1 Leto XIII. 1 Štev. 77 ELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RACUN 11.409 Maribor, torek 4. aprila 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman * opravi ali po poiti 10.— din. dostavljen na dom 12.— din. tujina 25. din Cena din V— Soglasnost vse Anglije Debata v angleški spodnji zbornici — Nova Chamberlainova iz ava — Vsi poslanci vseh skupin soglasni — Churchill predlagal garancije Nemči i, ako misli, da jo ograža Rusija ali da ji pre.i nevarnost s strani Holandije ali Danske LONDON, 4. aprila. VČERAJ SE JE PRIČELA V ANGLEŠKI ZBORNICI VELIKA ZUNANJEPOLITIČNA DEBATA, KI JE BILA NAPOVEDANA ŽE V PETEK, TAKOJ NATO, KO JE PODAL CHAMBERLAIN ZNANO GARANCIJSKO IZJAVO POLJSKI. PRVI JE SPREGOVORIL POSLANEC GREEN-WOOD, KI JE NAGLASIL UPANJE, DA BO DEBATA POKAZALA SVETU SPLOŠNO NEVOLJO ANGLEŠKEGA PARLAMENTA NAD DOGODKI ZADNJIH DNI. ZA NJIM JE PA SPREGOVORIL MINISTRSKI PREDSEDNIK CHAMBERLAIN. CHAMBERLAINOVA IZJAVA. no v taki napetosti, kakršna traja že C Chamberlain ie pojasnil uvodoma ge-' mesecev. Svet se mora vrniti v stanje, v nezo angleške garancije Poljski. Dejstvo, da je bil tako nenadoma primoran podati tako važno politično Izjavo, s katero je Anglija opustila svojo tradicionalno politiko in je njen tok popolnoma spremenila, bo imelo za posledico, da bo morala zgodovina posvetiti temu celo poglavje. Kljub temu, da je takorekoč izstavil me-nico-belico, je storil to spontano in premišljeno, ker se je zavedal, da je s tem dejanjem obnovil zaupanje v dano besedo in moč Anglije postopal popolnoma po željah angleškega naroda. »Naglašam pa«, je dejal, »da sem pri tem ostal oni Isti človek miru, kakor lanskega septembra, da pa sem že takrat najavil svetu po radiu, da se bo Anglija odločila k skrajnemu, ako bo uvidela, da gre za poizkus nadvlade nad svetom s pomočjo sile. Ker pa sem tedaj dobil svečana zagotovila, da temu ni tako, sem pristal na Mo-nakovo. ZAGOTOVILA JE ODPIHNIL VETER. Toda z zasedbo Češko-Slovaške sem spoznal, da je vsa ta svečana zagotovila odpihnil veter, da gre v resnici za poizkus nadvlade nad svetom, zaradi česar sem se odločil k tako usodni spremembi angleške zunanje politike in podal garancijsko Iziavo Poljski. Ako bi bila Poljska resnično ogrožena, ne dvomim, da bi se postavila po robu. V tem primeru bi ji Anglija in Franclja takoj priskočili na pomoč. (VeHko odobravanje.) Fantastično je trditi, da vodi Anglija pri tem oboroževalno politiko proti Nemčiji, ko je vendar jasno, da se vsi njeni sosedle čutijo življenjsko ogrožene in ne žele nič drugega, kakor samoohranitev. Dovoli zgovoren dokaz za to trditev je primer ČSR. Dasi bi želeli dobre sosedske od-nošaje med Nemčijo in njenimi sosedami, je vendar to odvisno izključno le od Nem čije same. Ker je pa bilo zaupanje popolnoma porušeno, ga bo težko zopet obnoviti. Dotlej je pa treba napraviti vsem poizkusom zavladati nad svetom temeljit konec in ustvariti sodelovanje vseh miroljubnih narodov. STOJIMO ŠELE NA ZAČETKU. Garancija, ki je bila v ta namen dana Poljski, ni omejena samo na njo. Stojimo šele na začetku in ne na koncu tega dela, ki pa ni naperjeno proti nikomur. Od-visi od Nemčije, da garancija, ki le bila dana Poljski, nikoli ne stopi v veljavo. Kar pa tiče sodelovanja Anglije s sovjetsko Rusijo, naj pripomnim, da obstajajo sicer med obema državama ideološke razlike, da so pa njuni skupni interesi tako veliki, da ob njih vse te ideološke razlike Izginejo. (Splošno odobravanje.) Ne da se pa zanikati, da motijo te Ideološke razlike nekatere druge države glede sodelovanja, toda kar Anglije tiče, igrajo »e podrejeno vlogo. Kajti gre za to, da se zoperstavimo napadom, ki gredo za tem, da se vzpostavi nadvlada enega naroda nad svetom. Evropa ne more ostati stal- katerem bo veljal v diskusiji zopet miselni argument. GOVOR POSLANCA GREENWOODA Po silnem odobravanju premierjevih besed je spregovoril v imenu opozicije Greenwood in naglasil, da stoji slei ko prej na stališču, da je sedanjega tragičnega položaja kriva v prvi >rsti sama kraljevska vlada, zaradi svoje politike, ki jo, ie zasledovala v taki odbliki že vse od leta 1931. Zato s tem, da so laburistični poslanci izrekli svoje odobravanje garancij Poljski, še dolgo ni rečeno, da bi odobrili tudi v bodoče prav vsak korak vlade. Svoje stališče bodo določali od primera do primera. Toda sedaj ni čas za rekriminacije. Vlada mora postopati energično. Zveza med Anglijo, Francijo in Poljsko ne zadošča. Treba jo je raztegniti na čim širši krog držav, zlasti pa na sovjetsko Rusijo. Ta zveza pa seveda ne more biti naperjena proti kakemu narodu, ampak le proti onim, ki delajo zlo. GOVOR ARCHIBALDA SINCLAIRJA Za njim je govoril v imenu liberalne opozicije sir Archibald Sinclair in dejal, da je edino sredstvo, da se onemogoči vojna, da se ustanovi močna barikada. K tej zvezi je treba pritegniti še sovjetsko Rusijo, Romunijo, Turčijo in nekatere druge države. Ako bi se Nemčija odločila za vojno, vojskovati na vseh frontah. GOVOR WINSTONA CHURCHILLA. Nato je spregovoril Winston Churchill, ki se je v vsem popolnoma strinjal s Chamberlainom, o katerem je znano, da je rajši tvegal, da ga ironizirajo in da postane nepriljubljen, kakor da bi bil opustil napore za ohranitev miru. To ve tako nemški kakor tudi italijanski narod. Toda če bi se sedajle ustavili pri snovanju sodelovanja obrambe proti napadom, bi se znašli med strelskimi jarki. Sicer pa ie tudi Churchill odločno nastopil proti sumničenju, da želi Anglija Nemčijo obkrožiti in predlagal, naj bi Velika Britanija pokazala svojo nepristranost in dobro voljo s tem, da zagarantira neodvisnost NemČiie, »ako se Hitler res boji, da bi mogel biti čez Poljsko napaden po sovjetski Rusiji, ali pa da bi ga mogla ogroziti n. pr. Holandska ali Danska. — (Splošen smeh.) ZAKLJUČEK DEBATE. Za Churchillom se je oglasil stari Lloyd George, ki Je prav tako odobraval korenito spremembo vladine politike, kritiziral pa, da je pričela to sprembo še preden se je obvezno sporazumela s sovjetsko Rusijo. Zato se je zavzel za to, da se JRu?ija čimprej pritegne. V nadaljnji debati so se slišali tudi mnogi glasovi za pritegnitev Amerike. Končno je odgovoril imenu vlade vsem minister sir John Simon, ki je naglasil, da ie angleška vlada odločena Iti energično po začrtani poti do skrajnosti. Preprečila bo vsak poizkus zavladanja nad svetom z nasiljem. Poti nazaj ni več. IZJAVA V LORDSKI ZBORNICI. V lordski zbornici je podal zunanji minister Halifax včeraj podobno izjavo,'kakor* premier Chamberlain v poslanski zbornici. Dodal |e le, da ie dala povod zadnii spremembi angleške zunanje politike zasedba Češko-SIvoaške. Ustvarjanje obrambe se krepko nadaljuje. Naglasil ie tudi soglasnost z Rusijo in popolno enotnost s Francijo. Odmevi v pariškem tisku Zasusln JUTR- La Guardia V nedeljo je bilo v New Yorku ogromno zborovanje, ki so ga priredili na pobudo provizorične emigrantske češkoslovaške vlade ameriški Čehi in Slovaki, a navzočni so bili tudi zastopniki karpatskih Ukrajincev in mnogi ugledni Američani. Glavna govornika sta bila prezi-dent dr. Eduard Beneš in newyorški župan La Guardia. Na zborovanju je bila z odobravanjem nad 100.000 ljudi soglasno sprejeta resolucija za obnovitev CSR. Posebno resolutno je nastopil La Guardia, ki je znan ne samo v Zedinjenih državah, amapk tudi po Evropi zaradi svojih večkratnih in zelo ostrih izjav proti totalitarnim režimom, boja za obrambo demokracije in brezpogojnega podpiranja Rooseveltove intervencijske politike. V imenu Američanov je La Guardia slovesno obljubil Čehom in Slovakom vso podporo pri njrhovi akciji za obnovitev ČSR. Bodočnost Anglije in laburisti Delavska stranka bo doživela tolikšen porast, da bo kmalu izzvala temeljite rz-premembe v Angliji, piše v svojem najnovejšem delu v angleškem parlamentarizmu laburistični politik Harokl J. Laski. Nasprotnik, je parlamenta in‘ veruje, da bo sistem (Jveh strank v Angliji postal nemogoč. Francija dela noč in dan Francoska vojna industrija stopnjuje svojo produkcijsko silo do naj intenzivnejše mere. Delovni čas je povečan na 60 tedenskih ur, število delavstva za eno tretjino. Francoske tovarne letal lahko izdelajo dnevno 15 do 20 strojev, v vojnem času pa mesečno nad 1000. Tudi tovarne vojaških potrebščin so neprestano v obratu. Celotna francoska vojna industrija je danes močnejša kakor vsa antantna produkcija leta 1918. Poljska in kolonije Poljski politični krogi z velikim zanimanjem pričakujejo začetek razgovorov med Francijo in Italijo ter splošnega reševanja kolonialnega vprašanja. Z njimi bi bilo načeto vprašanje pristopa k virom surovin. Poljska nima v Evropi nikakih I teritorialnih zahtev, rada bi se pa v na- ODMEVI LONDONSKIH DEBAT, IZJAV IN POGAJANJ V DANAŠNJEM NJEM FRANCOSKEM TISKU. ..... , , , , , istajaiooi zgodovinski dobi okrepila m po-dnega prehoda v Dardanelah za vojaške stala soodloču}oča velesila v Evropi. Po transporte. »Figaro« izjavlja, da je po mnenju političnih krogov versajska po-včerajšnjem govoru Chamberlaina pot ^ba Poljski ni dala tistega, kar je za-jasno začrtana, preprečeno pa je Istoča- služila, po vojni je pa vodila miroljubno sno, da bi bil smatran kakršen koli na- preVeč skromno politiko. Svojih želja daljnjl napad kot legalen. »Echo de Pa- jn potreb sploh ni prinašala na dan. Re-ris« razkriva napore Italije, da ovira so- PARIZ, 4. aprila. Današnji jutrnji tisk brez izjeme podčrtuje izredno važnost včerajšnjega Chamberlainovega govora v parlamentu, ki je še jasneje in ostreje naglasil angleško-francosko jamstvo Poljski, pa tudi vsem drugim malim državam. »Populaire« naglašuje, da je sedaj konec slepomišenja. Ustvarja se ogromna koalicija miru. »Petit Parisien« prav tako podčrtuje, da so sedaj po včerajšnjem Cham-berlainovem govoru v parlamentu prav vsi dvomi razpršeni. Včerajšnja parlamentarna debata v zvezi s Chamberlaino-vo petkovo in včerajšnjo Izjavo je čisto določen predgovor za razgovore med poljskim in angleškim zunanjim ministrom, delovanje, ki sta ga uvedla London in Pariz. V tem oziru so značilna stremljenja Italije, da utrdi svoj vpliv v Albaniji na nedvoumen način, s člrter bi vršila pritisk. »Le Journal« opisuje hrabrost albanskih plemen, ki so že večkrat branila svojo svobodo po albanskih To bi brezdvomno storila nes, ako bi kdo stavil tudi nogo na pa tudi za predstoječe razgovore z ro- albanska tla. »L' Epoque« proslavlja munskim zunanjim ministrom ter za vse zmago belgijske nacionalne misli pri vče-nadaljnje take razprave sploh. »Excelsi-1 rajšnjih belgijskih volitvah. or« piše o nejevolji Berlina zaradi vseh -------- teh dogodkov, ki jim daje smer London. ITALIJANSKI GLAS ZA NEMČIJO. Pozno so sicer prišle garancije, toda bolj-1 RIM, 4. aprila. »Critica Fascista«, ki še pozno kakor nikoli. »1’ Oeuvre« podčr- P>3e po navodilih italijanskega prosvet-tuje Chamberlainovo izjavo, da med An- nega ministra Bottaia, je mnenja, da bi glijo in Rusijo ni nobenih bistvenih raz- vsak nastop .proti Nemčiji pomenil tudi lik. Komaj nekaj dni po dogodkih v Pragi, pa že taka radikalna sprememba ^ v Londonu! Garancije Romuniji so odvisne še od razgovorov s Turčijo glede svobo- korak proti Italiji, Avtoritarni režimi bodo sprejeli vsako zzivanje in se po tem tudi ravnali. šitev kolonialnega vprašanja je za Poljsko odločilnega pomena. Nemčija se zanima za Island | »Manchester Guardian« prinaša članek o nenavadnem zanimanju Nemčije za Is-gorah. ] land, kjer se trenutno mudijo nemški zemljepisni raziskovalci in posebne ekspedicije. Na ta otok vedno bolj prodifa nemški kapital, fsland je bil prisiljen,- da je po španski državljanski vojni pošilja! ves prebitek ribolova v Nemčijo namesto v Španijo. List poudarja ugodne pogoje za sklenitev nemško-islandskega trgovinskega sporazuma in opozarja na dejstvo, da je Nemčija začela oborože-vati tamošnje prebivalstvo. Island bi bil Nemčiji za blokado Velike Britanije zelo koristen. S podmorniškimi bazami ob za* padni Španiji, na Kanarskih otokih in na Islandu bi Nemčija lahko učinkovito obkrožila angleški otok. Maribor, 4. aprila. Po marcu so sc zvrstili štirje pomembni govori državnikov velikih evropskih sil. Za Mussolinijem je iz-pregovoril Daladier, Chamberlainu je v soboto odgovoril Hitler. Iz vseh govorov je izzvenelo dejstvo, da išče Evropa izhoda iz zapletenega položaja, v katerega je zašla po zadnjem sunku v ravnotežnostno razmerje njenih sil. Francosko časopisje, ki je ohranilo ves čas ostre italijanske tiskovne kampanje mirno, rezervirano in dostojanstveno stališče, je objavilo tudi Mussolinijev govor v omiljeni obliki. Kakor ni podrlo možnosti francosko-italijanskega sporazuma francosko časopisje, tako tudi Daladierjev govor ni podrl .,mostov“, ki še obstoje. Kakor ton francoskega časopisja, je tudi Daladierjev govor bil miren in fin, pa ludi odločen. Francoski ministrski predsednik je ponovno poudaril francosko stališče: želimo mir, želimo sporazum, toda ne bomo odstopili ne sež-nja zemlje, ne ene naših pravic. Ta izjava je v skladu s stališčem naroda, zato je Daladierjev govor naletel v Franciji na splošno navdušenje in odobravanje. Z govoroma Mussolinija in Daladier-ja se seveda francosko-italijanski problem še ni približal rešitvi; rekli bi, da se ni premaknil z mrtve točke?. Kampanja italijanskega časopisja ni ponehala in močna kampanja za italijanske zahteve v nemškem časopisju ter nekatere druge vesti kažejo, da uživa Italija popolno nemško podporo. Italijanska propaganda žanje uspehe v Siriji* z enakim elanom, z enakimi metodami in cilji je na delu med vsemi arabskimi rodovi v Prednji Aziji in Severni Afriki. Utrjevanj in drugih vojaških priprav dandanes ni treba omenjati. To vse je manjši del težkoč. Glavne ovire so v razliki italijanskega in francoskega stališča. Italija hoče povečati imperij, Francija smatra svoj imperij za celoto, od katere posameznih de-Jpv ne more odstopiti, ker bi s tem celota razpadala. Tunis jc del francoske Severne Afrike; on jamči za zvezo Francije s Severno Afriko, on preprečuje nadvlado ene sile v Sredozemskem morju. Džibuti je francoska postaja na poti v Indokino. Edjno sueško vprašanje italijanske soudeležbe v eksploataciji kanala je na videz rešljivo. Vkljub vsemu pa bi bil italijansko-Irancoski prohlem rešen brez težav, če ne bi bil tesno povezan z ostalimi, težjimi evropskimi problemi. Proble mi, ki so takšne narave, da niha Evropa danes med mirom in vojno; problemi, ki jih je mogoče združiti z enim imenom: evropsko ravnotežje. Tako imenujemo sistem, ki ga sestavljajo razmerja med vsemi evropskimi državami, njihova večja in manjša prijateljstva, pa večja in manjša nasprotja. In vsakokrat ko pride v Evropi do večjega ali manjšega spora, se ta prenese na ves sistem, nastopi nevarnost resnih spopadov. Sistem ravnotežja, v katerem je živela Evropa po svetovni vojni, je temeljil na versaileski mirovni pogodbi. Od Monakova sem, še bolj pa po zad njih dogodkih, lahko rečemo, da tega sistema ni več. Danes išče Evropa novo podlago ravnotežja. Ali ga bo našla na miren način? Iz zgodovine vemo, da v Evropi ne more obstajati za dalje časa ravnotežje, ki bi temeljilo na nadvladi ene velesile. Najti na miren način trajno novo ravnotežje, to jp zdaj cilj velike akcije angleške diplomacije. Napori angleškega zunanjega ministrstva so zdaj najvažnejša politična akcija v Evropi. Da da tem naporom večji efekt, je angleška vlada izdala ukrepe, ki bodo ojačali njeno kopno vojaško silo: Anglija je podvojila armadni zbor najmodernejc oboroženih mož, ki ga utegne takoj poslati na celino. Anglija ve, da je to še premalo in glavno vprašanje njene notranje politike je briga za uvedbo splošne vojaške obveznosti. Po posvetovanjih, ki jih vodi vlada z opozicionalnimi strankami, je videti, da bo vojaška obveznost v Angliji postala, dejstvo. Nad- Pričetek Beckovih pogajanj PRVI SESTANEK SE JE PRIČEL DANES OB 11. URI DOPOLDNE. SKRAJNO ENERICNO IN NEPOPUSTLJIVO STALIŠČE ANGLIJE. LONDON, 4. aprila/ Poljski zunanji (v zgodovini zadnjih let. Velika Britanija minister Beck je prispel včeraj ob 17.30 je sklenila napraviti enkrat za vselej ko-uri v London, kjer ga je sprejel angleški nec krivemu nauku, da se ne zanima več zunanji minister lord Halifax. S tem so za razvoj političnih razmer v srednji in se pričela važna posvetovanja, ki so na- J južnovzhodni Evropi. Velika Britanija ne menjena v prvi vrsti nadaljnji izgraditvi bo nikoli in pod nobenim pogojem dovo-angleško-francosko-poljske obrambne lila, da bi postal ta del Evrope nemška zveze. Prva zadevna konferenca se je interesna sfera, v kateri bi Nemčija po- pričela danes ob 11. uri dopoldne. V po- čenjala, kar bi hotela. Vsak poseg čez učenih političnih krogih zatrjujejo, da so katero koli sedanjih mej bo imel za pota pogajanja, katerim bodo sledili sestan-' sledico dvig vsega sveta proti napadalki vodij generalnih štabov, največjega cu. — pomena in bi mogli predstavljati prevesi Demanti albanske agencije TIRANA, 4. aprila. Albanska agencija poroča: Zadnje dni se širijo tendenciozne vesti o Albaniji in o njenih odnošajih z Italijo, in sicer v nekem delu tujega tbka in po nekih neodgovornih domačih elementih. Albanska agencija označuje te vesti brez temelja. BRINDISI, 4. aprila. Od včeraj je pripravljenih v okolici Brindisija 20.000 vojakov za eventualni prevoz čez ožino. BERLIN, 4. aprila. K včerajšnjemu govoru Chamberlaina v angleški spodnji zbornici piše »Deutscher Dienst«, da vodi predsednik angleške vlade afektivno politiko, ki je daleč od tega, da bi pomirila Evropo. Anglija se z vsemi silami trudi, da bi v duhu Versaillesa obkrožila Nemčijo, ne da bi pri tem mislila na posledice, ki morajo priti. Sobotni govor Hitlerja v Londonu očividno niso razumeli. Vodja je poudaril, da Nemčija nima namena čakati, da bo obkroževalna mreža krog in krog izvedena. Oba govora Chamberlaina in Halifaxa pričata, da sta postala zagovornika njima prej neznane politike. Nemčija skrbno zasleduje nervozne diplomatske akcije zahodnih velesil na raznih krajih sveta. Temu naspro- Angleška svarila Nemčiji TON ANGLEŠKEGA TISKA POSTAJA VEDNO BOLJ JASEN IN ODLOČEN. — REAKCIJA NA HITLERJEV GOVOR IN GLASOVE NEMŠKIH LISTOV. — LONDON, 4. aprila. Ves angleški tisk nju o zadnjem Hitlerjevem govoru ob pripiše vedno bolj ostro in zavračaj zlas-ti liki splovitve boje ladje »Tlrpitz« v Will- energično zadnja Hitlerjeva izvajanja ter helmshavenu, da ne'sme nikogar motiti, reakcijo Chamberlainovih izjav v nem- ako nikjer ni niti z besedico omenil Polj-škem tisku. »Times« svare Nemčijo po-|ske, kajti spomniti se je treba, da tudi v polnoma odkrito pred vsakim napadom norinberškem govoru nikjer ni omenil na kogar, koli, ker bi pomenil vsak tak češko-Slovaške. To narekuje le še večjo napad konec sedanjega režima. »Daily potrebo po čuječnosti in pripravljenosti Telegraph« pa pravi v nekem razmišlja-1 na naglo reakcijo. »Poljska bo druga CSR“ ODMEV VČERAJŠNJE DEBATE V ANGLEŠKI POSLANSKI ZBORNICI O NEMŠKEM TISKU. ti se Hitler trudi, da utrdi mir na nemškem življenjskem prostoru. Anglija ogra-ža ta mir s trajnimi intrigami in poseganjem v nemški življenjski prostor. Ostali tisk je mnenja, da sloni varnost Nemčije na njeni moči. Obroč okrog Nemčije bo zadel na sklenjenost nemškega vodstva, ki ne dopušča nikakršnih iluzij. BERLIN, 4. aprila. Nemški tisk ponavlja v zvezi z včerajšnjo debato v angleški spodnji zbornici napovedi o nemškem protinapadu proti obkroževanju. »V61M-scher Beobachter« piše, da bo, ako bo razvoj šel po poti, ki jo bo narekovala Anglija, postala Poljska druga ČSR, Beck pa bo postal drugi Betieš. DNB pa ponavlja napade na Poljsko zaradi zatrjevanega zapostavljanja Nemcev na Poljskem. Garancija velja za vsako ped LONDON, 4. aprila. V političnih krogih dajejo največjo važnost onemu stavku, ki ga je včeraj izrekel v parlamentu Chamberlain, da je Anglija odločena ohraniti neodvisnost ne le Poljske, marveč tudi vseh malih držav, ki bi bile ogrožene. Na razne interpelacije je odgovoril državni podtajnik Butler, da je mnenje, ki ga je izrazil sobotni uvodnik »Timesa«, češ da Anglija ne jamči vsake pedi poljske zemlje, popolnoma zasebno mnenje tega lista, ki se pa nikakor ne strinja s stališčem vlade Nj. Vel. kralja, ker je treba vzeti Chamberlainovo garancijo v celoti, in sicer v najširšem smislu. Ozadje poljske odločitve POLJSKA INTERVENCIJA PRI MUSSOLINIJU, KI PA JE ZAHTEVAL POPOLNO PODREDITEV POLJSKE OSI RIM - BERLIN. PARIZ, 4. aprila. -L’ Oeiivre-: piše, da je ob krizi, ki ie dosegla višek pretekli petek, poljski veleposlanik v Rimu interveniral po nalogu varšavske vlade pri Mussoliniju, naj v smislu obojestranskih prijateljskih odnošaiev med Rimom in Varšavo posreduje v Berlinu. Mussolini je baje to tudi obljubil, toda samo ako Poljska takoj pristopi k osi Rim - Berlin. Toda Poljska je uvidela, da bi igrala v tej kombinaciji zelo podrejeno vlogo in da kljub temu ne bi imela nobeniji trajnih garancij za svojo varnost in nedotakljivost. Zaradi tega se je Poljska dokončno odločila za naslonitev na Anglijo in Francijo. letalca posvetovanja v Londonu LONDON, 4. aprila. Včeraj ob 15.45 je odletel francoski letalski minister Guy de la Chambre v spremstvu dveh letal v London. Na pariškem letališču sta se od njega poslovila general Villemin in angleški vojni ataše. V drugem letalu sta odletela v Anglijo dva francoska letalska tovarnarja. S croydonskega letališča je meteorološka postaja javila o gosti megli nad Temzo, zato se je francoski minister spustil pri Fair Daku na tla in se odpeljal z avtomobilom v London. Danes se bodo pričeli razgovori o sodelovanju obeh držav v letalski obrambi. POSVETOVANJA V RIMU. RIM, 4. aprila. Davi se je sestal ‘pod predsedstvom Mussolinija ministrski svet, ki pa verjetno ne bo v svojem komunikeju objavil kompletnega poteka posvetovanj. LEBRUN SPREJEL KANDIDATURO. PARIZ, 4. aprila. Prezldent Lebrun je včeraj pristal na svojo kandidaturo za ponovno izvolitev za prezidenta. HUDSON SE VRAČA V LONDON. STOCKHOLM, 4. aprila. Angleški minister Hudson odpotuje danes v London, s čimer je zaključil svoje potovanje po severnih državah. V kratkem pričakujejo v Londonu tudi švedsko industrijsko delegacijo. HITLERJEVO POTOVANJE. HAMBURG, 4. aprila. Drugi dan bivanja na KDF ladji »Robert Ley« pri Hel-golandu si je Hitler ogledal potapljaški manever podmornice »U 29«. Večer je prebil kancelar v družbi mornarjev, po polnoči je ladja odplula v Hamburg. NEMŠKI ZAKONI V KLAJPEDI. BERLIN, 4. aprila. V priključenem Me-.melu bodo stopili nemški državnopravni 1 zakoni 1. maja v veljavo. vladi na morju in v zraku bi Anglija tako dodala še veliko celinsko armado, ki bi sčasoma povsem spremenila razmerje oboroženih sil. Ta oborožitev bi tudi omogočila, da bi se evropsko ravnotežje vzpostavilo na novi bazi angleških zvez, ki bi lahko uspešno Jamčile za mirx za časten mira kot pra- vijo danes Angleži. Zato je evropski problem po govo rili Mussolinija in Daladierja, Chamberlaina in Hitlerja v glavnem posvečen posetu poljskega zunanjega ministra Becka v Londonu. I. F. (Pariz) Po'iska se ie vedno bran* Rusi Se MOSKVA, 4. aprila. Sovjetska vlada uradno zanika, da bi bila obljubila Poljski materialno ali vojaško pomoč. To izjavo smatrajo, da je bila podana v sporazumu z angleško vlado, ki v petek v garancijski izjavi ni omenila Rusije, in sicer iz razlogov obzirnosti do Poljske, kar je včeraj ostro kritiziral Lloyd George. Ta je dejal, da v tako resnih trenutkih ni mesta za obzirnosti več ali manj sentimentalnega značaja, kajti pomoč Anglije' in Francije Poljski je šele tedaj uspešna, če sodeluje Rusija kot soseda. TILEA ODPOTOVAL V BUKAREŠTO. BUKAREŠTA, 4. aprila. Romunski poslanik v Londonu Tilea je davi odpotoval v Bukarešto. OKUPACIJA ODSTOPLIENIH SLOVAŠKIH KRAJEV. BUDIMPEŠTA, 4. aprila. Madžarsk i bo zasedla kraje, ki jih je odstopila Slovaška na vzhodnem ozemlju, že pred Veliko nočjo. ITALIJA NE MORE VEČNO ČAKATI. RIM, 4. aprila. s-Voce d’ Italia« svari Francijo, da Italija ne more neomejeno čakati. Francija naj si glede tega nikar ne dela nobenih iluzij. POTRDITEV IZVOLITVE IZMETA INENIJA. ANKARA, 4. aprila. Včerajšnja velika narodna skupščina je ponovno izvolila Izmeta Inenija za predsednika turške republike. JUŽNA AFRIKA ZA ANGLIJO. CAPETOWN, 4. aprila. Južnoafriški vojni minister Pirow je izjavil, da bo v primeru vojne Južna Afrika sodelovala z Anglijo. NOVA PRIZNANJA FRANCA. NEW YORK, 4 marca. Dominikanska republika Haiti in Kolumbija sta priznali Francovo Španijo. OSLO, 1. aprila. Norveška, švedska, Danska in Finska so včeraj priznale vlado generala Franca. SE 400.000 ŠPANCEV V FRANCIJI PARIZ, 4. aprila. Senat je včeraj dovolil "kredit 150 milijonov frankov za preskrbo španskih beguncev. V Španijo sc je vrnilo iz taborišč že več desettisočev beguncev, vendar jih jc v Franciji še zmerom blizu 400.000. SKLICANJE FRANCOSKEGA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA PARIZ, 4. aprila. Zbornica in senat bosta sklicana 11. maja na prihodnje zasedanie. PORTUGALSKO PREDAVANJE V BERLINU. BERLIN, 4. marca. Bivši portugalski prosvetni minister dr. Ramos je predaval včeraj v Berlinu o Azorih in vlogi svetovnega morja. Predavanju v nemškem jeziku sta prisostvovala tudi portugalski poslanik v Berlinu in nemški poslanik v Lisboni. i —------ ------------- Borza. Currh, 4. aprila. Devize: Beograd 10, Pariz 11.79*/*, London 20.85K, Milan 23.42, New York 445, Berlin 178.50 Budimpešta 87.25, Soiija 5.40. Bukarešta 3.37. Vremenska napoved. Še nadalje sedanje mik) vreme. Za enkrat še nobenih bistvenih padavin- Poraiači zapiski Prijateljska pogajanja v Zagrebu Vsi jutmji listi posvečajo veliko pozornost važnim političnim razgovorom v Zagrebu. Po večerji v nedeljo zvečer v Gradskem podrumu se je ministrski predsednik Cvetkovič izprehajal po Zagrebu. V ponedeljek je ob 8.30 dospel v bansko palačo, kmalu za njim dr. Maček. Razgovori med njima so trajali do 11.50 ure. Pred poslopjem se je zbralo mnogo domačih in tujih novinarjev ter fotoreporterjev- Ob 11.50 so bili časnikarji povabljeni v palačo, kjer sta jih Cvetkovič in dr. Maček sfkupno sprejela. Oba sta bila zelo dobro razpoložena ik nasmejana. Radovednim novinarjem je Cvetkovič v imenu obeh strank izjavil: »Razgovori med menoj in predsednikom HSS dr. Vladimirjem Mačkom so potekali v prijateljskem ozračju in se bodo nadaljevali jutri« Popoldne je ministrski predsednik počival, v Zagrebu bo ostal še današnji dan in posetil metropolita dr. Ste-pinca ter armijskega poveljnika, generala Jurišiča. Po razpoloženju sodeč, pričakujejo vsi krogi, da bo končno le prišlo do sporazuma. Dr. Žiga Scholl o pogajanjih Zagrebški sestanek je značilen že zato, ker je to prvo srečanje aktivnega ministrskega predsednika z dr. Vladimirjem Mačkoni v svrho rešitve hrvatskega vprašanja, piše dr. Scholl v »Zagre-bačkem listu«. Dvajset let je bitlo treba za to, dvajset let so se trošile pozitivne sile hrvatskega in srbskega naroda v medsebojni borbi. Tako kakor zdaj bi se moralo začeti že takoj po konstituanti. Stjepan Radič je želel, da se država uredi brez nadvlade Srbov, Hrvatov ali Slovencev. Če bi ga poslušali, bi imeli danes zelo bogato, srečno in svobodno državo. Ves hrvatski narod želi, da bi sedanji razgovori dovedli do uspeha. Kdo širi laži o Jugoslaviji Poslanec dr. Dragoslav Pantič (JRZ) je vložil daljšo pritožbo na ministrsikega predsednika, kjer opozarja na docela izmišljene^ in zlobne vesti, ki se -širijo o naši državi in njenem razmerju do sosedov v tujini. Pri tem da prednjači pariška agencija Fournier, ki ima v Beogradu stalnega dopisnika, poslanca Dragomira Stojadinoviča, direktorja »Vremena«, in brata prejšnjega ministrskega predsednika. „Novine" in čeika tragedija Glasilo vp. župnika Klekla .,Novine“ prinaša na uvodnem mestu svoj komentar k dogodkom na Češkem in Slovaškem. Članek ima naslov „Ceška kaže na Boga“. Med drugim beremo tudi sledeče misli: „... Božji bič je počil, zato je razpadla cvetoča slovanska država..Ko so Cehi zahtevali svobodo v bivši Avstriji, so imeli prav. Niso pa imeli prav — in to jih je zakopalo — ko so zidali borbo za svojo svoboščino in dobljeno svoboščino na brezverstvo. Glavni steber osvobodilne borbe je bil pri Cehih češki Sokol. V program si je zapisal ljubezen do narodne svobode brez ljubezni do Boga. Po njegovem vzgledu se je še preko mej Češke širil z njegovo pomočjo duh brczverstva in sovraštva proti veri, proti Bogu — proti Cerkvi. Koliko škode je povzročil v tem pogledu po svetu, se sploh ne da izračunali. Pod njegovim vplivom so voditelji češkega naroda podrli v Pragi starodavno Marijino podobo in na njeno mesto postavili krivoverca Husa tedaj, ko so na drugi strani z vso močjo, s podporo države, trgali katoliški Materi cerkvi s prsi njene vernike in je vodili v pravoslavje. Vodili so tu nesrečen narod brezverci in prostozidarji, ki so povsod, kjer so le mogli, škodovali Kristusovi veri..." Banovina in samouprava 2 banovinami, njihovo ureditvijo in upravljanjem ni nihče zadovoljen. Oblastna ureditev države je bila narodu bližja in koristnejša. Narod je imel v oblast-vili po svojih svobodno izbranih zastopnikih kontrolo v upravi, piše dr. Hinko Križman v »Narodnem kolu«. V banovinah vidi narod samo bremena, o njihovem poslovanju ne odloča. Mojrce Za 7000 din si je kupna moia Dragiša Milič je pravkar odsedel eno svojih kazni v beograjskih zaporih ter prišel na ulico brez počene pare v žepu. Znenada je kar na lepem pristopil k njemu neki inženir in ga vprašal, če hoče zaslužiti 20.000 din. Milič ni mogel verjeti. Inžiner mu je razložil, da bo dobil denar, če vzame za ženo neko igralko, ki bi rada dobila naše državljanstvo. Milič se je ogrel za stvar in šel z igralko pred oltar. Dobil je 7000 din pred poroko, po poroki pa ni bilo več ne igralke in ne nadaljnjih 13.000 din. Milič je ostal sam ter prijavil vso zadevo policiji, ki pa ne vidi nič protizakonitega na slučaju. n Minister odpeljal avto. Policija v Beogradu je ugotovila, da je bivši minister in podpredsednik mestnega odbora JRZ v Beogradu G jura Jankovič dal nasilno odpreti garažo ter se odpeljal iz nje z avtomobilom znamke »Chevrolet«. Policija zdaj raziskuje, ali je avto ministrova last ali pa je bil last krajevnega odbora JRZ, kar trdijo strartkini funkcionarji. Zima je dr, samo zimi nuna urjavov, edolžni ■ r. tabtete "°s’ Vsaka Wrila' -oveg® zer Vi kem* Aspirin lahko sme \ velik učinek,*' ali maf^izdatek Ofllaa je registriran pod S. it 1891/36 od SO. lanuara 1936. Obnavljanje Svabsko-nemške kulturne zvexe v Sloveniji Kakor poročajo »Deutsche Nachrich-ten« so pričeli naši Nemci akcijo za obnovitev svoječasno zaradi političnega delovanja razpuščenih organizacij švabsko-nemške kulturne zveze v Sloveniji in ustanovitev še novih. Oblastvom so bili prijavljeni ustanovni občni zbori za sledeče kraje: Celje mesto, Dravograd, Gu-štanj, Marenberg, Muto, Vuzenico, Slovenske Konjice, Hrastnik, Ljubljano mesto. Apače, Konjišče, Žiberce, Maribor mesto, Pobrežje, Sladki vrh, Studence, Sv. Lovrenc na Pohorju, Serdico (Prekmurje), Slovenjgradec, šoštanj, Rogatec, Kočevje, Blatnik, Dolgo vas, Dolnjo Toplo reber, Knežjo Lipo, Maverl, Nemško Loko, Onek, Planino, šalsko vas in Staro cerkev. Zadnjih 11 krajev je na Kočevskem. Skupno bi bilo to 32 krajevnih organizacij omenjene nemške manjšinske zveze. Mariborska skupina je prijavila občni zbor za včeraj zvečer, a v »Mariborer Zeltung« smo čitali, da je ta občni zbor odpovedan in se bo vršil kdaj pozneje. Kakor smo informirani, preklic svoječasne razpustitve še ni bil izdan in so bili omenjeni občni zbori prijavljeni svojevoljno, brez vsake zakonite podlage. Presenetiti nas po mora izredno veliko število organizacij, in to v krajih, kjer je Nemcev komaj za skromno gostilniško omizje, kaj šele za kako organizacijo. Kje je neki kakšna nemška manjšina v Rogatcu, na Pobrežju, Studencih, Gušta-nju, Dravogradu itd. Prave Nemce seštejemo v teh krajih lahko na prste ene roke in šele z novorojenčki in starci skupaj bi jih bilo za obe roki. Očito je torej, da gre za organiziranje bivših slovenskih renegatov in lovljenje kalinov, kar nikakor ni v skladu s pravili švabsko-nemške kulturne zveze, namenjene jugoslovanskim Nemcem. * Nemške poroke. Pod naslovom »Hoch-zeiten in der Gemeinschaft« objavljajo »Deutsche Nachrichten« iz Celja, da so se te dni poročili tam sledeči Pranemci: Mina Rischner (Rižnar), dr. Richard Saba-thy, Herta Skoberne in Bernd Brau-chitsch (Bravhič), priče so pa bili Hans Rischner (Rižnar), dr. Bruno Petrischek (Petrišek), ing. Vili Rakusch (Rakuž) in g. Brauchitsch (Bravhič). Krošnjarstvo z manufakturo ob severni meji V zadnjem času se pojavlja ob severni meji vedno več krošnjarjev z manufak-tumim blagom, ki hodijo od hiše do hiše in ponujajo ljudem z vsiljevanjem svoje blago ter vrše svoj dobičkanosen posel na škodo posameznikov, ki blago kupujejo, kajti izkazalo se je, da je bil že marsikdo hudo prevaran z blagom slabe kakovosti. Tovrstno krošnjarjenje bi trebalo na vsak način zatreti, ker v prvi vrsti škoduje kupcu, ki je pri takšni kupčiji prevaran, in še občutneje domačim trgovcem, ker to krošnjarjenje škoduje njih eksistenci, ker svojega, po kakovosti boljšega blaga, ne morejo prodati, dasi izpolnjujejo svoje davčne obveznosti do države in do javnosti. NOVA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SLOV. GORICAH V nedeljo smo na pobudo šol. upr. g. Mirka Cujnika ustanovili v Sv. ‘Jakobu v Slov. goricah hranilnico in posojilnico. Nekateri so sprva gledali na to idejo ne-zaupno. Ko pa so stvar vsestransko pretehtali, so uvideli korist take domače ustanove in so bili kar navdušeni za njeno ustanovitev. V upravni in nadzorni odbor so bili izvoljeni sami ugledni Ja-kobčani, večinoma posestniki in to gg. Mirko Cujnik, šol. upr. kot načelnik, dalje Senčič Benedikt, Senčič Friderik, Di-mat Janez, Ornik Prane, Ornik Anton, Hanžekovič Ivan, Vauhnik Božo, Ketiš Franc, Ketiš Josip itd. Nadejamo se, da bodo stopili v naš krog sčasoma tudi tisti, ki so stali ob ustanovitvi posojilnice nezaupno ob strani. NAVODILO RAVNIM BOLNIKOM Kraljevska banska uprava je izdala predpis, da mora vsak bolnik, ki prihaja iz dežele v bolnico in nima sredstev za povratek iz bolnišnice domov, s seboj prinesti potrdilo občine bivališča, da je. ubog in brez sredstev in da mu lahko mestna občina nudi na račun njegove domovinske občine potrebno podporo. Prosilci bodo na socialno-političnem oddelku mestnega poglavarstva v Mariboru dobili potreben denar le na podlagi tega potrdila. Občinski tajniki naj se predpisa kraljevske banske uprave strogo drže, da bolnik ob povratku domov ne bo ostal brez vseh sredstev. o Dvorni svetnik Alojz KHment je umrl v Ljubljani. Pred vojno je prišel v Ljubljano kot finančni ravnatelj, kot kronski upokojenec pa je vodil več let magistrat-ni davčni odsek. o Bivši češkoslovaški konzul odhaja iz Ljubljane. Te dni je zapustil Ljubljano dolgoletni češkoslovaški konzul v Ljubljani g. inž. Stanislav Minovskv. Preselil se je na domačijo svoje soproge v Sremsko Mitrovico. Splošno priljubljen* konzul je bil neumoren delavec za jugoslo-vansko-češkoslovaško zbližanje. Vodstvo konzulata v Ljubljani je prevzel 1. septembra 1935. Zadnje čase je mnogo delal pri ustanovitvi Masarykove češke knjižnice v Mestni knjižnici. o Izpiti za elektroinštalaterje. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani sprejema prijave k izpitu za elektroinštalaterje do 15. aprila. . Kandidati naj vložijo svoje prijave po Združenju elektrotehničnih obrti. o V Ormožu je umrla g. Ana Roeloova. Pokojna 84 letnica je bila utrokojena učiteljica ter soproga upokojenega šolskega upravitelja. V prejšnjih letih je bila tudi predsednica CMD podružnice v Ormožu. o Konj je ugriznil v levo roko hlapca Franca Kušerja iz SlivniSfega Pohorja: poškodba je bila tako huda, da se je moral zateči po pomoč v bolnišnioo. o Padel je in si zlomil nogo 64 letni viničar Franc Harc iz Sp. Jakobskega dola. Zdravi se v boUnišnaci. o Pretep v Dobrovcu pri Sv. Miklavžu. V bolnišnici so pripeljali na očesni oddelek 29 letnega Otona Jurančiča iz Dobrovca pri Sv. Miklavžu. Med pretepom miu je neki znani storilec poškofovai oko. Col/o c Za morilci v Šešdah. Sled, M je še v soboto tako zanesljivo kazala za neko udomačeno cigansko družino, se je izkazala za napačno. Orožništvo vodi preiskavo v vse smeri in upa, da kmalu najde krivce. c Umrl je v Kovinarski ul. 8 68 letni policijsiki nadzornik v pok. Franc Stupar. c Restavracijo so izpraznili. Neznani vlomilci so vdrti v restavracijo Rak v Velenju in odnesli žganja, vina in togih dobrot za približno 2.000 din. c. Cvetna nedelja bo ostala Celjanom zelo živem spominu. Po ulicah je bilo izredno živahno, butare in narodni trakovi so v vetru plapolali, škropilni voz pa je skušal zatreti prali, ki se je včeraj dvigal po vseh ulicah. c. Nočno lekarniško shižbo ima do 7. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj«. Piuj V Ušla mu je telica. Brezposelnemu mesarju Skrbinšeku Jožefu iz Brega je ušla muhasta telica. Jože je tako hudo tekal za njo, da si je izvil nogo. p Krajevni odbor JS v Ptuju je lansko leto omogočil 66 dijakom izlet na morje. p Haloški šolarji v Ptuju. Šola pri Sv. Duhu v Halozah, kjer pišejo revni otroci v šoli na škmiclje, je obiskala Ptuj. — Otrokom so razkazali znamenitosti Ptuja. Otroci pa si bodo najbolj ohranili v spominu kosilo, ki jim ga je pripravila meščanska šola. Miha ima čisto svojo metodo za preizkušanje čevljev!« Maribor Baševa »srednješolska univerza" v gradu Važna kulturna pridobitev v preurejenem mariborskem muzeju Arhivar g. proi. Franjo B a š je uredi! v preurejenem gradu v Galeriji mariborskih zgodovinskih osebnosti dvorano, kjer se bodo vršili seminarji srednješolske mladine. Prvi tak seminar se je že vršil pred nedavnim ob priliki izleta ptujskih sedmošolcev v Maribor. Na njem je predavala sedmošolka Reharjeva »O razvoju in zgodovini Ptuja, Celja in Maribora«. Javnost in predvsem srednješolsko mladino ter profesorje bo zanimalo, kako si je g. arhivar Baš zamislil seminarska predavanja v preurejenem muzeju. Na srednjih šolah so predpisani seminarji za zgodovinska obravnavanja tujih in predvsem domačih zgodovinskih vprašanj. In prav naloga muzeja bi naj bila, da te seminarske vaje na srednjih šolah ponazori. Seminar je v glavnem razdeljen na tri dele. Najprej vodja seminarja razkaže v muzeju predmete, na katere se nanaša predavanje, zatem predava dijak, nakar sledi med dijaštvom nekaka korepeticija vsega, kar je dijaštvo videlo in slišalo, m kar je predavatelj očrtal. Podobno nalogo bo vršil arhiv, ko bo urejen. Na priliko, da hoče dijak predavati o Taborih. V arhivu bo dobil na razpolago slike vodilnih mož, ki so vodili in sklicevali Tabore, programe in oklice Taborov, korespondenco, ki se je tikala taborov itd. Po študiju, ki mu bo na tak način zelo olajšan, bo napravil nato predavanje. Vse te naloge muzeja in arhiva spadajo tesno v okvir dela, ki ga že vrši med srednješolsko mladino študijska knjižni-Upati je samo, da bo rodila zamisel g. arhivarja lepe uspehe. Dejstvo je, da si bo dijak vsekakor drugače zapomnil in se mogel vživeti v našo preteklo dobo, če mu bo ta doba kolikor se bo le dalo nazorno prikazana. Galerija mariborskih zgodovinskih osebnosti je preurejena nalašč za te seminarje ter bo mogla sprejeti 48 do 80 dijakov. Nadalje še namerava mariborski arhivar organizirati v gradu prostor, ki bo zbirališče naših zgodovinarjev; v prostoru bodo na razpolago strokovne revije ter najnovejši odkriti muzejski material, končno se bodo vršila v prostoru zgodovinska predavanja, konference in družabni sestanki. Tako bo po arhivarjevi zaslugi postal fevdalni mariborski grad priča vse naše zgodovine, postal bo-živa sila, ki bo pričala mladini o naši preteklosti. GOSTILNIŠKI PRETEP NA KAPLI V nedeljo zvečer je prišlo na Kapi' do krvavega gostilniškega pretepa med fanti. V neko tamkajšnjo gostilno je prišel na večer 30 letni posestniški sin Jakob Pajtler iz Kaple ter naročil žganje. Zne-nada pa je eden izmed fantov udaril s kolom po luči, da je nastala v gostilni tema. Takoj nato so fantje navalili s koli na Pajtlerja, ki je komaj ušel. Dobil je težke poškodbe po glavi ,da je moral v bolnišnico. ti Delo studenške „Ljudske univerze Pretekli teden je bil občni zbor stu-! posebna zahvala pa gre občinskemu od- denške Ljudske univerze, ki ga je vodil predsednik Alojzu Kal oh. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je imela univerza lani 100 članov, da je priredila 20 predavanj, na katerih so predavali gg. profesor Rudolf, Šedivy, dr. Gabrovšek, dr. Kraigher, prof. Baš, Kont-ler, dr. Brezovnik., dr. Travner, prof. Stupan, Rudež, prof. Detela, nadz. Močnik, novinar Acinovič, Miško Kranjec, dr. Marin in dr. Vatovec. Obiskalo je univerzo na predavanjih 2853 ljudi. Pred predavanji je bil vedno nekak tedenski pregled zadnjih dogodkov, produciranih s slikami na platno, ki ga je vodil g. Vrane, po predavanjih pa zabavni čas, za katerega je skrbel upravitelj g. K o n t-!er. Ljudska univerza je imela 3473 din dohodkov in 3081.50 din izdatkov. Prav boru, ki je izdatno podprl ljudsko univerzo, ter s tem omogočil studenškemu delavskemu prebivalstvu, da ga je lahko posečalo. Omembe vredno je pri tej priliki, da Ljudska univerza v Studencih ne pobira vstopnine. V 11. letih je studenška Ljudska univerza izvršila pravo pionirsko delo med domačim prebivalstvom. Kot taka je lahko vzor in kažipot onim krajem, ki še danes nimajo Ljudske univerze. Pri samostojnih predlogih je bila sprejeta zamisel, da se ustanovi še nekaka Ljudska univerza za mladino, da se tako preskrbi bodoči naraščaj. Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor s predsednikom g. K a 1 o h o m, podpredsednikom g. Vrancem, tajnikom g. Oblakom in blagajnikom g. Pušnikom. ill Vprašanje »Grajske kleti PO RAZPISU ZAKUPA SE MNOGO GOVORI O VPRAŠANJU »GRAJSKE KLETI« IN MARSIKAJ SVETUJE. »Problem »Grajske kleti« je med mariborskimi gostinskimi krogi predmet živahnega zanimanja in raznih komentar- jev. Priznati je treba, da so mnogi teh komentarjev upravičeni. Restavracija »Grajska klet« je v razmeroma kratkem času menjala celo vrsto zakupnikov. Zanimivo pa je, da so najemniki takrat, ko je bila restavraciji priključena še preprosta »Ljudska klet«, še precej dobro uspevali. Ko pa so ljudsko pivnico ukinili, je bil najemnik »Grajske kleti« navezan samo na »boljše ljudi«. Za te pa je treba elitnih lokalov, godbe in zabave. Vse to pa stane in so režije mnogo višje, kakor pa promet v takih lokalih. Vse to naj interesenti in mestna občina kot lastnica dobro premislijo. Upoštevajo naj morda tudi predlog gostinskega strokovnjaka, ki pravi, da naj bo v renovirani restavraciji elitni lokal, zadaj pa naj bo preprosta pivnica za delavstvo, ki ga ne kaže zapostavljati. To bi pripravilo občini dobrega zakupnika, slednjemu pa gotovo eksistenco. m Promovirana sta bila danes dopoldne na ljubljanski univerzi za doktorja prava gg. Viljem Androjna in Boris Zakrajšek, oba iz Maribora. m Trgovine na veliko soboto. Na veliko soboto ostanejo mariborske trgovine odprte do 17., samo delikatesne do 19. ra Po tržnem redu bo samo 1 tržni dan, in sicer na veliki četrtek. m Umrli so v bolnišnici: Franc Vošnik, 45-letni preddelavec drž. železnic; Karl Kordeš, 40 letni železniški uradnik; Ivan Hiti, 30 letni delavec in Martin Rodošek, 75 letni strojnik unionske pivovarne. — N. p. v m.! m Kdo je samomorilka? Včeraj smo poročali, da so našli v železniškem trikotniku pred dravskim mostom razmesarjeno žensko truplo brez glave. Policija je ugotovila, da je obupanka 271etna služkinja Marija Pliberškova od Sv. Lovrenca na Pohorju. Nazadnje je stanovala Mariboru v Maistrovi 14. Zadnje čase se je preživljala z postrežbami, v obup pa jo je najbrže pognala nesrečna ljubezen. m Nogo si je poškodoval pri padcu v hlevu majer mariborske vinarske šole g. Tomaž Štandeker. Zdravi se v bolnišnici. m Kolesar v pešca. V Vetrinjski ulid je zadel pred Vidmarjevo lekarno mesarski pomočnik Franc Petrovič iz Rač v neko Marijo Colja, ki je hotela steči preko ulice. Ženska je dobila poškodbe po telesu. * Nudimo vam veliko izbiro otroških slikaric vseh vrst, za vaše male. Ne pozabite si ogledati jih v Knjigarni in papirnici Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova c. 13. Telefon: 25-45. ‘ Putnik Maribor prosi občinstvo, ki namerava odpotovati za Velikonočne praznike, da si pravočasno nabavi vozne karte, vizume, kreditna pisma in tuja plačilna sredstva. Poslovalnica Putnika v gradu bo odprta v soboto, dne 8. aprila, od ‘/«8. do 16. ure nepretrgoma, dočim bo v nedeljo in ponedeljek ves dan zaprta. Pač pa bo ekspozitura in menjalnica Putnika na glavnem kolodvoru tudi med prazniki poslovala pri prihodu in odhod'* vseh mednarodnih vlakov. * Okazljski briljanti pri M. Ilgerjev sin, draguljar, Gosposka 15. Prodaja tudi na obroke brez povišanja cene. * Velikonočne fotografije v najnovejših naravnih posnetkih kupite najbolje v Knjigarni in papirnici Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova c. 13. Telefoh 25-45. Klub absolventov trgovske akademije v Mariboru naznanja, da bo imel svoj redni občni zbor v torek, 18. aprila, ob 20. uri zvečer v posebni sobi v hotelfl »Novi svet«, Povodnik, Jurčičeva 7. Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Sv. Antonu, Frankopanova ul. 18, tek 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79. Politika, neumnost in gospodarstvo »Politik, Dummheit und Wirtschalt«, tako so naslovile »Deutsche Nachrich-ton« članek, v katerem so se spravile nad mariborskega občinskega referenta za nakupovanje avtobusov, ker ie pri občinski seji odsvetoval nakup vozov v Nemčiji, ker kvaliteta novih izdelkov ne ustreza več ceni in potrebam. List skuša dokazati, da to ni res In jadikuje potem, da so take izjave krive, da je trgovinska izmenjava med Nemčijo m Jugoslavijo zastala in da tudi mi ne moremo več tako izvažati v Nemčijo svojega blaga, kakor bi bilo treba. Kolikor trditev, toliko laži! O kvaliteti izdelkov, se ne izplača prepirati, ker so spregovorili o tem veljavno besedo pri nas in po vsem ostalem svetu najbolj kompetentni strokovnjaki in je resničnost njihovih trditev dokazala tudi preizkušnja in praksa. Lahko bi navedb n. pr. zanimive primere, ko ponujajo razna zastopstva izdelke zadnjega časa v. zameno za že obrabljene stare, in to brez doplačila, ker so stari po več letih še vedno več vredni, kakor novi sedanjosti. Interesentom lahko postrežemo tudi z imeni. Prav tako je smešna trditev, da je treba v takih primerih iskati vzrok za zastoj uvoza in izvoza. Ta zastoj je nastal zaradi neizravnane bilance v kli-ringu. To je edina resnica; vse drugo je zavajanje javnosti s prozornimi nameni, ki ga odločno odklanjamo. Darulte za azilni sklad PTL! Zločinski namen preprečen! VESTNEMU ŽELEZNIŠKEMU ČUVAJU JE USPELO, DA JE ZADNJI HIP PRE' PREČIL GROZEČO KATASTROFO V Cerknici na progi Pesnica - Št. Dl ie pomožni železniški čuvaj Viktor Bra^ nišelj opazil, ko je hotel spustiti zapornice, da tega ne more storiti. Ko je hotel najti vzrok, da so zapornice odpovedale, je našel potrgane žice, čez tračnice pa je ležala 1 In pol metra dolga tračnica, ki bi povzročila iztirjenje vlaka, če bi je ne bil čuvaj pravočasno opazil. Očitno jo storil to nekdo z namenom, da povzroči železniško nesrečo. Poročilo objavlja-mo brez komentarja! POŽAR NA POBREŽJU. V Sokolski ulici na Pobrežju je izbruhnil požar pri posestniku Francu Šlam-bergerju. Vžgalo se je stopnišče. Domači so ogenj še pravočasno opazili in pogasili, tako da škoda ni prevelika. Znaša samo okrog 1500 din. REKORDNA Kino * Grajski kino. Do vključno srede Večna goljufija. Ljubavna pesem ženskega srca. Pride Hotel Sacher. * Kino Esplanade. Od danes naprej H. del »Olimpiade«. * Kino Union. Od danes do vključno srede »Sužnji svobode«, veliki pustolov-ni šlager v nemškem jeziku. bo velikonočna številka ti Večernika" Izšla bo v povečanem obsegu in nakladi. List s pestro vsebino bo 3 dni v rokah iitateliev. Oglase poilllte Se danes ali iutri upravi Veternika. Kopališka 6 Radio Sreda, 5. aprila. Ljubljana: 12 Kozaki pojo na ploščah; 13.20 Solistične točke; 18 Mladinska ura; 18.40 Predavanje o naši narodni obrambi; 20 Prenos iz ljubljanske opere (med odmori napovedi in poročila), r- Beograd: 17.20 Orkester in zabavne plošče; 20 Pester večer s petjem, ploščami in lahko glasbo. —■ Varšava: 21 Chopinova glasba; 2145 Orgelska glasba. — Soli ja: 18 Lahka :glasba; 19.45 Orkestralni koncert. — Dunaj: 20.10 Zabaven koncert, nato dunajska glasba. — Berlin: 20.10 Operetna glasba. — Pariz: 21 Straussova opereta »Poslednji valček". — Rim: 19.35 Vesele plošče; 21 Zvočna igra, nato skladbe za čelo in godba za ples. Borzna poročila Devize. Ljubljana: Amsterdam 2347 —2385, Berlin 1778.62-17796.38, Bruselj 743.75-755.75, Curih 995-1005, London 207.05-210.25, New York 4400-4466.12, Pariz 116.90-119.20, Trst 232.75-235,85. EfekU. Zagreb: Drž. papirji: vojna škoda 465.50—466, 4% agrarji 61—61.50, S4% sev. agrarji 61 d., 6% begi. obv. 90—91, 6% dalni. agrarji .S'J.25—89^0, 7 o/o stab. pos. 98 d., 7% inv. pos. 99—102, 7% Blair 93—03.50, 8%, Blair 99.50 d. Delnico: Trbovlje 191- 200, Osiješka sladkorna 85 d. Kultura František Langer: Številka 72 Znani češki dramatik František Langer si je zastavil v igri »številka 72« dve težki nalogi: 1. napisati obtožbo justice s skoraj detektivsko kompl:cirano zgodbo, 2. spraviti na oder gledališče v gledališču, igralski oder na dvorišču kaznilnice, pa vendar oboje povezano v organsko enoto. Prvo nalogo je reš;l na originalen način, ki zasluži že sam po sebi vso pozornost in tudi priznanje, drugo pa s tehničnimi kombinacijami, ki pomenijo odrsko novost. Oder predstavlja kaznilniško dvorišče, na katerem so postavili kaznjenci prizorišče, na katerem naj bi se odigrala igra kaznjenke št. 72: lastna tragična življenjska zgodba, v kateri se po 18 letih ječe odkriva njena nedolžnost. Kaznjenka št. 72. je bita nekoč žena sleparja, ki je živel s pomočjo dveh drugih enakih pokvarjencev od goljufanja pri kartah. Sodelovala je toraj pri najnečednejših poslih, a ostala kljub temu, in kljub naravnost bolestni ljubezni do svojega nevrednega moža, notranje čista. Toda okoliščine so nanesle, da je bil Martin mož Viktor umorjen, in ker je resnični morilec izginil in tisti, ki so za njegov zločin vedeli, ob-ioženke niso hoteli razbremeniti, je bila nesrečna žena obsojena na 20 let ječe. (Ne vem, čemu smo slišali na našem odru ves čas neslovensko »robijo«?). Po 18. letih pa napiše kaznjenka št. 72 igro, ki se vprizori v kaznilnici in dokaže njeno popolno nedolžnost. Nesrečna žena in možev morilec, ki je tudi- med kaznjenci, se tu zopet najdeta in čudno zamotana zgodba še razmota. Vendar je končni učinek ta, da št. 72 odkloni obnovitev procesa, ker bi bil v tem primeru kaznovan resn:čni morilec, kaznjenec Melihar, ki ga — ljubi. Kakor je komplicirana zgodba in tehnična obdelava, tako so komplicirane tudi naloge, ki se stavijo inscenatorju in režiserju. Oboje je posrečeno rešil g. Jože Kovič in tako znova izpričal svoje obsežne sposobnosti. Zaradi vel;kega števila' nastopajočih oseb in kratkega časa pa nekateri detajli vendarle še niso do konca dognani. Kakor igra, je tudi oder razdeljen na dva dela, zato imamo vloge, ki se odigrajo na improviziranem odru ter vloge, ki predstavljajo igralce gledalcev kaznil-niške predstave. Med igralci predstave je najpomembnejša igra gdč. ElviTe Kraljeve, ki vpodablja gospo Marto, kaznjenko št. 72, z vsem registrom svojih igralskih in tehniških sposobnosti ter globokim čustvovanjem. Ostale glavne vloge so: robustni poštenjak Ludvik Melihar, ki ga je v obojni podobi kot kaznjenca in kot soigralca upodobil g. Jože Kovič s popolnoma posrečeno karak-teriiacijo; igralec Ludvikove vloge v prvem delu igre v prepričevalni upodobitvi S‘ Na krsta; igralec moža in nekdanji gledališki umetnik Kolben g. Groma s poudarkom dvojnega bistva resnične igre in pozneje, improvizacije; vojni invalid poročnik Budecius g. V e r d o n i k a, ki se je potrudil zadeti značilnost tega. lika; propadli ruski knez in sumljivi tip Mašek upodobitvi g. Crnoborija m g. Harastoviča; svojevrstni mali tovarnar g. Pavla Koviča v fini karakterizaciji z vsemi potrebnimi razpoloženjskimi poudarki, ter dalje naravna Julča ge. Zakrajškov e, preiskovalni sodnik in odvetnik g. Košute, uradnik in prvi stražnik g. Blaža ter drugi stražnik g. L e d i n k a. Ločeno od teh odrskih akterjev nastopa skupina »gledalcev« in soprič mračne življenjske tragedije ge. Marte. Tu nastopajo z večjo ali manjšo prepričevalnost-jo g. Pavel Rasberger kot upravitelj kaznilnice, g. Peter M alec kot duhovnik, gdč. Ema Starčeva kot Havlova, g. Lojze štandeker kot zdravnik, g. Just Košuta kot gospod, g. Jarc kot porotnik, g. Košič kot. sodnik,, g. Brunčko kot elektrotehrrk ih g. Tu r k kot paznik. Mimo tega nastopajo še gosti, kaznjenci, pazniki in gledalci. Tako je Langerjeva svojevrstna »številka 72« dosegla tudi na našem mariborskem odru uspeh ih zasluži vso pozornost s strani našega občinstva. -r. Soort Alpska kombinacija na Plešivcu SPD Prevalje je priredilo v nedeljo, dne 2. aprila, smuško tekmo na Plešivcu. i To je bilo prvo tekmovanje v alpski kombinaciji, ki ga je izvedla prevaljska 1 podr. SPD. Lepo vreme in dobre snežne razmere so pripomogle, da je tekma prav lepo potekla kljub pozni pomladanski sezoni. Smuška proga je bila 1500 m dolga z višinsko razliko 200 m. Startalo je 8 tekmovalcev. Rezultat smuka je ta: 1. Trbovšek Stefan (G. K., izv. kon.) 100 točk; 2. MešI Pavel 99.73; 3. Kralj Lojze 88.32 ; 4. Počivalnik Oto 76.52; 5. Waneh Erno 64.02; 6. Koren P. 59.06 ; 7. Božič Ernest 55.75; 8. Telcer Franc 51.63 točke. V slalomu so dosegli: 1. Mešl Pavel 100 točk; 2. Wauch Erno 95.65; 3. Koren P. 84.52 in Trbovšek Stefan (G. K.) 84.52 točke. V kombinaciji je zmagal Mešl Pavel i SPD Prevalje, drugi Trbovšek Stefan (izv. kon.). tretji Wauch Erno, četrti Počivalnik Oto. Tekmovanje je bilo prav dobro organizirano ter je v odlični meri služilo propagandi smuškega športa. JUBILEJ SLOVANSKEGA INSTITUTA V 1PARIZU V Parizu se vrše priprave za proslavo 20-letnice obstoja najznamenitejše slavistične znanstvene ustanove izven slovanskih držav, pariškega »L’rnstitut d’etu-des slaves«, ki dehije v zvezi s pariško univerzo. Institut je ustanovil s pomočjo bivše ČSR znani znanstvenik Ernest Denis. Razdeljen je na splošni, češko-slo-vaški, poljski, južnoslovanski m ruski oddelek. Letos se bo ustanovil najbrže še poseben bolgarski oddelek. Od svojega nastanka do. danes je izdal institut celo vrsto znanstvenih det o Slovanih in< tudi slovnice slovanskih jeziikriV. Razen tega izdaja revijo »Revues des etudes slaves« in vzdržuje šolo »£cole de Langues orientales«. Prvi meeting v lahkoatfetlkf SK Železničar bo priredil 23. aprila ob 9.30 na svojem stadionu medklubski otvo-I ritveni atletski meeting za seniorje in omladince. Spored je sledeč: 100 m predtek, tek 1500 m, skok v višino, met kopja, 100 m finale, 3000 m, 1 skok v daljavo, met krogle, 400 m predtek, met diska, 400 m finale, skok ob palici. Pravico starta imajo le verificirani atleti klubov, ki so včlanjeni v JAS. Pismene prijave je treba poslati na naslov: Jenko Jože, Maribor,stadion SK Železničarja, najkasneje do 16. aprila ob 12. Pozneje se prijave ne bodo upoštevale. Prijavnim* in nagrad ni. Veleslalom na Peci 1SSK Maribor bo priredil na velikonočni ponedeljek na Peci tekmovanje v slalomu na 2100 m dolgi progi od Kor-deževe glave do Uletove koče.. Proga bo trasirana tako, da bo zahtevala od tekmovalcev vse tehnične finese, ki so potrebno za tako tekmovanje. Snežne prilike so odlične. Podrobnosti bomo še objavili. DVE MEDDRŽAVNI NOGOMETNI TEKMI. V Curihu je reprezentanca Švice, porazila Madžare v razmerju 3:1 (1:0). Sicer tehnično boljši Madžari niso uspeli proti veliko hitrejšim domačinom. Sodnik Italijan Scorzoni. V . Parizu ie konoem tedna francoska enajstorica odpravila Belgijo s 3:1 .(2 :1). s Naš mušketir Punčec je dObiv poziv na odsluženje kadrskega roka. s Francoz Visault, ki je lani treniral naše moštvo za Davisov cup, je dospel sinoči v Zagreb, da tudi letos prevzame isti posel. s Anglija je porazila v hokeju na ledu Švico, Ki jo je zastopal HC DavAs. v razmerju 4 :2. s Smuške tekme v Zakopanem. Za velikonočne praznike bodo v Zakopanem na Poljskem smuška tekmovanja v smuku, slalomu in smuških skokih. s Zamora, nekdaj najpopularnejši vratar na svetu, si je nedavno zlomil roko. tako da ne bo več mogel nastopati kol nogometaš: Ponudili so mu mesto glavne* ga r urednika nekega športnega lisla. s Anglija—Škotska. Nogometna tekma med obema reprezentancama, ki bo letos dne 15. aprila v Glasgovvu, pomeni vsako leto višek športne sezone na velikpbri-tanskih otokih. s Italijanski zvezni kapetan Pouo je dejal, da po tekmi , proti Nemčiji z zaupanjem pričakuje gostovanje Angležev. Sa h Turnir za prvenstvo Jugoslavije k. Celjski Kulturni teden. Celjski umetniki pripravljajo za začetek maja svoj drugi Kulturni teden z razstavo aikad. slikarja prof. Alberta Sirka, recitacijskint večerom, koncertom itd. Na recitacij-skem večeru na-stopijo tudi mariborski literati. Mariborsko gledališie Torek ob 20«. Red C. Sreda, četrtek, petek, sobota, zaprto. Kdor hoče prodati, mora oglaševati! Zanimanje za državni prvenstveni turnir v Zagrebu z vsakim dnem narašča. Naval | gledalcev in kibicev je tolik, da je bilo treba postaviti že več demostracijskih šahovnic. Organizacija turnirja je odlična, ter po izjavah mojstrov, ki so se udeleževali velikih mednarodnih turnirjev v tu?, jini, prav nič ne zaostaja za inozemskimi prireditvami. | Dodatno k včerajšnjemu poročilu o 2: 1 kolu poročamo še nekaj rezultatov tega, kola. Furlani in Tomovič sta igrala zelo težko partijo, ki je bila kar dvakrat prekinjena in .bo verjetno končala remis. — Zelo zanimiva je bila igra Vidmar ml.— Vukovič. V remis poziciji je po napaki spregledal Vid mar. kmeta, nakar je Vukovič materialno prednost izkoristil do zmage. — Pra^nfalk sc je Odlično branil ' proti Broderjevemu napadu in izsilil remis, — Partija Srajber—dr. Kalabar je bila -ponov-,no_ prekinjena v nejasni poziciji. - Največje zanimanje pa je vladalo za partijo Pire—Lešnik. Sprva je bilo pričakovati, da bo Lešnik' dobil, vendar pa se je izkazala njegova .žrtev za napako. Po dvakratnem nadaljevanju pa je Končala remis. Stanje po 2. kolu: Vukovič 2, Pirc, Prajn-falkj dr. Vidmar in Kostič 1 */*> Srajber 1 (<1), Avirovič 1 itd. CELJE—TRBOVLJE 5 !2 7*. V nedeljo ie gostoval Celjski šahovski klub‘v Trbovljah. Tekmovalci za prvenstvo so igrali dvakrat na osmih deskah in Celjani so odnesli zmago s skupnim rezultatom 12 ‘/a: 3 Va- S tem so postali zmagovalci svoje skupine. Naslednjo tekmo Dodo igrali z zmagovalcem mariborske skupine. ŠAHOVSKI TURNIR V FRAMU. Ta kraljevska igra se polagoma širi tudi na deželo. Da sc oživi društveno življenje in pokaže koliko se je vadilo v zimskem času je priredil v nedeljo šahovski klub v Framu tekmo za prehodni pokal, katerega so se udeležila sledeča društva: „Slavija ‘ iz Pobrežja, „Huše iz Hus in „Maraton:: iz Maribora. Goste je v imenu domačega kluba pozdravil g. Petek, ki je želel vsem najboljši uspeh. Tekma je končala kot sledi: Ruše—rSla-vija 4 ‘/a : 3 */., Maraton—Fram 3 in pol proti 4 in pof, Ruše—Fram I :4, Pobrežje —Maraton 5 :3. Klubi so si ix) moči skoro enaki. Vsak klub ima nekaj res dobrih igralcev, zlasti f»a mladino, ki še mnogo obeta. Dokaz emu je dejstvo, da je g. Lešnik postal iz prvaka Frama, prvak Zagreba! Ker so Ruše in Fram imeli enako Število točk se je zmagovalca izžrebalo. Sreča ie bila naklonjena domačinom, ki so Erišli na ta način do pokala ter ga bodo ranili v letu 1930. ELAINE HAMILTON Z.E.CEJSA S MU! DETEKTIVSKI ROMAN ENAINTRIDESETO POGLAVJE. Drama v biljardni dvorani. Reynolds je zrl na ljubki obrazek Celi je Burne t to ve in si mislil, da je menda usoda sklenila, da razbije polagoma vsako teorijo, ki si j