, da o pokojnikih nihil, nisi bene, vendar velja to samo za njihovo privatno o-sebo, ne pa za ideje, ki so jih morda zastopali in branili. In če se ob smrti Attilia Tamara pridružujemo sploi-nočloveški želji, ki se ob smrti slehernega porodi iz človeškega srca, nas hkrati prevzema neizmerna otožnost nad anahronističnimi cilji, ki so pokojnika vodili v njegovi publicistični dejavnosti. In naj nam tega ne zamerijo vsi tisti, ki še vedno sanjajo pri belem dnevu z odprtimi očrni. Ni jih sicer mnogo, a vendarle zadosti, da se ta melanholija vzdržuje in hrani iz svojega lastnega anahronizma. Vzdrževati in hraniti pa se more tudi zato, ker so ta anahronizem vzdržavali in podpirali tudi tisti vodilni ljudje, ki danes iz diplomatske in državniške previdnosti molče in zanemarjajo rešitev vprašanj, kt jih je ta njihova anahronistična politika porodila, Kaj more vzbuditi v nas drugega kot melanholijo slovesno zatrjevanje, da bodo naši otroci, ali naših otrok o-troci videli to, kar mi ne bolno videli, in iz kakšne anahronistične vizije se more poroditi misel, da bi mogla italijanska zastava še kdaj vihrati nad ozemlji, na katera so jo ponesli ljudje, kakor o-ni, ki so se zbrali ob grobu Attilia Tamara? Zunaj pa je sonce, vedno toplejše sonce, ki je. stopilo že marsikateri anahronizem. Narodi rastejo in se razvijajo, nove ideje prepuščajo mesto prejšnjim, zastarelim, in ves svet se, sicer počasi, a z nezadržno silo spreminja v občestvo ljudi, ki jim različnost v šegah, navadah, kulturi tri jeziku ne bo vet pomenila zadosten razlog, da bi se zaradi tega med seboj prepirali in grizli. In tudi pomanjkanje, lakota in beda, ki spremljajo življenjsko pot še premnogih ljudi in narodov, niso kazen božja, in bodo premagani. V tej smeri so zastavili svoje sile najodgovornejši državniki in celi narodi, v tej smeri se danes giblje vsa svetovna demokratična javnost v prizadevanju, da bi se končno vendarle izmotali iz vseh spon preteklosti, ki še bremene člope.lkt rod in zavirajo njegovo pot navzgor. In kako naj v to sončno perspektivo, ki ji bodočnost ne more uiti, vrinem o zamisel o ozemljih, ki naj bi postala ponovno italijanska, zamisel o ((tretjem bregu«, ki naj bi sosedne narode oropala izhoda na morje? In če že ne vidimo kako naj bi se to zgodilo, naj se vsaj vprašamo zakaj naj bi to bilo potrebno, in kakšno korist naj bi od tega imelo italijansko delovno ljudstvo, ne da bi pri tem trpelo tamkajšnje prebivalstvo, ki ima prav tako pravico do svojega življenja? Anahronističnih gojiteljev vizije o ((tretjem bregu« pa očividno to sploh ne brigal oni še vedno sanjajo o neki namišljeni prastari pravici 1-talije, da vlada drugim ljudstvom: tu regere imperio po-pulos. romane, memento, kar so pogrebci Attilia Tamara včeraj prevedli v «Roma doma«. A ta novejši poskus je ostal v spominu sodobnikov le še kot farsa in tragedija. Najnovejša verzija bi utegnila biti demokrščanski »Kristus, kraljuj!«, a ta — dati ima precej nasprotnikov tudi v italijanskem narodu samem — nima neposredne zveze s «tretjim bregom«. Naši otroci in naših otrok otroci pa bodo postavljeni pred povsem drugačna vprašanja, da bi anahronistični gojitelji vizije o etretjem bregu« mogli glede tega stavljati vanje svoje sedanje melanholične upe. V politiki more računati na uspeh le univerzalna ideja: anahronistični viziji o stret-jem bregu« pa ni, niti pri najboljši volji, moč pripisati univerzalnega značaja. PREJELI SMO NASA SODOBNOST, leto IX, štev. 2, Izdaja Državn^ založba Slovenije. Glavni in odgovorni urednik Drago Sega. Celoletna naročnina 800 cun. V Trstu se revija dobi v Tržaški knjigarni, posamezne številka stane 180 lir. — 4 — 2, mar« ..................1 ............................................................................................................... 9. MARCA SEJA MESTNEGA OBČINSKEGA SVETA i V NEDELJO DOPOLDNE V RONKAH Odbor zavrnil dve umestni interpelaciji svetovalcev PSDI Pod županovim predsedstvom je bila v sredt) seja občinske ga odbora, ki je v glavnem obravnaval upravna vprašanja. Sestavili sq dnevni red seje občinskega sveta, ki je tila določena za petek 9, marca ob 18. urr. 2upan je prebral odbornikom interpelaciji socialdemokratskih občinskih svetovalcev prof. Zucallija in odv Devetaga. Prva interpelacija sc- nanaša na poročilo, ki je bilo objavljeno v občinskem mesečniku pod rubriko »mestni dnevnik«. V tej interpelaciji sta svetovalca hotela izve. deti za mnenje župana glede poročila o shodu občinskih predstavnikov KD. Interpelaciji pa zahtevata demisijo občinskega sveta, da bi bil novi mestni svet predčasno izvoljen v letošnji spomladi skupno s številnimi drugimi obči nami. Odborniki so sprejeli odgovor na interpelaciji. V interpelaciji v zvezi z občinskim mesečnikom, ki je objavil poročilo shoda krščanske demokracije, je rečeno, da je to povsem slučajno in da ne izključuje, da «bo v mesečniku objavljeno lahko tudi poročilo. ki se bo nanašalo na delovanje katerekoli druge državne politične stranke, katere delovanje se bo nanašalo na občinsko problematiko« Nadalje župan poziva svetovalca naj pregledata prejšnje številke, v katerih bosta našla poročila raznih dogodkov in manifestacij, ki se tičejo našega mesta. Ta poročila naj bi ne delala razlike med •trankami ali političnimi smermi, ampak predstavljajo samo kronološko poročilo. O drugi interpelaciu o de-misiji občinskega sveta pa župan sporoča, da je zaradi odgovornosti in spoštovanja zakona ne namerava dati na cr.evni red občinskega sveta. Cdbor je izrazil mnenje, da ima vsak svetovalec možnost, da v skladu s svojo vestjo ohrani ali se pa odreče man dr.tu, ki so mu ga dali volivci. varnih interesov, pri čemer Jih niti v najmanjši meri ne moti dejstvo, da spada Pella zaradi svojih fašističnih državniških načel med staro šaro, nikakor pa ne v skupnost ljudi, ki si prizadevajo vrniti Italiji čim večjo neodvisnost in ugled. Zaradi tega bi bil najavljeni Pellov prihod v Gorico hudo neskladje s časom, v katerem živimo. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24. Zborovanje predstavnikov odporniškega gibanja V soboto 4. pokrajinski kongres ANP1 v Gorici V nedeljo 5- marca ob 10.30 bo na Trgu enotnosti v Ron-kah zborovanje predstavnikov caporniškega gibanja, kateremu bodo prisostvovali bivši podtajnik v obrambnem ministrstvu poslanec Mario Palermo, Fermo Solari ter znani vojaški poveljnik Mario Lizze-ro - Andrea, ki je med partizansko borbo podpisal sporazum o sodelovanju z Jugoslovanskimi partizanskimi predstavniki. Obenem bo v soboto 4. marca četrti pokrajinski kongres partizanske organizacije ANPI prostorih novega sedeža v PROMETNA NESREČA NA KORZU ITALIA Ko je šla če* cesto se je vanjo zaletel vespist Grapuma so obsodili na globo, čeprav je branilec lahleval oprostitev Roditeljski sestanek v Dijaškem domu Starše (ali njih namestnike) gojencev Dijaškega doma v Gorici vabimo na roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo 4. marca ob 15. uri v prostorih Dijašega doma na Svetogorski ulici 42. Sestanka se v lastno korist gotovo udeležite! Vodstvo Dijaškega doma. Naj ne hodi k nam! Goriški «Piccolo» naznanja v zvezi s proslavo desetletnice rianifestacij iz leta 1946 prihod poslanca Pelle, ki naj bi si v odločilnih trenutkih jugo. slovansko-italijanskih odnosov «s svojim mirnim in dostojanstvenim obnašanjem» pridobil posebne simpatije goričkega prebivalstva. Po pisanju Usta, naj bi Pella tudi govoril. Kot se s pisanjem aPicco-la» ne strinjamo mi, tako se z njim ne strinja vse slovensko in velika večina italijanskega prebivalstva našega mesta, ki je vedno odločno obsojalo oborožene grožnje kot argument za reševanje spornih vprašanj na mednarodnih pogajanjih, kot je to delal Pella. Z njim se lahko strinja samo tista demokristjanska gospodarska desnica in monar-hofašisti, ki vidijo v Pelli predstavnika najbolj reakcio- Na Korzu se je 20. februarja 1954. leta pripetila lažja prometna nesreča, katere zadnji de! se je včeraj odigral na goriški preturi. Na zatožni klopi je sedel 25-letni trgovec Tito Grapulini s Korza Verdi 27, njemu nasproti pa, kot civilna stranka, 22-letna Paola De Luca s Korza Italia 79. De Luca je bila omenjenega dne popoldne na Korzu družbi z neko osebo. Stala je na pločniku in gledala proti glavni postaji. Ko je zagledala mestni avtobus št. 1, je urno stopila na cesto, da bi vstopila in se odpeljala proti središču. Nesreča je hotela, da se je prav v tistem trenutku pripeljal na svoji vespi GO 8761 Grapulin, ki je bil n..menjen proti postaji. Vse bi s? bilo lepo izteklo, če bi De Luca nadaljevala svojo pot čez cesto tudi potem, ko je ugledala prihajajočega motociklista; Grapulin bi nadaljeval vožnjo za njenim hrbtom. Toda De Lucova se je zmedla in se 'skušala vrniti na pločnik Trčenja ni bilo mogoče preprečiti. De Luca se je udarila po temenu in si povzročila okoli 2 cm dolgo rano, zaradi katere so jo odpeljali v bolnišnico in ji predpisali 4 dni zdravljenja. Pretor je kljub zahtevi odvetnika, naj obtoženca oprostijo, ker ni storil kaznivega dejanja, obsodil Grapulina na globo 26.000 lir, 25.000 lir stroškov civilne stranke in plačilo odškodnine, ki jo bodo naknadno določili; obenem bo moral plačati procesne stroške. Z GORIŠKE PRETURE Dva procesa zaradi žaljenja časti Tožitelji so dobili zadoščenje nesreče prevrnil. Pričel se je vtikati v zadeve, ki se ga niso niti najmanj tikale. Ko cta ga vzdrževalca javnega reda pozvala, naj se odstrani. ju je Sutteri nekam poslal... Pretor je včeraj pregledal obtožnico in ga zaradi pomanjkanja dokazov oprostil prvega dela obtožnice, češ da je žalil čast tožiteljev, pač pa ga je obsodil na plačilo globe v znesku 3.000 lir, zaradi Valitve nočnega miru. Zaradi žaljenja časti je Edgardo De Nicolo prijavil sodišču 42-letnega Q4ovannija Grafa iz Ul. Cocevia 8 v Gorici. Včeraj je bila razprava, na kateri je pretor obsodil Grafa na precej visoko denarno kazen. Graf ima namreč v mestu trgovino. Svoj čas je naročil pošiljko vina. Ko mu je De Nicolo vino pripeljal, ga Graf r i maral sprejeti. Kakor je De Nicolo izjavil, ga je Graf poklical v shrambo za trgovinskimi prostori, kjer naj bi ga udaril po ustnicah ter mu povzročil krvavitev. Se prej pa na) bi ga ozmerjal z «cslom». De Nicolo ga je tožil in včeraj na preturi je dobil zadoščenje. Ul. Morelli 25. Pričetek kongresa ob Ig. uri. Otvoritveno poročilo bo imel predsednik zveze Antonio Tambarin. Predložite obrtnice protokolnemu uradu Goriška občina poziva trgovce, naj predložijo občinskemu protokolnemu uradu obrtnice, če nieo napravili prošnje za izdanje obrtnice za prodajo določenega blaga na podlagi občinskega pravilnika. Obrtnicam je treba priložiti kazenski list. Občina bo predložene obrtnice zamenjala z novimi po določilih občinskega pravilnika in bo poskrbela za njihovo obnovitev za leti 1955 in 1956. CINO CORSO. 16.00: «Ko je žena na počitnicah«, cinemascope, M. Monroe. VERDI. 16.30: «Božja levica«, H. Bogart. CENTRALE. 16.30: »Tragično močvirje«, A. Crisa in D. Scala. VITTORIA. 16.30: «Tujka», cinemascope v barvah, G. Garson in D. Andrews. MODERNO. 17.00: «Sombrero». •sili ijjjHjjgjj V - c =~ i!-r k Si ■■■■Ela : • : i:!;;!1":!:;:;;;;::::::::::::? SONDRIO LECCO S RELLEGRINO TERME Štafeta s Za motorji © Odmor «20» Vzponi TRENTO MANTOVA SALICE ALESSANDRIA TERME MODENA GENOVA Rapallo BOLOGNA LUCCA Sl marino LIVORNO GROSSETO PESCARA • IM. ORCANIZiaA La Gazzetta delio Šport FRASCATI Campobasso SALERNO Potek letošnje etapne dirke po Italiji (Giro dltalia) Zappegno prvi zmagovalec S kislino se je opekel Zaradi žaljenja ugleda brigadirja Celesta Narduzzija in agenta javne varnosti Giorgia Rcmagnollija 20. junija 1955 v prisotnosti večjega števila o-seb in zaradi motenja nočnega miru, se je včeraj zagovarjal na preturi 32-letm Ar-noldo Sutteri iz Ul. Garibaldi št. 20 v Gorici. Omenjenega dne se je na Korzu v bližini bara «Nuovo mondo« pripetila prometna nesreča. Tja sta bila poklicana tudi Narduzzi in Romagno-li. Ko sta pregledovala vzroke nesreče, se je na kolesu pripeljal Sutteri. Ker je bil precej «okajen», se je na kraju V podgorski predilnici se je včeraj ckr. ( 6 30 pripetila nesreča, pri kateri se je poškodoval 35-letni Giovanni Bressan iz Tržiča. V oddelku za celulozo, kjer je Bressan zaposlen, jt takrat počila cev, pa kateri se je pretakala neka kislina. Ob nezgodi je bil Brtcsan v bližini cev-., zaradi č< sai ga je kislina ožgala po glavi. Sodelavci so ponesrečencu takoj priskočili na pomoč in obenem obvestili rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Zdravniki so mu ugotovili opekline 1. in 2. stopnje ler ga pridržali v zdravljenju. Tržačan, 41-letni Virgilio Dimeo, se je včeraj ob 16. uri vozil z motorjem po Ulici Carducci v Gorici in se zaletel v kolesarja v trenutku, ko ga je hotel prehiteti. Pri trčenju je padel z vozila. Zaradi poškodbe na čelu mu je prišel na pomoč rešilni gvto, ki ga je odpeljal v mestno bolnišnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč- (Nadaljevanje s 3. str.) časa za poslušanje mnogih plošč. Najbrž bi mu sedaj res dosti več ne pomagalo. »Ce znaš, je lahko,« je rekel Bon-giornu, ko ga je vprašal, ce mu je bilo težko uganiti, kakšno glasbo mu predvajajo. Tudi to pot — kot vedno doslej — je Buono z lahkoto odgovoril: Čajkovski, IV. simfonija. Res smo radovedni, kako mu bodo za zadnji poskus pripravili vprašanja: ali same plošče ali tudi taka vprašanja, kot je bilo današnje za Pellegrinija iz Livorna. Pellegrini je danes dosegel 1.280.000. Preden je šel v kabino, je povedal, da je ena izmed ameriških televizijsk.h družb napravila pri njem in tervju v zvezi z rubriko »Odnehaš ali nadaljuješ«. Za strokovnjaka kot je on, vprašanje, kdaj je doživela prvo izvedbo druga verzija Verdijeve opere »Moč usode«, najbrž ni bilo nič posebnega. Tako je tudi Pellegrini šel naprej. Amerigo Gambini se je do sedaj še vsakikrat nekoliko «prikradel» naprej. Včeraj je šlo še najbolj gladko, vendar je bil njegov odgovor izrečen pravzaprav kot vprašanje, po čemer bi se moglo soditi, da sam pač ni bil gotov in prepričan o pravilnosti odgovora. Povedati bi namreč moral, kateri ptič, ki živi tudi v Italiji, gnezdi tudi na severu. Gambini pa ni odgovoril: «Križemkljun». temveč: »Je kri-zemkljun?« Bongiorno pa tudi ni vztrajal na tem, da bi mu rekel, naj jasno pove, je ali ni križemkljun, temveč ie Gambinijevo vprašanje kar sprejel za točen odgovor. Potem je »ornitologu« bilo seveda lahko povedati ali s prsti pokazati, kako ima ta ptič prekrižan kljun. Mogoče bo ta »ptičar« še nazadnje prile- zel do petih milijonov... Včeraj pa je nastala precejšnja vrzel, kajti prihodnjič ne bo nikogar, ki bi odgovarjal za 1,280.000. Včerajšnji kandidat za 640.000 Martinen-gp iz Milana namreč ni prestal preizkušnje. Nič ni pomagalo, da je prišel na oder Ghezzi, vratar Interja, in on potegnil kuverto z vprašanjem. Saj vprašanje niti ni bilo težko za nekoga, ki hoče veljati za strokovnjaka v np-gometnih zadevah, zlasti še, če ima toiiko let, da je še vs? sam od blizu doživljal. Ni znal namreč povedati, kateri trije igralci so igrali J. 1931 in 1938 v italijanski reprezentanci, ki si je osvojila svetovno prvenstvo. Za Meazzo in Ferrarija se je spomnil, za Monzeglia pa ne. Bec ni posebno častno zaključil svoje televizijske kariere. Tudi odvetnik Cillario 'z Milana, ki se je danes prvič pojavil in ki je dajal odgovore na vprašanja iz področja italijanskega filma, se ni posebno proslavil. Pokazal; ao mu sliko, na kateri ni manjkalo frančiškanov, in nato so ga vprašali iz katerega Ros-sellinijevega filma je slika... Nič posebnega tudi ni bilo vprašanje, kateri je bil prvi italijanski zvočni film. Toda že pri tietjem vprašanju je odpovedal in vendar je bilo zelo lahko: v Rimu se je nekoč zrušilo neko stopnišče in ta dogodek je bil uporabljen v dveh fiimih. Cillario je znal povedati samo enega... Tako temo imeli prihodnjič tudi za 640000 samo enega kandidata, pravzaprav kandidatinjo. In kakšno kandidatinjo! Zdi se. da je študentka Paola Bclognani iz Pordenona prinesla novega življenja rubriki «Odnehaš ali nadaljuješ«, ki ga je po odhodu Zeppegna še toliko bolj potrebna. Naj bi si kdo razlagal naše navdušenje za Paolo Bolognani na ta ali na oni način — priznati bo moral, da' je upravičeno. Seveda je treba povedati, da je navdušila, še preden je začela odgovarjati na «Uradna» vprašanja. Končno lahko razumemo, da je je tudi njen profesor grščine vesel. Da bi se pri «Odnehaš ali nadaljuješ« jiredstavila z grščino, til mogoče, ker je v tem ((profesionalka« (in v tem primeru pač ne bi dali zanjo roke v ogenj, pa čeprav je v razredu najboljša Grkinja). Lepa Paola si je izbrala za predmet »razpravljanja« nogomet. S svojimi tečnimi, hitrimi in jasnimi odgovori je napravila vtis zares odločne dijakinje ki snov obvlada. Le nekai trenutkov se ji je pri prvem vprašanju ustavilo. Marsikdo je že pomislil na «gastronom-ko» iz Bologne, ki je kar v začetku spodrsnila na cmokih «na rimski način«. Toda Bolognani se je kmalu domislila in dala točen odgovor. In potem so sledile letnice in imena iz nogometne zgodovine — starejše in najnovejše — a pridna študentka je odgovarjala, kot da se je skrbno pripravila za izpit. Prikimala je in notela odgovoriti, Se preden je Bongiorno dokončai vprašanje. S svojim znanjem je res dala lekcijo moškim, kot je dejal Bongiorno, kako je treba znati odgovarjati na vprašanja iz nogometa, kier se navadno moški počutijo bolj podkovani kot ženske. Saj to je na splošno res, vendar je Paola Bclognani nad vse prijetna izjema. Temu dekletu, ki seveda navija za Udinese (pri srcu pa ji ie tudi Juven-tus), želimo, da bi ostala v igri do končne zmage — ne samo zaradi nje in petih milijonov, temveč tudi zaradi nas, ki gledamo... Se 4 kola do konca prvenstva Milovič ima možnost da še dohiti Gligoriča Čirič zaradi bolezni ne bo igral dalje in bodo vsi njegovi preostali nasprotniki dobili celo točko SKOPLJE, 1. — Rezultati 15. kola šahovskega prvenstva Jugoslavije: Karaklajič - Ja-noševič Oti, Trifunovič - Milič remi, Matulovič - Gligorič prek., Matanovič - Tot prek., Udovčič - Sokolov remi, (s tein f^fnijem je Sokolov dosegel naslov mojstra), Tomovič -Marič 0:1, Djuraševič - Djaja prek., Ivkov - Jovanovič prek., Rabar - Lukič remi, Pirc -Čirič 1:0 (zaradi Ciričevega odstopa zaradi bolezni). Stanje: Gligorič 10 (1), Ma-tanovič 9,5 (1), Milič, Udovčič, Sokolov 9, Ivkov 8,5 (1), Pirc 8 (1), Janoševič, Lukič, Marič 8, Matulovič 7,5 (1), Trifunovič, Djuraševič 7 (1), Djaja 6,5 (1), Rabar 6,5, Jo-vanič 6 (1), Karaklajič 6, Čirič 4,5, Tomovič 4, Tot 3 (1). Jutri bo prost dan, odigrane bodo samo prekinjene partije. HOKEJ Partizan -Bad Toelz 6:1 BEOGRAD, 1. — Hokejska ekipa Partizana, v kateri je kot gost tudi Kanadčan O’ Neil, je premagala danes za-hodnonemško moštvo Bad Toelz s 6:1 (2:0. 1:1, 3:0). Štiri gole za Partizana je dal 0’Neil. Belgijska in madžarska nogometna reprezentanca bosta odigrali tekmo 3. junija v Bruslju — prvič po 30 letih. miti n skiiiii-inj predvaja danes 2. t. m. ob 18. uri WB film: Robin Hood PLAVANJI! POD VODO neti plavalni slog- 1. oktobra lani je Japonec Furukawa dosegel edinstven podvig v zgodovini plavanja. V enem dnevu je izboljšal kar štiri svetovne rekorde in sicer v prsnem plavanju na 100 in 200 m ter na 100 y in 220 y. Rezultati, ki jih je na tem tekmovanju dosegel Furuka-wa, pa so bili istočasno tako fenomenalni — bili so za več kot 4 sekunde boljši od vseh rezultatov, ki so jih doslej dosegli plavalci v prsnem plavanju — da smo se resnično vpraševali, če niso morda to le tiskovne pomote. Danes vemo, da je Furukawa daleč najboljši plavalec prsnega sloga na svetu, vemo pa tudi, da plava Furukawa in nekateri njegovi rojaki (Kimura 400 m prsno 1:10,4) z novo tehniko prsnega sloga, ki morda pomeni to, kar pomeni danes delfin v tehniki metuljčka. Novo tehniko bi lahko imenovali »podvodni prsni slog«, kajti pri rekordnem podvigu je Furukawa preplaval 100 m takole: prvih 25 m je plaval pod vodo (tekmovanje je bilo namreč v 25 m bazenu), na obratu je vdihnil, se potopil in zopet plaval pod vodo, vse do 3 m pred naslednjim obratom. kjer je prvikrat vdihnil med plavanjem. V naslednjih dveh dolžinah bazena je vdihnil po dvakrat. Tako je vseh 100 m preplaval le s petimi vdihljaji med plavanjem. Furukawa, ki je sedaj star 19 let, • je začel svojo kariero kot metuljčkar. Prvikrat se je pojavil r.a večjem tekmovanju že leta 1952, ko so Japonci izbirali svoio državno reprezentanco za ohmpiado v Helsinkih. Toda po ločitvi metuljčka od prsnega sloga se je Furukawa odločil za klasični slog, ker je smatral, da ima tu večje možnosti razvoja. Najprej je plaval naavodno prsni slog s tehniko, ki je prav po Japoncih dobila ime tudi v svetovni tehniki plavalnega športa. Toda kot so bili Japonci utemeljitelji modernega prsnega sioga, tako sta Furukawa in njegov trener, vedno nezadovoljna z uspehi, iskala novih poti v tehniki prsnega sloga. Dne 1. oktobra lani je rodilo to iskanje peve obilne sadove, saj je štirikratni podvig novega svetovnega rekorderja zadosten dokaz za to. Zanimivo pa je, da podvodni prsni slog ni novost v zgodovini razvoja prsnega plavanja, saj je na olimpijskih igrah 1928 in 1932 Ildefonso, ki je zasedel • sto, plaval podobno kot Furukawa. Da takratna # ^ tega Filipinca ni našla P maloev po drugih k°ntin niti se ni resneje PrelZ v(f s tehnične plati, je ze_^o„ 5 jetno zato, ker se je tem času pojavil me_u zaje: ki je mnogo prodorneje ; svojo pot v svet. V prsnem slogu nam P1'*^ vajo roke k brzini takrat dar vlečejo v smeri 0(^^. daj nazaj. Vemo, da ^ , roke v prsnem slogu ■ do linije ramen, potem telesi po najkrajši poti pod ■ ,, zopet vračajo v iztegnjen ložaj spredaj. Razlika vodnem slogu pa je v P®' V tef da plavalec vleče p1 oševnO vzdol vse do bedra. prav1 ko se v podvodnem P^jtj slogu razlikuje tudi P°v®, noga’®' P1 nju je značilno, da imal° ((. ge svoj zaključni uda . gibov med rokami in - ^ Pri običajnem Prsnern„f„ krat, kadar so 'roke pred glavo, pri podvodna^ noge zaključijo svoj ^ takrat, ko so roke v 2 ni fazi potega, to je s*e' ob bedrih. pit Prednost takega vanja je prav gotovo v -1. nejšem potegu z rokami- ^ tem ko pri današnje® ^ ]( nu prsnega plavanja v malo doprinašajo na^ ^ saj je njihovo področje ^ vanja žela kratko in i «1 sena teža v glavnem prene noge, imajo v podvodne nem plavanju roke PraV izdaten poteg kot n. pr- metuljčku. Drsenje Prl. v£č vodnem prsnem sl°6u je, ker ni oscilacije (n* m na ' v smeri gor-dol) ,n mer Furukawa z enim j slajem rok zdrsi Pri bližn® metre. Japonci so do muma izkoristili te Pr -p i- in r podvodnega plavanja iz- hajajo po .zrak le tdeaJ- dar je to nujno Potrebn5°0jt|'' to je Furukawa pr' 100' rekordnem podvigu na _ ^ (1:08.2) le petkrat zrak na površino vc>t^e’ a]i !* le nastaja vprašanje: “ ^ to že prsni slog v tiste (j sičnem pomenu besede ^ ni to novo podvodno P(^ le predhodnik petega ,^-valnega sloga v plava Odgovorni urednik STANISLAV REN*? frf Tiska Tiskarski zavod Z*1 ’ lMwfuiTWfTtlh predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob 18. uri fillS' IPI ZA OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO SOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOO' Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne matiko. Matematika ni bila na srednji šoli nikoli «moj» predmet, čeprav mi ni povzročala posebnih preglavic. Če ni šlo drugače, sem se pri šolskih nalogah zanesel pač na svoje dobre oči, ki so z lahkoto razbrale tudi drobno pisane formule in enačbe k zvezkih mojih sosedov. d*# Kljub temu nisem umel svojega znanja nikakor ne Viti nolroi 1____________________ * viti, nekaj ja Bartla. morda tudi po krivdi «wotanskega» P J 17.Je Prvo poglavje« NA NEMŠKI GIMNAZIJI V TRSTU Nisem delal tega ne hote ne zavestno. Bil sem pred velikim neznanim notranjim pritiskom in se mu predal. Sele v peti šoli sem se, skoraj nehotč in z rdečico na obrazu, izdal Dro-fesorju Lederju,'— toda to že spada v neko drugo poglavje. Prinašanje rož in rastlin za določanje je imelo tudi svoj praktičen pomen: tisti, ki so to delali, so si s tem skoraj vedno zagotovili boljši red, ker so pač s tem dokazali svoje zanimanje za predmet. Toda že ena, morda še imenitnejša posledica je izhajala iz tega donašanja cvetic: taki dijaki so bili pohvalno omenjeni v «Jahresberichtu» dotičnega šolskega leta. Zato ni čudno, da se je marsikateri dijak celo iz mesta samega potrudil, da je šel po cvetje in rastlinje kam v okolico in na Kras, da se je lahko z njim postavil pred profesorjem, sošolci in ob koncu leta celo z imenovanjem v »Letopisu«. Kajpada so levji delež rastlinja donašali v šolo naši Kraševci in okoličani. V pogledu iskanja praktičnih rezultatov in koristi svojega dejanja in zanimanja sem si ostal vse življenje enak: nikoh nisem imel smisla za te stvari in je oče dejal po pravici, da še ni videl dijaka, ki bi bil tako brez vsakih ambicij. Zato boste v »Letopisu« zaman iskali med sošolci, ki so nosili rastline v šq!o, mojega imena. Ni ga. Rože sem sicer nabiral in jih prinašal domov. Tudi sem jih stiskal in pripravljal za svoj herbarij. V šolo jih nisem prinašal nikoli. Iz mojega razreda, I. C, najdem kot darovalce rastlin naslednja imena: čemeka, Hrast, Hrovatin, Petelin, Sterniša, Švab, Vesel. Iz I. D pa, kjer je bila večina dijakov mojih poznejših sošolcev, naslednja: Batista, Bauer, Brilckner, Čok, Fornazarič, Fuchs, Klun, Levi, Primožič in Schaer. Ne izključujem možnosti, da sem bil takrat na tihem pričakoval, da bo mogoče profesor sam odkril tako moje zanimanje kakor moje znanje in da bi se potem moj položaj nekako sam od sebe razčistil. Kajpada do takega odkritja in razčiščenja ni vsaj takrat prišlo in tako sem ostal v očeh profesorja eden od onih učencev, ki se učijo njegovega predmeta za red. Če se prav spominjam, sem imel v prirodopisu vendarle dober red, a to po vsej priliki zato, ker pač nisem mogel ne odgovoriti na vprašanja, na katera sem vedel odgovor, še preden Je profesor o dotičnem v šoli razlagal. Prav pri učenju matematike sem spoznal neko značilno stran mojega karakterja oziroma moje narave. Opazil sem namreč, da se mi Je — zlasti v višjih razredih — en razred pozneje kakor čez noč odprlo, kar smo v šoli jemali prejšnja leta. Tako da sem pozneje veliko razmišljal o tem, če nisem prišel na gimnazijo morda eno leto prezgodaj. Dolgo sem bil tega mnenja, a danes se mi zdi, da je bila temu vzrok samo neka značilnost mojega dojemanja, ki je obstajalo zmerom vse v intuiciji. Da sem neki predmet, neko snov obvladal, ni pomagalo nobeno učenje; moralo se mi je nekako šamo po sebi čez noč «odpreti». Zato se tudi nisem navadno — povsem instinktivno k učenju silil. Če sem se moral, mi to ni kdo ve kaj koristilo, ali pa se vsaj tega nisem zavedal. Moj spomin je bil povprečen, za nekatere stvari boljši, za druge slabši. Toda če sem enkrat neko snov doumel, notranje dojel, je zlepa, nisem pozabil. Postala je nekaKo sestavni del moje notranje shrambe, ne da bi se mi je bilo treba učiti na pamet. Pisal sem že, kako sem že kot otrok intenzivno ... . sodobno zgodovino in to posebej še ob balkanski K&r ie niln v i c j___i___^ rdZ& sitv kar je bilo v zvezi s katerim koli zgodovinskim % me je mikalo in zanimalo. In vendar sem bil v *°: - . ociii ui i * v zgodovini šibak in bi bil v petem razredu iz tega P malone padel. jf V nekem pogledu je bilo temu krivo neko rcio^e tivno nagnjenje k »specializaciji«, ki žal ni nikoli s.° - n. jej zal ni niKui! - s trenutnimi zahtevami šole. Ko smo v šoli jema11 aii »nmcvaun suie. 1V.0 Smo V SOll jem»‘* |j )':|i sem se jaz »privatno« ukvarjal s ptiči; ko smo Jern® jeK — j »hiiv*uiu# niv v ai J HI 5 piici; KO smo J* \ 4 so me mikale žuželke. Ko me je zanimal Balkan, s««' Afriko; in ko sem ves vznemirjen sledil ropotanja ZeftflnVino c rrtr\ ir .. , -14 flfl1 i zgodovine, smo v šoli tičali v srednjem veku ali alla Wa tu se mi je naslednje leto pripetilo nekaj podobne? ivvu tJRijJGlllu lic XV čl J 1JUUDM*-- .n pri matematiki: komaj sem zlezel, kot je rekla nia^ buso, dela ciave« iz enega razreda v drugi, se mi je s‘t\\ ? i Verjetno je prav to moje neizpolnjeno pričakovanje, ki sem ga v svoji otroškosti smatral za profesorjevo nerazumevanje, razlog, da se na tega profesorja in na njegove ure iz prirodopisa tako malo spominjam. Niti njegovega obraza si ne morem priklicati pred duhš. Zdi se mi. da je imel profesor Wolf, ko sem prišel na zavod, precej dolgo brado, ki si jo je pozneje odstranil Začudenje, ki ga je povzročila ta popplna izpre-memba obraza, je edino, kar mi je medlo ostalo v spominu. Zgodaj se mi je bil razvil nekak «psihološki» ali čustveni spomin. Kar koli je bilo v zvezi z nekim intenzivnejšim notranjim doživetjem, mi je brez mnemotehnike ostalo v spominu. Tako vem še danes celo vrsto nemških in slovenskih pesmi na pamet, ki sem se jih bil pred več kot štiridesetimi leti učil in ki so me bile takrat kakor koli čustveno zagrabile. odprlo to; česar sem se bil moral prejšnja leta P° L, P. in še več: naenkrat sem dobil okus za snov in s duhu in kdaj tudi praktično obnovil. In vračal sem s® ponovno k istim snovem in predmetom in jih ta? vse življenje obnavljal in poglabljal. Tako, mislim. °ejifl prišel kljub ne ravno laskavim spričevalom na nmv povsem nepripravljen. 76. Prav tako se zaman vprašujem, kakšen je bil profesor Viktor Kotowsky, ki sem ga imel v prvem razredu za mate- Zaradi svojega nepraktičnega karakterja v masikaterem predmetu nisem mogel uveljaviti niti tistega znanja, ki sem ga imel in sem si ga bil po izvenšolski poti pridobil. Tako sem na primer imel po zaslugi svojega zbiranja znamk še kar dober pregled čez zemeljsko oblo in njeno razdelitev po kontinentih in državah. Zemljepis mi je bil privlačen predmet in moje splošno znanje iz njega je morda presegalo okvir, ki ga postavljajo zahteve prvih razredov gimnazije. Ko tako sem jih imel pregledujem galerijo profesorjev in l na nemški gimnaziji v Trstu, z za®, gimnaziji v Trstu, * opažam. s kako malo izmed njih sem prišel v resnic^. stik in dotik. Marsikateri izmed mojih sošolcev so a‘‘‘ pogledu srečnejši. To so bili zlasti tisti, ki jih J pieKj obdarila z večio knrrmnik-at.ivnnsfin IH er* cp ob . Ar z večjo komunikativnostjo, ki so se a priložnosti oglašali k besedi in ki so bili tudi sicer ha (Nadaljevanje f