PoStnlna ptetans v gotovtnL
Leto XIX., St. 126
LJubljana, sreda L fmtfja 1938.
Cena 2 Di<
Upravnldtvo; Ljubljana, Knafljeva 6
—	Telefon »t 3122. 3123, 8124, 8125, 3126.
Inseratni oddelek: LJubljana, 9elen-burgova uL — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon St 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga Oslo 78.180. VVlen St. 105.24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25-— Za inozemstvo Din *0.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123, 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. i. telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Novi režim
na Japonskem
Veliko pozornost je po svetu vzbudila vest, da se je v Tokiu izvršila sprememba vlade in to v smeri, ki je ]>osebno značilna: v obliki vstopa petih visokih vojaških funkcionarjev. Dva sta iz vojne mornarice, a trije pripadajo vojski na kopnem. Generali so prevzeli tudi taka ministrstva, ki so sicer domena »civilistov«, kakor so prosveta, finance in kar je prav posebno važno, zunanje zadeve. S tem, da so generali tako krepko posegli v sestav ministrskega sveta, se po pravici pričakuje sprememba v vodstvu celotne japonske državne politike. Ker so prevzeli vodilne funkcije v državni politiki tudi nekateri generali, ki so imeli vodilno vlogo na kitajskih bojiščh, ne more biti dvoma, da ima preuredba ministrskega sveta svoje poglavitne vzroke v razmerju do vojne na Kitajskem. To se vidi tudi iz dejstva, da je bilo obenem s spremembo vlade zamenjanih tudi več vodilnih poveljnikov na kitajskih bojiščih.
Novi režim na Japonskem označujejo nekateri za militarizacijo, drugi za vojaško diktaturo, tretji zopet za nekako totalizacijo po evropskem zgledu. vse te označbe pomenijo dejansko eno in isto. Težko se da dvomiti, da predstavlja novi režim japonsko izdajo ^modernega protidemokratičnega načela. Ta pa se od evropskih znatno razlikuje in sicer po nekaterih prav važnih pojavih, po idejnih gibalih, ki se tu uveljavljajo. Na Japonskem gre za posebne vrste tradicijo, za drugačno ideologijo, za krepkejšo naslonitev na verske temelje, za manj moderno, bolj recimo: patriarhalno obliko totalitarnega principa. Tudi tu je med gibali silno krepko poudarjen nacionalizem, ideja japonske nacionalne veličine, ki naj postane še večja in naj razprostre svoje zmagovite peroti nad čim širšim območjem. Ta japonski totalitarizem je nosilec vnetega imperializma, ki veruje, da je Japonski usojeno vodstvo Azile, zato je njegovo geslo, da je treba sedanji konflikt na Kitajskem s čim •radikalnejšimi sredstvi dobojevati do zmagovitega zaključka. Novi kabinet pomeni tedaj geslo radikaliziranja vojne na Kitajskem. Tako je pojmoval spremembe v tokijski vladi skoro ves svet ne glede na to, kako presoja japonsko akcijo proti Kitajcem.
Za zunanji svet prihaja notranja pomembnost izvršene spremembe manj do veljave. Njen notranji značaj je tudi manj pojasnjen zunanjemu svetu, Id težko razlikuje med težnjami vojaške stranke in raznimi niansami japonskih protidemokratičnih stremljenj.
Izmed sprememb v tokijski vladi s-e zdita najbolj važni oni, ki se tičeta vojnega in zunanjega ministrstva. _ Vojni minister je postal eden dosedanjih vojaških poveljnikov v severni Kitajski, general Itagaki, kar se smatra kot afirmacija energičnejše vojne akcije. Z njegovim imenovanjem naj bi se doseglo boljše soglasje med vojnim ministrstvom in vojnim poveljstvom, ki ni bilo vedno najbolj vzorno. Prav tako se smatra, da pomeni prevzem zunanjega ministrstva po generalu Uga kiju začetek energičnejše zunanje politike, pri čemer naj pridejo krepkeje do veljave težnje vojaške stranke na račun milejše diplomacije. Dosedanjemu zunanjemu ministru Hiroti so pripisovali velik vpliv v smeri pomirjevanja. Njemu kakor tudi drugim dosedanjim članom kabineta se pripisuje prizadevanje, da se doseže čim prej zadovoljiva solucija napram Kitajski, dočim so vojaški krogi videli v teh zmernejših in pomirjevalnih prizadevanjih samo oviro na poti do postavljenih ciljev. Novi vojni minister zastopa idejo, da je treba nadaljevati vojno z angažiranjem še izdatnejših sredstev, pa da je treba zlasti udariti z velikimi vojaškimi silami proti Hankovu ter s tem prisiliti Kino na kapitulacijo. Prav tako je nemara sedaj računati s krepkej-šim pritiskom proti jugu, kjer se smatra zlasti pokrajina okrog Kantona, ki nudi važno zvezo z inozemstvom, kot posebno odločilnega pomena v obrambi Kitajske.
Kakor je računati s poostritvijo borbe na kitajskih bojiščih, tako je po nastopu nove vlade verjetna tudi večja ofenzivnost v področju zunanje politike. Za enkrat se v tem pogledu napoveduje zamenjava nekaterih diplomatskih zastopnikov a kaj ima novi zunanji minister razen tega še v načrtih, bo pokazala nedvomno že bližnja bodočnost. Na prvi pogled bi bilo pričakovati, da se bo ostrejša smer pokazala zlasti v razmerju do sovjetske Rusije in tako domnevo potrjujejo nekatere vesti, ki pripovedujejo o nameri generala Ugakija, da obnovi pogajanja z moskovsko vlado. Med Rusijo in Japonsko se je nabralo že obilo spornega gradiva in čim dalje težje bo urediti vse
DALADIEROV POLOŽAJ TRDEN
Včeraj se je po enem mesecu spet sestal francoski parlament Mednarodni položaj stabilizator francoske notranje politike
Pariz, 31. maja. b. Danes se Je po enem
mesecu spet sestal parlament, ki ga je Daladier proti koncu aprila, pred svojim odhodom na razgovore z angleškimi državniki v Londonu, poslal na počitnice, potem ko je dobil pooblastila za izdajo važnih socialnih in finančnih ukrepov. S tem se je pozornost francoske javnosti spet obrnila na notranjo politiko, vendar pa je večjo razgibanost notranjepolitičnega življenja pričakovati šele po binkošt-nih praznikih, ko bodo že znani sklepi kongresa socialistične stranke v Royanu.
Blumova svarila socialistom
Bolj ko se bliža ta kongres, večjo aktivnost kaže socialistični vodja in bivši ministrski predsednik Leon Blum, ki poziva svoje somišljenike k treznosti in preudarnosti. Kot dober parlamentarni strateg pobija opozicijo v stranki, ker si v sedanjem položaju nikakor ne želi njene zmage na kongresu, zavedajoč se slabih posledic uspeha socialistične opozicije za notranjepolitični položaj v Franciji. Blum je mnenja, da bi opozicija njegove stranke ne dovedla nujno do demisije Daladierove vlade, pač pa bi Daladier a samega prisilila, da bi iskal novo oporo za svojo vlado na desnici. S tem bi socialisti ustregli davni želji Flandina, ki bi se takoj potrudil, da vpliva na spremembo francoske zunanje politike, kar seveda ni v interesu socialistov. Ako bi Daladier zaradi socialistične opozicije demisioniral, bi to socialistom tudi ne koristilo, ker se sestava nove vlade pod socialističnim vodstvom ali nove vlade ljudske fronte zdi nemogoča Preostala bi potemtakem za rešitev krize samo formula: od Thoreza (komunista) do Marina (na desnici), ki je Blum že pred meseci ni mogel uresničiti. Spričo tega. pravi Blum, bi zmaga opozicije v stranki škodovala predvsem socialistom samim, čemur se je treba za vsako ceno izogniti, kajti »nestabilnost vlade z vsemi posledi-
cami na znotraj in na zunaj bi pomenila samo ofenzivni povratek politične in socialne reakcije«.
Vlada in parlament
Ker mora po francoskih ustavnih predpisih zasedanje parlamenta trajati najmanj pet mesecev v letu, bi Daladier sedanje zasedanje lahko zaključil najkasneje že sredi junija in nato parlament spet poslal na počitnice vsaj do oktobra, kar bi mu dalo proste roke v njegovih akcijah, toda Daladieru se to ne zdi potrebno. Mednarodni položaj, ki vpliva kot najboljši stabilizator francoske notranje politike, ter obisk angleške kraljevske dvojice dne 28. junija, ki ga nikakor ne sme motiti kriza vlade, sta za Daladiera dve najprimernejši jamstvi pred svojevoljnostjo parlamenta. S prekinitvijo parlamentarnega zasedanja bi razen tega ugasnila pol-nomočja za izdajo dekretov z zakonsko veljavo. Verjetno je nadalje, da bo vlada nekatere važne probleme, kakor na primer izdajo statuta dela, uredila po normalni parlamentarni poti. Sprejem dosedanjih vladnih ukrepov v javnosti ni bil tak. da bi se bilo treba vladi bati kake posebne opozicije v parlamentu. Očitek, ki se sliši proti Daladieru, ni, da bi bil šel s svojimi ukrepi predaleč, temveč premalo daleč. Večje težave se utegnejo pojaviti le v zvezi z vprašanjem štirideseturnega tednika, s katerim gospodarski krogi, kakor znano, niso zadovoljni. Na socialnem področju je treba omeniti, da so stavke in zasedbe tvornic v zadnjem času popolnoma prenehale, kar nerodno vpliva zlasti na Bluma, ki so mu komunisti svoje dni prav v tem pogledu povzročali največje težave.
Zunanjepolitična vprašanja
Glede zunanje politike v sedanjem zasedanju parlamenta ni pričakovati posebnih razprav v plenumu. Spričo sedanjega položaja v Evropi, ki zahteva od vseh veliko previdnost, je malo verjetno, da bi
Vojaška obveznost
v Veliki Britaniji
Minister za oborožitev Inskip o potrebi uvedbe vojaške obveznosti in predvojaške vzgoje mladine v Veliki
Britaniji
London, 31. maja. br. Silno pozornost v
vsej angleški javnosti je zbudila izjava, ki jo je na snočnji seji spodnje zbornice podal minister za oboroževanje Inskip. Potrdil je namreč že dalje časa krožeče vesti, da proučuje vlada načrt za uvedbo obvezne vojaške službe, ker želi, da bi bila Anglija tudi v tem pogledu pripravljena na vsako možnost, ki bi utegnila nastati glede na razvoj mednarodnega položaja.
To je potrdil tudi danes v svojem nagovoru na angleško mladino po radiju. Mi vsi. je naglasil Inskip med drugim, hočemo pravico do lastnega življenja. To pa je brez varnosti nemogoče. Po vsem svetu se mrzlično oborožujejo. Zato tudi mi ne smemo zaostati, ako hočemo očuvati svojo neodvisnost. Dosedaj smo imeli pred drugimi državami to prednost, da živimo na otoku. Sedaj nam ta prednost nič več ne koristi in grozi nam nova nevarnost, namreč letalski napadi. Mi vsi želimo mir. Zadnje tedne se nam je posrečilo z združenimi napori odvrniti grozečo nevarnost. Naša dobra volja je tako koristila tudi drugim. Toda vsak tak dogodek, najsi se razvije kjerkoli, zadene posredno ali nepo-srdeno tudi nas in nihče danes ne more trditi, da ne bomo, morda tudi proti svoji volji kdaj potegnjeni v vojni vrtinec. Ves sredno tudi nas in nihče danes ne more izločiti. Takrat bo prišla do veljave naša moč, ki obstoja iz vsote naporov vsakega posameznika. Zato je potrebno, da se na to že sedaj pripravimo. Zaradi tega proučuje vlada načrt za uvedbo vojaške obveznosti in predvojaške vzgoje mladine.
London, 31. maja. o. Veliko senzacijo je danes izzvala vest, da je podal ostavko
tajnik izvršnega odbora za narodno obrambo britanskega imperija, Maurice Han-keya. Kakor zatrjujejo, baje ni soglašal s stališčem ministrskega predsednika Cham-berlaina do najnovejših dogodkov v Evropi.
Hankey je bil eden najtajinstvenejših članov angleške vlade. Dolga leta je bil osebni svetovalec angleških kraljev in zadnjih 19 let tudi svteovalec vseh angleških ministrskih predsednikov. Leta 1919. je prevzel tajništvo izvršnega odbora za narodno obrambo. O njem je bivši ministrski predsednik lord Baldwin še pred kratkim dejal, da spada med najzaslužnejše Angleže. Hankey je bil podrobno poučen o vseh tajnah angleškega imperija. Vedel je mnogo več kakor marsikatera ugledne j ša politična osebnost.
Amnestija ob 15 letnici turške republike
Ankara, 31. maja. AA. Osnutek zakona o amnestiji o priliki 15-letnice ustanovitve turške republike bodo v prihodnjih dneh predložili parlamentu ter bo stopil v veljavo na dan objave.
Neurje v Nemčiji
BremerhaTen, 31. maja. w. Hudo neurje v ponedeljek in v noči na torek v severoza-padni Nemčiji je na obalnem ozemlju napravilo ne samo veliko gmotno škodo, temveč je zahtevalo tudi dve smrtni žrtvi. Na reki Weser se je prevrnil splav, na katerem sta bila dva delavca, ki ju pogrešajo. Na^brže sta postala žrtev neurja.
te probleme. Odnošaji med obema silama se še nadalje slabšajo in prav sedaj zapušča Tokio ruski poslanik Sla-vucki ter ostavlja v poslaništvu le odpravnika poslov, kar se po pravici smatra za znamenje zelo slabih odnošajev. Ali kljub temu je zelo problematično, če bo kazalo novi japonski vladi gnati spore s sovjetsko Rusijo na ostrino; zakaj ako že dosedanja borba na Kitajskem sili Japonce na tako velike napore, ne da bi jim neposredno obetala uspehe v odločilni meri, bi se nedvomno položaj še kočljivo poslabšal, ako bi hoteli iskati tudi rešitve v sporih z Rusijo z radikalnimi, to se pravi vojaškimi sredstvi.
Ta čas se borba na bojiščih razpleta dalje. Japonci so sicer dosegli nedvomen uspeh na osrednjem bojišču okrog Hsičova. Toda nad vse je značilno, da so mogle kitajske čete, dasi poražene v veliki bitki, že brž nato nuditi energičen odpor in mestoma preiti celo v ofenzivo. Vse to je nedvomno znamenje, da imajo odlično vojaško vodstvo in da dela Čangkajšek po silno pretehtanem načrtu, upoštevajoč dejstvo različne
tehnične opreme. Kitajci se v velike bitke spuščajo le, kadar ni drugače, njihova poglavitna taktika pa gre za tem, da s kolikor mogoče dobro ohranjeno armado odnehavajo v pravem času ter se odmikajo v notranjost, dobro se zavedajoč, da dela čas zanje. Nova vlada v Tokiu hoče oči vidno prekrižati te in podobne kitajske račune in z najradikal-nejšim pritiskom prisiliti Cangkajška h kapitulaciji.
Poglavje zase je zračna borba med Kitajci in Japonci. Na eni strani japonski napadi na Kanton, ki uničujejo tisoče življenj popolnoma neprizadetih, na drugi strani prvi podvigi kitajske aviatike, ki si upa na japonska otočja, uspešno izvede svoje polete, a se omeji na propagando z letaki. Kako bo z učinkom take taktike, je vprašanje zase, nedvomno pa je, da si je kitajsko vojno vodstvo s tem pridobilo precej simpatij v svetu. Tudi če računamo, da je tako uspešne polete omogočila ruska pomoč, ostane velik memento za Japonsko, naj upošteva te uspehe, saj si more napraviti sliko, kaj se more iz tega razviti že za bližnjo bodočnost
razprave o nekaterih perečih zunanjepolitičnih problemih (o Španiji, pogajanjih z Italijo in o položaju Češkoslovaške) prešle okvir razprav v parlamentarnih komisijah. Zlasti o češkoslovaškem vprašanju ni pričakovati izjav večjega pomena, ker se vse stranke zavedajo resnosti tega problema in zato tudi nevarnosti njegovega iznašanja pred široki parlamentarni forum. Saj se je, kakor znano, tudi angleška opozicija v tem pogledu omejila samo na najnujnejše ugotovitve brez polemike z vlado.
Naklonjenost čsl. tezi
Stališče političnih krogov v češkoslovaškem vprašanju najbolj označuje okol-nost, da je predlog publicista d' Ormessona v »Figaru«, naj bi problem narodnosti v CSR uredila posebna komisija, sestavljena iz Švicarjev, naletel v Parizu na splošen odpor. Francoski politiki nasprotujejo sleherni pobudi v ureditvi češkoslovaškega vprašanja po zgledu Švice in podobnih federativnih vzorov, ker vidijo v tem za obstoj češkoslovaške države enake nevarnosti kakor v morebitni direktni intervenciji od zunaj. Vsi ti krogi so nasprotno mnenja, da je ves evropski sistem, kakor je bil ustvarjen leta 1919., odvisen samo od neodvisnosti ČSR in strnjenosti, ki jo bo pokazal češkoslovaški narod. Tako je na primer značilno, da svari celo desničarski publicist de Kerillis v listu »Epoque« pred »neprevidnimi in neutemeljenimi koncesijami, ki bi zahteve nasprotne stranke samo stopnjevale«. Zavest, da gre v češkoslovaškem vprašanju za veliko preizkušnjo moči, je splošna.
Tudi Flandin na novi poti ?
Veliko pozornost v političnih in diplomatskih krogih je v tej zvezi zbudil te dni tudi članek bivšega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Flandina v listu »Petit Parisien«. Flandin prvič jasno in javno izpoveduje, da gre v češkoslova-
ški zadevi za evropsko ravnotežje in da je tako zvani nemški problem v ČSR samo navadna pretveza, za katero se skrivajo drugačni, daljnosežnejši nameni. Anglija in Francija sta po Flandinovem mnenju na obstoju neodvisne Češkoslovaške prav tako interesirani kakor Češkoslovaška sama V tej Flandinovi izpovedi simpatij za Prago vidijo v tukajšnjih krogih napoved bližnje metamorfoze Flandinovih zunanjepolitičnih idej, kar se na drugi strani zdi samo naravna posledica podobne metamorfoze v vrstah angleške konservativne stranke, s katere predstavniki vežejo Flandina mnogi osebni stiki.
Kratka današnja seja parlamenta
Pariz, 3L maja w. Poslanska ztoornica, ki se je po šesttedenskem odmoru zopet sestala, se je na današnji seji omejila na či-tanje vloženih interpelacij. Na predlog ministrskega predsednika je zbornica nato sklenila, da bo šele prihodnji četrtek razpravljala o poljedelski politiku Prihodnja steja bo v četrtek.
V senatu so razpravljali o zakonskem predlogu glede organizacije odnošajev med delodajalci in delojemalci, ki jo je poslanska zbornica že sprejela.
Seja vlade
Pariz, 31. maja. h. Člani vlade so imeli davi sejo, ki je trajala poldrugo uro. Ministrski svet je sprejel poročilo zunanjega ministra Bonneta o zunanjepolitičnem položaju ter je nato imenoval prefekta depart-mana Oise za novega generalnega direktorja francoske varnostne službe. Dosedanji generalni direktor, ki je znan po preiskavi proti kapucaTjem. je bil imenovan za člana državnega sveta Finančni miniister Mar-chandeau je nato ministrskemu svetu predložil zakonski predlog o reformi občinskih davkov in o finančnem gospodarstvu de-partementov in občin. Poljedelski minister je predložil predsedniku republike v podpis več dekretov, po katerih bo večina zbornici predloženih interpelacij postala brezpredmetna.
Dojharova divizija v stiski
Japonci hite generalu Dojhari na pomoč, da rešijo njegove polke kapitulacije
Hankov, 31. maja. o. Borbe, ki so se pričele v zapadnem področju lunghajske železniške proge, so včeraj popoldne prešle v kritično fazo.
Položaj po Kitajcih obkoljene vojske generala Dojhare se v ničemer ni spremenil. Med Langfengom in Kajfengom se je razvila nova huda bitka. Najhujši so boji med vasema šangčin in Cengfau, kjer so se trije Dojharovi polki, skupno okrog 10.000 mož, ki jih prištevajo med najboljše japonske vojake, zasilno utrdili, da bi vzdržali, dokler od vzhoda ne pride pomoč. Pred dnevi so morali evakuirati Langfeng ter so se umaknili proti severozapadu, vendar Dojhara ni pričakoval, da so mu Kitajci prav tam pripravili zasedo. Davi je bila njegova vojska v naravnost obupnem položaju. Kitajci v velikanski premoči pritiskajo od vseh strani na teh 10.000 Japoncev. Splošno napovedujejo, da se bodo morali v najkrajšem času vdati.
Sanghaj, 31. maja. AA. (DNB). Po poročilu iz japonskega uradnega vira se je Japoncem posrečilo osvoboditi Dojharovo divizijo, obkoljeno pri Lanfengu. Japonske čete, ki so prodirale ob železniški progi v Lunghaj, so porazile kitajske oddelke, ki so hotele preprečiti njihovo zmagoslavno prodiranje. Pod pritiskom Japoncev so kitajski oddelki opustili napade na postojanke Dojharove divizije in so se umaknili proti Kajfengu.
11 japonskih letal sestreljenih
Hankov, 31. maja. AA. Uradno kitajsko poročilo pravi, da so se pri današnjem dopoldanskem letalskem napadu na Hankov morala japonska letala vrniti zaradi srditega protiletalskega ognja. Pri tem so Kitajci sestrelili 11 japonskih lovskih letal.
Bombardiranje Kantona se bo nadaljevalo
šanghaj, 31. maja. o. Glede na proteste raznih vlad zaradi japonskih letalskih napadov na nezaščiteni Kanton, kjer je bilo zadnje dni ubitih skoraj 2000 ljudi, je neki visoki funkcionar zunanjega ministrstva v Tokiu davi izjavil novinarjem, da se bo bombardiranje Kantona in morda tudi drugih nezaščitenih mest nadaljevalo. Japonska vojna letala imajo nalogo bombardirati samo vojaške objekte. Če po naključju kakšna bomba zadene tudi kakšno civilno zgradbo v bližini kitajskih vojaških objektov, japonska vlada za to ne more prevzeti nikake odgovornosti. Japonske vojaške oblasti so pozvale kitajske oblasti, naj evakuirajo prebivalstvo iz vseh hiš in naselij okrog vojaških objektov, da bi tnko letalski bombni napadi ne zahtevali žrtev med civilnim prebivalstvom
Bitka na kastelonski fronti
Barcelona, 31. maja. AA. Havas: Vojno ministrstvo objavlja, da so republikanske čete v odseku Sorte zavzele Lamasin in postojanko Padano dela Cugnile. Protinapadi nacionalistov so bili odbiti.
V vsem jugovzhodnem odseku se razvija huda bitka Republikanci so zopet zavzeli Borallanco in Aldeshuelo in pri tem zaplenili mnogo vojnega materiala. Zavzeli so tudi vrh Coronillas. Včeraj so 4 nacionalistična letala skušala bombardirati Barcelono, pa se jim to ni posrečilo.
Francovo vojno poročilo
Teruel, 31. maja. AA. Štefani: Pri svojem napredovanju na kastelonski fronti so nacionalisti zavzeli Pueblo de Valuerde, ki so jo rdeči obupno branili. Ta vas je sedaj popolnoma v rokah kastelonskih čet
Oddelki generala Varelle so snoči prišli do More de Rubilos, kjer je važno križišče cest. Galicijske čete se bore vzhodno od Villafranche in so na več krajih presekale cesto, ki vodi v Benesal
Zopet $00 žrtev
letalskega napada
London, 31. maja. br. Reuter poroča, da frankovd kljub protestu vsega rivilizira-nega sveta nadaljujejo s svojimi letalskimi na »di na nezaščitena mesta. Danes dopoldne okrog 10.30 je več Francovih letal prelet ;lo Barcelono. Ker zaradi dobre protiletalske obrambe niso mogli opraviti svojega namena so bombardirali 30 km od Barcelone ležeče mestece Granojo. Letala so vrgla večje število bomb na trg, kjer je bil v tem času največji promet. Mesto šteje 17.000 prebivalcev, razen tega pa se je sem
zateklo veliko število beguncev. Bombardiranje je izzvalo strahovito razdejanje. Do sedaj so izkopali izpod ruševin 430 mrtvih, po večini žensk in otrok, računajo pa da je pod razvalinami še kakih 100 mrtvih. Število ranjenih znaša okrog 300.
Grozne številke
Pari®. 31. maja. br. »Tempe« se v daljšem članku tavi s španskim problemom in naiviaja, da je španska državljanska vojna dosedaj zahtevala že nad 1,200.000 smrtnih žrtev. Te grozne številke so kričeč opomin vsem državnikom, naj ne zavlačujejo vec posaianj in naj čimprej store vse, da ©e bratomornemu vojskovanju čimprej, napravi konec.
Zopet potopljen
angleški parnik
Madrid, 31. maja. br. Reuterjev dopisnik poroča da so Francovi letalci danes popoldne potopili v valencijski luki zopet en angleški in en španski tovorni parnik.
Nevtralnostni odbor
London, 31. maja. o. Ožji nevtralnostni odbor se je danes pod vodstvom lorda Ply-moutha znova sestal. Odbor je pričel razpravljati o stroških za umik prostovoljcev iz Španije in o njihovem kritju. Po proračunu, ki je bil predložen odboru v proučitev, bo treba zbrati za umik tujih prostovoljcev iz Španije približno milijon funtov šterlingov. Stroške bodo morale kriti vse države, ki so včlanjene v nevtralnostnem odboru. Na današnji seji so razpravljali, kako naj bi se razdelili ti izdatki sorazmerno na vse članice odbora.
Me|e posredovanja Anglije
Velika Britanija ne bo nasvetovala praški vladi, da prekliče svoje izredne varnostne ukrepe
London, 31. maja. b. Vladi zelo blizu stoječi krogi eo te dni ponovno demontirali vse pretirane govorice, ki so nastale v zvezi z informativnim potovanjem Stranga, šefa srednjeevropskega oddelka v zunanjem ministrstvu, na Češkoslovaško. Ves potek njegovega obiska je dokazal, da je šlo v glavnem Le za orientacijsko potovanje brez slehernih konkretnih pobud. Potovanje je biLo razera tega pripravljeno že prej, kur dokazuje napačnost onih domnev, ^ katerih se je angleška vlada začela Tf)e6atj s češkoslovaškim problemom šelj, v zadnjem oasu. Že vse od konoa uiar^a, ko je Chamberlain dal znane izjave v spodnji zbornici, je dejansko angleška, vlada prevzela nase odgovornost za m,,rno rešitev sudetskega vprašanja. Iz te^a sledi, da je angleška odgovornost v češkoslovaški zadevi v poslednjem času prej narasla kakor popustila. To se da razbrati tudi iz značilnih ugotovitev Garvina v »Observerju«.
Posredovalna vloga pa narekuje angleški vladi, da vzdrži stike med praško vlado in zastopniki sudetskih Nemcev, kar seveda v sedanjem položaju ni posebno lahka naloga ker je jasno, da zadržanje Henleina in njegove stranke ni odvisno od njega samega. Prav zaradi tega ozadja Henleinovega zadržanja pa ne more angleška vlada nasvetovati češkoslovaški vladi, naj prekliče svoje varnostne ukrepe, ako jih sama smatra za nujno potrebne. Potek volitev je razen tega po-kazaL da so bili ti ukrepi osrednje oblasti v republiki zares koristni.
Spričo tega se seveda ni čuditi, ako dosedanje priprave za pošiljatev posebnih nevtralnih opazovalcev v ČSR niso rodile zaže-Ljenih uspehov, ker je znano, da veže Hen-Leinova stranka nastop takih opazovalcev z odpoklicem češkoslovaškega vojaštva iz obmejnih krajev. Angleški zastopnik v Pragi bo nasvetoval umik vojaštva le, v kolikor bi razvoj pokazal, da so dopustna optimistične j. ša pričakovanja glede poteka volitev v tretji etaipi dne 12. junija. Več v tem pogledu angleška vlada nikakor ne želi storiti. Nadalj-■U varnostni ukrepi, ki bi jih utegnil pod-vzeti češkoslovaški generalni štab, ne morejo biti po mnenju tukajšnjih oficioznih krogov predmet pogajanj ali razprav med vlado in s ude teko stranko.
Glede izgledov pogajanj za sporazum o »narodnostnem statutu« so v londonskih krogih slej ko prej pesimistični. Grožnje, kakor jih je bil izrekel Henlein v svojem razgovoru z Wardom Priceom, nikakor niso primerne za povečanje medsebojnega zaupanja, ki bi bilo prvi pogoj mirne ureditve zapletenega vprašanja.
Strang bo danes
poročal Halif axu
London, 31. maja. h. šef srednjeevropskega oddelka v angleškem zunanjem ministrstvu, "VVilliam Strang, bo na jutrišnji seji angleške vlade predložil svoje poročilo o potovanju po Evropi. Strang je danes v Parizu obvestil angleškega poslanika sira Erica Phippsa o rezultatih svojih posvetovanj v Berlinu in Pragi ter bo jutri poročal zunanjemu ministru lordu Hali-faxu.
čsl. demarša v Berlinu
Berlin, 31." maja. h. Danes popoldne je češkoslovaški poslanik v Berlinu Mastny posetil nemško zunanje ministrstvo, kjer je izročil noto češkoslovaške vlade, ki ugotavlja, da so zadnje dni nemška vojaška letala v 15 primerih brez dovoljenja preletela češkoslovaško ozemlje.
Madžar Sziillo poroča v Pešti
Budimpešta, 31. maja. b. Dr. Geza Sziillo, madžarski poslanec v češkoslovaškem parlamentu, ki se je pred kratkim na povabilo angleških krogov mudil v Londonu, da informira Angleže o stališču madžarske manjšine, je prispel v Budimpešto, kjer je madžarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra podrobno informiral o svojih londonskih razgovorih. Kakor se do-znava. je Sziillo v Londonu zastopal tezo, da madžarska manišina v ČSR nikakor ne želi ruš"ti države, temveč da se bori samo za izvajanje priznanih ji pravic v državnem okviru. Na vprašanje Angležev, kakšno stal;šče bi madžarska manjšina zavzela za primer resnega konflikta v zvezi z nemškim problemom v ČSR. je Sziillo odgovoril. da so Madžari napram češkoslovaški
državi lojalni državljani, da pa ne more ie v naprej reči, kakšno bi bilo madžarsko zadržanje v primeru nepričakovanih izre&iih dogodkov. Sziillo je nadalje dejal, da je naletel med Angleži na polno razumevanje in d^ so v Londonu še posebej z zadovoljstvom vzeli na znanje, da zadržanje Madžarov v sedanjem položaju nikakor ne pomeni nove obremenitve že itak močno zapletene krize.
„Temps" o popuščanju napetosti
Pariz, 31. maja. h. Pod naslovom »Zahteve sudetskih Nemcev« piše >Temps« ▼ uvodnem članku: Informacije, ki jih trenutno imamo, potrjujejo, da traja kot posledica drugega volilnega dne na Češkoslovaškem, popuščanje napetosti dalje m da se izboljšujejo izgledi za bodočnost Evrope. Na drugi strani se zdi, da je češkoslovaška vlada ugodno sprejela prijateljske predloge Francije in Anglije m da je odločena iti kolikor mogoče daleč, tudi, ako bi se morala administrativna organizacija republike iz temeljev izpremeniti. Sedaj so znane tudi gotove podrobnosti o zahtevah soidetsko-nemške stranke. Domnevajo, da so bile te zahteve korigirane po navodilih Henleina in po direktivah iz Berlina ter da so prispele v trenutku, ko je prišlo do popuščanja napetosti zaradi nujnih demarš angleškega poslanika v Berlinu.
Dr. Beneš o požrtvovalnosti in odločnosti čsl. naroda
Pariz, 31. maja h. »L Oirdirec objavlja danes izjavo prezidenta dr. Beneša, ki je vpletena v poročilo posebnega poročevalca tega lista o njegovem bivanju na češkoslovaškem. Zadnji dogodki, je dejal dr. Beneš, so dokazali, da je naš narod v resnici zelo edin in močan ,kadar gre za integriteto in neodvisnost države. Absolutni mir in odločna volja, ki jo je pokazal češkoslovaški narod .najbolje dokazujeta, kaj hoče in kaj zmore naš nar rod. Naš narod more sprejeti najtežje eventualnosti v svoji nacionalni obrambi, ne da bd izgubil mir in ne da bi izpreme-nil način svojega življenja, kakor da bd šlo za docela enostavno in naravno stvar, ki se razume sama po sebi. Naš narod je močan .hraber, miroljuben in zdrav. Narod je za ugoditev pravičnim zahtevam manjšin, vendar pa ne bo prepustil niti pedi svoje države drugemu ter ne bo trpel, da bi se del države podredil kaki drugi vladi, ne da bi ga hrabro branil. Povsod je narod odločen in gleda z zaupanjem v bodočnost.
Izgnan francoski novinar
Praga, 31. maja br. Notranje ministrstvo je nasvetovalo francoskemu novinarju Andreju Germainu, naj čimprej zapusti češkoslovaško, ker se je s svojdim poročanjem o dogodkih v ČSR onemogočil. Svoja poročila je črpal izključno iz nemških propagandnih virov in ne oziraje se na uradna pojasmila prikazoval posamezne dogodke v popolnoma napačni luči in v očitnem sovraštvu do čehoslovakov. Ger-main je danes odpotoval iz Prage v Berlin.
Naraščajoče bolgarske simpatije
Sofija, 31. maja. b. Bolgarska javnost zasleduje z vedno bolj naraščajočo naklonjenostjo razvoj dogodkov na Češkoslovaškem, četudi je del časopisja še vedno močno podvržen tuji propagandi Bolgarska javnost pa ne prikriva svojih simpatij za Češkoslovaško, kateri priznava, da je že doslej priznala svojim manjšinam več kakor katerakoli druga država. Mimo in preudarno zadržanje češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Hodže ter odločnost, ki jo je vlada prav ob vrhuncu krize pokazala, sta naleteli na nedeljeno priznanje bolgarske javnosti. Poslanec Vasiljev je stavil interpelacijo glede bolgarske zunanje politike z željo, da se bolgarska vlada izjasni glede svojega stališča, kajti po njegovem mnenju bi danes v Bolgariji nihče več ne odobril politike kakor jo je Bolgarija vodila ob izbruhu svetovne vojne.
asovi iz Poljske
a zblfžanle s ČSR
Varšava, 31. maja. b. Pred kratkim je bil tu ustanovljen blok katoliškega centruma, ki razvija svoje politično delavnost kot »stranka dela«, ki je nastala iz združitve bivše krščansko demokratske in narodno-delavske stranke ter tako zvane Hallerjeve zveze. Na poslednjem posvetovanju te nove stranke v Varšavi je bila sprejeta posebna zunanjepolitična resolucija, ki zavzema stališče tudi napram Češkoslovaški. Reso-luciia pravi v tej zvezi med drugim:
Un'"enje Češkoslovaške bi pomenilo za Poljsko največjo nevarnost in bi imelo 7.n posledico obkroženje Poljske. Razen tega bi se s tem začela na evropskem kontinentu hegemonija, ki bi predstavljala stalno nevarnost za Poljsko. Vsa sporna vprašanja med Poljsko in Češkoslovaško se lahko urede in se morajo urediti v direktnih razgovorih med obema državama Poljska nikakor ne sme podpirati tujih namenov proti bratski Češkoslovaški Odločna volja poljskega naroda je, da Poljska izpolni vse svoje obveznosti, prevzete s pogodbo s Francijo. Resolucija končno ugotavlja, da je tesno angleško-francosko sodelovanje v interesu Poljske, kakor je v njenem interesu tudi sporazum obeh teh dveh zapad-nih velesil z Ameriko in Italijo.
Odnošaji s Češkoslovaško so bili predmet zanimivih razprav tudi v tako zva-nem varšavskem demokratskem klubu, v katerem so združene vse demokratične skupine vladnega tabora. Tudi na tem posvetovanju je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja med drugim, da mora Poljska že iz spoznanja svojih nevarnosti in svojih interesov čimprej urediti svoje odnošaje do češkoslovaške, republike in vseh demo-
kratičnih zapadnih držav, ki stoje danes na braniku evropskega miru. Resolucija končno ugotavlja simpatije do bratskega češkoslovaškega naroda z željo, da bi prestal vse svoje sedanje težkoče v korist miru, demokracije, svobode in neodvisnosti.
Hlinkov poslanec veruje v sporazum s Poljsko
Bratislava, 31. maja. b Po svojih simpatijah do Poljske poznani poslanec Hhnko-ve ljudske stranke Sidor je imel pred kratkim razgovor s poljskim zunanjim ministrom Beckom, o čegar vsebini je novinarjem izjavil:
Poljskega zunanjega ministra sem obiskal iz čisto informativnih namenov in poudarjam, da sem z njim govoril samo o stvareh, ki so po češkoslovaških zakonih dovoljene. Kakor domnevam, se bodo v kratkem začela pomembna pogajanja tudi s Poljsko. Mislim, da bode ta pogajanja dovedla do splošnega razčiščenja in izbol jšanja naših odnošajev do Poljske Po svojih vtisih sem trdno prepričan, da v bližnji bodočnosti v Evropi ne bo vojne, posebej pa trdno verujem v izboljšanje naših odnošajev do Poljske.
Avdienca dr. Krofte
Praga. 31. maja. br. Prezident republike dr. Beneš je sprejel danes dopoldne v daljši avdienei zunanjega ministra dr. Kamila Krofto, ki mu je poročal o položaju v zvezi z akcijo Francije in Anglije za ureditev nemškega problema v ČSR.
Beležke
Zanimivo poročilo
Včerajšnji »Slovenec« trdi, da se je te dni mudil v Beogradu Rudolf Jurvan kot predstavnik Narodne strokovne zveze ter je ponujal vstop te organizacije ▼ Jugaraa. Beležimo »Slovenčevoc debelo tiskamo trditev, kd. je nismo mogli še preveriti Nam ni znano, da bi se bila Narodna strokovna zveza odiočila prositi za sprejem v Jugo-ras. Znamo nam pa je, da Narodna strokovna zveza ni dr. Kramerjeva organizacija kakor zavestno lainjivo trdi glasilo Kopitarjeve ulice, ld dobr0 ve, da je organizacija narodnih delavcev strogo nepolitična in brez zveze s katerokoli stranko. Baš ker to vemo, se nam zdi tudi neverjetna trditev, da bi Narodna strokovna zveza hotela v Jugoras, ki je delavska organizacija politične stranke JRZ.
, Lekcija ^Samouprave" ljubljanskemu „SlovencuM
V	uredništvu službenega glasila JRZ, beograjske »Samouprave« gotovo ne čitajo svojih pobratimskih in posestrimskih listov, slovenskih glasil svoje stranke. Drugače vsaj si ne moremo razlagati presenetljivega pojava, da zelo često napišejo ▼ »Samoupravi« trditve in ugotovitve, ki so diametralno nasprotne pisanju slovenskih glasil JRZ. V nedeljski številki na primer se je »Samouprava« močno razburila nad nevednostjo zagrebškega »Hrvatskega dnevnika«, ld ne zna razlikovati med centralizmom in unitarizmom, temveč meče oba pojma v en koš. Po prepričanju »Samouprave« pozna to razliko »že poslednji politični laik«, pri »Hrvatskem dnevniku« pa oba pojma nalašč zamenjujejo. Končno pravi »Samouprava«, da »pomeni identificirati ta dva tako različna pojma skrajno neznanje ali pa še kaj hujšega«.
Kolikokrat nas je »Slovenec« že napadel in ozmerjal, kadar smo ugotovili, da sta centralizem in unitarizem dva različna in samostojna pojma in da načelo unitarizma §e daleč ne zahteva centralizma. Zato velja gornja ostra lekcija službenega glasila JRZ tudi »Slovencu«. Da bi kaj zalegla, pa seveda močno dvomimo.
Pritožbe Zagreba
»Hrvatski dnevnik« razpravlja v včerajšnjem uvodniku o stalnem napredovanju Beograda na vseh področjih. Dočim je bil svoje dmi samo v političnem in upravnem pogledu prvo mesto v državi, positaja zadnja leta vse bolj tudi središče vsega gospodarstva. Zagreb pa je na vseh področjih v zastoju in se zadovoljuje z ohranitvijo že doseženih uspehov. Pri tem pozablja na stari izrek, da »kdor ne napreduje, ta nazaduje.« V zagrebškem gospodarstvu se res ne opažajo več samo znaki zastoja, temveč že znaki nazadovanja. Aktivnost beograjskih gospodarstvenikov bi morala dati misliti zagrebškim gospodarskim krogom Ako se ne bodo v kratkem predramili, potem bo ostala beseda, da je Zagreb gospodarsko središče države, kmalu samo še pravljica. Prekrižanih rok ni mogoče ničesar doseči.
Slična razmišljanja bi mogli napisati tudi na račun Ljubljane, ki postaja vse bolj samo uradniško m penzionistovsko mesto brez industrije in širok opotezne gospodarske akcije. Tako n. pr. smo imeli še do včeraj veliko železarsko podjetje v Strojnih tovarnah s starimi tradicijami in preirku-šenhn kvalificiranim delavstvom. Kaj je ostalo danes od njih? In kako je z drugimi podjetji, ki jedva še životarijo?
Nov politični eksperiment v Zagrebu
V	nedeljo se je v Zagrebu sestalo nekaj nad sto ljudi, ki so se odzvali vabilu znanega profesorja Sojata. Ta je svoje-časno priobčeval svoje članke v »Danici« in napadal politiko dr. Mačka. Kasneje je v posebnih letakih propagiral idejo, da je treba vsak pokret postaviti na bazo nacionalizma in socializma. Sličen referat je imel tudi na nedeljskem sestanku, kjer so nato ustanovili »Narodno socialni blok«. Za predsednika pripravljalnega odbora je bil izvoljen prof. Sojat, v odbor pa med drugimi tudi dr. Juraj Korenič, ki je nekdaj spadal med voditelje Ljotičevih zborašev. Glasila JRZ pišejo o akciji prof. Sojata z vidno simpatijo, »Hrvatski dnevnik« pa jo zafrkuje.
O zagrebSkih frankovcih
Frankovska zagrebška »Nezavisnost« nadaljuje s svojimi napadi na vodstvo HSS. Med drugim mu v zadnji številki očita:
»Vodstvo HSS se je zvezalo s Pribičevi-čevimi samostojnimi demokrati, ki med narodom nič ne pomenijo in jih vseh skupaj ni dovolj za izvolitev enega samega poslanca. Pač pa je ravno posledica te nesmiselne zveze zastoj v hrvatski narodni borbi. Prav za prav ne predstavlia zveza med samoctMTi«™' ^-rvokrat' ln HSS nič
"°-ega, kakor svoječasno srbsko-hrvatsko koalicijo. Po ae3etih letih težl:'h izkušenj bi voditelji hrvatskega pokreta že lahko spoznali, da s sedanj'mi metodami ne bodo izvojevali zahtev, ki jih je postavil hrvatski narod v svojem programu Edina rešitev je prekinitev vsake strankarske politike in povratek k ideiam borbenega hrvatskega narodnega pokreta. To tudi spoznavajo mnogi ugledni ljudje med ljudstvom. Zato je pričel dr. Buč na pobudo teh ljudi iz ljudstva misliti na snovanje samostojnega hrvatskega narodnega pokreta. Narodu že preseda strankarska politika in si želi borbene hrvatske politike.«
žal zagrebški frankovci. katerim je dr. Maček preveč slovanofil, ne povedo, kako si predstavljajo to »borbene hrvatsko politiko«. Ako jo sodimo po raznih beograjskih poslih njenih preporoditeljev, bo ta »borbenost« pač dokaj krotka.
Smrt vojvodinskega narodnega delavca
V	starosti 69 let. je v ponedeljek umrl v Subotici javni notar dr. Vladislav Manoj-lovič, eden najzaslužnejših srbskih narodnih delavccv iz predvojne dobe. Bil je dolga leta član pravoslavnega cerkvenega sabora v Sremskih Karlovcih. ki je igral pred vojno izredno važno vlogo tudi v kulturnem in sploh nacionalnem življenju vojvodinskih Srbov. Zaradi svojega narodnega dela je bil dr. Manojlovič takoj v začetku vojne interniran in je prišel na svobodo šele po porazu bivše Avstro-Ogrske. Po vojni je bil nekaj časa veliki
Letalska razstava
Beograd, 3L maja. p. Kljub slabemu vremenu je bilo tudi danes zanimanje za letalsko razstavo veliko. Ljudje so de zmerom ▼ množicah odhajali čez most na sejmišče. Nad sejmiščem so dane« letala izvršila nekaj vojaških vaj in nagrmadila okrog njega tudi gosto umetno meglo.
Razstavo so si danes ogledali tudi vojni minister general Marič, gojenci vojne akademije, češkoslovaški pilot major Ambruš, ki je pred kratkim s svojim malim športnim letalom dovršil rekordni polet na 4200 km dolgi progi Praga—11 ar t um.
Snočnje prireditve narodnih plesov so zelo dobro uspele. Prisostvovalo jim je preko 2000 gledalcev. Nocoj pa bodo na sejmišču predvajali film o pasivni obrambi prebivalstva proti letalskim napadom.


podobne glivicam povzročajo — kot so dog»ala biološka raziaka vanja — srbež. prhljaj m izpadanje las. Ta ugotovitev Je našla takoj praktično uporabo pn Trily-sinu KER GRE TRILVS1N VEDNO VZPOREDNO L VEDO. Triiysinu se sedaj dodaja posebna sestavina, ki oprošča teme ln lase teh nadleg, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trilysin je zato Se bolj učinkovito in popolnejše biološko sredstvo. ki krepi, jači in ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj ih preprečuje izpadanje las.
Razočaranje
O mednarodnem evharističnem kongresu v Budimpešti je »Slovenec« prinašal obširna poročila. V navdušenih besedah je slavil njegov poročevalec lepoto madžarske prestolnice, sijaj madžarske aristokracije in ostale gospode, divil se je pobožnosti madžarskih ministrov in sentimentalno je govoril o »okrnjenem svetoštefanskem kraljestvu« in o »narodu, ki je sposoben za svoje izgube žalovati dvajset let«. Nevolj-no so bile njegove oči obrnjene v češkoslovaško stran, kjer so si upali v težkih časih »kakor nalašč« za trenutek zapreti svoje meje. Povzdigoval je organizacijsko vodstvo budimpeštanske prireditve, ki je bila v rokah visokega klera, madžarskega plemstva in madžarskih službenih krogov, skratka, izgledalo je, da je navdušen nad vsem, ka rje videl in slišal.
Toda sedaj, ko so se naši udeleženci vrnili domov, je vendar prišlo iztreznjenje in včerajšnji »Slovenec« daje iskrenega izraza globokemu razočaranju nad velikopoteznim poskusom vodilnih madžarskih krogov, da bi evharistični kongres zlorabili za madžarsko revizionistično propagando. Najprej citira »Slovenec« molitev, ki jo molijo madžarski otroci: »Verujem v enega Boga, v eno domovino, v eno božjo in večno pravico, verujem v vstajenje Madžarske.« »Slovenec« pravi, da so to molitev »po volji plemenitega razreda« molili tudi ob evharističnem kongresu! Ni povsem jasno, koga misli »Slovenec« s tem »plemenitim razredom«, ld odreja vsebino katoliških cerkvenih molitev na Madžarskem. Mislimo, da so v tem oziru kompetence po vsem katoliškem svetu enake. Zanimivo je tudi, kdo je mogel dopustiti, da je, ka-
kor ugotavlja »Slovenec« »revizionistična organizacija zvezala kongres s svetošte-fanskimi svečanostmi« in ga zlorabila za
revizionistično propagando.
Kako je ta propaganda na evharističnem kongresu poslovala, se vidi iz sledečih navedb: Mehanične papirne igrače so prikazovale zgodovinsko Madžarsko, ki sega čez vso Hrvatsko in Slavonijo do Reke ter čez vso Slovaško tja do srede Moravske. Sirili so se grbi madžarskih mest, med njimi Osjeka, Zagreba, Sušaka, Čakovca itd. Celo na tortah po slaščičarnah so bili re-vizionistični napisi in na kongresu si mogel videti desettisoče svilenih praporčkov s križem, ki mu je bil za ozadje obris velike Madžarske. To vse se je godilo, ko so sosedni narodi, proti katerim je ta drzna propaganda neposredno naperjena, velikodušno pošiljali na tisoče svojega preprostega ljudstva v madžarsko prestolnico, ne vedoč, da prireditelji evharističnega kongresa nimajo toliko želje združiti narode v češčenju Evharistije, kolikor nebrzdane strasti, proglašati staro krivično madžarsko tiranijo nad slovanskimi narodi kot svetoštefansko kraljestvo ...
Strinjamo se s »Slovencem« ko pravi, da široke plasti madžarskega naroda nimajo nič skupnega z »gnilo in krivično družbo, ki je zlorabila praznik vesoljnega katoliškega sveta s svojimi zlaganimi zahtevami«. Na žalost to dobro madžarsko ljudstvo ni bilo organizator in vodja evharističnega kongresa, temveč pod plaščem pobožnosti m svete vneme so se združili vodilni madžarski krogi, cerkveni in posvetni, k eni navečjih političnih zlorab cerkve in vere, kar jih pomnimo v zadnjem časti.
Strnitev razredov in oddelkov
z majhnim številom učencev
Beograd, 31. maja. AA. Prosvetno ministrstvo je izdalo naslednjo objavo: Državni proračun za leto 1938/39 je odobril imenovanje 500 novih učiteljev, toda število oddelkov brez učnih moči je že v letošnjem šolskem letu mnogo večje. Zato se je pokazala potreba po varčevanju pri dodelitvi učiteljev, tako da dobe v novem šolskem letu potrebno število učiteljev predvsem kraji, kjer so utemeljeni razlogi za ohranitev sedanjega števila oddelkov. Da bo prosvetno ministrstvo moglo učiteljske moči pravilno porazdeleti, je naročilo ban-akim upravam, naj reducirajo tiste oddelke na šolah, kjer po sedanjem številčnem stanju šolarjev ni za nje potrebnega števila rednih učencev.
Ta ukrep prosvetnega ministrstva je zbudil ponekod neutemeljeno bojazen, da bodo sploh ostali brez osnovne šole, zato so
se začeli obračati do prosvetnega ministrstva s prošnjo, da se njihova šola ne ukine. Toda namen prosvetnega ministrstva ni ukinitev šol, ki imajo vsaj približno predpisano število otrok, temveč ta, da se * združitvijo oddelkov z majhnim številom otrok v oddelke z večjim številom šolskih ob vezan cev, kjer to velikost šolskih prostorov dopušča, izvede kar najsrnotrnejšo porazdelitev šolskih moči. Razumljivo je, da bodo pri urejanju tega vprašanja upoštevane vsie okoliščine, ki narekujejo pravilno ureditev zadeve, kakor n. pr. pismenost posameznih krajev, število šoloobveznih otrok, velikost šolskih učilnic itd., skratka vse tisto, kar zahteva interes šole, naroda in države. Prosvetno ministrstvo smatra ra svojo dolžnost, da o tem obvesti javnost .
Jugoslavija s švedska 4:1
Schroder se Je udal — PaUada rehabilitiral — Borba za Davisov pokal se bo nadaljevala v Bruslju
Zagreb, 31. maja o. Kakor je bilo kljub predvčerajšnji Palladovi smoli pričakovati, je jugoslovenskim teniškim prvakom uspelo odločno premagati tudi švedsko reprezentanco v borbi za Davisov pokal. Tekmovanje se je zaključilo z rezultatom 4 :1. Jugoslavija se bo sedaj merila z Belgijo, ki je v Bruslju premagala Indijo s 4:1. Ce jugoslovenskim igralcem uspe na bruseljskem terenu tekmovanje odločiti za sebe, bodo morali bržkone v Nemčijo, če bo Nemčija premagala Francijo, ali pa bo v obratnem primeru francoska reprezentanca prišla v Zagreb, kjer v letošnjem tekmovanju za Davisov pokal še noben tujec ni zmagal.
Danes bi se bila morala odigrati poslednja dva singla. V postavah Schroder proti Punčecu in Pallada proti Rohlssonu. Schroder pa si je pri včerajšnjem doublu nekaj poškodoval nogo in po nasvetu zdravnikov danes ni smel nastopiti. Zato se je udal, tako da si je Jugoslavija brez igre pridobila še tretjo točko, s katero si je že zagotovila zmago.
Kljub temu pa se je poslednja tekma igrala z vso resnostjo in borbenostjo Pallada se je hotel na vsak način rehabilitirati za svoj poraz. Dejansko je Rohlssona premagal v treh setih z rezultati 7 :5, 7 : 5 in 6:1. Ta tekma je bila nadvse zanimiva, ker si je tudi Rohlsson na vse načine prizadeval priboriti Švedski vsaj še drugo točko. Že razmerje gamesov v prvih dveh
župan v Somboru in od L 1927. do 1929. tudi narodni poslanec.
Starokatoliška cerkev v Jugoslaviji
V	Zagrebu je te dni zasedal sinod staro-katoliške cerkve v naši državi. Predsedoval je starokatoliški škof dr. Marko Ka-lodjera. Na seji so ugotovili, da šteje starokatoliška cerkev v Jugoslaviji preko 40.000 pripadnikov. *
Volitve v obrtniško zbornico v Skopi) u
V	decembru lanskega leta je bila razpu-ščena obrtniška zbornica za južno Srbijo s sedežem v Skoplju, z utemeljitvijo, da razmere v zbornici ne omogočajo rednega dela Sedaj so razpisane nove volitve, ki bodo 24. julija. Zbornica šteje 25 članov, od tega 12 iz Skoplja in 13 iz ostalih delov južne Srbije.
igrah kaže na hudo borbo. V tretjem setu je Rohlsson menda zaradi vročine omagal.
Da bi pa publika vendarle ne prišla ob užitek, so nato priredili še posebno eksi-bicijsko tekmo v doublu. Zaigrala sta Pallada in Kukuljevič proti Punčecu in Rohlssonu. Tekma se je zaključila v dveh setih z rezultatom 7 :5 in 6 :1 za prva dva.
Nocoj je jugoslovenska teniška zaveza švedskim gostom na čast priredila svečano večerjo. Švedi se jutri vrnejo v domovino. Kakor vse kaže, bo jugoslovenska reprezentanca nastopila proti belgijski v dneh od 22. do 24. julija Tekmovali bodo ▼ Bruslju.
Sprejemi pri predsedniku vlade
Beograd. 81. maja- AA. Ministrici predsednik dT. M'ilan Stojadšnovič je danes sprejel bana moravske banovine Predraga Lukiča. brigadnega generala Foersterja, poveljnika nemške zrakoplovne brigade, naše. ga poslanika v Parizu dr. Božidarja Puriča in konzula v Zadiru Vladimirja Sokoloviča.
Italijanski letalski general na A v ali
Beograd, 31. maja. AA. General Tricolo, ki je prišel v Beograd kot odposlanec italijanskega državnega pod tajnika v ministrstvu za zrakoplovstvo generala Valea, je danes na Avali položil venec na grob Neznanega vojaka. V njegovem spremstvu je bil novi itaiijanski letalski ataše v Beogradu polkovnik Irodi. Poleg tega je tej svečanosti prisostvovalo tudi nekaj Jugo-slovenskih oficirjev.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Oblačnost
SC J<6 povečala na vsej zahodni polovici države. posebno pa še v severnih krajih, kjer dežuje. V južnih delih države prevladuje jasno in toplo vreme. Najnižja toplota Sarajevo 7, najvišja Demirkapija 28 C.
Zemunska vremenska napoved: Oblačnost se je pomaknila proti vzhodu in jugu, kjer bo nalahko deževalo. Polagoma se bo zjasnilo na severni polovici države, vendar so -verjetne tu pa tam še kratke nevihte.
Dunajska; Pretežno jasno .toplerje, vendar pa je trajno izboljšanje vremena 5e dvomljivo.
SREČA JE DOBRO IZBRALA
Kako je „Jutrov44 Škoda-Popular odrinil na štajersko — Vse večje nagrade so prišle
v prave roke
tati, da bo prišed avto k nam. Samo svojemu ■šoferja moram priznati, da ima nekaj preroškega daru. Na vnebohod je bil v Soštamju velik mladinski koncert, na katerem smo sodelovali tudi Vitanjci. Imamo dobro organiziran mladinski pevski zbor, ki ga vodi moja sestra, jaz pa sem ga spremljala na klavirju. V Šoštanj nas je peljal g. Pipan i avtobusom, a ko smo se vrnili, je rekel s prešerno gesto: Zdaj, ko imamo Šoštanj za sabo, moramo samo še v Ljubljano po >Jutrov< avtomobil. Njegovi veri gre najbrž dobršen del zasluge, da sem ga zadela. Da, iz vsega srca sem vesela, da mi je žreb vrgel tako veiik in dragocen poklon, a priznati moram obenem, da ao bili vsi Vitanjci iskreno veseli z menoj. To pa v resnici ne gre, da bi imel državni uradnik avtomobil — to bi nam bilo treba prej »poslovati posebno doklado za bencin — zaito ga bom rajši prodala. In priznati moram, da imam že od včeraj, ko je >Jutroc objavilo vest, mnogo resnih interesentov zanj. Kako pa tudi ne? — Saj 6em še jaz, ki doslej nisem imela opravka s temi rečmi, že čula o tem, da je na j znamenitega znamka v Evropi Sko_ dov popular.
Preden se je gcR. Danica 2upanova poslovila od nas in od Ljubljane, je šef našega inseratnega oddelka Novak dal napolniti
Srečna dobitnica gdč, Danica županova je prevzela
avto
Iz Sodnega gradiva je v resnici J3oveška duša: od velike noči pa do tiste ure, ko je v soboto v veliki kazimski dvorani žreb izbral učiteljico iz Vitanja za srečno lastnico avtomobila, sta v množicah naših čitateljev od minute do minute rasla nestrpnost in nemir. a ko je padla poslednja odločitev, _ je v tisočih duš ostala nekakšna resignirama oseka. Da, 20.000 je bilo poklicanih, samo 100 izvoljenih. Kolikršna je bila sreča izbrancev, zlasti onih. ki so jih doleteli glavni dobitki, toliko je bilo v tisočih drugih pokopanega upanja in nevesele prilike, da ee v ercu zdrami zavist A največ je bilo vendarle, tako upajmo, zdravega razumevanja v Ljudeh, da ne stavijajo vse svoje sreče na eno samo kocka temveč so tudi po vsakem porazu pripravljeni, da jo preizkusijo vnovič. Vsem. ki ee jim za malo zdi, če f h sreča takoj ne pogleda skozi največje okno, naj za vzgled citiramo pismo ene izmed tekmovalk, ki ji je usoda naklonila samo troje >Jutrovihc kinjig. Mislila sem, nam piše. da bom dobila avto, kolo, harmoniko a i pisalni stroj. A ker 6em dobila tri knji-ce, pa še na izbiro, sem prav tako vesela, kakor bi dobila avto aili kaj drugega. — Vsem, ki .jih je žreb tokrat pustil na cedilu, ostane pač dragocena tolažba, da si jih je najbrž prihranil za prihodnjič.
Gdč. Danici Županovi, učiteljici v Vitanju, je uredništvo >Jutra« takoj v 6oboto zvečer brzo.javilo, da ji je žreb naklonil Škodov Popular in jo prosilo da javi, ali pride sama ponj ali ia ga naj pošljemo. Toda pošta v Vitanju je bila takrat že zaprta, in preden sta brzojavki naslovnico dosegli, je gdč. Zupanova že iz Celja po telefonu prejela veselo vest Ko ie g. France Pipan, šofer na avtobusni progi Vitanje — Celje, včeraj zjutraj privozil v mesto in dobil »Jutro« v roke. se je podvizal, da bo prvi z obvestilom. Gdč. Zupanova izprva ni mogla verjeti — kdo izmed 20.000 tekmovalcev pa j« tudi upal goiiti prav trdno vero, da bo uso. da pri žrebanju mislila prav nanj. A takoj nato ji je pošta dostavila brzojavki, da ni bilo mogoče več dvomiti Prvo. kar je gdč.
Sedemdesetletnica dr, Antona šviglja
Ugledni ljubljanski odvetnik m pevski organizator praznuje danes 70-letnico, odkar je ugledal svet v prijazni Borovnici na Notranjskem. Ko je dovršil gimnazijo v Ljubljani, pravno fakulteto pa na Dunaju in v Gradcu, je bil koncipient v Postojni bi nato v Ljubljani, kjer se je po odlično opravljenem odvetniškem izpitu osamosvojil in kmalu dosegel sloves dobrega odvetnika.
Od mladih let vnet za lepo pesem in na
glasu že kot navdušen pevec Slovenskega pevskega društva na Dunaju in v »Sloveniji«, se je dr. Anton Švigelj v Ljubljani takoj oklenil Glasbene Matice in »Ljubljanskega Zvona«, kateremu je bil od leta 1910. do 1923. predsednik. Povedel je »Ljubljanski Zvon« že leta 1910. v Beograd, kjer so Zvonaši zapeli pred prestolonaslednikom Aleksandrom. Pod dr. Švigljevim vodstvom tn pod Prelovčevo taktirko je »Ljubljanski Zvon« podal nad 60 krasnih koncertov. Dr Švigelj je pač pošteno zaslužil naslov častnega predsednika »Ljubljanskega Zvo-
na«.
S Hubadom je dr. Švigelj pomagal ustanavljati Zvezo slovenskih pevskih društev in nato tudi JPZ. Že vrsto let je predsednik Hubadove župe. v kateri uživa kot kremeni t, vedno mladosten in humoren vodja vso priljubljenost Kot ljub'telj pesmi je tudi velik častilec naše prirode in bo še letos znova krenil na Triglav. Je eksami-nator pri državnih izpitih, predsednik disciplinskega senata v odvetniški zbornici in predsednik njenega pokojninskega sklada. Ko praznuje v krogu svojih štirih sinov 70-letnico, mu tudi mi toplo čestitamo in želimo še dolgo vrsto let uspehov in zadovoljstva.
Zupanova podvzdla, je bilo. da se odpelje v Maribor, kjer živijo njeni starši, in sestra, da se skupaj z njimi razveseli darila. A v Mariboru so medtem že zdavnaj brali rezultate in mali srečne izbranke Je poslala hčerko Milico v Vitanje, da Danici v njenem imenu čestita. Tako srta se obe sestri zgrešili, da sta se šele davi poiskali na via-ku v Celju, ko sta hiteli v Ljubljano, da prevzameta avtomobil. S seboj sta vzeli to-di g. Franceta Pipana, ki ga je gdč. Danica imenovala za svojega prvega šoferja.
Ko se Je gdč. Zupanova dopoldne zgiasl-la v našem uredništvu, smo ji najprej po vrsti čestitali od srca, potem pa je e sestro, svojim šoferjem in šefom našega in-seratnega oddelka Lojzetom Novakom obiskala najprej tvrdko E. Rosa na Poljanski cesti ki zastopa Škodove tovarne pri nas. Ker je šef tvrdke odsoten, je gdč. Zupanovi enako prisrčno čestitala ga. Rosa in ji želela najboljše sreče z noviim vozom. A preden &e je gdč. Zupanova odpeljala v svoji limuzini, nismo hoteli opustiti prilike, da je ne K zaprosili za kratek pomenek.
— Pisali ste, je rekla med drugim, da je ereča tokrat izbirala same Štajerce. A da ne bo preveč zavisti na napačen naslov, naj povem, da nisem prava Štajerka. čeprav me je služba privedla v Vitamje. Rojena sem v Trstu, kjer je bil moj oče arhivar podružnice znane tvrdke Greinitz. O, na Trst me veže mnogo živih spominov. Stanovali smo v Via Coroneo, prav blizu Narodnega doma, kamor sem se hodila učit glasbe k prof. Mir. ku v Narodni dom. Nikdar mi ne zamre spomin na požig Narodnega doma. Tisti dan bi bila morala popoldne imeti lekcijo, pa mi je prof. Mirk po srečnem naključju dan poprej naTočil. naj pridem rajši dopoldne. Popoldne prav v času moje običajne ure, so se dvignili zublji, in če bi bila takrat prišla v dom, bi danes ne imela prilike tega dobitka. Pozneje smo se morali izseliti in v Mariboru sem končala učiteljišče. v Gornji Lendavi sem učiteljevala 11 let, od tam so me pred 9 meseci premestili v Vitanje. Med Vitanjci sem se kmalu dobro vživela, zakaj tu ee mi nudi prilika živahnega kulturnega dela. Od nekdaj sem aktivna Sokolica, kakor je vsa naša družina sokolska, mnogo časa pa posvečam glasbi. 0 »Jutrovem« nagradnem tekmovanju smo v Vitanju zadnji čas mnogo govorili, a nihče ne M bil mogel slu-
Gosp. Jože Dolinšek, električar Iz Tržiča, je bil prav zadovoljen z IL, nagrado ln je brž poizkusil, kako se sedi na čisto novem motornem kolesu
bencinski rezervoar, da bo zaleglo za dolgo
pot Najprej je srečna lastnica odhitela v Maribor, da se svoji dragi mami predstavi z limuzino im jo povabi na kratek izlet.
Popoldne se je pripeljal še g. Jože Dolinšek, električar tvornice Glaoiamaim & Gass-ner iz Bistrice pri Tržiču, ki mu je žreb podaril drugo nagrado, motorno kolo NSU tipa Pony. Morda ni usoda pri tem našem žrebanju nikogar tako smotrno izbrala kakor g. Dolinska zakaj kdo naj ima motocikel če ne človek, ki mu že poklic sam daje opravka s tehniko in motorji?
Ne vem. na koliko tombolah sem že igral, nam je pripovedal med drugim, a še nikoli nisem na nobeni ničesar zadel. Toda številke mojih srečk <*> se vendar nekajkrat zelo približale številkam, ki so dobile. Morda je bil prav to prst božji naj le še igram, da bom nekoč že še prišel na vrsto. Toliko sem zaposlen čez teden, da na delavnik ne pridem do branja, ob nedeljnih pa kupujem >-Ju-trcK, in tako sem se lotil tudi nagradnega tekmovanja. Včeraj zjutraj se je prijatelj s kolesom pripeljal iz meeta k meni in md sporočil da sem dobil drugo nagrado. Brž sem se napravil sedel na kolo in 6e odpeljal
Takšen je pravilno sestavljen mamut. Vnet reševalec »Jutrovih« ugank mu je
narisal še primerno okolje
v TH5Z, da ▼ trafiki kupim »Jutroc ln ee prepričam na svoje o& Ko sem ae vračal sem srečal pismonoSo, ki je bil k meni namenjen s brzojavko. Samo po sebi se razume. da so mi Tržičani drug za drugim veselo stiskali roko, in vest o dobitku se je naglo raznesla po mestu in okolici Moja žena se je davi odpeljala v Kranj, in ko je stopila z viaika, ie pristopil znanec k nji in p povedal Tudi ona ni mogla verjeti dokler ni videla črnega na belem.
Tudi g. Dolinšek se le odločil, da motocikel proda. Toliko časa mi jemlje služba, je rekel da ne morem misliti na motoeikli-etične izlete, doma pa mi zadošča kolo. Ko je na dvorišču Narodne tiskarne prevzemal svoj dobitek, se je okrog njega zgrnila kopa interesentov in njih zajnimajnje je pričalo, da ne bo manjkalo ponudb.
Kakor smo poročali, 90 glavni dobitniki že vsd prevzeli ali prejeli nagrade in eo nam poslala prisrčna zahvalna pisma. Tako nam je n-pr. naš zvesti naročnik g. dr. Erik Kline iz Slatine Radonoev, ki je prejel ime-
KOP ALI&ČE
LUHA60VICE
C S. R. Odlični zdravilni vrelci uajmoderneje urejen inhalatorij v Evropi — Naravne ogljikovokisle kopeli. — Odlične vodne kure z muljnimi ln
žveplenimi kopelml Informacijske prospekte razpošilja direkcija kopališča Luhačovice C. S. R.
nitao harmoniko, pripomnil ob koncu pisma: >S harmoniko imam veliko veselje, ker je moja dosedanja že precej izigrana!« No. vidite, kakor nalašč. Sreča je veasi nagajiva in lahko muhavo pokloni napjoljši plug kavar. ni v Nebotičniku, a tokrat je bila razsodna in ao nagrade prišle v prave roiko.
Rešitev Jntrovib nagradnih ugank.
FBVA NALOGA cA aprila)
,St*rt oče Je star	let
DRUGA NALOGA (ti aprila) Ko ao m postorili	v rats po fdftnfl oš	to mjrramj-
Sesa. at stali * temle udi (nspSKe auno lu *u črto ftiuml)
TRETJA HALOGA CL —H	*
. S. .. tonah to
V cafetka voterje Jfe Mk» • dniM
CEIEEI NALOGA (K
1
i PETA HALOGA Ctt _____
ton«
Gospod Sksza Jb
9 6ESTA NALOGA OX Deček Je prinesel .
t A. umm pol O* TOČEN NASLOV
I ME IS PSlIMEKi
OGA AoM
po tO	I. « * h*u pa t Ad to
POKLIC*
BJVA1ISCE OtraJ. aHca, hA Storilka);


ZADNJA POSTAJ
Tale rešitev je bUa izžrebana za avto
Zaradi prepirov je zažgal domačijo
Potem se je skesan sam javil orožnikom
Mirna, 31. maja.
Snoči okrog pol 23. ure je začelo goreti na Kordanovem posestvu pri Sv. Heleni blizu Mirne. Oglasil se je gasilski rog donel je plat zvona Ker je bila mirna m precej temna noč, se je požar videl daleč naokoli Gasilci iz Mirne so v vsej naglici odhiteli na kraj požara Tudi mirnski orožniki pod vodstvom g. Gionetija so bili takoj na mestu. Največja ovira pri gašenju pa je bila v tem, da razen majhne blatne luže m bilo vode na razpolago. Kmalu so prihiteli še gasilci iz Št Ruperta m iz Mokronoga. Skupno so nato gasilci položili cevi skoro kilometer daleč iz Mirne. Po večurnem gašenju se je posrečilo obvarovati domačije Kordanovih sosedov, posebno še lepo Za-plaitarjevo domačijo. Pri Kordanu pa je bilo mogoče rešiti le živino in ljudi. Kmalu se je izkazalo, da je ogenj zanetil domači sin Anton Kordan, ki se je davi sam javil orožniŠkemu naredniku Rešu v Trebnjem. Do požiga so ga pripravile žalostne razmere v Kardanovi družim.
Pred tremi tedni je umrl stari Kordan m odtlej v hiši ni bilo več miru. Zlasti zadnji čas so bili prepiri na dnevnem redu. Mladi Tone Kordan, ki šteje 39 let, je hotel postati gospodar. Sestri, ki sta tudi na domu, pa sta hoteli imeti grunt zase. Zaradi sovraštva Kordan ni imel hrane doma in je tudi pripovedoval, da se doma ne upa jesti Sicer pa je tudi že pokojni Kordan pravil da s sinom večkrat doma skrivaj kaj vzameta ali pa si v mirnskih gostilnah privoščita kakšen priboljšek, ki ga doma ne moreta dobiti Snoči je Tone Kordan spet hodil po mirnskih gostilnah. Bil je
močno zbegan. Stopil je v Blažičevo trgovino in si kupil vrv, češ, da se bo obesi. Prej je pa vendar še sklenil zažgati domačijo. Čim je podnetil je še planil v hišo, da je posvaril obe sestri in mater: »Bežite, zažgal sem!« Nato je zbegan prišel v Bul-čevo gostilno. Jokaje je pripovedoval da je doma zažgal. Poslavljal se je, češ, da gre v smrt. Gospa Maruša Bulčeva mu je vzeia vrv m mu svetovala, naj se gre rajši sam javit orožnikom v Trebnje.
Cenjene naročnike,
ki jim je naročnina potekla, uljudno prosimo, da se poslužijo položnic, ki so jim bile poslane in nakažejo odgovarjajoče zneske zaradi reda pri upravi lista takoj prve dni junija. Kdor ima naročnino plačano že vnaprej, naj shrani položnico za prihodnjo priliko. Vsekakor pa je treba poravnati tudi zaostanke, da naročniki ne izgube pravice do »Jutrovega« nezgodnostne-ga zavarovanja pri zavarovalni družbi »Jugoslaviji« v znesku 10.000 dinarjev.
Naročniki, ki gredo na počitnice, v letovišča ali kopališča, naj blagovolijo že nekaj dni pred odhodom naznaniti upravništvu lista svoj novi naslov, a na koncu podpisa naj pristavijo tudi svoj stari, dosedanji naslov. Le tako bo upravništvu omogočeno list brez zamude usmeriti iz starega na novi kraj naročnikovega bivanja.
Uprava »Jutror
Iz Aten v domovino
Na »Lovčenu«, 27. maja
Se nekaj ur in parnik »Lovčen« se bo na svoji misionski poti za balkansko idejo vrnil na jugoslovenske vode. Ko pišem te vrstice, se zeleni skozi odprta vrata dra-šld zaliv in v ozadju se dvigajo temnomo-dri obrisi albanskih gora. Nekje pod njimi leži prestolnica te majhne države — Tirana. Zapisal sem, da se morje zeleni. Zares, v tem zalivu je morska voda skoraj smaragdno zelena. Tudi snežnobeli boki našega ponosnega »Lovčena« so dobili od njenih odsevov zelenkast nadih.
Postaja v Draču je prva na tujih tleh ob novi balkanski liniji in zadnja tuja postaja na poti v domovino. Ko smo si pred petnajstimi dnevi ogledavali največje pristaniško mesto in trenutno residenco albanskega »mbreta« Zoga I., so bile pred nami Atene, Carigrad, Constanza, Izmir: same vabljive točke, ki vsaka po svoje mikajo popotnikovo domišljijo. Sedaj so te daljne popotne postaje za nami, iz sanj so nastala doživetja, iz meglenih pojmov o starih mestih so se izoblikovale jasnejše, konkretne- podobe. In najsi je marsikdo med nami še tolikanj utrujen od poti preko tolik'h dežel in petih morij, je vendar v vsakem slovesu skrita tiha želja: Na svidenje! Morda pojdejo drugi. Morda bo marsikaterega izmed naših Ctateljev zavabila nova balkanska proga, da v varnem varstvu »Lovčena« spoznava izredno slikov to obrržje Balkanskega polotoka, ki je sedaj — kar je treba poudarjati vedno znova — osišče nadaljnje zgodovinske usode našega naroda. Verujemo, da čita-telju, ki bo krenil po tej pomorski poti, ne bo žal za tri, štiri tedne tak6 preživ-
ljenega življenja, ki so ga naši bežni zapiski mogli prikazati samo v medlih in naglo skiciranih podobah.
Na poti izilzmira mimo Številnih grških otokov, katerih vsak ima svoje mesto v zgodovini antične kulture, s pogledi na razvaline s starimi stebrišči, ki tu in tam označujejo kakšen vrh nad morjem in znova kažejo sled starih bogov, na tej lepi poti po Egejskem morju smo zopet dospeli v Pirej. Popotniku naše vrste je bila prva skrb, da pride čimprej v Atene, kajti Pirej vzlic vsej živahnosti svojega prometa in sredozemsko-orientalskemu stilu svoje arhitekture in svojega življenja kaj kmalu naveliča. Atene mikajo vedno znova — ne le s svojimi starinami, ki obujajo vizijo davne Hrlade, marveč tudi z velemestnim značajem svojega središča, z južno bujnostjo in lepoto svojih parkov, z daljnimi vedutami, ki jim daje značilno ozadje zdaj vrh Lycabeta, zdaj Akropo-lis ali pa samo nekaj antičnih stebrov sredi bele grmade marmorja.
Atene bi zahtevale že zaradi svojih starin več dni mirnega ogledovanja, a še tedaj ne bi bilo časa za tiste podrobnosti, ki je v njih včasih največ lepote in na1-več pravega duha antike. Nam je bilo treba na moč hiteti in zdeli smo se podobni gal^om ki letč ujemajo kakšen kos hrane, vržen jim z ladje v morje; tako smo tudi mi »letimice«, kakor pravijo naši bratje lovili atensko lepoto. Nemara je najbolje, da se tu zaneseš na svoj dobri nos ali na naključje. Vsekako pa je treba v kratkem času videti vsaj nekatere reči: tako poleg Akropole, ki sem se je dotaknil že v enem prejšnjih pisem, »Na-
cionalni muzej«.Vtem muzeju je zbranih toliko kameni tih in bronastih ostankov stare »dežele bogov«, da ga zapuščaš v stanju svetle opojnosti kakor ga dajejo sam6 umetnostna dela posebne vrednosti. Plastična umetnost starejših dob, dela Fi-dija, Praksitela in njunih učencev, velike stvaritve z značilnimi znaki grškega baroka, dela izza rimske dobe se tu razširjajo v številne ostanke umetne obrti. Tudi te izdelke marsikje osvetljuje harmonični grški duh, zaverovan v moč simetrije, v skladnost človeka in narave, v istovetnost lepote in dobrote, duh, ki se bori zoper bogove in usodo s sredstvi umetnostnega in filozofskega izražanja. Z antičnih nagrobnikov, ki so bili izdelani v obliki skulptur, reliefov ali vaz in vrčev, ne dobivamo samo vtisov o rodbinskem življenju starih Grkov, ki ga je prav kakor naše spajala moč ljubezni; ne vidimo samo, kako so bili tedanji ljudje oblečeni tn telesno razviti, marveč spoznavamo tudi ono neprekosljivo vedrino, s katero so sprejemali iz rok narave bridki a neizogibni dar življenja: smrt. Nikjer ni videti sledov solze, obupa in trepeta; ljudje odhajajo v večnost kakor da bi jih ob lepem večeru odnašale ladje z grških otokov na neznano sinje morje. Pot skozi atenski Nacionalni muzej konkretizira obiskovalcu nekatere pojme o grškem življenju in mišljenju, in če združi s temi svoje doživetje grške krajine, morja in neba, bo moral priznati, da je to kos resnice tudi v teorijah H. Ta'na, kakor jih je razvijal v svoji »Filozofiji umetnosti«. Čeprav je bila grška umetnost bolj kakor se je zdelo temu naturalističnemu teoretiku, podvržena tujim vplivom in predhodnim stru-jam, vendar čutiš Se danes, ko sAm stojiš na tleh, kjer so nekoč hodili veliki možje Helade, koliko so pri razvoju grškega ge-
nija sodelovali večni prirodni činitelji te dežele.
★
Atene so mesto, ki ima umazane ulice s tipično balkanskimi trgovinami tlakovane s kaldrmo, po kateri leno hodijo slabo oblečeni in lačni ljudje; tu so neštete ljudske kavarne, kjer posedevajo pri čaši vode zdolgočaseni, na videz ne zainteresirani gostje, ki le kdaj pa kdaj jemljejo v roko velike atenske časopise s kričečimi naslovi in ponekod barvanirrti slikami Toda to je le delna podoba grške prestolnice. V središčih mesta so ulice, ki po lepih palačah in elegantnih lokalih, po razkošnih izložbenih oknih in velikih kinematografih ne zaostajajo dokaj za pariškimi velikimi buljvarji. Zvečer se tu razvija življenje, ki kaže vse znake zapadnega velemesta. Eleganca grških lepotic, v katerih očeh plamti že prvi žar orientalskega. temperamenta, noče v nobenih modnih kapricah in kosmetičnih sredstvih zatajiti pariške šole in njenega dernier eri . . . Toda stopi tri ulice dalje: kakšen kontrast!
Znanstveni zavodi, kakor so univerza. Akademija, Narodni muzej, Zgodovinski in etnografski muzej, vseučiliška knjižnica, dalje parlament, dvor, ministrstva itd. so nameščeni v krasnih palačah, zgrajenih delno v klasičnem slogu in največkrat iz pristnega materiala, zlasti iz marmorja. Parki, predvsem glavni park blizu stadiona, kažejo skrbne vrtnarske roke, kar je — kakor so mi pravili — novost v mestu, ki prej ni kdo ve kaj skrbelo za snago in urbenično lepoto. V zadnjih letih se grška prestolnica skokovito Izpopolnjuje; kot siaCilni dokaz napredka bodi omenjen Se njen novi vodovod, kajti do nedavnega časa so Atenčani dobivali vodo to ppdonotk^ ki ga je igradfl Se zfen-
f
Domače vesti
•	Umri je prvak vojvodinskih Srbov. Zadet od kapi je umrl v Subotiei notar io ban-ski svetnik dr. Vlad is lav Manojlovič, eden izmed najuglednejših prvakov vojvodinskih Srbov. Javnemu udejstvovanju se je posvetil takoj, ko je v svojem rojstnem kraju Subotiei otvoril odvetniško pisarno. Ko je izbruhnila svetovna vojna, so ga madžarske oblasti internirale. Več let je pretrpel v ječah in taboriščih. v takozvani novosadslki začasni vladi je vodil dr. Manojlovič finančno upravo, pozneje pa je bil imenovan za velikega župana v Som boru. Ko so bile ustanovljene oblasti, ie bil izvoljen za oblastnega poslanca, na prvi oblastni skupščini pa je bi! izbran za prvega predsednika oblastne skupščine v Somboru. Odkar imamo banovine, je bil dr. Manojlovič banski svetnik. Na vseh teh mestih je mnogo storil za narod, pravoslavni cerkveni občini v Subotiei je predsedoval nad 30 let, dolga leta pa je bil tudi odbornik občine in raznih narodnih in dobrodelnih organizacij.
•	Slavni češkoslovaški letalec v Beogradu. Na povratku iz Egipta, kjer je dosegel svetovni rekord v poletu ra daljavo, je pristal s svojim letalom v Beogradu češkoslovaški aktivni zrakoplovni major Jan Ambrus. Ta slavni letalec je 18. maja zjutraj starta! s svojim letalom v Pragi in potem po 26 urnem letu pristal v Kartumu v Egiptu. To je bil rekordni polet na daljavo. Major Ambrož ie zdai že drugič v Beogradu. Prvič je bil leta 1930., ko ee je udeležil prve letalske tekme držav Male antante.

O****®
sss*
mah1
OCM^
OGROMNA IZBIRA
F. KS.
SOUVAN
Mestni trg 24*
* Veliko zborovanje češkoslovaške mladine v Slavoniji. Čehoelovaki. k: živijo v Slavoniji, ©o ustanovili pred leti organizacijo svoje mladine, ki šteje zdaj že več tisoč članov. Samo v daruvarskeon okraju je organiziranih nad 700 fantov in deklet. Organizacija v tem okraju ima 13 edinic s samostojnimi upravami. Na čelu češkoslovaške mladinske organizacijo 6ta direktor državne realne gimnazije v Daruvaru Franta Burian in učitelj češke gospodarske šole v Daruvaru Karel Herot. Te dni je češkoslovaška mladinska organizacija priredila svoj zbor v Paruva.ru ter podala na njem obračune svo. jega deJovania v preteklem letu. Eamice n.iadinske organizacije so priredile 140 pre dav nj. .aterih se je udeležilo blizu 5.000 poslušalcev.
V zastarelih slučajih zapeke spremljanih po hemoroidih in oteklinah je naravna »Frauz-Josefova« grencica užita tudi v rralih količinah pravi blagoslov. »Franz-Jšefova« voda milo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče.
Jji S W 16 «8M2
*	Pozor, onemogli in stari delavci! Prijave za podpore iz podpornega fonda za onemoglost in starost je treba predložiti najpozneje do 1. julija letos onemu okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev ali privatni društveni bolniški blagajni, pri kateri so bili interesenti zadnjič prijavljeni za zavarovanje.
*	Namesto cvetja na krsto dr. Jana Vo-vesa je darovala društvu Dom slepih v Ljubljani .50 din rodbina g. lekarnarja mr. ph Črnka v Radovljici. — Najlepša hvala.
•	Lepo vreme na Primorju. Na vsem Pri
morju je zavladalo spet lepo solnčno vreme. Vsa kopališča eo dobro ot'iskana, posebno živahno pa je na Bačvicah. V Split je prispel iz Prage čedokov izletniški vlak, s katerim 6e ie pripeljal® v Split 140, na Sušak pa 210 češkoslovaških turistov. Tudi v Dubrovnik je prispelo mnogo tujih gostov. Med njmi je bilo 74 francoskih železničarjev, ki so se zdaj odpeljali v Zader.
*	Kongres zveze odvetniških ebornie je bil v nedeljo v Dubrovniku in zastopane so bile vse odvetniške zbornice e 37 delegati Za predsednika zveze je bil izvoljen zagrebški odvetnik dr. Ivo Politeo in bo imela zveza v tekočem letu svoj sedež v Zagrebu. Referati in resolucije so bile soglasno sprejete
Za BIRMANCE
največja Izbira prvovrstnega peciva, piškotov, tort in bonbonov
v slaščičarni Košak
PREŠERNOVA ULICA.
š k a 11 j e polnjene s pecivom od Din 20.— naprej.
Sladoled In ledena kava.
Naročila dostavljamo na dom. TeL 44-40.
•	Nenavadna tožba proti sarajevskemu pi-
satelju. Dušama Gjuroviča, pisatelja v Sarajevu, je po zakonu o tisku tožil črnogorski narodni poslanec Mihajlo Bošlkovič iz Nikši-ča, ki trdi, de ga je Gjurovič slabo opisal v neki svoji noveli. Ravno tako pa se čuti prizadetega tudi Stanoje Begovič, župan v Da-oilovgradu ki je tudi vložil tožbo proti pisatelju. Tudi žiupan je prepričan, da je pisatelj mislil nanj, ko je pisal svojo novelo. Baiš tisto osebo kakor narodni poslanec Boškovič smatra tudi on za svojo karikaturo. Pisatelj je bil zelo presenečen, ko je slišal o tožbi, ker obeh tožita! jev niti ne porna. Tožilelja zahtevata od njega za odškodnino po 20.000 din, ali pa," »da mu sodišče kot nevarnemu človeku vzame prostost«.
•	Število iziunov izredno narašča, tako da jih ljudje po večini niti ne poznajo. Izredno mnogo je zlasti praktičnih izumov za rabo v gospodinjstvu. Časopisje nas ne more seznanjati z vsemi temi izumi, čeprav eo zelo koristni, ker jih je preveč in posamezne trgovine .jih tudi ne morejo tako propagirati. da bi kmalu postali splošna last kon-zumentov. Zato je prav, da trgovci popularizirajo praktične novosti na velesejmu, kjer prihajajo v neposredno zvezo z množicami Izredno mnogo praktičnih novosti bo na ogled na pomladnem ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija.
I KINO SLOGA — TeL 27-3011
Veliki kriminalni film!
TIHOTAPCI
•	Pravega velemestnega nočnega življenja
Ljubljana ue pozna, razen dvakrat na leto, ko imamo velesejem: veselični prostor bo nudil tudi ob tej velesejemski prireditvi od 4. do 13. junija obiskovalcem pravo iluzijo velemestnega nočnega vrvenja. Zabavišča vam bodo nudila ne le izbrano zabavo, kakršno cenijo meščani temveč bodo imela tudi znača.; pristala domačih gostišč, v kakršnih se najbolje počutim^. Vsak bo izbral po svojean okus>u: dovolj bo plesišč, hrupa godbe zabavali vas bodo artisti ali se pa .boste umaknili v mirno zabavišče k mizi prijetnega tihožitja.
•	2upana Permeta jama pri Ponovi vasi je redro odprta vse ko nedeljo in praznik. Na binkeštni ponedeljek bo igrila pri jami godba in se bo pe''el janček na ražnju. Za dobro kapljico je preskrbljeno. Pose-ča;te domačo očarljivo krasoto.
Preparati slavnega kozmetičnega instituta »Academie Scientifique de B^actG — Pariš«: f-rincesse des Cremes, dnevna krema za mastno kožo, Princesse des Poudres, puder za ma> tno kožo se dobi v parfumerijl »NADA«, Frančiškanska ulica.
•	Nega otrok. Izšle so mnoge knjige rajnih izdajateljev o negi dece. Vse matere rwj blagovolijo vzeti na znanje še naslednje dopolnilo. Porozna čokolada »Stra-to«, ki je proizvod tvornice čokolade »Mirim«, je krhka, lahko prebavljiva in tečna. Zaradi svojih osebin in tečnosti je za otroke posebno hranljiva. Tudi mi vam priporočamo, da poučite svoje otroke že od rane mladosti, da je uživanje porozne čokolade »Strato« zdravilno in tudi pravi užitek Zahtevajte izrecno le čokolado »Strato«!
SAMO ŠE 2 DNI! NE ZAMUDITE! Vesela zakonska komedija s Claudette Colbert.
OSMA ŽENA MODROBRADCA
KINO MATICA 21-24	Ob 16., 19.15 In 21.15 url
I
ski cesar Hadrijan. Za razvoj mesta je nedvomno velikega pomena sedanja ustalitev grških političnih razmer, ki se zdi, da vodi v dobo daljšega notranjega miru, slonečega na novem kompromisu med avtoritarnim in demokratičnim načelom. Pod površino tega političnega miru pa seveda še vedno vrejo vulkanske sile socialnega nezadovoljstva, ki izvira iz prevelikih razlik med vladajočim bogatim slojem in grškim ljudstvom. Socialna intervencija države je tu neizogiben ventil in zdi se, da kaže sedanja Metaxova vlada za njo še dokaj razumevanja.
*
Atene nimajo samo siromašne periferije, marveč tudi krasne četrti z vilami in vrtovi, ki leže na mestnem obodu. Taka četrt je Psichike, kamor je mene in mojega slovenskega tovariša povabila rodbina prvega tajnika jugoslovenskega poslaništva v Atenah, g. dr. Arnerija, ki stanuje tu v lepi vili, na čistem zraku, s kakršnim se mestno osrčje ne more ponašati. Sorazmerno obilna vegetacija spreminja ta del atenskega oboda v bivališče, ki združuje vse prednosti grškega podnebja.
V tej jugosiovenski rodbini, ob ljubeznivi pozornosti gostitelja in gospe, hčerke našega slovečega rojaka prof. dr. M. Murka, sem za nekaj ur zopet občutil jugo-slovensko domačnost. Stregla nam je slovenska služkinja, ki se je že v nekaj mesecih naučila novogrščine — nov dokas izredne prilagodljivosti našega
Med gosti je bil tudi naš slovenski rojak polkovnik Prezelj, ki je kot vojni odposlanec dodeljen našemu poslaništvu v Atenah. Takle domači intermezzo nam v tujini dobro dč in daje vtiskom iz tujega mesta primes nečesa intimnega in toplega. »Zakaj mačeha je tujina.« (O. Župančič).
Dolgo sem slonel na krovu našega »Lovčena« in gledal obrise velikega mesta, ki se je razprostrlo okrog Akropole. Vedno bolj so izginjali v modrini morja in svetlega neba ter se združevali z okoliškimi gorami v čedalje manjšo horizontalno črto. Medtem je radio na ladji prenašal orientalske »šlagerje« in v svežem severnem vetru so se bregovito prelivali veliki sinji valovi Egejskega morja. V jamborih je žvižgal veter in tekmoval z glasbo, dokler nismo prispeli v korint-ski kanal, čigar zatišje je trajalo necele pol ure; potem sta zopet morje in veter zašumela svoj duet in nas spremljala z njim po Jonskem morju. Ustavili smo se še v Krfu in sredi noči v albanski Valoni. Nova postaja je bila v pristanišču Sa-rande (Santa Quaranta), ki je v zadnjih letih zraslo iz ribiške vasice v majhno mesto ln čigar nagli razvoj sodi med največje znamenitosti albanske države.
Sedaj je za. nami tudi že Drač, ladja se bliža naši črnogorski obali: domovina je pred aamli
* Vesela nedelja v ZadobrovL Binkoštna
nedelja bo za izletnike, ki tako ljubijo to lepo kmečko vasico, dan veselja, pa tudi pouka. Društvo rejcev malih živali »Živalca« za dravsko banovino bo namreč priredilo razstavo malih živali in ob tej priliki bo strokovnjak seznanjal goste o gospodarskem pomenu in umni reji malih živali. Gospodinje pa tudi mnoge druge bo posebno zanimalo, kako se pravilno ka-punijo petelinčki. Staro in mlado pa bo potem deležno prav prijetne zabave s plesom. Igral bo Jazz »For-You« iz Polja. Prireditev bo v gostilniških prostorih in na vrtu gostilničarja Franca Gregorca, po domače pri »Mačku« v Spodnji Zadobro-vi. Člani so poskrbeli, da bo na razpolago gostom mnogo okusno pripravljenih piščancev, pečenih kokoši, zajčkov in mrzla jedila. Kot posebna špecialiteta, res pravilno in na južnjaški način pripravljena pa bo na ražnju pečeno jagnje. Ni treba poudariti, da se bodo vse dobrote dobile tokrat prav po nizkih cenah, zato naj vsakdo na binkoštno nedeljo pohiti v lepo Zadobrovo. Železniške zveze iz Ljubljane in iz Litije na postajico D. M. v Polju so najugodnejše. Od postaje do Zadobrove je pa deset minut tako lepega izprehoda po gozdovih, kakršnih ni v vsej ljubljanski okolici. Torej v nedeljo v Zadobrovo!
i t lmbii?ine
Akademija naših
vojnih dobrovoljcev
Kakor je bilo že objavljeno, priredi Sre-stka organizacija Saveza ratnih dobrovolja-ca kraljevine Jugoslavije v Ljubljani jutri, v četrtek, ob 20. uri v veliki dvorani Kazine akademijo, kot uvod v jubilejne svečanosti preboja solunske fronte in našega narodnega in državnega uedimjenja.
Program je naslednji: 1. Dav. Jenko: Kosovo, uvertura. Izvaja orkester dravske divizije pod vodstvom višjega kapelnika g. pod polk- F. Herooga. 2. Dr. Ernest Turk: Spominski govor. 3. O Dev. Kanglica I. Zaje: Vir. V. Parma: Zapoi mi ptička. Poje sopranistinja gdč. Valerija Heybalova, pri klavirju kapelnik g. A. Neffat 4. Oton Župančič: Kovaška. J. Lovremčič: Naša zgodovina. DekLairnina dijak. Odmor 5. Ivan Zaje: Graničarji, predigra. Izvaja orkester dravske divizije pod vodstvom v. kapelnika g polkovnika F. Hercoga. 6. Fr. Vilhar: Kam? Jos. Katze: Pod oknoan. Jos. Katze: Arija Frane fcz opere: Adel i Mara. Poje baritonist g. Rakovec, pri glasovirju kapel-nik g. A. Neffat 7 Rajko Paulin: Vidova vizija na Solunu 1918. (Odlomek iz dobro-voljskega dnevnika). Recitira avtor. 8. Državna himna. Izdaja orkester dravske divizije pod vodstvom v. kapelnika podpoikov. g. Hercoga Razporeditev sedežev je koncertna. Sedeži niso numerinani. Vstopnina je 2 din. PreplačiLa v k«rist revnim vojnim dobrovoljcem se hvaležno sprejemajo.
Sreska organizacija Saveza ratnih dobro-voljaca kraljevine Jugoslavije — Ljubljana.
n— Zavarovalni uradniki in nastavijen-
ci priredijo danes Ob 18. urt v vrtnem aa^ ionu restavracije »Pri levu« javno zborovanje, na katerem hočejo manifestirati ogorčenje zara-eti prekinitve pogajanj po delodajalki organizaciji. Zahtevajo, da se najkasneje do 7. junija sleliče drugo m zadnje posredovalno postopanje, dalje, da se nemudmo nadaljujejo prekinjena direktna pogajanja z delodajalsfto organizac lo in da se, v kolikor bi pogajanja bila odklonjena, nadaljuje odločna borba za kolektivno pogodbo.
um
o— Sokol Ljubljana-Šiška priredi svoj javni večerni telovadni nastop v petek 3. t a ob 20. uri na svojem letnem telova-dišču. V primeru slabega vremena pa v dvoranL — Ker je bil prejšnji nastop zaradi slabega vremena odpovedan, je imelo društvo veliko stroškov, zato pozivamo vse prijatelje Sokolstva, da se v čim večjem številu udeleže nastopa. Zato, bratje in sestre, vsi v petek v Šiško na večerni telovadni nastop.
Za gospode
obleke iz blaga angleških tvoraic. Letošnji vzorci že priznanih kvalitet v manufakturi:
BRATA VLAJ
UOLFOVA ULICA 5
u— Filozofsko društvo v Ljubljani bo Imelo v soboto, 4. junija ob 18. uri v mineraloški predavalnici naše univerze predavanje o temi: Aleš Ušeničnik in moderna filozofska problematika. Predaval bo g. univ. prof. dr. France Veber. Predavanje se bo vršilo v proslavo 701et.nice Aleša Ušeničnika. Vstop prost. Vabljeni vsi, ki se zanimajo.
NAJLEPŠE DARILO
za birmanca aH pridnega
dijaka je FOTOAPARAT S samoprožilcem za ceno Din 300.—! Zavežemo se Vas naučiti lepo fotografirati ter Istega vedno radi zamenjamo za drugega, ako z istim ne bi bih zadovoljni ali če pride nov model lz tovarne. Za prvovrstno kvaliteto jamči
Foto Tourlst — Lojze $mnc,
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA G. 8.
Motociklisti Avtokluba prirede za bau kosti dvodnevni skupni izlet v Trst in Benetke. Izlet bo v dveh skupinah-' prva odpotuje v soboto ob 15., druga v nedeljo ob 6. Sestanek obeh skupin bo v nedeljo ob 11 v Trstu pred hotelom >Europa«. Zbirališče im odhod bo izpred kavarne »Zvezda«, Kongresni trg 1. Člana avtomobilisti in ostali prijatelji kluba dobrodošli. Interesenti naj 9e do četrtka zvečer prijavijo tajništvu Avto kluba, kjer dote tudi ostale informacije.
mMjmm
Vi, gospa, V I Ar I
uosili samo w	■
TRIKO PERILO
JNAD Jugoslavija vabi svoje člane, naj se udeležiio ianalnjega predavanja g. LA-paha: Reportaža z Golnika, ki ga prireja Starešinska organizacija j Preporoda« v naših prostorih. Vsled tega bo redna seja v četrtek ob 20 uri
Ne zamudite! — Danes nepreklicno zadnjikrat!
ZATO SI NEMUDOMA NABAVITE VSTOPNICE za zabavno opereto
č?robna igra z Marto Eggerth SStV« £
Sodelujejo: Paul Horbiger, Hans Moser, Rudolf Carl, Theo Lingen, Lucie Englisch.
.KINO UNION. TeL 22-21.j
■— Društvo Dom slepih v Ljubljani opozarja svoje člane in prijatelje na svoj redni letni občni zbor, ki bo pri h odn io sredo 8. L m. v magistralni posvetovalnici po običajnem redu le volitev novega odbora ne bo.
o— Ljubljanska podružnica SVD priredi danes ob 16. pr-iktično predvajanje pinei-rania sadnih pritlikavcev in sicer na vrtu g. Josipa Čemažarja v Groharjevi ulici 23. Te praktične vaie bo vodil g. viš. sad. nadzornik Josip Str okel j. Člani in gostje vabljeni
Dva bolgarska zbora za bi nk oš ti v
<jubljani. Pevski rbor bolgarskih železničarjev iz Ruse na Dunavu bo koncertiral na binkoštno nedeljo ob pol 11. v veliki Filharmonični dvoranL Bratski bolgarski pevski zbor šteje 70 članov in je mešani zbor, kar je prava izjema pri bratih Bolgarih, ki imajo večinoma skoro izključno le moške zbore. Zbor je prav dober in nam bo zapel vrsto svojih umetnih in narodnih pesmi. Dirigent zbora je Marin Nikolov. Bolgarski železničarski narodni zbor Sla-vejkov je bil osnovan leta 1930., je mešani zbor in njegovi člani so sami pripadniki
organizacije bolgarskih železničarjev in brodarjev. Vodi ga dirigent Marin Nikolov, ki je tudi sam železničar. V Bolgariji je zbor na glasu kot eden najboljših bolgarskih mešanih zborov in ima razna častna odlikovanja. Ta zbor pride v Slovenijo za binkoštne praznike in bo koncertiral na binkoštno nedeljo dop. ob pol 11. v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice za oba koncerta se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
u— Akademski pevski zbor nam bo na
svojem slavnostnem koncertu ob priliki vsedržavnega kongresa trgovcev zapel v unionski dvorani v petek, dne 10. t_ m. ob 20. uri narodne pesmi iz vseh delov naše zemlje: s Koroške, Gorenjske, Dolenjske, Bele Krajine, z goriških Brd in iz panonskega okrožja. — Opozarjamo občinstvo, da si vstopnice takoj preskrbi, ker jih je že v naprej veliko naročenih in rezerviranih in bodo zaradi velikega števila udeležencev kongresa in velesejma gotovo hitro razprodane. Predprodaja od danes naprej vsak dan od 8. do 18. ure v vratarjevi loži na nniverzL
u— JNAK »Edinstvo«. Na akademijo, ki jo prirede vojni dobrovoljci 2. t m. ob 20. uri v veliki dvorani Kazine, so vsi br. »Edinstvaši« vljudno vabljeni. — Na redni odborovi seji je bilo sklenjeno, da bo v petek 3. t m. v klubovem lokalu plenum, ki je za vse izvršne člane kluba strogo obvezen!
n— Starešinska organizacija »Preporoda«, JNAD »Jugoslavija« in JNAK Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinltelja »Edinstvo« pozivajo članstvo, da pride drevi v čitalnico JNAD »Jugoslavije« (v areni Narodnega doma) na reportažni večer predvojnega Preporodovca, člana Narodnega gledališča v Ljubljani, g. Frana Lipaha. Začetek ob 20. uri.
u— Četniki! Dobrovoljci priredijo v četrtek, 2. junija ob 20. uri akademijo z zelo lepim sporedom. Četniki se udeležimo akademije korporativno; naj nihče ne estaoe dom&J Cumjmo Ingrulavljni ^_
Ščurke, ruše, švabe in mravlje
odpravite edino s pristnim sredstvom
„S U R K O L".
DROGERIJA KANC — LJUBLJANA
židovska 1.
• \Mt /■m J1!1!' ;t - *•<
11/111 "OTOCIKLI
H lil MOTORIMPORT
llm ini ^^uubuana
lil ■■ -.-A'-.; tVraSKVA 23 * mm W	MIKLOŠIČEVA 30 .
u— Hud karam bol. Snoči okrog 18. je bilo križišče Tavčarjeve in Miklošičeve ceste zopet pozorišče hudega karambola. Po Tavčarjevi ulici je privozil na motorju šef policijske kuhinje Alojzij Kotnik. Na vogalu Miklošičeve ceste je pridrvel neki osebni avtomobil in treščil v motociklista, ki ga je vrglo več metrov daleč vstran na cestni tlak, pri čemer je Kotnik dobil tako hude poškodbe, da so ga nezavestnega morali prepeljati v bolnišnico. Policijska preiskava bo ugotovila, kdo je nesrečo zakrivil. To križišče je res tako nevarno, da bi bil vsaj v glavnih prometnih urah, zjutraj, opoldne in zvečer potreben prometni stražar, ki bi urejeval promet.
IzCelia
e— Sklepna produkcija gojencev Glasbene Matice v Celju se bo pričela danes ob 20. v gledališču. Nastopili bodo gojenci srednje iin višie sl^ n Hivviške ir violinske šole. gojenci solopevfke šole im godalni orkester Glasbene Matice pod vodstvom g. ravn. Kar. la Sancina. Vstopnine ni Vstop je dovoljen samo s sporedom, ki si ga vsakdo nabavi pri blagajni. Udeležite se sklepne produkcije v čim ve*jem številu!
e— Zadnji dan za obnovitev srečk dri razredne loterije v podružnici >Jutra< v Ce-m * aebala fc a. Obaoriii teknil
e— Sokoiska proslava Materinskega dne. Sokolsko društvo Celje-matica je priredilo v soboto zvečer v celjskem gledališču proslavo -Materinskega dne. ki je bila zelo dobro obiskana in je dosegla lep moralen uspeh. Najprej je bil na sporedu učinkovit kombiniran prizor. S. Danica Grudnova je s prijetnim glasom zapela Grečaminova »Uspavanko«. Sledilo je ljubko otroško rajanje, ki ga je navežbala 6. M. Lojkova. S. Helena Rajhova je z občutjem zapela Vil-harjevo »Nezakonsko mater«. Naraščarnice so ob petju skladno izvajale »Cvetlični ples«, ki ga je navežbala s. M. Grudnova. Zbor je ob spremijevanju klavirja točno zape! iepo skladbo s. Mirce Sancinove »Mamici«. Ob zaključku pestre scene je s. Tatjana Mrav-ljakova * fineso izvedla dobro zamišljeno plesno točko. Plesno točko Je spremljala na klavirju s. Breda Rajhova, ostale to3ke pa br. Kobe. Sledila je vprlzoritev spevoigre v 1 dejanju »Nepričakovano bogastvo«. v kateri «> se tr. Stanko Penr ter ae6tri Slavka Batistutova in Helena Rajhova pevvko in igralsko krepko uveljavili. V igrici & Helene Rafhove »Materinski dan« so močno ugajale sestre Marijana Goričarjeva, Breda Rajhova in Lidija Golobičeva. Tudi ostale manjše vloge so bile dobro zasedene. Klavirsko spremljevanje je pri obeh igrah brezhibno oskrbela s. Milena Oražnuova. Občinstvo je sprejelo vse točke s prisrčnima aplavzi ter tako izrazilo svoje priznanje Sokol f-k emu društvu Celju-matici ln vsem sodelujočim za skrbno pripravljeni in izvedeni večer.
Kino Metropol. — Danes premijera »ČRNK OCI« (Simone Simon)._
e— Tujski promet in umrljivost. V maja
je obiskalo Celje 1134 tujcev (935 Jugoslovanov in 109 inozemcev) nasproti 1156 v letošnjem aprilu in 1056 v lanskem maju. Poslovno je obiskalo Celje v maju 975 tujcev, izletnikov pa je bilo 159. V maju je mark) v Celju 36 oseb in sicer 22 v mestu in 14 v javni bolnišnici
KINO^UNION: Danes kriminalna drama »NOČI V SING-SINGU«.
e— V znamenju pospeševanja tujskega prometa. V ponedeljek okrog 9. dopoldne je prispel v Celje velik avtobus iz Zagreba, ki je vozil potnike v Rogaško Slatina Ko je prispel avtobus do železniškega podvoza pri hotelu »Pošti«, da bi kremi po banovimski oesti v Rogaško Slatino, se je moral vrniti, ker mi mogel skozi prenizki železniški podvoz. Nato je avtobus zavil proti Gaber ju in krenfl z Mariborske ceste proti cinkarni. Tu zopet ni našel zveze proti Rogaški Slatini-Končno je moral voziti do Arclina. odkoder je srečno prispel čez Ljubečno na banovin-sko cesto. Potniki, ki so 6e v zadnjem času vozili po drugih državah, so ostro kritizirali stanie naših cest in se pritoževali, da mora, jo v naših krajih ob mostovih pogosto ustavljati avtobus in ugotavljati, ali bodo mogli z avtobusom čez most. Ta dogodek in nešteto sličnih primerov vsak dan znova dokazuje, kako vsestransko je pri nas poskrbljeno za razvoj m razmah tujskega prometa, o katerem tako radi — govorimo itn pišemo...
h Maribora
a— Ftodna otrokova igra. Pri Gmur&ku se. je igrala ob obrežju 8-'etna posestnikova hčerka Frančiška Zemljičeva. Ko re hotela zgrabiti za vevevje, ji je spodletelo. Padla je v Muro io utonila.
a— Povožena. Neki avto je povozil včeraj zjutraj 19-letoo Fani Očkovo, ko je hotela preko Aleksandrove ceste. Obležala je pod avtomobilom 3 težkimi poškodbami na to-kah in nogah. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico.
a— Ka/nienčev beg. 33-erni Alojzij Bafodč, ki ima odsedeti večletno robijo do 6. oktobra 1940, je bil z drugimi kaznjenci zaposlen pri delu v Prisojni ulici Porabil je ugodno priliko im zbežal. Sedaj vršijo za njim poizvedbe. Pobegli kaznjenec je doma iz Krčevime pri Mariboru ter govori več jezikov.
PERILO. kravate, ugodno pri
JAKOB LAH, MARIBOR
a— Moška podružnica CMD v Mariboru ee
\eein, ki 6o na katerikoli način pripomogli k sijajnemu moralnemu kakor tudi gmotne, mu uspehu proslave 50-letnice njenega obstoja, najprisroneje zahvaljuje Posebno se zahvaljuje prof. Mirku, ki ni samo sestavil sporeda, ampak tudi odlično sodeloval pri njegovi izvedbi, nadalje koncertni pevki gdč. Škapinovi ki je s svoiim ljubkim nastopom naravnost zadivila občinstvo, g. Cirilu Cvet. ku godalnemu dijaškemu kvartetu, odličnemu septetu bratov Zivkov, pevskemu društvu »Drava«, njegovemu pevovodji g. Horvatu, g. prof. Vrabcu. Zahvaljuje se nadalje g. Hermi Bračičevi, ki je požrtvovalno vodila nabiralno akcijo, njenim sodelavkam gdč. Womerjevi, Lukmanovi. Vojnilovičevi, Lovšetovi. Ličarjevi. Nardinovi in ostalim, ki so i zborno znale napolniti nabiralne puščice. Končno se še zahvaljuje g. Saxu za tisk iizredno ličnih vabil, sporedov in znakov ter uredništvom naših listov posebno ured. niku g. dr. Vatovcu, ki je e časopisnimi članki odlično pripomogel k popolnemu uspehu proslave. Vsem naštetim in nenaštetim ponovno naiprisrčnejsa zahvala! Hvala pa tudi zastopnikom društev in ustanov ter ccnsj. občinstvu, ki je 6 svojim sijajnim obiskom in s svojimi leDimi denarnimi prispevki pokazalo svoje simpatije napram podružnici CMD. ki že demje pol stoletja in še bo nadaljevala v blagor naroda in domovine.
a— Predavanje za rezervne In upokojene fcastnike bo v petek 3. [unija ob 20. uri v Ljudski univerzi Predavanje Je obvezno.
a— Redne večerne koncerte v parku prt-pravlja vojaški kapelnik kapetan J. Jiranek. Koncerti bodo pod okriljem Olepševalnega društva Na sporedu teh koncertov todo prveusitveno slovanska dela. Spored prvega koncerta, ki bo takoj po zaključku gledališke glasbene sezone, bo med drugim obsegaj valček iz Parmovega »Nečaka«, fanta, ziijo iz opere »Dalibor« potpuri iz operete »Ptičarc, Jirankov potpuri slovenskih narodnih pesmi, tango iz operete »Pod to goro zeleno« ter Jžr.-irtkog vložefc ia qpBoate afie*
a— Strahn« nafoianj« ee opaža ▼ v»eh
tukajšnjih kulturnih krogih za veliko reprezentativno razstavo likovne umetnosti v Unionu Dovoljena je za eaaa razstave tudi polovična vožnja e prihodom v Maribor do 20. junija, z vrnitvijo pa do 22. junija. Do polovične vožnje opravičuje cela vozovnica, kupljena pri vseh tu-ali inozemskih postajah. ki služi kot brezplačna povratnica, potem ko sd dajo udeleženci razstave vtisniti žig pri razstavni blagajni.
a— Oastna knllnrna bilanca. V ponedeljek je bil v predavalnice Ljudske univerze redni občni zbor Ltudske univerze, ki ga je otvoril in vodil predsednik inž. Janko Ku-kovec. Tajniško poročilo je podal proL Stanko Bucc. blagajniško pa Ivan iMatelič. v prenekli poslovni dobi je bilo 58 prirjdi-tev, nadaije več raznih strokovnih tečajev z 10 predavaanjl Vseh udeležencev je bilo nad 8000. Posebno častno mesto zavzemajo late-rami večeri. Med predavatelji je bilo 40 domačih predavateljev, od teh 21 Mariborčanov, 7 hrvatskih, en češki ter et francoski. O ekonomskem tečaju je poročal prof. dr. Crneik. Prof. Gajnkar je poročal o delovanju pitujske Ljudske univerze proi. dir. Dolar o zbirki statističnih poda'kov vseh dosedanjih predavanj, prof. Bizjak pa o zbirki podatkov za zadnji dve leti. Debate so se udeležili dr. Dolar, dr. Tominšek. dr. Trav-ner. dr. Poljanec, nadzornik Senkovič. dr. Crnek in drugi. Število članstva ee je dvignilo na 242. Prejemki izkazujejo 30.206 din. izdatki pa 25.710 dinarjev. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik inž. Kukovec. podpredsednik prelat dr. Ko-vačič. namestnik dr. Tominšek. tajnik prof. Stupan. namestnik prof. Bunc, blagajnik Ivan Matelie. namestnik prof Kos. referent za strokovne tečaje dir. Crnek, referent za glasbo Hinko Druzovič. Odborniki: gospa Maistrova, dr. Kukovec. nadzornik Senkovič, Niko VrabL, prof. Rihter. prof. Bizjak, dr. Dolar in dr. Travner. Preglednika računov sta dr. Poljaoec in dr. Rapoe. V bodočem pirogramu so predvsem predavanja, ki bodo posvečena prvenstveno proslavi 20-letnice našega nacionalnega osvobojen j a.
a— Šahovske novice. V nedeljo je gostoval šahovski klub UJNŽB iz Maribora ▼ Celju, kjer je odigral s šahovskim klubom Gaberje dvomatch. ki se je končal z zmago Mariborčanov v razmerju 7:3. Posamezni rezultati so bili naslednji: Kuster: C6<>rg5 1:0. Rupar: Mirnik 1:0, Mar vin: Golia l"-0. Lukež Bogo: CsorgO I. 1K), Reinsberger: Prežel j 1:0, Dobrila: Slimšek 1:0, Mišura: Mastna k 0:1. Peček: Bsih remis, Andič:: Ja-nežič 0:1, Kobljer: CsOrgS II. 1:0. Na brzo-turnirju. ki se je vršil popoldne na 17 deskah. sta zasedla prvi dve mesti člana UJNŽB Kuster in Rupar.
Iz Zagorja
z— Da je proračun zagorske občine že
v celoti potrjen, je pred kratkim poročal »Slovenec«. Pohvalil je še socialno skrbnost občinske uprave, ki je 20 odstotkov celotnega proračuna namenila revnim in brezposelnim. Tam se je bralo, da bodo občinsko podporo prejemali le oni, ki so res potrebni in podpore vredni. Celotna proračun iznaša 1.300.084 din. Za ubožno skrbstvo velikega števila Ijuda je postavka 215.000 din. Za kritje osebnih stroškov šestih oseb pa je določenih 208.000 din. Te postavke pričajo, da bi bil lahko hvalospev glede socialnega skrbstva izostal. Pravijo, da ne sme hvaliti tisti, ki daje, marveč oni, ki prejema V ostalem je pa ljudstvo tisto, ki plača davke.
z— Tu^koprometno in olepševalno dni-J štvo je v kratkih letih doseglo že lepe _.spehe. Pobrigalo se 'e za olepšanje kraja. Prostor okrog cerkve je na novo zasajen. spomenik padlim vojakom je adarj vse tepši. Najbolj nam je potrebno javno kopališče. O tem se je se-veda ~azrravlia-lo fcudd na zadnjem občnem zboru. Saj si je težko predstavljati kraj z 8.000 prebivalci, ki pa nima javnega kopališča in niti ne javnega stranišča. Društvo uspešno vrši propagando za hribske postojanke in za termalno kopališče Medija Izlako ter bo v kratkem izdalo propagandno brošuro. Novemu odboru predseduje g. Miil-!er, tajnik je g. Golob.
z - Nande žcleznik, znand odlični živinorejec pri Sv. Urhu nad Zagorjem je v ponedeljek stopil pred Abrahama. V mladih letih je bival v Amf- ;ki in se je po dobrih 15 le .h vrnil s precejšnjimi prihrankom. nakar je lahko uresničil mladostne načrte na svojem domu. Moderno je obnovil gospodarska poslopja, niegov sadonosnik in polje pričuieta o odličnem gospodarju. Deloval ie kot odbornik pri kmetijski podružnici in pri selekcifskem odseku, kot odbornik zagorske občine se je posebno brigal za kmetijske potrebe občanov. Zaradi kremenitega značaja in narodne zavednosti je v vseh krosih priljubljen Mnogi priiateljn in sodelavci so mu šli čestitat z že^o, da bi še dolgo v zdravju dajal zgled dobrega gospodama.
Iz Goraie Radgone
gr— Nemški bombni k;, v nedeljo zjutraj kmalu po 8. uri se je ooiavila v višavah jata nemških bombnikov. Nekateri so jih našteli 37. drugi 39 ali 40. bilo pa jih je le 38. Ljudne so sprva menili, da gre za ka.k taiinstveni obmeini akt v zvezn z zadnfmi dogodki onstran meje, pa so bili to le nemški bombniki, name-nieni na mednarodno razstavo v Beogradu.
gr— V objemu smrti. V nedeljo popoldne si je na svojem posestvu v Podgradu pri Gornji Radgoni v hlevu sklenil končati življenje neki P. I. in to raivno ob nastopu svoje 27. pomladi. Usoda je hotela drugače. Pri svoji nameri je bil tako nepreviden, da je pustil za sabo vrata hleva nekoliko odprta in tod mimo je priletel sosedov otrok ravno v trenutku, ko je stal obupanec na podstavku ter si vezal vrv okrog vratu. Otrok je takoj odhi-tel domov in staršem v naglici razložil nenavadno početje mladega soseda. Sosedovi so nato pohiteli v hlev in rešili mlado življenje iz objema smrti. Zdravnika gg. dr. črremošnik in dr. Rožič sta nato obupanca, ki je bil že omamljen, obudila k življenju. Domnevajo, da so vzrok obupa domače raizmere. Pred nekaj meseci mu je urmrla mlada žena-
gr— Huda ura. Niso še izginili sledovi zadnjih poplav v Pomurju, že je v nedeljo spet vihrala nad tem kotom Slovenskih goric huda ura. Temni oblaki, potni toče, so se zgrnili nad Pomurjem. Med redkim dežjem je padala gosta toča in pobelila kraje v smeri Negova, Ivanj-ševd, Janžev vrti Murščak tako, da je Je bilo Se v ponedeljek precejšnje kupe. Nasade, v kolikor niso bila uničeni od md-
pcgjtere, kakor n pe.
pir, fižol in zelenjava, je sedaj unlčfla, toča, ki je zbila vse v tla. Obupani kmetovalci iščejo nov semenska krompir in drago zaradi ponovnih nasadov.
gr— Lepo uspela sokoftsfca priredite*. Naše sokolsko društvo je na svojem posestvu (Zorzizri) pričeSo a preurejevanjem najnujnejših prostorov. S planiranjem to pripravo letnega tedovadišča, se dela konča vajo. Velik skedenj ob baoovinski cesti je v toliko preurejen, da je pripraven za vsakovrstne prireditve v letnem času, pa tudd za telovadbo. Društveni oder kd je doslej počival na podstrešnih prostorih Kodoličeve kleti, je zdaj Obnovljen. V preurejenih prostorih je bila v 90-boto zvečer uprizorjena prva dobro uspela veseloigra »Peg, srček moj« v režiji s. Grete Bračkove. Uspeh te prireditve je dal našim mladim prirediteljem prav gotovo pobudo za nadaljnje delo. Upamo in želimo, da se bo pričela še letos graditi prepotrebna dvorana, da bodo omogočene sličjne prireditve tudi v romski dobi.
Iz Ptuja
j— O vlomu v Cvetkovclh, kjer so neznani zločinci pri Janžekoviftu ln Hrguli pokradili vrednostne papirje, gotovino in zlatnino, smo poročali. V soboto so v Mariboru aretirali nekega 201etmka iz Žva-ba in so pri preiskavi našli zlato uro z verižico, nakar je aretJranec vlom takoj priznal. Po njegovih navedbah iSčejo adaj še pobeglega pajdaša.
j— Zvočni kino Ptuj. Danes in jutri obakrat ob 20. uri. »Pension Filoda«. V gl. vi. Ida Wiist. Rihard Romanovski, Sabina Peters, Teo Lingen. Za dodatek Paramoun-tov tednik.
j— Otrok je utonil. V Stopercah sta bila posestnik Alojz Korže in žena na delu v vinogradu, ko je doma nenadno izginila 31etna hčerkica Alojzija čeprav so bili doma Se starejši otroci, ni ndhče vedel, kam je otrok izginil V soboto pa je posestnik Simon Blažič v potoku škradski lovil ribe in je ves prestrašen našel utopljenega otroka, v nedeljo so otroka pokopali na pokopališču v Maijšpergu.
j— Neurje se je v nedeljo popoldne pojavilo v okolici Vurberga, padala je tudi
toCa* Veter >_______ _
Slovenskim goricam, odkoder pa — _ krat ni poročil, da bt bila toda napravila hudo Skoda
Dr« Jan Voves f
Radovljica, 31. maja
Na radovljiških uradih vise ime zastave in oznanjajo žalost ▼ lep spomladanski dan. Po cestah je bolj živahno kakor ob navadnih dneh. Iz okolice prihajajo peš revnejM ljudje, premožnejši se vračajo v mesto. Radovljiški zvonovi zvone turobno pesem, oznanjajo smrt za Radovljico in okolico zaslužneaga moža.
Umri je dr. Jan Voves, ki se je rodil L 1867 ▼ naši bratski Češki, ▼ Cejkoveih pri Jičimu, kjer je dovršil gicmacijo. Univerzo je študiral v Pragi in se tam spoznal s slovenskimi visokošolcL Kot navdušenega Ceha, ki se je že kot dijak udejstvoval ▼ neustrašnih vrstah velikega čeSkega nacionalista, dr. Kramar a, ga je gnalo po širnem slovanskem svetu. Ln le to je bil povod, da ie prišel L 1892. odslužit vojaško leto v slovensko Ljubljano. Pri tej priliki se je spoznaj z mlado Slovenko iz ugledne, stare ljubljanske Ferlinčeve družine. Gospa Fani ga je priklenila na Slovenijo, kjer je ostal do smrti. Leta 1893 je nastopil službo zdravnika v Radovljici. Bil je tamkaj prvi okrožni m kasneje banovinski zdravnik. Služboval je kot tak do 1. 1935. ko je bil upokojen zaradi hude bolezni. Toda kljub temu je še naprej ot>ravl;al privatno prakso, ln kakor prej pomagal mnogim nesrečnim, do pair dni pred emrlio.
Pokojnik ie postal pravi RadovljSSan in vi del v njej mnogo sprememb. Pri&ri je v Radovljico, ko je v lepem gorenjskem mestu vedrila in oblačila tuja nemSka gospoda ki ji ni bilo po volji, da je mladi zdravnik stopil v vrsto radovljiških Sokolov. Gospodo pa je motil tudi njegov češki narodni ponos in le to je bil povod, da je bil med vojsko kari slato zapisan in moral kot starejši zdrav nik sližiti vojak. —
Žalostno so peli danes radovljiški zvonovi K večnemu počitku so položili zaslužnega mo ža. Na za-dmji pob' Ta je spremila vsa Radovljica z okolico. Naj mu bo lahka naša slovenska žemljica!
Gospodarstvo
Plačilni sporazum z Nemčijo
Vest, da je prišlo med našo državo in Nemčijo do sporazuma glede ureditve plačilnega prometa, zlasti pa glede likvidacije avstrijsko-jugoslovenskega kliringa, je že ob koncu preteklega tedna povzročila da je pri nas tečaj klirinškega šilinga precej popustil. Pred dobrim tednom se je avstrijski šiling v privatnem kliringu na naših borzah povzpel na 9.10—9.15, ob koncu preteklega tedna pa je pričel naglo popuščati in je včeraj notiral le še okrog 8.50 (v Beogradu 8.45). Sporazum, ki je bil sklenjen v Berlinu, določa, da se mora blago iz Avstrije, ki se uvozi v našo državo po 1. juniju (razen če gre za izvršitev sklepov, sklenjenih pred 13. marcem L L) plačati preko nemško-jugoslovenskega kliringa. Nadalje določa način likvidacije avstrijsko-jugoslovenskega kliringa in bodo naši dolžniki svoje obveznosti, nastale zaradi uvoza blaga do 1. junija, poravnali v dinarjih na likvidacijski dinarski račun. V naslednjem objavljamo komunike, ki ga je izd la agencija A vala, ki pa žal ne nudi nikakih informacij o obračunskem tečaju.
O priliki trgovinskih pogajanj, ki so bila 7.adnje dni v Berlinu, je prišVo do sporazuma med našo Narodno banko in nemško obračunsko blagajno v Berlinu glede na-
čina plačevanja obveznosti iz blagovnega prometa z bivšo Avstrijo. Po doseženem sporazumu se razlikujejo stare obveznosti od novih. Pod starimi obveznostmi je treba razumeti vse one obveznosti po izvršenem uvozu blaga z ozemlja bivše Avstrije, zaključno do 31. maja 1938, kakor tudi obveznosti po poznejšem uvozu, v kolikor gre za izvršitev kupčijskih sklepov, ki sc bili skle njeni pred 13. marcem 1938. Naši dolžniki bodo poravnali te stare obveznosti s plačevanjem v dinarjih preko pooblaščenih zavodov na likvidacijski dinarski račun nemške obračunske blagajne Berlin pri Narodni banki. S tega računa bodo izplačani naši domači izvozniki po starih terjatvah, a na podlagi naloga iz Berlina.
Pod novimi obveznostmi pa je treba razumeti one, ki so nastale z uvozom blaga po 1. juniju 1938. Za plačilo terjatev po teh novih obveznostih veljajo za ozemlje bivše Avstrije povsem isti predpisi, kakor so veljali prej za Nemčijo. Vsi predpisi, ki so se do zaključka novega sporazuma nanašali na bivšo Avstrijo, izgube s 1. junijem 1938 svojo moč. (Odlok finančnega ministrstva št. 30.990/8 od 28. maja 1938. Iz Narodne banke kraljevine Jugoslavije).
Valna trgovinska pogajanja s Francijo
Po sporazumu med francosko in našo vlado je v petek dospela v Beograd francoska trgovinska delegacija pod vodstvom direktorja francoskega trgovinskega ministrstva g. Louriaoa. Kakor smo že poročali, gre za prvi sestanek francosko-jugosloven-s':ega mešanega gospodarskega odboja, ki je bil ustanovljen v smislu določb trgovinskega sporazuma sklenjenega s Francijo v decembru 1937. Našo delegacijo tvorijo dr. Sava Obradovič kot predsednik, kot člani pa gg. dr. Boško Mašič, svetnik trgovinskega ministrstva, Boško Djordjevič, svetnik trgovinskega ministrstva, Milivoje Andrič, namestnik upravnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, M. Miluti-novič, načelnik kmetijskega ministrstva, M Manojlovič, višji svetnik ministrstva za šume in rudnike, D Daičič. svetnik zunanjega ministrstva. Predrag Pešič, svetnik finančnega ministrstva, Stanko Tominec, svetnik prometnega ministrstva. Edo Mar-kovič, generalni direktor Prizada, M Ugri-čič. inšpektor Narodne banke in Dragan Nikolič. uradnik trgovinskega ministrstva kot tajnik delegacije.
Na dnevnem redu tega prvega sestanka francosko-jugoslovenskega mešanega gospodarskega odbora je predvsem dvoje vprašanj: 1.) proučitev trgovinske bilance med obema državama 2.) proučitev možnosti za povečanje trgovinske izmenjave med obema državama. Na prvi seji je odbor med drugim razpravljal tudi o vprašanju olajšanja železniškega prometa med Jugoslavijo in Francijo in je bilo sklenjeno, da je treba uvesti direktne odnnsno kombinirane železniške tarife med našimi in francoskimi železnicami. V ta namen se bodo sestali predstavniki naših in francoskih železnic, da vprašanje definitivno uredijo.
Na ponedeljkovi seji je odbor razpravljal o vprašanju povečanja kontingentov za uvoz našega blaga v Francijo, zlasti za sadje, les in nekatere druge proizvode, kakor tudi o vprašanju carinskih olajšav odnosno preferenčnfh ugodnosti za nvoz našega blaga v Francijo. Odbor bo zasedal nekaj dni. Francoski delegati imajo od vlade široka pooblastila in navodila, da po možnosti ugodijo našim željam.
Sedanja pogajanrja s Francijo se vršijo v trenotku, ko napovedujejo inozemski listi trdno namero Francije in Anglije, da povečata svojo gospodarsko aktivnost v Po-l dumavju in na Balkanu. Prihod francoske delegacnie, ki bo po končanih pogajanrh z JuroElav*tib odpotovala v Bukarešto ima zaradi tega še poseben značaj.
Francija ima gotovo Iskreno željo, da okrerpd svoj gospodarski vpliv v vzlhod-nem delu Evrope tudi vse podonavske
in balkanske države stremijo za tem, da povečajo izmenjavo blaga s Francijo ne samo v stremljenju, da povečajo trgovin-siki promet z inozemstvom, temveč v se-damjem trenutku tudi zaradi tega, da ne bi bil njtihov izvoz navezan v preveliki meri na eno samo inozemsko tržišče. Vsekakor obstoja na obeh straneh povoljno razpoloženje, zato je treba poskrbeti, da se v bodoče postavijo trgovinski odnoSa-j5 s Francijo na čim solidnejšo in trajno osnovo.
Ne zadostuje pa samo dobra volja, temveč je treba upoštevati tudi stvarne možnosti. Agrarne države vzhodne Evrope živijo predvsem od izvoza agrarnih presežkov. Za izvoz tega blaga je treba na široko odpreti vrata, predvsem v obliki zadostnih kontingentov, omogočiti pa je treba tudd primerno ceno. Skratka, potreb ne so specialne ugodnosti odnosno preference z znižanjem carin, raznih uvoznih taks in drugih bremen. Naš izvoz v Nemčijo se je zadnja leta povečal predvsem zaradi preferenčnih ugodnosti, ki nam jih je dala Nemčija. V prometu s Francijo pa je ta moment danes še toliko važnejši, ker je nedavna devalvacija francoskega franka Se bolj otežkočila Izvoz blaga v Francijo Ugodnosti se ne smejo nanašati samo na žito. kajti žito ne more biti trajen predmet našega izvoza v Nemčijo. Kakor je zmano. smo lami izvozili v Francijo znatne količine žita, kar je imelo za posledico, da se Je naš izvoz naglo povečal od 86 milijonov din v letu 1936 na »39 milijonov din v lanskem letu; letos pa je zopet popustil .ker nimamo na razpolago pšenice za izvoz.
Naše stremljenje gre predvsem za tem, da nam Francija omogoči večji Izvoz lesa, sadja, živine in živinskih proizvodov ter konoplje. Morda bo likvidacija Avstrije, ki ji je Francija iz posebnih razlogov doslej dajala za les velike kontingente in preferenčne ugodnosti, omogočila, da lažje dobdmo potrebne ugodnosti.
Pri dobri vodji od strani Francije nam ho mogoče tudi v drugih predmetih povečati izvoz v Francijo. Tako obstojajo poteg lesa znatne možnosti ea povečanje izvoza pirita v Francijo. Prej je Francija uvažala na leto okrog 400-000 ton pirita iz Španije, odkar pa je izbruhnila v Španiji državljanska vojna, mora Francija uvažati pirit iz rasmih drugih držav. Naš izvoz pirita se je zadnja leta znatno dvignil ln je že lana dosegel 138.000 ton. Ves ta izvoz pa je Sel v češkoslovaško in Da-džarsko ter deloma v Avstrijo in Romunijo. Produkcijo pirita pa lahko Se znatno povečamo, če bi imeli možnost trajnega izvoza v Francijo.
OBIŠČITE
POSTOJNSKO JAMO VosiJ*^^^
(Postojna pri ITstu Id Opatiji, ItaUja)	Ctr^n^a Največje podrem.ko čudo sveta. £££ ™ ^zmcah L eaeninčna razsvetljava. 7f)(r
Motorna železnica. - - -	50 'u/0'
Gospodarske vesti
— Pogajanja s Švico bodo šele po bin-koštih. Poročali smo, da bi morala takoj po končanih trgovinskih pogajanjih v Berlinu naša delegacija odpotovati v Bern na pogajanja s Švico, kjer gre predvsem za novo ureditev plačilnega prometa. Iz Berna sedaj poročajo, da so ta pogajanja preložena na prošnjo Jugoslavije. Del naše delegacije je moral namreč ostati v Berlinu. Tako se bodo pogajanja s Švico pričela šele po binkoštnih praznikih.
= Dunavska banka bo zvišala glavnico od 20 na 35 milijonov din. Iz Beograda poročajo, da bo Dunavska banka v Beogradu povišala svojo glavnico od 20 na 35 milijonov din, in sicer v celoti na breme bančnih fondov. Tako bo porabila za povečanje glavnice 8.5 milijona din iz rezervnega fonda, 3 milijone iz stavbnega fonda, 1 milijon iz fonda za amortizacijo in 2.5 milijona iz fonda za sumljive terjatve. Delničarji bodo na vsake štiri delnice dobili 3 nove delnice zastonj. V bilanci za leto 1937 je banka pri glavnici 20 milijonov din izkazala 18.9 milijona din rezervnega in drugih fondov in bo imela v bodoče po prenosu na račun glavnice še 3.9 milijona rezerv. Dunavska banka je bila ustanovljena že 1. 1897. in se je leta 1930. fuzionlrala z zemunsko Trgovačko banko leta 1934. pa je prevzela vsa aktiva in pasiva Opšte privredne banke v Beogradu.
Borze
31. maja
Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi trgovali v privatnem kliringu po 8.56, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 258. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.48 (v Beogradu po 8.45), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28.75. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu po 14.50, za konec maja pa v Zagrebu po 14.49.
Na zagrebškem eTsktnem tržišču Je Vojna škodn. pri nespremenjeni tendenci notirala 48250 — 484 (v Beogradu Je bil promet po 484.25). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkovt
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2415.15—2429.75 Berlin 1754.03—1767.91, Bruselj 738.45— 743.51, Curih 996.45—1003.52, London 216.21—218.27, Newyork 4339.75—4376.06 Pariz 121J.7—122.61, Praga 151.88—152.99 Trst 229.05—232.13.
Curih. Beograd 10, Pariz 12.1850, London 21.72375, Newyork 438.625, BruseOj 74.10, Mfclan 23.06, Amsterdam 242.30, Berlin 176.10, Dunaj 40, Stockholm 112, Oslo 109.15, Kobenhavn 97, Praga 15.23, Varšava 82.50, Budimpešta 86, Atene 3.95 EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 482.50 — 484, 4«/o agrarne 62 den., 4*/, severne agrarne 62 den., 6«/» begluške 92.75 — 93.25, 6% daim. agrarne 92 — 92.50, 7«/» stabiliz. 99.75 deru, 7•/» invest 99 — 100.50, 7% Drž. hip. banka 100 den., 7•/• Blair 94.50 — 95, SVt Blair 99 -101; delnice Nar. banka 7300 den., PAB 230 den^ Trboveljska 205 den^ Sečerana Osijek 100 den., Isis 25 den.
Beograd. Vojna Škoda 484 — 484.50 (484.25), 4»/, agrarne 62.75 — 63 (63), 6"/® begluške 93 — 93.25 (93.25), 6»/9 daton. agrarne 92.35 — 9250 (92.35), 7% stabilna. 99.50 den., 7»/» tovest. 100 den, 7*/0 Drž. hip banka 100 den., 7*/« Blair 94.50 _ 94.75 (94.75), 8% Blair 99 — 100, Narodna banka 7325 bL, PAB 230.50 — 232 (231).
Blagovna tržišča
ŽITO
-f Chicage, 31. maja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 69.50, ca sept. 70.6r25, za dec. 72.875; koruza: za julij 54.50. za eept. 56.
+ Novosadska blagovna borza (31. t m.). Tendenca mirna Pšenica: 78'79 kg; taška 218 — 220; sremska 218 — 220; banatska 212 — 218; balka potiska 220 — 223. Koruza: baska 115 — 116; banatska 111 — 112. Oves: baški 180 — 185; slavonski 180 — 185. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg
32250 - 332.50; >2« 302.50 — 312.50 >5c
282.50 — 292.50; >6< 262.50 — 272.50: >7« 222.50 — 232.50: »8« 122.50 — 127.50. Otrobi: baski in srenrki 110 — 117.50.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 3U. maja. Tendenca slaba. Zaključni tečaji: za maj 4.14» (prejšnji rlan 4.31, za julij 4.15 (4.34). za okt. 4.26 (4.45).
V soboto bo otvoritev velesejma
Letošnji ljubljanski velesejem bo menda najlepša in najobsežnejša prireditev, kar smo jih doslej imeli. Dva velika kongresa, ki bosta za časa velesejma, namreč vsedr-žavni trgovski kor.jres in vsedržavni cestni kongres, bosta privabila poleg običajnih obiskovalcev še veliko število drugih gostov, ki bodo vsi posetili naš velesejem. Na trgovski kongres bo Drišlo po sedanjih prijavah sodeč na tisoč« trgovcev ne samo iz Slovenije, temveč tudi iz vseh ostalih delov države, napovedana pa je tudi močna delegacija trgovcev iz Bolgarije. Ker so na velesejmih trgovci najvažnejši posetniki, je razumljivo, da so se letos razstavljaJci še posebno poti <di'i, Ga pokažejo svoje izdelke v čim popolnejšem obsegu in da si zasigurajo potreben oroslor. Zato je naravno, da bo letos veles »jem do zadnjega kotička zaseden.
Posebne razstave na velesejma
Poleg sploSnega dela, kjer bo prikazan napredek posebno naSe domače industrije v preteklem letu, bo letošnja velesejm-ska prireditev obsegala Se tele posebne razstave:
1)	Francija, že od nekdaj velika prijateljica našega naroda, bo priredila službeno razstavo francoske knjige, svoje parfumerije in bižuterije.
2)	Pohištvo in stanovanjska oprema. Te razstave ljubljanskih velesejmov so že tako ukoreninjene, da jih pozna vsa Jugoslavija. Iz vseh predelov prihajajo kupci, da tukaj na podlagi razstavljenih garnitur izbirajo in naročajo po svojem okusu in premoženjskih razmerah. Letošnja razstava bo predstavila pohištvo moderne linije, pri kateri pa so upoštevani vsi praktični momenti.
3)	Avtomobilska industrija bo pripravila veliko revijo osebnih, poltovornih in tovornih vozov ter motornih koles. Ta razstava bo zavzemala skoro 2000 m2 in bodo zastopane vse znamke, kar jih v svetu kaj velja, v najrazličnejših tipih.
4)	Nekaj posebnega pa bo razstava »Cesta«, ki jo pripravlja Društvo za ceste v Ljubljani. Ta razstava ne bo aktualna samo zaradi reševanja našega cestnega vprašanja, ampak bo dobrodošla tudi zato. ker bo širšemu občinstvu pokazala veliko delo, ki ga to društvo opravlja. Razstava bo razdeljena v tri skupine: a) Splošni del, b) Naša cesta kakršna je, c) Naša cesta, kakršna bi morala biti.
5)	Tekstilna razstava bo predočila kako visoko se je že razvila naša tekstilna industrija. Videli bomo, da njeni izdelki kakovostno povsem dosegajo inozemske, so pa poceni in je zaposleno naše delavstvo.
6)	Razstava tobačnih izdelkov monopol-ske uprave. Razstavo je uredila ljubljanska tobačna tovarna.
7)	NaSe gospodinje nam bodo podale sliko in pomen ženske domače obrti
8)	Razstava male obrti bo zastopana v posebni skupini. To razstavo organizira referat za pospeševanje obrti kr. banske uprave ▼ Ljubljani.
Vozne ugodnosti
Velesejem bo otvorjen v soboto 4. t. m., zaključen pa bo v ponedeljek 13. L m V soboto bo otvorjena tudi velika razstava »Cesta«. Posetniki velesejma lahko izkoristijo polovično voznino na naših železnicah za potovanje v LJubljano do 13. junija, za po-vratek pa od 4. do 18. junija. Na odhodni postaji morajo kupiti celo vozno karto in rumeno železniško izkaznico za 2 din; ko si bodo dali na veleeejmski blagajni potrditi obisk, jim bo vozna karta veljala tudi sa brezplačni povratek.
Na parobrodih Jadranske in Dubrovačke plovidbe imajo obiskovalci pomladanskega velesejma v Ljubljani ugodnost »razreda za razred«, to se pravi, da se s karto nižjega razreda vozijo v višjem. Na parobrodih Zetske plovidbe pa velja 50% popust. Ta ugodnost velja pri potovanju v Ljubljano do 13. junija, pri povratku pa od 4. do 20. junija.
Kafkšne so olajšave za obiskovalce Ljubljanskega veiesejma v inozemstvu? Na podlagi velesejmske legitimacije, ki jih prodajajo vsi večji inozemski potniški biroji, pa tudi jugoslovenski konzulati, imajo obiskovalci ljubljanskega velesejma brezplačen vizum. Na železnicah pa imajo sledeče popuste: v Nemčiji 25%, na bivših avstrijskih železnicah 25 do 33\',%, v Bolgariji 50, Grčiji 25, Madžarski 25 do 33%, Italiji 30, Poljski 33, Rumuniji, Češkoslovaški, Franciji in Švici 25%. V Jugoslaviji pa imajo 50% železniški popust na ta način, da jim je potovanje iz Ljubljane nazaj do meje brezplačno.
Gene vstopnicam in legitimacijam
Cene vstopnicam in legitimacijam za obisk ljubljanskega velesejma, so naslednje:
1) Za tiste, ki bodo z rumeno železniško izkaznico po 2 din izkoristili 50% popust na železnici:
a) ako je vozna karta do Ljubljane veljala do 25 din. dobi obiskovalec pri ve-lesejmski blagajni vstopnico za 10 din, ki daje pravico do enega dnevnega in enega večernega obiska velesejma.
ME LISE J E III v
'L J U BIJ ANI
b)	ako je karta veljala do 60 din, dobi obiskovalec vstopnico za 15 din, ki daje pravico na tri dnevne in tri večerne obiske velesejma.
c)	ako je karta veljala preko 60 din, dobi obiskovalec vstopnico za 25 din, ki daje pravico na pet dnevnih in pet večernih obiskov velesejma.
Te vstopnice upravičujejo tudi do nagradnega žrebanja.
2) Za Ljubljančane odnosno tiste, ki se voznih olajšav ne bodo posluževali, stane legitimacija 25 din in daje pravico na 10 dnevnih in 10 večernih obiskov velesejma. Vstopnica za enkratni poset velesejma stane 10 in tudi velja za nagradno žrebanje.
Žrela topov
zijajo pripravljena
V vojnem arzenaln v CVoolvvichu na Angleškem izdelujejo ponoči in podnevi cevi za ladijske »pove
NajMtre]£i bombniki
četrta obletnica
kanadskih petorčic
Dan senzacije za Ameriko — Dekletca so danes 2e
milijonarke
Kakor smo poročali, so slovite kanadske petorčice te dni praznovale štiriletni-co svojega rojstva. V Ameriki, deželi velike reklame, takšen dogodek seveda ni mogel preiti brez javne senzacije. 2e cele tedne prej so listi opozarjali nanj. Uspeh je bil, kakor ga je bilo pričakovati: cele gore daril so se nabrale v Torontu iz vseh krajev Amerike. Družina Dionnovih ni imela te dni nobenega drugega opravka, nego da je sprejemala ta darila in se zarje zahvaljevala.
Oče Dkrane, ki ga je pred štirimi leti rojstvo kar petih otrok precej nemilo presenetilo, je vsekako kmalu razumel, da se da tudi takšna smola dobro izkoristiti. On in njegovi svetovalci, kakor tudi redniki petorčic, so prijeli zadevo s prave strani in pred kratkim so lahko ugotovili, da so dekletca, ki so komaj odrasla dobi dojenčkov, že milijonarke. 2e ob svoji lanski triletnici so se lahko ponašate z lepim imetjem 861.148 dolarjev.
Poseben urad, ki čuva nad njimi, je sedaj izdal zanimivo statistiko o dohodkih in izdatkih petorčic Po tem pregledu znašajo dohodki: po filmskih pogodbah 250 tisoč dolarjev, po reklamnih pogodbah 323.765 dolarjev, po pogodbah z radijskimi družbami 30.000 dolarjev, iz tantiem, obiskov itd. 452.383 dolarjev, iz obresti in dividend 70.000 dolarjev.
Nasprotno znašajo izdatki: za zgradbo posebnega zavetišča za petorčice 40.000 dolarjev, za osebje in upravo 75.250 dolarjev, za zdravniške honorarje dr. Dar foeju, zvestemu negovalcu deklete, 4507 dolarjev.
Ostane torej čistega 1,006.251 dolarjev.
TO je bilanca ki se na vsak način lahko pokaže. Pri tem so si petorčice ta denar zaslužile in si ga še nadalje služijo v resnici igraje. Ob ugodnem poletnem vremenu dajejo n. pr. dnevno po dve »predstavi«. To se pravi, da jih odvedejo tedaj dvakrat na dan na igrišče, kjer igrajo svoje otroške igre.
K tem igram prihajajo ogromne množice gledalcev, ki sicer ne plačujejo posebne vstopnine, a rade volje dajejo darove za malčice. Petorčice sicer niso odvisne od teh dohodkov, niti od daleč ne, toda njih rojstni kraj Callender ima od dotoka radovednežev ogromne dohodke. Postal je v tem kratkem času tujsko prometni kraj prvega reda, ki je popolnoma odvisen od svojih petorčic. 2e sama majhna želodčna indispozicija petorčic bi pomenila za ta kraj, ki se hoče preimenovati sedaj v Dionneville, katastrofo. Toda takšne bolezni zna dr. Dafoe preprečiti z vsemi pripomočki moderne medicinske znanosti. Na razpolago mu je cel štab zdravniških kapacitet, tako da privoščijo petorčicam lahko vzgojo po vseh znanstvenih pravilih.
Ob lanski triletnici so petorčice natančno premerili in številke so objavili radovednemu svetu Mary, ki jo imenujejo vedno na prvem mestu, je bila visoka 85 cm in je tehtala 12.6 kg. Emilija je merila 86.2 cm in tehtala 13.5 kg, Cecilija je imela natančno isto višino kakor Emilija, samo po teži je bilo za pol kilograma težja, Annette in Yvonne sta merili ob svoji triletnici po 86.8 cm, Yvonne je tehtala 14 kg, Annette pa 14.2 kg.
Sedaj je Amerika radovedna, kakšni bodo podatki za četrti rojstni dan.
Stražnik! namesto vratarjev
V Parizu se mudi ta čas vodja londonskega Scotland Yarda z drugimi visokimi angleškimi policijskimi uradniki S francosko policijo imajo posvetovanja o varnostnih ukrepih za obisk angleške kraljeve dvojice v Parizu. Ta obisk bo, kakor znano, ob koncu junija.
Kakor poročajo pariški listi, bo dostop v hiše ob cestah, po katerih se bo vozil angleški kralj, dovoljen le s posebno izkaznico. Dan pred prihodom kraljeve dvojice bo policija preiskala vse hiše ob teh cestah in od tega trenutka dalje bodo policisti nadomestovaJi hišnike. Na železniški progi, po kateri se bosta vozila angleški kralj in kraljica v Pariz oziroma nazaj, bo stala na vsakih 5 m vojaška straža.
Nad tisočletni kitajski list
V Pekingu izhajajoči list x5ing-Pao« obhaja letos 1025 letnico svojega obstoja. List je bil od svoje ustanovitve neodvisno glasilo ter je zaradi tega imel velike spore z razaimi vladami. Pri tem je moral prenesti često drakonične kazni. V tisoč pet in dvajset letih svojega obstoja so bih 803 njegovi uredniki usmrčeni.
80 km bodeče žice v Palestini
Sir Charles Tegari, svetovalec angleške« vlade za zatiranje terorizma v Palestini, je Londonu nasvetoval, naj bi v izogib strahovalnim dejanjem, katerim ni konca ne kraja, razdelili deželo v dva ločena dela z visoko pregrajo bodeče žice, ki bo delila arabski živelj od Židov. Nasvet je bil sprejet in ga zdaj uresničujejo. Izvedba načrta bo veljala 90 tisoč funtov. Meja iz bodeče žice bo segala od Libanona do Sirije in proti TransjordanijL Ovira bo merila v dolžino 80 km.
Španske bombe na Cerbere
Španska letala so prošle dni vrgla nekaj bomb na francoski obmejni kraj Cerbčre (slika). Ker je zaradi tega nastala časopisna debata, pravijo španski nacionalisti, da
so ta napad zagrešili republikanci...
Signali so odpovedali
Uradna preiskava zaradi zadnje nesreče v londonski podzemski železnici je ugotovila, da je prišlo do katastrofe zategadelj, ker so odpovedale naprave na vlaku, ki je vozil pred ponesrečeno garnituro. Vodja prednje garniture je to javil svojemu predstojniku, toda mladi dežurni uradnik še ni bil dovolj izvežban v izvrševanju službe in si ni vedel pomagati v kritičnem trenutku. Tako je prišlo do sunka, pri katerem je bilo šest oseb ubitih, trideset pa ranjenih.
Prehlajeni Laponci
Vzdolž švedsko-finske meje razsaja že nekaj tednov pravcata epidemija prehlada, ki navzema doslej ne znane oblike. Laponci doslej niso bili dostopni za prehladne bolezni, zdaj pa se zdi, da so se močno okužili. Več sto oseb laponskega pokole-nja je zaradi prehlada že umrlo.
335 izletnikov
v smrtni nevarnosti
Med Lang Islandom in Islaadom pred vhodom v njujorško pristanišče sta v soboto zvečer trčili dve ladji Trčenje bi bilo lahko imelo katastrofalne posledice. 6200-tonska potniška ladja »Acadia« je namreč zadela v gosti megli v ladjo »Man-dalay«, na kateri je bilo 335 izletnikov. »Mandalay« se je potopila v 30 minutah. Potnike so morali reševati iz vode. K sreči so bili same nekateri lahko poškodovani.
V	Mdnjam etajMaeja v spodnji
Aondd Je angleffld mtaMakl pndMkft
CfaambertaJn podal zanimive tthnMne po-o angleškem oboroževanju v Govocfi js med drogkn o sorti bojnih Matt, ki eo • svojo brzino 300 nzllj na nto najhitrejša na svetu. To so letala tipa Spitfire. Novi bombniki, ki Jih Imajo Angleži, pnd vnem bombniki tipa Sunderlaad, so isto tako najhitrejši na sinijii de večja bo hitrost drugih bombnikom, Id Jih ptavfcar gradijo in o katerih z* ChsntHhh posedal nohae po-(tetnatL
Pozabljeni jetnik
V OStojn ss Je primerila zgodba, ld M Jo lahko vzeli iz kakšne komedije.
Pred eeflmimajatiml nwsra;.l so inofli v tamkajšnjo kaznilnico brezposelnega natakarja Hansa Nicolsona, ki Je btf nekaj tskradeL Presedeti M moral v Ječi šest mesecev. Po pomoti pa jetmdketma ravnatelju niso izročili odpustnih listin tn Kioot-son je ostal za zamreženimi okni.
Po poldrugem letu se Je končno Javil hi ponižno vprašal, da-li ni njegov čas te davno minil. Nato so ga takoj tepustin, toda ie po štirih dneh se Je vmfl v ječo. Obsodili ao ga zavoljo sdeparstva, ki ga je storil s tem, da se ni pravočasno prijavil za izpust in Je državo na ta načtn oškodoval za enajst meeacer brezplačne hrane in stanovanja.
Anton Lang, predstavljale« Kristusove vloge v oberammergauskih pasijonskih igrah, Je nedavno umri. V vlogi, ki Je nesla nje-hne Sirom sveta, je nastopil oboli 800 krat
64 let in 25 let
V Dubltnu se Je oženil 64 letni tajnik ameriškega notranjega ministrstva Iches S 25-letno ml« Dahlmanovo. Po poroki sta se tenin in nevesta odpeljala na medene tedne
v Francijo
Sultan in kabaretna pevka
Johorski sultan se kani oženiti s 24 letno Lidijo Cecilijo HuHovo, hčerjo angleškega upokojenega mornariškega častnika. Mladenka je več let z lepim uspehom nastopala kot kabaretna pevka. Tam jo je sultan slišal, videl in se vanjo zaljubil Johorski sultan meče svoje oči rad po Ev-ropkah. Bil je namreč že enkrat omožen z Evropko, in sicer s Skotinjo Heleno Wil-sonovo. Ta poroka je bila 1. 1930. v Londonu, kjer se je od nje pozneje ločil po predpisih muslimanske vere.
Ladjo so zgradili za jeklo
V	Tržiču (Monfalcone > pri Trstu so te dni splovili luk3uzno ladjo »Stockholm«, največji parnik, ki so ga doslej zgradili v tržiški ladjedelnici. Ladja odriva 2S.000 ton vode. Kumica novi ladji je bila Švedska princesa Ingeborg. Italija je zgradila ladjo proti kompenzaciji za švedsko jeklo in se pogaja za napravo 3e enega parnika takšnega obsega.
Smrt francoske boriteljice za ženske pravice
V	Parizu je te dni umrla 701etna Marija Verone, ena prvih boriteljic za žensk« pravice v Franciji. Pokojnica je bila v svojih govorniških nastopih učinkovitejša od angleških sufražetk ter je spadala zaradi svojih spopadov v francoski zbornici in senatu med najpopularnejše prikazni v Parizu. K njeni popularnosti so precej doprinesle šansonete v mont-martreških zabaviščih.
„Klub dedov"
V	Dartfordu na Angleškem je neki knji-gotržec osnoval »klub dedov«, ki združuje stare gospode, živeče pri svojih omože-nih hčerah ah oženjenih sinovih, že v prvem tednu je imel klub 30 članov, novi pa se vsak dan priglašujejo.
ANEKDOTA
WeTlmgtxxnski vojvoda, ki je poveljeval angleški vojski pri Waterkx>ju, je bdi modi skopih besed. Kakor makukd odrogi, Je umel biti kratek in prekiniti avdijeooo kadar se mu je zdelo dovolj.
Nekoč je prišel k njemu eden izmed mnogoštevilnih izumiteljev, kakršni se »vedno ponujajo generalom. Ponujal je telovnik iz železa, ki naj bi ščitil vojake pred sovražnimi kroglami. Vojvoda je velel ponudniku: »Oblecite si ta telovnik!« Nato je poklical vojaškega slugo in ukazal: jPrinesi puško!« Toda preden je postavil izumitelja k steni, da bd ustrelil vanj, je mož po najkrajši poti izginil...
VSAK DAN ENA
T
Ona: ?;Vas značaj je takšen, da bi se takoj zastrupila, če bi bila vaša žena.«
On: »Nu, če bi bili vi moja žena, bi jaa strup izpiL«
(»Karikaturen«)
NRPOLEONOUR TfflNfl L3 (J BEŽEN
Zgodovinski roman
Najprej je bila silno zmedena. Njen negotovi položaj jo je mučil. Otrok, ki ga je pričakovala, je moral vendarle dobiti ime Walewskih. Kaj poreče grof, njen mož? Toda njena ljubezen do Napoleona, v kateri so polagoma utonila vsa ostala čuvstva. ji ne da misliti na nič drugega kakor na to. da ju bo kmalu združila nova, mogočna vez.
Drhte in z rdečico na vsem obrazu je zaupala cesarju skrivnost, ko se je vrnil z Moravskega. Napoleon se ni vedel kam dejati od radosti in ponosa Plosnil je z rokami, objel Marijo tako čvrsto, da bi jo bil skoro zadušil, in jel nato veselo poskakovati po sobi, kakor že ves čas ne, odkar so bila konzulska leta minila. Ves dan in vso noč je ostal pri nji, in ko se je zjutraj oglasil pri njem Duroc, mu je smeje se povedal novico in ga pri tem divje in razposajeno vlekel za lase
Nato je prišel Meneval Ta sicer ni zvedel novice, zato je pa dobil sunek pod rebra, trideset tisoč frankov posebne doklade in baronski naslov
Napoleon vriska. Torej ga je Jožefina vendarle varala, ko je nanj valila krivdo za jalovost njunega zakona! Mogel je ploditi življenje! To je zdaj pač neoporečno. Ta, ki zdaj pravi, da je noseča z | njim, ni lahko, lakomno bitje. Marija je, najčistejša , in najdražja vseh žena, kar jih je kdaj poznal. Na- |
poleon je do dna duše presunjen in razburjen.
»To je zame velikanski dogodek. Vse moje življenje je s tem izpremenjeno. Vsi moji načrti so postali negotovi. Na mislih imam reči, ki jih ne morem povedati. Vse to moram še do dobrega pre-udariti. Imelo bo resne posledice! Toda zadovoljna boš z menoj.«
V svoji omami doda: »Dolžnik sem ti za radost, ki je morda največja v mojem življenju Do včeraj sem se bal, da mi je usoda, čeprav me je tako obilno obsula z darovi, iz nekakšnega maščevanja odrekla srečo očetovstva, ki je dana vsem možem. Saj veš. da imam rad otroke Toda svoj otrok je milost, ki je nisem več pričakoval, in od snoči mislim samo na to Moje delo leži nedotaknjeno. Ma-ret me zaman lovi in terja podpisov, ničesar mi ni več mar Kako rad bom imel tega otroka! In tebe, kako rad te imam!«
»Tedaj se nikar ne ločiva«, prosi ona in se do-brika.
Da bi se ognil te prošnje, ki mu gre do srca, ki je pa vendar noče uslišati. se pošali:
»Ali vas nič ne miče. madame. da bi se vrnili v Pariz, kjer najdete vse tiste lepe malenkosti, ki jih ženske — na primer vaša prijateljica Pavlina — tolikanj ljubijo? Ko se vrnem, ne bom več trpel da ste tako varčni Videli boste, kako znam lišpati njo, ki jo ljubim; vaše obleke in vaša skrinjica za nakit bodo zbujale nevoščljivost vseh kraljic.«
Marija rahlo odkima.
»Čemu, predragi? Do vsega tega mi ni nič. Neprijetno mi je, če trosim denar Samo za vas hočem biti lepa Zadostuje mi, da sem pri vas. Dokler mi
puščate to veselje, sem zadovoljna.«
»Glej. Marie,« pravi on, »biti morava pametna. Treba je, da se vrneš na Francosko. Ne rečem, da že jutri, a vendar čez nekaj dni. Drugače ne bi mogel zbrati glave, ki jo prav zdaj potrebujem.«
Ko to reče, vzdihne. Lahna nejevolja ji pomrači obraz.
»Tako rada bi bila še nekaj časa ostala v tej hišici«, zašepeče. »Tu sva bila srečna. Tu, Nc*poleon — tu vas imam najrajša. Zakaj, konec kancev so tudi v ljubezni še stopnje... V Parizu imate več opravkov Tam vas terja vladanje samo zase. Tu so večkrat smehljate, čeprav imate z vojno skrbi.«
Marija Walewska sanjavo stiska cesarju roke in prede svoje misli dalje: »Morda sami ne veste, da imate neki mik. neko privlačnost, ki ne udari takoj v oči. ki pa človek začuti njeno moč, kadar govorite, in posebno še, kadar se smehljate. Vaš smehljaj je najlepši, najnepremagljivejši na svetu. Rada bi, da bi se zmerom smehljali.«
»Tudi jaz bi rad. sladka Marie, a moj poklic tega ne dovoljuje. Biti cesar ni zmerom lahko ...«
Vojna z Avstrijo je šla proti koncu Kakor hitro se je cesar po predaji Dunaja naselil v Schon-brunnu je poklical Marijo k sebi Nič več mu ni bilo živeti brez nje Ves čas tega težkega vojnega pohoda je skoraj nenehoma mislil na Marijo. Dvakrat se je moral Duroc peljati v Pariz, pogledat, kako se ji godi. ali je srečna in ali ga še ljubi; zakaj ljubosumnost ga je mučila od sile hudo.
Marija Walewska, ki je v večnem strahu zasledovala izpremenljivi potek te vojne, ▼ kateri je I
bilo za trenutek podoba, kakor da bi se Napoleonova sreča majala, je z veseljem ustregla njegovemu klicu. Hotela je videti svojega cesarskega prijatelja in ga tudi spomniti njegove obljube. Kajti Napoleon ji je bil mnogokrat ponovil, da bo izid tega podjetja odločilen za vzpostavitev Poljske.
Cesar bi bil rad zadovoljil Marijo Walewsko. Že pri prvih razgovorih je terjal od dunajskega kabineta, naj se odreče poljskih pokrajin. Marija Wa-lewska je v svetli radosti že videla obujeno domovino pod narodnim kraljem, morda pod Ponia-towskim... A to pot je bil odpor Rusije tako močan, da je Napoleon, ki je bil od angleške nevarnosti kakor obseden, vkljub Maretovemu in Du-rocovemu prigovarjanju izpremenil svoj načrt.
Da se ne bi dokončno spri s carjem, je po tednu dni obotavljanja sklenil znova odložiti popolno ob-novljenje Poljske... Razložil je prijateljici stisko, v kateri je bil, zadrego, ki so jo delale nesrečne novice iz Španije še tem hujšo...
Marija Walewska je jokala in prosila — nato je utihnila. Polna zaupanja v moža, ki je bil že tako zelo izpremenil obličje stare Evrope, in šibka v svoji ljubezni, se je vdala v neogibnost. Napoleon, ganjen od te nove žrtve, si je v duhu prisegel, da ji jo kmalu veličastno poplača
Dan se nagiblje h koncu. Cesar pozvoni. Con-stant stopi v sobo z dvema svetilkama v rokah. Tiho zagrne okna in spet neslišno odide. Napoleon sedi zraven Marije Walewske in se vdaja svojim mislim. Večerni zvonovi, ki se oglašajo iz bližnje grajske kapelice, ga zbudijo iz sanj.
M oltarni pregled
Kulturni utrinki iz češkoslovaških mest
študijsko potovanje po čsl. republiki mi je poleg strokovnih izsledkov nudilo tudi splošni pregled kulturnega gibanja pomembnejših čsl. mest. Tradicionalni stiki med nami in Češkoslovaško, zanimanje čehoslovslovakov za slovanski jug in pa dejstvo, da se poleg vsega sveta danes zlasti še naši pogledi usmerjajo na razvoj političnih dogodkov v Pragi ter napeto čakajo načina rešitve zunanje- ter notra-nje-politično važnih problemov: vse to nas siii, da si vsaj v bežnih potezah ogledamo tudi današnje kulturno vrenje čsl. središč.
Bratislava nudi že ob prvem vstopu sliko razgibanega obmejnega mesta, združu-j oče ga pestro mešanico Čehoslovakov, Madžarov, Nemcev ter Židov, ki jim je v čsl. republiki sicer po Masarykovi zaslugi pri-50isma lastna narodnost, vendar pa so se do zadnjega ljudskega štetja (1930) še vedno po večini prištevali i~ Madžarom in Nemcem. Mesto ima pretežno trgovsko-in-dustrijski značaj, očituje pa tudi izdatno kulturno potenco, katero zlasti karakte-rizira velika skrb za ohranitev pomembnih starinskih spomenikov pod vodstvom strokovnjaka dr. Hofmana, pa množina najrazličnejših kulturnih prireditev. Današnja Bratislava čedalje bolj prevzema funkcije Turčanskega sv. Martina in se oblikuje tudi v kulturno središče Slovakov; takšen razvoj je tudi docela umljiv, kajti Bratislava nudi z najvišjimi prosvetnimi ustanovami in celotno življensko aktivnostjo pač vse pogoje za kulturno prestolnico.
Narodno gledališče pravkar vprizarja »Vdovo Rošlinko«, opero zagrebškega komponista A. Dobroniča na besedilo Cvetka Golarja, igralsko in muzikalno na lepi umetniški višini. »Vdovo Rošlinko« je bratislavsko občinstvo sprejelo zelo ugodno, -prav tako tudi kritika. — Slovaška »Umž-lecka beseda« razstavlja v proslavo 70-.letnice priznanega arhitekta in svojega predsednika Dušana Jurkoviča, člana če-:ške akademije znanosti in umetnosti, njegova arhitektonska dela od mlade dobe do danes. Zanimiva razstava razvojno prikazuje stvaritve mojstra, ki je prvi uporabil z umetniškim uspehom slovaške stavbne ljudske motive v moderni arhitekturi in "ki se je zlasti proslavil z načrtom za mo-:numentalno štefanikovo grobnico. Velik uspeh žanje tudi razstava »Slovaška v fotografiji«, ki obsega najlepše motive iz krasnih slovaških krajev in pokrajin. —-Bratislavsko občinstvo in slovaški časniki so z zanimanjem ter priznanjem sprejeli nedavno predavanje našega umetnostnega zgodovinarja, prof. dr. F. Stelčta, ki je koncem aprila mnoge poslušalce seznanil z Ljubljano kot kulturnim središčem Slovenije. Stremljenje po boljSem spoznanju slovenske kulture se v poslednjih časih javlja tudi v ostalih čsl. mestih vedno bolj — v zavesti, da čehoslovaki poznajo na poglobitvi češkoslovaško-jugoslovan-skih kulturnih stikov najjače dejstvujoče Slovence najmanj. Tako jim je bilo Stel6-tovo predavanje v Bratislavi dobrodošlo in upajo — začetek nadaljnjih podobnih prireditev.
že ta ozka slika kaže veliko kulturno delavnost Bratislave, kar dokazuje tudi odlično urejen in bogat muzej, program bratislavske univerze in ostalih prosvetnih in. stitucij, poznanje rezultatov uspešnih državnih kulturnih stremljenj v dviganju Bratislave in Slovaške vobče ter drugo. Natančni vpogled v prikazano kulturno stanje nudita zlasti dve krasni knjigi: jPamatny spis Bratislavy« (1934) in »Mu-seum civitatis Bratislavensis«.
Za razvojno dinamiko Bratislave pa relativno prav nič ne zaostajajo Košice, nekaka vzhodna slovaška prestolnica, mesto z mnogimi zanimivimi starinami ter s še pestrejšo zmesjo Slovakov, Madžarov, Nemcev in tudi Ciganov kot v Bratislavi. Tu se je kulturni položaj po vojni izredno dvignil, najbolj menda po zaslugi »Prosvetne akademije«, ki je del »Prosvetnega zbora«, po zakonu sekundarnega državnega prosvetnega organa. »Prosvetna aka-demija« obsega kulturni, politični, jezikovni Ln praktični odsek (tečaj za kratkovalovno amatersko radiotelegrafijo), ima pa še posebno kulturno in jezikovno sekcijo za katoliško ljudstvo. Tako prebivalstvo Košic kakor podeželja se tu smotrno seznanja s splošnimi sodobnimi problemi in poseča predavanja v velikem številu: enega učnega dne se povprečno udeleži 150 poslušalcev. Važni so zlasti jezikovni tečaji, v katerih se služatelji seznanjajo s slovaškim književnim jezikom; kaj slične-ga bi nemara ne bilo odveč tudi pri nas! — Gledališče si delijo Slovaki in Madžari (katerih je 18%), prvi sedem, drugi štiri mesece; prav sedaj so na programu madžarska (dramska in operetna) dela — z docela madžarskim igralskim ansamblom. Slovaško gledališče vprizarja večinoma isti repertoir kot bratislavsko, ki je v Košicah česti gost; tudi koncertne prireditve so po navadi iste. kajti vsak. kdor gostuje v Bratislavi, obišče tudi Košice. Že to dokazuje, da je gledalsko in koncertno življenje tudi v slovaškem vzhodnem središču dovolj aktivno, seveda pa Košice zavoljo drugačn'h možnosti ne morejo igrati enake kulturne vloge kot Bratislava. V letošnji sezoni je gledališče v Košicah izvajalo tudi Begovičevega »Pustolovca pred vrati«, v programu prireditev »Prosvetne akademije. pa sem opazil tudi dvoje predavanj o Jugoslaviji; tudi na daljnem vzhodu čsl. republike torej posvečajo naši državi mnogo pozornosti. Celotni razvoj vzhoda ČSR bo prikazala konkretno velika razstava, ki jo pripravljajo v proslavo 20-letnice obstoja republike od 16. VII—31.Vin. v Košicah in ne bo le gospodarskega ter kulturnega, temveč tudi političnega pomena: demonstrirala bo nedeljivost državnega ozemlja, pa skrb države za razvoj češkoslovaškega vzhoda; ponazorila bo Slovaško vobče, njeno zemljo in ljudstvo, tehniko in industrijo ter kulturo (umetnost, gledališče, film in fotografijo). Omenjena razstava bo prikazala tudi povojno rast Podkarpatske Rusije, ki očituje zlasti v Užhorodu, slikovitem kraju ob reki Užu, bogatem na narodnostnih umetnostnih posebnostih, močan kulturni in gospodarski dvig: podobno bo razviden tudi razvoj ostalih krajev najvzhodnejše čsl. dežele.
Popolnoma je razumljivo, da niti gospodarski. niti kulturni dvig Slovaške ter Pod. karpatske Rusije še ni idealen, saj 20 let ne more nadomestiti stoletnih zastankov; splošni povojni razvoj pa je vendar pre-
senetljivo velik. Vsa omenjena mesta predstavljajo danes skupno s Turč. sv. Martinom, sedežem Slovaške Matice, živahna kulturna žarišča, ki izdajajo že po naglem spoznanju in kljub narodnostnim mešanicam resna stremljenja, veliko delavnost in samostojno ter svobodno narodnostno kulturno življenje.
Dr. Dragotin Cvetko.
Prešernov večer v Kamniku
Kamnik, 30. maja
Pretekli teden je bil v prostorih Francoskega krožka v Kamniku slovesen in prisrčen večer, posvečen spominu našega Prešerna. V toplem francoskem in slovenskem pozdravnem govoru je predsednica društva, ga prof. Klavdija dr. žvokljeva obrazložila pomen prireditve, ki nikakor ni segla preko začrtanih smernic delovanja francoskega krožka.
Glavni govornik večera, g. vladni svetnik dr. Fran Vidic, velik ljubitelj slovenske knjige, je orisal z jasnimi potezami lik velikega pesnika Prešerna. Dve marljiv; članici francoskega krožka, ga. Ela Vremšakova in ga Cilka Steletova, sta recitirali več znanih Prešernovih pesmi v Mervilleovem francoskem prevodu. Na žalost so prevodi daleč od dovršenosti. Le tu in tam je v govorjeni besedi zazvenel iz njih daljen odmev mogočne ubranosti Prešernovih stihov. G. cand. tehn. Luci-jan Skaberne iz Ljubljane je s svojim mehkim in mladostno prodornim glasom zapel dve pesmi na Prešernovo besedilo, nakar je v kratkem francoskem predavanju ga prof. Vida Šturmova iz Ljubljane podala v velikih potezah obris dobe evropske romantike s posebnim ozirom na francosko romantiko ter razvrstila okrog Prešernove osebnosti njegove najznamenitejše evropske sodobnike. Za skleo je znani kamniški glasbeni delavec g. Ciril Vrem-šak zapel pesem na besedilo Prešernove gazele. Pevske točke je spremliala na klavirju ga Kendova. Pri čajanki, ki se razvije v topli domačnosti po vsaki krož-kovi prireditvi, so navzočni nabrali lepo vsoto kot prispevek za ureditev Prešernovega doma v Vrbi.
Bil je izredno lep večer, ki je segal daleč nad nivo običajnih proslav in akademij, in ki je v čast nadvse prizadevnemu in požrtvovalnemu Francoskemu krožku v Kamniku.
Lep dar: Zgodbe b?ez groze
Zapiski
JOSIP JURČIČ V FRANCOŠČINI Svoje dni sem čital, da je stiški rojak nekoliko poangležen. Sedaj pa je doživel čast, da bodo njegovega Jurija Kozjaka lahko brali v svoji materinščini Molierovi rojaki in z njimi dolga falanga izobražencev po vsem svetu. Naslovna stran tega prevoda nosi tole besedilo:
De 1'Histoire Romancee. Joseph Your-tchitch... Georges Koziak, Janissaire Slo-vene. (Rčcit du XVe siecle). Traduit du slovene par l'Abbe Ferdinand Kolednik, Ancien Recteur de la Mission Catholique Yougoslave a Pariš. — Maison d' Editions J. Dupuis, Fils & Cie. Charleroi — Pariš.
Letnice ni. Le pod prevajalčevim uvodom o življenju in delu slovenskega Wal-terja Scotta stoji: o Božiču 1936. Bivši vodja jugoslovenske katoliške misije si je zamislil svoj slovstveni trud kot poklon-stvo stiškim redovnikom ob njihovi osem-stoletnici. Njihov samostan je kajpada v najožji zvezi z Jurčičevo zgodovinsko povestjo. Zato je prevajalec dodal na koncu knjige privesek, str. 181—184, kjer pred-očuje v velikih potezah razvoj, zaton in oživitev njihove ustanove. Ob razlagi imena Stična ponavlja legendo, po kateri je papiga prvim cistercijanom po latinsko svetovala, naj tu postavijo hišo božjo: »Sit hic, sit hic«. Otroško je domnevati, da legenda ni brez podlage, češ v kloštr-skem grbu sloji zelena papiga. Odznak so privzeli pač tedaj, ko se je pravljica, plod domišljije, že utrdila med ljudmi. Od kod je neki vzeta trditev, da naziv te naselbine v slovenščini pomeni »zavetje«? Nedavno so tolmačili kraj kot »križišče potov ali dolin«, primerjaj v Pleteršniku: stičina, stična = stikališče, stekališče, stečina, shod, zbor. Pa ni obveljalo. Ko bi se bil ta gojenec rajhenburških trapi-stov obrnil na kakega slovenista, bi bil nemara dobil odgovor, da je Stična imenovana po prvem posestniku Zitiču (žitič-na, štična,, stična). Potem bi bila odpadla tudi podmena o nemškem izvoru naziva Sittich. Zakaj neki daje avtor najbolj zanikrno izreko: Loublana, med tem ko so po vojni nešteti francoski teksti že tran-skribirali: Lioubliana, najnovejši pa se vračajo k slovenskemu pravopisu? Založnik se opravičuje, da ni mogel najti črk za slovenske glasove: čšž, in obeta popraviti nedostatek v drugi izdaji. Ali jo uča-kamo? Knjižna proizvodnja je tolika po svetu, da komaj malo upamo. Sicer pa je založnik baje poslal znatno število izvodov v Slovenijo, da bi jih tu spravil v denar.
Dramatično storijo je na dveh straneh uvoda priporočil član Francoske akademije, Georges Goyau, roj. 31. V. 1869. v Orleansu, čigar modroslovski spisi so večinoma že ponemčeni: Le Vatican, Catho-licisme social, l'Allemagne religieuse, itd.
A. Debeljak
ŠPORT
Beograd je prvič zmagal v troboju
nad Bukarešto in Prago, toda slabo prestal preskuSnjo
za balkaniado
Kakor smo v »Jutru« na kratko poročali že sproti, ie bil v soboto in nedeljo v Beogradu lahkoatletski troboj med prestolnicami Male anten te, v katerem je po stalnem vodstvu prvič v štirih letih zmagala reprezentanca Beograda s 103 točkami pred Bukarešto in Prago, ki »ta mogli zbrati samo 94 odn. 90 točk. o poteku tega tekmovanja nam je pisal naš marljivi sotrudnik ln znani lahkoatletski delavec iz ljubljanskega podsaveza, ki zdaj služi vojsko v Beogradu, še nekatere zanimive podrobnosti;
Simpatični gostje se dobro počutijo v prestolnici. V hotelu »Palas« je urejeno za želodec in spanje. Stare vezi, sklenjene v Pragi in Bukarešti, so se z gostoljubnim sprejemom prirediteljev tu samo še očvr-stile, z brati Čehi pa smo si še celo dobri že dolgo, ne samo v športu. Organizacija vsake prireditve tolikšnega obsega kakor je sedanji troboj, zahteva brezpogojno žrtev, vsaj posameznikov, če že ne večjega števila delavcev. Beograd je prvo mesto v državi. Delavcev, onih pravih z zavihanimi rokavi pa nima niti toliko kakor ostala, manjša. Ono drobno, a najvažnejše tehnično delo, je tudi tukaj padlo le na peščico ljudi, ki to za vse. Tehnični referent podsaveza, drobni Markov, mora imeti pri roki prsv vse: zapisnike, sezname re.cordov, atletov in atletinj, vedeti mora za merila, vse naprave — skratka skoro vse.
Kdor je žo poizkusil dobrote športnega organizatorja ve za vse to brez posebnega poudarjanja. Ostala gospoda pa razpravlja ter drug drugega prepričuje, da je to mogoče izvesti v enem popoldnevu, ono pa celo v dveh urah itd. Agilni tajnik Krisper ni v administrativnem pogledu prav nič na boljšem od Markova v tehničnem. Stari praktiki v siportu se temu ne čudimo več — edino to smo mislili, da bo naša prestolnica vendarle prednjačila z lepšim vzgledom. Trem soldatom-sportni-kom so prireditelji i "poslovali »izlaz« iz kasarne. Oddolžili smo se jim s tem. da smo jim izmerili proge in rešili tehnično stran prireditve po svojih najboljših močeh. Za bal k armado bomo že civili — takrat bomo morda pomagali pod drugimi pogoji.
Vodstvo tekmovanja in sodniški posli so bili dobro razdeljeni — vendar bo treba za balkanske igre pritegniti še nekaj samostojnejših in bolj uvedenih sodniških moči in športnih delavcev. Morda ne bo odveč posvetiti temu vprašanju drugič še kakšno odločno in dobronamerno besedo, sicer bo premiera v prestolnici naknadno deležna korektur — seveda po nepotrebnem, ker je sedaj še čas za vse to.
Vodje iz Prage in Bukarešte so pripeljali vsak po 17 tekmovalcev, domačih pa je bilo prijavljenih 27. Tekmovanje se je pričelo ob napovedani uri s tremi točkami izven troboja, damskim tekom na 80 m in juntorskimi teki, nato pa je sledila otvoritev z defilejem sodniškega zbora v enotnih belih oblekah, vsemi tremi reprezentancami z državnimi zastavami in s Številnimi ostalimi tekmovalci iz vseh beo grajskih klubov.
Speaker pri mikrofonu javlja start na 100 m. Sodniki se razvrščajo na svoja mesta, publika pripravlja tiskane spore-
de Sn označuje številke nastopajočih tekmovalcev. Cika Laza spusti 6 borcev lz njihovih startnih jamic. Kling je nervozen. Malo pred startom celo pada na prša in kolena, Rurmm Cristea krili z rokami po zraku, Ceh Vančura pa stresa noge in se popravlja. Zmagal je Kling z 11-5, drugi Cristea, tretji junior Stefauo-vič. Na 400 m pade druga zmaga Beograda. Dragoš Stefanovič je v zelo dobri foinmi. Klingru prisodijo tretje mesto — toda na 300 m je bil še vedno zadnji. Preveč sodnikov na cilju tudi ni dobro, se dolžnosti zmešajo, povrhu še ure, nato pa je neprijetno, če se »gliha«, kdo je tretji ali četrti itd. Ceh Svoboda je drugi. Najmlajši njihovih tekmovalcev. Visok, slok fant, ki je še napol junior. Teče zelo lepo. Rumiun Jordake je znam tekmovalec. Tokrat je malo odpovedal. Beograd je po točkah že precej naprej. — Po tej točki priično obenem dve — na enem koncu skok ob palici, pred tribuno met krogle. Vučevič je z 1444 prvi pred obema Rumu-noma. Speaker zelo nerodno komentira posamezne nastope tekmovalcev. Tolike domačnosti pri nas nisimo vajeni — gre kar preveč v detajle ali pa celo hude po-greške, kakor na 100 m, ko So javili čase za celo sekundo boljše, tako da bi bili padli kar vsi trije državni rekordi. Na 1500 m sta Beogradu lepo pripomogla domača gosta Goršek in Flas, ki sta bila prvi in tretji. Do zadnjega ovinka pred ciljem je vseh šest tekmovalcev v gosti gruči. Goršek in Flas se odtrgata od ostalih, vendar so odločali za Flasa vsaj poslednji metri pred ciljem, ko je izgubil bitko z Bledim (Praga), čeravno je dosegel svoj najboljši čas. Proti Goršku vlaga protest ruimunski vodja, češ da je »■gural« Dina Cristea Sodniški zbor odlaga rešitev na nedeljo. Iz oblakov, ki že prej niso obetali dobrega, se ulije ploha »Motkaši«, oni z ali ob palici morajo pri stanju 360 cm pod streho. To ostane za jutri. V višino skačejo kljub dežju in blatu, ki se ga je hitro nabralo čeden kup. Mladi Pražan Cešpiva je odličen v slogu in odskoku. 185 z lahkoto, 190 ruši že na drugi strani z roko. Njegov tovariš rekorder Ga .lan da ostaja na 180, naša, nova »zvezda« Lazarevič — novi državni rekorder v daljino s 7 m — ostaja s Tele-skom na 176, oba Rumuna sta pa že precej nižje obupala. Se štafeta 4x100 m v novem nalivu plohe, po lužah in delno kar preplavljenem tekališču, ki nima drenaže in odtoka. Naša prva predaja že obupna. Izgubili so celo odrejen prostor in prešli k sosedom v vas. Zato pade še en protest — ta celo od domačih sodnikov, ki pošteno priznavajo napako naših. Rumu-ni so prvi za meter, bitko je izgubil netrenirani Bauer, kljub naskoku, ki mu ga je prinesel Kling.
Drugi dan
Ponoči dež z nalivi. Zjutraj igrišče pod vodo. Brez kanalizacije bi bodoče igrišče za balkanijado pač res ne smelo biti. Vendar se jasni in celo sonce se pokaže, da prične sušiti obilne luže na tekmovalnem prostoru. — Dvojica zgodnjih tehničnih delavcev meri nanovo vse proge. Vse včerajšnje delo je zbrisano, nobene črte ni videti. — Popoldne ob 2. — Meri že — trojica! Dosti je še posla. Gospode s funkcijami še ni. Pol štirih, pol ure pred tek-
movanjem. SodnOcor v belem kan
— zadnje priprave so pri krajo.
Start 800 m — prva točka drugega dne.
Organizacija na oko brezhibna- Sodnikov skoro preveč, pozabljenih in nelzvrSenih detajlov pa nič manj. »Spikerc prične napovedovati imena tekmovalcev, ko Že tečejo, a de ta ne vsa pravilno. — Goršek je ponovno lepo zmagal ln prinesel Beogradu že 12 točk. Ceh Spilka se Je zagrizeno boril za svoje mesto pred Rumu-nom Nemešom. Znani Lapusan — enkrat celo zmagovalec pri teku »Ujedtojenja« v Ljubljani — je tu odpovedal. Bil je kar zadnji. — Včeraj nedokončani skoki ob palici so prinesli nov romunski rekord 386 dosedanjega rekorderja Eilhardta. Napovedovalec stalno miri nervozno publiko. Bo — ne bo? Pa je le uspelo — za 7 cm poriniti višje. Jaša Bakov ln Pražan Svoboda delita uspeh, čeravno sta oba obljubljala drug drugemu neusmiljen poraz. — Pri skokih v daljino je naš novi rekorder, mladi Lazarevič prvi in le za cm »daljši« od Rumuna Jonesca. — Lazarevič je izredna športna figura, vitek, lahkih nog in zaenkrat še ne pokvarjen z blaziranostjo rekorderjev. Milje tu ga pa utegne kaj kmalu izpriditi, kar bi bilo le škoda, ker je res redek talent. — Na 5 km nismo prišli do sape v gornji polovici, kjer so med seboj obračunali Di-nu Cristea z novim rumunskim rekordom za 8.4 pet sek. boljšim od dosedanjega hi oba Pražana Pivouka in Hošek Vaclav. Mi smo zasedli rep s Flasom in Bačlijem. Maratonca Staneta Sporna so nesportsko prezrli, četudi je pred dobrim tednom dosegel prav lep uspeh na 5 km ln celo svojega najboljšega v življenju. Stane se je zaklel, da zato letos ne bo tekel maratona. ker vidi kako malo je uvidevna tukajšnja športna gospoda.
V disku je bil Hawaletz, rumunski rekorder favorit, ki ni razočaral, vendar nima kaj posebne znamke. Naš Bojovičnam je rešil ime s tretjim mestom. Meti pa so bili dokaj zgoščeni okoli 40 m razen zmagovalca, ki je ušel kar za 3 m. — Zelo lepa in napeta je bila borba v teku na 400 m z zaprekami, kjer se je Dragoš Stevanovič že z drugo zmago pridružil gostu Goršku, ki je »pomagal« poleg Flasa in Vučeviča reševati ugled naše prestolnice. Dragoš je tekel odlično ln ves čas na vodstvu, Ceh in Rumun pa sta se izmenoma borila med seboj. Snajder (Praga) je končno kot drugi pripomogel, da so se točke Prage ln Bukarešte vsaj enkrat izenačile pri 77. Toda že pri meta kopja so Rumuni spet ušli za eno piko, ker je njihov rekorder Womanu prekosil ostalih 5 sotekmovalcev. Smejda za Beograd je bil drugi, naš mladi talentirani junior Jane pa se ni dobro znašel, ker je metal z drugim kopjem kakor ga je vajen pri treningih. — Zaključek, takole »mala krona« vsega naj bi bila zanimiva švedska štafeta (400—300—200—100 m). Cika Laza sicer dobro starta, toda danes ni bilo prav, da je nervoznega Nikhazija celo po dveh krivih startih brez opomina pustil v konkurenco. Čehi so se odlično držali do druge predaje. Njihov tretji pa je podlegel hitrejšemu Rumunu, ki je finalistu prinesel baš toliko naskoka da se je dalo zmagati.
Tako je Bukarešta zasedla za Beogradom s 103 točkami drago mesto s 94, Praga pa je po treh zaporednih zmagah ostala z 90 zadnja, vendar ne samo zaradi okrnjene reprezentance. — Ni prav, če se zagrizemo v športni borbi tako daleč, da hočemo za vsako ceno zmagati. — Bistvena osnova pravega športa je brezpogojna objektivnost, če bi se poleg te, na tej prireditvi pogrešane osnove poizkusilo vsaj z dobro voljo, bi se Cehi prav gotovo vračali zadovoljnejšL Od pravilno vloženih protestov ni bil rešen pozitivno nobeden. šlo je celo za vidne dokaze, ki jih niti tajili niso. Zaradi ljnbih točk pa se je rajši pokrilo vse skopaj s plaščem pozabe, kar nI bilo pravilno ponašan je vsaj do gostov ne.
Letošnji troboj se Je torej končal r presenetljivo obrnjenem redu od lanskega. Kolikor naj bi bil preizkušnja za balkanske igre, se pa ni posrečil, čeprav so vljudni poročevalci polni same hvale zanjo.
Kdo bo prvi
in kdo zadnji?
BSK in Ljubljana bosta dala odgovor na binkoštno nedeljo na igrišču ob Tyr-ševi cesti. BSK, moštvo evropskega formata, Ljubljana, moštvo malega mesta se bosta udarila; prvi za prvo mesto aH vsaj za drugo, poslednji pa za predzadnje mesto. Situacija v prvenstveni tablici je izredno zamotana in v naslednjih dnevih bomo skušali to uganko razčleniti. Dokončno rešitev tega vozla pa bosta seveda izvršila BSK in naša Ljubljana.
Se to izdamo: Polna dva tedna se Je BSK tiho pripravljal na odločilni trenutek. Moštvo ni v teh dneh nastopilo niti enkrat, pač pa pridno treniralo in se krepilo za borbo, ki ga čaka to nedeljo na igrišču v Ljubljani.
SK LJubljana prosi vse klube in privatnike izven Ljubljane, ki so prosili, da se jim rezervirajo vstopnice za nedeljsko tekmo BSK: Ljubljana, da sporoče kakšno vrsto vstopnic želijo. Tudi ostali, ki bodo želeli, da se jim vstopnice rezervirajo, se naprošajo, naj navedejo vrsto vstopnic (stojišče ali sedež), klubi pa naj javijo tudi število udeležencev. — Odbor.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Danes ob 15 na našem igrišču za Kolinsko tovarno juniorski izbirni miting za dvoboj s Concordijo, ki bo 19. junija v Zagrebu. Zaradi važnosti tega srečanja pozivam vse juniorje razen Račiča, ki je določen za sestavo državne reprezentance, da se sigurno udeleže tega mitinga. — Tehnični referent
Ilustrovane sportske novosti štev. 23 so izšle. Glavna vsebina: Z Gradjanskim v Milanu. — Naši studentski plavalci v Na-polju. — Mojstrana daje najboljše smučarske tekmovalce, Jesenice pa najboljše alpince. — Dve zmagi prerojenega Hajduka. — Rajši bi Francoze kakor Nemce imeli za nasprotnike v finalu evropskega pasu itd. — Vmes je še mnogo drobnih zanimivosti z vseh športnih torišč. Posamezne številke so po 1 din.
OPREZNOST Jaka pride v kuhinjo. »Poslušajte, Marijareče kuharici. »Jo-tri pride moja tašča in misli ostati tu mesec dni. Tu je seznam jedi, ki jih ima najrajši. Če skuhate le eno samo izmed njih, boste leteli!«
NaSe gledališče
DRAMA Sreda, L junija.: Zenitov. Rad A. Četrtek. 2.: Izpit za življenje. Rad B. Petek, 3L: Zaprta Sotota, 4.: Zenitev. Red A.
Predstava *a prostem. Za cafclJoBek dramske sezone pripravljajo predstavo na dvorišču ljubljanskega grada. V refift in ineeenaciji inž. arh. B. Stupice bodo uprizorili (ioldonijero komedijo deJFarte *Lažn|L-veec V igro eo vpletene različne pevske in plesne točke, ki bodo pofivfla vesek^ zabavno in dovtapno dejanje.
OPERA
Sreda, L fcmfjfek: Manon Lesoant. Red Sreda.
Četrtek. 2.: LncSa di Lanamermoor. Red Četrtek. Gostujeta gdč. 2ope*5ewa ki g.
Gosti«.	__
Gostovanje odličnega basista Sehfflrerja*
Navigina v Ponobicndjevi opeci »Giooonda«, katere premiera bo 4. t. m. bo dalo našemu občinstvu priliko spoznati tega umetnika tudi kot krralea m pevca. 2e njegova koncerta sta prepričala o rametniškil* vrednotah njegovega kuStiviranega, prekrasnega glasu tako. da se smemo nadejati % njegovim opernim nastopom Se večjega umetniškega doživetja. Giooondo bo pela OSjdekopova Lauro Kogejeva, Giooondkm-mater Čpanom, Emza Franci ki Barnabo Janko. Dirigent: ravnateJj PoKč. Režiser: prof. Sest Predstava bo za premierski abonma.
MARIBORSKO GLEDALIŠČ* Sreda, 1. junija.: ob 20. Sreča <L d. Rod D. Zadnjič.
R A~TTI O
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja doMto v tedniku za radio, gledališče fat film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva wL 6. Sreda, L Jnfija LJubljana 12: VuriStee orgle bavarske kitare (pSoSče). — 32.45: ForoSBa. •— 13: Napovedi — 13*20: VaKSd, poBce ki koračnice (pJcSBe). — 14=: Napovedi. — IS: MlacRrsska tira: JtmSJ t naravi (g. 2A-nosJav Zor). — IS.30: Cvetke v gtaribenli slikah flptaSBeV. — 1A.40: Datenjska mesta v (Sobi narodnega prebujenja (prof. Janko Jane). — l£h Napovedi, pcročSteu
—	19.30: Nac. ara. — 19-50: Uvod v prenos. — 20: Prenos is opernega gtedbJfr-šča v LjUbTjaoL V odmorih: Glasbeno predavanje (g. VIEtao Tfikmar) ter napovedi to poročila.
Beograd 17.20: Orfcestaratol teocot <— 20: Narodne pesmi. — 20.30: Humor ln petje. — 2220: Klavtrslce ektedba — Zagreb 17.30: Otroška, ura. — 20: Premo« opere iz Ljubljana — Praga 19-25: Batflj-sfld	— 20.15: Operetni večer. — 22-15
Plošče. — Varšava 19-30: Majske mekxfi-je. — 21.10: Chopinov« klavirske skladbe.
_22: Lahka in plesna muzika. -Sofija 19
Lahka godfca. — 19 .30: KlavirsSce skladbe. — 20: Orkester *n pevci. — 22: Lato-ka godlba ln ples. — Dunaj HX30: Plošče.
—	12: MaH orkester ln soflistL — 16c Popoldanski koncert. — 18.15: Ftošče. •— 19.10: Koncert Pfitmerjeve msoznke. <— 20: Pevski večer. — 2130: Nadaljevanje koncerta. — 22.30: Dimajsfce pesmi, — 24: Kakor Mitodhen. — Berlin X9JO: Bratomsove to R- Straossorve skladbe. — 20: Pester spored. — 21.30: Iz Puoctalje-v£h oper. — 22.J30: Lahka godba to ples. — Mfinchen 19-10: Vmrtoortke
skladbe. _20: Mešan spored. — 22-30: Z
Dunaja. — 24: Lahka godlba. — Stottgart 19.46: Plošče. — 20: Koncertni večer. — 21.30: Beethovnova VHL rfmfonija. — 22.30: Nemško portugalski koncert. — 23; Kakor Dunaj. — 24: Nočni koncert
PONOČI Jože spi apen Je prmtSneggk. Že davno je minilo pol noCL Tedaj začne nekdo razbijali po hBnik vratih. Kakor obseden.
Jože skoči iz postelje te hlastno odpre okno. »Kaj pa Je?*
»Pri vas je okno odprioU »Kje?* vpraia Jože ie ves od spanja orno-ten.
Pa se zastiS od spodaj: »Tam, kjer vi ven gledate*
KOLESA znamke „AXO«
v prvovrstni kvaliteti ta lepi Izdelavi, kupite ugodno pri
H. SUTTNER,
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA &
Zahtevajte brezplačen cenik. — Ugodni plačilni pogoji!


ZANESLJIV VODIC
MALI OGLAS I
BZH3!E53i
Beseda 1 tftn. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj-št znesek 17 Din.
Frizerko
zmožno vodne, železne in trajne ondulacije, sprejmem ¥ stalno službo. Franc Bi-Zovičar, Tržaška cesta 62. Vič - Ljubljana.
13363-1
Iščem zobotehnika
ko pozna operativo. Ponudbi z oznako plače poslati: KruJevac, Knez Mihaila 104 Zubni lekar K. Roslavljeva.
13369-1
Perfektno
kuharico
samostojno, z dobrimi spričevali, i?če dvočlanska rodbina zdravnika v Jajcu v Bosni. Starost od 30 do 40 let. Plača dobra in 3-teden-sk; dopust letno. Samo prvovrstne moči naj se javijo Maribor, Zrinjskega rg 5, pritličje št. 2 osebno ali s iliko pismeno.
13412-1
Brivskega
pomočnika
*a izpomaganje m vajenca sprejmem takoj. Ivan Wolf, Ljubljana, Tyrševa 31.
13417-1
Pomočnico
»prejme takoj krojačica — Antoinette Habjan, Gajeva žtev. 3.
13369-1
Textilna fabrika
traži za svoju manju bojač-uicu podesnu silu. Ponude pod »Marljiv 99« na ogl. ©dd. Jutra.
13317-1
Brivski pomočnik
idobi takoj službo. Oddam pooolnoma opremljen dam-ski salon. Ivan Prešern, Radovljica.
13377-1
Pošteno
blaga jničarko
inarljivo in vajenca, sprejme takoj kolodvorska restavracija Karlovac. Hrana in stanovarje v hiši. Pojasnila : Ljubljana VII, Gasilska c. 11.
13389-1
Službe išče
Vaato beseda 50 pai davek 3 Din. za SUrc au dajanje naslova & Din. najmanjši znesek 12 Din.
Kot gospodinja
išče mesto inteligentna Isemka, 38 letna gospodična, dobra kuharica, per-fektna v gospodinjstvu. — Gre tudi na deželo. Ponudbe pod »Gutc Behand-lung« na ogl. odd. Jutra.
13026-2
Gospodična
vešča kuhanja, stara 22 let, želi premeniti službo, najrajši bi šla k morju v kak hotel ali slično, kjer bi se po možnosti še bolj izučila kuhanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13405-2
Službo služkinje
iščem v kateremkoli večjem mestu v državi. Nastopim lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Potrebna«.
13404-2
Kot začetnica
natakarica
želim službo. Služila sem 2 leti na gostilni, pomagala v kuhinji in natakarici. Vajena sem vseh gostilniških del. Stara sem 21 let. Nastopim lahko takoj. To želim mogoče pred ali pa vsaj do 15. junija. Naslov V vseh poslovalnicah Jutra.
13401-2
Med mestom In deželo
posreduje »Jntrov« mali offlasnib
Vajenci (ke)
3eseda 1 Din, davek™ Oin za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj-š« snesek 17 Din.
Za frizerko
bi se rada izučila v Ljub' ljani. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop 1. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13380-44
Pouk
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, oddelki od 6. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. rvečer. Šolnina zelo nizka. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Posebni tečaj za starejše dame in gospode. — Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15.
13356-4
Francozinja
da čez počitnice nekaj ur odraslim ali učencem, gre tudi na deželo. Konverza-cija. Dopise pod »Siguren uspeh« na ogl. odd. Jutra.
13398-4
Prodam
Beseda 1 Dta, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naj manj-šj znesek 17 Din.
Srajce
kravate, hlače, nogavice In drugo blago najceneje tn trpežno. J. Tomšič, Sv. Petra cesta 38.
13228-6
Za birmance
so aktovke, ročne torbice, denarnice in nahrbtniki najprimernejša darila. Velika izbira in po nizkih cenah priporoča IVAN KRAVOS, Aleksandrova 13, Maribot.
12882-6
Otroški voziček
globok, zelo lep, naprodaj. Naslov v vseh poslovalni-
cah Jutra.
13416-6
Višinsko solnce
veliki format, nov aparat, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13390-6
Pridelki
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din.
Cviček
tn draga sortirana vina dobavlja V. Gregi, Raka, Dolenjsko.
144-33 Sladke mrve
prodam 10.000 kg, 5 km od postaje Logatec. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13419-33
Pohištvo
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Din Najmanj-ru znes*»!t 1' Din
Lepo spalnico
(bobingsfurnir) zelo poceni proda tudi proti hran. knjižici Matija Andlovic, mizarstvo, Ljubljana, Komen-skega nI. 34.
12871-12
Gltisbila
seseda 1 Dol davek
Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj š, znesek 17 Din
Krasen pianino
r.ov, s tremi pedali, orehov, prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13411-26
JANKO TIČEK IN NJECOV OČF
Avtoitiioto
Beseda 1 Din. da ves 3
Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Tovorni avto
2—3 tone, kupim. Ponudbe poslati na naslov: Vinko Vovk, Kolezijska 25, Ljubljana.
13407-10
Motor Harley
750 izbomo ohranjen, elegantna prikolica (Schwing-achse) radi bolezni skrajno ugodno na prodaj. Ogled garaža Stupica, VeibI Lojze.
13378-10
Ugodno prodam
mali osebni 4-sedežni avto BMW, poraba bencina 6 1 na 100 km in 12 sedežni avtobus Steyr VII. Ponudbe na podružnico Tutra Jesenice pod »Ugodno«.
13379-10
Kolesa
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj š) znesek 17 Din.
Kolesa
dr- -1, moška in otroška najnovejša, v največji izbiri naprodaj po najnižjih cenah Nova trgovina, Tyrševa 36 (Dunajska) nasproti Gospodarske zveze.
13171-11
Kolesa
Durkopp, Anker, Vesta in otroške za birmance, prodaja najcenejše TRIGLAV, Resljeva 16.
13399-11
Hranilne knjižice
3% OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJE VOJNO ŠKODO
v n o v č n j e po najvišji ceni in takojšnjemu izplačilu Koncesij onirana trg. agen tura za bančne posle
AL. PLANIN5EK. Ljubljana, Beethovnova 14 Telefon 35-10.
220-16
Samostojen obrtnik
star 40 let potrebuje t obrtne svrhe približno din 30.000. Vzame posojilo, mogoča je pa tudi žcnitev. Odgovor na ogl. odd. Jutra pod značko »Poštenjak«.
13391-16
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje taslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilno
vzamem v najem. Imam lastno koncesijo — takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na prometu«.
13395-17
Lokali
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj Š| Znesek 17 Din.
Lokal
za trgovino s čevlji z inventarjem ali brez, potrebujem za takoj. Ponudbe pod »Čevlji« na ogl. odd. Jutra.	13406-19
Lokal
takoj oddam. Gosposka 16.
13409-19
Delavnice
za obrt ali industrijo oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13410-19
Lokal
na križišču dveh prometni cest, takoj oddam. — Kirbiš, Celje.
13355-19
Posest
Beseda 1 Din. davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vila v Bohinju
uporabljiva kot pension ali za letovišče, krasna lega, 2 minuti od jezera, poceni naprodaj. Vprašati pri Karel Favai. Ljubljana 7, Celovška cesta 44.
13002-20
4-sobno stanovanje
udobno, mirno, centralna lega, v bližini kavarne Evrope, oddam. Kersnikova ulica 7-1.
13331-21
Sostanovalca
k tridesetletnemu, solidnemu uradniku, sprejmemo v prav lepo, solnčno sobo. Tabor 5.
13403-21
Enosob. stanovanje
komfortno, solnčno, center, oddam takoj ali pozneje. Pojasnila daje Dolar, Gorupova 3.
13402-21
Lepo solnčno sobo
oddam z uporabo kopalnice z vso oskrbo stalnemu gospodu. Sprejmem tudi abo-nente na dobro hrano. — Poljanska. 1-II-, Peglezen.
13417-23
Sobo v centru
oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13415-23
Sobo
elegantno urejeno, oddam stalnemu gospodu, dve minut od Tivolija 15. junija. Eventuelno tudi preko počitnic. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13392-23 Opremljeno sobo
lepo. s posebnim vhodom, oddam. Šmartinska c. 10.
13393-23
Lepo solnčno sobo
z dvema posteljama, souporaba kopalnice, na Aleksandrovi cesti, oddam. — Za 3 mesece din 1000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13384-23
Bnski hrt
2 leti stu, krasen eksem-plar, zaradi pomanjkanja prostora ugodno na prodaj. Hartner Elizabeti, Murska Sobota.
13381-27
Lovski psi
»Springer španjeli« rujavo-črno-bele barve, mladi, — lepo raščeni, čistokrvni, 5 tednov stari, so po jako ugodni ceni na prodaj. — Čietnik Ludvik, Maribor, Nova vas, Zelena ul. 24.
13413-27
Din 60.-
znaša mesečno odplačevanje za znameniti orig. »ARDA« otroški voziček. - Brezplačen katalog z največjo iz bero v državi in zajamčeno najnižjimi cenami, ker jih kupite naravnost od izdelovalca. — Prevoz do vas plačamo mi.
»ABDA« - Beograd, Palmotičeva 12.
Najcenejši nakup.
Dobro blago.
Se priporoča
SNOJ JOS.
manufaktura Tyrševa c. 17.
I
III
VSAKO
MLA/ŠAf
Tisoče zahval prejema »M ORAN A«
Lasje presta-N£jO takoj izpadati—— inzpastejo NA plešastem mestu r-odstrani PRHLJAJ itd. JACAlNHfSANI LASNE KORENINE*
POŠILJAMO PO POVZETJIJ-STEKL.DIN.50-
IlrfVi * Uporabite rožnato kremo To-VI 1*11 • icaion. hranilo za kožo. ki vsebuje Blocel, senzacionalno odkritje dr. Stej-skala, profesorja dunajskega vseučilišča. Ta vitalna hrana za kožno tkivo se pridobiva lz skrbno Izbranih mladih živali. Znanost Je ugotovila, da baš zaradi Izgube tega naravnega elementa iz kože nastajajo gube. Krema Tokalon. hranilo za kožo. z Biocelom vrača koži ta element v času počitka ter napravi kožo spet gladko, čvrsto ln mlado.
Jnfri zjutraj:
Poglejte, v koliki meri je koža bolj sveža ln gladki že po prvi uporabi. nekaj dneh začno gube Izginjati V tednu dni ste videti za leta mlajša. Uporabljajte zjutraj belo kremo Tokalon (ki nI mastna). Ona razkraja zajedalce ter napravi kožo mehko, gladko ln belo. Zene 50 let lahko dobijo očarljivo polt. t katero bi se lahko ponašala vsaka mladenka. Uspešni rezultati so zajamčeni. aH pa se denar vrne.
VAŽNO ZA VSAKEGA
ki želi najugodnejše kupiti manuf akturo na obroke.
Vedno najnovejši vzorci. Ogromna izbira. Pojasnila dobite v naši poslovni pisarni
»NARODNI MAGACIN" splošne tekstilne d. d.
Novi naslov: SV. PETRA CESTA 27/L
Naročniki »JUTRA« ■o zavarovani za 10.000 Din.
Na pretstoječem velesejmu v Ljubljani obiščite paviljon veletrgovine
z vinom
___________
FRtfSKOGORSKI BISPR
B. Moser
Zemun
in pokusite tudi vse druge speci j ali tete
ki je zakonom zavarovan in v kakovosti neprekosljiv.
HIŠA
V centru Beograda, trgovska hiša z več prodajalnami in modernimi stanovanji z najmodernejšim komfortom, po 2 in 3 sobe s predsobo, kuhinjo, kopalnico in pritikli-nami, fasada je kamen iz teranove, vhod v marmorju, vrata iz antikorodala. Ta hiša predstavlja veliko premoženje in okras prestolnice. Stanovanja so oddana izbrani gospodi, a prodajalne odličnim beograjskim tvrdkam, tako da se nudi gospodom kupcem možnost, da plasirajo svoj denar z zajamčenimi bančnimi trikratnimi obrestmi. — Letna renta din 20.000. Cena v gotovini din 1,100.000 in hipotekami dolg 550.000. Hiša je nova, zgrajena pred 2 letoma, oproščena davka. Za kupca je veliko stanovanje 5 sob z najmodernejšim komfortom.
Prodaja BOVAN,
BEOGRAD — Knez Mihajlova 5,
v palači »Ta-Ta«, telefon 27978.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Zakaj Zakaj
Zato,
morajo trpeti dojenčki na kožnem vnetju in nadležnih izpuščajih ? morajo trpeti matere, da jih pri dojenju deteta mučijo razpoka-ne in razbolele prsi ? ker matere še ne vedo za hitro in zanesljivo pomoč, ki jo nudi obema edino
pravo rastlinsko mazilo
„0KAMA"
Dobi se v lekarnah in drogerijah, škatlica Din 8.—. Razpošilja proti predhodnemu nakazilu 10 dinarjev (tudi v znamkah):
Lekarna Mr. J. O b 1 a k,
št. Vid nad Ljubljano.
K
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59
103
Ta čas sta bila Janko in oče že mnogo kilometrov daleč. Pred majhno vasjo sta stopila s koles, j>u skrila za živo mejo in z nedolžnima obrazoma, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo, peš krenila v vas.
I
Dobrota KLEFIŠEVIH salam je priznana. Vsaka KLEFIŠEVA salama je opremljena z zgornjo etiketo. Salama, ki te etikete nima, ni KLEFIŠEVA salama. Izredno dobre kakovosti je tudi KLEFIŠEVA praška šonka, kakor
tudi vsi drugi mesni izdelki
Najnovejši blagovi
l& DAMSKE in MOŠKE obleke Velika izbira. — Ugodne cene1
Pri ..ŠKOFU*
LJUBLJANA
IINGARJEVA ULO
PRED ŠKOFIJO
Nabava raznih olj
30. junija 1938. leta ob 11. uri se bo vršila v štabu zrakoplovne vojske v Zemunu (soba št. 14)
prva javna ustmena licitacija za nabavo 800 kilogramov lanenega olja, 4000 kg firneževega olja, lOOO kg olja sekativ, 1.500 kg terpentinovega olja II.a, 100 kg kostnega olja in 100 kg brunolin olja
Pogoje je možno si ogledati vsak delavnik od 8.—13. ure pri dežurnem častniku tega štaba, ali kupiti za 70.— din.
Kavcijo v znesku 50% za naše državljane je treba položiti pri blagajni agencije Državne hipotekarne banke v Zemunu do IjO. ure na dan licitacije.
Iz materijelnega oddelka štaba zrakoplovne vojske VMT br. 8057 od 23. maja 1938. L
Nabava ricinovega
olja
21. junija 1938. leta ob 11. uri se bo vršila v štabu zrakoplovne vojske v Zemunu (soba št. 14.)
druga javna ustmena licitacija za nabavo 175.000 kg ricinovega olja
v vsem po pogojih prve licitacije.
Pogoje si lahko ogledate vsak delavnik od 8. do 13. ure prt dežurnem častniku tega štaba ali kupite za 30 dinarjev.
Kavcijo v znesku 5% za naše državljane in 10% za tuje je treba položiti pri blagajni agencije Državne hipotekarne banke v Zemunu do 10. ure na dan licitacije.
Iz materijelnega oddelka štaba zrakoplovne vojske VMT br. 8868 od 23. maja 1938. L
Kupuj domače blago 8
Nabava zavijakov
in odvijakov (Holzschrauben)
20. junija 1938 leta ob 11. uri se bo vršila v štabu zrakoplovne vojske
druga javna ofertalna licitacija za nabavo raznih zavijakov in odvijakov
v vsem po pogojih prvi licitacije.
Pogoji se morejo ogledati vsak delavnik od 8.—13. ure pri dežurnem častniku tega štaba ali kupiti za 100 dinarjev.
Kavcija za naše državljane v znesku 5%, za tuje 10% se položi pri blagajni Agencije Državne hipotekarne banke v Zemunu do 10. ure na dan licitacije.
Iz materijelnega oddelka štaba zrakoplovne vojske VMT br. 7863 od 23. maja 1938. L
»JUTRO« ZAVARUJE!
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.