111. številka.
Izdanje za nedeljo 15. septembra 1895.
__(▼ Tratu. t soboto zvečer rtu«* 14 septembru 1895.)
Tečaj XX.
f
„■DINOIT"
ii h »m po trikrat na teden t šenrili u-■innjih ob torkih, ćatrtkih
m aobotAh« /jutranjo itd« nje u-baja oh H. uri ijutrnj. .ercrno pa on 7. ari večer. — Obojno iidanje »tune : r,* ]«ii™ mfiw . (. —<«vmi Av.triJ,- (. 1.4< t. tri ann:. . , 2.rti' ... 4.— ta pol l«ra , . , S,— . , , la m lato . . , 10,— ... Irt,—
Na iinikt bral priloien« naročnine m ne jemlje oiir.
PoMumićPP Ateviike ne dobivajo t pru-dajal Ilirih tobaka t' l rut u po a o»i„ itven IriU po S Ufć. Sobotno večerno tadanje v Irmtu « ni., iivsn Trata S u*.
Oli
EDINOST
OglaHi «<■ ra.'jno po tarifa v petitu; ta ua"loT< z debelimi frkani tt< plačuje ro*tor, kolik >r r>l»«.<a 'availnib tr.tit.
''o.ianu »«mnn oe in j*vrtt> '»luale. le-■lači Oi»l««i itii. ite ";.-ura|0 po pogodbi"
V »i dopioi naj so p nilji»!<i uredntttvti: •jliea C inerra.H 13. V.»m> pi-njo mara Hiti franaovikiM. ni n- atikovaiia s<i n iprejlinajo. Rokop'v i- ue vračajo.
Naročnino. roKlamaiMifi in o(lan- »prejema H/iraruHtro ulica Mulino pic-colo hit. 3, II. nadut. Odprte reklamacij« •o pro.re poštnine.
■lrvenvketfa politldnetfa druitva za Primortko.
F rtUnoMti J« mofl'
Castitim našim gg. naročnikom.
One gg. naročnike, ki Se niso poslali naročnine za tretje četrtletje, opozarjamo, da to stori pred koncem tega meseca, ker bodeno sicer primorani jim list vstaviti. Naročnino na naš list plačevati je namreč naprej ter atoji ta pogoj na čelu lista.
Ifpravnifttvo.
Izgled v bodočnost.
(Konec.)
Najprvo pritrja splošnemu menenju, da z nastopom minLterstva Badenijevega se še bolj povzdigne poljski vpliv. Ta vpliv je tem jači, ker poljski poslanci v s i k d a r zložno postopajo v parlamentu. Nikar pa misliti — pristavlja .Siidsteierische Post" — da se v poljskem klubu vrši vse gladko, kajti tudi v tem klubu imajo poleg močne .klerikalne" tudi moćno .liberalno" skupino; mimo teli tudi demokratiških življev. Seje poljskega kluba trajajo često po cele dneve, ali slednjič pogode vendar pravo pot iz navskrižja menenj, tako, da more ta klub vsikdar nastopati zložno ter s tem dosezati velikih spehov v moralnem in materijalnom pogledu. Zakaj smo ravno danes — tako vsklika „Siidsteierische Post" — še posebno govorili o teh odnoiajili v parlamentarnem zastopstvu poljskem? Zato, ker bi radi primerjali poljsko zastopstvo z našo jugoslovansko državuozborsko delegacijo.
Jugoslovanskih poslancev je na Dunaju triindvajset, med temi 15 Slovencev ; to število je vsakako toliko, da bi lahko postali činitelj, s kojim bi morala računati vlada, ako bi zložnim postopanjem izkoriščenih vsakodobno parlamen-tariško situacijo. Razcepljenje jugoslovanskih poslancev na tri skupine ne dela slabega utiša le na zunaj, ampak slabi tudi oni vpliv pri vladi, po kojem mora težiti vsaka parlamentarna skupina. Zato pa tudi ob tej priliki svetiyemo slovenskim državnim poslancem: Združite sel!
Danes sicer ne poznamo 8e: programa bodočega minist.erstva; toliko pa je gotovo, da vsako ministerstvo pošteva številno moč posamičnih parlamentarnih skupin in svinčnikom v roki računa, kje dobiti večino za vladne predloge ter določa po tem tudi vrednost posamičnih skupili v parlamentu.
O kabineta Badeuijsveui se govori, da je vsprejelo v svoj program tudi spravo s Čehi! To želimo iskreno, kajti brez sprave načeskeui ni misliti n a k o n s o 1 i d o v a u j e naših n o t r a-
njepolitiških odnošajev. To kon-solidovanje pa bode tem nujnejše v bližnji bodočnosti, ker stojimo pred novo pogodbo z O g e r s k o. Razkosana poslanska zbornica na Dunaj ubila bi — tako zaključuje .Siidsteierische Post* svoja izvajanja — le voda na ogrski mlin in to na škodo te polovice države in ukupnih državnih interesov.
* o
*
Kakor smo omenili že gori, moramo le pritrditi tem izvajanjem, ker so pravilna.
Res je, da bi bil vpliv hrvatskih in slovenskih poslancev ves drugi, ako bi bili zložni in zjedinjeni; ali tudi sloga med nami samimi ne zadošča, kajti tudi zjedinjeni hrvatski in slovenski poslanci morali bi se --kakor prav namiguje štajerski list se svojo opazko o računajoči vladi — naslanjati na druge večo skupine.
To je pa ravno tista točka, ki nas razdvaja. V načelu smo zložni, da nam treba jedinosti, a o tem gredo meuenja navskriž, kako v praksi izkoristiti to hašo z 1 o ž n o s t. »Sttdsteierische Post" nam sicer ni povedala izrecno, s kom naj bi se vezali zložni Jugoslovani, ali menda se ne motimo ako mislimo, da si želi zveze s H o h e n -w a r t o m v bodoči večini. Za to naše domnevanje govori tudi opazka, da vlada p ošteva le one skupine, ki jej pomagajo sestavljati večine za vladno predlogo.
Torej pod zastavo Hohenwarta v novo večino. Dobro. Ali jedino le pod onim pogojem, kojega je označil tudi štajerski list kot svojo prisrčno željo: spravo z narodom češkim! Tega pogoja naj se neizprosno drže vsi naši poslanci in — zložni bodemo, kajti potem še le more priti kar enkrat mora priti: konec p r o t i s I o-v a n s k e m u z i s t e m u v Avstriji! Ker pa niti misliti ni na to, da bi moglo priti do spravo z narodom češkim pod vlado, na kojo bi vplivali nemški liberalci, je navodilo pač jasno in jednostavno za naše poslance: v večini, v koji bi sedeli nemški liberalci, n i prostora za vas! Rajse s Čehi v opoziciji nego pa brez i Čehov iu z liberalci v večini! Vlada res j računa s skupinami večine, ali ona račp.ia, ' ker mora računati, tudi s krepko, med seboj zložno, svojega cilja zavedajoči) se opozicijo. Računati pa mora tembolj, ako je na jedili strani večina slaba po številu, in nn drugi strani manjSino navdušuje zavest, da ima narod za seboj. Dogodki iz poslednjih dni premiuole koalicije so klasična priča za to našo trditev. In mi smo uverjeni, da bi
PODLISTEK. Čuvajmo svije prastarim.
(Dalje).
„posoditi* za darlehen (mutuum) in leili-en (commodatum), in ako ni več vgajala prelepa beseda „zajem* za darlehen, ki še krepko žive med štajerskimi, hrvaškimi in ogerskimi Slovenci, kakor med Srbi, Bol-garji, Poljci in Ruskimi in ki je vladala posebno lepo v staroslovenščini z vsemi možnimi, dostoslovnimi izvedenkami na pr. zaim mutuum, zaimat\je mutuatio, zaimati mutuari, eaimovanje mutuatio, zaimovati mutno ampere, zaimoven sumtus, zaimodavstvovati mutuum dare, zaimndavec creditor, zajmodati mutuum dare, zaimojetnik debitor, zajem mutuum, ' zajemati mutuari, zajemnih accipieus, debitor, j zajeti mutuari i. t. d., bi se bilo vendarle 1 lehko dobilo za .mutuum1' kako drugo izra-ženje, nego li posojilo, na pr. „v dohj dati*, .v dolg dajati", .t? dol tj vzeti", „v dohj jemati*, kakor govorč ša dan denes i Gorjanje | na Goriškem i Ruski od ogerskih nižin do j vstočno sibirskih višav. Priprostemu narodu
po vsem Slovenskem, Hrvaškem, Srbskem, Bolgarskem in celo po Ruskem služi beseda „dolžniku (dužnik) za debitor in creditor, a pravovedi znali so si pomagati iz te zagate naimenovavši creditorja: „upnikom*, .verov■ nikom" iu celo „daliUljem-' (dužiteljem), kakor beremo v imovinskem zakoniku za Črno goro; in isto tako morali bi mi dobiti za mutuum in commodatum ružna dva izraza, ako ne bi ju uže imeli. Izražene: „posod-bena pogodba* za leihvertrag, „posojilna /io-godba* pa za darlehensvertrag, ko se vendarle celo na Gorenjskem še govori: ./jo-sodil sem sosedu motiko in soseda si je rsodila pri na*> make in soli, a ni mi ne prinesla nazaj motike, ne vrnila moke in soli'1 — to je pa priprosta jezikoslovna in pravoslovna igrača.
Vse take in enake neoprostime grehi, naj se nahajajo v navedenem izrazilniku, ali kde drugde, bode trebč korenno popraviti po duhu in svojstvu našega jezika a z ozi l-oin na druga slovanska narečja iu zvlnsti z oziroiu na vinodolski zakonik, na razvod istrijanski, na zakonik carja Stepana Dušana, na rusko pravdo, na litovski statut ua o-
taka krepka opozicija vsaj tako dobro izkoriščala vsakodobno parlamentarno položenje, kakor so je izkoriščali slovenski koaliranci pod vodstvom Hoheuwartovim.
Proti vstopu v večino z nemškimi liberalci govori pa tudi pretehtni vzrok, ki ga je navela .Sil Uteienclie Post* neposredno pred zaključkom svojih izvajanj: nova pogajanja z Ogersko so pred vrat mi. Ob tej priliki bode trebalo čuvati interese tostranske državne polovice s tem, da bodo zahtevali naši poslanci z vso o d I o č n o s-t j o, da se drugače r a z d e 1 e b r e -mena med obema polovicama države, da se preneha sedanje toli krivično razmerje. Je-li pa tacega odločnega p >sto« panja pričakovati od večine, v koji bi sedeli o n i nemški liberalci, ki so nam ustvarili d u v a 1 i z e m, ki sos sto vezmi povezani na oblastneže onkraj Litve, ki — to lahko rečemo — životarijo le še po milosti vsemožnega židovskega upliva ?! — A uprav ta upliv dela na to, da ostani dosedanje razmerj«.
Ako torej res hočemo, da pride do ugodnejše pogodbe z Ogrsko, moramo se vezati le s tistimi strankami, ki so ne !e prešinjene prepričanjem, da se nam k r i v i c a g o d i, a m p a k k i i m a j o t u d i trdno voljo delati na to, da se ta krivica odpravi.
Naj torej obračamo pogled svoj na desno ali levo v bodočnost, na vseh straneh zahtevajo od nas dejstva in odnošaji: p r o Č z nemškimi liberalci, sprava z narodom češkim!
To je pripoznala tudi „Sttdateieriche Post* in v zmislu tega pripoznanja naj postopajo v bodoče tudi vsi slovenski bivši koaliranci!
Beseda veleposestnikom na Goriškem.
Iz Gorice nam poročajo: Društvo „Sloga* je sklicalo volilni shod pretekli četrtek; udeležba je bila obilna. Dr. Gregorčič je shod otvori), vodil in govoril o vsem. kar je v zvezi z volitvami v obče in v veleposestvu posebe. Proti sta se oglasila k besedi vitez T o n k I i in markiz O b i z z i (— ali ne, da imamo „imenitne" rodoljube v svoji sredi! —), ki pa nista prišla prav z baivo na dan, marveč popihala sta jo pred koncem iz dvorane; za njima sta šla še dva Shod je ua to soglasno proglasil gg Alfreda grofa C o r o n i n i j a, dr. Alek. Roje a in Antona K 1 a u č i č a.
Toda edinosti ne bo, kajti najrazličnejši
stanke pravoslovnih slovanskih izrazov v ma-djarščini in rumunščinl, lia ruske kazenske in grajanske zakone iu na imovinski zakonik za knježevino Črno goro. Uže aedaj pa zine-tajmo take in enake besede v medno pre-trano (možnar) in sterilno jih tolčkom tako na drobno, da ne ostane od njih ničesar druzega, nego solnčni prah.
Naši in hrvaški samostavniki, zloženi s predlogom nad, niso vredni ni piškavega lešnika ne in najpametnejše bi iiilo, da jih pomečemo v navedeno pretrano, ali pa v gorečo grmado. Da je taka sestava dobra n. pr. „nadvojvoda*, ,nadškof, ,nadučitrlju i. t. d., morale bi biti dobre tudi besede: „črezvojvoda", „cštricškc>/•*, .prekuiitelj" i. t. d. Naš narod pomaga si v tem, kakor si pomagajo tudi drugi slovanski njegovi bratje, s prilogom: .veliki", „viŠi*. .niži*, „starši*, „mladi*, ,tnali", „mil" i. t. d., na pr. .veliki vojvoda, vi.ši škof, viši nadzornik (ker bi se mu inače reklo: nadnadzornik), starši gospod (vikar), mladi gospod (kaplan), mali sodeč (adjunkt), veliki sodeč (okrajni sodnik), velika cerkev (domkirche), velika vojvodina (erzherzogthum), veliki duhovnik (hoher prie-
življi se združujejo proti narodni stranki. Evo jih.
Prvi so naši Lahi, ki utegnejo zbobnati skupaj od 40—60 glasov ; Slo v e ti c i ji h i m a in o nad 20 0, ako s m o edin i. Ali hi\jskarije nekih nemirnih življev med Slovenci je obudilo Lahom upanje na morebitno zmago takozvanih „z m e r n i š i h* Slovencev, Da se Lahi res pripravljajo to je neoporečna resnica; „Soča* je imenovala že tri imena: Venuti, Lenassi, Marani in njih čine v tem pogledu, a nikdo ni temu ugovarjal. — Te dni sem pa izvedel i/, prav zanesljivega vira, da so Lahi že pobrali nekaj pooblastil med svojimi ljudmi. Čemu jih bodo rabili?! Za volitev — proti narodni stranki!
Ni dvoma, da Lahi računajo ua pomoč mogočnih mož. To trdim z vso gotovostjo, Tudi za to govore fakta.
Tretji so domači ruSitelji toliko potrebne složnosti. Pri shodu veleposestnikov se niso oglasili, rujejo pa zahrbtno z veliko gorečnostjo in pošiljajo agitatorje po vsej deželi. Kdo jih pla ruje?! Tisti ne —ki jih pošiljajo!!
Ti nesrečni ljudje so se spozabili tako daleč, da pričakejejo tudi — laških glasov, ki naj bi jim pomagali v deželni zbor. In Lahi se pripravljajo na tako sopnmoč, katere pa ne dajo zastonj, marveč za dobro ceno. Ali tudi v slučaju, da bi hoteli povsem zastonj pohiteti na pomoč, sleherni Slovenec bi moral / zaničevanjem odkloniti take usiljivce. Da, in za slučaj, da bi prodrl kdo s pomočjo laških glasov, takega človeka izključimo i/, svoje srede, ker ni več vreden, da se imenuje Slovenca Tak človek je prodan Lahom, je nevreden, da 1 * i sedel v odlični družbi ostalih slovenskih poslancev. In toliko je gotovo, da pravi slovenski poslanci bi ne hoteli take družbe. To naj si zapomnijo tisti, ki kandidujejo iu volilcl, ki so pridobljeni za take kandidate.
Posebno pa moramo imenovati Se gosp. Antona Jak on čiča, likvidatorja pri „Montu", ki je že zadnjič provzročil precej raspora. Ta gospod hoče priti za vsako ceno v deželni zbor — ali ne po pravi poti, marveč proti .Slogi*4. Od več stranij so mu svetovali, naj sprejme .SI o gin* pro-g r a m i n n a j s t o p i v zvezo ž njenim odborom — ali on ne, tega ne mara! Na svojo roko hoče kandidovati in zmagati. — Mesto .Sloge* pa išče druge ' zveze; pobratil se je s Kocjiinčičem in Obiz-zijem; z zadnjim je že imel v četrtek /večer dolgo konferenco v pos"bni sobi neke manjše gostilne. — .Takončič je za gotovo tudi v zvezi r. Lahi; že zadnjič je ujel nekaj
ster), niži činovnik (urednik)* i. t. d. — Ne škodilo bi, da posnemamo tudi v tem slovanskih rodov živo govorico!
Kakor sem uže omenil, siuo mi vsi skozi iu skozi tako prekvašeni nemščinoj, da se ona pojavlja i/, nas ob vsakem našem gibanji kakor elektrika iz elektrizovimca, stoječega na električnem kolovratu. Temu ne čudimo se, saj smo od 7-kH. iHa dalje živeli in živimo še dan denes pod nemškim vi i -jaujem (uplivom), da celo pravo pravcato , čudo je, da smo si še ohranili svoje živenje ' iu ker smo je ohranili do dan denes, ne poginemo več /. lepa. Vsled tega rabi nam prav po nepotrebnem v knjigah taka slovenščina, ki bi je človek ni razumeti ne mogel, ako ne bi nemščine znal, na pr.
a)	ua. na reciprociteto opirajoče se za-
I kouite predpise;
b)	v, za ustno postopanje sposobnih treh slučajih;
c)	v, po zakonu za ustno postopanje sposobnih predmetih ;
d)	povrnitev vse vsled "tega zadržanja nastale škode ;
laških glasov — a zdaj bodo haj* vsi zanj Ako se to zgodi, tedaj slovenski narod sklene rakune s tem gospodom. Kaj se to pravi, bo že Čutil. — Drugi njegov sobojevnik Ko-cjančie, ki se jia v laških pismih podpisuje za C o c i a n c i g (in taki ljudje se ponujajo za slovenske poslance!), leta vsak hip k nek; neslovenski osebi, kjer se vise zaupna posvetovanja.
Poleg Vm^i tega je tu »e „Prim List "S ki oznanja pravi politiški a n a 1- h i s e m ; razdiranje vsega, kar imamo, je njegovo edino načelo, a vsa katoliška načela je vrgel ined staro šaro. Tudi ta gre z negativnim delom na roko nasprotnikom.
Veleposestniki naj dobro premislijo, kako odgovorna naloga jih čaka. Na nje gleda ves slovenski svet. — Od njihove volitve bo zavisno to, ali sploh ostane še nadalje sedanje narodno vodstvo, kajti pri razmerah — kakoršne hočejo razni hujskači spraviti v deželni zbor in v deželo sploh — ni mogoče nadalje vleči narodnega voza. Najboljši možje ho tč d<'lo razdeliti, a par nemirnih življev, nesposobnih za sedanji deželni zbor, hoče razdreti vse njihove lepe načrte. Ako bi volilci naredili tolik škandal, potem lahko rečemo, da ne zaslužijo boljših mož od Ja-končiča, Obizzija in Koejančiča, a naj si jih iimjo. Da bi pa dosedanji požrtvovalni delavci vlekli Še nadalje narodni voz še pod težavnišimi odnošaji, tega niklo ne sme pričakovati. Volilci naj volijo, ali hotč v deželnem zboru: grofa Alfreda Coroninija, dr. Gregorčiča, dr. Turno, dr. Rojca itd. — ali pa Koejančiča, Jakončiča, Obizzija, Čerina, in kakor se še imenujejo take »zmerne* ko-litnje. To sem hotel povedati.
e)	proti v tem oddelku obseženim določbam ;
f)	zaradi po § 493. kazn. zak. kažnjivih pregreškov zoper varnost časti;
g)	še bolj pa so jih jezile besede Ma-safykove glede tudi od nas uže omenjene imo.ntinentne brošure dr. Radko\v.skita i. t. d., — in dan »'enes, ko je vendarle doprla tudi do nas srbska, poljska in ruska književnost, lehko bi uže dali slovo takemu pisarjenju. Evo, kako bi se vse to podoma-čilo istimi besedami, ne da bi žalilo naših ušes :
a) na zakonite predpise, opirajoče se na reciprocitetu;
1») v treh slučajih, sposobnih za ustno postopanje;
e) v predmetih, po zakonu sposobnih za ustno postopanje;
d)	povrnitev vse škode vsled tega zadržanja (ali tem zadržanjem; nastale;
e)	proti določbam, v tem oddelku obseženim in
0 zaradi pregreškov zoper varnost časti, kažnjivih po ij 493. kazn. zak.
g) še bolj |>a so jih jezile besede Ma-
zgodovine svoje, a kljubu teškočani završili bi to delo brez strahu, ker imamo za to visokih zmožnostij, brez strahu pravimo, ako bi nas ne zavirali zlobni in zavistni nasprotniki, ako bi smeli delati mirno. A tako smo podobni pi-jonirjem v vojski, ki med delom svojim morajo jednomer gledati na sovražne kroglje, padajoče na marljive delavce in jim si' siurtjo preteče ob izvršetku važnega dela. ki naj jim pomore k cilju.
O izvršbi naših teških nalog Vsevečni ve, da ne mislimo na pridobitev tujčevih vla-stenin, marveč, da hočemo le svojo in nič kot svojo zgodovinsko last. Le svojo last hočemo ohraniti, braniti jo in jo združiti v krepko maso, ki bode za veke mogla krepko stati proti vsem nasprotstvom v daljneji bodočnosti.
A to se nam hoče zabraniti!
Oni, ki hoče posesti ves svet, ne more videti, da bi krepek in velik postal slovanski rod, ker bi bil kot tak močna bran njegovim načrtom, kateri se utegnejo izjaloviti baš ob slovanski vztrajnosti.
Tn to se tudi zgodi.
V	tem, ko se zavistnik prizadeva, med nas zabiti zagvozdo medsebojnega prepira in nas tem načinom držati trajno vsak sebi, videti mora od dobe do dobe, kako vkljub njegovemu brezvestnemu nasilstvu in usilstvu napredujemo na vsem polju vede in podjetja. Videti mora, da sorodne mase slovanskih rodov v Avstriji silijo z elementarno močjo druga k drugi in se asimi-lujejo v jedno skupno mogočno celoto. To tirja priroda in kar tirja ona, to preprečiti ne inore nižja moč od nje!
Mi Slovani jeli smo se te prirodine sile slovanskih elementov zavedati in to čemdalje bolj. In tembolj ko se te moči zavedemo, tem ložje nam je odstranjevati iz tira zapreke, ki jih vali nam pod noge nasprotnik. V konečni zavesti svoje združene ogromne sile premagamo vse te zapreke in burnim korakom prihitimo na cilj, ki nam sije kot solčna zora v dogledni daljavi: po-polna iednakopravnost.
V	nadi, da od tega cilja niti nismo toliko oddaljeni, kakor mislimo sami, potrjujejo nas velika dela, kakor je čisto slovanska narodopisna razstava v Pragi v sedanjih dneh. Ta razstava dokazuje, da prikipeva na dan nebroj slovanskih zmožnostij, poosebljaje se v ^plemenitih činih duha in rok. Komur bode in je dano obiskati to razstavo in videti vse, kar združuje v svojih prostorih, oni, bodisi da je Slovan ali ni Slovan, prijatelj slovanskega napredka ali neprijatelj, uve-riti se mora, da Slovan ne zaostaja v resnici prav nič za drugimi naprednimi narodi, marveč da se njegovi protivnik) samo pehajo o prizadovi z a m o 1 i a t i in zadušiti slednji pojav samostojnosti slovanskega duha.
To je tudi pri njihovih smotrih čisto naravno: tudi oni so element, ki daja duška svoj sili, a njegovi pojavi so krivični ter so uapojeni požcljivosti in gospodoželjnosti. To moramo znati Slovani, da je element opasen, katerega se nam je ogibati, proti kateremu se nam jo boriti in si toraj voliti primerno previdnost, primerno orožje.
S tako zavestjo vesele se naši rojaki pri bratih Cehih sedaj najnovejše slovanske pridobitve in jo opazujejo in se jej divijo t ljubeznijo in obožavanjem. Napajajte se v slasti stoterega užitka rojaki mili v — naši Pragi in čujte naš „na zdar"! ki smo v duhu in srcu z vami in ž njimi, ki nas ljubijo, ki so naši, kakor smo mi njihovi v veke !	f *
Politiške vesti.
V Tmtu, <" -HS 14. »eplomtira 181*5.
Volitve na Goriftkem. V ponedeljek se bodo vršile de/elnozborske volitve za kmečke občine na Goriškem. V tem zadnjem hipu, ob II. uri, obračamo se še enkrat do volilnih mož na Krasu, naj gledajo, kaj delajo! Na njih sloni velikanska odgovornost, kajti posledice utegnejo postati usodepolne za ves slovenski del pokrajine Goriške, nko te volitve izpadejo nesrečno. Volilnim možem na Krasu priporočamo posebno, naj prečitajo naš današnji članek o volitvah v veleposestvu ; in ako imajo le še iskrico še narodnega čutstva v sebi, zazebsti jih mora do srca, ko doznajo o mogočnosti, na kojo namiguje dopisnik — in ta zajema iz dobrega vira ki bi značila za goriške Slovence nepopravljiv greh, pravo narodno nesrečo. Na mesto Coroninija, Gregorčiča in drugih naj bi stopili ra:ni — Obizziji !!! Že misel sama je tako grozna, da mora užaliti dušo vsa-roga poštenega rodoljuba. Ne, ne, do tega ne sme priti! Ali pa nam je res obupati nad slovensko poštenostjo, nad svojo narodno bodočnostjo:'! V tein resnem momentu, ko mogočna koalicija najrazličnejših Življev zastavlja sekiro, da bi podrla drevo slovenske značajnosti na Goriškem, zaklinjamo volilne može, naj se nikar ne dado mamiti po peklenskih zvijačah onih — ki niso več naši po svojem mišljenju in čutstvovanju. Ali smo pa res zlezli že tako nizko, da bi pehali od sebe poštenjaka Gregorčiča in Coroninija? Koga naj postavimo na njiju mesto V Na to vprašanje ne zahtevamo odgovora od raznih plafenih agitatorjev, kajti le-ti so že vrgli od sebe zadnjo slod obzirnosti do koristi goriških Slovencev, ker vidijo le sebe in svoje gospodarje : pač pa naj si stavijo to vprašanje oni, ki so še narodni poštenjaki, a jih je morda zvijačnost ujela v ti n o nastavljene in reže. Volilni možje: storite v ponedeljek, kakor nam veleva svobodna volja ! Ali zapomnite si, da bode obračun grozen, ko pridejo dejstva, ki pouče ljudstvo, da bode I e o n o m o r a I o plačevati račun s e d a n j e z m o t e.
Jurij conte Vojno vić-UžIčki f. Dne 11. t, m. popoludne umrl je v Zadru conte Voj-novič-Užički, predsednik dalmatinskega deželnega zbora in član gosposke zbornice, star 70 let. Pokojnik bil je več lot notar in župan v Novem gradu. Od leta 187:3. do 1877. bil je podpredsednik deželnega zbora, potem je postal predsednik. V državnem zboru je bil od leta 1870.; oktobra 1802. leta bil je imenovan članom gosposke zbornice. Povodom popotovanja Nj. Vel. cesarja po Dalmaciji 1875 , leta, dobil je Voj-novič vitežki križec Kran-.Tosipovega reda, leta 1884. pa komturni križec istega reda. Conte Vojnovic-Užički bil je po svojem mišljenju Srb iu kot tak ni bil nikdar prijazen misli združenja Dalmacijo s Hrvatsko. Vendar pa je bil treznega značaja in posredoval jo vsikdar kolikor je mogel, da ublaži nasprotstva mej Srbi in Hrvati v Dalmaciji. Posebno pa je treba naglasiti, da je gledč narodnega vprašanja stal vedno na korektnem stališču in da je to stališče zavzimal tudi nasproti najvišim krogom.
K položaju. Grof Badeni je dospel na Dunaj. Listi trde, daje njega prihodu na Dunaj ta namen, da sporoči cesarju o dosedanjih pripravah za sestavo novega ininisterstva. Zajedno pa hoče
grot Badeni seveda nadaljevati te priprave. — ♦ esar je baje danes vsprejel Badenija. Značilno je, da je bodoči mož včeraj imel dolga posvetovanja s predsednikom zbornice iu levičarskim prvakom baronom Chlumet/.kyjem, in pa, da se sedaj niti ne govori več o imenovanju ministra rojaka za Cesko. Slednjič naj zabeležimo vest, da gro I Hohenwart položi svoj mandat iu da bode potem imenovan členom gosposke zbornice.
To so sicer za sedaj le „vesti', ki pa imajo mnogo verojetnosti na svoji strani.
„Obzor" piše o situvaciji: „No, z definitivno dunajsko vlado je sedaj, bolj nego kedaj poprej, v tesni zvezi vprašanje o prihodnji parlamentarni večini v poslanski zbornici, kojo večino si mora bodoči predsednik ininisterstva zagotoviti popred, nego prevzame svoj urad. Tudi obisk grofa Badenija pri namestniku grotu Thunu v Pragi je gotovo v zvezi s pripravami za sestavo novega kabineta in vladne večine. Iz vsega je razvidno, da se mu ne mudi, kakor se tudi ne mudi z izjavami politiškim iu narodnim strankam, o katerih se sedaj govori gledu na bodočo večino. Po-praševanje in zahtevanja se drže jednako rezervirano in to je dokaz, da sestava tii-jednega nrinisterstva ni bila dosedaj s takimi zakulisnimi poteškočami, kakor je to sedaj. Jedini nemški liberalci dokazujejo neprestano, da brez njih ni mogoča nijedna vlada, nijedna parlamentarna večina".
Mi bi to povedali z drugo besedo: Nemški liberalci se silijo.
Cesnr Fran Josip cesarju Viljelmn II. „Wiener Abendpost" objavlja nastopno pismo cesarja Frana Josipa cesarju Viljelmn : Vaše cesarsko in kraljevo Veličanstvo napravili ste Mi veliko veselje se svojim povabilom k vajam Vaše armade. To povabilo Mi je bilo ponovni dokaz dragocenega prijateljstva Vašega cesarskega in kraljevega Veličanstva do Mene in Moje vojske, in kot posebno odlikovanje sem občutil, da sem mogel zopet bivati med Vašo slavno vojsko. Posebnim zadoščenjem Me je navdajalo, da sem po dostojanstvu, podeljenem mi od Vašega cesarskega in kraljevega Veličanstva, še bližje pristopil vojski Vašega cesarskega in kraljevega Veličanstva. Nadahnjenemu željo, da se še bolj utrde prisrčni odnošaji med Najinima vojskama, Mi je posebno veselje, naprositi Vaše cesarsko in kraljevo Veličanstvo, da bi kot polkovnik-imatelj dveh polkov blagovolili nositi tudi uniformo generala moje vojske. Ta poslednja bi smatralo to kot posebno visoko odlikovanje in kot jamstvo zvestega pobratimstva v orožju.
Različne vesti.
Izlet na sveto Goro, oziroma v Solkan.
„Soča" piše: Ako bo vreme lepo, doživimo krasen dan v Solkanu. Gosp. Mozetič je zelo razširil prostore za občinstvo na svojem vrtu. 2000 oseb ima tam dosti prostora. Poleg telovadišča bo na razpolago 400 sedežev po 10 nvč.
Opomin izletnikom. Jutršnjim izletnikom v Solkan velja nastopni opomin: Ker bi nasprotniki radi škodovali naši slavnosti, posebno našim društvom, opozarjamo vse naše udeležence, naj se mirno vedejo tudi
Zagrebu, ampak v Varaždina ter bila sta pred kraljevo svetlost v Prago odposlana čazm&nski Mikač in gospod Ivan Zabok, da oživita jezo kraljevo proti Zagrebčanom ter da opereta svojega podbana. No, ko je istega leta nadvojvoda Ernest bil siloj razgnal po-žunski sabor, ne hoteči Ogerski vrniti popolne svobode, posebno da se tujci umaknejo iz visokih dostojanstev, ko je dežela vzplam-tela v srdu ter je moral Krnesto skrivaj bežati v Beč, tedaj se je zganila i hrvatska gospoda in Ungnadova moč počela se je majati. Jakopovič bil je osebno pred kraljem; dan na dan prihajala so pisma o nasilju Gregorijančevem in dasi je gospod 1'ngnad hvalil Stepka kot najjači steber dvora iu vernega slugo spletkarja biskupa Draškovičn, dasi je bil Krsto opisal Zagrebčane kot lažnjike in zlodejce, vendar je bihi mora polua in da ne bode več protivja med zakonom in ljudstvom, zapovedal je kralj, da se pregledajo privilegiji mesta Zagreba, iu je prepustil, da sodišče reče svojo o pravdi
med podbanom iu Zagrebčani.
*
* * (Dalje prili.)
Rojakom v Pragi na zdar!
V tem hipu bivajo izbrani iz rodu slovenskega v središču čelio-slovanske domovine, v zlati starodavni Pragi, da občudujejo delo slovanskih rok, slovanskega duha. S srčno ljubeznijo vzpre-jeti po bratih Cehih, združili so se Slovenci ž njimi v jedni misli okoli jedne ideje — ideje slovanskega napredka. Kaka čutila jih navdajajo, rojake naše, v osrčju močnega nam naroda bratskega, znamo mi zaostali, a ž njimi čutimo, ako tudi nam ni dano diviti se znakom visoke slovanske kulture, vse isto v istej meri, kakor oni, ki jih obdaja blesk lepote nepozabnih trenotij.
Ponos na mogočnem delu narodopisne razstave, na prvem neskaljeno slovanskem delu, navdaja nam odaljenim srca, in radost, ki se širi med ondi navzočimi, je po velikem delu tudi nam svojina
In ob tej važni priliki si ne moremo kaj. da bi so ne ozrli za hip na polje narodnogospodarskega in političnega napredka Slovanov v novih dobah sploh.
Vsemu svetu je danes znano, kake hude boje bijemo avstrijski Slovani v naših dneh za pridobitev ugleda mej drugimi velikimi narodi ; — ali svet ve, da je rod slovanski najogromniši omikani rod nu zemlji in da temu rodu preostaje vrlin v vsakem obziru, ki so možne pripomoči nam do najsijajniše slave mej narodi, a ves svet vo tudi, kako zavistni nasprotniki naši ne od-morejo truditi se, da bi nam zaprečili in onemogočili cilj, po katerem hrepenimo, za kateri delujemo.
Teško je samo na sebi ogromno delo, katero imamo izvršiti mi Slovani v prilog slavi
safykove glede impertinentne brošure dr. Ratkovvskega, od nas (nami) uže omenjene.
(Dalje v prih. sob. štev.)
Ziatarjevo zlato. 143
Zgodovinska pripovetst XVI. veka.
8pinal A. S u n o h.
(Dalje.)
Človek na hrastu pričel se je silno tresti ; licu kakor da mu je bilo posuto pepelom, višnjeve ustnice drhtale so. Čvrsto je stisnol vejo, pritisnol glavo na les in se potuhnil kakor divji maček.
„Sedaj — * zakričal je haramija, — „sedaj je tu trenotek!"---Puška je počila, veje vsfrčale, človek na hrastu se je stresel, vspel iu kakor kamen padel v sneg. Zrno um je probilo lobanjo.
„ llajdiva !*' zašepetal je haramija, obr-nivši brivcu glavo; »sedaj mi je dovolj življenja. Maščeval sem M aro in svojega gospodarja".
„Pojdiva, Miloš! Bog se usmili grešni duši*, dodal je Jerko občutno in oba sta krenola proti Zagrebu.
Bil je Božič. V nočnem miru zvonil je
šestinski zvon in zval vernike k polnočnici. In zagrmele so orgije iu zapelo je ljudstvo: .Porodil se nam je kralj nebeški !w
A dalje -- v gorskem jarku tulila je tolpa lačnih volkov okolo trupla mrtvega brivca.
XXIV.
Dasi je hrvatska gospoda bila razjarjena na zagrebške meščane iu njih neustrašnega vodjo Jakopoviča vsled očitnega odpora v mestu na .Griču', vendar je pričela ra/.-mišljevati, da banovo nasilje in podbanova zla dela daleč presegajo zakonsko oblast in kakor je ban svojoj vojskoj hotel skloniti Zagrebčane, da utegne storiti isto stanovom, ako se ne bodo v vsem pokorili njegovi volji, ali bolje : besedi nadvojvode Ernesta. Gre-gorijanca pa so pričeli vsi prezirati, ker je s svojega domačega grada ne samo meščanom, ampak tudi plemstvu razbojničkoj rokoj storil mnogo kvara in sramotil hrvatsko gospodo. Poleg tega pojavljali so se glasovi med velikaši proti banu a največ proti podbanu, med njiiui najglasneje mali Gašo Alapič, S početka bil je ta odpor nekako slab. Leta 15S»). sabor ni zboroval v
n a morebitna izzivanja Ako pa se kaj zgodi, kar bi kdo smatral za izzivanje, naj takoj naznani enemu ali drugemu redarja uli orožniku, naj — če !*> mogoče — pokaže žalilca, n i k d o p a n a j ne išče zadoščenja s a m.
Pokažimo toli nasprotnikom, kolikor oblastim, da smo res kulturen živelj, vreden polne svobode. Pokažimo, da smo miroljubni ljudje in da nočemo žaliti nikogar, .Ako pa bi hoteli drugi žaliti nas, prezirajmo lili v zavesti, da je sramota na njih strani.
Na vsa morebitna žaljenja bodi naš jedini odgovor : ogromna u d e I e ž b a 1 Nadejamo se torej, da se z jotršnjim posebnim vlakom ob 6. uri zjutraj odpelje z nami iz Trsta v Gorico — kdor le more.
Slovenci v Pragi. Nekaj nad sto slo vencev dospelo je dne 11. t. m. s posebnim vlakom v Prago. Potovanje po vsej češki zemlji bilo je pravcata slavnostna vožnja, na vseh postajah vršili so se prisrčni pozdravi. I'osebno sijajen pa je bil vsprejem v Pragi. Na kolodvoru in v bližini istega se je nabralo na tisoče ljudstva, ki je navdušeno pozdravljalo slovenske goste. Na večer so se naši izletniki zbrali v „Mestanski Besedi*, kjer jih je pozdravil županov namestnik dr. Kilhu in je bilo čuti mnogo krasnih napitnic. Posebno lepo je govoril župnik Eckert. Omenivši velikega izleta Čehov v Ljubljano v letu 1893 je rekel govornik, da je bilo gotovanje iz Ljubljane v Trst pravi slavnostni sprevod. Navadno govore, da Slovenci so mal narod. Nikakor ne — vskliknil je govornik —, vi ste del velikega slovan-skeg a plemena. Vi niste zapuščeni, čeprav je vaš zeleni otok na Krasu in v al pa h obdan oceanom tujstva. Na svojem sprehodu po Pragi spoznate naše mesto. Praga je oka-menela zgodovina naroda češkega, knjiga je, v kateri je tu zlatimi, tam krvavimi črkami zapisana nje zgodovina. Praga je slovanska Meka, mati čeških mest. Mi se veselimo, da moremo pritisniti na svoja prsa slovenski in hrvatski bratski narod. Pozdravljeni bodite, tu ste doma, med brati, v slovanski družini. Živeli Slovenci i
Od Slovencev so govorili Ivan Hribar, K o b 1 a r, Trstenjak, H u b a d, od Hrvatov Buča r in Kri ž. „Slovenskemu narodu* poročajo danes, da kjer-koli se pokažejo Slovenci, jih občinstvo pozdravlja navdušeno.
Vpieovanje v c. kr. državni gimnazij v Tretll vršilo se bode dne 16. in 17. t. in. od do 12. ure dopoludne. Novo vstopivši učenci se bodo vsprejemali v pisarni ravnateljstva, one učence pa, ki so že obiskovali ta gimnazij, vpisovali bodo v konferenčni sobi. Na novo pristopi vše učence morajo spremiti njih stariši, ali zastopniki istih. Učenci morajo prinesti s seboj krstni list, svedočbo o cepljenih kozah iu poslednje šolsko spričevalo, Uplačati je vpisnino 3 gld. 60 nvč., katera se povrue, ako bi učenec padel pri vsprejemnem izpitu. Vsprejemni izpit /a 1. razred bode dne 17. septembra od 2 ure popoludne naprej.
Utiteljitvo goriik. okraja, zbrano pri uradni konferenci v Št. Petru pri Gorici dne II. t. m. je enoglasno sklenilo: 1. Prositi visoko c. k. vlado, da blagovoli sprejeti šolo v svoje področje, t. j. ljudska šol a n a j se p o d rž a v i. 2. Prositi c. k. okr. šolski svet, da poviša doneske za kurjavo in za snaženje šolskih prostorov — sicer se s prihodnjim šolskim letom učiteljstvo odpove oskrbovanju v tem obziru. 3. Prositi pre-slavni c. k. deželni šolski svet, da razveljavi t. 1. izdani ukaz, s katerim se učiteljstvu nalaga, da mora po zimi zamujene šolske dneve (radi vremenskih nezgod) nadomestiti koncem šolskega leta, ker s tem ukazom se jemljejo učiteljstvu pravice, ki mu jih zagotavljajo državne postave.
Omenjam mimogredč, da se je vršilo zborovanje tako viharno, kakor še nikdar doslej. Nastopajo nove moči. Ali naj tudi nas obupnost požene v naročaj — socijalistov! Merodajni krogi vendar ne bi hoteli taj taeega!
Doneski za moftko podružnico sv Cirila in Metoda v Tretu. Gosp. Traven je daroval mesto naročnine za „II Lavoratore* 2 kroni. — G. Ivan Abram je poklonil onih 10 kron, ki so bile že prijavljene pretečeno soboto kot zgubljena stava.
Iz Sežane nam pišejo: Naši podružnici sta darovala : g. Oskar Poley 1 gld.. gosp. Alojzij Večerina iz Tontaja 1 krono.
Občni zbor zadruge tržaftkih gostilničarjev in krčmarjev vršil se je dne 12. t. m.
Menda z ozirom na dogodke pri lanj-»kem občnem zboru stali sti pri uhodu v zadružne prostore dve mestni straži, pri n-hodu v veliko dvorano pa so bili celo trije stražarji z nadzornikom na čelu
K občnem zboru došlo je do 35 (!!!) članov, vseli členov pa je 715 (!!!). Slovencev nas je bilo pet, da-si lahko rečem, da nas je vsaj polovica. Govoriti nismo tnogli, ker nas je bilo premalo. O potrjenju računov glasovalo se je 8 (osem) krat in vsikdar je bila večina proti. Slednjič je bii račun vendar vsprejet, dasi sti glasovali proti M!! Vsi protesti niso nič pomagali, kajti, kakor hitro je rekel g. Artico svoj „aprovato", ne pomagajo več vsi protesti na svetu.
Predlagalo se je (po naši inicijativi), da naj se zborovanje odloži, toda tudi ta predlog ni obveljal. Večina je bila sicer zanj, ali predsednik Rossbacher je rekel, da — ne!
Dokazali smo tudi, da velika večina členov niti niso dobili povabila, ali vse zastonj. Razburjenost je bila tolika, da se je bil o bati izgredov. Zabavljanja na odbor iu na predsednika so sledila jedno drugemu. Oddanih je bilo 48 glasovnic (med temi več pooblastil). 21 glasov je bilo oddanih kompaktno za njih, 21 kompaktnih pa z napisom: »Doli z zadrugo !" Med temi je bilo 5 naših.
Predsednikom je bil izvoljen Volpich (Ceh, ki ne zna laški), podpredsednikom pa Žid Leipziger.
Dalje nočem pisati, ker je našim krč-marjem vse to deveta briga ; pač pa se jezijo, ko treba plačevati.	Opazovalec.
Bitka pri Kustoci. V dvorani društva „Austria* razstavljen je velikanski plastično izdelani umotvor g. Emila Horvitza, predstavljajoči bitko pri Kustoci dne 24. junija 1866, v kateri je bila v ognji tudi večina naših slovenskih polkov in lovsl h bataljonov, izmed katerih liani je omeniti posebno kranjski 17. polk, 7. lovski batalijon in koroški 7. polk, v katerem je mnogo Slovencev. Plastična podoba te znamenite slavne bitke kaže nam važni trenotek, ko je avstrijska vojska proti 5. uri popoludne obkolila Ku-stoco in Monte Torre ter tako odločila zmago, tako natančno, da si tudi nevojak lahko živo predstavlja vso bitko. Najmanjša stva-rica izdelana je z največo točnostjo in marljivostjo, vsa pokrajna je posneta tako izborno, da ne more biti bolje. Na stotine dreves in vojaških skupin izdelano je tako minucijozno, da se spozna uniforma vsacega posamičnega vojaka. Posebno dobro izdelane so vasi in posamične hiše, med katerimi nahajamo tndi „('asa cavalchina*, kjer si je vrli naš rojak gospod vitez Z i t e r e r s svojim pogumom priboril viteški red in nas'ov. S kratka, to je umotvor, ki zasluži v vsakem oziru, da si ga ogleda vsakdo. Podoba zavzema vso dvorano in je sestavljena iz 80 po jeden meter v kvadratu velicih plastičnih plošč, ki so zložene v celoto, obsezajočo nad 80 kvadratnih metrov. Gospod Horvitz potreboval je 8 mesecev, da je izdelal ta umotvor, ki ga je stal nad 20.000 goldinarjev. Poklonil ga je vojnemu muzeju na Dunaji. Dosedaj si je podobo ogledalo že mnogo oseb, kar je najbolji dokaz, da umotvor zares zanima občinstvo.
Zanimanje patrijotiškega dela tržaškega stanovništva za ta umotvor je vedno še veliko, vendar pa ni toliko, kakoršno bi moralo biti v tako obljudenem mestu, kakoršno je tržaško. V primero navajamo samo dejstvo, katero smo doznali iz najkompetentnejše strani, in sicer, da je v L j u b I j a n i tekom 18 dnij obiskalo razstavo 15,000 ljudij, torej 50% vsega prebivalstva. In v Trstu?? —
Dne 15., 16., 17. in 18 t. m. predpo-ludne iu popoludne ter 21. in 28. t. m. pop. ogleda si podobo vse vojaštvo tukajšnje posadke in sicer v oddelkih po 100 in 100 mož pod vodstvom Častnikov. Vodeči častnik bode vojakom tolmačil bitko v materinem jeziku vojakov, potem pa bode vojakom čital (tudi v njih materinem jeziku) ukaz vojski, katerega je bil izdal maršal nadvojvoda Albreht dne 20. junija 1866. po končani in sijajno dobljeni bitki. (Cesarjeva zahvala vojski.) Omenjene dnij bode pristop dovoljen zajedno z vojaki tudi nevojakom (civilistom), toda poslednjim le v toliko, kolikor bude prostora.
Iz Nabrežine nam pišejo: Tukaj bomo imeli kmalu nove volitve v občinsko starešinstvo. Volilno gibanje postaja vsaki dan živahnejši in že se imenujejo tu pa tam
novi kandiditje. V prvem razredu hočejo naši vsikdar „ponižni* Lahi postaviti svoje kandidate in tudi — zinapati, ako dobijo le en srlas 0,i slovenski strani. Tudi v drugem razredu hočejo baje poskusiti svojo srečo. Vsakako zastavijo ves svoj upliv ravno v tem razredu, da bi potem dobili gospodarstvo v svoje roke. Do takih naklepov jih j.> menda privelo to, da so dobili nekaj pooblastil v prvem razredu. Pooblastilo južne železnice dobi načelnik postaje, ki je tudi njih kandidat. Ta gospod je že dobro znan čitateljem „Edinosti*. Vemo. da ni prijazen Sloveneem, o drugih pa naj si naplavi sodbo vsak občan sam.
To pa je gotovo, da Nabrežina postane vse kaj dntzega, nego je bila dosedaj. ako Slovenci ne bodemo volili zložno takih ljudij. koje p o z n a m o. Priporočamo torej zavednim obči nar jem nabrežinskim, da imajo poleg gospodarskih, vedno pred očmi tudi narodne koristi našega ljudstva. Sveta dolžnost nam je, da rešimo svojo čast pred svetom. Izdajica bi bil o n i, k i b i s e d r u ž i 1 z nasprotniki in bi tako pripomogel i s t i in do zmage.
Nova vojaška posadka v Gorici. Iz Gorice javljajo včerajšnjega dne: „Pešpolk št. 47 (Mariborski), ki je določen za posadko v Gorici, dospel je danes semkaj. Vojake je pozdravil na kolodvoru župan dr. Venuti na čelu raznih mestnih odbornikov. O sprejemu je igrala goriška mestna godba, katera je zasvirala cesarsko pesem, ko so izstopili častniki*. (Kakšen patri-jotizem kaže kar naenkrat dr. Venuti! Skoda, da poročevalec ni povedal, da-li je imel goriški župan o tem sprejemu v svoji ovratnici tisto znano peterovoglato zvezdo, katera blišči na fotografijah gospoda VenutijaVV Uredn.)
Vrnitev iz vojaikih vaj. Vojaštvo tržaške posadke vrnilo se je predvčerajšnjem in včeraj v naše inesto. Ono možtvo, ki jo dovršilo dejansko služb«, odide danes na stalni dopust.
Še neka) o poslednjem velikem požaru. Poročilu v današnjem zjutranjem izdanju dodati nam je, da je strela udarila v oni del poslopja, kjer je bila zaloga papirja. Marsikomu se je dozdevalo zelo čudno, kako je ogenj mogel tako naglo uničiti širno poslopje, toda pomisliti treba, koliko lahko gorljivega blaga je bilo tam nakopičenega ! Raiven papirja, bile so nakopičene ogromne množine voščenih žigic (,club"); ter-pentina, barv za izdelovanje kart/tanj kili deščic in drugih jednakih siiovij. V tej Modianovi tovarni bilo je 738 delavk iu delavcev, ki so sedaj brez zaslužka. Za te siromake so pričeli nabirati denar. Ogenj je provzročil okolo 800.000 gld. škode, kolikor se da namreč ceniti sedaj. Tovarna je bila zavarovana pri družbi „Assicurazioni Generali", in ta družba imela je to ogromno svoto s svoje strani pozavarovano pri raznih drugih družbah. — Pravo čudo je. da pri tem velikanskem požaru ni nihče ponearečil!
Amerikanski popravek. Te dni sporočil je nek Novi Vorški angleški lisk doslovno: „Včeraj smo prijavili v našem listu jako zanimive podrobnosti o požaru, ki je uničil mesto Harrie. Objavili smo zajedno tudi natančen popis vseh onih oseb, ki so izgorele pri tem požaru. Danes pa smo poizvedel! iz najboljšega vira, da je treba naše informacije v toliko malo popraviti, da v mestu Harrie že več desetletij ni bilo ognja, tem manj, ker mesta z imenom Barrie niti ni*.
Kolera na Galiikem. Včeraj došla je iz Lvova ta-le brzojavka : V Tarnopolu so včeraj obolele zopet 3 osebe, od prejšnjih umrlo so 3 ; v Berezovici obolela jo jedna oseba.
Žalostna usoda. Iz Požuna javljajo: Te dni obolela je tu vsa obitelj odvetnika Mihajla Kerberja vsled užitka slabe vode za legar. Ta rodbina je štela sedem oseb. Najprvo je umrla Kletna hči, predvčerajšnjem oče, včeraj l&letni sin. Ostali članovi rodbine se borijo s smrtjo. Soproga Kerberjeva je v bolezni zblaznela.
Kaznovana drznost. Iz Liona poročajo: Dne 10. t. m. zjutraj je 241etni težak Leo Kysette, ki je opravljal razna dela pri tukajšnji menažeriji, vstopil v prazno klet, žele, da ga jeden njegovih prijateljev fotograf nje stoječega v kletki. Poleg dotične kletke bila je kletka, v kateri je spal ve-likausk lev. H krati se je lev probudil, planil na vrata, ki so bila med obema kletkama, podrl vrata iu pograbil nesrečneža. Predno so mogli priskočiti prestrašeni prisotni, že je bil lev odtrgal glavo ubogemu težaku. Ko so ndrli železnimi drogi oboroženi čuvaji v levovo kletko, bil je od težaka Ky-
setta ostal le še krvav kup mesa in kos razdrapane obleke.
Sodnijsko Včeraj je tukajšnje solišče obsodilo 45letno prodajalko olja Marijo iJri-žon Škofije pri Kopru na 14mesečno ječo.
Pol cijsko Minolo noč prijeli so v gostilni v ulica della Tesa bšr. 42letnega težaka Alojzija Bončino i/. Trsta, ker je prodajal par ukradenih čevljev. Bončina je l>il že večkrat kaznovan zaradi tatvine in baš t«* dni prišel je iz kaznilnice v Kopru, kjer je bil sedel dve leti — lSletno kmetico Marijo S. iz Opčin so zaprli, ker je že nekaj časa sem v prodajalnici jestvin v litici S. Michele lišt. 12, kamor je hodila nakupovat blago, izmaknila vsak dati po jedno .štrueo* kruha. Lastnica prodajalnice je opazovala ta „stalni primanjkljaj" in slednjič je zasačila omenjeno dekle baš pri tatvini. — 16letnb (!) brezposelno Alojzijo Bubnič iz Planine deli so v zapor, ker se je udala nesramnemu življenju.
Škodljivost imate kave »poznavajo in naglaftaio nlriCTfnki bolj iti l.olj in tu<ji trdno ronnobnejin »varijo, da naj se nik.tr 110 u*iva ta oatrupljnm moderna pijača. Taku p:Je ilr. Mandel v lim u „Her-liner klinmcho Wouhen«chrift": „Dolgoletna porah* kave upliva podobno, kakor alkohol in opij, Pro. vzročujo aplotno idnbnit, delu človeka pobitega, rok« ho trejejo, nem in tjo prihaja m« tunno. nreo mu utriplje, mraz mu jo v roko in nope, lico postane rroenkanto, kri poitanc redka, trpi na vsakovrstnih težavah probavljanju iu pojavljajo so bolečine v želodcu." — In to ni Budo, vsaj ata v kavi dva »trup«: kofein in etok»ikofeTn. »loveči dr. Virrliov v lSerolinu »o jo izrazil: „Vendar »mo prišli do pravega »poznanja, (la kofein 11 i drugo, nopo iivro jako razburjaj oča snov, katera postane, ako ho jo u/.ijo v voči množini, utrupena kakor žganju". Zrnate kavo naj torej ne uiljo nihče, najmanj pa ženo in otroci ali bolniki in Blabotne osebe, no da bi ji dodali snov, ki uniči vpliv strupa. Tuko vpliva, kakor znano jedi no blagodejno Katrcitierjova Kneippuva hladna kava.
Najnovejše vesti.
Dunaj 14. Grof Badeni prevzel je po današnji avdijenciji pri cesarju nalogo sestave novega ininisterstva.
Poročila nekaterih listih o kakovosti sestave novega ininisterstva so prerana.
Dunaj 14. Kazni listi objavljajo nastopno sestavo novega ininisterstva, kakor je razširjena v krogih /jedinjene nemške levice, toda dotični listi priznavajo sami, da la listina nikakor ni še potrjena. Kvo je: (4rof Badeni ministerski predsednik iu notranje stvari ; grof O 1 e i s p a c h pravosodje ; grof L e d e b u r poljedelstvo ; H I a u z trgovino ; B i I i 11 s k i finance ; G a u t s c h nauk ; \V e 1 s e r s li e i m b deželno obrambo. Mesto ministra za Galicijo da ostane nepokrito. — „Presse44 izjavlja, da je ta vest prerana, kajli sestava novega ininisterstva da se Se-le pripravlja iu utegne dozoreti šele početkom oktobra m e s e e. a.
Dunaj 14. Ministestvo za pravosodje odredilo je preiskavo o kažnjivih dejanjih, ki so se baje dogodila povodom volilnih shodov na Dunaju. Državno pravdnistvo dobilo je nalog, da prične kazensko postopanje.
Dunaj 14. Tukajšnji listi razpravljajo o lastnoročnem pismu našega cesarja nemškemu cesarju (Glej politiške vesti. Uredil.) zelo simpatično.
Ljubljana 14. Včeraj ob r>. uri 3 min. zjutraj bil je občutiti slab, kake 3 sekunde trajajoč valovit potres. Zajedno bilo je slišati podzemsko bobnenje.
Trst 14, Mestni svet tržaški snide se v ponedeljek dne I H. t. m. ob 7. uri zvečer prvikrat po počitnicah zopet v javno sejo. Na dnevni red pride med ostalim tudi resolucija svetovalca Benussijn in tovarišev glede 251 e t n i c e prene h a u j a p a p e ž e v e posvetne vi a d e.
Tr|(ovln*l<« breojnvke.
Ecmtmpsita. PAonio* >« spomlad —,--._
1'Hoiie* *>i joion |S9ii ti.1T, d<» H 28. Oves za ioaen 5.57—;j.5'J IU za jesen 5 54 5.55 Ko uza za Kopt.-oktober 5.35 — 5.40 lliaj-juni IH9C 4.54—4,55, PAnnin« nova od 78 kil. f. 6 '25 -d'35 od 71» kil. f. H-3O-6.40., od «0 kil. I. «.35—0*50 od hI kil. f. U 45 -0 05, od *'J kil. for. ti,5'»-G.»>0.
lečiu»ii tf'70 -7 — j pr.no ti---H HO rta >va 5.40-5.30
PSenica: Meto ponudbo, povpraševanju dobro. Prodaja 30.000 mot. st. do 5 nvč. dražja. Vreme lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor /.a avgust f. !3.r>5 nova letina 12*75. brez carino.
Praga. Coutrifugal novi, po.itavljoir v Trat in carino vred udpoAiljatov prucej I, 28 5o Con čas«« 2«.2» —•— Četvorni 30' - —,- V glavah (nudili) 8025 —.
U.vvra. Kav* 8hiiIo« sood ivurugii september(«2._
za jauuvar 811.25. mlačno.
ilu-uburi Santo« good avera^o /.» september 74 -december 72.50 maro 71.25 mirno
Navi Y:r 13. V Norem Y»rku padla jo v tom todnu cona rdečo zima ki pSoniei od tj3 , na 02' koruzi pa od 3« na ?7 cts. bunhel.
DumiJaUn borut 14. septembru 1895
včeraj	dati»»
Driuvni dol* v papirju .... tio"0	100.85
„ . v »rebru . . . 101 20	101.10
Av«trij»k.i renta v zlatu . . . 122—	121.70
n » kronali . . . ||)| 25	101.15
Kreiitno akcijo....... 405*—	40250
London in l.«t........J8O.50	120 40
Nu|n>looui......... n.57	N-5H
20 mark ........i|,7<j	11.7.4
100 italj. lir....... 45(50	45 50
(Cen« »e razumejo n« debelo In a carino vred.)
Domači pridalki.
< >n» oil for	<lo for.
Fiol: Koks........loo K.	15.75	m.—
Mandoloni...... „	12 25	la.75
svetlorudeči ..... .	—.—	—.—
teinnorndeči..... „	—.—	—.—
kanarček ...... ,	—.—	—
bohinj-ki ...... „	12.—	12.50
beli veliki...... B	—.—	—.—
. mali...... „	—.—	—.—
zeleni, dolgi..... .	—•—	— •—
„ okrogli..... „	- ,—	—.—
mešani hrvatski ... „	—. -	- .—
„ Štajerski ... „	—.—	—
Masla fino štajersko .... „	76.-	78,—
Ječmen št. 10................9.75	—.-
„ 9................10.75	—
n 8....... „	11.50	11.-
Zelje kranjsko....... 100 K. 7.50	7.75
»»F* • ................-.—	—.-
Krompir, štajerski ..... B	- .—	—
Proso kranjsko....... ,	9.50	9.75
Leča, kranjska....... „	—,_	— .—
Speh ogerski ....... r	50.—	BO.—
Mast; ogeraka........ „	(50. -	61,—
Kava Mocca........ „	190,-	192.—
Ceylon Plant. lina ... ,	1S2.--	184 —
, Perl..............189. -	191.-
Javft Malang............102.-	164.—
Portorlcco...... „	—	—.—
Gnatemala...... „	157.—	168.-
Han Doming<...... „	157 —	158'- -
Malabar Plant ..... „	—.— —.—
„ nalive..... „	—.—	—,—
I.nguuyra Plant .... „	16»,—	T71,—
„ nativo .... „	—.—	—.—
Santo* nnjlini.ji..........152.	153.—
„ srednje fini . . . ,	14«.—	160.—
srednji............142 -	144.—
. ordlnar......129 —	131.—
Hio oprani...... r	—.—	—.—
„ n»jflniji..............152.—	154.-
. srednji...... n	144.—	145.—
Sladkor Centrifuga! I. vr<to . ,	2K.75	itt.25
Coiicnssč...... „	29.75	80.—
v glavah...... „	30.76	31,—
razkosani............30.25	—.—
Ril italijanski lini..... „	20,—	20.25
„ srednji .... .	19—	19,25
Japnn fini A A A ... , „	15,7 »	-.—
, "fednjl............15—	—.—
Kaugoon eztra......100 K.	13,—	—.—
r................11-
II...... . ,	9.-	- -
Petrolej luski v sodih . ... „	20,50	—.—
v zabojih od9» kit. n	6.II0	— •—
Olj« italijansko najflneji ... „	63,-	—
. srednjofino . . .	5tf. -	—.—
bombažno, amerik. ... „	30.—	32.—
dalmatinsko...... „	33,-	35.—
limoni Musinski ...../.uboj	10,—	12. -
Pomaranč . ............—.—	—
Handfcllni Dalmatinski| 100 K.	—.—	—.—
llari . . I novo „	75.-	77. -
Mnjoll .......... „	104,—	1(6,—
RotlČi Dalmatinski nori ... ,	9*25	9.50
Puljvški................lit.	10.25
S 0kT» Pulješke ............U.75	12.-
,, (Irsko v vencih nori . „	11.25	11.50
s -tanina novo....... „	30.-	34 —
V'.-paril .........100 K.	23 —	24.-
Obbe......................-.-
Polanovke srednje velikosti . .	4:1.—	44 —
, velike ..... „	—	— .—
» malo...... B	47.—	48.—
SUnlki v velikih sodih ... B	—.—	— .—
X » V. . .... „	5,—	—.—
Trgovina.
Moka in otroki. Moka. Mlin v Oseku imel je v tem tem tednu nekoliko kupčije v raznih številkah po različnih, olajhčanih cenah. Tudi Budimpeštanski mlin prodal je nekaj svojih številk niže vrste, toda cene nam uiso znane. Šr. 00 mlina v Libnicah prodajali so neposredno po f. 12 25 in iz druge roke po 12 —. Mlin „Kcotiomo* prodajal je svoji številki 5 in G iz druge roke po povprečno i'. 10 75 iu 10-—. Tržišče se je zaključilo v dobri volji.
Otrobi. Mlin Mtthler & Biicker je pr »dal veliko partijo svojega izdelka proti oddaji marca meseca 169(1. po f. 4*15 loko zeleznica v Trstu Nekaj svojega izdelka prodal jo prvi valjični mlin v Oseku po f. 4 27 loko železnica v Trstu proti oddaji v novembru t. 1. — Mlin ,Walz* prodajal je svoj izdelek po f. 4 05 proti takojšnji oddaji, in proti bodoči oddaji pi> t'. 3'25 loko 1'ešta, ali f. 4-17 loko železnica v Trstu. — „Eco-nomo" zahteva za svoj izdelek t. 4 25, iz druge roke pa se je prodajal isti izdelek po f. 4 10 do 4 15.
Drobni otrobi. 1'oložaj je nespremenjen, torej tak, kakor je bil označen v poslednjem poročilu.
Goved. Od 5.do 11. t. meseca prodalo se je v Trstu 433 volov in 19 krav klavne živine in sicer — volov iz Kranjske, 28 iz Hrvatske, 100 iz Srbije, 18(5 iz Dalmacijo, — iz Ogerske, 116 iz Bosne, ili U domači. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. —.— do —.—; voli iz Hrvatske po f. 41.—de
42.—;	i/. Srbije po f. 43.— do 43.50; iz Dalmacije po f. 42.— do 43.—, iz Ogerske po J. —.— do —.—. iz Bosne po f.
43,—	do 43.50 in domači po f. 45.— do 45.—; domače krave po f. 42.— do 43.— krave iz Italiju po t. —.— do —. — in
krave iz Kranjske po t. —.— do--
kvintal mrtve vage.
Seno in slama. Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 3.60, 11 vr. po f. 2.50 slama 1. vr. |>o t. 3.10 in II vr. po f. 2.60 kvintal.
Surovo maslo, jajcu in kokoši Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah ud 20 do 30 kg. po 90 do 92 nvč., v partijah od 30 do 50 kg. po 8H do 9<) uc., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. pu f. t.— do f. 1.02 iu v partijah od 30 do 60 kg.
po 98 nč. do f. 1— kilogram. Tolminsko
surnvo maalo I. vrsti po t 1.04 do f. 1.08 kilogram.
.Tajca na debelo po f. 2.80 do 3.10 sto komadov.
Kokoši po f. —.90 do f. 1.30 komad; piščeta po f. —.90 do f. 1.50 par.
Krompir navadni, ua debelo po f. 2.50 do 3 75 kvintal.	.R. M."
Josip Vodopivec nSfiffaSTS:
tane st. t S. Preskrbijuje denar na posodo proti vknjižbi na zemljica, na potem posreduje pri prodajali in kupovanjih posestev, zeinljič, hiš prod«jalnic, gostilnic itd. itd Provizija po dogovoru. Pogovori v stanovanji, in od 9-10 ure v kavarni „Cora-mercio" Pisma pošiljajo naj se v stanovanje.
Bratje Ribarić,
zaloge v Tr»tu: Via 1\mdaren it. 1, /Hazza tlella Valiti V, vla Madunnina 2, IHnzzctta Cortlaiuoli 2, z ul.odom tudi v ulici Tarrent0 po najnižjih oenah. Oglje I. kakovosti
karboni na, kok, drva na met e itd. Nnroibe »c spremljajo tudi z dopisnico
Razglas.
Pri občinskem glavarstvu v Materiji v Istri nastopiti je takoj mesto pisarja. Dotičnik mora biti zmožen slovenščine in če mogoče tudi nemščine, Predmet imajo sumei, kateri so v jednakeni poslu v Istri že službovali.
Ponudbe nnj se pošiljajo
OtMei glavarstvo v Materiji.
Spretnega
sollcltatorija
sprejme dr Matej Pretner, advokat V TrttU, s 1. oktobrom 1895 pod ugod-nimi pogoji.
POZOR!
Podpisani javljam slavnemu občinstvu, da sem prevzel prodajatnico v ulici RRaid« VM> ohia Mi 4« Imam na prodaj izborne vrsti kave. riža, olja, izdelkov iz testa itd. po jako nizkih cenah, Pošiljatve na deželo izvršujem točno in solidno.
Spoštovanjem Jakop Jtupnik,
trgovec
Miroslav Petech
Barriera veoohia 24,
zalaga na dom franco v sodčkih, ali pa v boteljkah vsakovrstna istrska li n a vina prav po ceni in sicer po 28 nvd. liter, kakor tudi tuja vina : malaga, vermouth, konjak, maršala itd.
? Aite Se Zadnik-Tr«tJ
Via Nuova na voglu vla S. Lazzaro, i
priporo'a u slav. obiinstvu svojo pr ^ t iiinuirukturnim blagom, V zalogi nahnja ae k m povsem najn<>vejio blago, tol ko zi> ženske ko- I ™ iikor za iitoike in deco. Veliki i'.bor platna, " k bombaievine, perila, robcev volnenih in svilna- k S tih. Velika zaloga vseh potrebičin za šivilj« in I ™ krojač\ V zalogi nahajajo se nadalje viak:vrstni ^ k trakovi in tudi trakovi slovanskih barv. k ■ Pri po i očata su ti gg. učiteljicam v mostu I ^ in na deželi za vso potrob&čino šolskih roCnih del. ™ ^^ Uiorol ae poiiljajo na zahtevo franko. |
prodajalnioo
Veliko zalogo otrobov, moke, sluti kopja, kave, riža, suhega grozdja in drugega kolonij al-nega blaga ima
JOSIP STICOTTI
Via Stadion št. 25.
Trst.
Sloveči prašek za zobe
prof, dr. lliudcrja ju najboljšo sicdsšvo za Čuvanje zob pred gnjilobo t-r jih tinti, ne
da bi oškodoval steklunino. V skatljieah po .50 in AO nv^. izključno v promovaiil lekarni
PRAXMftRER „Ai dne Mori" Trst, veliki trg.
PRESELITEV GOSTILNE
Znana g stilna iK.11* Poata nuova*
j.resel la »e jn t dnem 24 avgusta v ulico Gepi a it. 14 p^d naslov.>iu
•Alfa c a tU inu d i G raz»
ter »-e prinoroi^a nje lastnik vsem starim obiskovalcem s .rojakom, da bi ga mnogobrojno obiskovali tudi v novem prostoru. — Toći'a se bodo štajerska in italijanska vina prvih vrst ter vaik ar sveže Dreherjevo pivo pr»e vrste. Ki«kor po nsTadi preskrbljeno jc sa dobra jedila po jako nizkih cenah.
Jakob Hafner
izdelavatelj civilnih in vojaških oblek
prevzimlja kakorsne-koli naročbe za uniforme po jako umestnih cenah.
Vla Caaerma it. 12.
Franjo Počkaj
vla Mollno m Vanto it 1.
priporoča slavnemu občin-tvn v Trstu in okolici svojo
TRGOVINO USNJA.
V zalogi nahajajo se tudi železni iu leseni žeblji, šila in sploh vse, kar jo potrebno sa čevljarje, dobiva so po dobri in nizki ceni vedno sveže in dobro blago.
Objava.
Javlja se p. n. občinstvu, da so sobe hfitela

na OpAinah
popolnoma urejeno n čisto novim pohištvom in pripravljene z i one. ki želijo prebiti poletje na deželi.
Rcstnvracija ima izvrstno laško, nemško in francosko kuhinjo. Neprukosni teran in pivo iz znane Pliensko pivovarn« p> jnko nizki ceni.
Priporo"'ujd -o glavnem u občinstvu tu mnogoštevilen obi'k, beleži najudai ejSo
X. OoljaviAlk, lastnik.
S Znana domaČa gostilna &
i „AL CASTELLO Dl DORNBERG" ®
®	v TRSTU,
\ j v ulloi Farnato *«. II
(I \ v kateri se točijo le prlatnsi vipikv Jjakii vina in avti« pivo, pri-' f poroča se si. občinstvi« z m sta in z dežele. \ f	Bladkl Plaallntf po Sli novč.;
© balo in ivno vino, liter po 40 novč. A Prvo po 32 nvč.; v steklenicah po 20 nvč. ^
Vino na dom od K litrov iu več po 4 nč. ceneje. £ ^ Kuhinja jo preskrbljena i tečn mi jedili. uene A ^ ao primerno nizke.	Fran R]tvm. S
GOSTILNA wm~ v uliol Valdirivo 4«. 19 H
ALLA
mmi m mim
toči nnjizbornejSa kraška in istrska vina in aicor kraški teran pu 18 nvč liter, istrsko vino prve vrste po 40 nvč., druge vrste po nvč liter. Puntigam-ovo vedno svoto pivo v sudili po t»4 nvč. liter. — Kuhinja preskrbljena je t najtečniiimi jedili in iako po reni. Naročita se sur< jeiimjo in bieor: sa rboi in večerjo t vinom 20 gld. na musi c, brei ina li, lamo Obed 7 gld. na mesec.
Priporoča so alav. slovenskemu občinstvu za mnogobrojni obisk	udana
Josipina Čuček,
gostilniiarka.
Dobroznann gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po domare .pri Prvačkovcu") v Tritu,
ulloa lolltairlo it 12
toči kolikor v gostilni, tolikur pri veselicnh v sokolski telovadnici, vedno la prlitna vipavska, Prvačka in kraika be a In ima vina. — Sladki riailing v .toklcnioah, in modro fran-kinjo, vsaka stekleniea drži 1 liter in velja 60 novč.— Postrežba je poštena, cena zmerna. Kuhinja je preskrbljena s točultui, toplimi in mrzlimi jedili.
Priporoča so rojakom v Trstu in i dežele.
Toči vino tudi družinam 4 nvč. ceneje, ako se odvzame najmanj 5 litrov.
jaimBiagišiaiai?ngin!airainiĐiCTiriomsitacwgitiiBtmaa
RAZSTAVA POHIŠTVA
z Dunaja* in iz Trata
dobro poznane tvrdke
Angelo Delpin
v ulici del Torrente hit, 2<t, J. nadstropje.
(vštric gledališča Ai murnu).
Priporoča velikansko stojo zalogo	pohištva in tiipotarskili stvatij.
Pohištvo za spalno sobo, popolno, od f.	14»! do 3A0 „ „ jedilne sobe „ f. 140 „ 360
Fohiitvo za uradnike in delavce po inlianlh oenah.
Zares izborno pohištvo po nirkih cenah.
,GLASBENA MATICA" V MTBLJAN1.
NAZNANILO a XIV. 4alakam lata !••»/••.
Vpisovanje se boje vršilo dne 16., 17., 18. in 19. septembra tlopolndne od 10. do 1-2. ure dopultuliie in popoludne od 4. do H. v prostorih društvene šole na Bregu, h š t. 20. II. nadstropje (Cojzova hiša).
Poučevanje se prične v petek, dne 20. septembra.
Učni predmeti: Sjplolna glaaVena teorija,k Itortv« petje (dekliški,I pouk j« deški in dijaški asoikij brezplačen.
kMitHm!wi \ učnine se plača aa pouk r=lfl£t?. ' * d "h tedenskih urah llasev^ 0,1 predmeta Igl. 50 kr.
fOlll,	'	n»
V p i s n i n e je plačati za vsakega gojenca 1 gld. Stariši gojencev morajo biti ^lruš-tveniki .Glasbene Matice" ; če niso že tlruš-tvenik, plačajo pri vpisu gojencev 2 gld. letne društvenine	ODBOR.
I iEW)tiuu®]	I
" zaloga stekla, svetilnic, pratenin« In	}
P	kuhinjska posod«.	%
% ulica Barriera vecchta O.	I & Stenj i« stekla razM^ns n petriljiiee. I
1	Hipe in kristalna ogledala	W
P predaja
na debelo in drobno, I 4 poiiljatve na deželo se vrše točno in hitro. )
/ DROBNE FOTOGRAFIJE «
zadnja NOVOST, posamične ali t skupinah, J 3	cena gld, 1,— dvanajstero.	Q
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(rogis trovana zadruga z omsjsnim poroštvom)
V Trstu
Via Molin Piccolo it. 1. 1. nadstropja
(blim nurtga poittufa potlupja)
Dajo posojila na vknjižbo po a'/,V„, menjice po aD/„ zastave po a'/i"/.- Sprejema hranilne vloge in je obrestuje po a°/0.
Uradne ure ao: Vsaki dan od 9. do 1 st. ure dopoludn* in od S. do 6. popoludne, ob nedeljsh in praanikih od 10—19 dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do It. ura dopoludne, in vaaki četrtek od 8. do 4. ure popoludne. Olavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deUii ae lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vaki delal 10 gld.	1«—9
podvzetje mrtvaških sprovodov,
piazza delta Legnn it, 2, palača Tonello — zaloga ulica Settef intnne 24 A — Tele/ono N. 121.
Prevzimljn vsakovrstne prenose mrtvih v mestu iu zunaj Velika zaloga kovinskih krst za mrtvaške sprevode, kakor tudi lesenih od gld. 4,00 za odrasle. Prodaja na debelo in drobno porcelanaste vence, jagode vezane na medeni žici, umetno cvetje, trakove % napisi. Ima v zalogi cvetja vsakovratnega za poroke, plesove, palm • in cerkveno posodje, vse to last n izdelek Zaloga voiVnih svuč, stearin k »rve vrste in oprave za otročiče.

Nova, velika zaloga olja9 octa in mila
Sticotti
Via Stadion štev. 19.
3 ilate
15 irebrnlh
KWIZDE
Itfstitneijonalni fluid
o. k. prv. oplrilna voda i« konje. Cena I ateklenoi I gld. 40 n. a. v.
Kabl si' nsit :»l let v dvornih konUkift hlevih, v vffjih hlevih
dirkah.
8-3
S.g »
Na) se blagovoljno pazi na gorenji) tur-
Jlivm, itianil-o ili |
naj se izrecno
zahteva Ku-itdr restitu-olJunalui tluid 11
Ulavnn Kalota
Kreis Apotheke '
I KoniHubur« pri Dunaju.'
Dobiva se u vseh lekarnah | in trgovinah i mlrodljami v Avatro-Ogerakl
Lastnik politično društvo,Edinosti'. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikotu. — Tiskarna Dolenc v Trstu.