V goriški Kinemax želijo privabiti tudi novogoriške gledalce n
Letala ajdovskega Pipistrela bodo letela tudi na Kitajskem
Škedenjka Zorka proslavila 100.
TTW
rojstni dan
Prometni načrt - 30 dni za ugovore in pripombe 4
Primorski
Hitri vlak kot kraška reka
Marko Marinčič
Projekt hitre železnice je kot kraška reka in ne le zato, ker bi načrtovalci želeli večji del trase speljati v podzemlju. Od časa do časa izjave politikov prešerno žuborijo, da je stvar tik pred zdajci. Potem pa vse skupaj ponikne, dokler se znova ne oglasi klic »hitro, hitro, da ne zamudimo vlaka...«. A kmalu se vse spet pomiri...
Zgodba se ponavlja že več kot desetletje, vsaj od februarja 2001, ko sta takratna ministra za promet Italije in Slovenije Pier Lui-gi Bersani in Jakob Presečnik podpisala sporazum o južni varianti proge Benetke-Trst-Ljubljana in napovedala gradnjo do leta 2015.
Od takrat je za študije, načrte, tehnične posvete in konference šlo kar nekaj milijonov evrov. Zabili pa niso niti enega žeblja, tako da smo danes, leta 2012, natanko tam, kjer smo bili leta 2001.
Zdaj je spet nekdo kriknil, da je treba zadnji hip ujeti evropski denar za nov načrt, ali bolje novo inačico starega, z vsemi njegovimi napakami vred. Spet se je pognalo kolesje načrtovanja, pridobivanja mnenj, mobilizacije krajevnih skupnosti.
Gre tokrat zares? Vest, da se v Franciji, na drugem koncu 5. koridorja, sprašujejo o smotrnosti investicije, potem ko se je transport blaga v 20 letih zmanjšal z 11 na 4 milijone ton, bi dala misliti, da bomo spet ostali le pri načrtih.
A prav je, da so krajevne skupnosti, od Ronk in Doberdoba pa do Nabrežine, kjer se bodo občani zbrali danes na posvetu, budne. Naša generacija morda ne bo videla hitrih vlakov na Krasu, vin-kulacije, razlaščanja in poskusne vrtine pa nam lahko prinesejo še kako konkretno škodo.
kakšna usoda nas čaka
dnevnik
SREDA, 18. JULIJA 2012_
Št. 168 (20.491) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
BEJRUT/MOSKVA - Sirski konflikt vse bolj prerašča v državljansko vojno
Stopnjevanje spopadov sredi sirske prestolnice
Kofi Annan včeraj v Moskvi na pogovorih s Putinom
TRŽAŠKI ZALIV - Opazovali so ga biologi morskega rezervata
Delfin pred Miramarom
Lani je tam po več kot 30 letih odsotnosti delfinov plavala Elisabeth, letos nov primerek
TRST - Biologi morskega rezervata pri Miramaru so včeraj opazovali in poslikali delfina. Več minut je plaval ob njihovem plovilu in se medtem najbrž hranil, saj se je potapljal s presledki 30 sekund do minute. Lani so
na istem območju in tudi drugod po Tržaškem zalivu večkrat opazovali samico Elisabeth, tokrat pa gre za drug primerek, z različno hrbtno plavutjo, kot so iz primerjave med lanskimi in letošnjimi fotografijami ugotovili bio-
logi. Presenetilo jih je prav to, da gre za drugega delfina v zalivu, potem ko jih menda več kot 30 let ni bilo na spregled in so biologi ocenjevali, da teh ogroženih morskih sesalcev na Severnem Jadranu sploh ni več.
BEJRUT/MOSKVA - Sirske režimske sile so se včeraj že drugi dan zapored borile proti upornikom, ki so se utrdili v dveh predelih Damaska. Spopadi vojske, ki ima tudi podporo helikopterjev, z uporniki kažejo na stopnjevanje nasilja v prestolnici, ki je najhujše, odkar so se lani v Siriji začeli nemiri. Siloviti spopadi, ki so v zadnjih dneh potekali v vsaj štirih predelih Damaska, so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP najnovejši znak, da se konflikt v Siriji spreminja v državljansko vojno, ki se pomika vedno bližje sedežu režima predsednika Bašarja al Asada. Vladne sile so v boj v prestolnici že poslale tanke in helikopterje.
Na 9. strani
Iz Rima nič novega glede železarne
Na 4. strani
V	Nabrežini skupščina o hitri železnici
Na 5. strani
V	Šlovrencu razkrinkali lažnega inženirja
Na 10. strani
Sedem obtoženih izkoriščanja delavcev
Na 10. strani
V	goriškem občinskem svetu se hočejo izražati v slovenskem jeziku
Na 11. strani
Triestina: pogajanja so propadla
Na 15. strani
MAFIJA - Spomin na tržaško žrtev
V družini Cosina je bila doma tudi slovenščina
TRST - Jutri bo minilo dvajset let odkar so v Palermu ubili sodnika Paola Borsellina in njegovih pet varnostnikov, med katerimi je bil tudi Miljčan Eddie Cosina. Njegova družina, ki je doma iz Žavelj, se je vedno izogibala medijskih žarometov ter rezervirano in dostojanstveno doživljala svojo bolečino. Eddie-jeva sestra Edna je zgodbo svoje družine in 30-letnega brata, ki je umrl na Siciliji, pred kratkim izpovedala novinarki Lauri Anello. V družini Cosina je bila doma tudi slovenščina.
Na 3. strani
ATENE - Nenavadna poteza
Grški otok Ikaria hoče biti priključen Avstriji
ATENE - Grčija, zbogom! Idilični grški otok Ikaria v Egejskem morju se želi odcepiti od Aten in se priključiti nikomur drugemu kot Avstriji. Prav včeraj se je namreč iztekla 100-letna pogodba, s katero se je otok izvil izpod turškega imperija in se priključil Grčiji, pisanje italijanskega dnevnika Libero povzema avstrijska tiskovna agencija APA. Na otoku tako sedaj razmišljajo, da bi pripravili referendum, na katerem bi se okoli 9000 otočanov izreklo, ali si še vedno želijo nadvlade Aten ali bi prednost raje dali samostojnosti.
»Vlada je na nas pozabila že pred leti. Če nam sedaj ne bodo zagotovili nobenih novih cest ali bolnišnice, se lahko
odločimo za odcepitev od Aten. Da bi ostali samostojni, je za nas težavno. Lahko pa zahtevamo priključitev h kakšni drugi državi. Zagotovo ne k Turčiji, raje k Avstriji,« so se ob slovesnostih ob včerajšnji 100-letnici pridušali otočani.
Ikaria se je izpod turškega jarma izvila leta 1912 po uporu, katerega pobudnik je bil lokalni junak Georgios Spanos. Otok je bil pet mesecev samostojen, nato pa so se odločili, da se bodo priključili Grčiji. V času vojaške diktature v Grčiji med letoma 1967 in 1974 je Ikaria postala kazenski otok za komunistične oporečnike, ki pa so tukaj naleteli na podporo.
2
Sreda, 18. julija 2012
ALPE-JADRAN
/
O NAŠEM TRENUTKU
Mladi, (ne)delo in zaprte staje
Ace Mermolja

*9
Glede na moje znanje o statističnih metodah proučevanja stvarnosti, bodo imeli naslednji podatki zelo približen pomen. Omejujejo se tudi na »nišo« v poklicih, kar lahko še manj pove o problemu mladih in dela. Kakšno drobno sled pa lahko dobimo tudi iz številk, ki jih bom naštel; sled po iskanju navideznih možnosti in o iluzijah.
Prelistal sem torej seznam (albo) novinarjev in publicistov Furlanije Julijske krajine za leto 2012 in med poklicnimi novinarji našel sebe s številko 95. Ob natisu brošure s podatki je bilo v FJK 580 vpisanih novinark in novinarjev. V tridesetletju od leta 1948 do leta 1978, ko sem opravil izpit jaz, najdemo 95 imen. Nedvomno so nekateri kolegi preminuli in je podatek statistično neveljaven. Vendar najdemo v naslednjem tri-desetletju 440 novih novinarjev in krepko preko 1.800 publicistov. Zanimivo je tudi, da najdemo v prvem tridesetletju dokaj enakomeren porast poklicnih novinarjev (kakih štiri-pet na leto). Pozneje je vzpon strm. Po letu 2.000 je letno opravilo izpit po ducat kolegov letno. Relativno veliko je slovenskih novinarjev, kar seveda ne pomeni, da so vsi v rednem delovnem razmerju.
Mimo relativne vrednosti omenjenih številk lahko torej ugotovimo, da je bilo v času mojega opravljenega izpita število novinarjev dovolj skromno in, kar se spominjam, je bilo brezposelnih malo ali nič: to na deželni kot na vse-državni ravni. Pozneje je očitno postalo novinarstvo za mlajše generacije vedno bolj vabljivo, višja stopnja šolanja pa je približala k poklicu večje število ljudi, ki zna pisati in sporočati.
Rast zanimanja za novinarski poklic je razumljiva. Mediji so preplavili naše življenje in postali eno izmed osrednjih središč moči in torej fasci-nacije. Novinarstvo nudi človeku določeno opaznost. Kdor je za stalno zaposlen in dela v trdnem podjetju, ima dober finančni položaj, dodatne zdravstvene usluge, dovolj počitnic in še kaj. Če je dotični opravil vso svojo kariero kot novinar, je imel redno sindikalno
pogodbo in med potjo še napredoval s "saržami', uživa danes lepo pokojnino, ki ga postavlja med tiste, ki le relativno občutijo krizo. Novinarje bi torej lahko postavili med kategorije, kot so zdravniki, odvetniki, visoki uradniki itd. Vabljivost poklica je očitna.
Če pa pogledam na deželno medijsko stvarnost, v več kot tridesetih letih v FJK ne beležimo kakega bistvenega povečanja trdnih zasebnih in javnih medijskih subjektov. Ničkoliko je majhnih glasil, radijskih postaj in nekaj zasebnih televizij, ki pa dajejo manjšo gotovost glede "stalne" službe, večje opaznosti in možnosti kariere. Ponudba torej ne raste vštric z vabljivostjo in pomenom medijev. Nasprotno, slišim in berem o redukcijah osebja in novinarjev pri zgodovinskih časopisih, kot sta Primorski in Piccolo. Tudi deželna RAI s težavo sprejema nove ljudi. To pa pomeni, da sicer sposobni mladi ljudje silijo v poklic, ki nudi malo možnosti in kjer je stalnost postala življenski dosežek. Skratka, medijska scena, ki je po učinku vseobsegajoča, se izkazuje kot dokaj zaprta ograda.
Podobna razmišljanja in z vero-dostojnejšimi statistikami bi lahko zabeležili tudi pri mnogih drugih "klasičnih" poklicih. Dovolj je npr. da pogledamo na telefonskem imeniku število odvetnikov ... Uspe elita. Medicina opravi selekcijo že pred vpisom na univerzo itd. Podatek ni od muh. V zadnjih mesecih sem v bolnišnicah in ambulantah srečal veliko mladih in odlično pripravljenih zdravnikov, kar pa ne pomeni, da je poklic odprta poljana, nasprotno.
Omenjam poklice, ki so veljali in še veljajo za prestižne. Nekoč so bili domena buržoazije. Danes morda ni več tako, vendar so klasični in prestižni poklici prostor za manjšine. Veliko število mladih skuša vstopati v dela, ki so v resnici "zaprta'. V tem smislu slišim večkrat kritiko, naj se mladi obrnejo raje tja, kjer se odpirajo nove možnosti. Je res tako? Po eni strani bi s težavo grajal mlade, ki se trudijo in zasledujejo cilje,
kjer bodo le redki uspeli. Kritika, da se mladi sredi splošne krize še vedno usmerjajo v klasične poklice in obrti (tudi te so pomembne) drži le deloma. Kje so namreč vsi ti novi poklici, ki imajo na stežaj odprta vrata?
Pred nedavnim se je zdelo, da so nova zemlja računalniki. Sodobne organizacije dela pa so poskrbele za to, da je potrebnih manj računalniških izvedencev, kot se je mislilo. Skratka, marsikaj, kar se zazdi nova možnost, se v sodobnih organizacijah dela, z novimi tehnologijami in ob koncentracijah ka-pitalov in znanja ponovno strne v nišo za elito. Konec koncev nas mediji, novi in stari, "zasledujejo" 24 ur dnevno, monopol nad novicami pa imajo izbranci: tako novinarji kot lastniki medijev, ki sodijo v klube petičnežev ali vodilnih politikov. To velja za mnoge druge poklice: klasične in moderne.
Želim naglasiti, da problem mladinske zaposlenosti, tudi tiste, kjer imajo kandidati vse potrebno znanje, niso stvar toliko opevanega meritokratskega modela. Množica mladih se pripravlja na življenje z informacijami, ki jih pač ima. Delo, znanje in tehnika pa se obenem vedno bolj zapirajo v težko prodorne oaze, kjer je za mladega uspeh, če se vključi v produkcijo kot začasen delavec. Smo pri podobni zgodbi, ki označuje finance in kapital. Kljub globalizaciji in vedno večjemu številu ljudi so vzvodi moči v vedno manjšem številu rok. Morda je tudi v tem kak razlog, da dela ni.
Če naj se vrnem k začetku, je kljub plazovom informacij možnost za stabilno in morda celo svobodno delo zelo ozka, čeprav se mlademu človeku zdi, da s pridobljenim znanjem stopa na planjave novih možnosti. Potem opazi, da so staje zaklenjene . Kam iti, je problem, čeprav gledaš po televizijah vedno iste novinarske obraze in je za nujen zdravniški pregled treba čakati dva meseca. Res je, da delo stane, vendar ne vem, če lahko vedno vse opravičimo s ceno. Sodobna družba obnavlja kaste, ki same sebe varujejo pred povpraševanjem, ki bi nujno znižalo ceno storitev.
pisma uredništvu
Ob spominski razstavi o Sergiu D'Osmu
Spoštovani,
Ob spominski razstavi o Sergiu D'Osmu v tržaškem Gledališkem muzeju bi rada pripomnila, da je v sklopu bogatih kulturnih izmenjav med tukajšnjima stalnima gledališčema ob koncu šestdesetih in začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja omenjeni gledališki ustvarjalec podpisal za SSG scensko zasnovo in kostume za Jo-vanovicevo komedijo Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Trije rogonosci (Tri dejanja po comediji dell'arte neznanega avtorja Li tre becchi). Re-žiral je Dušan Jovanovic, glasbo je pripravil Aleksander Vodopivec in premiera je bila 14. aprila 1972 na velikem odru Kulturnega doma. Med desetimi nastopajočimi bi lahko o tem delu še kaj povedali Bogdana Bratuž, Alojz Milič in Anton Petje, o kostumih Marija Vidau, o sceni sami pa se je takrat veliko govorilo, predvsem zaradi težav z izdelavo, ker je D'Osmo izročil le osnutek in se je moral takratni tehnični vodja z delavci zelo potruditi, ker so bili pač vajeni, da jim scenografi izročijo podroben načrt za izvedbo dela.
S spoštovanjem
Bogomila Kravos
Jočimo! "Ko pade pika je prepozno".
Zakon št.103 z dne 14. aprila 1975 je v 19. členu določal: "La societa concessionaria, oltre alla gestione dei servizi in concessione, e tenuta alle seguenti prestazio-ni". Pod črko c) je ta člen določal: "ad effettuare tra-smissioni radiofoniche e televisive on lingua tedesca e ladina per la provincia di Bolzano, in lingua francese per la regione autonoma Valle d'Aosta ed in lingua slovena per la regione autonoma Friuli-Venezia Giulia".
Deset let kasneje še vedno ni bilo televizijskih oddaj v slovenskem jeziku. Neformalno sem v družbi tovarišev iz vodstva SKGZ predlagal, da bi organizirali
m
protest: slovenski televizijski naročniki naj bi pisali pristojnemu uradu v Turinu, da z novim letom ne bodo plačali televizijske naročnine, ker ni televizijskih oddaj v
slovenskem jeziku. Bistroumni referent za sredstva množičnega obveščanja je kmalu ugotovil, da bi se na ta način Slovenci pustili prešteti in je odklonil moj predlog.
Prepričan, da je treba vprašanje televizijskih oddaj v slovenskem jeziku spraviti z mrtve točke, sem ob prvem službenem potovanju v Rim (bil sem član Vse-državnega sveta za javno šolstvo) predložil javnemu tožilstvu kazensko ovadbo zoper koncesionarja javne ra-diotelevizijske službe. Čez nekaj časa sem izvedel, da je bil postopek ukinjen in sem si ogledal sodni spis. Vseboval je poročilo orožnikov, ki so opravili preiskavo: koncesionar je bil nedolžen, ker je že pripravil osnutek konvencije, ki je predvidevala letno 260 ur televizijskih oddaj v slovenskem jeziku, in ga dostavila ministrstvu za pošto in telekomunikacije, katerega zborni organ se bi moral izreči o njem. Pridobil sem fotokopije poročila sodne policije in nekaterih drugih zanimivih papirjev. Fotokopijo vsega skupaj sem v Trstu oddal vodstvu SKGZ v nadaljnji postopek. Če me spomin ne vara je bil takrat tajnik SKGZ neki Duško Udovič.
Televizijske oddaje RAI v slovenskem jeziku so se začele leta 1995 v obsegu 208 ur letno ali 52 ur manj kot je predvideval osnutek konvencije, ki je bil pripravljen že vsaj deset let prej. V 17 letih smo izgubili 884 ur televizijskih oddaj v slovenskem jeziku. V devetih letih od 1986 do 1995 pa smo izgubili letno 260 ur televizijskih oddaj ali skupno 2.340 ur televizijskih oddaj. Skupno od moje zavrnjene pobude 3.224 ur televizijskih oddaj v slovenskem jeziku. Kdo bo plačal škodo, ki jo je utrpela slovenska manjšina?
Ko bi ne bilo Slovencev, bi se Slovencem bolje godilo!
Trst, 16. julija 2012
Samo Pahor
PREJELI SMO
Na nasprotnih barikadah
V	svoji glosi v PD z dne 5. 7. 2012 je prof. dr. Jože Pirjevec pod naslovom Na nasprotnih barikadah objavil kratko oceno moje nove knjige Vstani Slovenija. Če naj začnem pri naslovu glose, moram Pirjevcu sporočiti, da mi je filozofija barikad tuja. Če je namreč prebral mojo knjigo, bi moral opaziti, da sem na str. 185 kot idealno družbeno stanje citiral besede pisatelja Borisa Pahorja, ko je dejal, da »smo Slovenci zaradi vsiljenega enoumja po vojni izgubili zgodovinsko priložnost za uresničitev neponovljive slovenske izvirnosti, da bi namreč iz novonastalih družbenih sprememb ustvarili novo duhovno vstajenje, ki bi črpalo iz sožitja in dialektičnega razmerja dveh svetovnih nazorov, dveh etik, dveh eshatologij ..., in ki bi tako lahko bilo v srcu Evrope zgled edinstvenega družbenega in hkrati kulturnega koncepta oz. projekta.« Torej nobenih barikad, ampak njihovo nasprotje, to je tvorna drža zdrave družbene dialektike. Moja knjiga obravnava pomembne konkretne dogodke tranzicije, navaja dokumentirana dejstva o njih, osvetljuje vlogo glavnih akterjev in dogajanje komentira. Pirjevec se v svoji oceni ni dotaknil nobenega teh dogodkov in ga tako nimam za kaj prijeti. Odpravil me je zgolj z nekaj, z ničemer podprtimi splošnimi kritičnimi izjavami in mi tako ne preostane drugega, kot da odgovorim nanje.
Najprej je v uvodu potožil, da je bil prepričan, da pozna moje poglede na svet, a da sedaj ugotavlja, da stojiva »na nasprotnih barikadah«, jaz na strani konservativne desnice on pa na strani levice. Da ne bo izgledalo, kot da sem ga prevaral, mu moram kot prvo povedati, da se niti malo ne čutim krivega za to njegovo zadrego oz. zmedo. Ob tekstih in knjižnih delih z obmejno in meddržavno problematiko, objavljam tudi svoje kritične poglede na družbo in njene akterje že nekaj desetletij najmanj v desetih pisnih medijih na Primorskem, vključno z zamejstvom, in v osrednji Sloveniji ter sem jih predstavil tudi že v treh knjižnih delih (Razpotja, izbire, spopadi; Karlo Kocjančič, življenje in delo in Moj dom). Zaradi njih so me v prejšnjem režimu tudi več let vlekli po sodiščih. Da ne omenjam tega, da sem imel na desetine predstavitev svojih knjižnih del v živo in v medijih širom cele Primorske in dosledno tudi v zamejstvu. Mimogrede, na Tržaškem sem se ponujal tudi Slovenskemu klubu, to je levičarskim krogom, a sem tam res naletel na barikade. Na vprašanje, kako da teh mojih pogledov ni opazil, si bo moral pač sam odgovoriti.
V	zvezi z mojo domnevno desničarsko konservativnostjo sem mu delno odgovoril že v uvodu, ko sem mu dokazal, da mi je filozofija barikad tuja. Ni pa tega očitka podkrepil z nobeno izjavo iz moje knjige in mu tako nimam na kaj odgovarjati. Kritično pisanje o slovenski tranzicijski levici, ki ji tudi sam Pirjevec v glosi očita, da to sploh ni levica, še ne more biti predznak za desničarstvo. Tudi sicer bo težko prilepiti etiketo desničarske konservativnosti človeku, ki je na fakulteti predrsal Marxov Kapital s svinčnikom v roki, verjel v delavsko državo in ki ima za seboj kar nekaj let partijskega staža, vključno z izključitvijo, ki jo je spremljalo veliko olajšanje. Sicer pa se strinjam z njim, da lahko konservativni desnici marsikaj očitamo, vendar moramo biti pošteni in ji priznati tudi kako »malenkostno« zaslugo kot npr., da je obvarovala Zahodno Evropo pred katastrofo komunizma in njegovih strašnih gulagov, pa da je ustvarila demokracijo, vzakonila človekove pravice in svoboščine, ustvarila EU in še marsikaj drugega.
Pirjevčeva ugotovitev, da so v času slovenske politične pomladi, ko smo se začeli izvijati iz primeža komunističnega totalitarnega sistema, demokratični procesi in ustvarjalni nemir zajeli tudi Zvezo komunistov, ne samo opozicijske kroge, mi je sprejemljiva, vendar z velikim zadržkom. Morda velja to za posameznike, ne pa za partijo kot organizacijo. Kajti, če je knjigo prebral, je lahko našel na str. 39 podatke, da je npr. Milan Kučan še spomladi 1988, to je tik pred prelomnimi družbenimi spremembami, na sestanku v Tacnu grmel o pisanju tedaj še opozicijske Mladine, »da je to nasilje in fašistoidna manira«. O pisateljski ustavi pa, da je to tipična meščanska ustava, ki je slabša od Čosiceve, ter da gre pri tem za fašistoidno maniro, ki jo je treba obrzdati. Zvezna konferenca SZDL pa je prav tako spomladi istega leta obsodila pisanje Mladine kot protisocialistično in napad na sistem v celoti. Torej zelo malo demokratizacijskega navdiha in ustvarjalnega nemira, veliko pa sle po oblasti in groženj, ki so se potem z afero JBZT tudi uresničile.
Naj se na koncu dotaknem še očitkov, ki jih Pirjevec tudi ni z ničemer utemeljil, da namreč »postavljam Cerkev na oltar«, v smislu njenega poveličevanja namreč, in da »interpretiram finančni krah mariborske škofije kot obrobni pojav«. V zvezi s prvim očitkom je lahko Pirjevec, če je prebral knjigo, naletel na str. 183 na citat iz romana Jutranjice, pisatelja Alojza Rebule, ki sem ga povzel, ker je tudi meni blizu. V njem avtor razlaga, da postaja zaljubljen v Cerkev, ne v Vatikan in hierarhijo, ampak »v tisto mistično Cerkev, ki je neskončna čistost, neskončna nedolžnost, ki je Kristus sam.« Takšno jo v njenem jedru vidi »skozi vse katoliške zmote v zgodovini.Skozi antisemitizem, križarske vojne, renesančno papeštvo in inkvizicijo, skozi procese proti Galileiu ali Ivani Arški, skozi ves klerikalizem, tudi naše preteklosti, skozi fašistične in komunistične škofe, skozi samopašne župnike, udbovske konfidente v talarjih...« K čemer sem sam dodal še misel, »da je slovenska Cerkev zaradi svojih grehov v preteklosti šla skozi svoje vice, to je polstoletno notranje politično pregnanstvo, in so kristjani to prenašali z velikim človeškim dostojanstvom«. Mislim, da je zelo tvegano taki obravnavi Cerkve prilepiti »poveličevanje«. Glede finančnega kraha mariborske škofije pa bi Pir-jevca spomnil, da bi na str. 193 moral najti citat P. Branka Cestnika, ki sem ga tudi navedel zato, ker sem ga povzel za svojega, in ki pravi: »Vprašati se je treba, kaj Cerkev je in kaj ni. Pa kakšna je podoba našega Boga. Je Bog nekakšen bizantinski cesar z močno armado uniformiranih uslužbencev? Zdi se, da tudi trpljenje pod komunizmom še ni očistilo podobe triumfalne in vojskujoče se Cerkve...Kako naj duhovnik razlaga evangelij, uči blagre krotkim, če pa sam verjame v blagre močnih. In kako naj stopi pred ljudi, ki so mu zaupali in poverili svoje prihranke cerkvenim ustanovam, a so se znašli opeharjene«. Tudi tem vrsticam bo težko prilepiti »obrobnost«, ker so, nasprotno, globoko posegle v sam srž stvari.
Naj se na koncu Pirjevcu vendarle zahvalim, da je v uvodu glose priznal mojemu dosedanjemu publicističnemu delu »trezen, argumentiran pristop, ki sta ga plemenitila močna civilna zavest in pogum«, in, seveda, da je k štirim mojim knjigam napisal spremno besedo. Koristil mi je celo s svojo kritično gloso, saj sem dan po njeni objavi v PD dobil elektronsko sporočilo znanca, da bo pohitel z nakupom knjige, ker bi morala biti zanimiva, če jo Pirje-vec kritizira. Sicer pa je bila odmevna tudi brez glose, saj so bili v kratkem času po njeni predstavitvi objavljeni že štirje intervjuji z avtorjem, od Primorske navzgor (PN, NG), prek Ljubljane (Demokracija) pa vse do Štajerske (Večer). Peti,v Družini, pa je na vidiku. Poleg tega se mi je na predstavitvi knjige v Kopru zgodila manifestacija, saj se jo je udeležilo okrog 150 ljudi in je bilo prodanih kakih 50 knjig.
Koper, 9. 7. 2012
Milan Gregorič Tinjan 99, Škofije
^C_ALPE-JADRAN, DEŽELA_Sreda, 18. julija 2012 3
MAFIJA - Policist iz Milj v spominih sestre Edne in nečakinje Silvie Stener
»Eddie Cosina ni bil noben heroj, temveč državljan, ki je naredil svojo dolžnost«
Jutri bo minilo dvajset let od atentata na sodnika Paola Borsellina in na njegovo spremstvo
Giovanni Falcone in Paolo Borsellino, žrtvi mafije ter obenem ravnodušnosti in pasivnosti državnih aparatov
ansa
Eddie Cosina, ki je umrl v Palermu
TRST - Jutri bo minilo dvajset let odkar so v Palermu ubili sodnika Paola Borsellina in njegovih pet varnostnikov, med katerimi je bil tudi Miljčan Eddie Cosina. Z njima so umrli Vincenzo Li Muli, Claudio Traina, Agostino Catala-no in Emanuela Loi. Atentat je izvedla mafija, državni organi pa ga niso preprečili, čeprav bi lahko. Ne samo to. Zadnje preiskave sodnikov iz Caltanissette dokazujejo, da so v atentatu tako ali drugače vpleteni nekateri državni aparati, začenši s tistimi, ki so se potegovali za neke vrste premirje z mafijo. Maja leta 1992 so mafijski teroristi ubili sodnika Giovannija Falconeja, njegovo ženo Francesco Morvillo ter njune varnostnike. Dva meseca kasneje je prišel na vrsto Borsellino, ki je odklanjal vsakršno dogovarjanje med državo in mafijo.
»Moj brat bi moral takrat biti na dopustu«
Družina Cosina, ki je doma iz Zavelj v miljski občini, se je vedno izogibala medijskih žarometov ter rezervirano in dostojanstveno doživljala svojo bolečino. Eddiejeva sestra Edna je zgodbo svoje družine in 30-letnega brata, ki je umrl na Siciliji, pred kratkim prvič izpovedala novinarki Lauri Anello. »Moj brat je bil patriot, a ne v nacionalističnem in fanatičnem smislu. Verjel je v državo in v njene zakone, zaradi tega se je tudi zaposlil pri policiji,« pravi Edna Cosina. Služboval je na tržaški kvesturi, 22. maja 1992, dan pred atentatom na Falconeja, je zaprosil za sprejem v osrednji protimafijski kriminalistični organ (DIA). Junija so v Palermo poklicali nekega tržaškega policaja, čigar žena je komaj rodila. »Grem jaz namesto njega,« je Eddie dejal takratnemu kvestorju Sergiu Petrosinu, ki ga je zaman prepričeval naj ostane v Trstu.
Nekaj dni zatem so v Rimu objavili seznam policistov, ki so bili namenjeni v Palermo. Cosine ni bilo na tem seznamu, nekateri iz seznama so bili takrat na dopustu, drugi so zboleli ter niso šli na Sicilijo. Eddie se je javil prostovoljno in nekaj dni pozneje odletel v Palermo. Tistega usodnega 19.julija 1992 bi moral biti prost, dopoldne so mu sporočili, da se eden od Borsellinovih varnostnikov ni javil v službi. Eddie ga je nadomestil, nekaj ur kasneje pa je v Ul. D'Amelio zletel v zrak skupaj s sodnikom in s štirimi kolegi. Bil je edini, ki so ga lahko položili v krsto, ostale je bomba popolnoma razmesarila.
»Pri nas doma se je govorilo tudi slovensko«
Eddie Cosina se je rodil v Avstraliji, kamor se je njegova družina izselila in tam živela nekaj let. Njegov oče je bil slovenskega porekla in je, poleg italijanščine in slovenščine, obvladal nemščino in angleščino. Očetova želja je bila, da bi študiral medicino v Ljubljani, usoda pa je hotela, da se je z ženo izselil v Avstralijo, kjer so se rodili Edna, Eddie in Oriana. Eddie (njegovo drugo ime je bilo Walter) se je vrnil v Zavlje, ko je bil star pet let. Oče se je po vrniti zaposlil na Miramarskem gradu, kjer
je bil dolgo let čuvaj. Umrl je pred atentatom v Palermu.
Eddijeva mama ima danes 77 let. Po atentatu je od italijanske države prejela denarno odškodnino, ki pa je ostala v banki. Še naprej živi od svoje skromne pokojnine, del odškodnine družina Cosina letno namenja dobrodelnim ustanovam. Mama in sestri se sprva sploh niso želele konstituirati kot prizadete stranke na procesu proti atentatorjem, to so naredile šele na prigovarjanje voditeljev policije. Edna Cosina po bratovi smrti ni šla več volit. »Iz spoštovanja do brata verjamem v državo, katere smo vsi sestavni del, ampak na volitvah ne sodelujem več,« pravi. Razočarana in jezna je, ko bere in sliši o pogajanjih med državo in mafijo ter o zagonetni vlogi tajnih služb pri atentatu v Pa-lermu. Upravičeno jo tudi razburja, da se Eddiejev priimek tudi na uradnih slovesnostih in celo na spominskih tablah pogosto pojavlja kot Cusina.
■ I VI* •	v*
Nečakinja angažirana v združenju Libera
Silvia Stener je Eddiejeva nečakinja in je bila za časa atentata stara 16 let. Bila je zelo navezana na strica, usodnega dne se je s prijateljicami kopala v barkovljan-skih Topolinih, da je med žrtvami tudi njen stric je izvedela šele dan kasneje, v ponedeljek, 20. julija.
TRST - Skupina članov mladinske sekcije flamske avtonomistične stranke New Flemish Alliance iz Belgije je včeraj dopoldne obiskala sedež deželnega sveta v Trstu, kjer jih je sprejel deželni poslanec Slovenske skupnosti Igor Ga-brovec. Mlade Flamce je predstavnik Slovenske skupnosti seznanil z delovanjem Deželnega sveta in z raznoliko stvarnostjo Furlanije Julijske krajine ter pri tem posebej izpostavil večjezični in večkulturni značaj naše dežele. V svojem izvajanju se je Gabrovec posebej zaustavil pri zgodovinskih dogodkih, ki so prevedli do ustanovitve avtonomne dežele FJk šele leta 1963.
Predstavnike NFA je zelo zanimalo delovanje njim sorodne stranke Slovenske skupnosti, njene programske vsebine in njen politično-volilni pristop ter posledično možnosti izvolitve slovenskih predstavnikov na različnih nivojih italijanskih institucij. Gostje iz flamskih dežel so se pri tem kar čudili, da se Slovenci v Italiji ne zavzemamo za priključitev tega območja matični do-
»Naša družina je zelo težko prebolela Eddiejev odhod, še posebno stara mama, ki dolgo ni mogla sprejeti, da je sin umrl, ona pa je bila živa,« meni Silvia. Bolečini, ki je ni mogoče preboleti, so se s časom pridružili zelo lepi spomini na strica. Družine žrtev v Ul. D'Amelio in drugih mafijskih zločinov
movini Sloveniji, saj si flamska stranka v zadnjih letih še posebej prizadeva za popolno avtonomijo lastne dežele.
Deželni svetnik Gabrovec je Flam-cem razložil, da smo Slovenci na Tržaškem, Goriškem in Videmskem tu doma že približno petnajst stoletij. »V vsem tem času so se meje večkrat premikale in na tej zemlji so si sledili številni vladarji. Slovenci pa se nismo premaknili in tu se še vedno polnopravno počutimo na svoji zemlji«, je še poudaril Gabrovec. O zgodovini Slovencev v Italiji, o naši organizirani mreži in o našem šolstvu je mlademu zboru spregovorila dr. Jadranka Cergol, nakar so Flamci prisluhnili še izvajanju članic skupine Mladi za prihodnost Sanje Mikac in Giulie Leghissa. Slednji sta goste iz Belgije pospremili tudi na ogled Trsta in s tem izkoristili dragoceno priložnost za prepletanje novih stikov s pripadniki sorodne organizacije, kar bo po vsej verjetnosti že v kratkem privedlo do ponovnega srečanja - tokrat seveda v Belgiji.
povezujejo tragične usode, konkretnih stikov pa je tudi zaradi zemljepisnih raz-dalij zelo malo. Silvia si dopisuje z družino Emanuele Loi, pred kratkim pa je navezala stike s Salvatorejem Borselli-nom, bratom umrlega sodnika, ki ne more na noben način sprejeti, da so se nekateri državni organi takrat pogajali
Paola Borsellina in njegovih
varnostnikov so se spomnili tudi na predstavitvi knjige o mafiji, ki jo je napisal novinar dnevnika Unita Saverio Lodato
kroma
z mafijo in bili celo povezani z atentatom.
Silvia Stener je aktivistka združenja Libera, ki se pod vodstvom pogumnega duhovnika Luigija Ciottija po vsej Italiji bori proti vsem mafijam ter za uveljavitev zakonitosti. »V Libero sem pristopila, ker se mi zdi to najboljši način, da se spominjam strica,« pravi Silvia. Njena družina ne mara, da se ga predstavlja kot heroja, temveč »le« kot državljana, ki je naredil svojo dolžnost. Silvia nima rada spominskih svečanosti in slavospevnih pobud, v pogovor za Primorski dnevnik je privolila, ker je prepričana, da se moramo vsi po svojih zmožnostih boriti za vsakodnevno spoštovanje zakonov, brez katerega ni mirnega sožitja.
Silvia Stener, ki tudi živi v miljski občini, noče, da jo na prireditvah Libere predstavijo kot »nečakinjo policista Cosine«, čeprav pogovor potem hočeš nočeš vedno nanese na strica in na palermski atentat. Svoje izkušnje in svoje upanje, da se bodo v Italiji stvari prej ali slej spremenile, najraje posreduje šolski mladini. Po njenem mnenju ni res, da so mladi brezbrižni in neobčutljivi za dogajanja okrog njih, seveda kot vsi mi potrebujejo informacije, saj je nevednost tudi eden od razlogov, da so v Italiji stvari tam, kjer so. Eddieje-va nečakinja je ponosna, da je združenje Libera pred kratkim brošuro o svojem razvejanem delovanju objavilo tudi v slovenskem jeziku.
Sandor Tence
DEŽELNI SVET - Sprejel jih je svetnik SSk Igor Gabrovec
Mladi Flamci na obisku
Skupina gostov v dvorani Deželnega sveta
ŠPORT
Sreda, 18. julija 2012	4
APrimorski
r	dnevnik
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
OBČINA TRST - Odbor sprejel nov splošni prometni načrt
Občani imamo 30 dni časa za morebitne ugovore in pripombe
Občinski odbor je na ponedeljkovi seji sprejel nov splošni prometni načrt in pa okoljsko poročilo o ocenjevanju učinkov na okolje VAS (valutazio-ne ambientale strategica). Sedaj so na potezi občani, ki imajo od včerajšnjega dne na voljo 30 dni za morebitne ugovore in pripombe na prometni načrt oziroma 60 dni za pripombe na poročilo VAS.
Tako v občinskih uradih za mobilnost in promet kot na spletni strani tržaške občine www.retecivica.it pod geslom Mobilita e traffico je od včeraj vsakomur na voljo celotno gradivo - od poročila o prometnih ukrepih do priponk in kart v zmanjšanem merilu. Na ogled so tudi poročila s srečanj z občani oz. rajonskimi sveti in posledične spremembe, ki so jih nato občinski tehniki upoštevali. Morebitne dodatne pripombe lahko vsakdo pošlje kar po elektronski pošti, osebje občinske službe za mobilnost in promet pa jih bo vse prebralo in upoštevalo, če bodo ugovori utemeljeni, je novinarjem včeraj zagotovil inženir Bernetti. Oktobra naj bi nato torej stekel postopek odobritve v občinskem svetu, najbrž konec oktobra ali v začetku novembra pa naj bi bil prometni načrt definitivno odobren.
Odbornica za urbanistično načrtovanje Elena Marchigiani je včeraj poudarila, da je odobreni osnutek splošnega prometnega načrta sad širše razprave in soočanj z občani in predstavniki javnih oz. zasebnih ustanov ter upoštevanja njihovih številnih predlogov in nasvetov. »Cilj pa ostaja izboljšanje kakovosti življenja in ureditev smotrnejših povezav v mestu z zmanjšanjem prometa, številnejšimi peš conami in kolesarskimi stezami ter spodbujanjem uporabe javnih prevoznih sredstev.«
Če se nekoliko poglobimo v sam prometni načrt, bomo takoj ugotovili, da se bo mestna mobilnost precej spremenila. V območje za pešce bo spremenjen del Terezijanske četrti oziroma prostor od Korza Italie do Ponteroša -ulici Mazzini in Imbriani ter del Ul. XXX Ottobre. Podobno bo tudi na območju pri stari bolnišnici in Ul. Sette-fontane, kjer bodo imeli pešci nekaj več prostora, po nekaterih predelih pa bodo lahko vozili le taksiji in avtobusi. Sicer segajo novosti prometnega načrta tudi do Sv. Ivana, kjer bo trg pri cerkvi nekoliko spremenjen v korist pešcev, ravno tako bo v Rojanu pred cerkvijo in ponekod na Opčinah.
Poskrbljeno bo tudi za kolesarje, katerim bodo uredili primerne steze (v obliki grške črke pi) na relaciji ulic Bat-tisti in Giulia oz. Drevoreda XX. septembra, Drevoreda DAnnunzio in Ul. Cumano, pa tudi širšo kolesarsko mrežo, ki bo povezovala mestno središče z zaledjem.
Sprememba prometnega načrta vključuje seveda tudi preureditev javnega avtobusnega prevoza, za katerega je odgovorna Pokrajina Trst, upravlja pa ga podjetje Trieste Trasporti. Okrepili bodo avtobusni promet na trgih Liberta, Oberdan in Goldoni ter pri Stari mitnici. Po ulicah Giulia in Bat-tisti ter Drevoredu DAnnunzio bodo v eni vozni smeri uredili izključno avtobusne pasove, tako kot bodo po Korzu Italia, Ul. Roma in Trgu Vittorio Veneto lahko vozili le avtobusi. Med predlogi se pojavlja tudi tisti o združitvi avtobusnih prog št. 9 in 10 ter o ureditvi novih, okolju prijaznih, povezav - pla-vega avtobusa, ki bo vozil na relaciji Trg Goldoni, nabrežje in Trg Irneri, ter zelenega, električnega, za povezave med peš conami.
Zasebna vozila bodo lahko nemoteno vozila po Ulicah Valdirivo in
Taka naj bi bila v prihodnje Ulica Battisti
Milano, promet pa bo po njih nekoliko zmanjšan zaradi novih prometnih pravil po Ul. Roma in Trgu Vittorio Veneto, po katerih bo promet dovoljen le avtobusom, ter zaradi koristne preusmeritve vozil, ki prihajajo na primer z Ul. Udine - morala bodo po Ul. Galatti do Trga Oberdan in dalje proti ulicama Coroneo in Fabio Severo. Ulica Car-ducci bo postala dvosmerna med Ul. Valdirivo in Trgom Goldoni, Ulica Ginnastica bo enosmerna v obratni smeri do Ul. Brunner, po Ulici Battisti pa bodo urejeni trije pasovi samo v smeri Ul. Carducci (v nasprotno smer bodo lahko vozili le avtobusi). Pa še bi lahko naštevali.
Glede parkirišč v zgodovinskem mestnem jedru, pa velja opozoriti, da bodo imeli stanovalci seveda nekaj finančnih olajšav. Parkiranje bo zanje brezplačno 4 ure dnevno (od 8. do 9. ure in od 17. do 20. ure, ponoči je itak brezplačno), drugače pa bo zanje parkirnina nižja, 0,60 evra na uro (in ne 1,50 evra). Poskrbljeno pa bo tudi za več parkirišč proti plačilu - tudi na Opčinah (Narodna ulica in Brdina), na Proseku, v Rojanu in na Trgu Perugino. (sas)
TRST - V soboto
Luksuzna jahta MCY 70 na Velikem trgu
Sobotni večer bo na Velikem trgu minil v znamenju luksuznih jaht. Sredi trga se bo namreč pojavil nov, sanjski, 21-metrski motorni čoln MCY 70, ki ga je v tržiškem industrijsko-navtičnem polu zgradila družba Monte Carlo Yachts, članica francoskega holdinga Be-neteau.
Ob tej priložnosti se bodo v Trst pripeljali ugledni gostje in specializirani novinarji svetovnih medijev, ki jih bodo v mestu sprejeli predstavniki krajevnih oblasti. Zanje bodo priredili najprej gala večer na tržaški prefekturi, za Trža-čane pa bodo poskrbeli za pravi spektakel, ki bo ostal do sobote skrivnost.
Priprave na sobotni večer se bodo začele že jutri. Po 21. uri bodo namreč plovilo pripeljali na Veliki trg s IV. pomola. Promet po nabrežju bo zato preusmerjen za čas prevoza. Plovilo bo najbrž ostalo na trgu do sobotnega dne, ko bo od 23. do 00.30 nabrežje med Trgom Tommaseo in Ul. Mercato Vecchio popolnoma zaprto za promet. V nedeljo bodo jahto zgodaj zjutraj odpeljali spet na IV. pomol.
OBČINA TRST - Nadaljevanje seje občinskega sveta
Rebalans pod streho
»Težak« je dobre tri milijone evrov - Zapleti pri postavkah za prireditvene odre in zaposlitev zunanjega geometra
Tržaški občinski svet je sinoči s 25 glasovi levosredinske večine proti desetim glasovom opozicije sprejel rebalans proračuna za leto 2012 in za triletje 2012-2014, ki znaša 3.020.982,43 evra. Šlo je za nadaljevanje ponedeljkove seje, ki so jo prekinili okoli 2. ure ponoči zaradi zapletov z nekaterimi postavkami: šlo je predvsem za postavko v višini 80.000 evrov za postavitev odrov za poletne pobude v mestu in rajonih, ki jih je občinska uprava vzela iz drugih poglavij, ter za 20.000 evrov za začasno zaposlitev zunanjega geometra, da opravi cenitev in katastrsko ureditev nekaterih nepremičnin, ki bi jih Občina utegnila prodati. Opozicija, zlasti Ljudstvo svobode, je s tem v zvezi predložila vrsto popravkov, v katerih je predlagala, da bi del omenjenih dveh vsot namenili npr. službam za vključevanje invalidov v svet dela, a so bili v bistvu vsi zavrnjeni. Opozicija je večini očitala tudi hude proceduralne napake in nepravilnosti, zlasti to, da nosi npr. odredba občinskih služb o postavitvi odra na gradu sv. Justa datum 6. julija, oder pa so postavili že isti dan, ali pa da je občinski odbor o razpisu za postavljanje odrov odločal 4. junija, 28. junija pa so bili že znani
zmagovalci razpisa. Zato je napovedala glas proti rebalansu in se tega pri glasovanju tudi držala.
Nasprotno je v imenu skupine Demokratske stranke rebalans v glasovalni izjavi zagovarjal svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab, ki je poudaril, kako dokument predvideva nekatera nova dela, kot so preureditev bregov kanala pri Ponterošu, postavitev fotovoltaičnih naprav na strehe šol, izredna vzdrževalna dela na območju pokopališča pri Sv. Ani, redefinicija nekaterih vsot za vzdrževanje cest in vrtov ter preureditev igralnih površin, dalje povečanje aktivnih obresti pri pologih in tekočih računih in manjši dobiček od dividend družbe AcegasAps Holding, višji stroški za zavarovanja, posege v korist mladoletnih in prenos sredstev na gledališče Verdi ter višji prihodki iz deželne blagajne za socialni sklad in dodatni pokojninski sklad.
Po sprejetju rebalansa so sejo na predlog načelnika DS Giovannija Marie Colonija zaključili: dnevni red je sicer obsegal še vrsto nujnih resolucij (med temi tudi resolucijo načelnika SEL Marina Sossija o načrtu za gradnjo centrale na bioma-se na Opčinah), a je bilo vse skupaj preloženo. (iž)
GOSPODARSTVO - V Rimu sestanek o položaju družbe Lucchini
O železarni bolj malo
Govor je bil predvsem o obratu v Piombinu - Bo družba obe tovarni prodala v paketu?
Na sedežu ministrstva za gospodarski razvoj v Rimu je včeraj potekalo zasedanje omizja o položaju družbe Severstal Lucchini s posebnim ozirom na usodo obratov v toskan-skem Piombinu in v Škednju. Na včerajšnjem zasedanju je bil govor predvsem o vprašanju tovarne v Piombi-nu, vendar upati je, da se bo na prihodnjem zasedanju, ki bo potekalo 23. julija, govorilo o škedenjski železarni. To med drugim pričakuje pokrajinska odbornica za aktivne politike dela Adele Pino, ki se je skupaj s tržaškim občinskim odbornikom za gospodarski razvoj Fabiom Omerom udeležila zasedanja omizja. Pinova pri tem opozarja, da je za škedenjski obrat potrebno najti rešitev posebej, se pravi ločeno od tiste za Piombino, obenem mora z delom nadaljevati tudi deželno omizje s ciljem, da se čim prej pride do sklenitve programskega dogovora, na podlagi katerega bi določili postopek prestrukturiranja
_ ■
i*' m 7. . S
> 'i ■
Adele Pino
kroma

železarne.
Glede tega je v sporočilu za javnost zaskrbljenost izrazil odbornik Omero, ki je od novega pooblaščenega upravitelja družbe Lucchini Chindemija izvedel, da se družba nagiba k prodaji v paketu tako tovarne v Piombinu kot tiste v Škednju. Omero glede tega čaka na izid srečanja med družbama Lucchini in Jindall, ki bo v ponedeljek v Rimu, vsekakor opozarja, da se morata država in dežela obvezati za rešitev vprašanja ce-
kroma
lotnega tržaškega proizvodnega in gospodarskega sektorja.
Tudi deželna odbornica Angela Brandi poudarja, da je po sestanku, ki je bil osredotočen na problematiko Piombina, treba enako pozornost posvetiti tržaški železarni. Podtajnik na ministrstvu za gospodarski razvoj Claudio Vincenti ji je menda zagotovil, da bo vlada prav tako pozorna tudi do tržaškega obrata. Nanj je predsednik dežele Tondo pisno opozoril tudi ministra Passero.
ENERGETIKA
Deželna vlada in industrijci za uplinjevalnik
Deželna vlada je s podpredsednikom Luco Cirianijem včeraj spet potrdila naklonjenost gradnji žaveljskega plinskega terminala. Zanj so se znova opredelili furlanski industrijci in predsednik družbe za električno energijo Terna Luigi Roth, velik zagovornik in graditelj elektrovodov v Furlaniji-Julijski krajini.
Ciriani, ki je tudi odbornik za okolje Furlanije-Julijske krajine, je prepričan, da bi bilo za tržaško in deželno stvarnost »prava norost«, če bi v tem trenutku izgubili 600 milijonov evrov, kolikor naj bi znašala investicija za gradnjo kopenskega uplinjevalnika na območju Zavelj v tržaški občini.
Odbornikova izjava je zelo razjezila Demokratsko stranko, še posebej njenega deželnega poslanca Sergia Lu-pierija. Cirianiju in Tondovi deželni vladi je očital, da se popolnoma požvižga na odklonilna stališča, ki so jih glede uplinjevalnika večkrat zavzele občinske uprave v Trstu, Dolini in Miljah, katerim se je pridružilo še negativno mnenje Pokrajine.
Gradivo je na voljo na spletni strani www.retecivica.it - Sodelovanje pri ureditvi mestne mobilnosti
/
TRST
Četrtek, 19. julija 2012
5
PROMETNICE - Nova hitra proga ne žanje odobravanja
Nabrežina: tudi desna sredina potrjuje nasprotovanje železnici
Danes ob 17.30 pred županstvom javno srečanje z občinskimi svetniki
Devinsko-nabrežinska občinska skupnost složno potrjuje nasprotovanje hitri železnici, ki bi sicer občinsko ozemlje v glavnem »prečkala« pod zemljo, z izjemo manjšega odseka pri Cerovljah. V občinskem svetu, ki bo najbrž sklican za 25. julij, se tako obeta soglasje proti železnici, dejansko enak scenarij kot takrat, ko je bila leva sredina v opoziciji, sedanja opozicija z županom Giorgiom Retom pa v
Desne sredine ni »strah« deželne uprave
Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine je tista, ki je poslala zainteresiranim občinam zelo zajetno dokumentacijo (okoli 300 strani) o novi progi do Divače, ki sodi v peti evropski koridor. Desnosredinska koalicija, ki vodi Deželo, podpira gradnjo železnice, lokalna desna sredina pa jo odklanja.
Vodja občinske opozicije Massimo Romita poudarja, da sta deželna uprava in družba RFI (Rete ferroviaria italiana) popolnoma spregledali vse pripombe Devina-Nabrežine, tako je lahko tudi sedanje mnenje le odklonilno. Romita opozarja na posebno »kritičnost« načrtovane proge v okolici Cerovelj in Medje vasi, popolnoma nedorečeno pa ostaja vprašanje kako in kam z izkopnim materialom, ki bo nastal z vrtanjem tunelov pod Krasom.
Stari-novi načrt le pesek v oči ljudi?
Tudi v Nabrežini, kot drugod, so prepričani, da predstavlja stari-novi načrt za hitro železnico od Benetk do Ronk in naprej do Divače le pesek v oči občanov in občinskih uprav. Italiji in Sloveniji, pravijo, leži pri srcu le t.i. preliminarni načrt, ki ga skoraj v celoti financira Evropska unija. Takšnih načrtov je bilo doslej kar nekaj, bistven je izvršilni projekt, ki ga ni, in ki ga tudi v bližnji prihodnosti ne bo, saj zanj ni denarja. Da ne govorimo o stroških za »realno« gradnjo železnice, ki jih doslej še ni nihče sploh obelodanil. Ne v Rimu in Ljubljani in tudi ne v Bruslju. Dovolj, da pogledamo dogajanja v Sloveniji, kjer ni dovolj denarja za novo dvotirno železnico med Divačo in Koprom, ki vendarle sodi med strateške prednosti sosednje države in je življenjskega pomena posebno za prihodnost koprskega pristanišča.
V teh pogojih je najbolj realno in realistično, da bi italijanske železnice sporazumno s slovenskimi in z Evropsko unijo posodobile sedanjo progo Nabrežina-Opčine-Divača. Ta železnica danes še kar sameva, blago iz srednje in vzhodne v zahodno Evropo pa potuje na kamionih z veliko ekološko in drugo škodo, ki je vsem pred očmi.
Rozza: Ne demagogiji, a tudi ne Dolini Susa
Občina Devin-Nabrežina hoče načrt za novo železnico proučiti skupaj z občani, tako da bodo vse seje občinskih komisij odprte javnosti. Začenši s sejo pristojne komisije, ki bo javno zasedala danes ob 17.30 na trgu pred županstvom.
Predsednik komisije Maurizio Rozza poudarja, da današnje seje, na katero so vabljeni vsi občani, ne gre tolmačiti kot »demagoško potezo v de-magoškem nasprotovanju« načrtovani železnici. Rozza napoveduje »resno in strokovno obravnavo in oceno projekta, da se ne bi pri nas ponovila grenka izkušnja iz Doline Susa v Piemon-tu, kjer gradijo hitro železnico ob nasprotovanju večine domačega prebivalstva in lokalnih uprav.«
N Krasu so se svojčas pojavili vrtalni stroji za podzemno železnico, stvar pa ni doživela nobenega razvoja
kroma
Gospa Zorka je bila včeraj, na dan svojega stotega rojstnega dne, posebno dobre volje
kroma
ŠKEDENJ - V otroštvu je prodajala kruh na Goldonijevem trgu
Skrivnost 100-letne Zore? Pojedla je veliko svežih rib...
17. julija 1912 se je v Škednju rodila mala Zora Luin. 17. julija 2012 je nasmejana Zora Luin Sandrin v Škednju praznovala svoj stoti rojstni dan. Med obema dogodkoma se je prelilo tako imenovano kratko stoletje, polno pomembnih zgodovinskih dogodkov: Zora je nanje vselej gledala iz Škednja.
A včeraj ni bil čas spominjanja, temveč praznovanja. Nasmejani Zorki, kot jo imenujejo njeni najdražji, so namreč v senci dreves, ki rastejo v Ulici Soncini, pripravili prisrčen sprejem. Tu ima sedež tudi izpostava krajevne zdravstvene ustanove (oziroma njeni uradi v sklopu projekta Microa-rea); gospo Zorko so želele počastiti tudi predstavnice zdravstvenega podjetja. Pa ne, ker bi bila slavljenka potrebna zdravniške pomoči, prej nasprotno: gospa je zdrava, bolniška sestra Daniela jo le preventivno občasno obišče na njenem domu, kjer živi s snaho in vnukinjo. Po mnenju zdravstvenega podjetja je Zorin primer odličen dokaz, da je staranje v domačem okolju koristno in torej zelo priporočljivo.
Gospa Zorka velja za eno zadnjih ške-denjskih krušaric. »Z mamo in sestro smo mesile in pekle kruh, jaz sem ga nato v ple-nirju odnesla v Trst, na Trg Goldoni,« se je včeraj spominjala otroških let. Ker je bila mama vdova, je zaprosila šolske oblasti, naj mali Zorki omogočijo, da med 8. in 10. uro izostane od pouka.
In tako je Zorka lahko vsako jutro sedla na tramvaj s svojim 10 tudi 15 kilogramov težkim tovorom na glavi in se odpeljala v mesto. »Na Trgu Goldoni so takrat prodajali sveže sadje in zelenjavo, okrog teh stojnic pa je kakih deset Škedenjk prodajalo svež kruh: hlebiče, kornete, bige, štumblce ... Vsako jutro nam je komisar izdal listek, s katerim smo lahko prodajale. Vsako jutro sem kruh nesla tudi v gostilno Alla luna, ki je stala tam, kjer je danes Cremcafle.«
Na njeni življenjski poti se je nato znašel Giovanni - Vanik in postal njen mož. Rodil se jima je (sedaj že pokojni) sin, ki pa je svojemu sinu predal nonotovo ljubezen: ribolov. Vanik je namreč v škedenjskem por-tiču imel privezan čoln, s katerim je rad hodil na lov. Sovaščan Aljoša Žerjal ga je ujel v svoj objektiv in fotografijo objavil tudi v knjigi, ki je izšla pred kakim mesecem.
»Morda je skrivnost mojega dolgega življenja v sveže ulovljenih ribah, ki mi jih je prinašal mož, in vsem tem fosforju, ki je v meni,« se nasmehne. »In v tistih sgombrih in oradah, ki ti jih prinašam jaz, nonnina«, doda zagoreli vnuk.
Poljanka Dolhar
KONCERT - Folkest na gradu sv. Justa
Bretonska folk glasba harfista Alana Stivella
Bretonski kantavtor Alan Stivell ob svoji keltski harfi
Nocoj bo ob 21.00 na gradu sv. Justa igral znameniti bretonski harfist Alan Stivell. Koncert sodi v niz festivala Folkest. Stivell je že stalni gost tega festivala in vsakič privabi številno občinstvo, ki ljubi kvalitetno glasbo. Harfist ponuja tako tradicionalne viže iz bretonske ljudske motivike kot avtorske skladbe, ki se prav tako navezujejo na keltsko zvočnost. Stivell je znan tudi po virtuoznem poznavanju keltske harfe, saj je bil prav on prvi, ki je že v 70.ih popeljal tole glasbilo po vzgibu folk preporoda v popularno glasbo in jo kasneje vključil celo v elektronsko strujo. (Pan)
SV. IVAN - Nocoj
Projekcija
dokumentarca
Tinissima
V parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu bodo nocoj ob prisotnosti mehiške režiserke Lau-re Martinez Diaz zavrteli dokumentarec Tinissima: il dogma e la passione (Tinissima: dogma in strast). Projekcija spada v niz Par-codellarte.doc (Park umetnosti), ki ga prireja tržaška pokrajinska uprava, izvajajo pa zadruga Bona-wentura, Cappella Underground in Hiša filma. Film si bo mogoče ob 21.30 brezplačno ogledati na prireditvenem prostoru za gledališčem zakoncev Basaglia, ob slabem vremenu pa v dvorani.
Poetični dokumentarec o priljubljeni igralki, fotografinji in re-volucionarki Tini Modotti je nastal v koprodukciji pordenonskega Ci-nemazero in mehiškega državnega sklada za kulturo in umetnost (FONCA), podrla pa sta ga tudi dežela FJK in deželni sedež Rai.
»Tinissima« kronološko obravnava življenje in delo v Vidmu rojene Tine, emigracijo v ZDA, snemanje filmov v Hollywoodu, predvsem pa bivanje in ustvarjanje v Mehiki. Bogatijo ga razni intervjuji s poznavalci njenega lika, predvsem pa njene fotografije, arhivski in sodobni posnetki Furla-nije in Mehike.
Na Mazzinijevi ulici spet dela na cestišču
Danes se bo na Mazzinijevi ulici začela še zaključna faza del po odstranitvi tirnic Stream s cestišča. Občina bo namreč poskrbela za dokončno ureditev ulice s polaganjem nove asfaltne prevleke. Dela naj bi trajala dva tedna, avtobusi pa bodo v tem času vseeno redno peljali v smeri proti nabrežju, medtem ko bodo vsi ostali preusmerjeni na Korzo Italia proti Trgu Goldoni.
Bifolks jutri v kriški Biti
V	četrtek bo v Križu ponovno odmevala glasba v živo. V Ljudskem domu - gostilni Bita bodo namreč gostili koncert lahke glasbe; v goste prihaja tokrat duo Bifolks, ki v zasedbi dveh kitar in vokalov izvaja folk, country in rock'n'roll priredbe. Glasbenika se bosta predstavila z obsežnim akustičnim repertoarjem. Vstop je kot običajno prost, začetek ob 21.uri.
Romita za krmilom Lions Cluba v Nabrežini
Nekdanji podžupan Massimo Romita je novi predsednik Lions Clu-ba v Devinu-Nabrežini, ki ima za seboj sedemletno dejavnost. Romita si je kot geslo svojega predsedovanja izbral geslo Živeti teritorij. Novo vodstvo združenja sestavljajo Silvia Neli Barbagallo, Fabio Feudale, Roberto Filipaz, Giuseppe Buratti, Rita Kvas Feudale in Romana Olivo.
»Ustvarjalna« kuhinja za najmlajše pri Sv. Sergiju
V	občinski knjižnici v Ul. Petracco 10 v Naselju sv. Sergija bo danes z začetkom ob 16.30 laboratorij »ustvarjalne kuhinje« za otroke. Pobuda bo potekala ob sodelovanju gledališke igralke in pevke Ornelle Serafini.
Alfredo Lacosegliaz na pomolu Audace
Na pomolu Audace bo drevi (začetek ob 20.33 piše v vabilu) predstava o sanjah in častitvi sončnega zatona, ki jo je oblikoval Alfredo La-cosegliaz v sodelovanju s Cristino Verita.
6
Sreda, 18. julija 2012
TRST
/
POGOVOR Z ODLIČNJAKI - Giulia Leghissa (Licej Franceta Prešerna)
»Če med poukom slediš, se ti ni treba preveč učiti«
V maturitetnem referatu je spregovorila o kvantni biologiji - Na tržaški univerzi bo študirala fiziko
Na znanstveni smeri Liceja Franceta Prešerna se letos ponašajo s tremi odličnjaki, ki so na državnem izpitu prejeli najvišjo oceno - 100/100. Med njimi je tudi Giulia Leghissa iz Milj, ki priznava, da je ocena ni presenetila. Giulia se je maturitetni komisiji predstavila z referatom, posvečenim kvantni biologiji oz. možnosti pridobivanja energije s pomočjo zelenih bakterij. Izhajajoč iz spoznanja, da človek danes išče alternativne vire energije, je predstavila možnost koriščenja fotosinteze pri nekaterih rastlinah, ki vsebujejo zelene bakterije, pri čemer se je osredotočila predvsem na nekatere organizme, ki živijo v morskih glbinah in omogočajo kar 98,9-odstotni izkoristek energije, medtem ko je pri večini rastlin izkoristek lahko največ sedemodstoten.
Zakaj je Giulia pred petimi leti izbrala znanstveno smer na liceju Prešeren? »Ker se mi je zdela tista, ki bi mi lahko največ dala in ker me je najbolj privlačila,« odgovarja Giulia, ki je zadovoljna z izbiro in bi jo, če bi se vrnila v čas pred petimi leti, ponovno naredila. Za miljsko odličnjakinjo obstaja velika razlika med šolami s slovenskim in tistimi z italijanskim učnim jezikom: slednje imajo veliko več dijakov in tudi odnos do profesorjev je dru-
gačen. Glede na to, da je na slovenskih šolah manj dijakov in imajo npr. tudi razrede po sedem dijakov, se profesor tudi laže posveti posamezniku. Tudi kakovost pouka je po Giuliinem mnenju boljša: »Poznam ljudi na italijanskih šolah, ki so v tridesetih v razredu, kar je drugače, kot če bi bili v sedmih,« pravi.
Ob šoli se je Giu-lia Leghissa posvečala tudi drugim dejavnostim, kot npr. petju v
zboru Krasje v Trebčah, treniranju karateja pri klubu Fiamma Karate, nudenju inštrukcij prijateljici in študiju angleščine, zato si je morala porazdeliti čas: »Morala sem precej paziti, kdaj imeti določene dejavnosti in kdaj se učiti. Učenje samo pa ni preveč težavno: če med poukom slediš, se ti ni treba preveč učiti,« pravi odličnjakinja, ki ima kar natrpan
Osebna izkaznica
Zodiakalno znamenje: dvojčka Najljubša jed in pijača: riž in fanta Knjiga na nočni omarici: jih imam precej,
tako da je težko izbrati Najljubši film: Forrest Gump Najljubša gledališka predstava: v glavnem so mi všeč muzikali Najljubša TV oddaja: QI na BBC1 v angleščini: je neke vrste bolj smešen kviz šov. Naj osebnost: Paul Dirac Življenjsko geslo: Vztrajaj do konca.
počitniški spored: po pravkar opravljeni nagradni strokovni ekskurziji, ki jo je za izbrane maturante slovenskih višjih srednjih šol s Tržaškega in Goriškega priredilo slovensko ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ima namreč v programu še potovanje v London in Moskvo. Jeseni pa jo čaka študij fizike na Univerzi v Trstu. (iž)
SKD Tabor vabi na filmski večer
Kot je že tradicija, bodo v Prosvetnem domu v sklopu poletnih večerov jutri vrteli tudi celovečerni film. Skd Tabor izbira za Poletje pod kostanjem nekomercialne kvalitetne filme, ki gledalca usmerjajo k poglabljanju različnih tematik in vprašanj, zgodovinskih obdobij in osebnosti. Letošnja izbira je francoski film Prijatelja - Intouchables, dramatična komedija, ki je žela veliko uspeha.
Življenji premožnega plemiča Phil-lipa in revnega kriminalca Drissa ne bi mogli biti bolj različni, toda usoda preplete njuni poti. Invalidni Phillipe išče negovalca in med kandidati naleti na Drissa. Ta si službe v resnici ne želi, temveč hoče zgolj zadostiti pogojem za prejemanje socialnega nadomestila, zato se skuša prikazati v najslabši luči. Toda Drissova spontanost je Phillipu všeč, zato ga najame, njuno prvotno nezaupanje pa počasi prerašča v iskreno prijateljstvo. Film sta režirala Olivier Nakache e Éric Toledano. V glavnih vlogah nastopata François Cluzet in Omar Sy. Film bodo zavrteli točno ob 21.00 (traja 113' in je v italijanščini), v poletnem večeru pa bo Skd Tabor ponujalo lubenico in po-kovko. V primeru slabega vremena bo večer v dvorani.
GROPADA - Na povabilo prijateljskega zbora Anakrousis
Zapel je češki zbor Domino
Trideset mladih pevcev do 15. leta starosti izvedlo raznolik repertoar - Nocoj še nastop v Gabrovcu
S prisrčnim pevskim večerom v okviru društva Skala v Gropadi se je v ponedeljek pričelo novo poglavje v zgodovini mladega zbora Anakrousis, ki odpira z izmenjavo vrata bodočih gostovanj v tujini. Celovečerni koncert češkega zbora Domino je bil namreč prvi korak na poti, ki bo v prihodnji sezoni popeljala mladinski zbor Maurizia Marchesicha na Češko, točneje v Opavo. Na nižji srednji šoli šlezijske vasi deluje namreč osemdesetčlanski zbor, ki ga vodi Ivana Kleinova in v katerem pojejo mladi od 10. do 15. leta starosti. Na italijansko gostovanje se je podalo približno štirideset pevcev, ki so zapeli najprej v Gropadi, dan kasneje v Kopru in bodo nastopili še danes v Gabrovcu potem pa v Benetkah.
Na prvem večeru male turneje se je ustvarilo sproščeno vzdušje prijateljskega srečanja, z neformalnim nastopom skupine, ki je med koncertom iskala note na odru, medtem ko sta mentorica in asistentka glasno posredovali zadnja navodila za izvedbo. Koncertna formalnost ni bila ravno glavna skrb, priprava pa je bila solidna, saj so bili pevci stre-nirani za čiste izvedbe in koreografije, s katerimi so doživeli navdušen odziv publike.
Zbor je pokazal celotni razpon svoje repertoarne palete; začel je z drobnimi ljudskimi pesmimi, nadaljeval je s sodobnimi in renesančnimi skladatelji, pripravil je tudi dve Merkujevi skladbi ravno za to priložnost. Zbor ne išče prezahtevnih skladb in se ukvarja bolj z uglajenim zvokom kot z raznoliko dinamiko, celota pa zveni prijetno in to predvsem v programu, ki ga najbolj povezuje z gostitelji zbora Anakrousis.
Mladi pevci Domina so namreč pokazali, da jim najbolj ležijo koreografira-ne izvedbe ob spremljavi klaviature in tolkal, na primer folklorno obarvanih židovskih spevov in plesov, a tudi priredb jazzovskih in zabavnih skladb, s katerimi so veselo zaključili program, tudi s sodelovanjem publike, ki je z njimi za-
Mladi češki pevci in pevke so se izkazali tudi s
koreografskim nastopom
kroma
pela v tujini verjetno najbolj znano češko ljudsko pesem, Tancuj tancuj. Pevce sta sprejela predsednik društva Ana-krousis Maurizio Stagni (v predstavitvenem članku, ki je bil objavljen v nedeljo, se je po pomoti zapisalo drugo ime) in podpredsednik Egon Gornik.
ROP
SV. IVAN - Društvo Slavko Škamperle
Svetoivančani želijo obogatiti delovanje
Svetoivanski kulturno prosvetni delavci društva Slavko Škamperle so se prejšnji petek (6.7.) odločili, da po 14 letih odlašanja izpolnijo statutarno obveznost in na sedežu na Stadionu Prvi maj sklicali občni zbor društva. Prvenstveni namen je bil podati obračun večletne razpršene in bolj omejene dejavnosti v prid kulturne rasti, narodnega osveščanja in ohranitve starih tradicij pri Sv. Ivanu in vzeti v pretres nove zamisli, zavedajoč se, da se morajo odborniki stalno soočati s splošno brezbrižnostjo članstva in krajevnih dejavnikov.
Dosedanja dejavnost se je osredotočila v glavnem na zelo tesno sodelovanje s slovenskimi šolami vseh stopenj, ki imajo sedež pri Sv. Ivanu, z izvajanjem projektov za ohranjanje jezikovne, narečne in kulturne identitete, od prirejanja različnih likovnih, glasbenih in literarnih delavnic, do otroških uric pravljic, miklavževanja in otroških pustnih zabav. Veliko truda so prizadevni svetoivanski prosvetarji vložili v ovrednotenje pesniškega ustvarjanja Marije Mijot, ki ga mislijo obelodaniti v knjižni obliki kot dopolnitev zbornika o sve-toivanskem Narodnem domu iz leta 2007. Sočasno so v sodelovanju s šolarji iz Šked-
nja in Barkovelj izpolnili zamisel o mestni otroški gledališki skupini, ki je pred kratkim imela krstni nastop. Vse to za spodbujanje rabe slovenščine izven šolskih prostorov. Aktivnost društva je v vseh teh letih v glavnem zaznamovalo prirejanje plesnih tečajev za najmlajše in odrasle, ki so bili kar uspešni. V društvu deluje tudi nam-iznoteniška sekcija.
Sodelovanje društva Škamperle s ŠZ Bor, s katerim si deli sedež na Stadionu Prvi maj, je zgledno in plodno, zlasti glede vzdrževanja tega središča, ki ima v mestu pomembno zgodovinsko vlogo za vso kulturno in športno dejavnost. Zato tudi poziv k večji skrbi in pomoči za prepotrebno prenovo. In še poziv za pospešitev vrnitve Narodnega doma, na katerem stoji spominsko obeležje padlim Svetoivančanom, katerim so se odborniki moralno obvezali prirejati vsakega 25. aprila in 1. novembra spominsko proslavo. V društvu so zadnja leta začeli tudi obujati stare svetoi-vanske običaje, zato so v sodelovanju s ŠZ Bor na Ivanovo obnovili kresovanja na velikem igrišču.
Novoizvoljeni, delno prenovljeni odbor se je obvezal, da bo jeseni obnovil in obogatil društveno dejavnost. (L.A.)
ZAHODNI KRAS - Med Mokolani in Dolenjo vasjo ga je ustrelil domači lovec
Divji prašič na Kontovelu
Divji prašiči se vse bolj »selijo« v bližino vasi in v obljudenih krajev. To ni novost, novost je v tem, da se je žival v zadnjem času približala tudi Kontovelu, kjer jo je ustrelil domači lovec, član lovske družine Prosek-Kontovel. Divjega prašiča, ki je tehtal okoli sto kilogramov, je ustrelil na območju med Mokolani in Dolanjo vasjo, čeprav, kot nam je povedal, je na preži čakal na skrnjaka.
Ustrelitev divjega prašiča sodi v odstrel (tako imenovane kvote), ki jih je po nalogu pristojnih organov ne brez polemik odredila pokrajinska uprava. Gre namreč za odstrel določenega števila divjadi, ki poteka pod nadzorom Pokrajine in področnih lovskih družin. Vseeno je zadeva povzročila polemike, predvsem pri tistih, ki nasprotujejo odstrelom divjega prašiča oziroma ocenjujejo, da je kvota, ki jo je določila Pokrajina, previsoka. Kmetje in vinogradniki so nasprotnega mnenja.
Kontovelski lovec Sergij Štoka z ustreljenim divjim prašičem
kroma
ŠPORT
Sreda, 18. julija 2012
7
OBČINA ZGONIK
Občina Zgonik ob podpori Pokrajine Trst ter v sodelovanju s KD Rdeča zvezda
danes, 18. julija 2012, ob 21. uri
pri vodnjaku v Gabrovcu koncert
češkega mladinskega pevskega zbora
DOMINO
Vljudno vabljeni!
V primeru slabega vremena bo koncert v prostorih Društvene gostilne v Gabrovcu.
Včeraj dan es
Danes, SREDA, 18. julija 2012
MIROSLAV
Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.48 - Dolžina dneva 15.15 - Luna vzide ob 4.53 in zatone ob 20.04
Jutri, ČETRTEK, 19. julija 2012
VINCENC
VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro, severo-vzhodnik, nebo jasno do rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26 stopinj C.
CI3 Lekarne
Do sobote, 21. julija 2012 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 - 040 364928, Trg Gio-berti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Baiamonti 50 - 040 812325. www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
U Kino
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.00 »Marilyn«; 18.15, 21.50 »Detachment
-	Il distacco«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.50, 19.00, 21.10 »Biancaneve e il cacciatore«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.20, 16.10, 17.30, 18.20 »Ledena doba 4 3D (sin-hro.)«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 16.20, 18.40 »Projekt: otrok«; 19.40, 20.30 »Neverjetni Spider man 3D«; 16.50, 18.50, 20.50 »Mrha«; 15.40, 18.15, 21.00 »Rock za vse čase«; 21.10 »Poslednja postaja«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »E' nata una star?«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 21.00 »The amazing Spider-Man«; Dvorana 2: 22.00 »The amazing Spider-Man 3D«; 16.30 »Lorax«; Dvorana 3: 16.30, 22.15 »Chernobyl Diaries
-	La mutazione«; 18.00, 20.00 »Rock of Ages«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.15 »Il dittatore«; 16.30, 20.00 »Il cammino per Santiago«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.40, 21.20 »The amazing Spider-Man«; Dvorana 2: 17.00, 19.40, 22.00 »The amazing Spider-Man 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.20, 19.45, 22.00 »Bian-caneve e il cacciatore«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.10 »Freerunner -Corri o muori«; Dvorana 5: 17.45, 19.50, 22.00 »Quasi amici«.
AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Biancaneve e il cacciatore«.
ARISTON - Poletna Arena: 21.15 »Young Adult«.
CINECITY - 16.20, 19.05, 21.50 »Ama-zing Spider-Man«; 17.45, 20.30 »Amazing Spider-Man 3D«; 20.20 »Il dittatore«; 16.30 »Lorax il guardiano della foresta«; 22.10 »Chernobyl Diaries - La mutazione«; 16.30, 17.25, 18.20, 19.15, 21.00, 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Freerunner - Corri o muori«; 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »La vita ne-gli oceani«.
FELLINI - 16.30, 18.30 »Lorax«; 20.45 »L'amore dura tre anni«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Cena tra amici«.
Naša pevka in organistka MARTA VODOPIVEC je slavila lep življenjski jubilej. Cerkvene pevke in verniki od Korošcev ji voščimo vse najboljše in ji želimo mnogo zdravja in ko-rajže ob premagovanju težav.
Naša TAMARA polna energije, je z najvišjo oceno diplomirala iz semiolo-gije. Sedaj, ko se je v doktorja spremenila ali se bo še z nami mudila? Upajmo, da ja! Čestitamo iz srca. Mule
Dragi MATIJA, vse lepo in dobro naj te v življenju spodbuja k uspešnosti. Iskrene čestitke za tvoj praznik. Vsi iz Trebč, ki te imamo radi.
Dragi naš DEJAN, danes se ves dan smejiš, v družbi prijateljev se veseliš. Tudi zate je prišel pomemben dan - tvoj 18. rojstni dan! Zvrhan koš dobre volje, vztrajnosti in veselja, to je naša srčna želja! Mama, Ana, Eva, Cristian in Noel.
H Šolske vesti
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN
iz Nabrežine obvešča, da bo šola zaprta ob vseh sobotah v juliju in avgustu. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 25. avgusta. RAVNATELJSTVO liceja F. Prešerna sporoča, da bo šola med poletjem ob sobotah zaprta ter tudi 13. in 14. avgusta.
ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. sv. Cirila in Metoda iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico MIŠK@ in biološko fotografsko »Poglej ptička« sprejemamo vpise do 15. avgusta. Dodatna pojasnila in prijave na tel. 320-2717508 (Tanja) ali zsci-rilmetod@gmail.com.
M Izleti
OPZ FRIDERIK BARAGA vabi na romarski izlet v soboto, 21. julija, na Sv. Višarje, kjer bomo sodelovali pri sv. maši in Kranjsko Goro: kosilo, ogled muzeja v Liznjekovi domačiji in rojstne hiše Josipa Vandota (avtor priljubljenih zgodb o Kekcu), izvira Save, skakalnice Planica itd. Vpis in informacije na tel. št. 347-9322123.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira od 14. do 19. avgusta izlet po Romuniji in Srbiji.
Ogledali si bomo mnogo zanimivosti: Oradea, Cluj Napoca, rudnik soli Turda, Targu Mures, pravljično Transilvanijo s trdnjavskimi cerkvami in gradove, bivališče grofa Drakule, mesto Sighisoara, grad Bran, Brasov, grad Peleš, Bukarešto, romunski parlament, elektrarno Djerdap, narodni park Djerdap, Beograd, itd. Informacije: Dušan (+386)70407923 ali du-san.pavlica@siol.net.
IZLET V GARDALAND Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v Gardaland, v petek, 7. septembra, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi do 1. avgusta: 345-7542164 (Daša, ob delavnikih do 17.00). Odhod 7.30 iz Sesljana pred Hotelom Posta, prihod približno ob 23.00.
Ü3 Obvestila
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
sporoča, da bo v mesecu juliju urad v Trstu zaprt ob ponedeljkih in petkih.
AŠD MLADINA organizira v mesecu avgustu tečaje rollerblade v dopoldanskem času dvakrat tedensko za predšolske otroke. Za informacije pokličite tel. št.: 392-2303152.
ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sporoča, da je še nekaj prostih mest v poletnih centrih jasli, vrtec in osnovna šola ter v projektu »Šolski zvonec že zvoni«. Info urad@dijaski.it ali tel. št.: 040-573141.
J.K. ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaj ob vikendih bo 20., 21., 22., 28. in 29. julija, v petek 20. julija ob 19.00 bo teorija, ob sobotah in nedeljah vadba na morju. Tedenski tečaj bo od 23. do 29. julija od 9.00 do 15.00. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 11.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oz. na tel./fax 040-299858 ali e-mail info@yccupa.org.
OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine bo do vključno četrtka, 19. julija, zaprta za krajši poletni oddih.
FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaro, plesi ter z glasbo v živo: v petek, 20. julija, nastop plesne šole »Diamante«, v soboto, 21. julija, ansambel »Oasi«, v nedeljo, 22. julija, ansambel »Old Stars«, v soboto, 28. julija, ansambel »Old Stars«, v nedeljo, 29. julija, ansambel »Souvenir«, v soboto, 4. avgusta, ansambel »360o Experience«, v nedeljo, 5. avgusta, otvoritev Nove Velike Roune s tekmo Stari - Mladi, sledi koncert Godbenega Društva Prosek na Balancu.
INTERCAMPUS 2012 - ZSKD v sodelovanju z JSKD prireja v okviru 8. Intercampusa koncerte: v petek, 20. julija, ob 15.45 v Kobilarni Lipica, v soboto, 21. julija, ob 21. uri na gradu sv. Justa v Trstu v okviru niza poletnih prireditev Trieste estate v organizaciji Občine Trst (v primeru dežja v Prosvetnem domu na Opčinah) in zaključni v nedeljo, 22. julija, ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru (v primeru dežja v koprski Taverni). Mladinski orkester Intercampus vodi dirigent Nejc Sukljan. Prost vstop. Rezervacije in info: ZSKD, tel.: 040-635626, in-fo@zskd.eu, www.zskd.eu
MLADINSKI ODSEK KD KRAŠKI DOM prireja v soboto, 21. julija, na vaškem trgu v Repnu 5. izvedbo tekmovanja s samokolnicami »Karjola Challenge«. Vpisovanje od 14. ure dalje, sledilo bo lepotno in hitrostno tekmovanje ob 16. uri ter ekstra tekmovanje za vse obiskovalce. V večernih urah nas bo zabaval ansambel Kraški Muzikanti; založeni kioski z jedačo in pijačo. Toplo vabljeni vsi veseljaki in ljubitelji »karjol«!
MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja poletni center »Music, sport & fun«za otroke od 6. do 14. leta, od 23. do 27. julija. Za informacije pokliči tel. št.: 328-5761251.
OPZ FRIDERIK BARAGA sporoča, da bo na Kontovelu oratorij: od 23. do 28. julija in od 30. julija do 4. avgusta. Vabljeni otroci iz osnovne šole in dijaki iz nižje srednje šole. Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123.
OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE -
Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke delavnice umetnosti in ustvarjalnosti v naravi. Ob ponedeljkih: 23. in 30. julija na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/B (Devin-Nabrežina). Info: 3334784293 ali 040-774586.
ASD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta starosti od 27. do 31. avgusta ter od 3. do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Opčinah. Urnik: od 7.30 do 17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 Nastja ali in-fo@cheerdancemillenium.com.
OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE -Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo«; ob sobotah v mesecu juliju in 4., 11. pa 18. avgusta na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabreži-na). Info: 333-4784293 ali 040-774586.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. do petka, 17. avgusta.
KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni košarkarski kamp na stadionu 1. Maja, namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek, 27. avgusta - petek, 31. avgusta; druga izmena: ponedeljek, 3. septembra - petek, 7. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 340-6445370, karinmala-lan@gmail.com. Vpise zbiramo tudi v uradu: torek in petek 18.00-19.30.
Osmice
BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci št. 14. Tel. št.: 040-229199.
ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Tel. 040-220605.
OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040-299806.
OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 338-3916147.
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23.
OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja, Medja vas 10. Tel. 040-208987.
V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. št.: 040-229293.
ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715.
0 Prireditve
OBČINA ZGONIK ob podpori Pokrajine Trst ter v sodelovanju s KD Rdeča zvezda iz Saleža prireja danes, 18. julija, ob 21.00 pri vodnjaku v Gabrovcu koncert OPZ »Domino« (Češka), v primeru slabega vremena v prostorih Društvene gostilne v Gabrovcu; v sredo, 25. julija, ob 21.00 pri vodnjaku v Zgoniku - Frušovca koncert skupine »Andrejka Možina Quintet« (v primeru slabega vremena v prostorih kmetije Zigon); v ponedeljek, 30. julija, ob 21.00 v Vinoteki v Zgoniku koncert iz niza Nei suoni dei luoghi -Med zvoki krajev. Nastopila bosta soprana Stefania Antoniazzi in Elisabetta Cordenons, spremljava Sonia Ballarin - klavir, na sporedu W.A.Mozart (v primeru slabega vremena v prostorih Kd Rdeča zvezda v Saležu).
SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi v četrtek, 19. julija, ob 20.30 na kriminal-ko »Soba št. 13«. Scenarij in režija Helena Pertot, izvaja dramska skupina Slovenskega kulturnega kluba. Ob koncu predstave bomo skupaj nazdravili in se pozdravili pred poletnim premorom. Vabljeni!
SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM ob 21.00 na dvorišču Prosvetnega doma, na Opčinah: v četrtek, 19. julija, film Prijatelja (Quasi amici); v četrtek, 26. julija, Glasba in besede v črno-belem, izvaja Gorni Kramer Kvartet, gosti Boris Devetak, Andro Merku, Martina Feri, Leonardo Zan-nier, Toni Kozina, v sodelovanju s Festivalom kitare Kras 2012. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it.
KONCERT MEDNARODNEGA MLADINSKEGA ORKESTRA INTERCAMPUS na Gradu sv. Justa v organizaciji ZSKD in JSKD v okviru pobude »Trieste estate« bo v soboto, 21. julija, ob 21. uri (vstop prost, rezervacije sprejema tržaški urad ZSKD, 040635626, v primeru slabega vremena bo koncert ob isti uri v Prosvetnem do-
mu na Opčinah). V petek, 20. julija, bo ob 15.45 koncert v Kobilarni Lipica (v primeru slabega vremena ob isti uri v Klub Hotelu v Kobilarni Lipica), v nedeljo, 22. julija, ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru (v primeru slabega vremena ob isti uri v Taverni v Kopru).
SKD IGO GRUDEN prireja od 11. do 16. avgusta ob vaškem prazniku sv. Roka razstavo fotografij in ročnih izdelkov industrijskega tečaja in šole - avvia-mento - v Nabrežini od leta 1946 do 1962. V ta namen naprošamo tedanje učence, ki še razpolagajo z izdelki ali fotografijami iz tistega obdobja, da nam jih posodijo oz. da se čim prej javijo v popoldanskih urah na tel. št. 3356553150; 040-200123; 040-299795.
0 Mali oglasi
DAJEM V NAJEM od septembra dalje, opremljeno stanovanje v bližini Mon-tebella. Pokličite v večernih urah tel. št.: 347-7442294.
DAJEM V NAJEM stanovanje v Boljun-cu, 3. nadstropje, kuhinja, dnevna soba, terasa, 2 spalni sobi, kopalnica, klet in parkirno mesto. Tel. št.: 3356036609.
IŠČEM DELO kot varuška otrok. Tel. št.: 340-2762765.
LJUBITELJEM ŽIVALI darujem lepe in udomačene mucke. Tel. št.: 040327171.
LJUBITELJU ŽIVALI podarim dve simpatični tigrasti mucki (samec in samica). Tel. št.: 040-213701.
PRODAM več lesenih miz in stolic primernih za osmico ali podobno. Cena po dogovoru. Tel. št.: 339-6312893.
PRODAM KNJIGE za srednjo šolo I. Gruden v Nabrežini, trgovski zavod Z. Zois v Trstu in licej F. Prešeren v Trstu, klasična smer. Tel. št.: 040-208002.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica ali kot negovalka bolnih oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 3478601614.
Prispevki
Namesto cvetja na grob ljubljene mame našega prijatelja Emila daruje Jolanda Glavina 50,00 evrov za SKD Slovenec - Boršt.
Namesto cvetja na grob ljubljene mame našega prijatelja Emila daruje družina Parovel 25,00 evrov za ŠD Breg.
V	počastitev spomina Marte Škabar daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu.
Ob prvi obletnici smrti dragega moža in očeta Alojza Zagarja darujeta žena Milka in hči Morana z družino 100,00 evrov za KD Slovan s Padrič.
V	spomin na Silvia Veroneseja in Luciana Zaccarie daruje Berta Bukavec 40,00 evrov za KD Prosek - Kontovel.
Namesto cveta na grob Marije Husu daruje Rada 20,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk.
Loterija 17. julija 2012
Bari	61	82	13	14	20
Cagliari	40	49	87	77	22
Firence	17	44	58	51	73
Genova	37	4	12	54	79
Milan	36	15	63	88	49
Neapelj	9	22	1	27	18
Palermo	44	33	6	48	45
Rim	1	89	20	73	16
Turin	41	30	22	46	11
Benetke	65	82	4	68	53
Nazionale	75	58	41	62	71
Super Enalotto Št. 85
8 28 35 53 57	61 jolly36
Nagradni sklad	1.992.575,47 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 14.863.509,77 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
8 dobitnikov s 5 točkami	37.360,79 €
920 dobitnikov s 4 točkami	334,85 €
34.603 dobitnikov s 3 točkami	17,54 €
Superstar	14
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
2 dobitnika s 4 točkami	33.485,00 €
225 dobitnikov s 3 točkami	1.754,00 €
3.090 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
19.513 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
43.036 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
8
Sreda, 18. julija 2012
KULTURA
/
MITTELFEST - Osrednji dogodek tretjega festivalskega dne
V Čedadu odmevala pomenljiva izpoved Pierluigija Cappella
Včeraj tudi Pasolinijeve pesmi v furlanščini - Danes Stefano Bollani v Palmanovi
Osrednji dogodek tretjega festivalskega večera je na čedajskem Mittelfestu predstavljal nastop znanega furlanskega pesnika Pierluigija Cappella, za katerega je - samoumevno - veljalo veliko pričakovanja. Občinstvu, ki je napolnilo cerkev sv. Franšiška, je avtor na invalidskem vozičku, ki je pred leti za svoje ustvarjanje prejel nagrado Viareggio, ponudil v poslušanje verze, ki s svojo vsebinsko in drugačno širino ganejo ter vodijo k razmišljanju. Posnetki z nastopa z naslovom Le radici nell'aria (Korenine v zraku), na katerem je pesnikove besede spremljala jazz glasba skladatelja in kitarista Batti-sta Lene, sestavljajo gradivo, ki ga bo režiserka večera Francesca Archibugi uporabila za uresničitev dokumentarca, ki bo posvečen furlanskemu pesniku.
Cappellova besedila so zanimiva, otožna in kritična. Udeležencem je pripovedoval o svojem otroštvu in svetu, o krajih, kjer furlanska ravnina postane vznožje (Gumin) in nato ozka Železna dolina, kjer so se hribovski ljudje, molčeči in dostojanstveni, preživljali z gozdarstvom, kjer je Sever prihajal v stik z Vzhodom. V njegovih tekstih nastopajo »vzporedno« liki, ki sestavljajo (ali so sestavljali) določeno skupnost, dokler ni le-te »povozil čas,« ki v naši sodobni družbi daje veljavo skoraj le sedanjosti in podcenjuje pomen preteklosti in prihodnosti.
Refleksija in iskanje smisla najdeta svoj plemenit prostor v Cappellovih stihih. Liste, ki so pričali o njegovih pogledih skozi okno na drevesa in naravo nasploh (minevanje letnih časov), je avtor med izvajanjem enakomerno spuščal na tla, med vdihom in izdihom cigaretnega dima, ob srebanju vode in globoki tišini prisotnih. Na zelo spoštljiv način je spregovoril o svojem očetu in njegovem delu, o nebu in zemlji, molitvi in veliki žalosti zaradi zle usode, ki ga je priklenila na voziček. Pripovedoval je tudi
Furlanski pesnik Pierluigi Cappello med čedajskim nastopom
matteo trevisan
o ljubezni, »ki ni ne prej ne potem, pač pa zdaj.«
Pri tej pomenljivi izpovedi doživljanja prostora in časa so pesnika spremljali glasbeniki (poleg Lene še Gabriele Mirabassi - klarinet, Fulvio Sigurta - trobenta, Enzo Pietropaoli - kontrabas in Stefano Tamborrino - tolkala) in pevci zbora Friuli Venezia Giulia.
Včerajšnji spored se je začel v znamenju pesmi Pier Paola Pasolinija v fur-lanščini. Mittelfest je v sodelovanju z Vi-demsko univerzo predstavil projekt Len-gas dai frus di sera (Govor dečkov v večernih urah), ki izpostavlja tematike, ki so bile pri srcu nemirnemu pisatelju. Kot znano je Pasolini, ki je v mladosti preživljal poletne mesece v materini rojstni vasi Casarsi, iskal v furlanščini čistost absolutnega in mitičnega jezika.
Kdor se bo danes odločil, da sledi festivalskemu dogajanju, si ob 18. uri v Kloštru sv. Frančiška lahko ogleda prestavo Mistero buffo e altre storie Daria Foja in France Rame, ki jo bodo uprizorili mladi igralci umetniške akademije »Nico Pepe« iz Vidma in milanske šole »Paolo Grassi.« Ob 20. uri bo v gledališču Ristori sledil zanimiv samogo-vor Io e..., ki ga je na osnovi besedil Indra Montanellija napisal znani politolog Ernesto Galli della Loggia, ki ga bo pred občinstvom izvedel s Sandrom Lombardijem. Komur ne leži nočna dolga povratna vožnja iz Čedada v Trst ali Gorico, ima možnost, da se danes odpravi v vsekakor bolj dosegljivo Palma-novo, kjer lahko v sklopu oddeljene festivalske ponudbe prisluhne eklekti-čnemu milanskemu glasbeniku, Stefa-
nu Bollaniju; koncert se bo pričel ob 21.30 na osrednjem trgu utrjenega mesteca. Skoraj istočasno, s pričetkom ob 22. uri, bo v Čedadu na voljo ogled plesne predstave Narciso koreografa Mic-heleja Merole,ki izpostavlja tematike sodobne »tekoče« družbe, šibkosti katere je v svojih delih mojstrsko analiziral sociolog Bauman.
Ljubitelji črno-belih celuloidnih trakov pa bodo prišli na vrsto ob 22. uri v čedajskem gradu Canussio, v katerem bodo zavrteli prvega od štirih mojstrskih del ekspresionistične kinematografije (Študent iz Prage - režija Stellan Rye, leto 1913) iz festivalskega sklopa Risvegli in b/n, (Prebujenja v črno-belem). Projekcijo bo spremljal pianist Mauro Co-lombis.
M.Caharija
Predstava Kobarid 38 bo v petek odprla Festival Kluže
BOVEC - Festival Kluže bo letos v 11. izdaji zaradi precej nižjih finančnih sredstev krajši. Potekal bo zgolj ob koncu tedna, a bo kljub temu ponudil kakovosten nabor predstav. Festival bo v petek uvedla predstava Kobarid 38 v izvedbi SSG Trst, odprtja pa se bosta udeležila avtor drame Dušan Jelinčič ter častni gost festivala Boris Pahor. Predstava Kobarid 38 - Kronika atentata je nastala kot priredba Jelinčičeve drame Upor obsojenih v režiji Jerneja Kobala. V središču drame je neizvedeni atentat na Benita Mussolinija ob njegovem obisku Posočja 20. septembra 1938.
V	Benetkah podelili nagrado MATTADOR
BENETKE - Osemindvajsetletna Stefano Lodovichi iz Grosseta in Davide Orsini iz Giulianove (TE) sta letošnja zmagovalca osrednje nagrade MATTADOR, ki jo kot znano mladim avtorjem scenarijem podeljujejo v spomin na mladega tržaškega filmskega navdušenca Mattea Caenazza. Nagrade so včeraj podelili v Benetkah, v mestu, kjer je Matteo študiral. Žirijo, ki je podelila tudi več stranskih nagrad, sta prepričala s scenarijem Aquadro -najstniški ljubezenski zgodbi v času novih oblik komunikacije.
V	Kopru odprli razstavo Arhitekturna oblačila
KOPER - Z razstavo Arhitekturna oblačila so v Pokrajinskem muzeju v Kopru sinoči svoje znanje na ogled postavili študentje prvega letnika Visoke šole za dizajn v Ljubljani. Razstavljena oblačila predstavljajo inovativne rešitve, s katerimi so poskušali odgovoriti na vprašanje, kako prepoznavne arhitekturne objekte povezati z oblačili. Postavitev bo na ogled do 16. septembra.
FILM - Režiser Damjan Kozole o izbrisanih
Slovenci znamo biti nestrpni do drugačnosti
LJUBLJANA - Damjan Kozole je pred dnevi gostoval na 18. sarajevskem filmskem festivalu s filmom Dolge počitnice, v katerem obravnava problematiko izbrisanih. Vendar pa, kot je za Dnevnik povedal režiser, to ni le film o izbrisanih, ampak je skozi kratke vstav-ke iz prispevkov slovenske nacionalne televizije na neki način tudi kronika slovenske države. »Nekatere izjave tako zelo dobro predstavljajo realno sliko Slovencev. Še nekaj let nazaj smo živeli v iluziji, da smo odprta, tolerantna, demokratična družba, v resnici pa znamo biti ekstremno nestrpni do drugačnosti, znamo biti šovinisti in v resnici nismo nič boljši od drugih,« je dejal Kozole.
V dokumentarnem filmu svojo zgodbo pripovedujejo Aleks, Katarina in Nisveta, ki so se nič hudega sluteč znašli v položaju, ki jim je praktično odvzel 20 let njihovega življenja. »Moj osnovi koncept filma je bil, da so bile te osebe takrat, ko so bile izbrisane, mladoletne in da tudi formalno niso mogle zaprositi za državljanstvo, saj morajo do 18. leta te zadeve urejati starši ali skrbniki,« je povedal Kozole in dodal: »To so bili otroci, ki so se znašli v nekem vrtincu zgodovine in bodisi niso znali odreagira-ti ali pa niso niti vedeli, da morajo odreagirati na določen način.«
Kar zadeva izbrisane, pravi Kozo-le, položaj popolnoma enak kot pri drugih stvareh, ki v naši državi predstavljajo problem. Razdeljeni smo na dva dela in večina se dejansko ne sprašuje po vsebini, ampak se ravna le po direktivi "čre-dovodje". In enako velja tudi za problem
izbrisanih. Desnica sploh noče slišati o njem, medtem ko je bila levica, ki se načeloma zavzema za rešitev tega problema, v resnici v tem času dolga leta na oblasti, a stvari prav tako ni uredila, kot bi morala.
S tem filmom je želel, kot je dejal, vsaj malo spremeniti pogled na izbrisane. Splošna slovenska predstava je namreč še vedno ta, da so to ljudje, ki zavračajo vse, kar je slovenskega, ki se niso naučili in se niti ne želijo naučiti slovensko, ki še vedno upajo, da se bo nekaj zgodilo in da se bomo na koncu vrnili v Jugoslavijo. V resnici pa gre večinoma za ljudi, ki iz različnih razlogov takrat niso ali še pogosteje niso mogli odreagirati.
»Zagotovo se med izbrisanimi tudi ljudje, ki so kalkulirali in imeli neke svoje namene, nikogar ne opravičujem, vendar je moja izkušnja ta, da se večina teh ljudi znašla v situaciji, ko niso vedeli, kaj narediti, in so jih zato 'dobili po glavi',« je povedal režiser. (STA)
NO BORDER - Od jutri 17. trbiški glasbeni festival
Za uvod Vinicio Capossela
V petek skupina Kasabian, v soboto Paolo Nutini -13. avgusta Foo Fighters, 15. pa mladinski orkester Igorja Kureta
V Kanalsko dolino se vrača priljubljeni glasbeni festival No Border Music Festival. Tradicionalni poletni glasbeni dogodek, ki ga krajevni turistični konzorcij prireja v sodelovanju z Deželo Furlanijo Julijsko krajino, Pokrajino Videm, družbo Azalea Promotion in s podporo banke Friu-ladria ter zavarovalnice Generali, bodo letos izpeljali že sedemnajstič.
Na trbiškem Trgu Unita, kjer bo potekal osrednji del festivala, bodo tudi tokrat nastopile najboljše mednarodne glasbene zvezde. V četrtek zvečer bo na vrsti italijanski kariz-matični kantavtor Vinicio Capossela, naslednji večer angleška indie-rok skupina Kasabian, medtem ko bo zaključni koncert trbiškega dela festivala speljal škotski pevec italijanskega porekla Paolo Nutini.
Capossela je Trbiž izbral kot prvo postojanko nove glasbene turneje Rebetiko Gymnastas - Esercizi allo scoperto, s katero bo italijanski kantavtor predstavil svojo zadnjo ploščo Rebetiko Gymnastas, ki je izšla pred mesecem dni. Največ pričakovanja pa prav gotovo velja za nastop trenutno najboljšega angleškega in-die-rok benda, to je skupine Kasabian. Člani zasedbe, med katerimi je tudi kitarist italijanskega porekla Sergio Pizzorno, bodo v teh dneh nastopili v Rimu in Milanu ter nato v petek na osrednjem trbiškem trgu.
Trbiški glasbeni vikend bo v soboto popestril še nastop ene izmed novih soft-rok zvezd, to je pevec Paolo Nutini. Komaj petindvajsetletni
Paolo Nutini
škotski glasbenik, katerega oče je doma iz Toskane, bo tudi tokrat poskrbel za kvaliteten in živahen live koncert.
Vsi trije nastopi bodo kot omenjeno na trbiškem Trgu Unita; letos ne bo tradicionalnega koncerta ob Be-lopeških jezerih, zato pa bo 15. avgusta v koči Gilberti na Žlebeh (Ne-vejskem sedlu) nastopil mednarodni mladinski orkester Wonderful Youth Orchestra pod vodstvom tržaškega dirigenta Igorja Corettija Kureta. Začetek brezplačnega koncerta je predviden ob 11. uri.
Vinicio Capossela
Organizatorji festivala pa bodo za pravo presenečenje poskrbeli 13. avgusta, ko bo v Vili Manin nastopil izreden hard-rok bend Foo Fighters. Kdor je torej zamudil lanski milanski nastop ameriške skupine, ki jo vodi bivši bobnar znamenite zasedbe Nirvana Dave Grohl, ima tokrat možnost, da prisluhne bendu. Več informacij je na voljo na spletnih straneh www.aza-lea.it in organizatorjev festivala www.nobordermusicfestival.com, na kateri so na voljo tudi informacije o posebnih turističnih paketih.
R.D.
/
DNEVNE NOVICE
Sreda, 18. julija 2012
9
BEJRUT/MOSKVA - Včeraj najostrejši spopadi v Damasku doslej
Konflikt v Siriji vse bolj postaja državljanska vojna
Kofi Annan včeraj v Moskvi na pogovorih z ruskim predsednikom Putinom
BEJRUT/MOSKVA - Sirske režimske sile so se včeraj že drugi dan zapored borile proti upornikom, ki so se utrdili v dveh predelih Damaska.
Spopadi vojske, ki ima tudi podporo helikopterjev, z uporniki kažejo na stopnjevanje nasilja v prestolnici, ki je najhujše, odkar so se lani v Siriji začeli nemiri. Siloviti spopadi, ki so v zadnjih dneh potekali v vsaj štirih predelih Damaska, so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP najnovejši znak, da se konflikt v Siriji spreminja v državljansko vojno, ki se pomika vedno bližje sedežu režima predsednika Bašarja al Asada. Vladne sile so v boj v prestolnici že poslale tanke, a na intenzivnost in resnost spopadov sedaj kaže uporaba helikopterjev.
Opozicijski Sirski observatorij za človekove pravice je sporočil, da so boji potekali v predelih Kfar Suseh, Nar Aiša, Midan in Kadam. Sirska vojska se po podatkih aktivistov z uporniki spopada tudi v južnih predelih Damaska, kot je Tadamon, ki je blizu središču prestolnice.
Nemiri, ki trajajo že 16 mesecev, so se pričeli na obrobnih območjih Sirije, preden so se razširili na gosteje poseljena območja provinc Homs in Hama. Sedaj pa se vedno bolj širijo proti prestolnici. Damask in največje sirsko mesto Alep sta dom elit, ki so se najbolj okoristile zaradi tesnih odnosov z al Asadovim režimom, prav tako pa tam živi veliko trgovcev in manjšinskih skupin, ki se bojijo, da se bo njihov položaj zamajal, če režim pade.
Medtem ko se nadaljujejo spopadi, pa stagnirajo diplomatska prizadevanja za rešitev krize.
Posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Kofi Annan je včeraj v pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi poudaril, da je kriza v Siriji dosegla kritično točko. Putin mu je obljubil, da bo Rusija storila vse, kar je v njeni moči, v podporo njegovim naporom za mir v Siriji, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. »Od samega začetka, od prvih korakov, podpiramo vsa prizadevanja, katerih cilj je dosega miru,« je dejal Putin v pogovoru z Annanom. Po pogovoru ni dajal izjav, Annan pa je izrazil upanje, da bo Varnostni svet ZN uspel doseči dogovor o resoluciji o Siriji in da bodo članice VS ZN uspele najti besedilo, ki bo sprejemljivo za vse.
To je dejal potem, ko se v VS ZN ne morejo dogovoriti o novi resoluciji o Siriji, saj zahodne države v predlogu predvidevajo sankcije, kar Moskva vztrajno zavrača. Rusija je na drugi strani predložila svoj osnutek resolucije. V njem je predlagala podaljšanje mandata opazovalne misije ZN v Siriji za tri mesece, ni pa predlagala novih sankcij. VS ZN ima sicer do petka čas, da podaljša mandat opazovalni misiji v Siriji.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki se je z Annanom sešel že v ponedeljek, je po današnjih pogovorih Annana in Putina izrazil pripravljenost Moskve na iskanje soglasja glede resolucije o Siriji v VS ZN. »Ne vidim razloga, zakaj ne bi mogli doseči soglasja v VS ZN. Na to smo pripravljeni,« je dejal po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax.
Že pred srečanjem so iz Krem-lja včeraj sporočili, da bo Putin ponovil rusko podporo Annanovemu mirovnemu načrtu za politično-di-plomatsko rešitev krize v Siriji, saj je ta načrt edina možna podlaga za rešitev sirskih notranjih problemov.
Annan se je v Moskvi kot odposlanec za Sirijo mudil drugič. Med prvim obiskom konec marca je od ruske strani dobil podporo za svoj mirovni načrt v šestih točkah.
Spopadi v četrtih prestolnice so bili v zadnjih dveh dneh najintenzivnejši, odkar se je lansko leto začel sirski konflikt
ansa
SICILIJA - Guverner Raffaele Lombardo napovedal odstop
Deželna uprava Sicilije na robu finančnega kolapsa
¡1
RIM - Predsednik vlade Mario Monti je včeraj pisal predsedniku deželne uprave Sicilije Raffaeleju Lombardu in ga pozval, naj potrdi, da ima 31. julija namen odstopiti, ker naj bi bila Sicilija zaradi svojega slabega bilančnega položaja tik pred finančnim zlomom. Monti je obrazložil, da je sicilskemu guvernerju pisal zato, ker si mora biti vlada glede stanja Sicilije na jasnem in mora ustrezno ukrepati.
Montiju je pritegnil podpredsednik Confindustrie Ivan Lo Bello, rekoč, da ima predsednik vlade prav, ko zahteva jasnost, ki je s strani guvernerja ni bilo.
Lombardo je o odstopu govoril med oddajo kot gost postaje Radio 24, kjer je napovedal svoj odstop in na vprašanje, s čim se bo ukvarjal v prihodnosti, odogvoril, da bo sadil marihuano. Potem je pojasnil, da je šlo samo za humor, kajti ma-rihuane nikoli še poskusil ni. Na svo-
Raffaele Lombardo
ansa
jem blogu je guverner pozneje pojasnil, da je bila tista o marihuani zgolj ironična provokacija.
Pod večer je Lombardo predstavnikom tiska povedal, da se bo 24. julija srečal s predsednikom vlade Montijem, mu obrazložil položaj
in mu potrdil namero o svojem odstopu. Predsedniku vlade bo tudi pojasnil položaj Sicilije, ki po njegovi oceni ni tak, kot ga instrumentalno in tendenciozno skušajo prikazovati nekateri lobiji. Položaj je po oceni Lombarda finančno obvladljiv, pri čemer je guverner navedel štiri leta trdega dela in velikih naporov, odkar je na čelu dežele Sicilije.
Drugače o položaju Sicilije govori Računsko sodišče, po katerem je finančni položaj dežele v pred-stečajnem stanju, kar je posledica dolgih let klientelarnega in nerazsodnega upravljanja. Dolgov je za kakih pet milijard evrov, dežela pa ima preko dvajset tisoč uslužbencev. Pred nekaj dnevi je Bruselj su-spndiral 600 milijonov evrov za neke evropske projekte »sumljive narave«.
Če bo Lombardo potrdil svoj odstop, čaka Sicilijo do novih volitev komisarska uprava.
SPOR KVIRINAL-SODNIKI - Ministrica Severino podprla Napolitana
Telefonski pogovori predsednika morajo v vsakem primeru ostati tajni
MOSKVA - Ministrica za pravosodje Paola Severino je včeraj med obiskom v Moskvi povedala časnikarjem svoje stališče o sporu med Kvirinalom in tožilstvom v Palermu. Kategorično je dejala, da morajo biti telefonski pogovori predsednika republike vedno tajni, ker gre za osebe, ki morajo biti zavarovane zaradi funkcije, ki jo institucionalno opravlja. Ne glede na to, kako se bo o nastalem konfliktu izreklo ustavno sodišče, pomembno je, da se ohrani tajnost telefonskih pogovorov predsednika republike, je bila jasna ministrica Severino, ki je s tako podprla stališče predsednka republike Giorgia Napolitana.
Ministrica, ki se je z novinarji pogovarjala na sedežu italijankega veleposlaništva v Moskvi, je še povedala, da je prisluškovanje telefonskim pogovorom pomemben del preiskovane dejavnosti, vendar to ne more biti edino sredstvo. Potem je spomnila na besede ubitega sodnika Givannija Falconeja, ki je dejal, da samo izjave sodelavcev sodnikov gotovo ne zadostujejo. Res je tudi, je dodala ministrica, da iz posnetih
Ministrica Paola Severino
ansa
telefonskih pogovorov ni mogoče vselej jasno razločiti, za kaj gre.
V zvezi s konflikrom med Kvirina-lom in palermskimi sodniki se je včeraj oglasil tudi vsedržavni protimafijski tožilec Pietro Grasso, ki je ocenil, da so pa-lermski sodniki postopali v dobri veri, na način, kot so oni presodili, da je treba apli-
NIŽJA OCENA
13 bank pod
udarom Moody's
NEW YORK - Bonitetna hiša Moody's je v ponedeljek, tri dni potem, ko je to storila z italijanskim vladnim dolgom, znižala kreditne ocene tudi 13 italijanskim bankam. Med njimi tudi največjima, banki UniCredit iz Milana in banki Intesa Sanpaolo iz Torina. Oceno je znižala za dve stopnji na Baa2.Moody's je v petek prav tako za dve stopnji, z A3 na Baa2, znižal oceno vladnemu dolgu. Razlogi za znižanje ocene bankam so v glavnem posledica njihove izpostavljenosti italijanskemu gospodarstvu, ki šepa, brezposelnost pa ostaja visoka. Obeti, tako kot za vladni dolg, ostajajo negativni tudi za banke in ocena se lahko v prihodnje še zniža.
Moody's je že 14. maja znižala ocene 26 italijanskim bankam, tokrat pa so bile na udaru poleg Uni-credita in Intese še UniCredit Leasing, Banca Carafirenze, Banca IMI, Banca Monte Parma, Cassa di Ri-sparmio di Parma e Piacenza, Banca Popolare Friuladria, Banca Cari-ge, Credito Emiliano, GE Capital, Cassa Depositi e Prestiti in Istituto Servizi Mercato Agricolo Alimentare.
Vlagatelji sicer vse manj upoštevajo ocene bonitetnih hiš, ki so vse bolj negativne in raje uporabijo svoje analize. Tako znižanje kreditnih ocen nujno ne prinese s seboj tudi zvišanja cene zadolževanja za države in banke.
Aretiran kralj mocarele
CASERTA - Italijanska finančna policija je včeraj na jugu države aretirala lastnika znanega proizvajalca mocarele Mandara, 56-letnega Giuseppeja Mandaro. Tožilstvo mu očita zlorabo oznake izdelkov zaščitenega geografskega porekla in povezav s Kamoro. Policija je poleg Mandare aretirala še njegovega sodelavca Vincenza Musello ter zasegla za okoli 100 milijonov evrov premoženja podjetja, ki je eden najbolj znanih proizvajalcev mocarele, poročajo italijanski mediji.
Neapeljsko tožilstvo ugotavlja, da je na začetku 80. let prejšnjega stoletja proizvodnjo Mandare financiral mafijski klan La Torre di Mondragone in da je imel lastnik podporo klana vse do danes.
cirati zakon. Vsekakor je po oceni Grassa sedaj zadeva v dobrih rokah, ker bo o sporu odločalo ustavno sodišče. Dodal pa je, da državni poglavar ne more biti predmet prisluškovanja, o tem ni nikaršnega dvoma. Grasso je udi povedal, da v zvezi z navedeno zgodbo ni bil deležen pritiskov, kakor ni bil izveden nikakršen pritisk na pa-lermske preiskovalce.
Nekatere reakcije so prišle tudi iz krogov politike. Zelo ostro se je proti Kvirinalu opredelil sekretar Italije vrednot Antonio Di Pietro. Neposredno se je obrnil na predsednika republike in dejal, da se čuti prizadetega ob dejstvu, da se je Napolitano odločil za tako ozko interpretacijo ustave.
Di Pietru je odgovoril demokrat Andrea Orlando, ki je v vodstvu stranke odgovoren za pravosodna vprašanja. Povedal je, da je Di Pietro še enkrat izkoristil priložnost za nesprejemljiv napad na predsednika republike, prav na tistega, ki je v vseh teh težkih letih pogumno in dosledno znal zagovarjati ustavo in njene vrednote.
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
41.492,95 € -107,37 SOD NAFTE
(159 litrov)
88,98 $ -0,27
EVRO
1.2281 $ +0,90
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
17. julija 2012		
valute	evro (povprečni tečaj) 17.7. 16.7.	
ameriški dolar	1,2281	1,2177
japonski jen	97,14	96,25
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,340	25,388
danska krona	7,4421	7,4397
britanski funt	0,78615	0,78440
madžarski forint	286,81	288,15
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6962	0,6961
poljski zlot	4,1705	4,1844
romunski lev	4,5673	4,5650
švedska krona	8,6046	8,6185
švicarski frank	1,2010	1,2010
norveška krona	7,4750	7,4525
hrvaška kuna	7,4820	7,4840
ruski rubel	39,8050	39,7916
turška lira	2,2253	2,2115
avstralski dolar	1,1941	1,1934
braziljski real	2,4966	2,4851
kanadski dolar	1,2463	1,2367
kitajski juan	7,8282	7,7687
indijska rupija	67,6010	67,3700
južnoafriški rand	10,0543	10,0722
1 0 Sreda, 18. julija 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Pisarno je imel v Šlovrencu, stranke po vsej Goriški
Finančna straža stopila na prste lažnemu inženirju
Giacomo Medeot brez diplome in državnega izpita - Ogoljufane pozivajo, naj se zglasijo na poveljstvu
Nezakonito opravljanje inženirskega poklica, izdajanje in uporaba ponarejenih javnih potrdil, goljufija in potrjevanje lažne vsebine v javnih listinah. Za ta kazniva dejanja bo moral odgovarjati Giacomo Medeot iz Šlovrenca, lažni inženir, ki ga je goriška finančna straža prijavila ob zaključku večmesečne preiskave. Preiskovalci, ki jih je koordiniral namestnik goriškega državnega tožilca Michele Martorelli, so ugotovili, da si je 33-letni goljuf služil kruh kot inženir - v Šlovren-cu je vodil lasten inženirski studio -, čeprav ni imel univerzitetne diplome in obveznega državnega izpita.
Medeot, ki je odprl pisarno v Ulici D'Annunzio v Šlovrencu, je poklic inženirja nezakonito opravljal približno štiri leta. Ker ni dokončal univerze, ni seveda nikoli opravil državnega izpita. Iz dokumentov je izhajalo, da je bil vpisan v inženirsko zbornico videmske pokrajine, v resnici pa je bila njegova vpisna številka izmišljena. Na Medeota so se v zadnjih letih nič hudega sluteč obrnile številne stranke, ki so mu v dobri veri zaupale najrazličnejše naloge, od izpolnjevanja dokumentov in obrazcev, ki so bili povezani z nepremičninami in zemljiško knjigo, do pravega vodenja gradbenih del, tudi dokaj zahtevnih. Za opravljanje vseh teh nalog in izdajanje potrdil bi seveda moral Medeot imeti v žepu univerzitetno diplomo in državni izpit, v resnici pa je zaključil le višjo srednjo šolo. »Vpisal se je na univerzo, a ni nikoli diplomiral,« je povedal polkovnik na goriškem poveljstvu finančne straže Longo. Da bi se izognil kontrolam, je Medeot v nekaterih primerih celo uporabljal ponarejene žige in podpise nekaterih drugih inženirjev, ki jim je pripisal direkcijo del ali izdajo pomembnih potrdil, čeprav z njimi sploh niso bili seznanjeni.
»Med preiskavo smo ugotovili, da je Medeot ogoljufal od trideset do štirideset ljudi, predvsem v občinah zgornjega Posočja, npr. v Mošu in Moraru. Ker ne izključujemo, da je opravil še druga dela, vabimo vse občane, ki so mu zaupali načrtovanje, vodenje ali izvedbo gradbenih del oz. izdajanje potrdil, da se zglasijo na našem poveljstvu v Ulici Diaz v Gorici,« je povedal polkovnik Longo in dodal, da se bodo verjetno morali številni ogoljufani občani, ki so bili Medeotovi klienti, obrniti na pravega inženirja za pridobitev ustrezne tehnične dokumentacije. (Ale)
FARA - Osumljeni Giacomo Medeot
Pred tremi leti županski kandidat
Giacomo Medeot
bumbaca
Giacomu Medeotu, ki ga je finančna straža prijavila zaradi nezakonitega opravljanja inženirskega poklica, goljufije in drugih kaznivih dejanj, niso zaupale le številne stranke, ki so se nanj obrnile v prepričanju, da gre za pravega inženirja. V občinah zgornjega Posočja poznajo še ne 34-letnega Medeota tudi zato, ker je bil leta 2009 na upravnih volitvah županski kandidat v Fari. Medeot, ki sicer stanuje
v Šlovrencu, kjer je imel tudi inženirski studio, je kandidiral za občansko listo Insie-me per Farra, ki je prejela 34,52 odstotka glasov. Za Medeota je glasovalo kar 397 volivcev, za zmagovitega kandidata Alessandra Fabbra pa 556. Medeot je v zadnjih letih vodil opozicijo v občinskem svetu. Tudi na spletni strani občine piše, da je po poklicu inženir. S svetniškega mesta je odstopil pred nekaj tedni. (Ale)
GORICA - Osumljena tudi oče in dva sinova Commentale
Sedmim bodo sodili: izkoriščali in izsiljevali so ladjedelniške delavce
Goriški sodnik za predhodno obravnavo je včeraj odredil sojenje zoper sedem osumljencev, ki naj bi pod krinko podizva-jalskih podjetij vodili pravo kriminalno združbo ter izkoriščali in izsiljevali priseljence delavce tržiške ladjedelnice. Po včerajšnji odločitvi sodnika Massimiliana Rai-nerija bodo na zatožno klop sedli 56-letni podjetnik Angelo Commentale, njegova sinova Pasquale in Giuseppe (30 in 33 let), delavci Amin Rahul (46 let), Kabir Micah (41 let) in Alessandro Rispoli (43 let) ter 52-let-na Anna De Simone. Ena izmed osumljenih oseb - 27-letna Francesca Luise, partnerka Pasqualeja Commentaleja, ki naj bi odigrala postransko vlogo - je pristala na dogovorno kazen osmih mesecev. Dogovorno kazen so zahtevali tudi ostali osumljenci, toda državni tožilec ni pristal na zahtevo. Na čelu organizacije so bili po oceni preiskovalcev Angelo Commentale ter njegova sinova Pasquale in Giuseppe - vsi trije po rodu iz Kampanje -, ki se bodo morali z ostalimi osumljenci braniti pred obtožbo sodelovanja v kriminalni združbi in izsiljevanja v obtežilnih okoliščinah. Sojenje se bo za-
čelo 30. novembra letos. Civilno tožbo zoper imenovane je vložilo petnajst delavcev iz Bangladeša, ki so bili žrtve izkoriščanja in izsiljevanja, poleg njih še kovinarski sindikat Fiom CGIL iz Tržiča.
Do prvih aretacij v omenjeni zadevi je prišlo oktobra lani. V priporu so se tedaj znašli osumljeni kriminalnega združevanja, izsiljevanja delavcev, ponarejanja dokumentov in goljufije na škodo države. Preiskava se je začela februarja lanskega leta z ovadbami, ki jih je vložilo več delavcev iz Bangladeša. Zaposleni so bili pri tesarskem podjetju Sea Work, ki sta ga upravljala brata Pasquale in Giuseppe Commentale. Podjetnika sta rojena v kraju Castellammare di Stabia, že od otroštva pa živita v Laškem. Preiskovalci so ugotovili, da so bili njuni delavci podvrženi režimu izkoriščanja: plače, ki so jih prejemali, niso odgovarjale trajanju delovnega časa, nadur in dnevnic jim niso izplačevali, grozili so jim z odpustitvijo, jih izsiljevali in vsiljevali neznosne pogoje dela. Da je prišlo do ovadb, ima zasluge predvsem združenje Bangladesh Immigrants Association iz Tržiča, ki je spodbudilo delav-
Pasquale Commentale
ce v stiski k sodelovanju s karabinjerji. Do aretacij je prišlo ravno z njihovo pomočjo.
Na zatožni klopi bo torej sedel tudi Pasquale Commentale, ki je v Laškem poznan tudi po tem, da je igral pri raznih nogometnih ekipah in je pred leti nastopil v TV oddaji »Uomini e donne« Marie de Filippi.
Overnight pelje v Sesljan
Minulo soboto je na Goriškem ponovno stekla pobuda Overnight, ki jo s pomočjo številnih pokroviteljev, kot so Kinemax, gostilna Da Gianni in McDonald's, prirejajo goriška pokrajina, goriško zdravstveno podjetje, podjetje APT ter občini Gorica in Tržič. Nočni avtobus, ki mladim ponuja možnost varne zabave, a tudi priložnost za os-veščanje in razpravo o alkoholu in mamilih, bo povezoval Gorico in Tržič s Sesljanom vsako soboto do prvega septembra. Sobotni avtobus bo s ploščadi pri Rdeči hiši v Gorici startal ob 21.30; ustavil bo v Gradišču, Foljanu, Tržiču in Sesljanu. Iz Ulice Pocar v Tržiču bosta ob 22.05 in 23.25 starta-la še dva avtobusa. Iz Sesljana bodo avtobusi odpotovali ob 2.10 (proti Tržiču), ob 4.10 (preko Tržiča v Gorico) in ob 4.10 (proti Tržiču).
Gradež cenejši za študente
Študentje, ki obiskujejo univerzo v Gorici, imajo v Gradežu pravico do popustov. Do konca letošnje poletne sezone ostaja v veljavi dogovor, ki sta ga lani podpisala goriški univerzitetni konzorcij in gradeška ustanova GIT. Kot navaja predsednik konzorcija Rodolfo Ziberna, imajo študentje s kartico GoUnicardGo pravico do 50-od-stotnega popusta na ceni storitev, ki jih GIT ponuja na plaži, na ceni senčnika, kabine ali abonmaja za bazen pa imajo pravico do 20-odstotnega popusta.
Na barki knjižna srečanja
Danes se bo v Gradežu začel niz srečanj »Libri in barca«, ki bo potekal že sedmič. Drevi bodo delo Biagia Marina »I delfini di Scipio« prebirali Lara Komar, Tullio Svettini in Massimilia-no Borghesi, na flavto bo igral Sebastiano Titton. Iz gradeškega pristanišča bo motorni čoln Nuova Cristina od-plul ob 20. uri. Naslednji srečanji bosta 24. julija (Patrizio Roversi s knjigo »Un velista per caso«) in prvega avgusta (Diego Dalla Palma s knjigo »Le ca-rezze che gli specchi non danno«).
Kakšna bo Gorica leta 2039?
Na vprašanje, kakšna bo Gorica leta 2039, so odgovarjali udeleženci fotografskega natečaja »Gorizia 2039 e il suo territorio«, ki ga je promoviralo združenje Nuovo lavoro s sedežem v goriškem Raštelu. Za organizacijo natečaja je poskrbel Giovanni Viola iz po-soškega fotografskega krožka, nagrajevanja pa sta se udeležili tudi podžupan Roberto Sartori in odbornica Arianna Bellan. Prvo, drugo in tretje mesto so zasedli Maurizio Scandroglio, Gianfranco Canola in Natalina Petarin.
GORICA - Komisija zavoda Istat
V zadnjem trimesečju cene znova poskočile
V zadnjem trimesečju so življenjski stroški v Gorici ponovno rahlo narasli. V povprečju so se cene živil, dobrin in storitev, ki jih statistični zavod Istat uvršča v italijansko potrošniško košarico, zvišale le za 0,3 odstotka v mesecu aprilu, za 0,2 odstotka v mesecu maju in ponovno za 0,3 odstotka v mesecu juliju. V obdobju, ko številne družine doživljajo hudo stisko in je siromakov vedno več, je vsak porast seveda slaba novica.
Podatke, ki jih je v zadnjih treh mesecih zbrala goriška občinska komisija zavoda Istat za nadzor nad cenami, je včeraj predstavil njen predsednik Ales-sandro Vascotto, ki je na odborniškem mestu nadomestil Sergia Cosmo. Vas-cotto je opozoril, da so največje spremembe v cenah opazne pri sezonskih pridelkih in blagu (junija je npr. cena breskev poskočila za 45,8 odstotka), nekatere cene pa so junija upadle (cena kurilnega olja se je npr. znižala za 3 odstotke). Zavarovanje prevoznih sredstev se je junija podražilo za 4,9 odstotka.
Cene živil so čedalje višje bijmbaca
GRADEŽ
Napovedali
»vojno«
siromakom
Karabinjerji so med letoviš-čarsko sezono v Gradežu napovedali »vojno« nadležnemu beračenju in prodaji brez licence. V zadnjih dneh so tako oglobili dva državljana Slovaške in enega iz Bangladeša, ker naj bi z beračenjem nadlegovali domačine in turiste, dva Bangladeševca in enega Senegalca pa zaradi nezakonite prodaje. Zoper tri osebe - dve iz Maroka in eno iz Bangladeša - so nazadnje zapisali ovadbo zaradi prodaje ponarejenega blaga, predvsem majic in očal. Agenti tržiškega poveljstva karabi-njerjev so svoj lov na »nadležne« siromake in nezakonite prodajalce izvajali tudi v civilnih oblekah tako na plažah kakor po gradeških ulicah, posegali pa so na opozorilo občanov, turistov in trgovcev.
Beraški denar in ponarejeno blago so zasegli, zoper nekatere oglobljene in ovadene tujce so izdali tudi sklep o izgonu iz države.
VIPAVSKA - Večino jih uvažajo iz Italije
Zapostavljene slovenske marelice
V sadovnjakih zgornje Vipavske doline je vedno več dreves marelic. Da je klima na Vipavskem primerna za pridelovanje marelic, so prepričani v kmetijski svetovalni službi, ki spodbuja urejanje novih nasadov. Letos so marelice dobro obrodile, prehranski strokovnjaki pa opozarjajo na izjemne lastnosti teh sladkih sadežev.
»Marelice so kot sadna vrsta v Sloveniji zapostavljene, saj jih imamo posajene le na 35 hektarih površin. Večino zato uvozimo iz Italije, slovenske marelice pa na slovenskem trgu predstavljajo le manjši del,« pravi direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Branimir Radikon. Največji slovenski pridelovalec marelic Peter Marc s Planine nad Ajdovščino že napoveduje, da bo svoje sadovnjake širil. »Trenutno imam posajenih 1010 dreves, v letošnjem letu pa jih nameravam posaditi še 600,« navaja Marc, ki marelice prodaja sa-
mo doma na kmetiji. Čeprav gre za velike količine sadja, doslej ni imel nikakršnega problema s prodajo. »Imamo stalne kupce, tako da bi trenutno lahko prodali več, kot pridelamo. Če bi jih prodajali večjim odkupo-valcem, bi bila cena za kilogram verjetno precej nižja,« dodaja.
»Marelicam pravijo tudi sadež večne mladosti, saj vse učinkovine v sadežu delujejo pomlajevalno, proti-stresno in nam dajejo večjo odpornost pred različnimi boleznimi,« razlaga novogoriška specialistka za sadjarstvo pri novogoriškem Kmetijsko gozdarskem zavodu Irena Vrhov-nik: »Marelice so izjemno bogate z vitaminom A in vitaminom C, med minerali vsebujejo predvsem kalij, kalcij in izjemno veliko železa. Malokdo pa ve, da je izjemno dragocena tudi koščica marelic, saj je samo jedro cenjeno kot superživilo. V njem je veliko vitamina D17, deluje pa preventivno in kurativno proti raku.«
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 18. julija 2012 11
GORICA - Na seji občinskega sveta o usodi multipleksa na Travniku
»Ena dvorana Kinemaxa za novogoriško publiko«
Matej Arčon: »Mesti povežimo tudi s filmom« - Giuseppe Longo:»Ideja odlična, distribucija problem«
Goriški Kinemax naj postane kino obeh Goric. Prepričanje, da bi bilo treba v eni izmed dvoran travniškega multipleksa vrteti slovenske filme ali filme s slovenskimi podnapisi, je izrazil občinski odbornik za kulturo Rodolfo Ziberna, ki se je o tem že menil z novogoriškim županom Matejem Arčo-nom in direktorjem Transmedie Giuseppe-jem Longom.
O predlogu je Ziberna v javnosti prvič spregovoril na ponedeljkovi seji občinskega sveta. Iztočnico je dalo vprašanje občinske svetnice liste Gorizia e tua Rose Tucci, ki je izpostavila nevarnost, da bi bilo odprtje multipleksa v Ikea Shopping centru v Vilešu pogubno za Kinemax, in zahtevala odgovor o ukrepih, s katerimi namerava občina preprečiti zaprtje edine goriške kinodvorane. »Upravi ni vseeno, kaj se dogaja s Kinema-xom. Ob tem, da je to edini multikino v Gorici, je treba upoštevati tudi dejstvo, da so z njim povezane številne druge dejavnosti v Hiši filma. Problem je v tem, da je deželna uprava pred leti podpisala programski dogovor z družbo, ki namerava graditi nakupovalno središče v Vilešu. V dogovoru je bilo predvideno tudi odprtje multipleksa: če bi ga dežela kršila, bi ji pretila milijonska tožba,« je povedal Ziberna in dodal: »Preveriti bi bilo treba, ali ima dežela možnost, da zmaga v tožbi zoper investitorja. Za mnenje bi bilo treba vprašati izvedenca na področju upravnega prava, kar sem predlagal Longu in predsedniku združenja Amidei Nereu Battellu.«
Ziberna ima vsekakor idejo, ki bi po njegovem mnenju omogočila, da se poveča število obiskovalcev goriškega Kinemaxa: »Nova Gorica nima kinodvorane. Zato naj se ena dvorana Kinemaxa uporablja za slovensko publiko. O tem sem se pogovoril tudi z novo-goriškim županom, ki to zamisel podpira.« »Tako je. Povezali naši mesto tudi skozi film je super-ideja,« poudarja Matej Arčon. »Sicer to ni nova ideja. Na to temo sem se že ob koncu lanskega leta sestal z Borisom Pericem, predsednikom Transmedie, ki upravlja Ki-nemax. Tudi on pozdravlja idejo, vendar opozarja na problem slovenskega distributerja, ki ne more dostavljati filmov čez državno mejo. Transmedia naj sedaj pove, če je problem distribucije definitiven ali pa se lahko najde dogovor o dostavljanju filmov v Gorico,« pravi župan in dodaja, da je v Novi Gorici propadel načrt šestih kinodvoranah na Majskih poljanah. Ne najde se investitor, ki bi odprl kino za komercialne filme, ker naj ne bi bila investicija rentabilna.
»Ideja je seveda odlična, problem pa so distribucijska pravila: večina filmov, ki jih vrtijo v Sloveniji, je v izvirniku s podnapisi. V kinodvorane pridejo prej kot v Italiji, kjer se uporablja sinhronizacija,« pravi Longo, ki pa zagotavlja, da bodo skušali najti rešitev. »Odprtje multikina v Vilešu ostaja velika grožnja. Če bi zaprli kino v Gorici, bi z njim propadla tudi vsa ostala kulturna ponudba Hiše filma. Vprašujem se, ali je prav, da se vsemu temu odpovemo samo zaradi komercialne logike,« opozarja Longo in napoveduje, da »se na morebitno odprtje multikina v Vilešu že pripravljajo, a več ne morem razkriti«. (Ale)
Vhod v Kinemax na Dvoru Bratina
bumbaca
GORICA
Tretjič Rinaldo Roldo
Rinaldo Roldo bo ponovno predsednik občinskega sveta v Gorici, podpredsednik pa bo Alessandro Tavel-la; oba pripadata listi Il Popolo di Go-rizia - Romoli sindaco. Izvoljena sta bila na ponedeljkovi seji, na kateri je levosredinska opozicija, ki je zaman zahtevala predsedniško mesto za svojega predstavnika, glasovala za Roso Tucci iz liste Gorizia
e tua. Roldo, ki
je prejel 22 glasov, bo že treji mandat predsednik mestne skupščine: prvič je to bil med letoma 1998 in 2002, drugič pa do letošnjih volitev. Z razliko od preteklosti bo za svoj tretji mandat prejemal manjši denar: deželni zakon iz leta 2010 je predsednikom občinskih svetov odvzel mesečni honorar, ki je bil primerljiv od-borniškemu. Po novem bo prejemal sejnino, ki pripada svetniku (104 evre) s 30-odstotnim dodatkom.
Rinaldo Roldo
GORICA - Občinski svet zavrnil amandma
Sejnini se niso odrekli
V zvezi z resolucijo o zdravstvu niso dosegli dogovora - Cingolani:»Izgubljena priložnost«
Goriški občinski svetniki bodo za prisotnost na sejah svetniških komisij prejemali 27 evrov bruto. Višino sejnine, ki je v prejšnjem mandatu znašala 30 evrov bruto, je goriški občinski svet določil na ponedeljkovem zasedanju. Za je glasovalo 23 svetnikov desne sredine, večina svetnikov opozicije je glasovala proti, svetnika Svobode ekologije in levice Livio Bianchini in Severne Lige Franco Zotti pa sta se vzdržala. Pred glasovanjem je opozicija - vključno s predstavniki gibanja 5 Stelle - predlagala popolno ukinitev sejnin za udeležbo na sejah komisij, amandma pa je bil zavrnjen. Proti je glasovala desna sredina, Bianchini je bil proti, Zotti pa se je vzdržal.
»Ukinitev sejnin smo predlagali, ker menimo, da je treba v tem trenutku splošne gospodarske krize pokazati občanom, da nismo tu za denar, pač pa zato, da bi služili javnosti. V amandmaju smo tudi predlagali redno sklicevanje sej komisij in spre-
membo pravilnika, ki ureja njihovo delovanje, žal pa smo naleteli na gluha ušesa,« razlaga načelnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani, ki je amandma napisal.
Cingolani je bil tudi prvi podpisnik resolucije za zaščito avtonomije goriškega zdravstva, ki bi obvezovala župana, da bi posegel pri deželi Furlani-ji-Julijski krajini in zahteval ohranitev kakovosti in zdravstvenih storitev na Goriškem, med katerimi je tudi porodnišnica. »Vedenje desne sredine je bilo dobesedno škandalozno. Najprej so glasovali proti spremembi dnevnega reda oz. predlogu, da bi pred izvolitvijo predsednika občinskega sveta glasovali o resolucijah za zaščito goriškega zdravstva in sodišča; to so storili kljub temu, da je del publike prišel na sejo ravno zaradi dnevnega reda o zdravstvu. Rezultat je bil, da se je razprava začela zelo pozno. Nato je svetnik Gaetano Va-lenti predstavil drugo resolucijo o zdravstvu, ki je bila v bistvu enaka na-
ši. Da bi preverili možnost združitve resolucij v eno samo in soglasne odobritve dokumenta, je bila sklicana seja načelnikov. Ker so nekateri menili, da bi bilo treba pred odločitvijo slišati posege vseh svetnikov, smo se vrnili v dvorano, nakar je svetnik skupine Il Popolo di Gorizia Riccardo Stasi predlagal, naj se o resolucijah razpravlja v okviru komisije za zdravstvo, kar pomeni, da se bo to zgodilo ob grških kalendah,« je razočaran Cingolani, ki tako kot občinski svetnik Italije vrednot Stefano Abrami meni, da je občinski svet izgubil »pomembno priložnost«.
Med ponedeljkovo sejo ni manjkalo svetniških vprašanj. Svetnik liste Gorizia e tua Michele Bressan je Ro-molija vprašal, ali bo javno parkirišče v poslopju bivše remize tramvajev na Trgu Saba v Gorici, ki je v lasti podjetja APT, kdaj uresničeno, župan pa je odgovoril, da je načrt propadel, ker je društvo za zaščito arhitekturnih dobrin zahtevalo zaščito stavbe. (Ale)
GORICA - SSk
V občinskem svetu hočejo uporabljati
V občinskem svetu se hočejo izražati v slovenščini, saj imajo to pravico. Občinski svetniki SSk Božidar Tabaj, Walter Bandelj in Marilka Koršič so svojo zahtevo, ki temelji na zaščitnem zakonu št. 38/2001, predstavili na ponedeljkovi seji goriškega občinskega sveta, med katero so na župana Ettoreja Ro-molija naslovili skupno svetniško vprašanje.
Tabaj, Koršičeva in Bandelj so opozorili na 7. člen zakona št. 482/1999, ki govori o uporabi zaščitenega jezika v občinskih svetih in drugih organih, nato pa so izpostavili 9. člen zaščitnega zakona št. 38, kjer je v izvoljenih telesih predvidena raba slovenskega jezika tako v pisni kot tudi v ustni obliki. Za prevod v italijanščino bi morala poskrbeti občina. »Če vse to upoštevamo, zgleda naravnost neverjetno, da še dandanes slovenskim svetnikom goriškega občinskega sveta ni zagotovljena možnost, da se poslužujejo pravice do rabe slovenščine,« je tudi v imenu kolegov povedal Tabaj in spomnil, da so državni zakoni nadrejeni statutu in občinskemu pravilniku, ki še nista bila prilagojena. Svetniki so tudi spomnili, da je bila dvorana občinskega sveta pred leti opremljena za simultano prevajanje, naprav pa se občinski svet še ni posluževal. Ob koncu so Tabaj, Koršičeva in Bandelj postavili županu zahtevo, naj jim v teku šestih mesecev zagotovi možnost uporabe materinščine v občinskem svetu. Romoli je odgovoril, da bo na eni izmed prihodnjih sej o tem razpravljal občinski svet, kar je pred nekaj tedni napovedal tudi goriškemu predsedniku SKGZ Liviu Semoliču.
Tabaj je na župana dalje naslovil svetniško vprašanje o problemu vodovodnih cevi v nekaterih predelih goriške občine. »Nekatere cevi, na primer v Ulici Del Car-so, naj bi vsebovale nevarne snovi oz. azbest,« je povedal Božidar Tabaj, ki mu je Ro-moli odgovoril, da se bo o zadevi pozanimal pri vodstvu družbe Irisacqua.
Na še nerešen vozel parkirišča pri otroškem vrtcu v Pevmi je ponovno opozorila Marilka Koršič, ki je že v prejšnjem mandatu večkrat spodbudila upravo, naj ukrepa. »Do dodatnih zamud pri ureditvi parkirišča je prišlo zaradi težav pravne narave. Zataknilo se je namreč pri podpisu pogodbe med občino in upravitelji zemljišča, ki je deželna last. Podjetje Remuda se je namreč razdelilo na dva dela, zato je morala uprava počakati na zaključek postopka pri notarju. Zdaj naj bi bil ta problem rešen,« je povedala Koršičeva. Občinski tajnik ji je potrdil, da so bile še zadnje ovire premoščene in da bi morala biti dela opravljena v kratkem, Koršičeva pa je župana zaprosila, naj zadevo uredi pred začetkom šolskega leta.
Walter Bandelj je župana opozoril, da je tudi poštni urad v Podgori bil vključen v seznam »neekonomskih« izpostav, ki bi jih lahko zaprli. Kot smo poročali v prejšnjih tednih, družba Poste italiane zagotavlja, da podgorskega poštnega urada ne namerava ukiniti, Romoli pa je vsekakor Bandlju zagotovil, da se bo o načrtih družbe pozanimal. (Ale)
AJDOVŠČINA - Pipistrelova letala bodo letela tudi na Kitajskem
Odpira se jim največji svetovni trg
Boscarol: »Zanimanje za letenje velikansko« - Na podlagi danes podpisanega sporazuma bodo slovenski letalski certifikati veljali tudi na Kitajskem
Direktor Pipistrela Ivo Boscarol
foton.n.
Pipistrelu se obetajo donosni posli na Kitajskem. Prav danes bo na sedežu družbe v Ajdovščini podpisan tehnični sporazum za certifikacijo proizvodov med Kitajsko upravo za civilno letalstvo in Javno agencijo za civilno letalstvo Republike Slovenije.
Kot je še pred podpisom sporazuma povedal direktor Pipistrela Ivo Boscarol, leti na Kitajskem trenutno okrog petnajst njihovih letal. Vsa ta letala pa so tja prodali prek ministrstva za šport, kar pomeni, da ne potrebujejo letalskega certifikata, zato pa lahko letijo le v omejenih zračnih prostorih, ki so za slovenske razmere sicer veliki, a še vedno omejeni. Z njimi ni mogoče izvajati šolanja in podobno, tako da je tu-
di njihova prodaja zaradi tega omejena. Za letenje na območju celotne Kitajske pa je potreben letalski certifikat, ki ga ni prav enostavno pridobiti. Če bi šlo podjetje samo v to, bi morali že za vlogo za vsak certifikat odšteti 30 tisoč dolarjev, potem pa še okrog 200 tisoč dolarjev za vsa testiranja in to za vsakega od osmih Pipistrelo-vih modelov. S pomočjo omenjenega sporazuma pa bodo slovenski letalski certifikati veljali tudi na Kitajskem.
»Vse institucije od ministrstva za zunanje zadeve, ambasad, bivšega direktorata za letalstvo in zdajšnje agencije so si vedno prizadevale, da bi nam uredile in bilateralni sporazum z ZDA, s Kitajsko in tako naprej, a do tega trenutka konkretne-
ga rezultata ni bilo. To je dejstvo. Če bo ta sporazum podpisan, bo to prva stvar, ki bo dejansko pripeljana do konca,« je v ponedeljek, ko je kitajska delegacija še preverjala razmere v podjetju, povedal Boscarol. Izrazil je tudi prepričanje, da je Kitajska v tem trenutku največji in najbolj perspektiven trg in da niti ZDA, niti Rusija nista tako močni. O tem, koliko letal bi lahko prodali na Kitajskem, ni želel ugibati, povedal je le, da je zanimanje za letenje na Kitajskem velikansko, zaradi Lenarčiče-vega poleta okoli sveta, zmage na Nasinem tekmovanju in drugih dosežkov in presežkov pa so Pipistrelova letala kar prepoznavna.
Nace Novak
12
1 2 Četrtek, 19. julija 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - Pobuda Rosenbara
S Solidarnimi prigrizki zbrali pomoč za potresence v Emilu
Večer v podporo potresencem z naslovom Solidarni prigrizki, ki so ga pred dnevi organizirali v restavraciji Rosenbar, je odlično uspel, saj so kljub soparnemu dnevu gostje te priznane gurmanske postojanke že od poznega popoldneva napolnili vrt ob spominskem parku v Gorici. Gostitelja Piero in Michela, dovzetna za solidarnostne akcije, sta si s skupino prijateljev zamislila družabni večer za zbiranje denarne pomoči za ljudi na prizadetih območjih Emilie Romagne.
Potek solidarnostne pobude je bil nadvse zanimiv. Ob pomoči kuharske ekipe Rosenbara je deset prijateljev oz. skupin pripravilo različne dokaj okusne hode, od gazpacha do rižot, od ječmena do solat, od testenin do prvovrstnih rib in mesnih jedi. Ob redkih mizah, predvsem pa stoje, so gostje, ki so se do 23. ure zadrževali na vrtu restavracije, lahko s kupljenimi kuponi dobili pokušnje zgoraj omenjenih hodov, ki so jih ponujali z 20-minutnim presledkom. Ravno tako s kuponi so dobili tudi pijačo, in sicer rebule in druga vina z Oslavja, ki so jih ponujali vinogradniki Združenja oslavske rebule, in pivo, ki ga je točilo štandreško podjetje Nardin. Dobro so šli v prodajo tudi kilogramski kosi sira Parmigiano Reggiano, katerih hlebi, ki jih je potres vrgel s polic, niso bili več primerni za staranje, in pa pivo obrtne pivovarne blizu Ferrare.
Gostje, med katerimi smo poleg goriških vinarjev opazili tudi nogometnega trenerja Edyja Rejo ter slovenska gostinca Ivana Svetlika in Tomija Kavčiča, so z nakupom kuponov zbrali kar dostojno vsoto. Piero Lovišček in Michela Fabbro sta jo že izročila socialni zadrugi La Lanterna di Diogene, ki omogoča mladim prizadetim osebam, da opravljajo dela na podeželju. (aw)
Ponujali so tudi sir in pivo iz Emilie
bumbaca
JAMLJE - Danes odprtje
Oživil gostilno
Andrej Ferfolja bo gostom ponujal domače proizvode
Danes ob 18. uri bo ob glavni cesti skozi Jamlje zaživela turistična kmetija, ki jo v nekdanji gostilni družine Pahor - »pr' Juhšču« - odpira Andrej Ferfolja iz Doberdoba. Otvoritvenega dogodka se bo udeležil tudi ves občinski odbor z županom Paolom Vizintinom na čelu. Obnove jameljske gostilne se je Ferfolja lotil, potem ko je več let skrbel za družinsko osmico in kmetijo v Doberdobu. Tu si je pridobil izkušnje, predvsem pa se je odločil za rejo prašičev in za predelavo njihovega mesa, ki ga bo skupaj z drugimi domačimi proizvodi ponujal gostom v Jamljah.
Andrej Ferfolja je jameljsko gostilno odkupil januarja 2010, junija istega leta pa so se začela temeljita obnovitvena dela. Lokal razpolaga sedaj z jedilnico s 50 mesti, s prostorom za predelavo mesa, s hladilnikom za njegovo hranjenje in s sobo za njegovo prodajo; dobil je tudi nov pult iz kraškega kamna. Ferfolja se je za nakup jameljske gostilne odločil zaradi lege ob glavni cesti med Gorico in Trstom. V preteklosti je bila vedno dobro obiskana, poleg tega ima tradicijo, saj jo je danes že pokojni Rudo Pahor odprl leta 1952.
Lokal je temeljito obnovljen bumbaca
[1] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481530124.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU
DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174.
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.40 -21.30 »The Amazing Spider-man«. Dvorana 2: 17.20 - 19.40 - 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Quell'idiota di nostro fratello«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.40 -21.20 »The Amazing Spider-man«. Dvorana 2: 17.00 - 19.40 - 22.00 »The Amazing Spider-man« (digital 3D). Dvorana 3: 17.20 - 19.45 - 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Freerunner - Corri o muori«. Dvorana 5: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Quasi amici«.
Koncerti
KONCERTI »GRADO FESTIVAL OSPI-TI D'AUTORE 2012« na nasipu Naza-rio Sauro v Gradežu ob 21.30: 19. julija Al Jarreau; 25. julija Damien Rice; 28. julija Simple Minds; informacije in predprodaja vstopnic na www.ticke-tone.it.
NIZ KONCERTOV DVORNE GLASBE
ob 21. uri: v četrtek, 19. julija, v palači Attems v Gorici Erdas / Accurso »Il giardino dei pensieri«; v četrtek, 26. julija, v dvorani goriškega gradu Ens. Les Nations »Fra Didone e la bella Rosina«; vstop prost.
NOTE V MESTU 2012: v parku palače De Grazia v Ul. Oberdan 15 v Gorici bo v sredo, 22. avgusta, ob 20.30 koncert dua s trobento in harfo; vstop prost. Ob slabem vremenu bo koncert v palači De Grazia.
SI Šolske vesti
AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka 20. do vključno sobote 25. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Med tednom bo izlet v žabaviščni vod-
ni park Aquasplash v Lignanu; vpisovanje in informacije po tel. 3393853924 ali erimic65@tiscali.it (Ema-nuela).
INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO organizirajo od 20. avgusta do 7. septembra za učence osnovne in srednje šole v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah.
SLOVIK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012.
SCGV EMIL KOMEL organizira dva poletna glasbena kampusa za učence in novovpisane otroke od 6. do 12. leta starosti med 9. in 13. uro: od 27. do 31. avgusta bo na sedežu v Gorici pihalni in trobilni kampus (informacije pri prof. Fabiu Devetaku na naslov fa-bio2410gm@gmail.com), od 3. do 7. septembra pa kampus vseh inštrumentov v podružnici na Plešivem (vpisovanje do 20. avgusta); informacije in vpisovanje na info@emilko-mel.eu.
MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it.
& Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 8-dnevni izlet samo z enim avtobusom in trajektom na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra; informacije in prijave po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 300 evrov.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 5. avgusta, vsakoletni piknik: v jutranjih urah si bodo ogledali Miramarski grad in park, popoldne bo srečanje v restavraciji Al Mulin - Norbedo pri Kopru; informacije in prijave po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-390697 (Marija Č.), 347-1042156 (Rozina) in 0481-21361 (Ema L.). Na račun 20 evrov.
KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure ali po tel. 040-360072.
KRUT obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in do-
bro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Kor-zo Verdi 51/int. - tel. 0481-530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure ali po tel. 040-360072.
KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072.
Obvestila
2. KOŠARKARSKI TURNIR »GORIZIA-MICI« bo potekal v soboto, 21. julija, od 14. ure dalje v telovadnici v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo julija in avgusta zaprti.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da bo v juliju zaprta.
PROŠNJE ZA UPORABO ŠPORTNE PALAČE PALABRUMATTI na Rojcah: rok za vložitev prošenj zapade 16. avgusta; obrazci so na razpolago na spletni strani www.3.comune.gorizia.it/pa-labrumatti in v uradu za upravljanje športnih objektov goriške občine, kjer nudijo tudi vse potrebne informacije.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
sporoča, da bo v mesecu juliju urad v Gorici zaprt ob ponedeljkih in petkih.
USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma-žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič).
V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU na Sveti Gori bodo vsako nedeljo od 22. julija do 23. septembra ob 17. uri maševali v italijanskem jeziku.
Z GORIŠKE KVESTURE sporočajo, da mladoletniki lahko potujejo v tujino le z osebnim dokumentom in ne zadostuje več vpis na potne liste staršev, ki pa so kljub tej novosti še naprej veljavni. Mladoletniki lahko zapuščajo Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke od 3 do 18 let bo veljaven pet let) ali z osebno izkaznico (zakon št. 106 iz lanskega leta določa, da lahko zaprosijo za osebno izkaznico tudi otroci pod 15. letom starosti).
OBČINA SOVODNJE obvešča, da je bil s sklepom občinskega sveta št. 7 z dne 21. marca 2012 sprejet v skladu z DZ 16/2007 načrt za akustično klasifikacijo. Omenjeni načrt je vložen v občinskem tehničnem uradu (ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00, ob sredah 16.00- 17.30) z vsemi svojimi se-
stavnimi deli za trideset dni oziroma od 20. junija 2012 do 19. julija 2012. Obvestilo o depozitu bo objavljeno v Uradnem deželnem vestniku. Med obdobjem depozita lahko kdor koli predloži občini pripombe in ugovore.
GORIŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA IN ODBOR ZA SPODBUJANJE ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA prirejata 3. nagradni natečaj »Magicamente Im-prenditrice«, namenjen ženskim podjetjem v goriški pokrajini. Informacije in obrazec za vložitev prošnje na www.go.camcom.gov.it v okencu »news« ali v uradu goriške trgovinske zbornice »Spazio Impresa« (spa-zio.impresa@go.camcom.it, tel. 0481384202/261) do 27. julija. Podelili bodo štiri nagrade: 1. nagrada 2500 evrov, 2. 2000 evrov, 3. 1500 evrov in 4. 1000 evrov.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici ima nov naslov elektronske pošte: go-rica@knjiznica.it. Do 31. avgusta bo knjižnica odprta s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, zaprta bo zaradi dopusta od 6. do 17. avgusta.
OBVESTILO ZA UDELEŽENCE MALE USTVARJALNE AKADEMIJE. Odhod v Livek pri Kobaridu bo v ponedeljek, 27. avgusta. Udeleženci iz tržaške občine imajo zbirališče v Sežani na železniški postaji ob 7.45 (odhod ob 8. uri). Odhod udeležencev iz goriške občine je s parkirišča v bližini krožišča v Rožni dolini (v Sloveniji) ob 8.40. Udeleženci iz videmske pokrajine naj pridejo istega dne v Dom Kavka v Livek ob 11. uri. Starši so vabljeni na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 1. septembra, ob 11. uri, sledi odhod udeležencev v spremstvu staršev; informacije po tel. 040635626.
ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure.
0 Prireditve
»PERCORSI DI-VERSI« v centru Mare Pensante v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: danes, 18. julija, ob 18. uri gledališka delavnica z Donatom Acamporo; vstop prost.
KINO V RONKAH v parku Excelsior (Ul. Roma), ob 21.15: v četrtek, 19. julija, »Quasi amici«; v torek, 24. julija, »Midnight in Paris« in v četrtek, 26. julija »Scialla!«.
V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto v Gorici bo v četrtek, 19. julija, ob 21. uri Marco Bertali vodil skupinsko srečanje z naslovom »La via del Cuo-re«; vstop prost, informacije po tel. 0481-594103/01, 333-4857158, mar-co.bertali@ass2.sanita.fvg.it.
AŠKD KREMENJAK JAMLJE prireja 16. zamejski festival »Diaton 2012«: v petek, 20. julija, ob 20. uri tekmovanje v briškoli; v soboto, 21. julija, med 9. in 18. uro plesne delavnice za plesalce
in plesalke različnih starosti, ob 18.30 nastopi, ob 19. uri ples z ansamblom Trio Mix; v nedeljo, 22. julija, ob 10. uri vpisovanje otrok na ex tempore, med 14. uro in 15.30 vpisovanje godcev na diatonično harmoniko (frajtonarco) na festival »Diaton 2012«, ob 16. uri začetek nastopov harmonikarjev, sledili bosta podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem festivala ter nagrajevanje otroškega ex tempo-reja; za zaključek ples z ansamblom Trio Mix. Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi zvrstmi na žaru in z domačo kapljico.
POLETNA SREČANJA V RONKAH v organizaciji knjižnice Ronke in urada za kulturo občine Ronke: v občinskem avditoriju potekajo glasbena srečanje v organizaciji združenja Il Giardino Musicale za novorojenčke do 20. julija in za otroke med 3. in 6. letom starosti od 23. do 27. julija; brezplačna udeležba s prijavo pri občinski knjižnici; informacije po tel. 0481-477205, 3477731937, biblioronchi@yahoo.it, www.facebook.it/biblioronchi.
PRAZNIK OBČINE ŠEMPETER-VRTOJ-BA: v petek, 20. julija, od 8. do 12. ure »Preverimo svoje zdravje« na trgu Ivana Roba v Šempetru, ob 18. uri slavnostna seja občinskega sveta občine Šempeter-Vrtojba in podelitev priznanj letošnjim občinskim nagrajencem v Coroninijevem dvorcu v Šempetru; kulturni program bosta oblikovali citrarka Tanja Zajc Zupan in flavtistka Anja Burnik, ob 21. uri zabavni program na šempetrskem trgu s skupino Malibu; v soboto, 21. julija, od 8. do 17. ure tradicionalni mednarodni moški balinarski turnir 12. ekip.
VINILVEČERI 2012 na Kromberškem gradu ob 21. uri: v torek, 24. julija, glasbeno predavanje Dragana Buliča »50 let Rolling Stonesov in 70 letnica Paul McCartneya«; v času predavanja bodo naprodaj vinilne plošče in raritete.
»KAPLJICE KULTURE« bodo potekale v Ljudskem vrtu v Gorici od 30. julija do 3. avgusta med 21. in 22. uro: posamezniki, skupine, društva in krožki lahko nastopijo s plesom, petjem, recitacijami, predstavitvami knjig, folkloro, filmsko umetnostjo, filozofijo, kulinariko, itd.; informacije in prijave na sedežu ZSKD na Korzu Verdi, 51 v Gorici, po tel. 0481-531495 ali 3270340677 in na gorica@zskd.org.
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.00, Tullio Giacet-ti iz splošne bolnišnice v cerkev v Pod-turnu in na glavno pokopališče.
DANES V LOČNIKU: 9.00, Anna Blasig vd. Berdon (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V ROMANSU: 10.30, Antonio Milocco (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev; 16.00, Carla Cabassi vd. Martellos v cerkvi in na pokopališču.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 19. julija 2012
13
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Risanka Hrček Miha -
Mravlji Tinca in Manca 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Variete: E state con noi in tv 13.30 Dnevnik in ekonomija 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Film: Rosamunde Pilcher: Quattro stagioni - Inverno (rom., VB/Nem., '09) 17.00 Dnevnik, Parlament in vremenska napoved 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Tec-hetechete 21.20 Glasb.: Le note degli Angeli 23.30 Gala Tango 0.35 Nočni dnevnik
Rai Due
7.10 Nan.: Vite sull'onda 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: La complicata vita di Christine 10.35 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Sen-za traccia 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: The Good Wife 17.00 Nan.: One Tree Hill 17.55 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold case - Delitti irrisolti
^ Rai Tre
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.35 Film: Il primo amore di Anne (kom., Nem./Norveška, '10, r. A. Sewitsky) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Resn. show: Extreme Makeover - Home Edition 15.10 Nan.: Parenthood 16.10 Film: Ritorno alla natura (pust., ZDA, '09, r. B. May, i. J. Silverman, P. Strauss) 18.30 Igra: La ruota del-la fortuna 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Veline 21.20 Nan.: Le due facce dell'amore 23.30 Film: Best friends (triler, Kan., '05, r. M. Scott, i. C. Mink)
C/ Italia 1
La 7
19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30
Dnevnik 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.55 Nan.: Una scatenata coppia di sbirri 22.50 Dnevnik 23.05 Aktualno: Eva
6.00 Dnevnik 8.00 Film: Storia di Fifa e di Coltello er seguito der piu (kom., It., '72, r. M. Amendola) 9.40 Rubrika: La storia sia-mo noi 10.40 Aktualno: Cominciamo be-ne 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Dnevnik in športne vesti 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Tgr Piazza Affari 14.55 Kolesarstvo: Tour de France, prenos 16. etape, Pau - Bagneres de Luchon 17.30 Tour Replay 18.00 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: L'emigrante (kom., Nem./It./Šp., '73, r. P. F. Campanile, i. A. Celentano, C. Mori) 23.15 Nočni in deželni dnevnik 23.55 Dok.: Doc 3
u Rete 4
6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Di-stretto di polizia 3 12.50 Nan.: Renegade 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.40 Film: That's amore! Due improbabi-le seduttori (kom., ZDA, '95, r. H. Deutch, i. W. Matthau) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amo-re 20.10 Nan.: Siska 21.10 Nan.: Chase 23.50 Nan.: Criminal Intent 0.40 Film: Il co-raggio delle aquile (dram., Fr., '06, r. J.-F. Davy)
^ Tele 4
sive celice (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Dok. serija: Zdravje Slovencev 17.45 Pogled na... 17.55 Nan.: Mi se imamo radi 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Film tedna: Laponska odise-jada (rom., Finska, '10, r. D. Karukoski, i. J. Vatanen) 21.35 Igr. film: Vučko (pon.) 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.25 Prava ideja!
(t Slovenija 2
7.45 Otroški infokanal 8.30 23.35 Zabavni infokanal 13.10 Duhovni utrip (pon.) 13.30 O živalih in ljudeh (pon.) 13.55 Na vrtu (pon.) 14.25 Ugriznimo znanost (pon.) 15.00 Kolesarstvo: Tour de France, prenos 16. etape 17.30 EP v nogometu: Portugalska - Nizozemska (pon.) 19.50 Žrebanje lota
7.10 Nan.: Il segreto del bosco (anim., Šp., '05, r. J. Elordi) 8.40 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Le cose che amo di te 16.45 Nan.: Friends 17.35 Igra: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York
21.10 Film: Tutti pazzi per l'oro (pust., ZDA, '08, r. A. Tennant, i. Kate Hudson, M. McConaughey )23.35
Film: New York Taxi (akc., Fr./ZDA, '04, r. T. Story, i. Q. Latifah, J. Fallon)
LA
7.00 Aktualno: Omnibus Estate 2012 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: Ti ci porto io 12.30 18.00 Variete: I menu di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.05 Film: I gigli del campo (dram., ZDA, '63, r. R. Nelson) 16.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 18.55 Igra: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Rubrika: In Onda 21.10 Real Tv: SOS Tata 0.05 Dnevnik in športne vesti
20.00 Olimpijski film: London 2012
-	šport brez meja 20.40 Košarka: EP do 20 let, prenos iz Domžal 22.40 Glasb.: Mednarodni baletni gala koncert Društva baletnih umetnikov Slovenije 2011 (pon.)
{T Slovenija 3
6.0010.00, 19.55 Sporočamo 7.10 21.30 Žarišče 8.5017.50 Kronika 10.35 Slovenija in Evropa 11.05 Na tretjem... 12.00 Globus (pon.) 15.30 Poročila Tvs119.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 23.00 Aktualno 20.30 Kontaktna oddaja 22.00 Odkrito (pon.) 23.25 Odmevi (pon.)
~ Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv
-	deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 Istrska potovanja 15.40 Vesolje je... 16.10 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.40 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 17.25 Srečanje z... 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 Artevisione - pripravila Martina Gamboz 20.30 Dok. odd.: City Folk 21.00 SMS - glasb. oddaja 21.50 Avtomobilizem
7.00 Deželni dnevnik 7.30 Dok.: Luoghi magici 8.00 Dok.: Il portolano 8.30 Deželni dnevnik 9.00 Dok.: Borgo Italia (pon.) 11.15 Glasb.: Mille voci 13.05 20.25, 23.22 Aktualno: Tg Agenparl 13.10 Variete: Muk-ko Pallino 13.30 Dnevnik 14.00 Dok.: Bor-go Italia 16.00 Šport: Hard Trek 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Rotocalco Adnkronos 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: Archeologie 20.15 Aktualno: Italia Economia e Prometeo 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: L'allegro fantasma (kom., It. '41, r. A. Palermi, i. Toto) 22.30 Aktualno: Musa Tv 22.45 Aktualno: Salus Tv 23.02 Nočni deželni dnevnik 23.25 Film: Improvvi-samente, un uomo nella notte (horor, VB, '72, r. M. Winner, i. S. Beacham, M. Brando)
|r Slovenija 1
6.45 22.50 Poletna scena (pon.) 7.15 Odmevi (pon.) 8.0015.45, 18.30 Risanke 9.15 Nan.: Ribič Pepe 9.30 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 9.50 Poučna nan.: Pepi vse ve o glasbi (pon.) 10.10 Poučna odd.: Zlatko Za-kladko 10.45 Nan.: Vremenske uganke (pon.) 11.00 Nan.: Enid Blyton - Pustolovščine (pon.) 11.25 Igr.-dok. nan.: Afna Fri-ki -Znanost III 12.00 Dok. film: Zgodbe iz gozda: Sonaravno gozdarjenje v Sloveniji (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tedenik (pon.) 14.25 Globus (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 16.05 Kviz: Male
22.20 Effe's Inferno 23.05 Arhivski posnetki 23.50 Artevisione Magazin - pripravila Laura Vianello
Tv Primorka
8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 12.05 Vedeževanje s Cvetko 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Po-segovi prijatelji 18.30 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Rastemo z Lungom 21.00 Iz evropskega parlamenta 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Vi-deostrani
pop Pop TV
6.25 8.40, 10.10, 11.35 Tv prodaja 6.55 16.40, 17.45 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.55 Risane in otr. serije 10.40 14.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 16.40, 17.10 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 13.30 Nan.: Beverly Hills 90210 1 4.20 Nan.: Dobra mačka 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Telesni stražar (dram., ZDA, '92, r. M. Jackson, i. K. Costner, W. Huston) 22.25 24UR zvečer 22.45 Nan.: Na kraju zločina C.S.I. 23.40 Nan.: Zvit in prebrisan 0.30 Nan.: Enajsta
Kanal A
7.00 Svet (pon.) 7.45 Risane serije 9.30 13.05 Nan.: Pa me ustreli! 9.55 16.10 Top Gear 10.55 Astro TV 12.15 Nan.: Navi-hanci iz Benidorma 12.35 Tv prodaja 13.35 17.10 Nan.: Na kraju zločina C.S.I. 14.25 Film: Druga priložnost (triler, Kan., '10, r. J.-C. Lord) 18.00 Svet 18.45 Volan 19.10 Nan.: Šerifova pravica 20.00 Film: Zadetek v polno: Analiza pa taka (kom., ZDA, '99, r. H. Ramis, i. R. De Niro, B. Crystal) 21.45 Film: Iron Eagle - Jekleni orel 3 (akc., Kanada) 23.30 Film: Doktor Parnassus (fant., VB/Kan., '09)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Patri-cija Jurinčič in Romeo Grebenšek; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Vstala Primorska si v novo življenje; 12.00 Obmejni pogovori, vodi Mitja Tretjak; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Tjaša Dornik in Danjel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric - Most na Drini, 25. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Glasbena centrifuga; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gettiamo l'ancora; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 21.00 Va pensiero; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 18.00-19.00 In orbita summer edition; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album Charts; 21.30 Proza; 23.00 Quilisma; 23.30 Glasbena lestvica; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15
Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 17.10 Sredi poletja; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal.
SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS

Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 4 Sreda' 18- julija 2012
APrimorski
r	dnevnik

—9 dni do odprtja olimpijskih iger v Londonu

PELLEGRINI: SEKS PRED TEKMO? DA!
VERONA - V intervjuju za italijansko revijo Chi, ki bo danes na prodajalnih policah, je najboljša italijanska plavalka Federica Pellegrini zavrgla izjave partnerja Filippa Magninija. Pred tekmo se seksu ne bo odpovedala: »Ali se he-camo?« je izjavila in dodala, da se je stalni partner najbrž hecal, ko je napovedal, da je pred tekmami miren. Naznanila je še - piše spletni portal Gazzette dello sport -, da bo naporni ritem prekinila po OI, s tem da bo naslednje leto nastopala izključno v štafeti.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
TAKSISTI PARALIZIRALI LONDON
LONDON - Na stotine londonskih taksistov je včeraj paraliziralo krožišče blizu parlamenta. Protestirali so, ker v času poletnih olimpijskih iger ne bodo smeli uporabljati ta-koimenovane olimpijske proge. Ta bo med poletnimi olimpijskim igrami namenjena zgolj športnikom in uradnikom ter »vipovcem«. Jonathan Myers iz združenja londonskih taksistov pravi, da je to naravnost nesprejemljivo, saj bodo pri svojem delu morali uporabljati daljše poti, višji pa bodo tudi stroški uporabnikov njihovih storitev.
OLIMPIJSKE IGRE V LONDONU - Največji up slovenskega plavanja Damir Dugonjic
Skrbijo ga kopalke
LJUBLJANA - Plavalec ravenskega Fužinarja Damir Dugonjic je največji up slovenskega plavanja na olimpijskih igrah v Londonu. Stroka mu ob dobri dnevni formi pripisuje celo možnosti v boju za odličje, sam kot prvi cilj napoveduje finale. Strokovni tabor in plavalec pa se strinjata, da je v pripravah na igre garal kot še nikoli doslej. Štiriindvajsetletni plavalec je nase opozoril že v mlajših kategorijah, prvič pa je izstopal z medaljo na mladinskem evropskem prvenstvu leta 2006 v Palma de Mallorci. Pred štirimi leti je sledil olimpijski polfinale v Pekingu, prvi evropski finali, predvsem pa številni uspehi, tudi trije posamični naslovi, na ameriških študentskih prvenstvih NCAA.
Medtem ko plavalec na članskih tekmah med letoma 2007 in 2011 ni posegal po najvišjih mestih, se je to spremenilo po koncu študija na univerzi Berkeley. Dugonjic je bil presenečenje zadnjega decembrskega evropskega prvenstva v malih bazenih v Szczecinu na Poljskem, kjer je osvojil srebro na 50 in 100 m prsno, uspeh pa je ponovil maja letos na EP v 50-metrskih bazenih v Debrecenu, kjer je na 50 prsno posegel po zlatu, na 100 prsno pa je v finalu ostal brez odličja zaradi strganih kopalk, a je v polfinalu in predtekmovanju z
najboljšima dosežkoma potrdil, da mu tudi v tej disciplini ne bi ušla medalja. Kot pravi tekmovalec, so spomini na medaljo večkrat živi predvsem na treningih: »Ponavadi takrat, ko je najtežje. Takrat se spomnim, da se izplača, da se vse vrne. Cilji pa so novi, večji... Medalja je pri vsem tem spodbuda.« Tudi zamujene kolajne na 100 prsno Dugonjic ne objokuje: »Izid iz polfinala bi zadostoval za medaljo, a ga bo treba zafinale v Londonu popraviti. Finale je moj glavni cilj, kar bo seveda zelo težko. Že za polfinale bo treba doseči zelo dober izid. Jaz se moram le skoncentrirati, biti neobremenjen in imeti v redu kopalke, da se mi kaj takega ne ponovi.«
Dugonjic je primerjal tudi svoj prvi odhod na igre pred štirimi leti z zdajšnjim: »Takrat je bilo lažje. Ni bilo pritiska, šel sem uživat, nabrat izkušnje, plavati pa je bilo fenomenalno in tudi v bazenu sem presenetil sam sebe, saj sem osebni rekord popravil za več kot sekundo in s polfinalom izpolnil načrte. Potem mi je bilo kar nekako vseeno, čeprav je bila že takrat priložnost za finale. Zdaj je drugače. Seveda grem tudi uživat, imam izkušnje, a moram tudi izpolniti svoje cilje. Zdaj grem tekmovat, tako da bo prvi cilj tekmovanje in šele nato uživanje.« (STA)
NOGOMET
Prodali so 950 tisoč vstopnic
LONDON - Prireditelji olimpijskih iger v Londonu so sporočili, da je za ogled tekem olimpijskega nogometnega turnirja na voljo še 250.000 vstopnic. Zdi se veliko, vendar ne, če gre upoštevati dejstvo, da jih je bilo še pred nekaj tedni na voljo preko 1,2 milijona. Zanimanje je bržkone naraslo tudi zaradi nekaterih »zvezdnikov,« ki bodo nastopili. Jedra ekip sestavljajo nogometaši mlajši od 21. leta, dovoljeno pa je vključiti še tri starejše. Tako bo kapetan domačinov ikona Manchester Uniteda Ryan Giggs, za Španijo bosta igrala tudi Mata (Chelsea) in Jordi Alba (nov nakup Barcelone) - oba sta dosegla gol tudi na finalu EP proti Italiji. Boj za zlato pa so napovedali Brazilci s Patom, Thia-gom Silvo, Neymarom in Lucasom.
Ko pade pika je prepozno. Podprite Primorski dnevnik. Naročite se.
Primorski
r	dnevnik
INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320
www.primorski.eu
ŠPORT
Sreda, 18. julija 2012
15
KDO JE NAJBOLJŠI V EVROPI?
NYON - Med 32 najboljšimi nogometaši Evrope v sezoni 2011/12 so tudi trije italijanski igralci: Gianluigi Buffon (Juventus), Andrea Pirlo (Juventus, na fotografiji ANSA) in Mario Balotelli (Machester City). Med nominiranci Uefe pa izstopa vali-žanski napadalec Les Davies iz Bagnor Ci-tyja, ki je polprofesionalec. Nominirance izbirajo novinarji, eden za vsako od 53 članic Uefe. Nagrado najboljšemu v Evropi bo evropska nogometna zveza podelila 30. avgusta v Monaco ob evropskem su-perpokalu.

NA STADIONIH 1,44 MILIJONOV GLEDALCEV
KIJEV - Evropski nogometni zvezi (Uefa) je letošnje evropsko nogometno prvenstvo na Poljskem in v Ukrajini prineslo rekordne dobičke v višini 1,383 milijarde evrov (V Avstriji in Švici 1,351 milijarde evrov). Največji del denarnega pogača je Uefa zaslužila od prodaje televizijskih pravic (815 milijonov) ter prodaje vstopnic (130 milijonov evrov). Prirediteljici letošnjega EP je obiskalo sedem milijonov gledalcev, tekme pa si je na stadionih ogledalo 1,44 milijona gledalcev, kar nanese 46.471 gledalcev na tekmo, stadioni pa so bili v povprečju 98,6-odstotno zasedeni.
EURD2012
MARADONA IZGUBIL STOLČEK
DUBAJ - Francoz Bruno Metsu je novi trener du-bajskega kluba Al Wasl. Vodstvo slednjega je pred tednom dni odpustilo legendarnega nogometaša Diega Mara-dono, leto dni pred iztekom pogodbe. Metsu je z novimi delodajalci podpisal dveletno pogodbo, delo trenerja pa bo pričel prihodnji teden. Maradona je delo izgubil zaradi slabih izidov moštva, Al Wasl je minulo sezono končal na osem mestu prvenstva, kjer igra 12 ekip.
NOGOMET - Pogovori z novima gospodarjema so se izjalovili, v petek ustanovitev društva
Triestina ligo za Krasom?
TRST - Žarek upanja, ki je zasijal, je bil le kratkotrajen, saj so bodočnost Triestine znova zatemnili temni oblaki. Včeraj ni prišlo ne do podpisa ne do ustanovitve novega društva, ki bi nasledilo propadlo Triestino. Občinska uprava z Robertom Cosolinijem in Emilianom Edero na čelu je namreč prekinila pogajanja s podjetnikoma iz Veneta, saj Etto-re Setten in drugi skrivnostni podjetnik nista zagotovila niti minimalnega kritja -to se pravi 500.000 evrov -, ki bi novona-stalemu klubu omogočilo vsaj dostojno sezono v D-ligi. Ker občinska uprava ni dobila teh finančnih zagotovil, se je odločila, da pogajanja raje prekine. Tveganje, da bi se čez nekaj mesecev znašli znova v težavah, je bilo preveliko. Kras bo tako v naslednji sezoni skoraj gotovo najvišje postavljena nogometna ekipa v celotni tržaški pokrajini.
Gotovo je dvom dvojice Edera-Co-solini podkrepil tudi življenjepis Ettore-ja Settena, 64-letnega podjetnika iz Veneta, ki naj bi postal eden od dveh novih gospodarjev tržaškega kluba. Setten je namreč v nogometnih krogih dobro znana oseba. Začel je leta 1992 pri Opitergini iz Oderza, nato je naredil kakovostni skok in v 90-ih letih postal glavni pokrovitelj Napolija. Nekaj mesecev leta 1994 je bil tudi eden izmed treh glavnih delničarjev A-ligaša iz Kampanje, a po povratku Fer-laina se je vrnil v domači Veneto, kjer je vstopil v nogometni klub Pordenone calcio. Pordenone je popeljal do C2-lige v sezoni 2001/2002, vendar ekipa iz Furlani-je med profesionalci ni nikoli nastopila, saj je bil Setten takrat prvič vpleten v stečaj nogometnega kluba. Vse več energije in denarja je namreč preusmerjal v Tre-
Arhivski posnetek tekme Triestina -Carrarese
kroma
viso, ki je celo napredoval v A-ligo. Izkušnja v najvišji ligi pa je bila kratkotrajna in izpad je pomenil začetek konca ne samo ekipe, temveč tudi samega društva, ki je poleti leta 2009 dokončno propadlo in svojo pot začelo spet v elitni ligi. Prav lani je Setten prejel s strani nogometne zveze petletno prepoved kateregakoli delovanja v nogometnih društvih. Sprejel je 20 mesečno dogovorjeno zaporno pogojno kazen zaradi goljufivega bankrota v okviru stečaja FC Trevisa. Iz blagajne kluba naj bi nezakonito odnesel 20 milijonov evrov. Ob takem življenjepisu so bili dvomi tržaške občinske uprave več kot razumljivi.
Kaj pa zdaj? Odbornik Edera in župan Cosolini sta na delu, da bi zagotovi-
la vsaj možnost igranja v elitni ligi, saj bi bili stroški v tem primeru precej nižji (130.000 in ne 349.000 evrov). V načrt želijo vključiti čim večje število tržaških podjetnikov, saj je več kot očitno, da so drugače v svetu nogometa zaupanja vredne osebe prej izjema kot pravilo. Časa na razpolago pa ni več veliko. Ni še izključeno, da bi v Trstu vsekakor pridobili zadostna sredstva za nastop v D-ligi. Rok za vpis v D- in elitno ligo je podaljšan do 27. julija, kar bi lahko omogočilo vpis v D-ligo tudi ekipam, ki so bile včeraj izključene iz I. In II. divizije (Foggia, Spal in Siracusa). Vsekakor je župan Co-solini potrdil, da želijo nov klub ustanoviti najkasneje do petka. (I.F.)
ODBOJKA - Marko Kalc kondicijski trener romunske ekipe
Tretjič v ligi prvakov
Slovenski odbojkarski trener Marko Kalc bo še tretjič v karieri vodil kon-dicijsko pripravo v ekipi, ki bo nastopala v ligi prvakov. Potem ko je bil pri blejskem ACH Volleyu in romunski ekipi Zalau, bo letos sodeloval z romunsko moško ekipo Tomis Constanta, ki sodi med tri najboljše v Romuniji. Klub iz Constante, znane turistične destinacije na severni obali Črnega morja, ima bogato odbojkarsko tradicijo. V državnem prvenstvu so bili lani drugi, v evropskem pokalu Challenge cup so izgubili v polfinalu. Letos pa je ekipa, ki jo vodi slovenski trener Radovan Ga-čič iz Maribora, sprejela povabilo (wild card) in bo v ligi prvakov igrala v skupini s Fenerbahcejem, moskovskim Dina-mom in ekipo SKRA Belchatow. Zaradi kakovostnih tekmecev ostaja med glavnimi cilji sezone predvsem dober nastop na državnem prvenstvu in romunskem pokalu. »Nasploh je kakovost lige v Romuniji visoka, obenem pa ti tu nudijo res dobre pogoje za delo,« je še poudaril Kalc.
Ekipi - seznam igralcev še ni dokončen - se bo slovenski kondicijski trener pridružil avgusta. Treniral bo v Con-stanti in v bolgarskem središču Dobrič, kjer bodo višinske priprave. V pripravljalnem obdobju bo ekipa z mednarodnim pečatom (ob romunskih odbojkar-jih še avstralski podajalec, iščejo pa tudi na ameriškem in finskem odbojkarskem »trgu«) pilila predvsem moč, poudarek pa bo tudi na preventivi pred poškodbami. Sodelovanje z ekipo se bo po intenzivnem začetku nadaljevalo med sezono po pošti in z občasnimi obiski.
Predvsem prejšnja uspešna sodelovanja s prvoligaškimi ekipami so privedla Kalca spet v Romunijo. Ob ACH vol-leyu in romunskemu Zalauu je Kalc v vlogi kondicijskega trenerja sodeloval v sezoni 2002/03 z Adriavolleyem in z bo-censkim Brillrover Sudtirol v sezoni 2003/04, obakrat v moški A2-ligi. Profesor športne vzgoje (46 let bo dopolnil avgusta) se je izpopolnjeval v Zda in Italiji, kjer je opravil tudi tečaj in zvezni izpit.
Letos bo Kalc na odbojkarskih igriščih tudi v vlogi glavnega trenerja. Bivši trener Hita Nova Gorica se dogovarja z Odbojkarskim klubom Koper, kjer naj bi treniral prvo žensko člansko ekipo v 1. slovenski ligi. Pogovori pa so zamrznjeni do naslednjega tedna, saj bo po občnem zboru najbrž prišlo do sprememb v upravi kluba. (V.S.)
Triatlon:
Robazza 15. na DP
V kraju Revine lago pri Trevisu so pretekli konec tedna tekmovali triatlonci. Na državnem prvenstvu v kategoriji Youth B (letniki 1994in 1995) je goriški Slovenec Denis Robazza (CSA Gorizia) osvojil 15. mesto, Goričan Luka Kovic pa ni nastopil zaradi zvina roke. Robazza je moral med tekmovalci iz cele Italije preplavati 600 m, prevoziti s kolesom 10 km, na koncu pa še preteči 2,5 km.
Puntar ni bil izbran
Na mednarodnem turnirju 4 Helmets v Firencah, na katerem bo nastopila tudi italijanska reprezentanca ameriškega nogometa, ne bo Repenca Stefana Puntarja. Čeprav je letos prejel nagrado za najboljšega igralca v obrambi ga selektor ni vključil v izbrano vrsto.
Od danes nogometni turnir na Padričah
Od danes do nedelje bo v padriškem športnem centru Gaje, v okviru vaškega praznika, ženski in moški nogometni turnir 5:5. Tekme bodo vsak dan od 19. ure dalje. V nedeljo bodo finalna srečanja in nagrajevanje.
TOUR DE FRANCE
Franck Schlek padel na dopinškem testu
PAU - Dan pred kraljevsko etapo v Pirenejih je mednarodna kolesarska zveza sporočila, da je Luksemburški kolesar Frank Schleck padel na do-pinškem testu. V vzorcu njegovega urina so po sobotni 13. etapi dirke Po Franciji našli sledi prepovedanega diuretika ksipamida. Luksembur-žan, ki je po 15 etapah v skupno 12., je klub RadioShack že suspendiralo in ima pravico zahtevati analizo B-vzorca.
Karavano dirke Po Franciji čaka danes 197 km dolga preizkušnja, na kateri bodo kolesarji z Wigginsom na čelu morali premagati kar štiri prelaze - Aubisque (7,1 % naklona), zgodovinski Tourmalet (7,4 %), Aspin (4,8 %) in Peyeresourde (6,7 %) - ter končni 16 kilometrov dolgi spust.
NOGOMET
Ibrahimovic je odslej igralec PSG-ja
PARIZ - Zlatan Ibrahimovič je iz Milana uradno prestopil k pariškemu PSG-ju: švedski nogometaš je s francoskim prvo-ligašem podpisal triletno pogodbo, prejel pa naj bi 12 milijonov evrov na sezono (z dodatnimi dodatki). V minuli sezoni napadalec italijanskega AC Milana, ki je pred tem igral za švedski Malmö, nizozemski Ajax, italijanska Juventus in Inter Milano ter špansko Barcelono, je včeraj zvečer prispel v francosko prestolnico. Danes zjutraj bo opravil podroben zdravniški pregled, ob 15. uri pa bo francoski klub priredil novinarsko konferenco. Po prestopu Silve in Ibrahimoviča bo blagajna Milana bogatejša za 65 milijonov evrov. Francoski L'Equipe je še napovedal, da si želijo v PSG-ju še brazilskega zveznika Kakaja, medtem ko je mladi Marco Veratti včeraj s Parižani podpisal petletno pogodbo.
LIGA PRVAKOV- Danes bo Maribor igral tekmo drugega kroga kvalifikacij za ligo prvakov proti Željezničarju, prvaku Bosne in Hercegovine. Tekma v Ljudskem vrtu se bo začela ob 20. uri, Maribor pa bo igral brez poškodovanih Mitje Vilerja, Martina Milca in Rajka Repa ter Nikole Ko-mazca, ki še nima dovoljenja za nastop.
ODBOJKA - Goričanka Elisa Togut bo v naslednji sezoni igrala v A1-ligi v ekipi Banca Reale Yoyogurt Giaveno. Soigralec Damirja Kosmine pri Veroni (A1-liga) pa bo krilni napadalec Francesco Di Marc-hi, ki je v prejšnji sezoni igral pri Padovi.
ODHAJA V NBA - Košarkarski re-prezentant Bosne in Hercegovine Mirza Teletovič, rojen v Mostarju, je podpisal triletno pogodbo z ekipo Brooklyn Nets, za podpis naj bi prejel 15,7 milijona dolarjev. Prav tja odhaja tudi Kris Humphries, ki naj bi prejel 24 milijonov dolarjev. Doslej je klub za nakup igralcev od 1. julija potrosil že 330 milijonov dolarjev.
KOŠARKA - Košarkar Pietro Aradori se iz Siene seli h Cantuju, Dušan Šakota, Srb z grškim potnim listom pa je s Cim-beriom podpisal enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja. Evropsko prvenstvo U20 - Španija - Italija 76:78, Turčija - Slovenija 71:72.
TPK Sirena: Jadralne veščine bodo preizkusili na regati
Jadralne veščine se pri Sireni otroci od 6. do 12. leta učijo že od 11. junija. Tržaški pomorski klub je zaključil že tri začetniške tečaje, od ponedeljka pa se jadranja na optimistu uči še zadnja skupina tečajnikov. Pod vodstvom Jana Podgorška mladi spoznavajo morski svet, jadralno opremo in tudi nekaj teorije. Po tretjem dnevu že vsi samostojno jadrajo pred barkovljanskim klubom. Povprečno je na tečajih deset otrok, vsi pa se bodo udeležili tudi regate za jadralne šole 1. in 2. septembra v Tržiču. Podgoršku pomagajo Nataša Milič, Erik Gregori in Matija Ugrin. Po dogovoru nudijo pri Sireni tudi tečaje za najstnike, ki se preizkušajo na laserjih.
Sreda, 18. julija 2012
V REME, ZAN IMIV O S TI
Azorski anticiklon na zahodnem sredozemskem pasu povzroča stabilnost v naši deželi. Jutri bo do Alp dospela atlantska fronta in prinesla nestabilnost, območje nizkega zračnega tlaka ob koncu tedna <i pa bi lahko prineslo poslabšanje vremena v r^^ŠLi severno Italijo.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo večinoma ugoden in spodbuden, le na severu in severovzhodu države bodo najbolj občutljivi imeli manjše vremensko pogojene težave.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.48
Dolžina dneva 15.15
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 4.53 in zatone ob 20.04
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.03 najvišje -65 cm, ob 11.39 najnižje 35 cm, ob 17.00
najvišje -10 cm, ob 22.36 najnižje 43 cm. Jutri: ob 5.31 najvišje -65 cm, ob 12.11 najnižje 37 cm, ob 17.35 najvišje -11 cm, ob 23.05 najnižje 40 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........21 2000 m ..........10
1000 m ..........18 2500 m............8
1500 m ..........13 2864 m............6
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v visokogorju 9,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
V Ravninah in na obali bo pretežno jasno do rahlo oblačno s šibkim vetrom. V gorah bo najprej jasno do rahlo oblačno, čez dan pa se bo oblačnost okrepila, predvsem v Karniji, kjer so možne nevihte. Tudi v Ravninah se bo ponekod oblačnost okrepila.
IZ MEHIKE
Ribje in mačje dogodivščine
Jasna Tuta
Ko sva nekaj dni po novem letu odplula izpred San Evarista, sva takoj spustila v vodo vrvico z vabo, ki so nama jo podarili tamkajšnji ribiči. Rick jim je namreč potožil, da na tem področju nimava sreče, zato so ga nekega jutra vzeli s sabo na intenzivni tečaj ribolova. Ožina San Jose, v kateri sva plula, je baje polna mahi-mahi-jev, kot jim pravijo Mehičani (po naše dorada), zato sva verjela, da bova tistega dne imela ribjo večerjo.
Morje je bilo mirno, zato sva izjemoma za sabo vlekla pomožni čol-niček, ki drugače sicer počiva za jamborom. Sredi popoldneva naju je končno doletela sreča: zelena eksplozija na koncu vrvice - večerja! Rick je navdušeno začel navijati vrvico in me zasul z navodili: "Umakni blazine! Pripravi vrč! Zmoči rjuho! Prinesi nož!" Težava se je pojavila, ko sta se trnk in riba na njem zataknila v vlečno vrv
pomožnega čolna. Čoln sva kot vedno vlekla na dveh vrveh, tako da sem lahko zagrabila drugo vrv in čoln povlekla bliže krmi. Vrv sem zavezala zelo na kratko, tako da je Rick lahko dosegel ribo in jo zavil v mokro rjuho, kar jo pomiri. Po nekaj minutah se nama je riba zasmilila, zato je pogum-nejši del posadke odločno mahnil s kladivom po njej in trpljenja je bilo konec. Medtem ko je Rick v kabini pripravljal vse potrebno, sem sama strmela v mokro rjuho in se veselila najinega prvega ulova. Naenkrat se je zgodil čudež: riba se je počasi dvignila na zadnjo plavut in se kot pravi pravcati duh začela dvigovati iz kokpita proti vodi. Z izbuljenimi očmi sem se začela dreti: "Riba beži, riba beži!" in stala na mestu kot okamenela od za-prepadenosti. Rick se mi je zasmejal, češ da mrtva riba ne more zbežati, potem pa je vendarle prišel pogledat in ravno v času zagrabil uporniško ribo. Takoj sva razkrila skrivnost: na trnku je ostala tanka, nevidna nit, ki je še vedno bila povezana s pomožnim čol-
ničem. Ko je čoln rahlo zavil desno, je s sabo povlekel še ribo!
Čiščenja ribe je bilo ravno konec, ko sva dospela do barvanega zaliva Puerto Los Gatos. Gladke belordeče skale, ki objemajo vodo, so pravi raj za sprehajanje. Višje nad njimi se dvigajo ognjeno rdeče plasti kamna, ki ogovarjajo vsako umetniško dušo. Medtem ko sem se jaz utapljala v rdečini, je Rick na drugem koncu plaže odkril oazo. V teh puščavnatih krajih je pokrajina izredno pusta in suha, tako da je bilo odri-tje majhne sladkovodne mlake v objemu zelenja prava novost. Počutila sva se prava raziskovalca, ko sva proučevala različne živalske sledi, ki so vodile do mlake. Veliko je bilo ptičjih sledi, nekaj govedine, pa tudi neke vrste divja mačka je pred nedavnim stopicala tam okrog. Po imenu zaliva sklepam, da jih je v okolici kar nekaj ...
Malo za nami je v zaliv prijadral mali ketch Pyxis (ketch je dvojam-borna jadrnica). Ko sva se vračala z obale sva zavila mimo in spoznala prav zanimiv par. Američan James in Čehinja Iva imata veliko skupnega z nama in sta nam bila takoj zelo všeč, zato sva ju povabila na ribjo večerjo, saj je bil najin ulov čisto dovolj za štiri osebe. Bil je prav prijeten večer,
poln smeha in sanj o bodočnosti. Ko sta odhajala, se je izza hribov ravno prikazala velika polna luna. Noč je naenkrat postala tako svetla, da sem prvič v življenju videla dno morja sredi noči. Zamikalo naju je, da bi dvignila jadra in odpotovala dalje, saj je jadranje ob polni luni obema zelo všeč, a vetra je kmalu zmanjkalo, tako da sva raje odjadrala v svet sanj.