rZLXrOlt PI8AJLMX: 4««7 OOETLAJTDT.
WMLMTOm FHABOT: 46S7 OOBTUUnML
NO. 156. — ŠTEV. 156.
bund m S*eon*-OlAM Matter, Mwkr U, IMS* at Ik* Pwl Oftoa a» »«w York, H. Y„ ni« ttiAHtf On|M al Mw| I, 1ST«,
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 6, J910. — SREDA, 6. MAL. SRPANA, 1910.
TMiVia jLViir — una ma
Zapiranje tovarn.
Omejitev dele.
V državi Rhode Island, kakor tudi v drugih državah Nove Anglije in na jugu so pričeli zapirati tovarne. .
Providence. R. I., G. julija. Veliko število pre*siinic in tkalnic v državi Rhode Island, kakor tudi drugod, so sedaj zaprli in tako se je z deloto v veliko škodo delavstva prenehalo deloma za nedoločen čas, deloma pa za dva tedna. Lastniki tovarn so prisiljeni delo omejiti, kajti vrednosti neprestano padajo in naroČila silno nazadujejo, ker si vsled negotovosti ua trprovirieih nihiee neče nabaviti velikih zalo?. tako, da so tovarnarji prisiljeni produkcijo omejiti. Z delom so prenehale v svojih mnogoštevilnih tovarnah American Yarn Co., Slate Manufacturing Co. in Royal Weaving- Co. v Pawtucketa in Central Falls. Pri teti družbah dela običajno 5000 delavcev, kleti vsj so sedaj brez dela in zaslužka.
Titrdi Coronet Worsted Mills v Ma-pleville. so za dva tedna prenehali z delom. Nadalje se naznanja, da bo do -zaprli tovarne Pocnsset Worsted Mills, Victoria Worsted in British Hosiery Mills v Thorontonu.
Položaj med delavstvom v Xovi Angliji postaja vedno slabši in delavci so sedaj prisiljeni potrošiti ono malo denarja, kar so <ra po zadnji krizi prihranili. Mnogo se jih je tudi že podalo na pot v njihovo domovino, kjer bodo počakali, da se vrnejo v deželo boljši časi.
-o-
Iz Avstrn-Ogrske. Zopet "veleizdaja."
—o-
Na Dunaju se je pričela porotna obravnava proti tirolskim irreden-tistom, ktert so po mnenju vlade zakrivili tudi "veleizdajo".
—o—
BOJAZEN VLADE PRED VSAKIM ZAVEDNIM NARODOM
—o—
Zagovarjati se mora bančni uradnik Colpi iz Tridenta, kteri je poneveril velike svote kronic in denar porabil za irredento.
-o-
Dunaj, G. julija. Pri tukajšnjem sodišču se je pričela porotna obravnava proti tirokfkemai italijanskemu bančnemu uradniku Colpi iz Tridenta, kteri je obdoLžen veleizdaje. Obtožen je" namreč, da je. ukradel par milijonov- kronic ki so bile naložene v Ban-<*a Cooperativa v Tridentu, in da je ta denar porabil v svrho irredentistične propagande, ktera je kakor znano, naperjena proti avstrijski vladi. Z preiskavo te zadeve so se več mesecev bavile civilne in vojaške oblasti. Sodna obravnava se mora tukaj vršiti, ker na Tirolskem bi brezdvomno prišlo do velikih nemirov.
Obravnava proti Colpi ju bode trajala dalj časa in se bode brezdvomno zaključila tako, da bode Colpi obsojen le vsled tatvine bančnega denarja, dočim bode vsled irredentistične propagande oproščen, kajti v tem pogledu avstrijske oblasti ne morejo nastopati tako, kakor proti Srbom in Čehom, ker imajo pred Italijo toliko strahu, da so sedaj privolile celo v ustanovitev italijanskega vseučilišča na Dunaju.
Slovenska obstrukcija.
Dunaj, 6. julija. Predsednik proračunskega odseka avstrijskega državnega zbora, dr. Karol Chiari, ki je Nemec, dasiravno ima italijansko ime, je ostavil svoje mesto in sicer vsled tega, ker slovenski poslanci, ktere podpira slovanska unija, vztrajajo pri obštrukciji, ki je naprejena proti kompromisnemu predlogu avstrijske vlade glede ustanovitve italijanskega pravnega fakulteta na Dunaju, od kjer se potem univerza preseli v Trst. Položaj v državnem zboru je tako slab,, da je vsaki čas pričakovati, da pošlje vlada državni zbor domov.
Budimpešta, 5. julija. V vasi Jasz Ujfalu se je -pripetila velika nesreča, kajti imenovana va# je popolnoma
The only* <S1oymic
in the TTnitecTStzse^ issued e/erjr day~«csgp Sundays anckHoBdftgp^
Washingtonske novosti. Zo vrhovnega sodnika.
Naslednik umrlega šefa zvezinoga vrhovnega sodišča, Fuller j a postane baje državni tajnik Knox.
ZA NJEGOVO IMENOVANJE SE JE MED SENATORJI PRIČELA AGITACIJA
—o—•
Z takim predlogom p« predsednik Taft najbrže ne bode zadovoljen, kajti on želi, da zasede to mesto governer Hughes.
-o-
Washington. D. C., 6. julija. V krosih zvezinih senatorjev so se sedaj pričeli živo zanraJati za naslednika murlemu šefu najvišjega zvezinega sod isča, "Fullerju. <S tem vprašanjem se sedaj b a vi jo tako republikanski, kaJ ior tudi demokratični senatorji. Republikanski senatorji so se o tem imenovanju posvetovali z predsednikom Taftom, ktere.mil so jedno^lasno priporočili, naj na mesto umrlega Ful-lerja imenuje sedanjega zvezinega tajnika Knoxa, kteri je za to mesto baje najbolj sposoben. Kako sodi predsednik o tem vprašanju, je seveda povsem drugo vprašanje, kajti iz njegovega letovišča v Beverly Mass., prihaja poročilo, da namerava predsednik vihovnim sodnikom imenovati new-yorskega governerja Hughesa.
Demokratje so pa naravno mnenja, da bi bilo umestno, ako bi predsednik to mesto izročil kakemu demokratu, kajti sedaj pri zvec.inem vrhovnem sodišču je le j eden demokratičen sodnik, oziroma sodnik White iz Louisiane.
-o-
O NESREČI PRI MIDDLETOWN, O.
—o—
Nesreča se je pripetila, ker na onem tiru niso pričakovali prihoda brzo-vlaka. —
Middletown. O., 5. julija. Razvaline vlakov, ki so ponesrečili na prog: Central Hudson & Delaware železniee, so sedaj odstranili in tako se zamore natančneje videti, kako grozna je bila katastrofa, ko je zavoz.il Big Four Twentieth Century Limited v tovorni vlak. V kolikor se je dalo dosedaj dognati, je bilo dvajset ljudi na mestu ubitih in osemdeset do sto ranjenih. Tudi med ranjenci je mnogo takih, ki bodo vsled za dobljenih poškodb morali umreti.
Par ur pred katastrofo je blizo Sharon a skočil ra'Z tir nek tovorni vlak. tako. da po oni <progi brzovlak ni za^ mogel voziti. Vsled tega so ga poslali naprej po Cincinnati, Dayton progi, ne da bi preje poskrbeli za to, da bi bila proga prosta.
-o-
Dolgo potovanje ▼ motorskem čolnu.
Chieago, 111., 3. julija. Ralph M. Pearson in njegova mati. Mrs. Kate Pearson, sta v svojem 35 čevljev dolgem motorskem čolnu Catherine M. dokončala izredno dolgo pot, in sicer na rekah, jezerih in na oceanu ter po caznih kanalih.
Čoln je odplul iz Chicaga dne 3. maja 1909 ter je plul po reki Mississippi navzdol j v Gulf ter od tam po Atlantiku in obrežju proti severu do Hudson Riverja. Potem sta potovala po tej reki do kanala Erie na Erij-sko in od tam dalje na Huronsko jezero. Od tam sta potovala po ožini Mackinaw na Michiganteko jezero in sta prišla te dni srečno nazaj v Chicago.
Na ta način sta prepotovala 6312 milj.
izgorela in pri tem je $rorelo tudi devet prebivalcev, dotčim jih je bilo pri velikem požaru 60 več ali manj ranjenih. Zgorela so tudi vsa gospodarska poslopja, oosiroma vsa zaloga živil, ksr so jo imeli, tako, da je med preostalimi zavladalo veliko pomanjkanje. Vsled jakega vetra se je požar izredno "hitro raanširjal in ker imajo t »mošnji gasilci Se starorveSke gasilne priprave na kako gašenje niti misliti ni bilo. Ko so prišle druge požarne hrambe v m, j« bila le vsa vas v plamenu.
Posledice izide rekoborbe v Reno, Nev.
Ker je v rokoborbi v Seno, Nev., premagal zamorec Jack Johnson belega Jim Jejfriesa, je prišlo v raznih krajih republike do velikih nemirov.
NEPOPISNO VESELJE MED ZAMORCI V WASHINGTON^, D. C.
Surovi napadi na zamorce v Virgi-niji in v državi Delaware. — Tudi v New Yorku in New Jerseyn je prišlo do izgredov.
o.....
Washington. 5. julija. Vsled zmage zamorskega rokoborca Jack Jobnso-na nad Jim Jeffriesom v Reno, Nev., tako, da je prvenstvo sedaj dobil za ves svet imenovani Johnson, zavladalo je med tukajšnjim zamorskim prebivalstvom nepopisno veselje. Tukaj je nad 100.000 zamorcev in tako je v raznih mestnih delih prišlo do pretepa med belimi in zamorci. Pred Haveyevim restavrantom na Pennsylvania Ave. prišlo je do splošnega pretepa, pri kterem je morala policija aretovati nekoliko zamorcev in belih, predno je napravila mir in red.
Uvaldia, Ga., 5. julija. V nekem delavskem taborišču blizo tukajšnjega mesta je prišlo včeraj med belimi in zamorskimi delavci do splošnega boja, v kterem so bili trije zamorci ubiti, dočim je število ranjenih dokaj veliko. Delavci so se medsebojno prepirali, kedo bode v rokoborbi v Reno, Nev., zmagal in tem povodom je nek zamorec dejal, da bode Johnson Jeffriesa ubil. Beli so nato skušali zamorce pregnati iz taborišča in nekteri zamorci so vsled tega pričeli streljati. Beli so na jednak način odgovorili in posledica temu je bila, da so trije zamorci obležali na mestu mrtvi. Zamorci so potem bežali v •bližnji gozd in beli so izjavili, da bodo vse zamorce iz countvja pregnali.
Norfolk, Va.. 5. julija. Tukaj in v Portsmouihu je prišlo vsled John-sonove zmage pri rokoborbi v Reno. Nevada, do surovih napadov na zamorsko prebivalstvo. Pri tem je bilo mnogo zamorcev poškodovanih. Vodjo belih so zaprli. V Portsmouthu so morali mornarji vojne mornarice, kakor tudi vojaki pomagati policiji pri miritvi prebivalstva.
Wilmington, Del., 5. junija. John-sonova zmaga je bil vzrok nemirom, kteri so včeraj tukaj nastali med belim in zamorskim prebivalstvom. Beli so skušali nekega zamorca linčati. Bela drtihal je štela 5000 glav in le skrajnemu naporu se je zahvaliti, da je policija za m ogla množico razgnati. Nek beli, ki je izzval nemire, je bil težko ranjen.
* ♦ *
Tudi v zamorskih okrajih v New Yorku je vladalo na večer praznika proglašenja neodvisnosti splošno veselje, kajti naši zamorci so zelo glasno proslavljali zmago svojega rojaka. Veliko število zamorcev zajedno s njihovimi ženami je najelo avtomobile in potem so se zamorci pričeli voziti po mestu. Njihove ženske so neprestano mahale z robci, dočim so njihovi možje veselja kričali. Od onega dneva, ko se je proglasila svoboda zamorskih sužnjev, med našimi zamorci ni vladalo tako veselje, kakor sedaj, ko je zamorec premagal najmočnejšega človeka na svetu. Policija je bila pripravljena, tako, da bi zamogla vsaki trenotek nastopiti, ako bi prišlo do bojev med zamorei in belimi. Tupatam je prišlo do manjih pretepov med belimi in zamorci, toda policija jim je storila kmalo konec.
Tudi iz Plainfielda, N. J., se javlja, da je prišlo do nemirov vsled izida rokoborbe v Reno. Pred uredništvom tamošnjega lista se je nabrala velika množica belih in zamorcev, ki so .»tali ločeni jeden od drugega. Ko je potem uredništvo naznanilo zmago zamorca Johnsons, vnel se je med o-bema taboroma boj. Na ducate ljudi ima vsled tega v imenovanem mestu razbite nosove. Šestdeset ljudi je bilo aretovanih.
ZA VSEBINO TUJIH 0GL4S0Y NI ODGOVORNO NK UPRAVNI-8TVO MS UREDNIŠTVO,
Ze svetovni parlamenti Dovolitev denarja.
Kongres Zj edin j enih držav naj dovoli potreben denar za prireditev takega parlamenta, ki naj se vrši v New Torku.
—o—
ZA SVETOVNI MIR.
—o—
Pri kongresu naj se odredi vse potrebno, da se preprečijo nadaljne vojne.
-o-
Washington, D. C., 5. julija. Najvažnejša stvar, o kteri se bode prihodnji kongres Zjedinjenih držav ba-vil, je vsekako (projekt, vsled kterega naj se ustanovi stalni svetovni parlament. Ze pri zadnjem zasedanju našega kongresa je bilo nloženih več tozadevnih resolucij,, kakor tudi zakonskih predlogov in mel temi je Robin-sonova resolucija najobžirnej.ša. S to resolucijo se je sklenilo, da se povabi vse parlamente na svetu, kakor tudi naicijonalna postavodajalna -zastopstva vsega sveta, k skupnemu zborovanju. ktero naj se vrši v Zjedinjenih državah. Glede časa in kraja, kier
i
naj se ta svetovni parlament vrši. v resoluciji ni ničesar omenjenega, toda splošno se trdi. da se bode ta parlament vršil kmalo po končanju prilio 1-nje mirovne konference, ktera se bode vršila leta IfJl.j v Haagu na Nizozemskem. Svetovni parlament se bode vršil najbrže v New Yorku. Pri tem parlamentu se ne bodo bavili le z mirovnim vprašanjem, temveč z mednarodno postavodajo sploh.
Pri zadnji haaški mirovni konferenci so ameriški delegat je vložili resolucijo. vsled ktere naj se vrše peri-jodične mednarodne konference, ktere naj se vrše neodvisno, tako, da se ne bode v njih poslovanje vtikala niti jedna država.
Da se omogoči prireditev takega svetovnega parlamenta, je Robinson vložil posebno resolucijo, s ktero se od kongresa Zjedinjenih držav zahteva, da dovoli $.">00.000 za to prireditev v Zjedinjenih državah.
-o-
POLOŽAJ NA BORZI.
Vrednost delnic zopet pada in trgo-višče se ne more popraviti.
Bančni izkazi, kteri so se objavili minolo soboto, so bili zelo neugodni in to je vplivalo naravno tudi na delniško borzo, na kteri so delnice raznih velikih korporaeij zopet pričele padati. Včeraj so bile na borzi izgube velike in prodaja delnic je bila le majhna. Splošno so padle vrednosti delnic za jedno ali dve točki. -k-O
Osodepolen "firecracker".
Wilkes-Barre, Pa., 5. julija. V Ben-tonu, Colu/mbia county, je ■ nek raket priletel v nek lesen hlev, kteri jc takoj pričel goreti. Od tu se je potem požar izredno hitro razširjal po mestu in kmalo potema je bila polovica mesta v plamenu. Zgorel je nek hotel, nadalje neko bančno poslopje, ter 25 stanovanjskih hiš in mnogo drugih poslopij. Škode še niso cenili.
Denerje v staro domovino
poillj IBt
ta f 10.86 ............. 50 kron.
sa 20.50 ............. 100 kron.
za 41.00 ............. 200 kron.
sa 102.60 ............. 600 kron.
M 204.60 ............. 1000 kron
za 1020.00 ............ 6000 kron.
Foitarina js všteta pri tek zvotak Doma ae mhtim ivote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Kaio danarna poifljatra Izplačuj* c. kr. poitnl kranilni mrad v 11, io 12. dnsk.
Dsnarjs nam poslati 1« najpriltt-nsjs do 126.00 ▼ fotovinl v priporo-itnan ali r*gi«triraa«m pismu, rzčj« zneske po Dontttfe Portal Money Order all pa New#York Bank Draft
TBA3KK BAXJ0BB, CO., •S Oorttandt flk, V«v Točk, V. T §104 M. Ola!* ifl, V. S.
1	ŽHi ' m ii
Razne novosti
iz inozemstva.
V	Carskem dvorcu v Rusiji, oziroma v domu ruskega carja, je nastal požar, ki je uničil del carske pa-lače.	~ - „ ^ ^
SMRT SLAVNIH FRANCOSKIH DRŽAVLJANOV.
V	Franciji je nastalo trajno mrzlo vreme, tako, da je setev v nevarnosti.
-o-
Petrugrad, julija. V Petrovem dvorcu je včeraj zgorel del ca rs k t« palače. Požar je uni;*-il in razdejal razne zaklade iz zbirke sedanjega ruskega vladarja, kterih ne bode mogoče več nadomestili. Vsled tocra. j« škoda izredno velika. V onem delu "radij, ki je zgorel, je bilo tudi nastanjeno zasebno gledišče. Carjema obitelj se mudi sedaj na križarenju po Finskem zalivu, kamor so jej o požaru šele tekom večera sporočili. Policija je mnenja, da so nepoznau-ri ogrenj nalašč zanetili. Casili so poleg "rasileev tudi vojaki. Škodo cenijo na najmanj dva milijona dolarjev.
Pariz. 5. julija. Znani komponist f>onr«*ault du Condray j<* včeraj v Parizu umrl. Senator Adolphe Defers je pri vožnji v avtomobilu ponesrečil in bode vsled poškodb najbrže umrl.
Pariz, julija. I'« vsej Franciji vlada že mesec dni pravo jesensko, oziroma hladno vreme, tako, da s«> kmetje v skrbeh vsled slabe letine. Iz »"kterih krajev so že pričela prihajati poročila o veliki škodi »a polju.
Rim, julija. Tukajšnje sodiš."«« je obsodilo duhovna Adornija v tridesetletno ječo, ker je leta 1007 duhovna Constantinija umoril in oropal.
Berolin. ,">. julija. V Nemčiji >o v
i-ladiuih in konservativnih krogih v v-edno večjem strahu vsled neprestanih socijalističnih zmag, kajti pri vseh volitvah, ktere so se vršile v novejšem času, so zmagali socijalni Iemoknitje. Včeraj so takozvani o«l-1 »eni ljudje iz vseh "b-.lj.;ih krogov" prebivalstva priredili takozvani ljudski shod. pri kterem se je sklenilo, sla bodo v nadalje vse delavske organizacije financijelno in mor ulično podpirali in da bodo take organizacije pomagali ustanovljati. ako slednje ne hodo soeijalistične. Nadalje bodo |h»-zvali tudi vse prebivalstvo, ktero je še domoljubno, naj se pridruži njihovemu pihanju, da se tako ustanovi izreden napredek soeijalne demokracije. Od te organizacije si konservativci nekoliko obetajo, kajti narodne delavske organizacije imajo v Nemčiji »o vedno 200,000 članov, dasiravno število teh ljudi vedno bolj nazaduje. Pri prihodnjih volitvah bodo postavili patrijotične delavske kandidate, za ktere bode pa le malo državljanov glasovalo.
Berolin, 3. julija. V Damn pri Krolevveu. nemška Poljska (Pomor-je), je nastal na posestvu veleposestnika Sel a požar, pri kterem jo pet osob zgorelo. Vsi nesrečniki »o bili rodom Poljaki. V nevarnosti jo bilo še več ljudi, toda gasilcem se je posrečilo slednje rešiti.
Mureia. Španska, 3. julija. — V Centi je nek katoliški duhoven pri propovedi ljudi tako razdražil, da jo prišlo do velikega boja, v kterem jo bil jeden poslušalec ubit in mnogo ranjenih.
-o-1—
Linčanje v Alabajni.
Pothan, Ala., 5. julija. V bližnji Oolurrfliiji so linčali Henry McfKirineva. 17 let starega zamorca, kor jo priznal, da je skušal belo deklico HTenrieto Harrison posiliti. Ker je bi-'lo pričakovati, da pride do naduljnili nemirov, je governer Corner poslal v Columbijo milico, ktera je nadaljne
izgrede preprečila.
Nesreča pri kopanju.
Seenectady, N. Y., 5. julija, Ralph Kutz, star 21 let je včeraj blizo Vi-chers Ferry ntoid|^o se je kopal v r«lp jMoba-wk.
Iz delavskih krogov. Gen. štrajk krojačev.
o
Newyorški delavci v tovarnah za obleke so x veliko večino glasov sklenili, da prično 8 št raj kom v svrho izboljšanja svojega položaja.
PROTI ŠTRAJKU JE BILO ODDANIH LE 615 GLASOV.
i
Konferenca med zastopniki Amalgamated Association in delodajalci v Fittsburgu se je zaključila brez-vspesno.
O 11 ""'
Wwyorski krojači^ ki so združeni \ uniji Cloak iJL Skirlmakerw Union in ki s,, sapoadeni v rasnih tukajšnjih tovarna li z a iz*lelovanje ol >lek, m> z lh,77l proti (il."> gla>ovom sklenili pri- I čet i n Slrajkom, da ni ua ta način po-Ijol j^aj«« s« v.«»j |M»Iu/aj. Njim se btxle pridružilo tudi osem ženskih unij, v kterih so oryanizovane one šivilje, ki so zaposlene v imenovanih tovarnah. l*riprave /a veliki št raj k so se pri-«fl«' /«* prt*<l ini s«'i. oziroma tedaj, ko je imel« ta unija le še malo članov. < M tedaj naprej je pa število članovi neprestano naraščalo,	stotin de-
lavcev je moralo vsled organizacije oslaviti »voja jnesta, kajti v nekteiili1 tovarnah unije sploh ne pripo&uava-j». 1'Ia c k roja če v so jekom zadnjih ' lel iireilno nazadovale, kajti nvaže-vali je treba, da so krojači večinoma čifuti, kteri med selxij tako tekmovali, da so končno vsi trpeli.
Nirajkarji, <»žirom* krojači, ki prično že te dni s štrajkotn, zahtevajo pri | m c/. na nje svoje unije, omejitev dela nu 48 ur na teden in v soboto po-lovii-o d>i«'\;i prosto; delo "preko ure" naj se dovoli le tekom osmih mesec v v letu in tudi tedaj naj nihče ne dela več kakor dve in {k>1 uri na dar:, ktikor obirajno; takozvane sab-Lontraktoi je naj sr odj ravi; stroje naj yoni i'lektriciteta n 1 i pa para in plača naj izplačuje redno vsaki teden v gotovini. <M» praznikih naj ne delavi-eru plača ravno tako, kakor ob delavnikih.
P;tt.sbuiv. Pa., 5. julija. Konfe-
Piea med zastopniki delavske orga-taeije Amalgninated Association in onimi Wester« Kar Iron & Steel Co. glede uuijske plače, ki se je vršila v tukajšnjem mestu ves teden, se je zwkljm ila bresvspešno. Ib-lodajalci o povišanju plače niso hoteli ničesar MiŠati. Star« plačilna lestvica je bi- j la veljavna le do 1. julija invaledte-j ga »o delavci zahtevali, <la se jim plača nekoliko poveča. Vsled tega bodo delavci v rs<>h takozranih Bar1 Iron tovarnah v deželi prenehali z' delom, tako, da bode itrsjkalo 10 ti-*oč delavcev te stroke.
-'—o-
ZOPET NEMŠKI MORILEC
SMRTNO KA.ZNOVAN.
—o—
šef nemškega poslaništva v Santiago de Chile ustreljen.
—o—
Santiago de Chile. 5. julija. Biv-ševa >fa tukajšnjega nemškega poslanic va, Viljem Keckerta. so dan«^s v poslopju tukajšnjega sodišča rd»esili, ker je umoril ^-hHeurtkega sela in mu odvzel denar. Imenovani morilec je zapravil via diet denar, nakar je po-fdaniško poslopje zažgal in umoril sela, da bi tako ljudje mislili, da je on asgporel. V iumorjenernu so j>a takoj »poznali, da ni Keekert in tako so ga pričeli kmalo iskati in so ira tudi našli. Nemčija je pr(*pustila morilca chilenskim oblastim.
Priprave za jesenske volitve v kongres.
Obe glavni stranki se pripravljata za jesenske volitve in obe se pritožu-jeta, da jima za kampanjo primanjkuje potrebnega denarja.
TROJNI GLAVNI STAN DEMOKRATOV.
Kampanjo bodo vodili v Washingtonu, St. Louisu in Chicagu, v nadi, da bodo tako dosegli lepše vspehe.
Washington, T). <'., 6. julija. Tukaj so politiki pričeli z vsestranskimi pripravami za prihodnje volitve v zvezi n kotngrw. Takoj, ko se je zaključilo zasedanje kongresa, so vodje obeli strank sklicali k posebnem*u (posveto- j vanju vse svoje poliočnike in tako se j je nemutdoma ukrenilo vse potrebno,; da se izdela potrebna literatura za re- ! k Jamo preti volitvami. Te tiskovine | se In »d o v velikem številu razlelile po ' vsej deželi. Posebno se pripravljajo za volitve demokratje, kteri tekom zadnjih let neprestano nazadujejo. Sedaj so sklenili, da bodo ustanovili . kar tri glavne stane in sicer tukaj v Washingtonu, v St. Louisu in Chicagu, 1 kajti od tega m obetajo mnogo več j vs|ieha, kakor oil jednega samega takega stanu. V washingtonskem glav- j nem stuiiu <e bole skrbelo za reklamo v iztočnih državah, v Chieagu za i i>xretli:ji zapad in v St. Ixuiisu za zn-pad. Na jugu demokratje na potrebujejo mno>Lto j km noč i, kajti južne države ofbičajno .se vedno volijo dem'o-kratičn-o, dasiravno postaja tudi tain-\;ij šte\ilo demokratičnih glasov vedno manjše.
Republikansko kongresovo kampanjo b«>de letos vcnlil zastopnik Mciv i n -ley iz lllinob-a in ta je že postal zelo j delaven. I>ne 1. avgusta bode odprl glavne stane republikanske stranke v New Yorku in v Chicagu. P»ode-li v Washingtonu ustanovil tudi kak glavni stan. dosedaj še ni določeno. Republikanska kampanja se bo.le vršila skoraj izkljiit'no le na severu. Na i jugu se bode delalo reklamo le v Ten-' nessee. Kentucky in Norih Carolini, kjer je že več okrajev postalo repu bi i- \ kanskih. Te okraje namreč stranka j ua ni kak način neče izgubiti. Posebnega urada pa seveda za jug ne bodo ustanov Ijali, kajti vse to se lahko obavi iz glavnih stanov v New Yorku ali pa v Chi'i-agu. Dosedaj še nij -.: la stranka iti dobila mnogo denarja za volilno kampanjo, iti obe se pritožuje-ta, da imata le malo sredstev na razpolago. Vendar pa bodeta obe stranki dobili potrebne svote denarja.
-o-
VRHOVNI SODNIK MELVILLE W. FULLER UMRL.
—o—
Prvi sodnik zvezinega vrhovnega sodišča je umrl.
Bar Harbor, Me., 5. julija. Glavni sodnik zvezinega vrhovnega sodisča. Melville W. Fuller jo včeraj v svojem letovišču Sorrento umrl in sicer vsled srčne kapi. Njegova smrt je nastopila nepričakovano, kajti pokojnik, ki je bil star 78 let, se je zadnje mesece izredno dobro počutil. — Tekom dneva je njegova rodbina dobila sožalne brzojavke od predsednika Tafta, bivšega predsednika Roosevelta in governer j a Haghesa ter raznih družili dostojanstvenikov v republiki. Pokojnik je bil rojen leta 1633 v Augusta, Me.
^^^^^^^^^^ T ^^^^ ^^^^^^^^^
Zjedinjenih državah, jhaja vsak dan IzrzrsoM nedelj In praznikov.
Krasni novi In brzl parnlk
MARTHA WASHINGTON
(Av3tro*American proge)
odpijuje v sredo dne 13. julija
vožnja do Trsta samo 14 dni.
- i--	. 19
do Trsta ali Reke - - $38.00 Cena voznih listkov: do Ljubljane - - - $38.60
do Zagreba .... $39.20
GLAS NARODA"
(Slovenlc Dally.j » Owned and published by the lov«n!o Publlahlns Co.
(« corporation.) FRANK SAKKKR, President.
VICTOR VALJAVBC, Secretary. L0C18 BEN EDI K, Treasurer.
Odškodnine.
rpo:
iddrenMM of abovu officers : 82 (Portlandt Bbmmt, Korough of Manhattan, New York aty, N. Y.
i celo leto velja lint za Ameriko in Can&ilo. .......
1 pollute.......
1 leto za mcnto New York . 1 rw 1 ieU u mcHto New VTork
Evropo xa m leto * . ► •« " po! leta... •* " četrt leta . .
. $3.00 1.60 4.00 2.00 4. M 3.50 1.76
MQLAS NAROKA" izhaja vsak dan h vzemši ne<ielj in praznikov.
"GLAS NARODA"
{"Voice >>f the People**) every dav, -sxeept Sundays and
Holiday*. Sulwcription yearly $3.00.
%dvertiitemanta on agreemant»
Dopisi brez podpiaa in oeobnoeti ae ne aati«n«;jo.
lJenar naj ae blagovoli počil jati po — %foney Order.
Pri spremembi kraja naročnikov Mimo, da se nam tudi prejšnje vmI IA£e naznani, da hitreje najdem naslovnika.
C
Dopiaom in pošiljat vam naredite ta na-
:
MQLA8 NARODA"
A Cortland t St.,	New York City.
Telefon 4CM7 Oortlandt.
Avstrija v Ameriki.
NewyorSki list Sun, ki je glasilo podjetništva, je pričel v novejšem času napsdati povernerja Hughesa, ker slednji ui hotel vložiti svoj veto proti nedavno sprejetem zakonu, ki določa, da morajo delodajalci pri delu poškodovanim delavcem dati gotovo odškodnino, ali pa v slučaju njihove ■ .smrti njihovim Todbtnhm.
Ta zakon itak ui velike vrednosti, vendar je pa v njem neka točka, ki našim tovarnarjem ne ujraja, tako, da so se sedaj zjedinili proti temu zakonu.
I Zakon namreč določa, da mora de-
t _ '
lodajalec plačati poškodovanemu delavcu odškodnino, ne da bi se pri tem oziralo na krivdo ali nekrivdo pone-I s rečen ca. V to določbo pa naše pod-jetništvo na nikak način neče privoliti. kajti oni se boje, da je to le pri-četek nadaljnlh zahtev glede odškodnine. Zgoraj omenjeni list očita sedaj governerju, da bi on kot odvetnik mora! vendar vedeti, da je tak zakon j protiustaven. Ko je governer la zakon podpisal, je v resnici dejal, da ;tie ve, je li zakon v soglasju z ustavo države New York, vendar je pa bil uverjen, da je bolje, ako zakon potrdi s svojim podpisom, da se tako omogoči }K>tem sodnim potom dognali, je li zakon ustaven ali protiusta-I ven.
\ Baš t etra se pa-list Soji hoji. kajti
v uredništvu inMTliWanega fist a so se pri-pričal i, da jp t^kor ^lajfcrže ustaven in da se ga Tie bode dalo ovreči. Ako bi goveruer proti zakonu vložil i svoj veto, potem bi bil zakon biez
. vsake veljave.	, .
* mm m*.'-,-
DOPISI.
Illiituiški lastniki premogovSIl ro-rM\ pT") lifcrih so taphsleni večinoma premogi rji i/. Avst ro-O^-rske, ki prifiedajo nazličnim narodnostim, so prišli do spocoanja, da zamorejo dobiti »hI teli prentogarjev največje koristi, oziroma. da se da te premoga rje Bajlo/je izkoriščati, ako se ravna z njimi natančno tako, kakor ravna av«trij>*ka vlada h tamošnjinii narod-mwt mi. V »ted tega so lastniki ro-\»V priči 1 i premoga rje teh narodnosti imjskali jed nega proti drugemu. Nt« ta način jim j«- bilo skoraj vedno mogoče te premogarje pridobiti za to. da ni*«> piistopili k premoga rs k i or-gnnizaei ji in da so jim bili v vsakem I Milled u vedno oda ni. — Kjer je udanowt delavea napram njegovemu «h'ltmI 1 jalcu prevelika, tam je tudi w-l oi. .. • ,c tem lož je in tem večje. Ta! .» nu jo premoga rji v Illinoisu kii !v<>r je posneli i/, tamošnjega čas-o-pisja — mnogo neprilik in vseui tem neprilikum se hode sedaj pridružil naju/e še narimlmustni preipir. Y«-i tna časopisja je naravno na strani lastnikov premogov ih rovov, kajti ti listi -o iiak ml njih odvisni. To Časopisje, ki je iu a č o vedno sovražno v inozemeeru, pričelo je sedaj lastnikom pre u logovih rovov [»omagali v dobavi tak oz \anih skabov. Ta posel <aha\ Ija direktnim in indirekt-ni»ii potom. Indireklno stori to delo na ta način, da o štrajku sploh niče--ar ne poroča, tako, da napravi na javnost. vtiSc da v državi sploh ni štrajka. Skoraj niti jedcu časopis v llliuoi ii ne javlja, da tamkaj še vedro kakih 4<MMt premoga rje v štrajka. (Klali premi »ga rji s«laj zopet delajo, i ii l.< ! iki r.nov -o privolili vnji-he\e sail te v*'. Tudi osi ali premo<jrar-ji Jw»«to v kratkem zmagali, tako, da se /x »Uiues lahko trdi. da ilo zmage ne hode treba čakati niti dva ali tri .ArdiMJw ALi* mu v U-iu i-asu del« m laja l-»<< pwnrefi razdajati premnjar-leUab'f m i je, jvoteMs je zmaga
•dw'lifSjewa.	B-^SiPi
pa lastniki rovov še v zadnjem trenutku iweprei-ijo trud nrganizova-n di premolar je v, st) pričeli |M»tom |>o-^•Imih Makov razširjali razne laži lin sirer meil Poljak?, Italijani, Slovaki, Hrvati In drugimi narodnostmi, či š, da je htrajk organizovauiti pre-niog:arjev na|M»rjen proti inozemskim delavcem. Na ta način skušajo zase-j jati aicd delavstvo sovraštvo. Ako j se jim bode na ta način posrečilo do- ' •eči svoje eilje. bodo ta način kuj -1 stanja k tnalo tudi drugi delodajalci posm mali. Posledica temu ImhIo, da	.	*
' • I dela v«-i v eli narcsluosti zelo o- BiI kra,J Artabaz' ki Je imel šk H . i iu podjetništvo bode za*o-1 h"*r ERbatano- Egbatana je rekla, »p.Mhnalo tudi nad delavskimi oiva- ' ,.l.a hcM'e samo tistega za soproga, ki
.ji bode kaj takega pripovedoval, da mu poreče: "To ni res!" in po smrti
Milwaukee, Wis.
j Cenjeni gospod urednik:—
Med tukajšnjimi Slovenci postaja iedinstvo vedno večje in ravno to velja tudi o zavednosti. Tako se je med zastopniki vseh političnih, izobraževalnih in podpornih društev vršilo I posvetovanje jrlede skupnih ciljev, kterih srlavni je izobrazba. Vsled te-tra *e je predlagalo, da se tukaj ustanovi slovenska čitalnica. Naša tukajšnja trosjMMlarska družba kar najboljše napreduje, kar je najboljše raz videt i iz zadnjega četrtletnega računa. Potrebni svet za gradnjo jugoslovanskega doma je že kupljen in z gradnjo se v kratkem prične. Vsled tega poživljam vse tukajšnje Slovenec, dji pristopijo k imenovani družbi. V ostalem pa moramo glede te družbe z veseljem javiti, da naši rojaki pridno sedajo po njenih delnicah. Pozdrav rojakom in rojakinjam.
Podjed.
j
Wilburton, Okla.
< enjeno uredništvo:—•
X tukajšnjem kraju je slovenska naselbina zelo majhna, tem več pa /ivi tukaj članov druzih narodnosti, filede dela se ne moremo pohvaliti ka.jti Od 1. aprila naprej še vse štrajka. \ m/far se nam je pa sporočilo, j,da je šlrajk končan, d asi ravno nam i lastniki rovov niso privolili v vse naši' zahteve, kajti plačo se nam je povišalo le za tii cente pri toni. Kljub temu, da je ta vspeh le majhen, smo t zadovoljni, da se nam ni bilo jMifcreba jki pasje ponižati,	«
Nedavno se je nek rojak iz ALiba-me oglasil v Gla^u Naroda, iu je ob-' javil nek f*dsrovor-na rhrpis,-kT je bil objavljen is l&istos, Okla."V onem dopisu gorori naravno še od štrajka v letih 1804 iu 1008, ko niso premo-rarji dosegli vspehov, kar je seveda obžalovati. — Tudi pri sedanjem štrajku bi mi zamo^rli doseči lepše vspehe, da ni bilo skabov, ki so delali na mestu štrajkarjev.
Končno pozdravim vse napredne roja-ke Sirom Amerike.
Ar*ton Kristan.
življenje mu tako dosti ni bilo. Kraljevska hči Egbatana ae je veselila, da bode število glav pomnožila, nasajenih po železnih klinih grajskih vrat. Zadovoljna pusti pred-se vojaškega starca, in mu reče: "Sedaj pa pripoveduj !''
Stari vojak ne premišljuje dolgo, jame: "Na svetu ni toliko zemlje, koliko je za nohtom črnega, da bi je jaz prehodil ne bil. Videl sem, kaj se kuha v središču zemlje in kakošna 'je tista Hefajstova kovaenica. Tudi v nebesih sem bil. Ko sem si bil vse ! ogledal, tudi zidovje nebeških gradov, sem se bil tako izzrl, da nisem vedel nazaj na zemljo. Iskajoe iz-; hoda. Aaletim na slamorezca in ga vprašam: "Ljubi prijatelj, ali mi J veš povedati, kje se gre na zemljo dolu?" Nato odpre zpporko, rekoč: j "Tukaj se gre dolu!" — "O, to je grozno globoko", odvrnem jaz; "tu bi si mbgel zlomiti roke in noge in pa še gFavo razbiti." — Slamorezec mi pokaže velik hrib slamoreznice, kakor pesek drobne: "To slamo skupaj zveži, pa si narediš vrv, ki bode segala do zemlje." — Tako storiifr; zvežm vso slamo in dobim dolg ko-nop. ki ga privežem pri zaporki in tako drčim sedaj dolu. Ko pndrčim do konca, je bilo še veliko do zemlje, in sedaj sem visel v zraku. Kaj storiti? Ta konec pribijem v zrak; nato sežem v žep, odprem noži/ček, prerez, cm vrv pri zaporki ter jo spustir> dolu. Pa zopet ni dosegala zemlje. Obrniti vrvi nisem mogel, ker sem j jo enkrat že bil. Sedaj si mislim po-imagati s skakanjem. In res skočim 1 na zemljo. Skok je bil tako velikanski, da sem grezuil v zemljo do ramfi: Bil sem v zemlji kakor vanjo pribit ter nisem mogel ven priti. Dolgo sem tičal v zemlji zasut. Nato pritihotapi k meni lisica, ki me pa ni videla. Pograbim jo za rep in zakričim: ba-lo-peks! Tega se je lisica tako prestrašila, da je silno poskočila in mene iz zemlje potegnila. Nato je lisica rep tako neznanski k sebi pritegnila, la sem ji v trebuh padel in se za njena jetra obdržal, sicer bi ji bil skozi | gobec ven priletel, ker sem že dan videl."
Kraljična Egbatana je vse to mirno poslušala iu vse verjela. Zato nadaljuje stari vojak:
"Privežem se z nitjo za sree in nato grem na izprehod v velikem mestu Pergamu. Tu so sodili Mosha. Tožen je bil zastrupljevanja. Mož pa se je zagovarjal s toliko besedovi-tostjo, da je vse jokalo in da sem stal do kolen v solzah. Na drugem kraju je stal slokovit mož, Minusner-mus iz Kolofona. Ta je govoril tako prepričavno za Kliteninestro, da je nedolžna, da so mu pritrjevale celo opeke po strehah."
"Česa so pa dolžili Klitemne-stro?" vpraša v radovednost spravljena kraljična:
"Tožili so jo, da je s poti spravila svojega soproga Agamemnona."
"Zakaj pa?" nadaljuje čimdalje rado ved niša Egbatana.
Stari vojak odgovori: "Zato, ker je rekel, da si ti prav grda babu-ra."
Nato zavpije kraljična Egbatana: "To pa že ni res!"
Tako se je zarekla kraljeva hči. Dati je morala roko staremu vojaku Katilini. Nato so bile velike gosti. Kraljeviču in kraljični se je nazdravljalo od vseh strani. Drugi so kričali "živioVr tako hudo in neprestano, da so nektčii teli še sedaj pregla-šeni. Pozneje je dal kralj Katilina svoji sloveči soprogi na čast zidati slavno mesto, imenovano pe njenem imenu, Egbatana -v Medovim.

reže pa nič, to pohlevno vxprejme denar, pa tiho vstaja na odhod. -
A via mu govori: "Le ne čudite se in ne obotavljajte se tolikanj! Prav tristo jih je, ne več ne manj."
Starec ni hotel denarja šteti, kar pobrisal jo je.

biovensko katol!Sk&
TON-€XPELLER: nnrin flmštvn
Človek, ki trpi bolečine, je ramo [JuU|Ji UEUUlVu Ko pride domov kmet Goroduh, hi-1 tako brex pomoči, kakor razbita ladi-
ti mu nasproti Avša, njegova žena, »a peščinah. eČ bolehal na rerma-vsa vesela: "Ti Jur, stari Dan je bil tf^nlli bolečinah, aavralcW, prshlaje-
tukaj; dala sem mu denar, sedaj bo- »J« itd. poskusi vdrgnenje s deva brez brige živela in pa v mi-	PAJN-EXPELLEBJEM,
ru." '	** [priznano dobro domačo axedstvo. Do-
Pa ni bilo tako. Goroduh stopi' hi se v vseh lekarnah po 25 in 50^.

sveteBarba
korak nazaj, odpre usta na stežaj in ta hip pade na ubogo Avšo ploha nehvaležnih besedi. To se zna, da mu je Avša vsako popravila in pregriz-nila. A ves ta hrup berača ni pri- | vabil. Ni bilo drugače, kakor začeti j sta morala varčevati od kraja.
Pamet ženska neče umevati, kaj je stari dan.
AD. RIOHTER 4' 00.,
215 Pcsrl St.. New Yerk.
Ca. ^jedinjene države Severne. Amer Sedež: Forest City, P«, afcorporiraoo dne 31. januarja 1502 v držat? Pensr*'"tt'&!.
ODEOPvNTTU:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL P. O. Box CS5, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OB REŽ AN, Box 61, Mineral, Kans. L tajuik: IVAN T ELBA N, Box 707, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 537, Forest City, Pa.
\
Italijani žagajo s spomenicami iz Italije.
Tržaška "Edinost" piše; Z Dunaja nam poročajo, da so nekteri italijanski poslanci v krogu nekih novi-
WAISZORNIKI:
MARTIN GERCMAN, predsednik, Box G33, Forest City, Pa. KARO L Z ALAR, I. nadzornik, P. O. Box 5-17, Forest City, Pa. JOS. BUČEN ELI, starejši, II. nadzornik, Bx 501, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, IIL nadzornik, 5U Mill Street Luzerne, Pa.
1903 je bil imenovan šibenskim škofom. — Dr. Pulišie je rodom in čut-stvom Hrvat. znan kakor učen in pravičen človek.
Poljsko vseučilišče v Parizu,
Kakor se govori, se namerava v Parizu osnovati svobodno poljsko vseučilišče po vzoru bruseljskega. S tem naj bi se poljskim mladeničem iz Ru-narjev zažugali, da pride — ako se sije, Nemčije in Avstrije, ki imajo iz jim vseueiliško vprašanje ne reši u-!enega ali druzega razloga v domovi-godno — iz parlamenta v Rimu par-i ni težkoče, dalo pi ilike za vis.jo iz-lamentu na Dunaju slična spomenica, obrazho. Baje s<> že zagotovljeni kakor so jo mški poslanci poslali znatni zneski za univerzo, na kteri ruski dumi radi Finske.	j bodo poučevale večinoma poljske, pa
Naši viri pa nam nič ne poročajo o! tudi francoske učne moči. vtisu, ki ga je napravila na novinarje ta grozna italijanska grožnja, poljska umetniška razstava v Lvovu. Vznak men'da niso padli tudi oni. Mi
pa s svoje strani naravnost prosimo	_ , .
... .	,	. . , . . msko razstavo. Lmetnme so name-
ltalijanske poslance, nai izposlnie|o ..	,	,
, ,	, ... scene v umetniški pahni v 18 dvora-	...	"	uu
tako akcijo iz Rima. Tako dobimo I })	j(> razstavljenih >Ž Vsled	zahteve, naročili hiiio tadi l«tos večje število^
vsaj prilike, da povrnemo milo za-'* " ' T' " , . , ' ' ,.' , ., ,	, , , v,. .	4.»0 umetnin, med njimi 140 poljskih,
drago s tem, da odpošljejo nasi po-	' ,
Kritika je zelougo dna.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAK, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans, JOS PETERNEL, i. porotnik, P. O. Box »5, Willoek, Pa. IVAN TORNKJ, II. porotnik, P. O. Box 5 Forest City, I'a.
Dopisi naj se po&iljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. 7 Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."

V Lvovu so otvorili jioljsko umet- ^	-	-	it
« Pozor slovenski Tarmerji! I
slanci parlamentu v Rimu slično spomenico. v kteri botle resnično in točno načrtano, kako krivično, nasilno, brutalno, na raznih javnih akcijah naravnost sleparsko — v zasmeh naj-elementarnejim zahtevam humanitete. pravičnosti in svobode — postopa italijanska oligarhija proti avtohton-nemu slovanskemu prebivalstvu v teh pokrajinah!! O žalostni osodi Slovencev, ki jih nemila osoda potisnila pod italijansko vlado, bi tudi lahko napisali kričeče in za italijansko ime sramotno poglavje.
Gospoda naj toraj le izvolijo. In požurijo naj se! Kar je poslancem parlamenta v Rimu dovoljeno za po-
Stari dan.
Neverna kraljevna.
li izaeijami.
Proti takemu hujskanju je treba
kralja ima dobiti dežele Kapadokijo,
-	11 a st opit i, kar se di i>_ h«	"u -Z T
.	I ari agonijo, Bitinijo, v kterih se seje
dosee, na.pivje ^toin onegA amen- 8rebrc in bira zlatQ ^ k ljejo
ikega easop^ja. k» izhaja v »nosem-1di^^y. že btxle
♦»kili jezikih. T«
pa dotičnemu po-
l.i časopisja mora svo- vednika verje] ukrat	^
J.rn ..tate!,,-m naznaniti, naj žive z|jflavo ki ge mu ^sek*.
vsako narodnostjo v najlioljšem pri-' jaieljstvu in sjsnazumu, kajti pre-mogarje vseh narixlnosti se na jed-
rn k način iskonAča, -......- -.....
K je je JONI P ERHBŽNTKf IX«ca jtp i/ Ljubljane. Prod dvema leto-nia je bival v Pittsburgu, Pa., in po:»'m je odšel nekam v Chieago. liko (H)izkusil, da ^i bil skoro z živ-
Mnogo jih je bilo prišlo poskušat svojo srečo, da hi dobili kraljevno in prelepe dežele, a nobenemu se ni posrečilo povedati ji kaj takega, da bi bila verjela, in poizkušniki so morali ptistiti glave.
Sedaj pride star vojak iz Kure-najke, po imenu Katilina, ki je že to-
7,.i li - naslov bi rad zvedel nje- Ijenjem na vešalih obvisel. Od slu-.V l'p-1,4 prijatelj: Frank Volk, ženi, zapoje ni, potepeni vojak pride St., 1'itt-shiiig, Pa. i v Ankuro, prestolno mesto kralja Ar-itabaza, poiskosit svojo srečo, ker za
V vasi Mačkovci je živel star kmet Goroduh s svojo ženo, ki za starost še nista nič preskrbela, da bi bila dejala kaj na stran za "stari dan".
Goroduh reče svoji ženi nekega dne: "Veš kaj, Avša. tako ne poj-de; ne smeva vsega zadejati, nekaj mora ostati za "stari dan"."
Goroduhova Avša je bila zadovoljna s tem predlogom, pa sta jela šče-diti in r kratkem sta prišeedila o-kroglih r tristo forintov za "stari dan".
Goroduh je bil z doma po opravkih. V mraku pride k Goroduhovi hiši berač, prav star človek, ter prosi Avšo okrepila in prenočišča. Avša mu reib, naj sede. Starec sede, in sedeč jame vzdihovati, stokati, tresti se od slabosti, ter govori sam s seboj: "Pač res, tako je, stari dan, stari čas.'*
"Kaj? Kaj pravite?" vpraša hitro Goroduhovka, "stari Dan? Kaj ste morda vi stari Dan? Za tega sva že dolgQ devala na stran."
To izgovori in teče po tistih tristo forintov, in ko jih prinese, da jih beraču in reče: "Nate jih, le vzemite jih! Hvala Bogu, da se je naSel človek, in da sem rešena te sitne skrbi."
Razstava češke literature na Nem- , škem.
V Saksonski Kameniei priiVdi ta-mošnje češko društvo "Vlastimil" v spomin 35Ietnega jubileju razstavo češke literature, združeno z razstavo J vsega češkega časopisja.
^r kronjs!<ih kos
Gospodarske stvari.
&
pravili domačih	>
ft ft
r zalogi jih imamo dolj?^ po 05, 70 in 75 cm. K<>su so izdolaneft iz najboljšopa jekla v znanej tovnuii na ŠtajerHkeui. I«te|^ se pritrdijo na k os išče z rinkcami.
Ccnn 1 ko«e ju $1.2/^,
^fis. Pri	ooroiiitbl znutun popvi«t.
zalogi imamo tudi klepalno orod je iz finega jekla in ^ pristne <<i*flrgaj;io" lirii.-ihie kamne (osle.)	.V
e
Cen:i i garniture klepanja je #1.— 1 brnsnoga kamna
Rojake oi>ozai jauto da h«,- z naročili	f;
požurijo dokler zaloga ni. poide.
Naročilu priložiti je denar ali Postal Money Order.
Sušenje sena in detelje.
Dokler traja lepo in vroče vreme, danike italijanske narodnosti v ptuji su5en-ie sena in d^^je pač lahko državi, bode morali biti dovoljeno tu-i'1el°- No
«
i
i
i «
« «
1 li
1
i 1
|	Slovenic Publishing Co.
82 Cortlundt St.,	New York, IX. V.
»j*
j, » £
di poslancem avstrijskega parlamenta •rlede slovanskih podanikov lastne države.
Take grožnje nam še najmanje im-ponirajo, ker bodemo tudi mi znali temeljito izbijati — klin s klinom!!
Iz slovanskega sveta.
Po cesarjevem potovanju v Bosno.
Šele sedaj prihajajo na dan razne
Dokler jo trava še sveža, ne škoduje, če leži pokošena na dežju; na pol posušeno seno pa se v mokroti lahko popolnoma pokvarja. Ako pustimo tako seno razgrnjeno, izpere voda! mnogo redilnih snovi, aroma in bar-j ve; če pa denemo na pol suho seno v kopo, se lahko vname in splcsni.
Plesnjivo je pa skoraj nerabno. Sušenje sena in detelje v mokrem vre-j menu si lahko olajšamo, ako napravimo na travniku ali deteljišču kozle I *ili kozolce. Priprost kozolec si lahko v nekolikih minutah napravimo stvari, ki mečejo prav čudno luč na j na ta način, da zabijemo v zemljo po razmere v Bosni in Hercegovini, o vrsti 2 do 3 metre dolge stebriče ali


kterih smo itak že pisali opetovano in izčrpno; stvari, ki dokazujejo, da je bosanska birokracija razkazovala vladarju prave Potemkinove vasi. prekle Varnostne odredbe so bile take, kakor da bi bilo v Bosni na vsakih deset korakov čakal po en anarhist z bomlbo.
To potrjuje že okolnost, da se je sam cesar izrazil: "Vidim same vi-
močne kole in sieer po 2 metra narazen. Na te stebre pripnemo v več vrstah žico ali pa privežetno na nje1
Vinska poskušnja,
V soboto dne 9. juiija zvečer v Union Halie
1SVI 12. mull M2, In u I ic.fi nf« 3. A v«.
Točil se bode izvrsten importiran
& ČVIČEK ^
in izvrstno importirano slovensko
^^— fc>e!o vino. — Slovenci pridite v obilnem številu!
IGNAC NEUMAYER.
Ohio, v olroei iz Ferezi-v Do-
na Schafer iz Cleveland, Dobro je konečno stebre podpreti. (;ra<lee; Helena ToiiLŠič : da Jih teža trave ali detelje no pre- i Cleveland, Ohio, v Vižmarje: vrže,,Kakor končni stober sluzi lahko ja ivauŠek iz Brooklyn. X. V Ft udi kako drevo. Ivo smo najxdi bovo; Valentin Maček in Jakob Er-spodnjo žico. je nnjholje. da jo takoj	iz Kast Palestine, Ohio, v
obložimo travo in šele potem nateg- Šk„rj,Vtoko; Kari>Ii«a 6rum z otro-soke uradnike, kterih pa imam na nemo za kakega pol metra višje dru-Lj jy Braddoek, Pa., v Logatee- Fran
Dunaju dovolj; tukaj bi želel videti ljudstvo V *
iMpetilo se je tudi mnogo prav smešnih dogodkov. Tako je n. pr. dajalo mleko za cesarja erarsko gospodarstvo v Ilidži. Krave, kterih mleko je bilo določeno za cesarja, so ves dan čistili, hlapci, ki so imeli posla s temi kravami, so se morali neštetokrat na dan umiti in preobleči itd. In kar je pri vsem tem najlepše, to mleko navsezadnje vendsyde ni prišlo do cesarja! Vse poti, ki so vodile do cesarjevega stanovanja, so bile namreč daleč naokoli zastražene, tako, da so bile kar cele ulice zaprte za vsakogar. Niti gardistov, ki niso bili v službi, niso puščali skozi kordon vojakov, orožnikov, policistov in detektivov! V takih razme-
ro z!co. Dolgost takm kozolcev sejM&fcše \z Sialic, IM., v Xovo Me-
ravna po množini trave. Deteljo je|sl*o; j,,sip Zucbel iz Davis, \V. Ya„
najboljše vedno sušiti v kozolcih, ker L C rad išče t Alojzij Cferjol i.i Valen-
se s preobračanjem izgublja preveč tin Klcimpf iz Cleveland, Ohio, v
deteljnega listja. Na kozolec je deti Trst; Anton Lopis, Peter L«.pw in
deteljo, ko se je na pol posušila. jsimon Lopis i/. Oakland, Ca!., v Vi-
m * ---'.ranj; Fanv Kržisnik z družino iz
Chieago, III., v Podgorje; Ivan Sicr-
jlekar iz Dnluih, Minn., v Malo Lo-
ko; Fran Zairar iz Shrevenort. La.. i 1 Ivan Petek iz Cleveland, Oliio, v v Sredno vas; Josip Novak iz Xe\v
V STARO DOMOVINO SO SE PODALI:
Iščem svojega brata FRAXJ.V KKFLC. doma i/, vasi Tremerjs št. l'J j>ri Cidju na Spoil. Štajerskem. V Ameriko je odšel pred 7. leti i i od tedaj naprej nismo več slišali o njemu. Zato najvljudneje prosim e »n jeno rojake po Zjcdinje-niii državah, ako kedo zna za .^ije-ira. naj blagovoli naznaniti njegov naslov meni. njegovej sestri, ktera sem došla pre<l meseci iz starega lcraja. za knr mu Inxlem zelo hvaležna. Moj naslov je: Theresia Krnic, 2847 Bismarck St., St. Louis, Mo.	(1-6—7)
VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA I
Vsak potnik, kteri potuje skozi
Ribnico; Fran Skubic iz Cleveland. Castle. Pa., v Škofeljico; Josip Len- Xew York v stari kraj ali pa iz sta-Oliio, v Lijxiglav; Nikola Ujdur iz ilars. Josip Uletel in Ivan Le ud ar.s Kingston, N. Y., v Črno Goro; Janko iz Thomas. \V. Va„ v Zidan Most; Polovina iz Anaconda. Mont., v Go- Ivan Poklek iz La Sal le. III., v Bo-spič; F. A. Malerič iz Hibbing, Minn., i žice; Fran Vel k o vrh iz Sunuy Side, v Gradec; Jakob Iiamuta iz Crested Utah, v Celje; Fran Cerjak iz La Butte, Colo., v Semič; Tomaž Šnbat Salle, 111., v Božiee; Peter Kogina iz Stanton, Midi., v Zlabine; Ivan iz Pittsburg, Pa., v Staro Lipo; Ivan
Busojevič iz Memphis, Tenn., v Pod-!Starič iz Sheboygan, Wis., v T rebel- Polago so vedno čiste sobe za pre-rah seveda niso pustili skozi niti vo- „orico; Fran žji„ar iz St	Anton Marine iz AVauke-an. 111., nočenje. Dobra domača hrana,
za z mlekom? ki je bilo namenjeno za Pa^ v čabar; Fran Verb^ ijr Wauke. : v Logatec; Anton Znidaršič iz Bar-	(14-C v d)
gan, 111., v Horjul; Karol Schnuk izSberton, Ohio, v Iško Loko; Josip
Chieago, 111., v Kočevje; Josip Bo- Srebot iz Cleveland, Ohio, v Št. IV-	POZDRAV,
ž te iz Latrobe, PU-, v Kjrško; Ignac ter; Martin Stare iz Cleveland, Ohio. Tz obali Atlantika še enkrat po-jOmahen in Alojzij Gregorič iz Cleve- v Kranj; Ivan Frankovič iz Joliet, zdravljam vse prijatelje in znance jm>
rega kraja, naj obišče PRVO SLOVENSKO - HRVATSKO GOSTILNO S PRENOČIŠČEM August Bach, 137 Washington St., New York City, kjer bode dobro postrežen in na raz-
cesarja!
Oh ta sv. birokracij!
Nov zaderski nadškof.
Cesar Fran Josip je dne 9, junija land, Ohio, v Novo Mesto; Tomaž in 111- v Kočevje; Fran Mate iz Deq- širni Ameriki, posebno pa brate dru-zaprisegel novoimenovanega zadev- Ivan Ožura iz Kansas City, Kansas, ver, Colo., v I'rigor i co: Ivan Rubišo, štva sv. Jožefa št. 1.") J. S, K. J., da-
skega nadškofa dr. Pulišiča.
Novi zaderski nadškof in dalmatinski metropolit dr. Vincenc Pulišie — dosedanji -škof šibenski — je bil rojen v Olibu v Dalmaciji dne 22. januarja 1853. V duhovnika je bil posvečen leta 1875. Doktorjem bogoslovja je bil promoviran na dunajskem vseučilišču ter je bil potem več let profesor bogoslovja v zaderskem Berač se čudi in debelo gleda f ne jbogoslovnea semenišču. Dne 5. okt.
v Osilnico; Roman Mavrinac in Anton Mišeenič iz Alaske v Reko; Ana Voginec z otroci iz Sunny Side. Utah, v Ljutomer; Ivan Grgurie in
Josip Grbac z družino in Kuzma T>u- lj'' Slov. Dram. Klub. Nežo iu Karo-kič iz Kenova, W. Va., v Kastav; hi Brodnik, kojima se tem potom še Ivan Baš iz Bingham Canyon, Utah, enkrat lepo zahvaljujem za vsestrau-v Pšato; Mate in Barbara Mavric iz «ko prijaznost in jmstrežlio za časa Ivan MLhelčič iz Winsboro, La., v jLewiston, Pa., v Reko; Anton Koš- moje dolgotrajne bolezni; hvala tudi Skrad; Juro Kezele iz Gibson, New;merlj z družino iz Evelelh, Minn., v Lovrencu Uizjak z a večkratke obiske
Mex., v Delnice; Nikolaj Hrtolič iz Pittsburg, Pa., v Johe; Paja Milanov iz Akron, Ohio, v Zagreb; Josip An-tonič, Ivan Čor in Vladimir Kršol iz Great Falls, Mout., v Brebir; Josipi-
Retje.	in ostalim prijateljem za prijazen
Vsi ti potniki so knpili parobrod- sprinem na kolodvor. Ostali zdravi! ne listke pri tvrdki Frank Sakser Z Bogom!
Company, 82 Cortlandt St., New New York, G. mal. srjjana. 1910 York.	!	>	Anton Rener.
flakorporiran* dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRANK ME DOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HI. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Bo* 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik:NJURIJ L. BR0ZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyoming.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 106, Ely, Minn.
JT ADZO RJTXKI:
'ALOJZIJ VTRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St.
Xk)rain, Ohio.
IVAN PRTMOŽTČ, II. nadsornik, P. O. Box «41, Eveleth, Minn. Mill A EL KLOBUČAR, m. nadxornik, 116 — 7th «tr., Calnmet, tfiehigaa.
POROTNI ODBOft:
IVAN KERŽIŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138,
Bard in e, Pa.
IVAN MERJIAR, drogi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. STEFAN PAVLXSlC, tretji porotnik, Bx 3 Pinaville, Mian.
■ ■ o ■ ■
Vrkovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St.,
'olivt,
DruItveDO glasilo je "GLAS NARODA."
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Umrla je hie ir>. junija na Bled« Ki \ • i	iiira znanega hotela Pe-
tran Ivana Klinar, roj. Kette, stara
Iz Bostanja ob Savi. — Žrtev viharja. — Dne 13. junija popoldne je ,K) K >ivrila Ana Lipovšek. 81 let sitna. i;-. Nove uoiv. Ogrinjala je krorn-tu <•«»> vračala domov vsled bližajoče -e- neviltle. V jarku j«> zatulila iieviitla. Xa,/n->i >,*• ji je sjmdrsuilo i . i i .,„•!., vstati.
Afera s strupenima pilulami. —
I rvil nedavnim «"a>oni je dobilo O-ri-dni.:lvo "llieeo'a" anonimno pismo, v katerem neki neznanec zatrjuje. da je Hladnik nedolžen in da je powiljatel stiiipeiiih piluJ on, pisee I" 11 Ti. pij»mo je dolu I a v roke policija, ki je Haj-e konstatirala, da j** odpo^djatelj dot u'nega pisma osumljeni v Fran H lad ni k sam.
Sedaj je uredništvo "Pioeola" dobilo "e eno tako pismo in si-eer tra je pisala« kolikor se da soditi po pisali. ,s| a roJca. kakor prva. Pismo se jrlasi: 4'(>njni gt^potlje! PLsoč o aferi Hladnik ste m* izrabili o pismu, ki >)r> tra sprejeli pre-d 1"» dnevi sum, <la tra je pi<sal Hladnik. Toda ta sum je jHtpoluoi'i a neutemeljen. Xa rastlina te ali n*ei i te razumeti, da sem jaz edini tisti, ki je pisal pismo in ki je tudi odpo-dat strupene pilule. Pri-e enkrat pri dušah vse-h svojeev, da je Hladnik nedolžen. Videli Wle. da I m) [>riiel dan. ko boste rekli; *' K ako smo ne varali." Prisegam v um. da inote tako govorili.
(Vfiitf <lolr.it i ne«lt>!žn*»jfa elove-
wa, ako pravi krivee pripoznava? A ič in za dri [j ir vam zatrjujem, da kriv jaz, ki stanujem v Trstu,
1'rov.m vljn lu«, da bi natisnili to moje pisno." — To pismo je bilo vrženo v uredniško likovno omarico v u!n • Silvu* lVllmo. 1 rexbiišt.vo pravi, da -e da |n> pisavi soditi, da je to p;snuj pihala žen>ka roka. "Pie<-©-lo " ji pi^mo dal na razpolago policiji.
Zaradi jeruša. K<» j«» 1.1. junija (topol d ne pri delu v Prisojen i ufcei v Ljtt-Jljani paznik prisilne delavnice < Hvrine o h ?.<•! prkiljeneu O. Mayrinu, roj. iS<M> v Mu	^ t ♦-kleni*'o žganja,
je ta rgraSnl za kramp in z njim |K>
doUil \sled uda it a veliko rano. Ma-grin h us t o * krampom zbežal po Kadeckejra cesti, Komen^kega in Ko-lodvo: let uiifi pioti sotlrujskj pala-ei. (^rsteVv tovariš j*> takoj najel dintio greii«>: «'ya ixvo-m tka ter pok lien I ■ a | Mimo> policijske in stražnika, a katenan *ta se ifMr-ljala z.a naisilne-z.em. Mdl heironi je ta n.etal v aflW-in-Stvtt kamenje in zaiel nekejra koledarji. \ ihtel je kramp in z njim hotel udariti v*i*kejjfa, ki bi *.ra name* r«A it u-t a v iti. 8tra/.nlk in paznik
......... r	__ tj i,.... _ *
m,-4 viagrina <fo»Ja na Slovenskem tr-ST»» n t»a (Mtcvala, tla naj odloži kramp <V~.tr pa ta ni hotel storiti in *e je h«»iel tudi sedaj braniti z njim, a *e mm ni poagelilo. Straiark s« nawre. nenadoma zakadi v prisiljen-ea *er triu iztrga nevarno orodje iz rok. \ !e*m ko »e je za**el naeilueK z varno tnim smotri ruvati, prisko-e. >.t f-n..M tn.il paznik. A oU-n.n lik1} klivltoval, da sta gfl XAmo^li 4ele « pmirfjo dnr^e-a obfWtva ' opraviti na tla, ga nkletiiii in wl-\jpiati.
PRIMORSKE NOVICE.
Hišne preiskave v Trstu. — Po na-
Iotu preiskovalnega uradnika in državnega pravdni.5t.va je poli-ija po svojih funkeijonarjih izvršila hišno preiskavo v uredniških in upravnikih prostorih lista ''Indi-1 lendente'v tiskarni Amati e Do-; noli, kjer se omenjeni list tiska, nn stanovanju odgovornega urednika. Mareella Demon t i. v pisarnah, oziroma v dotienih stanovanjih mestnih svetnikov, odvetnika Iginija Broe-<>!ii iii odvetnika dr. Nikole Vidako-vieha ter v stanovanjih še nekaterih I drugih os ob. Kakor se poroča, so te h i-'i t* preiskave v z.vezi s kazensko preiskavo, ki se vrši proti 21 mladeničem. ki so bili nedavno aretirani radi veleizdajnie in motenja javnega m i ru.
Poicško - puljski škof Flapp je
J vklj ib vsem de-mentijem vendarle v ! preiskavi in sicer ne zaradi politike proti Hrvatom, ampak zaradi nekih cerkvenih zadev kanonu-nega z:ia-
čaja.
Pretep je bil nastal v Tržiču med
h-lavci: Vinceneij Perini« s Kobari-ške^a, Ivan Ogrizek iz Postojne, Ka-rol Podbrščik iz A v še in Iv. Rezek iz Tcrni)ja. To je bilo lani 29. avgusta. (Hx'inska re«larja sta prihitela la pomirita pretepače. Zgodilo se je pa, kakor navadno, da so se zagnali v redarje ter ju žalili in napadali končno ? kamni. K razpravi sta prišla Perinčič in Ogrizek. Perinčič je oib-sojen na 34 dni, Otgrizek pa na mesec dni ječe. Druga dva išče so.hiija.
Aretirali go v Gorici nekega 201etne--ra trgovskega pomočnika po imenu Maksrailijan Brak. Nastavljen je bil v Coiatovi trgovini v RaŽtelu. iz katere j.- znesel vse polno raznih reči na svoje stanovanje. Brak pa ni prodajal vzetih reči, marveč jrh ,>e razdeljeval okoli, kdor je ho-tel kaj dobiti. Kleptomanija!
ŠTAJERSKE NOVICE.
Ponarejalec denarja. — 41 letni
IMkovski pomočnik Anton Stop's iz Roviš-a na Kranjskem je bil že leta Hmco jrii okrožru«m. sodišču v Novem mestu obsojen radi ponarejanja denarja na dve leti ječe. Ko je mož prišel iz ječe, se je zopet lotil svoje obrti. ponarejanja denarja. Dne 11. ja-j nuarja t. 1. so ga zalotili v Ovetkov-icih na Sp. Stajei-skem. ko je razpe-čaval ponarejene petkronske komade. P rt4 d mariborskim porotnim sold iščem je bil Stoj« obsojen na pet let te'ke ječe.
Samomor rezervista. Rezervist To?.. Markuta iz Kranjskega je bil pozvan k orožni vaji in je prišel 18. maja k pristojnemu polku v Kobarid. Prinesel je s seboj spričevalo od treh eivil-r»ib zdravnikov, da je vsled božjastnih napadov nesposdben za vojaško služIlo, v fnem je celo stalo, da bi mogla služba provzrieiti njegovo smrt. Poslali -o ga v domobransko bolnlšnieo v Ce!i»vee. Polkovni zdravnik dr. Stein pa je zapisal na vizitni lii*tek, 'a Markuta ni treba dati v bolnišnieo, ampak da lahko ostane pri stofrniji, in l>oznal ga je rel<f za sposobnega za -hržbo. V sobi ga je dostikrat pri->la božjast. Dne 8. junija zjutraj pa se je mož vrgel skozi okno na dvorišče in mrtev obležal. Pa seveda — vojaška oblast ne bo zopet ničesar k riva.
I« f marja pri Jeliah. Strojevodja fwm< etiega vlaka rog. železnice je za-ini l od Halerja navzdol proti ftmar-iu. da leži v jarka poleg želcz.iic« "'»t veš k o truplo, čegar glava pa je bila fia* Ion jena blizu tračnice. Začel je ta-
1	,	I
^^ i
• .- • v". '	0 ■ '
koj zavirati in je dajal svarilne signale, toda telo se ni zmeailo, vlaka pri
padu 25% do največ 40 m oddaljenega človeškega trupla ni mogel vstaviti. Lokomotiva je zadela vanj. Vsta-vivši vlak so vzeli v voz poneerečenko, bila> je kmetiea Dečman. Imela je hude rane na glavi in levici. Obvezal jo je za silo zdravnik dr. Rakež na postaji Šmarje in še isto noe so neza-vesniico z vozom odpravili' v celjsko bolnišnico, a umrla je -med potjo. Železničarji so tu brez krivde. Pone-sreeenje si ima Dečman sama sebi pripisati. ker je bila tako pijana, da je oble-žaia v jarku in ni slišala prihajajočega vlaka.
Iz Št. Lovrenca nad Mariborom. — J Dne 14. junija je prala Huettlova dekla Jožefa Hartman ob Dravi perilo. Padla je pri tem v reko in utonila.
Antomobilska nesreča pri Št. Seba-stijan i bi. Sp. Dravograda. 61 e t ni deček, Mačnik, katerega je povozil, kakor smo poročali, stavbar Eggenber-ger is Celovca, je že v slovenjgraški bolnišnici umrl. Stavbar je naklonil njegovim starišem 4 tisoč kron.
HRVATSKE NOVICE.
Škof pod varstvom bajonetov. —
Pred nedavnim so imeli pri sv. Jur-ju na otoku Hvaru v Dalmaciji birmo. Birmo je delil škof Zfvnfnovke. Naravno, da je bila cerkev natlačena j vernega ljudstva. Naenkrat se je med ljudstvom razširila vest, da je j škof prepovedal hrvatsko petje v cerkvi. Ljudstva se je polastilo silno j razburjenje. Ko se je pričela božja j služba in so verniki zaslišali petje v latinskem jeziku, so se kakor na povelje dvignili in demonstrativno zapustil; božji hram. Nato se je ljudstvo zbralo pred cerkvijo in ogorčeno razpravljalo o škofovi odredbi. Ne-volja ljudstva je vedno bolj narašča-! !a, da se je bilo bati, da se posamez-|niki dejanski ne lotijo škofa. V var-stvo škofa so morali poklicati orožnike, da so ga ščitili pred dejanskimi I napadi. Ljudje so Ibili tako razburjeni. da si je škof Zani-rrovič pri odhodu zahteval oro^rnško spremstvo, da ga ščiti pred IjuU^o nevoljo. i .
BALKANSKE KOVICE.
Turčija ae oboražuje. Carigrad. 17.
junija. Vlada je predložila parlamentu zahtevo, da se ji dovoli kredit v znesku 4,800.000 turških funtov. To svoto hoče porabiti za nabavo G6.000 pušk, 312 poljskih topov, 80 gorskih topof ter za naročilo večjega števila teških oblegovalnih topov za Jedre-nje in druge trdnjjave.
RAZNOTEROSTI.
Mesto is II. Stoletja. Blizu Carici na v guberniji Saratov na Ruskem so pri izkopavanjih zadeli na razvaline starega mesta iz 14. stoletja.
Velik milost veni grob so našli na posestvih v bližini grad« kneginje Trubeckaje pri Kijevu. Sodi se, da se gre za udeležence velike bitke v 12. stoletju.
Za smeh — in vendar resnica. V
poslanskih krogih vzbuja te dni veliko veselost slučaj, ki ga je spravil v javnost posl. Moraczevvski z interpelacija v drž. zboru. Neka delavka v neki gališki občini je prosila za potni list, da bi šla v Ameriko. Občina je prošnjo priporočila, glavarstvo v Strvju jo je pa odklonilo, češ, da je dotična delavka že zdaj v črni vojski in da pride kmalu — k naboru.
Zrelostna spričevala je ponarejal neki Bela Feher v Budimpešti. Z zvijačo si je potom šolskega sluge debre-cinske gimnazije dobil kopije pečatov in podpisov. Baje je vršil to ''obrt" že štiri leta.
Umor v vojašnici. Pešec 32. ital. pešpolka v Raveni, Menozzi, je ustrelil te dni na hodniku v vojašnici štirikrat na poročnika Pupila iz službene puške in ga je tudi ustrelil. Na t,o pa je ustrelil še samega sebe. Uradno poročilo pravi, da je storil to v hipni blaznosti.
Železniška nesreča. Med postajama Brath in Buča na Ogrskem sta trčila dva tovorna vlaka. 15 vozov je razbitih, Štiri železničarji so mrtvi, en železniški inženir je ranjen.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom naznanjam, da sem se preselil iz 602 Curtis St. v svoje lastno poslopje na 663 N. Carpenter Si.
Sorodnikom in drugim starim odjemalcem se najvljudneje priporočam, da me še v nadalje obiščejo. Spoštovanjem
Melchior Scholar, 663 N. Carpenter St., Chicago, 111.
(3x 2&6A9—7)
Vabilo na narocbo.
i

Ali hočete dobiti sekaj pojma
o ANGLEddnn
in
. .	J AiwntTfrrr PISAVI?
Z 1. julijem je minola L polovica	^^	^^^
XVm. lelnika GLASA NARODA.' Plste n* naa- Poa5aiemo že dv« Tem povodom naj se vsem	na- leti P°tom dopisovanja angleščino in
roenikom, kakor tudi vaem čitateU« leP°PisJe-	popolnoma za-
našaca lista zahvalimo za njihovo vae- 8tonj"	Se danes!
stransko zanimanje sa naš list, kajti Slovenska korespondenčna šola, tudi t minoli polovici oaemnajataga 6119 St. Clair Ave. (Special Box 10)
leta izdajanja lista, ae je krog naših _Cleveland, Ohio.___
naročnikov ▼ vseh krajih Zjedinjenih
držav izredno povečal.
GLAS NARODA bode tudi
▼ na-
NAZNANILO.
Cenjenim rojakinjam v Ne
Yor-
dalje, kakor dosedaj, izhajal z dvema ku in okoliei naznanjam, da sem pri-prilogama na teden in donašal najza- čela
nimivejše čtivo in ako naa bodo naročniki v dosedanji meri podpirali, oziroma, ako se bode njihovo število množilo po dosedanji meri, potem bo-demo v kratkem zamegli izdajati list z prilogo po trikrat na teden.
GLAS NAHODA ostane tudi v nadalje na svojem dosedanjem naprednem stališču, držeč se svojega neodvisnega načela, ki veli: "vaakemn svoje".
One naročnike pa, ki so z naročnino nekoliko zaostali, poživljamo, naj zaostalo naročnino v kratkem poravnajo, ker jim moramo inače glasom predpisov zvezine pošte dopošiljanj* lista ustaviti, kar nam da naravno obilo dela pri vknjižavanju — in to sedaj, v poletni vročini nikakor ni preveč prijetno. — Vsakdo naj tudi skrbi, da nam pridobi po možnosti veliko število novih naročnikov. Uredništvo in upravništo: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Str., New York, N. Y.
KRETANJE PARNIKOV.
ST. LOUIS odpluje 9. julija v Southampton.
VADERLAND odpluje 9. julija v Antwerpen.
AMERIKA odpluje 9. julija v Hamburg.
POTSDAM odpluje 12. julija v Rotterdam. KAISER WILKELM I>ER GROSSE odpluje 12. julija v Bremen. MARTHA WASHINGTON odpluje 13. julija v Trst.
OCEANIC odpluje 13. julija v Southampton.
PRESIDENT GRANT odpluje 13. julija v Hamburg.
LA BRETiAGNE odpluje 14. julija v Havre. GEORGE WASHINGTON odpluje 14. julija v Bremen.
CINCINNATI odpluje 16. julija v Hamburg.
LAPLAND odpluje 16. julija v Antwerpen.
NEW YORK odpluje 16. julija v Southampton. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 19. julija v Bremen. NIEUW AMSTERDAM odpluje 19. julija v Rotterdam.
MAJESTIC odpluje 20. julija v Southampton.
LA LORRAINE odpluje 21. julija v Havre.
CLEVELAND odpluje 23. julija v Hamburg.
ST. PAUL odpluje 23. julija v Southampton.
KROONLAND odpluje 23. julija v Antwerpen.
NAZNANILO.
Izgubil sem konja sive barve; ima črno grivo ter črn rep, star okoli pet let; nahaja se na železnem okraju (Messaba Range). Kdor ga prime, dobi nagrade $10.00 in stroške ter naj obvesti:
Paul Levstik-a, P. O. Box 493, Chisholm, Minn.
(22-6 v d)
ŽENSKO KROJAŠKO OBRT.
Izdelujem vsakovrstne ženske, v razne sezone spadajoče obleke po najnovejšem kroju in po jako nizkih cenah. Pridite in prepričajte se!
Nežika Yurkas, 222 E. 84th St., New York City.
~ NAZNANILO.
Podpisani izdelujem
NOVE HARMONIKE
in objednem pa spremljem tudi stare harmonike v popravo. Za moje delo garantiram od 5 do 20 let in če komu ni kaj po volji, tudi premenjam z zaželenim. Iz vseh krajev dobivam pohvale za najboljše in najeeneje delo. Se priporočam
John Weber,
P. O. Box 94, < Hinsdale, Mass.
■
Kje jet Tukaj nas je pet bratov in iščemo šestega avojaga brata JAKOBA NOVAK. Doma je iz Prim-čevasi štev. 6, občina Ambrus, Dolenjsko. Pred petimi leti je bil t Salida, Colo., in sedaj ne znam« nič, kje se nahaja. Kdor izmed rojakov nam naznani njegov naslov, dobi $10.00 nagrade. Naslov pošljite na: Mike Novak, 510 West Chestnut St., Leadville, Colo. (14-4—14-7)__
OPOMIN.
Čla nom društva sv. Jožefa št. 41 K. S. K. J. v Pittsburgu, Pa., se naznanja, da se udeleže v polnem številu prihodnje seje dne 10. julija, da se vsak član izkaže s spovednim listkom, kteri ni še to storil, in da do-nesejo svoje mesečne prispevke. Z bratkim pozdravom
Josip Hočevar, tajnik. (5-6—7)	51 Eckert St.
Is the Best Tobacco
Zm kajenje in čikanje. Tekom zadnjih 40 let je bil ta drobno izrezani tobak najbolj priljubljen. Zavit v skrbno izdelanih zavojih, v ktere ne more priti prah. Dober za cigarete. V VSAKEM ZAVOJU JE TUDI PAPIR za CIGARETE, KI SE DAJE BREZPLAČNO. Pazite na znamko "Gail C& t_Ax".
POPOLNA TEŽA
Prodala se povsodi
The American Tobacco Co.
StttctiMrs to GAIL & AX
COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Fn
družba.)
ncQska parobrodna
*	Direktna črta
do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni parnlkl soi
"LA PROVENCE"	^	"LA LORRAINE
si
na dva vijaka
'LA SAVOIE"
na dva vijaka
na dva vijaka
"LA TOURAINE'
na dva vijaka
Samo
veljajo trij« svegki
"VINNETOU"
Rdeči Gentleman
in šest zvezkov
V PADISAHOVEJ SENCI.
"LA BRETAGNE" "LA GASCOGNE"
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Cbesebrough Building.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča štev. 57 North River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 North River, N. Y.
• LA PROVENCE 7. julija, 1910. *LA SAVOIE	28. julija 3910.
La Bretagne	14. julija 1910. * LA TOURAINE 4. avgusta, 1910.
•LA LORRAINE 21. julija 1910. "LA BRETAGNE 11. avgusta 1910.
FQ8EBNA PLOVITBA. V HAVRE:
Krasni paru i k ' * CA LI FOR X IE" odpluje 16. julija olj X uri popoldne. Krasni parnik "FLORIDE" odpluje dne 23. julija ob 3. uri popoludna. Parnik na dva vijaka "CHICAGO" odpluje 23. julija ob 3. uri popoldan. Parnik nd ava vijaka "CAROLINE"odpluje G. avgusta ob 3. uri popoldne. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vliaka.
Zvezki so obširni ter obsesa vsak nad 200 strani. Zabavno berilo sa odgnati dolg čas. Poštnine prosto dobiti pri:
SLOVENIO PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. New York. H. T.
POZOR ROJAKI!
Kje je ANTON BERŠNAKf Pred
4. meseci je odšel iz Clevelanda,
kam, mi ni znano. Za njegov naslov bi rada zvedela; ako se mi ne
-ne oglasi, ga javno razglasim. —
Sophia Vesel, 5602 Carry Ave., N. E.t Cleveland, O.	(5-7_7)
Po dolaara Caap m mi je posrečilo Iznajti pravo Alpen tinkturo hi Pomado proti izpadanju in sanatlaa. kakorfne ie deeadaj na svatu ni bilo. od katera moikim in ienekfm meti in do!*i laftje
zrastejo ia ne bodo mE izpadali, ter ae oaireli. Ravno tako moikim v 6. tednih krasni brki popol— ltcanatize a v rokah nogah In križičah v adaah mudnaa oad ranim, ko rja of m bradavice, potne noge in osebline ae popolnoma odstranijo. Da j« to resnica jamčtaaa (500. PUite po cenik katerega poiljem zastoju.
•JAKOB VAHČIČ, P.O. I««	CLEVELAND. C

Naznanilo!
Rojakom in rojakinjam priporočam svojo veliko zalogo ur, verižic, prstanov in sploh vsakovrstnih draguljev. Ju potujem sedaj po Pennsylvania i in bom obiskal vse večje slovenske naselbine. Vsakdo bode zbral kar bo hotel in za zelo nizko ceno.
Se
FRANK BAMBIC.
■V*

Iščem svojega prijatelja IVAMA ZRLMŠEK, doma iz Dolenje vasi pri Cirknici na Kranjskem. Pred dvema meseeoma sva biLa skupaj v Ricbwood, W. Va. Za njegov naslov bi prav rad zvedel jaz in njegova sestra, ktera je sedaj do-šla ta sem. Prosim, kdor ve, da mi blagovoli naznaniti — John Opeka, Bo* 183, Camp 35, Rich-wood, W. Va.	J1"?—7)
Kose klepiala in osle "
♦ iz starega kraja ♦ ♦
je dobiti pri:
Fnik bril 6006 St. Clair Ait.f CtovilMl, 0.f ai)*: Ailrtat Hfiflrtl, 7403 Diftlsn Ah, R. W.v Chvilail, 0,
l basa iz Htareoa kraja a*an« $1.60 Obroč (rinha) in kljoč iUm 88c. 1 klepalo m 1 kfadvo stane f 1.80 Xbrusnikauen (osla) st4*aI61n
ket tri kese ae m adpeM|e
i jHio aaretil*.
i

tam
Spominjajte se stare domovine in družbe =_© SV, CIRILA IN METODA
Zahtevajte in kupujte Ciril-Metodove smodke in vžigalice Ako storite tako, spolnujete Vašo narodno dolžnost
Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narod-nega blaga, se prosijo slavna slovenska društva, da si ga nabavijo v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja druitva.
Ciril-Metodove smodke razpošiljamo tudi posameznikom Sirom Amerike in sicer 50 komadov za $2.00, 100 kom. za $3.60, fine ha-vanske pa 50 komadov za $3.80,100 kom. za $7.00 poštnine prosto.
Pojasnila dajejo in naroČila sprejemajo glavni zalagatelji za Ameriko:
A. AUSENiK & CO. 82 CORTLANDT ST., NEWY0RK,N.Y.
itiariim

ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV KI ODGOVORNO NK UPBAVNI-^TVO NE UREDNIŠTVO.
! Zvišanje obrestne mere. I
Hranilne vloge sklepom leta 1907
3,165.025*00 kron, Varnotni zakladi sklepom 1907. čez
11-41 soč kron. Letni denarni promet 12O ml jonov kron#
NAZNANILO.
Glavna posojilnica
reglatr. zadruga se neom. zavezo ▼ LJUBLJANI,	Kongresni trg It 15
obreatoie od t ianuar|ja 1908. Hranilne vlog« p«
4
n
takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka resnega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4*76. Po % naložen denar ae sa celo leto preje podvoji nego po ia m 8 leta preje nego naložen po 4%.
Hojaki! Kdor koče avoj denar ugodno ia varno aaloltti Mj gA pošlje t nafio posojilnico.
PoUljatre sa ^jed. države posredoje* tvrdka FK. SAKS EE C0.9 82 Cortlandt St.f NewTerk.
Upravni svet
I Zvlftanje obrestne mere.
Jugoslovanska
Katol. Jednota.

^flBMSW^raWMtt 7
Vstasevljess doc 16. svgosts I90&. Inkorporlrana 33. aprila J909 v drtavl Penna.
• sedežem v Conemaugh, Pfc.
GLAVNI URADNIKE:
Predsednik r MIHAEL ROVANeEK, R. F. D. No 1, ConemaocH, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa G lami tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemanch, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 623, Conemanch, Pa. Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemanch, Pa Pomoini blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box C. Conamasfh, Pa
* j*.	^1991 8_I
NADZORNIKI:
ja(x)b kocjan, pred*, nad k. odbora, Box 508, Conemangb, Pa. FRANK perko, nadzornik, L. Box 101, Conemanch, Pa anton STRAZiCAR, naduornik, Bx 511 Conemaugh. pa.
POROTNIKI:
ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dnnlo, Pa MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemanch, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: B. A. E. BRALLIER, Greevs St., Conamanck, Pa.
' o ■
Cenjena društva, odroma njih uradniki so nljndno proleni pošiljati Bnar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, rs« druge dopise pa «* glavnega tajnika.
V slnšajn da opaši jo društvom tajniki pri meselaih poročilih, ali [ sploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjfclivoeti, naj se to nemadoma neznani na urad glavnega tajnika, da se ▼ prihodnje popravi
Drafttreas gladi« |* "BUM M AMD* »
MORILEC.
Franeoeki spisnl GUY DE MAUPASSANT. — Prevel DR. IVO ŠORLI.
Odvetnik ga je zagovarjal z blaznostjo. Kako si sicer diugaee razložiti l a grozen aloein
Neko jutro so nu^li nam rev blizu Chatoua zapletena med birevje dva smorjenca, mojega in žensko, dva daleč okrog znana, bogata, >e mlada človeka, ki sta se bila poro«"-ila šele lani.
Nihče jima ni vedel sovražnika: .poleg tega ju morilec niti oroipal ni bil. Videti je bilo, da ju je zabodel najprej vsakcg1* posebej z dolgim bodalom ter ju sunil jy>;em z visokega bregj v reko.
Preiskava ni imela nobenega uspeha. B roda rji niso vedeli ničesar. Tako so že opu-tili nannljjio poizvedovanj'«, ko »e nekega dne naenkrat sainv rglad mlad mizar iz bližnje va>i, po imenu Juri Ludvik.
Na >i-a vprašanja ni odgovoril drugega nego tak<de:
'MSospoda K«im jtoznal že dve leti, froflpo m*1* >est nu^vev. Prihajala »ta pogostoma k meni zaradi raznih popravil na k t a rem pohištvu. Zakaj j«» i ažurnem svoje rokodelstvo."*
A «'•«► ho ga vprašali nato: "In za- i kaj ste ju pa umorili?" je odgovarjal vedno 7 istimi besedami: "Umoril sem ' ju, ker sem ju hotel umoriti!" Drugega n: bilo spraviti iz njega.
Th č:ovek je moral biti nezakonski 1 otrok. Njegovi stariši so ga bili dali i neki ženski v tem kraju v rejo in so 1 ga potem zapustili. Imel je samo to. ime: Juri Ludvik. Toda, ker je kazal po«neje, ko je doraatel, nenavadne *mo''.no«ti in neki posebno fin, prirojen j okus, liar ga je hxilo od vseii njiegovi-h tovarišev, soBga pričeli klicati za 1 "go^po.la" irv k/nalu mu »u rekel nihče drugače.
je m«MW«t*e m .je za- j slov »d daleč okrog kot prvi mo.Mer t' *v<«ji *troki, 4"elo rezljaivka dela so j ■~e. u lepo posrečila. Veljal ■ pa je ludt za velikega prenapeteža z vse-mi temi svojimi komunističnimi in nihili-atienimi nauki; iu pravili so slednjič, da tiči ves svoj prosti čas v raznih krvavih romanih, če že ni nastopal po kmečkih in dela-vskih shodih ali agi-tiral pri volitvah, kjer je imel vedno !
veliko vpliva in veliko uspeha. * * *
Olvetnik ga je torej zagovarjal z blatno, t jo.
Kako hi bilo v resuici drugače ume-ti, 'li gre ta človek in umori svoja najboljša odjemalca, dva tako bogata in it 'odama — odvetnik ju je poznal tudi a te utrani — odjemalca, ki «ta mu dala v zadni-jh dveh letih tri-tiaoč frankov zaslužka, kakor so Lzka-*ov*le oA>toŽenčeve knjige. Samo eno je bilo mogrW^e: blaznost, propalost proletarca, ki se maščuje na dveh premo £11 jih ljuleh za vse kapitaliste skupaj- In tu je našel odvetnik tudi priliko, da je spretno opozoril na priimek "gospod", ki so mu ga bili dali ljudje.
"Ali ni bila ironija, to imet" je vzkliknil. "Ironija, ki je morala tega | n**re'r.eža, ki nima ne očeta ne mate- j re, le Š« bolj nrsdrsditL PomUditi moremo, da imamo strastnega republikanca pred nebo j. Kaj pravim! — čiovelta, ki j« bil pristaš celo one polit kJCfi* »tranke, ki jo je republika sama Že nedavno zatirala in izganjala, ki jo pe dene« »prejema z odprtima rokama, vtranke, kateri je požig prin-«ip • j luror ne »ki lino aredstvo.
Ti žalostni nauki, ki se danes oznanjajo /e jm) javnih shodih, ti so uničili tega človeka. Poslušal je take pre-kucuhe — eelo ženske, da, ženske so bile va.es! — in jih je slišal upiti po krvi Gambettovr, (irevvjevi. Njegovi že picj bolni možgani so zavreli in | prekipeli in za žeja 1 o ga je po krvi, po j krvi ljudi, ki jili je sovražil » temnim I sem aši vom proletarca.
Ne njega, gospoda moja, — te pod-pibovalee, te šuntarje obsodite!"
M«>it poslušalci se je vzdignilo tuin-tam odobrujoče mrmranje. Čutilo se je. d« je zagovornik že zmagal. Niti državno pravdništvo se ni protivilo več.
In samo da zadosti predpisom, je stavil predsednik še obligatno vpra-
1 Sanje:
''Obtoženec, ali imate v svojo obrambo še kaj dostaviti?"
Tu je mož naenkrat vstal.
11:1 je človek majhne postave, svetlih in sivih, ostrih oči. Močan, pros!, sonoren glas je prišel iz nje- | govili ozkih prsi in je izpreme«il takoj po prvih besedah mnenje, ki so 1 -i ga bili ustvarili poslušalci o nJem.
Govoril je visoko, vako besedo poudarjajoč in tako jasno, da se ga je eni o do zadnjega kotička prostorne j dvorane. ...
'•Gospod predsednik! Ker mi je celo giljotina ljubša nego norišmica, vam hočem povedati rajši vse po vrsti 1 in po pravici.
Umoril sem ta dva človeka, ker sta. ^bila moj oče in moja mati.	'
Tn zdaj me poslušajte in potem sodite!
Ženska je porodila otroka in ga je I poslala v rejo vun nekam na deželo; «iti toliko ni vedela, kam ga nese njen vredni drug. kmm je-orlložii to-nedtrti-t»o i« veli dar v večno bedo in sramoto, da, huje: na »mrt obsojeno bitjel Ka Mn rt pravim, zakaj ljubeznivi «tar^. ' se kmalu niso več brigali aanj, in kmetica bi ga bila pustila lahko mirno poginiti, trpeti lakoto, umreti o-slab'jtnja. kakor store včasih take ženske, če ne dobijo več svojega mesečnega plačila!
Toda ženska, ki me je redila, je bila [bolj /enska, nego ona, ki me je bila rodila, bolj mati nego moja mati! Postavljala je Se nadalje skledo pred me. Žalibog! Zakaj bolje bi bilo, pustiti poginiti vse te revčke, ki so jih 1 K)metali nevredni njihovi stariši po zaouščenih vaseh, kakor se pomeče odpadke v smeti.
Ra^tel sem in v meni je rastla nejasna slutnja, da moram nositi madež na sebi. Drugi otroci so mi rekli nekega d dne naenkrat "pankrt". Ni oni niso vedeli, kaj pomeni ta beseda, ki jo je moral slišati kateri izmed njih pri svojih doma, niti jaz, — toda čutil sem jo vseeno..
Bil sem. to lahko rečem, eden Lamed najnadarjenejŠih v šoli. In postal bi bil pošten človek, gospod predsednik, i mor i a celo kaj več, če bi me moji star-$ ne bili zlobno zavrgli in zakrivili i s tem tudi ta moj zločin!
Da, tudi ta moj zločin so storili oni! Jaz sam sem postal le njegova žrtev — onadva sta ga storila. Jaz sem bil brez obrambe, onadva brez usmiljenja. Njuna dolžnost je bila, da me ljtfoita, pa sta me zavrgla!
Res, zahvaliti aem se imel za svoje življenje njima — toda ali je življenje samo na sebi že srešaf Moje
vsaj je bilo ena nama velika nesreča.. Ko sta me bila še zapustila, sem jima bil dolžan ssmo še maščevanje. Za-| kaj zakrivila sta bila na meni najbolj ;ostudno dejanje, ki ga je mogoče zakriviti na živem bit ju!
ČloveJc, ki ga kdo ra-zžah, udari, i Človek, ki ga kdo okrade, gleda, da I pride zopet do svojega imetja, £e ni drugače tudi s Bilo. Človek, ki ga kdo oslepari, obere, trpinči, tak človek abije. Mene pa so bolj okradli, one-* častili, me moralično bolj trpinčili in ubijali nejro vse one skupaj, katerim odpustite njih dejanja, storjena v jezi, ter jih oprostite.
Da. mej^eval sem se, ubil sem, ker je bila moja pravica tako. Vzel sem njuno blaženo življenje v zameno za to prokelto življenje, ki sta me bila onadva otovorila ž njiim.
Očeta, lastno mater je umoril, porečete!! '•ftda, ali sta mi bila oče in mati tft-diw človeka, ki sem jima bil le strašno breme, groza, madež na njuni i čast i, /a katera je bilo moje rojstvo ; le nesreča in moje življenje le meč. vise? nad njima? Iskala sta samo ,egoistične slasti — neljuba posledica sem bi! jaz. Zato sta me zatrla. Ali prišla je slednjič tudi name vrsta, da storim isto z njima.
In vendar sem bil pripravljen, da bi ju ljubil.... še v zadnjem hipu sem ^bil pripravljen____
j Kakor sem rekel: dve leti je odtej, 1 ko je fctopil ta človek, moj oče, prvikrat v mojo delavnico. Seveda nisem niti slutil, kdo da je. Naročil <mi je neko delo. Pozneje sem bil izvedel, j da se je bil informiral — seveda strogo tajno — pri gospodu župniku o meni.
_ Kmalu nato je prišel zopet, dajal mi je vedno več naročil in me je izborno plačeval. Včasih se je celo kaj .pomenil 7. menoj. Tako mi je postal v resnici ljub in drag.
Za
četkom tega leta je pripeljal nekoč svojo ženo, mojo mater, s seboj. Skraja se je tresla tako vidno, da sem mislil takoj, ali nima kake hude živčne bolezni. Zgrudila se je celo na stol in prinesti sem ji moral kozarec vode. Govorila ni ves čas ničesar in na vse očetove besede ni bilo drugega, nego da ali ne, brez zveze, brez zmisla. In pri tem je opazovala neprestano zdaj to, zdaj ono moje orodje s čudno motnim pogledom. Ko. je odšla, se mi je zdelo, da morr biti malo zmedena.
Naslednji mesec je prišla v novic. Zdaj je bila mirna in se je imela docela v oblasti. Ostala sta dalje časa ta dan in sta se pogovarjala o vsem mogočnem z menoj. Slednjič sta mi naročila veliko delo. Videl sem jo potem še trikrat, a še vedno, ne da bi bil kaj slutil. Kar me prične nekega dne rzpraševati o mojem življenju, o moji mladosti, o mojih starših. "Moji starši, gospa, so bili lopovi, ki so me vrgli na cesto!" sem ji odgovoril. Komaj sem bil izrekel, se je prijela za srce in je pri ti priči omedlela.
"Ta ženska je moja mati!" sem strepetal; toda pazil sem se, da bi se ne izdal, zakaj hotel sem, da pride še.
Zdaj sem pričel poizvedovati jaz. Izvedol sem, da sta se poročila šele v juliju in da je bila moja mati prej tri leta vdova. Govorilo se je sicer, da sta se imela rada že dalje Časa, ko je živel še njen rajnki mož. Toda dokizov ni bilo nobenih. Doka% seim bil namreč* jaz. in zato sta me najprej skrila in upala potem, da sta se me že iznebila.
Težko sera jo pričakoval. Nekega večera je prišla slednjič zopet, kakor vedno v spremstvu mojega očeta. Bila I je videti posebno ginjena — ne vem. 1 zakaj.... In ko je odhajala, mi je rekla: "Prepričala sem se, da ste pošten človek in priden delavec, zato ste se mi zelo prikupili. Brezdvomcmo boste mislili tudi Vi nekega dne na to, da bi se poročili; glejte in rada hi, da bi lahko vOtili po svojem srcu takrat; zato ne smete zaimeriti, če Vam skušam pripomoči k temu jaz, ki sem bila prvikrat tako nesrečna v svojem 1 zakonu in vem, kaj se to pravi, živeti s človekom, ki ga ne ljubimo. Zdaj sem bogata, brez otrok, lahko storim s svojim imetjem, kar hočem — nate, tukaj pa od mene svojo doto, ko nima- ' te staršev!"
1
(Konec prihodnjič.)
HARMONIKE
1
bodisi kakorinekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, m delo trpel no in zanesljivo. V poprava sane sljivo vsakdo polije, ker sem ie nad 16 let takai^c.tea posla in sedaj v svojenr lastnem domu. V popravek vsamem kranjske kakor vse druge harmonike te rafiun sm po delu kakorlao kdo zahteva brci nadaljnih vprašanj.
JOHNtWENZEL* 1017 K. <2ad Str«, Cferolmd, O
'^MHBMMMMS ^ Jiaita« M matM* . ^gy/tfH^WggflCM 4 CO,
VAVAIHO.
Slovensko katoliiko podporno društvo SV. JOŽEFA It. 12 J. S. K J. ra Pitsburg, Alsgheny„ Pa, in okolico ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo ▼ mesecu.
Druitvenikom se naznanja, da bi se istih t polnem iteviln udeleževali ter redno donaiali svoje mesečne pri-pevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej nde-ležiti, naj svojo mesečnino na nekte-rega izmed izvrSujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom do-poiiljajo. Uradniki za leto 1910 so sledeči: Predsednik: Vincenc Volk, 28 Teli St., Allegheny.
Podpredsednik: Dominik Strniša, 4 RuckenbaebSt., Allegheny.
I. tajnik Josip Mužka, 1120 Spring Garden Ave., Allegheny.
H. tajnik: Nik. Povše, 34 Garden St., Troy Hill, Allegheny.
Blagajnik: Fran Straus, 27 High St., Allegheny.
Zastopnik: Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg.
Zastavonoša: Frank Golob, Cella-dine St. bet. 54—35th 10th North Pittsburg, Pa.
Odbor:
Ivan Simončič, 710 Madison Ave., Allegheny.
Alojzij Butkovič, 5414 Berlin Alley, Pittsburg.
Fran Kresse, 5106 Natrona Alley, i Pittsburg.
Anton Lokar, 25 Troy Hill Boad, Allegheny, Pa.
.Jikeb Latiyidi, r>137 Daaplin SL, E. II PittsbUg, Pa.
Fran Hrovat II., 5118 Natrona Alley, Pittsburg.
Ne pozabite, da edino Jaa žgem i BRUC JEVEO is import iranega bri nja.
BBIHJEVBO zaboj od 12# stekle nie (5 steklenic 1 galona) * $13.00. Manj kakor tn saboj ne razpošiljam.
DROfcKIK, galona $2.75. Razpoii I j am v sodil od 4^ do 10 ali 60 galon.
TROPIH JE VEO, galona 12.69. - ' Razpošiljam ▼ sodih kakor droinik. 00N00RD domaČe vuro, gaio- <
na 50*; v sodih od 50 gaL	<
CATAWBA DOMAČE VIVO, ga iona 75*; t sodih po 50 gaL Priložite naročila tudi tau. jomr KSAOKEB,
EUCLID, OHIO. —^——
PRVA
slovenska trgovina
2 obleko, Čevlji, klobuki in majnarskim opravami jo:
John Košir1,
Rock Spring, Wyo.
V zalogi imam največjo izbero krasnih oblek za krste in sicer vsake uene. Vzamem mero za fine, krasne obleke, ki so vse garantirane. En sam poskus vas bode prepričal o dobrem izdelku.
Pri meni dobite vsake vrste čevljev bodisi nedeljskih kakor tudi majnarskih. V zalogi imam tudi vse priprave za majno, lampiee, kape, lopate in dr. Velika iz bera spodnjega perila in druži h potreb-ifin, ter modernih klobukov prav • po nizki eeni.
Za obilen obisk se priporoča:
John Košir,
Rock Springs, Wyoming.
• .
Resnica je!
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
-M denarje v staro domovino
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.,
ali
na njeno podružnico
6104 St Clair Ave. N. E., Cleveland, 0.,
da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi,
kar mu je slo.
Rojakom v llllaois u zoaoje.
Kaš stalni in rojakom v Ameriki deloma dobro poznani potnik in zastopnik aaiih listov, V
RED STAR LINE.
Plovltbn med New Yorkom In Antwsrpom.
Redna tedenska zveza potom postnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka.
LAPLAND	A	KROONLAND
18,694 ton' v^^^j^^^Jr	12,185 ton
FINLAND Jtog^^Ml^b^VADERLAND ; 12,185 ton ^^^^^^^^^^ 12,018 ton
Kratka in ndobna pot za potnike v Avstrijo, na Ojfrnko, SlovenKko. Hrvs*»kr,, n Galicijo, kajti mad Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna %e-ezniška zveza.
Posebno se Se skrbi za a<lobno8t potnikov meilkrovja. Trejti razred obstoji li malih kabin za 2, 4, G in 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti bo je na
RED STAR UNE.
1306 Str..t, N. W..	?0S McD«n»ot
NEW YORK WASHINOTON. D. C.	WINNIPEG. MAN
S.4:*"'- 219 St. Charl.i Sir..I,	319 C.arv fl(r*rt,
BOSTON. MASS. NEW ORLEANS. LA.	SAN FRANCISCO, t AL.
.JOgJnJAv*" . SO'SS D.krborn Street.	121 So. 3rd Slrr.l,
SEATTLE. WASH. CHICAGO. ILL.	MINNEAPOLIS. MINN
JUiVSfShSl^?!*1*	900 Locuat Str..I . J	31 Hospital Stre.t,
PHILADELPHIA PA.	ST. LOUIS. MO,	MONTREAL. QUE
MR. JAXXO PLE&KO
ie mudi v državi Illinois, kjer bode ro-i»in obiskal. — Kakor v prejšnjih le-lih, tako je todi sedaj pooblaščen nabirati naročnino sa lista "(Has Naro-la" in "Hrvatski Svijet". Uverjeni imo, da ca bodo rojaki radi sprejeli in da mn bodo ill ravno tako na roko, kakor v prejšnjih letih. Onim pa, ktere obiičs morda v prvič, ca kar najtoplejšo priporočamo.
TJpravništvo "Glasa Naroda".
la vsebina tajik ocTssov nI tiga
rorno as apravništvo as nrsdnlfttva.
SLOVENCI IN SLOVENKE, NA-ROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI IN NAJCKVEJ-ŠI SLOVENSKI DNEVNIK!
Avstro - Amerikanska črta
[preje bratje Cosulich]
, Naipripravnejia in naicenaiša parobrodna črta ?a Slovence io Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja, med New Yorkom, Trstom in Rekou
Cene'voznih listov iz New Torka za IIL razred so fee
Vrni apodsJ navadanl novi parobro-	TB8TA............................................13500
di na dTarUate im^tobrea-	LJUBLJANE...................................... 35 co
nemi braojav:
ALIOS. LATJBA,	.......................................... ^^
UKHiiViBHiiaToi	V....................................... 3620
____KABLOVOA.................................... 36 26
Asonrmi.	/
OCEANIA.	IL
TB8TA all HBKB......................»50.00, 6» 00 t oO.Cfi
PHELPS BR0S. & CO, Gea. .Agents 2 Washington St. New Yorlt