122. številka.
Manje za četrtek lO, oktob
_ _(t Trstu, ▼ četrtek zjntrq dne 10 oktobra 1895.)
'ti ■
Tečaj XX.
hIDINOIT«1
izhaja po trikrat na teden v ileatih is-dttnjih ob tovlilli, Aalrtkih
in aobotltll« Zjutranje iidnnje ii-haja ob 6. uri ijutraj, večerno pu ob 7. ari večer. — Obojno ladanje Man« : ia Jedra metec . f. — JIO, izven AvutriJ« f. 1.40 la tri ueaec. . , 2.6U , . „ 4,—
ia pol leta . . . 5,— ... h__
za vm leto . . . 10.— . , .!«,— Na mrači« krti prllaiene naročnine ••
m jtmlje ozir. Poaamične itevilke ae dobivajo t pro-dajalnioah tobaka v lr*tu po 9 nvč„ iiven Trata po S nvč. Sobotno večerno itdaaje v Iratu 4 ni., iiven Trita S ni.
EDINOST
Olaallo Blcvenakega političnega druitva za Primo
Premišljevanje. (
V „Slovanskem svetu* čitamo:
Uže dolgo časa premišljujem, kako bi se dala resnično izvesti nacijonalna avtonomija, in je li možno jo tudi izvesti. Pri tem opazujem, kako se nacijonalne razmere po« lagoma razvijajo na Avstro-Ogerskem od 1. 1868. naprej. Tu imamo dvojno vrsto narodov glede na stopinjo zavednosti njih narodnosti, naj bode jezika ali drugih posebnih znakov, v katerih je vkoreninjena vez vsakega k svojemu narodu, in s katero vezjo postane vsak narod juristiški faktor. Jedna vrsta je popolnoma zavedna svoje narodnosti, pri drugi pa so razvija narodna zavest. Prva vrata je že tako vkoreninjena, ne le, da jej ni treba več braniti svojih vnanjih znakov, ampak vpliva toliko na merodavne činitelje, da ti faktorji se ne drznejo v korist drugim narodom ničesar storiti. Pri drugi vrsti na« rodov se je večinoma ohranila le vnanja lupina, t. j., le jezik, v tem ko so izginili blizo vsi drugi vezivni znaki vsled moral« nega in gmotnega vpliva od strani narodov prve vrste. Ta vnanja lupina pa vendar skuša se ne le ohraniti, ampak se tudi utrdi tem bolj, čim več i je protivni vpliv od strani narodov prve vrste. Posledek tega je, da z rasenjem prntivnega vpliva narodov prve vrste se poveča odpor od strani narodov druge vrste, vsled tega pa razšiija zajedno narodna zavest v narodih druge vrste. S tem odporom pu so prišli narodi prve vrste do kraja, ker ne morejo več prodirati s svojim ofenzivnim napredovanjem, temveč so prisiljeni braniti, kar so si prisvojili, in kar posedujejo po pravici in krivici. Nasledek vsega tega je, da narodi prve vrste vsemu svetu razglašajo in togujejo, da njih narod je v nevarnosti. Ker so pa gospodarji tudi zemlje, vsled tega krajev (mest, vasij, trgov i. t. d ), na katerih bivajo narodi druge vrste, sledi, da razupivajo take zemlje kraje i. t. d. za svoje zemlje, torej zemlje, kraja svoje narodnosti. Vsled tega si prisvajajo tudi kraje, ki so z malimi izjemami središče in zbirališče narodov druge vrste. Tako imamo n. pr. nemška mesta Ljubljana, Celje, Maribor, Celovec, laška mesta Trst, Gorico, Pulj, Poreč« katerih zastopniki so večinoma Slovani v nem-3ki ali italijanski obleki.
Uže z letom 1868. se je postavilo načelo, da kraji so tiste narodnosti, katera gospoduje ; vsled tega dobivnjo ti kraji vnanji značaj teh narodnosti. Ker pa nek del prebivalcev se poprime tega znaka vsled moralne in gmotne sile, drugi pa se brani s konservativnega stališča, za katero branjenje ima intelektuvalne in gmotne moči, pride narodni razpor med oba naroda. Narodom prve vrste služijo merodavni faktorji, vsled tega mo-ra se zavedna masa narodov druge vrste
PODLISTEK. T Klarica iz farovia.
(Dalje).
In ako je bila vožnja h Kamenici predrzna, vozil je Ciril nazaj v Toužetin kakor znorel. Mulen kamen, mehak zdražnik na cesti, in oba bi se bila ubila.
Pa srečno sta dospela. Ciril je zavel na dvor, obrnil konje in postavil se pri njih, častitljivi gospod pak je odšel v sobano, kjer se je med tem sešla skoraj vsa vas. Kom^j da se je preril tja notri.
Pri oknu na postelji počivala je mlada Zeiuecka. Poleg nje stal je Peruški zdravnik, ki je tudi dospel še le pred kratkim, ter držal v robcu zaviti led na krvaveči rani.
„Vsako upanje je zastonj*, rekel je ; „dihanje pojema, kri je vdarila k pijačam ; — za pozemeljsko pot je ne ohranimo, pri-
Oglati »e račune po tarifu t petitu; ia na»li>*. i debelim črkami »■< plačuje :>ro*tor. k<ilik»r obte^a navalnih »rutic. t'o»l*nu o«mrtn:ce in jatrnu/ahrale. >lo-mači OkjU-i itd. «o računajo po pogodbi*
Vni dopini ii.m »e poAiljajo urodni*t»u: ulica (nH«nriii,i «t. 13, Vsako pi*m > mira hiti frnnkitvano, k>T nefraukov tna ne n< «prt»| Hti.t|o. Rokujiiiti no ne Tratijo,
Naročnino, rek!« maci je in oglato »pro lema njti avniitro ulica Malino | ic-colo hit. 3, II. nadat. Odprta reklamacije *o pronte poštnine.
j^O*__V fi«»<»11 J« mor"!
braniti proti veči moči, Ta veča moč razdira a svojim moralnim vplivom glavne znake soci-jalnega življenja med členi narodov druge vrste, in se pri tem ponajveč poslužuje demoralizacije. Zato tudi vidimo iz zgodovine vseh narodov; dokler je pri narodih v čislih morala, tem teže je narodom prve vrste prodirati med narode druge vrste; vsled tega nahajamo le tam veči odpor, kjer je možki značaj med narodom še vedno vkoreninjen in v čislih. Iz tega se vidi, da prvo in glavno orodje agresivnih narodov je demoralizacija. To vedfi voditelji narodov prve vrste jako dobro in se znajo tudi vedno oko-riščevati z vspehom.
Po tem načelu se, žal, pristranski razvija tudi princip narodne avtonomije , na to kažejo n. pr. Dunajske punktacije, katere se dejanski vtihotapljajo tudi v druge kronovine, ne da bi opazil kdo. Pravo izvršenje narodne avtonomije bi pa privedlo do drugih rezultatov ne le v nacijonalnem, temveč naposled tudi v ekonomiškem pogledu.
Kar se dostaje zastopnikov slovenskega naroda, bojim se, da ne bo tako hitro bolje. Merodavni faktorji namreč se vtikajo preveč v domače naše stvari, vsled tega tudi v volitve. Radi tega ne morejo zastopati narod osebe, katere bi bile zmožne. Drugič so sedanji in bodo tudi prihodnji zastopniki popolnoma v sponah burokratizma. Temu pa so vse radikalne ideje protivne. Pri tem imajo zastopniki še preomejene pojme o odločilnih stvareh. Jaz bi . vse zastopnike in zajedno tudi vse časnikarje poslal poprej, n. pr. med Čehe, predno bi nastopili kot zastopniki, odnosno novinarji.
*
♦ *
Tem premišljevanjem bi radi dodali mi še par misli z ozirom na položenje nas tržaških Slovencev.
Ne treba praviti, kateri so v Avstriji oni narodi, kojim je že ukoreninjena narodna zavest tako, da jim ne treba braniti ni svojega jezika ni drugih znakov narodne indi-viduvalnosti! Istotako ne treba praviti, na katere narode je mislil člankar v „SI. Svetu", ko je govoril o narodih druge vrste: o narodih, ki si niso ohranili skoro ničesar drugega od znakov svojega narodnega bistva nego — jezik. Narodi prve viste so v Av-stro-Ogerski Nemci, Madjari in — Italijani. Seveda ne bi hoteli prištevati Madjarov in avstrijskih Italijanov k narodom prve vrste morda zbok lastnih jim duševnih vrlin ali posebnih zaslug za državo, ampak stoje na odličnem mestu vsled nesrečne smćri, v kateri se je gibala vsa notranja politika avstrijska do današnjih dni in koji politiki je bilo vsikdar glavno načelo: Bog ne daj, da bi Slovanstvo prišlo do primerne veljave v državi!
Posledica tej zgrešeni smćri avstrijske politike je bila le-ta — kakor prav dobro
pravite jo, častitljivi gospod, vsaj na pot v večnost".
Starikavi duhovnik je pristopil k postelji.	«
„Ljudje, odstranite se za trenutek, da se bolestnica izpovć*.
,0d spovedi odstopite, častitljivi gospod, — mrtev jezik ne govori!"
„Kaj mar res ne dobimo besede od nje ?"
,Na zemlji ne 1*
Duhovnik ji je podelil zakrament sv. poslednjega olja. Pa je pokleknil k postelji in ostali ljudje ž njim. Toda predno je domolil drugi ,Oee naš*, sklenila je Zemecka, prod krvi ji je žalil usta iti s tem je tudi odležalo mlado življenje.
Zdravnik je pogledal na župnika, ta je hitro razumel, kuj se je zgodilo, pa molil je dalje.
Molil je za mrtve.
naglasa člankar v »Slovanskem Svetu* —, da se narodi prve vrste, to je gospodovalni narodi, nočejo zadovoljiti z obilico pravic in ugodnosti, ki jih uživajo, ampak bi hoteli odvzeti narodom druge vrste še ono malo narodnega svojstva, kar ga še imajo.
Ta brezmejna pohlepnost-na -atrani gospodovalnih narodov morala je poroditi na drugi strani — ogorčenost. Sedanji boji v državi avstro-ogerski res niso drugega nego boj med narodno pohlepnostjo favorizovanih narodov in med ogorčenostjo onih drugih narodov, kojim je v nevarnosti še to malo narodne lasti, ki jo imajo.
Ali glej žgoče ironije v sedanjem na-rodno-politiškeni boju avstrijskem : oni ki imajo kar hočejo, kličejo še na pomoč, češ, da jim preti nevarnost od onih, ki imajo ničesar.
Tržaški Italijani kupujejo n. pr. zemljišča po naši slovenski okolici in naseljujejo po naši slovenski zemlji svoje ljudi. Mesto da bi pa v miru in zadovoljnosti uživali slovensko gostoljubnost, mesto da bi spoštovali ljudstvo, med kojim živijo, vidimo, žal, dan na dan, da gost hoče gospodovati prvotnemu stanovniku, vidimo, kako drugorodni naseljenci hočejo domačemu ljudstvu usiliti svojo narodnost — ali potom zvijače ali potom pritiska.
Ne sinemo se čuditi, da tudi dosezajo svoje pogubne nakane — vsaj do neke mere.
Če se pa prvotno prebivalstvo slednjič upre gospodarstvu naseljencev nad domačimi, ako se upre nemoralnimi sredstvi ustvarjenemu nadvladjn gospodovalnega naroda, ako reklamuje za-se, kar se mu je odvzelo nepoštenim načinom: pa je vriše med krivičniki, pa je tožeb in ovadeb — o „marea slava*, o slovanskem navalu.
Ubogi Slovenec ui nikjer še položil svojega stopala na italijanska tla, nikdar mu ni prišlo na misel, da hi hotel posloveniti le jedno samo ped italijanske zemlje. Ali kaj dć to : Slovenec je krivičnik, je napadalec tudi tedaj, kadar hoče braniti svoje!!
Sleherni, ki ima la iskrico pravne zavesti v svojem srcu, poreče, da je to vnebo-vpijoča krivica, ako naseljenec hoče gospodovati nad prvobitnim (avtohtonnim) prebivalstvom. Žal, da se tudi med tem prebivalstvom samim nahajajo podle zgubljene duše, ki radi malih neznatnih materijalnih dobičkov gredo na roko nasprotniku lastne krvi, ki kopljejo grob svojemu lastnemu rodu. Taki ljudje so pravi zločinci, ker širijo demoralizacijo in popačenje med svojim lastnim rodom. Prav je torej rekel člankar v „Slov. SvetuM, da je našim nasprotnikom glavno orodje demoralizacija. Tega orodja se poslužujejo veliko spretnostjo in tudi — vspehom. To vidimo najbolje v naši tržaški okolici: oni, ki še kaj imajo in ki so si v zavesti svoje gospodarske nezavisnosti ohranili še
.Kako se godi kmetici?" povprašal je Ciril, ko je častitljivi gospod zopet vstopil na voz.
»Dobro — ravnokar je umrla !.,..*
DA, umrla. Predno se je Ciril vrnil iz Kamenice, bila je Zemecka že položena v sobani na oder, mrzla....
In kakor bi vdaril na boben, razglasilo se je po bližnjih vaseh, da je Toužetinski kmet Zemecki vstrelil svojo ženo.
Vsak jo je pomiloval.
In tretjega duo — kakor bi bil nadškof prišel v Toužetin —, nagnalo se je sem ljudi kakor mravelj, da je na obširnem Ze-meckem dvorišči bilo kakor v cerkvi o božji poti.
Vsakdo je hotel pospremiti ubožico do groba.
Tudi Zemeckega so pomilovati. Zakrivil je sicer smrt svoje ratijce, toda nehote. Saj nesreča ne nosi rudečega plašča, da bi 86
pravni čut, poštenje in značajnost, oni so še — naši; oni pa, ki so vsled svoje gospodarske zavisnosti bolj pretopili tujemu vplivu, so že deinoralizovani in niso več — naši. Gola resnica je torej, da pri narodih, bore-čih se za svoj obstanek, je narodno odpad-ništvo v tesni zvezi /, demoralizacijo.
Nauk nam je torej na dlani, ki ga moramo crpiti iz te resnice. Vsem onim, ki imajo kaj upliva na ljudstvo po svojem soeijalnem položenju — duhovniki, učitelji, imovitniki, je dolžnost delati z vsemi sredstvi na to, d;i se v našem ljudstvu ohrani pravni čut: čut vestnosti, pravicoljubja, poštenja! Pošten človek ne postane nikdar izdajica svojega rodu, pač pa demoralizovaui in verskega čutstvo-vanja oropani človek. Seveda, da se tak človek niti ne zaveda, da jti z narodnim od-padništvom izvršil — nečasten čin.
Politiške vesti.
V Trntu, <1 no 'J. oktobru 1895.
Njegovo Veličanstvo presvetli cesar in kralj dojde v Zagreb dne 14. t. in. Na meji dežele pozdravi bati vladarja in se pridruži Njegovemu spremstvu. Dne 15. in 16. oktobra bode cesar bival v Zagrebu. Odhod iz Zagreba bode dne 10. oktobra ob H uri zvečer. Seveda bode te dni združeno v Zagrebu vse hrvatsko plemstvo. Vztočno-pvavo-slavni patrijarh Branković je že dospel v Zagreb, da se udeleži vsprejema Njegovega Veličanstva.
Namestnik Štajerski baron Kiibeck je že uložil prošnjo za umirovljenje. Tako ae skoro uresniči želja bivšega ministra Bacquehema, da postane namestnik štajerski.
Zopet pora/, m-mskih liberalcev. Pri včerajšnji ožji vol it vi za državni zbor v mestu celovškem je zmagal nemški nacijonalec Dobe r n i g proti nemškemu liberalcu Poseliti. Ta poraz je za liberalno stranko tem občutniši, ker je P ose h župan v Celovcu in je kot tak lahko vplival na volilce.
O besedah ministra /n poljedelstvo grofa l.eilehurn —tla treba pomoči poljedelstvu s tem, da se prepreči špekulacija brezvestnih prekupčevalcev — piše .Obzor" med drugim: „Razlaganje ministraLedebura o zboljšanju gospodarskih in delavskih od-nošajev napravilo je gotovo simpatičen utis na ogromno veČino prebivalstva v Avstriji. Ce tudi nt* smemo gojiti posebnih nad, kajti daleč je od besede do dejanja, vendar ie že to ugodno znamenje, da je gosp. minister se svojim govorom razburil ves liberalni tabor, posegnivši odločno roko v sršenovo gnezdo, iz kojega šumć sedaj celi roji sršenov, da l>i ga ruuili svojim strupom".
Da, tako je: na kogar sika lažiliberali-zem svoj srd, ta ne more biti slab človek.
ji mogli izogibati od daleč. Zemecka je že v rakvi, ono ne ve več o ničemer; toda on, revež! Dokler bo živ, si bo to očital; raz-joče se vsikdar pri pogledu na svoje dete, kojemu je vstrelil mater. A to tudi v6, da ne dobi tako vrle žene, kakor je bila raujka, ko bi jo tudi šel iskat na kraj sveta.
IV.
Meščan nima časa, da bi dolgo premišljal o jedtii dogodbi; tam sliši vsaki hip drugo novico, poulični trušč pak inu pomaga, da brzo pozablja
Drugače je med mirnimi ljudmi na deželi. O jedni dogodbi pripovedujejo si tako dolgo, dokler ne pride druga. In ti vašeani okolo Toužetina bili bi si pripovedovali o nesrečni smrti mlade Zemecke še cela dva meseca, da se ui razglasila druga novica v tem lihem kraju.
Zemecki se bo baje ženil.
(Dalje prili.)

Izgradi proti Armencem v Car-jemgradn. Včerajšnja poročila javljajo rta so izpustili iz zaporov mnoge Armence, ki so bili obsojeni — po nedolžnem. Vsi se pritožujejo, rta se je jako slabo ravnalo ž njimi. Dognano je, .la so softi (dijaki) in po-nličnjaki ropali po armenskih bivališčih. Razburjenje ined Armenci je seveda neopisno ; vse prodajalnice Armencev so zaprte, a ljudje iščejo zavetišča po cerkvah. — Sila mora biti res skrajna, kajti sicer ne bi se bili združili vsi poslaniki v zložno postopanje. V skupnem dopisu so zastopniki družili držav vprašali turško vlado, kaj misli ukreniti v pomirjen je Armencev in Turkov ter v varstvo krščanov in inozemcev. Slednji čas bi bil res, da bi združena Evropa nastopila proti takemu klanju krščanov na debelo. Le energičen in skupen glas utegne imponirati apatični turški vladi.
Italija v Afriki Torej je vendar res : nad italijansko vojsko v Afriki se zbirajo oblaki. Toli slavljeni Baratieri je postal malo-besedeii, le tu pa tam pošilja Crispiu zatrdila, da stvari ne stoje slabo. Tako zatrjevanje je včasih jako sumljivo. Današnja poročila pravijo, da so po vsej Italiji jako vznemirjeni ravno zato, ker nimajo podrobnih poročil. ,L'Opinione* pravi naravnost, da Italiji ne preostaja druzega nego zapričeti vojno, ali pa umakniti se iz afričanskih naselbin. Da, Italija je v zagati: na jedni strani je angaževana nje čast, na drugi strani pa jej manjka — denarja, da bi mogla braniti to čast.
Različne vesti.
Mestni svet Triaftki bode imel jutri večer svojo XVII. letošnjo javno sejo. Na dnevnem redu so iz poslednje seje zaostale točke. Med temi je tudi dopis c. kr. pomorske vlade, v katerem predlaga, da se zasuje gornji del velikega kanala (pod cerkvijo sv. Antona novega); pomorska vlada napravi v tem slučaja namesto sedanjega Železnega ,rdečega mostu* kameniten most. Dasi bi bilo v interesu javnega zdravstvenega stanja želeti, da se gornji del kanala zasuje, kajti v istem zbira se vsakovrstna gnjiloba, vendar bode težko kaj iz te umestne in praktične misli: od nekdaj že upira se večina mestnega svuta tej nameri iz — estetiških in zgodovinskih ozirov. Glede estetike ne znamo, dali je res takti krasen pogled v kalno, ne baš prijetno duhtečo vodo, na kateri plavajo vsakovrstne smeti; kar pa se dostaje zgodovinskih ozirov mislimo, da se morajo spomini na prošlost vsekakor umakniti zdravstvenim zahtevam sedanjosti.
Bo) proti slov. ioli pri • v. Jakobu. Ma-gistratovo glasilo, veleslavni ,11 Piccolo" je priobčil članek, v l aterem poživlja i s t i magistra t (komedija), da naj skoro odpre še jedtio laško šolo v Št. Jakobškem okraju, češ, da je sedaj obstoječa šola pretesna. Kam so naperjena vsa ta izvajanja, to lahko razume sleherni, Se tako preprost človek. Ta članek ni drugo, nego nadaljevanje lažnjivih vestij, katere je bil isti „II 1'iccolo* te dni razglasil o šoli družbe sv. Cirila in Metoda in nova šola naj bi bila tekmovalka slovenski šoli, kakor je bil ,11 Piccolo" raztrobil to o namerovani šoli na , pol verjeli". Gospodo pa razsodba upravnega sodišča inenda še ni spametovala ; poskusiti hočejo z nova. Saj denarja je v blagajni dovolj ; saj je primanjkljaja le bornih 200 tisočakov. Kaj to dč, kadar gre za „plemenito* stvar italijanstva in poitalijan-čevanja.
Pri tej priliki ne moremo si kaj, da ne bi naglasili dvojno mero, s katero odmerjajo gospoda sebi in pa nam .Slovencem. ,11 Piccolo* navaja namreč v omenjenem članku med vzroki, ki dokazujejo potrebo uove italijanske šole v Št. Jakobškem okraju, tudi to okolnost, da morajo otroci v sedanjo italijansko šolo po 3 do 4 kilometre daleč zahajati. Tega seveda ne sme biti, ako zahajjyo slovenski otroci iz slovenskega okraja Sv. Marija Magd. gornja v italijansko šolo pri sv. Jakobu! Ako pa zahtevamo Slovenci jedno šolo v mestu, takrat pa ni nijedna šola v okolici preveč oddaljena in hitro porektf: Pošiljajte svoje otroke v okoličanske šolo ; saj ni niti jedna oddaljena nad 4 kui. od mesta! Evo dvojne mere. Tolažimo pa se z dejstvom, da bdijo nad magistratom in njegovim glasilom ,11
Piccolom" Se druge oblasti koje utegnejo ponoviti svojo sodbo o poskušenem snovanju laSke šole na „polverieri*!
Zavijanja. .Liberalni* mestni zastop tržaški hotel je, kakor znano, svoječasno ort-poslati spomenico sv. Očetu, s katero je hotel protestovati proti „protiitalijanskemu* vedenju duhovščine. C. kr. namestništvo je sicer znprečilo izvrSitev tega namena, toda dotična spomenica došla je vsejedno pred sv. Stolico in sicer po ovinkih, vsled ,neke in-d iskre t nosti*, kakor so se izgovarjali na.-i »liberalci". Isti mestni svet hotel je nedavno v javni seji skleniti resolucijo, s katero je nameraval izraziti svoje veselje na okolnosti, da si je Italija pred 25 leti osvojila Rim in ugonobila posvetno vlado papeževo. Tudi to nakano preprečil je c. kr. namestnik, ker je opozoril župana na neizogibne posledice takega sklepa. Iz obeh teh slučajev je torej dovolj jasno, da želijo .liberalci" mestnega svčta na vsak način uveriti sv. Stolico, da je tržaška mestna pokrajina popolnoma italijanska po duhu in mišljenju. Z druge|trane pa je gledč na veroizpovedanje ogromna večina prebivalstva te mestne pokrajine rimo-katoliške vere in kot taka nikakor n e odobruje nasilstva „zjedinjene Italije*. C. kr. namestništvo storilo je torej le svojo dolžnost, a je vršilo to dolžnost v najmilejši obliki. Vse kaj drugega pa je, ako je ta ali ona občina odposlala povodom 20. septembra sv. Očetu izjavo udanosti ter prosila papeževega blagoslova, kakor je storila to občina Gradež. Taka izjava ni nikakorSno vtikanje v p o 1 i t i š k e dogodke zunanjih držav, ampak je le izraz neomabljive udanosti vernih sinov proti sv. Očetu, tudi o dnevih Njegove težke skušnje. Zastonj torej zavija dejstva trobilo »liberalnega* mestnega sveta ter stavlja brzojavko oočine Gradežke vspo-redno z namerovano resolucijo mestnega sveta tržaškega, češ, da je to jedna in ista stvar. Ne! Na jedni strani so verni katoličani, na drugi politikujoči framazoni. To pač ni jedna in ista stvar, kakor ni jedna in ista stvar prošnja za podeljeuje sv. blagoslova in pa grožnja o denuncijaciji slovanske duhovščine na Primorskem — naravnost pred sv. Stolico! O da, gospoda .liberalci*, v denunci-jacijah ste pa čvrsti!
Pristojbine za vozno poito. Za zimsko polletje 1895/96 določene so za vozno pošto te-le pristojbine na vsakega konja in miria-rneter: Na Primorskem 1 gld' 04 nč. za izredne vožnje in 87 nvč. za redne vožnje. Na Kranjskem 1 gld. 09 nč. za izredne in 91 nč. za redne vožnje.
Iz Ljubljane. Ljubljanski pohajkovale nam piše: Jaz, gospod ure.luik, sem Slovenec »aroduo-radikalne „žile", in če bi bil moj načrt merodajen, bi ne imel ni naš deželni — ni odbor ljubljanskega „prostovoljnega gasilnega društva" nobenega — uemškutarja v svoji sredi, sedaj — jih imata pa oba! Kakor v Ljubljani sploh, manjka tudi v teiu oziru nad vse potrebne narodne radikalnosti. Pri deželnih poslancih bi pričel iu pri gasilnem društvu bi nehal — (pometati namreč !) Že veste, kaj mislim reči 1 — Pa tu manjka uarodno-radikalno-ponosne in samozavestne večine v deželnem, in ravno take pa energične večine v mestnem zboru, ki bi izvršila, kar treba! — Ljubljanski občinski zastop naj osnuje mestno gasilno stražo kakor jo imajo druga mesta ! 25—30 mož s primerno plačo, glavno in par filijalnih stražnic, zvezanih s policijskimi, pa bi bilo t Rekvizitov ima mesto zdaj še preveč, ko je vod ovod s hidranti tu 1 č'emu treba gasilnega društva z nemškutarskim odborom in komando, da rogovili zdaj po Ljubljani, prireja bakljadč in z mačjo muziko vzbuja med meščanstvom nervoznost, zabavlja skozi okno proti glasilu narodne stranke, in kliče barona Heina na pomoč proti nji, da jo brani to uemšku-tarsko kliko ,gegen ungerechtfertigte An-grille !"... Ljubljansko gasilno društvo je nemškutarsko in zato treba obrambe barona Heina! Jaz se znam pa sam braniti, gosp. urednik.
Prošnja. Pokojni moj pobratim in rojak g. Hrabroslav V o 1 a r i e je zapustil mlado udovo in štiri otročiče; najstarejši 7-letni deček kaše velik talent za glasbo. Obračam se zategadel do vseh prijateljev pokojnikovih, da bi podpirali udovo v izrejevanju teh sirot iu v izobrazbi nadarjenega dečka. — Po vsej Sloveniji poj 6 se Volaiičeve pesmi ! Koderkoli je pri narodnih veselicah kaj či-
stega dobička, naj se rodoljubi spomnijo nesrečne rodbine pokojnikove.
Volarič je izdal ob svojem trošku več zveskov skladb ; veliko imi po vsej Sloveniji dolžnikov, katerih sveta je dolžnost, da vsaj zdaj poravnajo svoj dolg. — Mnogi go-gospoiije imaje razne Volaričeve rokopise. Lepo prosim, da jih gospoilje vrnejo udovi Frančiški v Devin ali pa meni. Darovi se objavljajo v „Soči".
V Gorici, 6. okt. 1895.
Andrej Gaberšček
tiakar in urednik.
Tedenska statistika tržaška. V tednu od 29. min. do 5. t. m. porodilo se je v tržaški občini 70 otrok (40 možkih iu 25 ženskih), umrlo pa je v istej dobi 89 oseb (36 možkih in 53 ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride 28 77 mrličev na vsakih lOOo duš. —Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 11 slučajev jetike, 6 si. vnetja sopnih organov, 4 si. škrlatice, 3 si. d&vice, 5 si. kapi itd.
Stralen potres. V pokrajini Jetapan (Honduras, srednja Amerika) bil je te dni strašen potres, tako strašen, da takega menda še ni bilo, odkar svet obstoji, kakor pravijo Novojorški listi. Potres je pričel v nedeljo dne 29. inin. m.; močni sunki sledili so drug drugemu ves dan in vso noč do torka zjutraj. To noč švigal je ogenj izraznih razpoklin, podzemsko bobnenje pa je bilo neopisno strahovito. Ubogi ljudje bežali so na piano, v gore. V torek je bil mir, toda ob 9. uri zvečer jela se je zemlja zopet tresti, zopet je bilo slišati strašansko bobnenje in zopet je švigal ogenj iz zemlje, o eori pa se je pojavilo grozno, dve minuti (11) trajajoče gibanje, katero je podrlo vsa poslopja, ki so dotlej še ostala po koncu, iz gorovja so se vsuli plazi, ki so zasuli koče bednih kmetov. Ne zna se še natanjko, koliko poslopij se je porušilo, gotovo je istih najmanj okolo 500, niti se ne zna, koliko stotin ljudij jc bilo ubitih. Samo cerkveni zvonik v mestu Comayagni je ubil 10 oseb in jih 18 močno ranil. V gorovju je bila o potresu četa vojakov, zasledujočih roparje — o teh vojakih ni niti sledu več.
Tast ogerskega ministarskoga predsednika — samomorilec. Iz Budimpešte pišejo: V Dersu prerezal si je posestnik Fran Mathe z britvijo vrat ter je umrl po strašnem, ve5 ur trajajočem trpljenju. Mathe je bil tast o-gerskega ministerskega predsednika barona Ranffyja. Ni znano, kaj je starca dovedlo do tega koraka.
Madjarski pesek v Zagrebu „Obior"
javlja čudno vest, da je ogerska železniška uprava dala dovesti v Zagreb 30 vagonov žoltega peska i r. Rakoša, to je s polja, kjer so kronali madjarske kralje. S tem peskom se p, suje kolodvorski prostor pred peronom povodom dohoda cesarja-kralja v Zapreb.
Papirnati goldinarji. Tekom min. septembra umaknjenih je bilo iz prometa zopet 200.000 papirnatih goldinaijev. Od dne 24. julija min. leta in da do konca septembra t. 1. umaknjenih iz prometa in uničenih 55 mil. 890 000 papirnatih goldinaijev: ostalo jih je v prometu še 1,990.000.
Zv6r v ionski podobi. Sodišče v Lu-blincuje obsodilo neomoženo Semisalavo na dvajset let prisilnega dela, ker je pri živem telesu sežgala dva otroka svoje sosedinje, s kojo je živela v sovraštvu.
Koledar. Danes (lo.): Frančišek Bor-gijski, spozn. — Jutri (11.): Nikazij, škof: Firmin, škof. — Zadnji krajec — Solnce izide ob 6. uri 13 min., zatoni ob 5. uri 91 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 07.5 stop., ob 2. pop. 22 strp. C.
Najnovejše vesti.
Dunaj 9. ,Wiener Zeitung* objavlja cesarjevo ročno pismo do ministerskega predsednika grofa Badenija, s kojim se sklicuje državni zbor na 22. oktobra.
Carigrad 8. Par dni je zopet mir, vendar so duhovi tako razburjeni, da se je bati aopetnih izgredov. Turški viri vale dosledno vso krivdo na Armence, češ, ker so hoteli mirno manifestacijo vprizoriti z orožjem. Turki da so le branili svoje sovernike. (Vsakdo ve, koliko so vredni taki izgovori. Uredil.)
Bratje Sokoli!
Naznanjamo vam tužno vest, da je umrl član našega društva, brat T u g o m i r P r e t n e r. Pogreb bode danes ob 3 uri pop. iz ulice Amalia hšt. 20. Kdor le more, naj se udeleži pogreba, kajti pokojnik je bil med najmarljlvej-šimi členi našega društva in si je pridobil mnogo zaslug zlasti kot odbornik. Blag mu spomin.	Odbor.
Dunnjak« bon« 0. oktobra
iaos
dano h	Tjeraj
Driavni dol« * papirju .... »00.7S	100.80
„ „ » mobru . . . 10105	101.15
AvHtriittka renta v «lnln . . . «9 36	121.50 , , f kronah . . . 101 20 101.40
Kreditne akcije.......403.75	404.—
London 10 Lat........120 25	120 25
Napoleoni......... 0.54	9*54
20 mark ........11.77	11.77
100 itftlj. Ur........46.25	45 25
Žalostnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem, da je naš preljubljeni sin, oziroma brat
Tugomir Pretner
danes ob 11»/« uri v Gospodu zaspal.
Pogreb bode jutri, v četrtek, ob 3. uri popoludne od hiše žalosti, ulica Amalia štev. 20.
V Trstu, 9. oktobra 1895.
Žalujoči ostali.
ig®j
naznanja si. občinstvu, da je prevzel brivnico Ernesta Šver-
1 juge v hiši g. Žitka.
ji
Sloveči prašek za zobe
prof. dr. Haiderja jo najboljno uredsivo za euvunjo zob prud gnjilobo t>»r jiti i"i«ti, no
da bi oškodoval steklovino. V Skatljicftli po 30 in SO nvft. izključno v premovani lekarni
HMHMER „M ta Mol i" Trsi, »tliU Irj.
m

Edina gostilna
bo Slovenskim napisom v nrudišču mosta triaik^ga jo

Pri zlati kroni
ulica S Giovanni št. 10
' a
v kateri »<• tori novo bolo ipuvsko vinu prvo vrsto po 10 ta". Črno i*tr*ko, noro in »turo, po 40 nvC: Pivo 1'untiguin v steklenicah po (i iu iiJ nvf4. Ku-binja jo izborim iu nu novo urejena. N«dejajo ho d u me bod > mnogobrojno podpirali nlovanaki krogi, beležim šo minul	Fran Krnvos.
Slovenci pozor!
Naznanjam, da sem prevzel Taccanijavo prodajalnioo jest-vin v Barkovljah, katero sem preskrbttl prav bogato s SV8-žim in finim blagom. Za mnogobrojni obisk se priporoča
Sliku Ivan ml.
Tino«.: Stomaoh: comp.
Skoz več let ukucano domače zdravilo, ki poHpeiujo prebavk in tek povečuje itd. Steklenica 60 ha. in 1 gld. 20 n£. Kakor domače živcookropčujofe tired-prvo v rut o, ftiazal ho je skozi ^■NSverlctno vabodra Llebera živce okrep-VEAjflćujoĆi eliksir (Tinot. ehinae nervoticu ■jl^fl omp.) — Vaistvona znamka f iu Hidro HirkluiiU'0 po gld. 1, 2 iu :<-;i0. Po llečni&klh in uradnih predpisih pripravljenih v lekarni M. Fanta v Pragu (glavna zaloga) : Lekarna Sera-vallo v Trstu; dalje: lekarna I. Zanettl v Trstu; stara e. kr. vojaška lokama nu Dunaju, Stofmm-;i 1 nt/, kakor tudi v drugih lekarnah._
■H
Lastnik politično društvo.Edinosti". — Izdavatelj in odgovorui urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Doleuc v Trstu.