IA ZA GORIŠKO II BENEČIJO PBIHOHSKI DHEVHIK SLASiLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJČ Leto V lil Stev. 312 (2308) Poštnina plačana v gotovini Spcdizlonr in abbon. post. 1. *r TRST, nedelja 28. decembra 1952 Cena 20 lir Članek aen. Kvedra o Trstu V primeru napada lahko brani Trst edino Jugoslavija, ki ji je Trst tudi potreben - Najprikladnejša je skupna uprava, če že ni mogoče izvesti najpravičnejše rešitve - Razgovori jugoslov. vojaške delegacije v Atenah (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Zadnja številka ((Mednarodne politike« objavlja obširen in dokumentiran članek generalnega podpolkovnika Dušana Kvedra o Trstu kot strateškem problemu v primeru morebitne vojne. General Kveder ugotavlja v svoji strokovni analizi, da lahko Trst v primeru napada uspešno brani samo jugoslovanska armada, kateri je Trst tudi potreben kot baza za pre-skrbovanje. General Kveder poudarja, da so jugoslovanski narodi po vojni že velikodušno pozabljali krivice, ki jim jih je prizadejala Italija in da bi danes obstajali med Jugoslavijo m Italijo dobri sosedski odnosi, ko ne bi bilo sramotne gonje, ki ni dostojna Italije. V interesu kolektivne obrambe pred napadom je, da Italija preneha s politiko, ki jo med drugim podpira ustvarjanje pete kolone v Trstu, in da italijanski tisk preneha z gonjo, ki lahko koristi samo morebitnemu napadalcu, «Močna jugoslovanska armada je v interesu Trsta, ugotavlja Dušan Kveder, kajti Jugoslavija bi nosila velik del odgovornosti in naporov v obrambi juinoalpske napadalne smeri. V interesu vseh zainteresiranih. činiteijeu v tem delu Evrope je, da je Jugoslavija čim močnejša. Močna jugoslovanska armada ni le v interesu Jugoslavije, temveč tudi v interesu Trsta, Italije in zaveznikov v Avstriji in Sredozemlju Z opustitvijo svojih neupravičenih zahtev po jugoslovanskem ozemlju bi Italija prispevala k ustvaritvi ozračja, v katerem bi bilo možno sporazumno reševanje spornii vprašanj, s čimer bi se utrdila tudi obrambna sposobnost tega področja. «Tudi mi Jugoslovani danes ne delamo težav v dosegi sporazuma, poudarja general Kveder, z zahtevo, naj se nam vrne Beneška Slovenija, ki je naseljena s Slovenci. Danes gre za obstoj Italije in italijanskega naroda. S te perspektive se zdi malenkosten in nepomemben lov na plen, ki si ga skuša danes Italija pridobiti z manevri svoje diplomacije v razburkanem morju mednarodne napetosti. Zaradi skupne nevarnosti pred napadom je treba okrepiti obrambo in odstraniti na tem področju vsa nesoglasja, Jugoslavija je v tem oziru dokazala svojo dobro voljo, Jugoslavija je poklicana, da brani Trst. Zato ‘ji je Trst tudi potreben v organizaciji njene obrambe, ne Slede na to, da se mu ne more odpovedati že zaradi nacionainiii interesov. Italija danes ne more braniti Trstu ln Trst ji tudi ni potreben za njeno obrambo. Sedanja napetost zahteva, se pokaže dobra volja in Medsebojno za upanje. Ce je nemogoja najpravi^nejša reši-teu. *. J. da se Trst priključi JugoUaviji, potem je od raznih mogoči, i rešitev nujpn-,ladn‘iia s.upna jugoslovan-* i!"* at*3an*tea uprava. Edina taka reditev i.ahko poieg tega Pmpeua, da postane Trst fak-or zblizanja, ne pa ločitev dveh sosedni narodov Taka eoltet) je v interesu tako Tr-«a fcot Italije jUgoslavl}e.» flanek generala/Kvedra je bil objavljen prav v času, ko ^ je v kruglIl jugoslovanskega iunan ega ministrstva izvedlo za-prve incidente na iu-Soslovansii - italijanski meji. iis1 . ^etru pri Gorici so ita- »lanski graničarji grozili z rožjem jugoslovanskim grani-,'ern ,n Streljali v obmejne a\6' 15- novemt>ra so pri si Vipoi2e italijanski grani-arJi streljali v smeri jugoslo-anske meje. 12. in 19 novem. ra so italijanski karabinjerji Pri Robediš^u in Meblen prekoračili mejo. Kazen tega so v ^ovembru zabeležili tudi več kršitev jugoslovanskega zrač-*le8a prostora Tako je 2. novembra pri Novi vasi jugozahodno od Gorice prodrlo italijansko letalo 1 km globoko na Jugoslovansko ozemlje, 4. no-embra so prodrla na jugoslovansko ozemlje 3 italijanska ‘°vska letala, medtem ko je 23. n°vembra italijansko dvomotorno letalo severnozahodno °d Gorice prodrlo 2 km na ju-Soslovansko ozemlje. V zvezi s temi incidenti je Zahtevalo jugoslovansko zunanje ministrstvo od italijanske vlade, da prepreči ponavljanje *eh incidentov, vse zahteve so bile brezuspešne. Nasprotno, Incidenti So se ponavljali tudi v decembru. Dejstvo, da o teh incidentih Jugoslovanske javnosti niso »Proti obveščali tolmačijo politični krogi v Beogradu kot okaz želje jugoslovanske vla-da ne razburja jugoslovan- le odgovorne za brezposelnost I vlado, da je uvedla «nedemo-v Avstriji, ker stalno ropajo * kratične» ukrepe. Dejal je, da avstrijske dobrine. Vrednost oropanega avstrijskega premoženja znaša nad 20 milijard šilingov. Ce sovjetski zastopnik zares želi rešitev tega vprašanja, je pripomnil Thompson, bo bolje, da namesto propagandnih fraz vrne Avstriji tovarne, rafinerije, zemljišča in ostale dobrine, ki jih imajo sovjetske ob. lasti pod svojo zasedbo. Naj. večji prispevek ZSSR k odpravi vseh avstrijskih težav bi bila, če bi se sovjetska vlada odzvala klicu Združenih naro. dov in vrnila svobodo in neodvisnost Avstriji. Francoski visoki komisar Payart je izrazil upanje, da bo avstrijska vlada rešila problem brezposelnosti na najboljši način. Sovjetski visoki hoče avstrijska vlada s tem, da je izdala nov finančni zakon za pokrajine, ((podjarmiti* te pokrajine. Zastopniki zahodnih sil so bili na stališču, da je sprejetje finančnega zakona notranja zadeva Avstrije in da je od avstrijske vlade odvisno, kako bo uredila svoje finančne zveze s pokrajinami. ANKARA, 27. — Izvedelo se je, da bodo Turčiji dodelili za 30 milijonov dolarjev naročil Off-Shore. Orožje, ki se izdeluje v turških orožarnah, bo namenjeno državam Srednjega vzhoda. Dalje javljajo, da b-do ZDA dovolile Turčiji leta 1953 važno dodatno pomoč v vojaškem materialu. STALIN HOČE hi ga ie zapustila ske javnosti, ki bi gotovo ta- da so sovjetske okupacijske si- | komisar je obtožil avstrijsko koj ostro protestirala proti Italiji, kar ne bi bilo v interesu normalizacije medsebojnih odnosov. Jugoslovanska vojaška delegacija, ki je pod vodstvom generalnega majorja Miloša Su-monje prišla na prijateljski obisk v Grčijo, je danes obiskala predsednika grške vlade Papagosa, ki je po tem sestanku odšel na razgovor z grškim kraljem. Delegacija je obiskala tudi obrambnega ministra Kanelopulosa in načelnika generalštaba narodne obrambe Kitrirakisa. Popoldne pa so se začeli razgovori o raznih vojaških vprašanjih, ki zanimajo tako Grčijo kot Jugoslavijo. Nocoj je jugoslovanskim gostom grški obrambni minister Kanelopulos priredil svečano večerjo. Turška vojaška delegacija, ki se dalj časa mudi v Jugoslaviji, se bo te dni vrnila v domovino. Namestnik načelnika jugoslovanskega generalnega štaba generalni polkovnik Peko Dapče-vič je priredil danes zvečer na Avali svečano poslovilno večerjo. Opoldne pa je poveljnik jugoslovanskega vojnega letalstva generalni polkovnik Zdenko Ulepič priredil turškim gostom svečano kosilo na vojaškem letališču v Batajnici pri Beogradu. V kratki zdravici je general Ulepič izrazil zadovoljstvo jugoslovanskega vojnega letalstva, da lahko pozdravi drage turške goste. Dejal je, da v Jugoslaviji z zadovoljstvom sledijo napredku turške armade, ker vedo, da je ta armada važen činitelj v borbi za mir, svobodo in neodvisnost, in ker so trdno prepričani, da bo Turčija hraber in zvest zaveznik Jugoslavije v primeru napada. Vodja turške delegacije, general korpusa Tunaboylu je v svojem odgovoru deial, da je njegova delegacija naletela po. vsod v Jugoslaviji na iskreno prijateljsko gostoljubnost. «Mi vemo, je dejal, da to ni samo formalnost, temveč da'prihaja iz srca Med Turčijo in Jugoslavijo ni nobenih nasprotij. Obe državi si ne želita nič drugega kot braniti svojo svobodo in neodvisnost*. Vlada Ljudske republike Slovenije je priredila danes na Bledu svečano kosilo na čast turške gospodarske delegacije, ki je na obisku v Jugoslaviji. V razgovoru z dopisnikom Tanju- Sovjetsko vmešavanje v volilno kampanjo v Avstriji DUNAJ, 27. — Avstrijsko notranje ministrstvo je danes objavilo poročilo o protestu proti zaplembi pendrekov, ki so jo izvedle sovjetske okupacijske sile na raznih sedežih avstrijske policije na sovjetskem področju. Poročilo poudarja, da se nimajo zasedbene sile nič bati od policistov ki skrbijo za vzdrževanje reda, ter dodaja: ((Ugotoviti je treba, da se zdi, da sovjetske oblasti ščitijo poedince, ki bi eventualno zasluži/i lekcijo s pendrekom * Ministrstvo pravi nato. da se Sovjetska zveza hoče aktivno vmešavati v volilno kampanjo, ki se bo začela takoj po praznikih (volitve bodo 22 februarja). Notranji minister Helmer je odločno protestiral proti akciji ruskih oblasti in je dejal: «Ves svet mora biti obveščen o tem sovjetskem vmešavanju v notranje zadeve Avstrije. To vmešavanje ne bo prispevalo k izboljšanju odnosov s sovjetsko okupacijsko državo.* Komentarji tiska o Churchillovem potovanju LONDON, 27. — Napoved, da bo Churchill odpotoval 31. decembra za en mesec na Jamajko in da se bo med potjo sestal z generalom Eisenhowerjem v New Yorku in s predsednikom Trumanom v Washingtonu, je vzbudila veliko zanimanje. Kakor poudarjajo v krogih vor o Koreji spraviti v nepo-sredno zvezo z zadnjimi Stalinovimi izjavami. V washingtonskih diplomatskih krogih poudarjajo, da je napoved bližnjega sestanka med Churchillom in Eisenho-vverjem, ki so jo objavili prav dan po Stalinovih izjavah, ve- blizu vlade, ne bodo sedanji se-j like važnosti. Glede vprašanj, o 1 • Al 1 Ml n;_______ _ l.nl L IT 1 .-onViritirA** in MOTIJO SE! Stanki Churchilla z Eisenho-werjem in Trumanom nadomestili uradnega obiska, ki ga bodo Churchill in njegovi glavni sodelavci napravili pozneje, ko bo na oblasti republikanska u-prava. Verjetno je, da bosta dan tega obiska določila Churchill in Eisenhower med svojim razgovorom. Današnji «Times» domneva,, da bosta oba državnika verjetno obširno govorila o generalovem potovanju na Korejo, ne izključuje pa razgovorov o drugih vprašanjih kakor n. pr. o obrambnih programih, o tihomorskem paktu, o položaju v Južnovzhodni Aziji itd. Na splošno prevladuje tudi mnenje, da je treba sleherni razgo- ZBRISATI SlAB VTIS zavrnitev indijskih predlogov Svetovni tisk poudarja, da bi moral Staliu podkrepiti svoje besede z dejanji - Francoski tisk svari pred sovjetskim poskusom razbitja zahodne solidarnosti - O izjavah avstrijskega kanclerja Leopolda JFigla WASHINGTON, 27. — Novi. narjem, ki so spraševali za mnenje predsednika Trumana o Stalinovih odgovorih dopisniku lista «New York Times*, je načelnik tiskovnega urada Bele hiše izjavil, da «bi bil Truman zadovoljen, če bi bilo mogoče skleniti s Stalinom sporazum za zagotovitev svetovnega miru*. Eisenhower se je danes eno uro in pol razgovarjal z bivšim ameriškim poslanikom v Veliki Britaniji Douglasom o zadnjih Stalinovih izjavah m o bodočem Churchillovem obisku. Svetovni tisk tudi danes ko. mentira Stalinove odgovore. «New Yorjj Times« se kaže skeptičnega glede možnosti sestanka med Eisenhowerjem in Stalinom. List piše; «Značilro je. da govori Stalin v svojih zadnjih izjavah samo o morebitnih pogajanjih, ki bi se tikala izključno ločenega miru z Združenimi državami, ne da bi namignil na obširnejša po. gajanja, ki bi obsegala tudi za. veznike. To povzroča v Evro-pi zaskrbljenje*. «Washington Post* trdi, da so Stalinove iz-ga je vodi a delegacije, minister | jave prav malo koristile stvari za gospodarstvo in trgovino iz- I miru. List pravi, da Stalin po- javil, da bo jugoslovanska in-dustrija mnogo prispevala h gospodarskemu zbližanju med Turčijo in Jugoslavijo. B. B. Sovjetska odgovornost za brezposelnost v Avstriji DUNAJ, 27 — Zavezniški nadzorstveni svet za Avstrijo je razpravljal na syoji seji o brezposelnosti v Avstriji in novno obljublja, da se bo v primeri, da bi uspel polastiti se brez protivnosti vsega, kar hoče na svetu, zadovoljil s tem, da to vzame pod pogoji, ki jih je on postavil. «New Vorjj Herald Tribune* pa če. stita Dullesu za njegov odgovor. Voditelji ameriškega kongre. sa gledajo na Stalinove pobude precej skeptično in izjavljajo, da je to samo nova sovjetska propagandna zvija-ča. Sicer pa dostavljajo, da bo. do simpatično sprejeli vsak avstrijskem finančnem zakonu j iskren predlog za mir za pokrajine. Ameriški visoki , Republikanski senator Ale-komisar Thompson je odgovo- xander Wiley, ki je določen ril na zahtevo sovjetskega za-I za prihodnjega načelnika se-stopmka, naj avstrijska vlada j natnega zunanjepolitičnega od-nujno poda svetu poročilo o bora, je označil Stalinovo iz. stanju brezposelnosti v državi, ‘ javo za «staro pesem*. Dosta- vil pa je. da upravičuje mogoče upanje, da se je v Kremlju začelo svitati. Demokratični senator Wil-liam Fulbright je označil Sta. linovo izjavo za nov korak v psihološki vojni s Sovjetsko zvezo* in dostavil; »Gotovo ne smemo sprejeti v tej zadevi dogmatičnega odklonilnega stališča. Moramo se posvetovati z našimi atlantskimi zavezniki, preden storimo v tej zadevi kak« korake*. Ameriški delegat pri ZN, Ernest Gross, je izjavil: «ZN si prizadevajo doseči na Koreji časten mir, vendar sovjetski nastop pri ZN ne kaže, da bi bili Sovjeti pripravljeni sprejeti častne mirovne po. goje*. Andrew Cordier, pomočnik Klavnega tajnika Zn Trygve Liea je izjavil, da je «treba vedno pozdraviti, kadar govori maršal Stalin o miru*. Opozoril pa je, da je SZ pravkar zavrnila v skupščini OZN sprejeti indijski predlog za premirje na Koreji in da so sovjetski predstavniki tudi zavrnili vsak poskus za kompromisno rešitev. Voditelj azijsko.arabske sku. pine v OZN, Indonezijec Pa-lar pa je izjavil; »Moja prva misel je bila, da moramo poskusiti vse, pri tem pa biti previdni. Moramo počakati. Gotovo pa ni bodrilno to, kar so Sovjeti izjavljali v glavni skupščini. Vendar je dobro znano, da Sovjeti lahko hitro spremenijo svoje stališče*. Britanski tisjc ne vidi nič presenetljivega v Stalinovih odgovorih izvzemši izbiro trenutka za njihovo objavo. Liberalni list ((Manchester Guardian* pravi, da je dejstvo, da se Stalin izjavlja pri. pravljenega sestati se z Eisen. howerjem, samo odmev nje-gove ponudbe iz leta 1949 za sestanek s Trumanom, do katerega ni prišlo. «Njegove besede bo treba proučiti z običajnim upanjem pomešanim s Liudska skupščina FLRJ potrdila prekinitev odnosov z Vatikanom Ljudski poslanci poudarijo sovražno politiko Vatikana proti Jugoslaviji ia njegovo podporo fašističnemu raznarodovanju v Juijski kraiim - Msgr. Oddi zapustil Beograd BEOGRAD, 27. — Na današnjem zasedanju jugoslovanske Ljudske skupščine so razpravljali o potrditvi ukazov Prezi-dija, ki so bili sprejeti med 5. in 6. rednim zasedanjem skupščine. Posebej so še obravnavali sklep o prekinitvi diplomatskih odnosov z Vatikanom. O tem so razpravljali med drugimi ljudski poslanci Radivoje Davidovič, Petar Stambolič, Miloš 2anko in Boris Ziherl. Ljudski poslanec s Hrvatske Miloš Zanko je dejal, da gre pri tem za zelo resno vprašanje, za sovražno kampanjo Vatikana proti Jugoslaviji. Mi smo ugotovili, je dejal poslanec Zanko, da so vsi naši narodi z velikim zadovoljstvom sprejeli obrazložitev tovariša Kardelj* o naših odnosih do Vatikana, cerkve in vere. Naše ljudstvo! ki mu je znano staro sovraštvo Vatikana do Jugoslavije, ni le odobrilo sklepe naše vlade o prekinitvi diplomatskih stikov temveč jih je tudi pozdravilo. Ob zaključku je Zanko še pripomnil: «Točno je, da so v naši državi široki sloji prebivalstva, ki gojijo verska čustva, toda prav tako točno je, da je zavest naših narodov tako visoka, da ne dovoljuje, da bi njegova verska čustva postala orodje v rokah najbolj zakrnje-nih sovražnikov naše nove družbene ureditve. Obenem se je tudi pokazalo, da verska čustva dela našega prebivalstva v ničemer ne preprečujejo zavzemanja pravilnega in pozitivnega stališča glede obrambe svobode in neodvisnosti naših narodov pred zunanjim sovražnikom*. Za njim je govoril ljudski poslanec Slovenije Boris Ziherl, ki je poudaril, kako se je Vatikan vedno upiral težnji jugoslovanskih narodov po neodvisnosti, kot si je tudi isti Vatikan prizadeval in si še vedno prizadeva, da bi kar najbolje podprl italijanske imperialistične načrte proti Jugoslaviji. »Vatikan, je po. udaril Boris Ziherl, ni samo soglašal z Mussolinijevo politiko zasužnjevanja in raznarodovanja Slovencev v Julijski krajini, temveč je to politiko tudi podpiral. Zamenjaval je duhovnike, ki niso hoteli izvajati politike raznarodovanja in zatiranja Slovencev v času fašizma, Tako je na primer v Trstu namesto škofa Fogarja sporazumno z Mussolinijem postavil za škofa Santina, za grizenega nacionalista, ki še danes nadaljuje v Trstu svojo politiko*. Boris Ziherl je tudi omenil, da je Santin pred nedavnim suspendiral slovenske duhov, nike jugoslovanske cone v STQ, ker so prisostvovali skupščini duhovniškega ciril-metodijskega društva v Ljub-ljani. Ob zaključku je Ziherl še poudaril, da so tudi slovenski verniki spoznali, da Vatikanu ni toliko do cerkvenih kolikor do posebnih političnih ciljev. Prav zato je tudi slovensko ljudstvo pozdravilo sklep o prekinitvi odnosov z Vatikanom. V nadaljevanju seje je ljud. ska skupščina soglasno odobrila sklep o prekinitvi diplomatskih odnosov z Vatikanom. Francosko veleposlaništvo v Beogradu je nocoj sporočilo jugoslovanskemu zunanjemu ministrstvu, da je sprejelo predlog Vatikana, naj zastopa njegove interese v Jugoslaviji. V zvezi s prekinitvijo diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom je vatikanski odpravnik poslov msgr Silvio Oddi z osebjem nuncia. ture nocoj odpotoval iz Beo grada v Rim. skepso. Ce Stalinovi odgovori povzročajo rahlo presenečenje, je zaradi tega, ker je šla v zadnjem času sovjetsKa poli. tika za tem, da se izogne pogajanjem vsaj za trenutek. Morda bo priilo tudi do spremembe sovjetske politike o nekaterih točkah, glede katerih se je zdelo, da je bila nepopustliva, kakor n. pr. o vprašanju Koreje, Nemčije ali Avstrije*. List svari na koncu pred ustvarami ter poziva, naj bi čakali na »bolj otipljiva bo. žična darila, nego so navadne besede*. Konservativni «Dauy Tele. graph* pravi, da so Stalinove izjave posebno interesantne tik pred Churchillovim obiskom Eisenhowerju. «Cakati je treba in videti, kaj se bo to pot zgodilo. Priprave o-čitno nudijo obširno področje za zavijanja, pri katerih je Moskva učiteljica*. Liberalni «News Chronicle* pa piše da je edino sredstvo za ugotovitev, ali so Stalinove iz. jave nekaj več kakor navadna propaganda, pozvati Stalina, naj v praksi izvede svoje besede- «Ce je Stalin iskren, bi bilo ‘ tudi majhno konkretuo dejanje z njegove strani neizmerno bolj učinkovito kaKor ploha besed. Vsekakor pa ne bi smele njegove besede ostati brez odgovora, ker bi to bu lo v korist sovjetski propa. diplomatski urednik lista ««Times,> piše o vzrokih ki so privedli Stalina do tega, da se je izjavil pripravljenega sodelovati za reditev korejskega vprašanja in pise, da zeli Stalin s tem zbrisati slab vtis, ki ga je napravila sovjetska zavrnitev indijskih predlogov Razumljivo je. da je edini navdušen komentar objavil komintormisticm list «Daily Worker» ki samo ponavlja to, rar piše moskovski tisk ki govori o Stalinovih besedah kot o anovem dragocenem pri-spevicu k stvari miru*. Tudi pariški tisk danes znova komentira Stalinove izjave in jih spravlja v zvezo z bodočim Churchillovim obiskom pri Eisenhowerju. «Aurore,, piše da gre Churchill v ZDA, zato da opozori Eisenhowerja pred slehernim sovjetskim poskusom razbitja zahodne solidarnosti. «Nihče ne bi namreč želel razgovora med Eisenho-vverjem in Stalinom,* pravi list, «če bi služil razbitju te solidarnosti. V tem primeru bi šlo za sovjetsko diplomatsko zmago in ne za omilitev mednarodne napetosti.* «Combat» pravi med drugim: «Ce ni Stalinova ponudba navadna propaganda, pomeni, da hočejo Rusi trgovati. Res pa je. da nočejo zapadnjaki pristati na tako trgovanje, in to tembolj, ker mora v večini nerešenih vprašanj pristati Kremelj na koncesije, če ne upoštevamo priznanja pekinške vlade in njenega sprejema v OZN Ni izključeno, da bo Eisenhower po prevzemu oblasti izjavil, da je pripravljen sestati se s Stalinom če ta reče nekaj več kakor tisto, kar je rekel «New York Timesu*. Nedvomno ga bo Churchill spodbujal na tej poti. Upati je treba, da ne bo bodoča francoska vlada ovirala te pobude z zahtevo ((razširitve pogajanj«, ki jih je treba predvsem začeti.* Zahodnonemški tisk je mnenja, da bi se moral Eisenho-wer sestati s Stalinom kljub dvomu, ki ga izraža tisk o Stalinovih namenih. ((Frankfurter allgemeine* pravi, da je nezaupanje zahodnega sveta’ do Stalina postalo tako veliko, da čeprav bi bili njegovi nameni lskieni ne bi mogel odpraviti vseh senc in hladna vojna bi se nadaljevala. Neodvisni ((Frankfurter neue Presse* poudarja da je želja po miru v svetu tako veli.;a, «da se Američani ne morejo izogniti resnemu razgovoru s Stalinom. Vsekakor pa je Stalin ponovno pokazal, da diktira on akcije v svetu.* Pisarna avstrijske zvezne vlade javlja, da vest neke tuje agencije, češ da ima kancler Figi namen povabiti Stalina in Eisenhowerja na Dunaj, če bi se ta dva načelno sporazumela o sestanku, nikakor ni utemeljena s kako izjavo, ki naj bi jo kancler podal omenjeni agenciji po zadnjih Stalinovih izjavah Omenjena pisarna pojasnjuje, da se je, ta agencija verjetno sklicevala na izjavo, ki jo je kancler podal februarja 1949. ko je izjavil, da bi bil Dunaj idealen kraj za sestanek državnikov štirih zasedbenih sil. Z druge strani pa je kancler pred neKaj tedni izjavil tujemu tisku, da upa, da bo Dunaj postal nekega dne stična točka med predstavniki Vzhoda in Zahoda katerih bosta Eisenhower in Churchill govorila, mislijo, da so glavna vprašanja sledeča: proučitev sredstev za tesno an-gleško-ameriško sodelovanje, ki je bilo vedno med temelji Roosveltove in Trumanove zunanje politike, korejsko vprašanje. Glede tega domnevajo, da bo Churchill zahteval, naj bi ga obvestili o načrtih, ki so jih pripravili za konec vojne, in se bo hotel prepričati, da so ti načrti taki, da ne bodo škodili zahodni Solidarnosti na splošno, anglosaški pa še posebej. Domnevajo tudi. da bosta oba državnika govorila tudi o obrambi Sredniega vzhoda, o iranskem petroleju, o britanskem izvozu v ZDA ter o izmenjavi informacij o atomskem orožju. «Washington Post* trdi danes. da Churchill ni moge-I izbrati za svoj obisk manj primernega trenutka, in dodaja, da bo ta obisk lahko služil za pripravo za bodoče sestanke med Eisenhowerjem in Churchillom. Dal’e pravi list, da hoče Churchill očitno biti prvi med vsemi ostalimi ministrskimi predsedniki zahodnega sveta pri navezavi osebnih odnosov z bo- i dočim predsednikom ZDA. V Chicagu je bivši profesor za gospodarstvo na tamkajšnji univerzi Melchior Pa’yi na tiskovni konferenci izjavil, da bo Churchill verjetno zahteval od Eisenhowerja razvrednotenje dolarja. Dejal je, da je tak u-krep ena največjih želja Velike Britanije in da bo Churchill o tem verietno eovoril Eisenho-werju. Churchill naj bi tudi predlagal znižanje carinskih pregrad, povečanje ameriških nabav v tujini za njihove vojaške potrebe in sklenitev mednarodnih trgovinskih dogovorov. Trumanove izjave o sovjeisKi napadalnosti VVASHINGTON. 27. — Včeraj je objavila agencija ((International News Service* članeik svojega dopisnika Roberta G. Nixona, ki ga je napisal po razgovoru s predsednikom Trumanom. Nixon je vprašal predsed-nisa Trumana, ali je kaj u-pravičenega upanja na mir. Na to vprašanje je predseinik odgovoril, da bomo končno sicer prišli do miru, vendar da ga ni mogoče doseči s kakim čudežem preko noči. In miru ne bo mogoče doseči tako dolgo, dokler bo Sovjetska zveza nadaljevala s sedanjo osvajalno politiko. Dopisnik Nixon pravi v svojem članku, da je predsednik Truman prepričan, da Sovjetska zveza «ne bo pričela z vojno — čeprav še vedno želi nadzirati ves svet — vse dotlej, dokler bodo svobodni narodi držali skupaj in ostali močni*. Nato je Truman omenil na-prt za razorožitev, ki ga je SZ zavrnila, in dejal, da je ponudba za razorožitev v Združenih narodih še vedno odprta. Sovjeti so doslej prelomili dogovor za dogovorom. Prelomili so 32 dogovorov, ki jih je Stalin sKlenil z Rooseveltom in Trumanom na različnih konferencah. In predsednik Truman je v tej zvezi poudaril dopisniku INS, da bo verjetno le postopno prišlo do spremembe v sovjetskem za-držanju in da je ta sprememba odvisna od stališča zahodnega sveta. Na vprašanje o bodočnosti Združenih narodov, ki ga je Odstop članov sveta za petrolej v Teheranu TEHERAN, 27. — Danes so trije šlani vrhovnega sveta za iranski petrolej podali ostav. ko. S tem v zvezi izjavljajo, da ni še potrjen namen Mak-kija, da odstopi. V omenjenem svetu ni sedaj nobenega člana parlamenta več, pač ,pa sta samo še finančni minister in minister za delo. Kakor trdijo, je prišlo do omenjene ostavke, ker je bil dr. Reza Fallah, ki je baje naklonjen Angležem, imenovan za voditelja abadanske čistil nice VVASHINGTON, 27. — Odbor v predstavniški zbornici, ki raziskuje o protiameriškem delovanju, je danes objavil poročilo, v katerem pravi, da dr. Edvard U. Condon, ki je v drugi svetovni vojni delal kot atomski učenjak, ne more zasesti katerega koli mesta, ki se nanaša na državno varnost, zaradi njegove «težnje biti v stiku z osebami dvomljive lo-jalnosti*. V teh sedmih in pol povojnih letih smo tržaški Slovenci kaj temeljito spoznali taktiko tukajinjih oblastnikov: pustiti nas, da se v tisku in na zborovanjih kolikor toliko izkričimo in izpišemo, češ — se bodo že naveličali! Nato pa bo padlo vse v pozabo in mi bomo čez nekaj časa vnovič stisnili vijak... Tako je bilo pred sedmimi leti s slo. vitim ukazom številka 11, tako je bilo leto pozneje po požigu sedežev naših ustanov, dalje po zverinskem umoru male Milke Vrabčeve in kasneje tovariša Planinška, Hlače, Ravnikarja i.t.d. Tako ravnajo tudi letos po fašistič. n ih marčnih izgredih, po me-šetarskih londonskih sklepih in sedaj po nasilni odstranitvi dvojezičnih napisov v na-brežinski občini in provoka-torskem izvajanju rasistične, ga Mussolinijevega zakona. Toda hudo se motijo! Čeprav oblastniški agenturi rimskega beraškega imperializma ob podpori in zaščiti ZVV že štiri leta pomaga kominformistiena centrala po svoji tržaški podružnici in se v borbi proti našim pravicam nenehno postavlja tudi na čelo te njihove besne hajke, jim lahko odločno pove. mo, da so rane in krivice, ki smo jih doživljali in ki jih doživljamo skoro vsak dan preveč boleče in skeleče, da bi mogli nanje vsaj za trenutek pozabiti! Nič nismo pozabili in ničesar ne pozabljamo, ker pozabiti ne moremo in ker pozabiti ne smemo! Naši Enotni razre dni sindika. ti, ki so pred dnevi — kot smo že poročali — pozvali obe o. stali sindikalni organizaciji, naj se proglasi medsindikal-na protestna stavka, so prejeli od kominformovskega vodstva Enotnih sindikatov negativen odgovor komaj po njihovem glasilu, medtem ko se demokristjansko-repu. blikansko-socialistična Delavska zbornica sploh ne oglasi, v čemer jo posnema vesoljni dnevni in tedenski kominfor-| movski in demokristjanski tisk. Poudarili smo že, da so za fašiste skupno proglasili pravo fašistično stavko in s tem pomagali Rimu do uspeha v Londonu in omogočili prihod njegovih funkcionarjev, združili so neštetokrat v ganljivi slogi svoje glasove in podpise pod protijugoslovanskimi klevetniškimi rescluci. jami — vedno v cilju uresničevanja dejanske priključitve Trsta in cone A k Italiji, t. j. v izvajanju ponovnega uresničevanja imperialističnih sanj in pripravljanju novih pohodov z umori, ropi in požigi v našo deželo. Zato pravimo, da se dvakrat varajo! Kajti na Trža. škem ni Slovenca in ni demokrata, ki bi vsej tej iredenti stični kliki od Vidalija do Santina še nasedel. Zlasti pa ni nikogar, ki bi mu ne bili do kraja jasni vsa kom-informovska demagogija in sleparstvo o njihovem pisarjenju glede potrebe obrambe slovenske enakopravnosti. Vi-dalijevo vodstvo je ostalo o-samljeno v svojem izdajstvu enotne borbe vseh zatiranih Slovencev in vseh resničnih demokratov ne glede na narodnost in politično prepričanj e ob tako kričečem primeru ponovnega uveljavljanja Mussolinijevega zakona. Da pa so šli vsi — tako Palutan kot general Vfinter. ton — kakor tudi kominfor-movci sami, ki bi na pr. v Miljah že davno morali storiti v dejanju tisto, kar dema-goško pisarijo, če bi poskr- beli za dvojezične napisne table, a v resnici ravnajo enako kot Bartoli in Palutan — da so šli v svoji šovinistič. ni vnemi obnavljanja dučeje-vega zakona celo mnogo dalje kot rajniki duče s svojim kraljevskim imperatorjem vred, pa nam dokazuje naslednje dejstvo, ki ga mimo. grede omenjamo: Rasistični kraljevi dekret štev. 800 od 29. marca 1923. ima samo štiri člene, med tem ko obsega priloga, ki vsebuje seznam popačenih imen naših krajev in krajev Južne Tirolske nič manj kot 63 strani. Pod odstavkom «Mandamento di Monfalcone* pa je pod št. 18 zapisano poleg popačenega imena «AU-RtSINA» v sosednem stolpcu še — malo manj popačeno — «NABRESINA». V poglavju «Circondario di Capodistria* pa je napisano poleg «ALBARO VESCOV A’» še: še vsaj malo manjšo spa'edranko «NA-BRESINA». Toda — pokazala sta se vnetejša ■ od samega avtorja fašističnega zakona. Ne verjamemo, da sta loko ravnala, da bi nam prihranila grenko ironijo; pa kaj bi se spuščali v take malenkosti: spričo londonskih koncesij in izpolnjevanja točno določenega poslanstva ((višjega upravnega ravnateljan Vitellija in njegovih podrejenih, je vendar vse to kapljica v morje... Vendar va ni tako! Povedali smo že da v zadnjem nasilju vidimo vse kai več kot zgolj odstranitev enajstih napisnih tabel. Povemo pa tudi, da kljuh izdajstvu kominformovskega vodstva potujče-valni načrti ne bodo uspeli kot niso uspeli Mussoliniju 2 njegovimi zakoni vred! Krivic m udarcev pa nismo pozabljali in jih ne pozabljamo. Pa naj «Unitd» in «Gior-nale« le vtikajo kot noj svoje glave v pesek in se delajo, da nas ne slišijo več alt pa kličejo na pomoč bivanje samega slavnega Rilkeja v devinskem gradu, od koder je vladal še do pred sto lett tuji fevdalec slovenski raji na Krasu in Brkinih. Njegovi časi in vse, kar je v zvezi z njegovim grofovskim bičem se ne bo vrnilo nikoli več kot se ne bodo vrnili v ostale slovenske kraje nikdar več nemški grofje in graščaki. Devinski grad je le zapozneli simbol naše sužnosti — toda že dodobrega izbledel. Zgodovina gre svojo neizprosno pot naprej in tlačitelje uničuje, a izdajalce pravične borbe zatiranih narodov pa najhujše kaznuje tem bolj, če so zahrbtni in hinavski, kakršni so se še enkrat izkazali Vidali in njegovi oprič-niki. FRABJCOSKA VLADXA KRIZA ŠE TRAJA Soustelle ima malo upanja Po včerajšnjih razgovorih z voditelji strank je Jacquet* Soustelle odložil poročanje predsedniku republike Auriolu na danes popoldne PARIZ, 27. — Degolistični voditelj Soustelle je danes na sestanku svoje parlamentarne skupine poročal o svojih dosedanjih razgovorih in izjavil, da je po treh dneh iskanja trdne podlage za ustanovitev »narodne fronte* upanje na uspeh izredno majhno. Voditelji strank, s katerimi se je razgovarjal, niso poka. zali za njegovo pobudo poseb- _ . nega navdušenja, vendar pa stavil Nixon predsedniku Tru- i bodo svoje formalne odgovore manu, pa omenjeni članek pravi; ((Predsednik je rekel, da so Združeni narodi naše pravo upanje za dosego miru. Ostati morajo v središču vsega na-šega zanimanja*. V razgovoru z dopisnikom lista «Washington post* pa je Trumana izjavil, da če bi Rusija napadla ZDA in zahodne države junija 1950, ob začetku korejske vojne, ne bi te države mogle ustaviti tega napada. Predsednik je tudi dejal, da je bila najbolj strašna odlo-' čitev v štirih letih njegovega predsednikovanja prav ukaz za pošiljatev ameriških ^ čet na Korejo. Dodal je da je od začetka vojne na Koreji užival podporo 90 odstotkov a-meriškega prebivalstva, s časom pa so nekateri ameriški listi začeli poudarjati izgube in mnogi so začeli misliti, da je bila ameriška intervencija napaka. Na koncu je Truman dejal, da cilj korejskega spopada ni vojaška zmaga, pač pa ((zmaga ki naj zaustavi napad in ki naj pomeni mir za svet*. dali šele jutri. Radikali niso pripravljeni videti na oblasti svojih ostrih nasprotnikov, ne. odvisni ne morejo pozabiti zadržanja golistične stranke v prešnji vladi. Soustelle bo jutri popoldne poročal predsedniku Auriolu in predvideva se, da bo priznal svoj neuspeh in odklonil nadaljnje poizkuse za sestavo vlade. Opazovalci predvidevajo, da bo v tem primeru poveril Au-riol nalogo demokristjanu Bi. daultu ali pa radikalu Rene Maverju. Vsekakor pa se ne predvideva nagla rešitev krize. Soustelle bi bil moral že danes poročati predsedniku republike, a je to odložil na jutri, zato da lahko govori še z drugimi voditelji strank. Danes je govoril z Bidaultom, z bivšim predsednikom vlade Queuillom, z zunanjim ministrom Schumanom, z obramb, mm ministrom Plevenom, z bivšima predsednikoma vlade Daladierom in Reynaudom; po telefonu je govoril tudi z radikalom Faurom in s sindikalistom Leonom Johauxom. Po današnjih popoldanskih razgovorih je podal Soustelle po radiu izjavo, v kateri je sporočil, da nadaljuje proučevanje proračunskih in finančnih vprašanj s tehničnimi elementi. Dodal je, da se je treba požuriti in da je mnenja, da bodo njegova posvetovanja pospešila rešitev krize in omogočila širšo združitev, ki je po njegovem mnenju nujno potrebna. Pariški tisk posveča danes glavno pozornost vladni krizi. ((Ce Matin - Le Pays» pripominja, da čeprav ne more Soustelle dobiti v skupščini 314 potrebnih glasov, je verjetno, da se bo kljub temu predstavil skupščini in zahteval investituro. «Combat» predvideva, da bo Soustelle lahko dobil okoli 250 glasov. ((Franc Tireur* pa ugotavlja, da se degolističnemu gibanju, ki je sedaj v zatonu nudi nepričakovana prilika, da preskrbi novi sijaj svojemu grbu. Medtem pa je odstopivši vladni predsednik Pinay govoril danes z guvernerjem Francoske banke o ukrepih za preprečitev ošibitve franka in nakupovanja zlata, do katerega je prišlo po Pinayevi o-stavki. Pariška borza je danes zaprta, toda včeraj je tečaj franka padel na 420 v prime- ri z uradnim tečajem 350 v odnosu do dolarja. Narodna skupščina bo v torek na pobudo odstopivše vlade glasovala o začasni dvanajstini proračuna. Gasey o nevarnosti vojne CANBERRA, 27. — Avstralski zunanji minister Casey je danes po radiu izjavil, da so dani vzroki, na podlagi katerih lahko sklepa, da je nevarnost, nove vojne letos mnogo manjša kakor lansko leto. ((Nevarnost vojne — je dejal minister — ni nikakor izginila, toda položaj ni dramatičen in verjetno teži k izboljšanju*. Poudaril pa je, da se ne sme zmanjšati delo za okreaitev obrambe. Izjava G. Meanyja NEW YORK, 27. — Predsednik ameriške federacije dela (AFL) George Meany je izjavil, da je njegova organizacija sedaj pripravljena pogajati se o določenih spremembah Taft -Hartleyevega zakona. Meany sodi, da bi morala AFL uresničiti nekatere spremembe, s katerimi bi bil Taft-Hartleyev zakon do določene mere sprejemljiv. Ko je govoril o novih ciljih AFL, je George Meany dejal, da je njegova organizacija, ki je bila poprej za razveljavljenje Taft-Hartieyevega zakona, vselej hkrati zahtevala izdajo zakona o delovnih odnosih. — 2 — 28. decembra 1952 Draes, ntdfija 28. decembra Tepežni dan. Zorica Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 13.49 in zatone ob 5.23. Jutri, ponedeljek 29. decembra Tomaž, Vrhoslav Nadurno delo Po drugi svetovni vojni je v Gorici v šte-1 vilnih tovarnah še vedno v veljavi nadurno delo. Ostalo je kot dediščina druge svetovne vojne, ko so bile potrebe fronte in vojske izredno velike in so zaradi tega ■morali delavci delati tudi 12 ur dnevno. Najbolj se to prekomerno izkoriščanje delavcev pozna v goriški livarni Safog, kjer delajo delavci v topilnici po 12 ur dnevno, to se pravi s štirimi nadurami, v izredno slabih zdravstvenih pogojih, medtem ko morajo n ostalih tovarniških oddelkih delati po deset ur. Vztrajanje tovarniškega podjetja pri nadurnem delu je krivično in nečloveško iz dveh razlogov: 1. ker hudo uničuje delavčev organizem, ki je v topilnici izpostavljen uničujočemu učinku raznih plinov in izmeničnemu delovanju vročine in mraza; 2. ker preprečuje sprejemanje na delo delavce med okoli 4000 brezposelnimi na Goriškem ter poleg vsega dovoljuje delodajalcem, da še bolj pritiska na zaposlene delavce in uveljavlja svoje izkoriščanje. V interesu omilitve brezposelnosti, kakor tudi v interesu zboljšanja delovnih pogojev tovarniškega delavstva, bi bilo treba v livarni Safog, kakor tudi v drugih goriških tovarnah čimprej ukiniti nadurno delo, ne da bi pri tem zmanjšali sedanjo delavsko mezdo, ki komaj zadostuje za preživljanje. Ponovna ntavku uslužbencev lil bi Po prvi uspeli stavki uslužbencev mestnega avtobusa Ribi so v nedeljo popoldne ponovno stopili v stavko, da dosežejo od ravnateljstva spoštovanje zakona št. 628 od 24. maja 1952, po katerem morajo biti uslužbenci mestnih avtobusnih podjetji z nad 25 uslužbenci izenačeni z uslužbenci cestne železnice glede pokojnin, zavarovanja itd. Tudi nedeljska stavka je popolnoma uspela. Ker delodajalci tudi to pot niso ustregli njihovim zahtevam, bodo s stavkovnim gibanjem nadaljevali toliko časa, dokler ne bodo izvojevali svojih pravic. Akademija Nloveuskih srednjih Sol V sredo so imeli v šols -em domu božično prireditev. Uvodno besedo je imel dijak četrtega letnika učiteljišča Jožef Jelen, ki je govoril «0 svetem večeru v slovenski hiši» Sodeloval je tudi zbor slovenskega učiteljišča. Vmes so se vrstile razne deklamacije, med katerimi je bilo na vrsti tudi predavanje pod naslovom «Sveta noč v slovenski umetni pesmi» profesorja dr. Milana Bekarja. Kazen za plačilo Fašistična junaka Milocchi in Patessi, ki sta ob De Ga-sperijevem obisku 4. novembra skušala s siio ugrabiti jugoslovanskega obmejnega stražnika, se bosta morala v najkrajšem času zagovarjati za svoja dejanja pred ljubljanskim sodiščem, Čeprav sta bila nepridiprava zlasti med tržiškimi delavci poznana za izrazita italijanska šovinista, sovražnika delavskega razreda, pretepača, atentatorja itd., se je šele na preiskovalnem sodišču v Ljubljani izkazalo, kdo sta pravzaprav ta dva človeka. Tako je prišlo na dan, da je Milocchi ubil jugoslovanskega častnika. Vest o bližnjem ljubljanskem procesu je zlasti naletela na možno odobravanje med tržiškimi delavci obeh narodnosti, ki so z gnusom poslušali na raznih šovinističnih in kominformističnih zborovanjih govornike, kot je bil kominformist Bergamas, ki so zahtevali njuno izpustitev in vrnitev v Italijo. ZSPD V GORICI PRIREDI V SREDO 81. T. M. OB 20.30 URI V PROSVETNI DVORANI NA KORZU VERDI (bivša Mladika) SILVESTROVANJE Igral bo prvovrsten orkester. Na sporedu je Šaljiva pošta, izvolitev novoletne kraljice, žrebanje darila opolnoči in druga presenečenja. Deloval bo dobro založen buffet. Vstopnina: za moške 500 lir, ženske 300 lir. Vstop samo z vabilom, ki ga lahko dvignete na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1/1. Tam lahko tudi rezervirate prostore pri mizah in si naročite mrzlo zakusko za polnoč. Ples bo trajal do jutra. Vabila so zaradi žrebanja darila numerirana in je njihovo Število omejeno. Zato jih dvignite pravočasno. Goriški načelniki in žnpani -Mljub večini Gorica v zadnjih 200 letili-razen v kratki dobi po osvoboditvi - ni iuiela slovenskega župana Sedaj, ko je volilna komedija v Gorici za nami in bodo prihodnja štiri leta, po zaslu. gi novega večinskega sistema zopet vladali na goriškem županstvu demokristjani, si lah. ko malo ogledamo, kdo so bili načelniki mestne občine v zadnjih 200 letih. Od začetka ni bilo v navadi, da bi volili občinskega načelnika in njegove svetovalce, ampak so bili eden in drugi imenovani od višje cesarske avstrijske oblasti. Ta se je vselej, kadar ni na to mesto postavila Nemca, posluževala Italijanov in jih favorizirala, saj so ji bili po njenem mnenju manj nevarni od Sloven. cev. Tudi so bili Slovenci gospodarsko manj močni in niso imeli svojih zastopnikov v plemstvu, ki je zlasti v pred-napoleonski dobi imelo odločilen vpliv v javnem življenju-Točno pred 200 leti srečamo na čelu goriške občine Fran-cesca Gironcolija, ki pa se ni imenoval župan, ampak mest. ni načelnik. Leta 1771 mu je sledil dr. Poli, temu pa leta 1782 Anion de Milost von Mil-denhausen. Italijanski viri sicer zatrjujejo, da je bil ta gospod po šegah in jeziku Italijan, vendar nam njegovo ime jasno pove, da je bil slovenskega izvora, menda iz Solka. na. Plemiški nemški naslov so si pridobili še njegovi predniki za posebne zasluge. Od leta 1785 do 1791 so bili v Gorici mestni načelniki po vrsti: Anton Zanutti baron Oktavijan Zorzi in dr. Anton Comini. Tem so sledili do leta 1811 dr. Pavel Prividali, Franc Miani in Franc Pasconi. V času napoleonskih vojn je Gorica postala prava občina in z mirovno pogodbo, ki je bila podpisana na dunajskem gradu Schoenbrunnu je pripadla tudi Gorica pod Ilirijo, ki je zajela Primorsko in vso vzhodno obalo Jadrana, tja do Crne gore in Albanije. Francozi sc takrat postavili za župana Franca de Maffeija. V oktobru 1813 so se avstrijske čete zopet vrnile v Gorico in tedaj je bil imenovan za mestnega načelnika Tržačan Andrej Fischer. Omenimo naj, da je bil takrat sedež mestnega načelstva, ki je imel svoje urade v hiši na vogalu Raštela in ulice na grad, prenesen v seda. njo Ul. Mazzini, ki pa je v teku let večkrat menjala svoje ime. Od 1828 do 1851 je bil za mestnega načelnika dr. Anton Buiatti. Njemu je sledil dr. Karel Doljak, ki je prevzel naslov podeštata in kateremu je ostal na strani občinski svet. Leta 1861 se je občinski svet preselil v današnjo Zit-ter-Martellanijevo hišo na Kor. zu Verdi, kjer bo imel svoja zasedanja tudi novoizvoljeni občinski svet. Dol jaku, ki je po imenu tudi slovenskega izvora, iz Solkana, je sledila cela vrsta po. deštatov vse tja do prve sve- tovne vojne. Med njimi je bil tudi dr. Jožef Maurovič, zadnji pa Giorgio Bombi (Bom-bič), ki so ga avstrijske oblasti med vojno internirale. Slovenci, ki jih je bilo v goriški občini vedno mnogo, so prišli do izraza šele z novim zakonom, ki je leta 1907 vpeljal splošno volilno pravi, co. Takrat so se morali Italija, ni in Furlani povezati z Nemci, da so odnesli večino in prva svetovna vojna je preprečila, da ne bi pri naslednjih volitvah Slovenci odnesli absolutne večine in dobili svoje, ga župana. Kako je bilo pod fašizmom, ki je s svojimi imenovanimi podeštati vladal v škodo slo- venskega in italijanskega naroda, je vsem znano. Po drugi svetovni vojni in osvoboditvi smo končno Slovenci v osebi dr. Rutarja dobili tudi slovenskega župana v Gorici, s povratkom italijanske uprave, pa je prevzel občinske po. sle odv. Stecchina. Temu je leta 1948 na podlagi izida prvih volitev sledil demokristjan dr. Bernardis, ki bo po vsej verjetnosti predstavljal občinsko politiko svoje stranke še nadaljnja štiri leta. Slo. venci pa bomo v novem občinskem svetu imeli štiri svoje zastopnike, ki se bodo morali boriti za iste osnovne pravice našega naroda, kot se borimo vseh zadnjih 200 let. Pl I P POGLED NA «HUDIČEV MOST« V ČEDADU „Unita ponavlja besede demokristjanov proti bnrbi 9FS za slnvenshe šote Promet z Avstrijo GORICA, 27. — Kakor jav. lja «Ansa» je bila z dne 22. dec, vsaka zapreka v prometu z Avstrijo odstranjena. Na ta način lahko gredo v Avstrijo vsi italijanski državljani, ki posedujejo redni potni list, brez posebnega dovoljenja o-ziroma vizuma. GORICA, 27. — Kominfor-mistične pisune je naš očitek, češ da so njihovi parlamentarci poslali ministrskemu predsedniku resolucijo z zahtevo po uzakonitvi slovenskih šol na Goriškem šele nekaj dni pred volitvami občinskega goriškega sveta z očitnim propagandističnim namenom, tako močno zadel, da se niso potolažili toliko časa, dokler niso v slovenskem prevodu «Uni-ta» objavili članek najbolj nesmiselne in za pametnega človeka naravnost neumne vsebine. Ne zanima nas njihovo natolcevanje na «gnusno politiko«, ki so jo «nesrečne kreature« (misli na jugoslovanske voditelje), vodile rned narodnoosvobodilno borbo, ker se vsi te predobro spominjamo, kako so bili ravno ti ljudje in njihovi gaulailerji v Moskvi polni najbolj pohvalnih besed o pravilni poti jugoslovanske revolucije in o njenem junaškem boju. Zanima nas ono drugo, čemur daje podpisani M. D. največji poudarek. Takole piše: «V letošnji vo lilni program za goriško občino pa so vključili postavko, da se bodo svetovalci DFS borili v gori.kem rriestnem sv*>tu za uzakonitev slovenske šole Kaj ima občina pri tem opravka. si v resnici ne moremo predstavljati. Zato pa je p> vsem jasno, da je bila ta po- stavka le zgolj volilna bilka, s katero naj bi ujeli nekaj naivnih slovenskih volivcev«. Glejte, kakšna podobnost 2 besedami, ki smo jih vsaj dvakrat ali trikrat slišali od prejšnjega goriškega župana dr, Bernardisa, ko so slovenski svetovalci postavili na seji občinskega sveta zahtevo o priznanju slovenske jezikovne in narodne enakopravnosti! Takrat je dr. Bernardis dobesedno izrekel na slovensko zahtevo sledeče besede; «Non luogo a procedere!« Kakor je demokristjanski župan v prejšnjem občinskem svetu trmoglavo odbijal slovenske zahteve v občinskem svetu, ki je ostal zaradi neizpolnjevanja obljub s strani vladnih oblasti in zaradi kom-iniormističnega izdajstva z Eeltramejem v parlamentu še edini predstavniški upravni j organ, na katerem je mogoče | isto ekipo, ki je igrala pretekli dve nedelji. Lestvica prvenstva četrte lige je naslednja Lanerossi Pordenone RDA Mestrina Dolo Cerea Portogruaro Belluno Legnano Saici Pro Gorizia Libsrtas Thiene Trieste Ponziana San Dona 12 8 3 1 30 15 19 12 8 3 1 27 18 19 12 6 4 2 21 10 16 12 6 4 2 21 11 16 12 6 4 2 24 16 16 12 5 2 5 16 12 12 U 4 4 3 15 10 12 12 6 0 6 18 24 12 U 2 7 2 14 15 11 12 4 3 5 17 16 11 12 4 3 5 15 19 11 11 4 3 5 13 18.10 12 4 0 8 16 22 8 11 2 2 7 11 27 6 12 1 3 8 16 28 5 12 1 4 8 o 20 4 Košarka Danes zjutraj ob 11. uri bo na igrišču Telovadne zveze v Ul. Rismondo košarkarska tekma med Goriziano in ekipo iz Prava pomlad v Gorici Slikarska raz tava umetnika JOŽETA CESARJA je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure v prostorih Zveze slovenskih prosvetnih društev v Gorici, Ul. Ascoli 1/1. GORICA, 27. — 2e več let nismo imeli tako lepega vremena za božične praznike kot letos. Nebo je bilo visoko in čisto brez najmanjšega oblaka. Ni bilo niti vetra, še manj pa kraške burje, ki je divjala po goriških ulicah za Andre. jev semenj. Človek si božičnih praznikov in novega leta kar ne more misliti brez snega po gričih in vrtovih ter romantičnega ivja na obcestnem grmičevju. Toda vsega tega letos ni bilo v Gorici, vreme je bilo tako prijetno, da je zvabilo mnoge na daljše sprehode v goriško predmestje ali pa do Steverjana. Naši mladinci so se že veselili lepega vremena, misleč na Ukve in smučanje. Toda lepo vreme in trajalo dolgo, danes ponoči praznovalce Stefana dobro opral dež, ki je začel padati po polnoči. Ljudje so zjutraj pustih obrazov odšli na vsakdanje delo ker se je vreme skisalo. Vendar upamo, da ne bo preveč vplivalo na silvestrovanje, saj se takrat veseli staro in mlado. Isola, Alojz Cricchiutti, Anton Ermacora in Josip Modotto. Cerneja Z božično priredtvijo so zaključili leto v otroškem vrtcu ON Al. Ob tej priliki je bil v Černe ji majhen praznik okrog božičnega drevesa. Prazniku so prisostvovale tudi predstavniki oblasti. Seveda morajo tudi to vsakoletno prireditev izkoristiti italijanski šovinisti za svojo nacionalstično propagando. Sovodnje Zadeva sicer spada pod občino St. Peter Slovenov, toda zanima prav tako tudi našo občino. Cesta, ki vodi iz St. Petra v Sovodnje mimo Klenje je v Poslušajte danes ob 18.30 koncert moškega pevskega zbora «Valentin Vodnik« iz Doline, ki bo nastopil na Radiu jugoslovanske cone Trsta KRATKE VESTI IZ BENEŠKiH VASI Davčni seznomi na vpogled GORICA, 27. — Goriško županstvo sporoča, da bodo na vpogled občinstvu pet zaporednih dni, in sicer od 28. decembra do 1. januarja 1953 na občinskem protokolnem uradu Ul. Mazzini 19 seznami tistih tvrdk, ki so zamudile s plačilom četrtega obroka kmečkih prispevkov za leto 1951, kot je to predvideno po ministrskem odloku št. 493 z dne 13. maja 1947 in dodaten seznam prve vrste za leto 1952 enotnih prispevkov, ki so predvideni po odloku št. 2138 z dne 28. decembra 1938. Interesenti si omenjene sezname lahko ogledajo v določenem roku v dopoldanskih uradnih urah. Najstare;ša Goričanka je umrla GORICA, 27. - Danes po. poldne so spremili k poslednjemu počitku Hedvigo Jakopič vdovo Gayer. Pokojna Ga-yer bi dopolnila v februarju 99 let. Bila je torej najstarejša Goričanka, znana po vsej soseski zaradi svoje živahnosti in dobre volje, čeprav se je bližala že svoji stoletnici. J ša navodila naj se interesenti obrnejo na goriško prefekturo. Padla je po stoonicah GORICA, 27. — Na stopnicah se je spotaknila včeraj popoldne 45-letna Erminija Lesizza od Sv. Lovrenca pri Moši. Odpeljali so jo takoj v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili prelom ra. mena ter bo zato morale ostati v bolnici vsaj mesec dni. Pri sekanju se je ranila GORICA, 27, - V petek zjutraj, ko je pripravljala drva se je 43-letna Malvina Perion vsekala v desno roko tako nesrečno, da je morala v bolnico Brigata Pavia. Rana se ji bo zacelila v 14 dneh. 30 mest za knjigovodje GOKiCA, 27. — Štev. 283 «Gazzette Ufficiale« javlja, da je ministrstvo notranjih zadev izdalo dekret, s katerim je razpisan natečaj za 30 služ. benih mest v celi Italiji. In sicer bi bila to mesta za pod-knjigovodje na praksi v civil ni administraciji. Poleg prošnje morajo udeleženci nateča ja do 4. februarja predložiti tu-di diplome za knjigovodjo ali pa izkaz o trgovskem strov-nom izpitu in izpitu za trgovskega knjigovodjo. Za točnej- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE GORICA, 27. — V goriški mestni občini je bilo od dne 21. do 27. decembra t. 1. 9 rojstev, 12 primerov smrti, 2 oklica in 1 poroka. Rojstva: Ema Visintin, Hubert Baum, Bogdana Rosolen, Franc Olivo, Silvana Nanser-visi, Jožef Bezzi, Patricija Di Bartolo, Loredana Boschin. Aleksander Del Piccolo. Smrti: 72-letni mizar Jožel Matesič, 60-letni upokojenec Alojz Oppido, 83-letna gospodinja Katarina Drosgič vd. Pic-ciulin, 60-letna gospodinja Katarina Marega por. Kumar, 98-letna upokojenka Ivana Jakopič vd. Gayer, 82-letna gospodinja Elizabeta Devetag vd. Chiades, 88-letna gospodinja Marija Marussi vd. Cej, 75-let-ni kirurg Armando D’Ottone, 76-letna gospodinja Marija De-lich por. Vincenzoni, 77-letni rokodelec Jožef Padovan. 70-letna gospodinja Karolina Mrak vd. Bregant, 78-letni upokojenec Franc Andriani. Oklici: uradnik Franc Bregant in gospodinja Lilijana Furlani, težak Anacleto Gonel-la in gospodinja Rosa Altinier. Poroke: kmetovalec Artur Cargnel in gospodinja Ksenija Kočjančič. Zveza prosvetnih delavcev obveSča v e Sol ilte, ki so se prijavili za izlet v L)ubl'»no, da Je ta Izlet preložen na kasnejši čas. v uradni obliki slišati slovenski glas. ta.n cvetja, g. župniku, domačemu pevskemu oktetu, S. zdiavni ku Zani Leopoldu iz Nabrežine ter g. Slavki Milič še posebno zahvalo. žalujoča družina GABROVEC Praprot, 27. decembra 1952. Naš tede pregled Letos smo doživeli dve božični poslanici: papeško in moskovsko. Prva je že stara tradicija, čeprav doslej, kolikor nam je znano, ni preprečila še nobene vojne, druga pa je najnovejša vuriacija stare božične teme: «Mir ljudem na zemlji» in izhaja od samega «voditelja miroljubnega človeštva», genialnega itd. Stalina. Stalin je torej povedal, da ZSSR hoče mir, da drugi vodijo proti njej sovražno hladno vojno, da želi Moskva sodelovati pri reševanju korejskega vprašanja in da je njegovo veličanstvo Stalin pripravljen na sestanek z Eisen-hoiverjem. K tej zadnji točki je nekdo čisto pravilno pripomnil. da mir ni stvar dveh ljudi. Vendar to še ni vse; iz tega bi bilo mogoče sklepati celo, da gre za predlog, naiven sicer, toda storjen v dobri veri. Stalin pa ni naiven, o njegovi dobri veri pa ve bližnja zgodovina marsikaj povedati. In tudi samo za hinavščino — te so Stalinove izjave vsekakor polne — ne gre. Gre za težnjo sovjetske vlade, da čisto v imperialističnem stilu doseže novo delitev interesnih sfer, po kateri bi Kremlju tudi «po pravici« pripadalo tisto, kjer se je de facto že vsidra-la s svojo ali podložniško vojaško pomočjo, ali kamor kljub neuspehom še vedno trmoglavo sili. Moskva je po vojni razširila svoj vpliv na lep del Vzhodne Evrope; «pravice» do tega kosa sveta ji na Zahodu, kjer tudi gledajo precej po pravilih imperialistične raču-nice interesnih sfer, pravzaprav niti ne oporekajo več. Toda sovjetska armada je prišla tudi v Avstrijo in Nemčijo; verjetno že takrat z namenom, da se ne umakne več, oziroma da se umakne, ko bo vojaško okupacijo lahko nadomestila trdna politična okupacija. takšna, kot se nam kaže na primer na Češkem, kjer Cehov ne obešajo ruski vojaki, temveč po moskovskem povelju kar Cehi sami. Na Daljnem vzhodu je lak primer Koreja. Od 39. vzporednika, kamor je zasadila zastavo svoje interesne sfere še carska Rusija, je ZSSR napredovala po zadnji vojni na 38. vzporednik, potem pa je hotela z vojno izsiliti še več. Na Kitajskem, kjer se je bil že temeljito zasidral ameriški vpliv, je bila izvršena revolucija, katere cilj je bila tudi osvoboditev izpod tujega varu-štva; zdaj ZDA izgube še ne morejo prav pozabiti (m si s tem delajo kaj slabo uslugo), Moskva pa bi rada zasedla njihovo mesto. Prav v Aziji so se obrobna revolucionarna gibanja, ki jih Moskva za sproti-uslugo» pri imperialistični kupčiji lahko tudi žrtvuje, če treba, kot je žrtvovala revolucijo v Grčiji ali v Azerbej-džantt. Sovjetsko prodiranje v nova področja, ki bi naj postala aji-hova interesna sfera, je bilo najmočnejše v času, ko je zahod demobiliziral in ko je bila sovjetska vojaška premoč zelo občutna; marsikje se je Kremelj pri tem opiral na že obstoječa dejstva, na primer na začasno vojaško okupacijo. Potem, ko se je zahod začel obo-roževati, se je začela tehtnica počasi nagibati in moskovska vojaška premoč postaja od dne do dne manjša, saj ZSSR ne more vzdržati tekme z ogromnim industrijskim potencialom ZDA in zahodne Evrope, pa čeprav je stopnja izkoriščanja delavcev v Rusiji večja. Za Moskvo je prišel čas, da nekako formalno sankcionira svoje imperialistične uspehe. Ne moremo reči, da na zahodu ni tendenc, ki bi bile naklonjene kupčiji z interesnimi sferami, čeprav je taka politika zelo kratkovidna. Nasprotno: v An-gliji je na primer Churchill star mojster v trgovanju take vrste. V ZDA se pojavlja nova možnost z zamenjavo vlade in s prihodom reakcionarnejših republikancev na oblast. Glavna ovira, da doslej do kupčije — kakršne sta na primer že med vojno sklepala Stalin in Churchill — še ni prišlo, torej ni načelni odpor vlad zahodnih velesil (lahko pa govorimo o odporu proti trgovanju na račun drugih na-rodov med ljudstvi vsega sveta), temveč v prvi vrsti prevelike sovjetske zahteve. Poleg tega je manjkalo tudi tisto ravnotežje v vojaški sili, ki naj zajamči ohranitev dogovorjenega stanja. Dokler je namreč ZSSR močnejša, ni prav nobenega jamstva, da se vprašanje ponovne razdelitve interesnih sfer čez nekaj let ne bi ponovno postavilo, seveda z novimi sovjetskimi zahtevami. Prav isto, samo seveda v obrambnem smislu, bi se zgodilo, če bi zahodne velesile pridobile vojaško premoč (in pri tem seveda ostale pri enotnem nastopu). Iz tega pa je tudi razvidno, kako iluzorno je vsako upanje, da je mogoče s takšno kupčijo rešiti svetovni mir. Komur ve bi bilo to dovolj, naj se nekoliko spomni na dogodke v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno in na to, kako je P° vsakem zalogaju rastel Hit-lerjev tek: najprej Avstrija Potem Sudeti, potem Češka Potem Gdansk — in vojna Po Monakovem je ves naročeni tisk hualil »modrost« takratnih štirih evropskih velikih — Hit- lerja, Chamberlaina, Daladie-ra in Mussolinija. Se prav posebno so hvalili Chamberlaina, ki je s svojo marelo rešil mir. Rešil ga ni niti za leto dni, vmes .pa je dal Hitlerju manjkajoči čas, da je lahko toliko okrepil snojo šele porajajočo se vojaško moč, da se mu po njegovih načrtih ni bilo treba bati vojne. To, kar danes predlaga Stalin — in bistvo njegove izjave, da je pripravljen na sestanek z Eisenhoioerjem, je predlog za novo razdelitev interesnih sfer — je novo Mona-kovo. Pripomniti je treba, da nihče nima kaj oporekati proti sestanku med Stalinom in Eisenhotverjem, da pa tudi nihče, ki trezno gleda na položaj, ne more od njega pričakovati drugega kot imperialistično kupčijo ali pa — nič. Velika reklama, ki jo deta kominformovski tisk Stalinovim izjavam, zaradi tega ni (Nadaljevanje na 4. strani) &u PRVENSTVO V MOTOCIKLIZMU V Berlinu pripovedujejo zgodbico, kako so Sovjeti dosegli zdaj tudi prvenstvo v motociklistiki. Sovjetski motociklist Motorovski je namreč na veliki avtomobilski cesti Moskva-Ai'hangelsk vozil s povprečno hitrostjo 348 km na uro. Resnično lepa hitrost! Kar pa napravlja novo prvenstvo za še bolj občudovanja vredno, je dejstvo, da bodo avtomobilsko cesto iz Moskve v Arhangelsk gradili šele v prihodnji petletki. KOSMATA DETEKTIVSKA ZGODBA Ko je neki moskovski meščan srečaval zasliševalca sovjetske tajne policije, ga je vedno pozdravljal z besedami: «Dober večer tovariš zasliše-valec». Nekaj časa pozneje ga je vprašal zasliševalec: «Zakaj mi vedno rečete «dober večer« pa naj bo kateri koli čas dneva?« «Zato tovariš zasliševalec«, je mož odgovoril ponižno, «ker se mi vedno zatemni pred očmi, kadar vas vidim.« in povečanje Avstrija predlaga 50% znižanje obrestnih kuponov, 40% znižanje glavnice, daljšo amortizacijsko dobo m dosedanje mednarodno jamstvo S poenostavitvijo upravne in carinske prakse hoče Avstrija pospešiti izvoz lesa - V decembru je padel izvoz za 10% v razmerju z izvozom v oktobru Pred skoro mesecem dni so se začeli v Rimu razgovori o ureditvi avstrijskih inozemskih dolgov. Ta konferenca se razli. kuje od londonske, na kateri so razpravljali o ureditvi inozemskih dolgov Nemčije, v tem, da se v Rimu niso sestali delegati zato, da bi določili Avstriji plačilne pogoje, temveč samo v namenu, da ugotovijo višino starih in novih dol. gov, ki jih dolguje Avstrija inozemstvu. Avstrija je že večkrat izjavila, da je pripravljena, da se ves obseg teh vprašanj razčisti, češ ker se zaveda, da je rešitev vprašanja inozemskih dolgov za njeno državno in narodno gospodarstvo največjega pomena. Avstrijci se tudi zavedajo, da sedanje viseče stanje ne more dolgo trajati in da je zlasti v interesu države, da dobi točen pregled svojih obveznosti. Ne bomo se čudili takšni o-pombi, če bomo pomislili, da je vprašanje avstrijskih inozemskih dolgov izredno zamotano, ker ima Avstrija plačati še dolgove stare avstroogpske monarhije, dalje dolgove iz dobe prve republike od 1918. do 1938. leta in končno dolgove od tedaj dalje pa do leta 1945, K tem dolgovom moramo dodati še pravno nerazčiščene obveznosti, ki izvirajo iz podržavlje-nja velikih industrijskih in trgovinskih obratov, ki jih je Avstrija izvedla v zadnjih letih, kakor tudi obveznosti, ki jih imajo v inozemstvu posamezne avstrijske dežele in občine ter končno še vedno sporne terjatve med Avstrijo in nemško zvezno republiko. Po poročilih so naletele razprave na rimski konferenci zaradi zamotanosti vseh teh vprašanj na velike težkoče: de. legati so uvideli, da je nemogoče dobiti pravo sliko o položaju, če se v nasprotju s prvotnim načrtom ne sporazumejo tudi glede višine in načina poravnave posameznih dolgov. Iz tega razloga so prešla pogajanja že do tega, da je avstrijska delegacija stavila že prve predloge o odplačeva- .................................................................................................. umni..... (JAKUPS USA SV/L del ČAMPO nevi predsednik Ob priliki mednarodnega novinarskega kongresa, ki je zasedal od 2. do 6. decembra t. 1. v Santiagu, je posebni dopisnik beograjske «Borbe» Jože Smole dvakrat obiskal novega predsednika čilske republike in ga intervjuval. Pri volitvah je nastopil Iba-nez s širokim gospodarskoso-cialnim programom, volivcem je zagotovil, da bo v primeru izvolitve očistil državni uprav, ni aparat ter s tem zatrl korupcijo, da bo zaustavil nadaljevanje inflacije, znižal cene življenjskim potrebščinam da se bo postavil po robu gospodarskemu izkoriščanju od strani tujega kapitala, da bo vodil neodvisno zunanjo politiko in podobno. V okviru teh programskih točk je urednik «Borbe» zasnoval svoj intervju v pismeni obliki, na kar mu je predsednik Ibahez tudi pismeno odgovoril. Vprašanje: Pri volitvah 4. septembra ste prejeli absolutno večino glasov. Zdi se mi, da je ta zmaga zelo značilna, če pomislimo pod kakšnimi o-kolnostmi so, bile volitve izvedene, v katerih je bila večina političnih strank proti vam. Kaj so po vašem mišljenju te volitve pokazale, g. predsednik? Odgovor: Zmago moje kandidature je omogočilo močno nacionalno in ljudsko gibanje, ki se je pojavilo kot reakcija proti političnemu, gospodarskemu in upravnemu sistemu, nesposobnemu, da bi znal rešiti najvažnejša vprašanja dežele in delovnih množic. To gibanje je predstavljalo pravo duhovno revolucijo, katere zanos je nadvladal koalicijo osebnih interesov, ki so še upirali moji izvolitvi. Moje ime se je pretvorilo v simbol borbe za gospodarsko in družbeno svobodo delovnih ljudi na področju naše notranje politike. V glavnem pa lahko rečem, da je omogočila mojo zmago močna sila, ki jo je prispevalo čilsko ljudstvo v namenu, da začne novo življenje Občutilo je pač, da je njegov napredek sredi nerazumevanja in egoizma dosedanjih političnih voditeljev preveč zaostal. Vprašanje: Kateri so osnovni problemi vaše vlade in katerim vprašanjem boste dali prednost? Odgovor: Poglavitna vpra- šanja, ki jih bo morala rešiti moja vlada, so proces inflacije, ki se nadaljuje in ki se je do skrajnosti zaostril, dvig kulturnega življenja čilskega ljudstva, doseči moramo višji standard prebivalstva, čim več moramo zgraditi stanovanjskih hiš, povečali bomo proizvodnjo življenjskih potrebščin, na. pravili in izvedli bomo tudi široko zasnovan načrt javnih del itd. itd Najnujnejše vprašanje, katerega ugodna rešitev bo omogočila rešitev tudi drugih važnih vprašanj, pa je to, da moramo zadržati ritem inflacije. Vprašanje: Bral sem, da hočete posvetiti posebno pozornost kmetijstvu. Kako nameravate rešiti to vprašanje in kakšne ukrepe hočete izvesti? Odgovor: Nova vlada bo gledala na to, da v veliki meri poveča kmetijsko proizvodnjo, da bi tako industrijska predelava kmetijskih proizvodov krila ljudske potrebe. Zavoljo tega bomo začeli obdelovati do sedaj neobdelane površine zemlje, vlada bo z denarnimi podporami pospeševala mehanizacijo kmetijstva, v zvezi s tem bo dvignila življenjsko raven kmetov, na splošno bomo dali s pomočjo dovoljevanja kreditov in strokovne izobrazbe čim večjo pomoč temu področju gospodarstva. Enako bomo dali pobudo za gradnjo namakalnih naprav. Vprašanje: Kako nameravate zadržati inflacijo? Odgovor: Zamotanost tega vprašanja mi ne dopušča, da bi ga pojasnil v tem kratkem intervjuju ter nakazal način njegove rešitve. V glavnih, potezah je finančni minister že pojasnil stališče nove vlad$ pred mešano proračunsko kot misijo. Vprašanje: Ob priliki voli- tev je bil— vaš simbol metla. Kakšne ukrepe nameravate izvesti proti korupciji in špekulaciji? Odgovor: Moja vlada je imenovala posebno komisijo, ki jo sestavljajo ljudje, katerih osebno poštenje in moralna načela dajajo javnemu mnenju popolno jamstvo za brezhibno upravo. Toda njena naloga je ta, da preišče vse nepravilnosti, ki so se dogodile v zadnjih letih. Podatke, ki jih bo komisija zbrala, bo odstopila sodišču; če ne bo razloga za sodno zasledovanje, bomo rešili posamezne primere po svoji vesti in s tem pred vsemi državljani moralno žigosali vse tiste, glede katerih bo dokazano, da so odgovorni za prevare in nepravilnosti. Istočasno bo moja vlada podpirala zakonski osnutek o neoporečnosti upravnih nameščencev in gledala, da bo zakon čimprej izglasovan. S temi ukrepi in s stalnimi zgledi poštenja lastnih somišljenikov novega režima pričakuje, vlada, da bo dala zadoščenje ljudski težnji v tem, da bo vsakdo varoval koristi države in da ne bo nikomur omogočeno, da bi izkoriščal svoj vpliv za svoje osebne koristi ali v korist določenih skupin ljudi. Vprašanje: Kake so smernice vaše zunanje politike? Odgovor: Hočemo dosledno izpolnjevati obstoječe pogodbe in storiti vse, da utrdimo kontinentalno solidarnost na osnovi medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Ojačiti hočemo sile, ki vežejo narode latinske Amerike in gojiti mir ter slogo z vsemi narodi sveta. Vprašanje: Kako gledate na Jugoslavijo in na razvoj med njo in Čilom? Odgovor: Občudujem ustvarjalni zanos jugoslovanskih narodov, njegovo odločnost in požrtvovalnost, lastnosti, ki jih pozna čilsko ljudstvo, naš narod je s hvaležnostjo sprejel velikodušno in pozitivno delovanje jugoslovanske emigracije, ki je toliko prispevala k napredku Cila. Iz teh razlogov bo moji vladi posebno drago, da poveča gospodarske in kulturne odnose med obema našima narodoma Vprašanje: Kakšno je vaše mnenje o jugoslovanski izseljeniški koloniji v Južni Ameriki? Odgovor: Jugoslovanski naseljenci v Južni Ameriki so si pridobili simpatije domačinov, ki so se okoristili vsega, kar so napravili Jugoslovani za napredek mladih južnoameriških republik. Veliki Charlot je obiskal tudi kinematografski poskusni center v okolici Rima. Slika ga prikazuje med gojenkami tega zavoda, ki so v prvem letu recitacijrkeia tečaja. nju predvojnih dolgov. Njeni predstavniki so izjavili, da je njihova vlada pripravljena zamenjati vse obrestne kupone posojil iz leta 1930 in posojil iz leta 1933, ter 1934. v nove obveznice in sicer tako, da bi Avstrija priznala 50 odst. osnovne vrednosti dosedanjih kuponov, ki bi jih v bodoče obrestovala po 3 odst. ter amortizirala v tridesetih letih v dobi od 1059 do 1989. leta. Toliko o plačilu obresti. Glede glavnice pa ponujajo Avstrijci takšno poravnavo, po kateri naj bi upniki zniža- li svoje terjatve za 40 odst., podaljšali posojilno dobo do leta 1975. ter določili amortizacijsko dobo na 15 let to je od 1959. do 1974. leta. Države, ki so že do sedaj jamčile za plačilo obresti in glavnice od posojil iz leta 1933. in 1934., naj bi še nadalje prevzele jamstvo za konvertirani dolg. Avstrijski predlogi niso naleteli na ugoden odziv in o-stale delegacije so bile naravnost razočarane. Pri tem je treba upoštevati, da gre tu samo za del celotnega vprašanja avstrijskih dolgov Zato čakajo delegacije upniških držav na nadaljne odplačilne načrte, ki jih bodo predlagali avstrijski zastopniki ne samo glede novejših inozemskih posojil, ampak tudi glede dolgov, ki jih je imela plačati še nekdanja avstroogrska monarhija tei posojil, ki so jih najele razne avstrijske dežele in mestne občine. Sele, ko bodo tuje delegacije zvedele za predloge glede ureditve ostalih obveznosti, se bodo spustile v določena pogajanja. Predstavniki upniških držav bodo verjetno določili globalno vsoto, ki jo bo morala Avstrija plačati v bodočnosti in ki bo odgovarjala njeni finančni ter gospodarski' zmogljivosti: to skupno dolgovano vsoto bodo nato razdelili na posamezne skupine upnikov. Isti način ureditve inozemskih dolgov so uporabili tudi na londonski konferenci, ko so določili višino nemških inozemskih dolgov. Sporno točko bo tvorilo gotovo vprašanje .avstrijskega dolga pri Podonavsko-Savski-Jadranskj železniški družbi (Južni železnici), ker je avstrijska delegacija že sedaj izjavila, da ima od svoje vlade strog nalog, da ne sme obravnavati ureditve tega vprašanja. V dobi med obema vojnama je marsikdo mislil, da Avstriji ne bo treba nikdar vračati posojil, ki jih je kot varovanka nekdanje Lige narodov prejela od francoskih in angleških finančnih skupin. Tako si je s tujimi sredstvi zelo opomogla in izvedla zlasti velika javna dela. Nekaj bo vseeno morala povrniti. Kakor vidimo, ponuja Avstrija nekako poravnalno postopanje izven kon-kurza. Z malo razliko od navadnega dolžnika zahteva znatno znižanje dolgovane glavnice in kapitaliziranih obresti, podaljšanje plačilnega roka ter dolgoročno amortizacijo. Vse te težkoče jo silijo, da kolikor mogoče poveča svo- (}d DEVIN Iz našega vaškega dogajanja bi mogli mnogo povedati, a se zavedamo, da ni ((Primorski« samo za nas. Vendar pa so nekateri dogodki vredni, da jih javno registriramo. Na pr. to-le: domači ribiči so svo-ječasno imeli v naših vodah precej bogat lov. Namesto tega pa slišite danes tako-le tožbo devinskega ribiča italijanskega porekla: «Kaj nam hodijo semkaj odjedati kruh, če pa ga imajo dovolj doma! Komu bodo govorili, da so bili prisiljeni z doma! Kaj pa oni. ki so ostali na svoji zemlji — ali so mogoče pomrli od gladu, ali so jih pobesili?! Poznam Istro od prej in od danes, poznam obalo in ribiče. Ni dolgo tega, ko sva se srečala z znancem — ribičem iz Pirana. Govorila sva o tem in onem in prišla na to nesrečno ribiško naselje v Stivanu. Rekel mi je: ,Meni veruj, da so bežali od tod lenuhi, špekulanti in takšni, ki imajo na gla- vi maslo. Pošteni ljudje lahko pri nas živijo kot nikoli prej.’« Tako govori italijanski ribič — star Devinčan. Tudi v tem vidimo resnico, da nima delovni človek nobenega interesa za narodno mržnjo, ki jo italijanska birokracija, finančniki, prižnice itd. tako razpihujejo, ampak je njegov interes borba za kruh — torej za bistvo socialnega vprašanja. Tudi Devinčani smo se v nedeljo udeležili zbora v Nabrežini. Saj smo prav mi tako prizadeti in čutimo posledice italijanske fašistične politike. Bojimo se, da nas pogoltne rimska volkulja, ki je lačna tuje zemlje ze od svojega rojstva — že 2700 let. Da, če bi ji dali še tako obilno porcijo — recimo ves Balkan (ki bi ji bil zaradi svojega bogastva kaj dobrodošel), še bi tulila, ker je njen želodec trakuljast. Ta bolezen pa jo bo skoro pogubila, ker je skleda vedno manjša. Njen pogin bo sreča za italijansko delovno ljudstvo in sosede Italije, predvsem pa za nas, ki smo na edinih vratih. kamor sili volkulja v svojem poslednjem podvigu. Pa je njena rajtenga slaba. Tako kažejo mnoga znamenja v mednarodnih dogodkih. tako politiki Turčije. Grčije in predvsem Jugoslavije. Tudi naš nedeljski zbor je .pokazal, da nas ni volja igrati vloge rimskega sužnja. Prav je med drugim rekel naš domačin M. Legiša, da božji mlini meljejo počasi, a sigurno. Mi bomo skrbeli, da bodo krivico zmleli in pravico mleli. Ta skrb pa je v vztrajni borbi. j PREČNIK 1 Iz naše vasice ni novosti, življenje je vsakdanje in enolično. Vedno bolj nas tlačijo skrbi, ki se začenjajo in končujejo pri vprašanju kruha ali kritja potreb. Te pa so vsak dan večje, ker ima naša mladina vedno večje zahteve. Tudi nima primernega poklica in stalnega zaslužka. Lovi se za priložnostnimi deli. Vse kaže, da bo v tem oziru vedno hujše. Zaradi tega bi morali biti v svojih zahtevah bolj skromni in se prilagoditi razmeram tako, da bi se lotili tudi drugih del, ki imajo trajno vrednost. Ze lani smo slišali pri kmetijskem predavanju o pomenu in važnosti kmetovanja. Tudi naša zemlja bi nam mogla z bolj umnim in smotrnim delom dati kaj več, Namesto da obrača mladina zemlji hrbet, naj bi proste ure porabila na svoji zemlji in tako koristila sebi in drugim. Brezdelje ima vedno slabe posledice. Seveda je resnica, da ni za omalovaževanje zemlje kriva mladina, kolikor okolje in čas, ki v njih živi: ona posnema kar vidi in sliši. To pa je pri nas v marsičem narobe. Tako smatrajo nekateri za najvišji cilj vzgajati mladino v zagrizene pristaše Komin-forma. vse ostalo da bo prišlo samo ob sebi. Ce bodo slepo in brezglavo vtikali glavo v pesek kot noj, bodo sličili italijanski imperialistični gospodi, ki tudi noče videti nove stvarnosti, nove zgodovinske resnice in vidi ter hoče za vsako ceno videti samo to, kar si želi: svojo oblast in privilegije. Disciplina je lepa reč, a dis -i-plina proti svojim lastnim interesčm, proti svojim nacionalnim pravicam, ki se zanje borijo celo zaostali afriški in drugi narodi — to pa je že nerazumljiva zakrknjenost. ■•■•■■mtiMiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiniiiiiiiiiniiimiiiiniiiiimiiiiniiiiiiiHimitninniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiMiiiiii ......................................................................................................... pripoveduje... Na uho mi je prišlo, da slavi te dni znani in priljubljeni tržaški kulturni. delavec in pevovodja tov. Milan Pertot 35-letnico svojega glasbeno-pevo-vodskega delovanja. Koga ne bi zanimalo, kako se je ta naša barkovljanska avrzota» ubijal skozi življenje, vzgajal sebe in druge na področju glasbe, kdaj je začel, kod je hodil in kaj je delal? Stopil sem k njemu tja proti zavednim Bar-kovljam, spregovoril dve tri o vremenu, počakal, da mi po pametni barkovljanski navadi nalije kozarček črnine, potem sem pa kar naravnost začel: *Ti, Milane, nikar se ne delaj tako mladega saj vem, da že 35 let učiš žvrgoleti po naši mili slovenski zemlji. Zame m za druge se mi lepo spovej, Potem pa ti prisežem da te ne bom več nadlegoval do druge 35-lctnice. In tov. Milan mi je povedal vse Jo: Bilo je leta 1917. Bil sem 17 let star in obiskoval uči-teljišče v Trstu. Doma smo bili vsi muzikalni. Imeli smo celo klavir, na katerega sem igral le kot šestleten otrok Spremljal sem stalno Vse pe„. sko delo pri ((/Idriji« „ enr. kovljah in ko sem postal min denič, me je zaneslo na to stran. Najbolj pripravno delo je bilo na učiteljišču. Zbralo se nas je osem kalinov, zaha. j ali smo seveda kot dijaki na kozarec vina v «društvo« v Rojanu. Tam so imeli tudi klavir. Moji tovariši so silili v mene, naj se vendar naučimo kaj lepšega, da ne bomo peli samo narodnih. Zedinili smo se vsi na pesem «Pogled v nedolžno oko» in «Na straži». Kmalu je šel glas naokrog o našem lepem petju in novembra meseca je bila pri Sv. Ivanu v Narodnem domu do. brodelna prireditev, na katero so povabili naš oktet. Nekam sramežljivo smo šli na oder, a ko smo odpeli omenjeni pesmi je zagrmelo po dvorani. Tako vidiš, me je zaneslo v to smer in z malimi presledki sem delal celih 35 let. Da sem se postaral? Ne bi rekel! Mogoče me lasje malo izdajajo, ali srce je še vedno tisto iz mladih dni. «No, in kako je bilo potem naprej?«, sem zastavil vprašanje našemu jubilantu nKmalu za tem sem odšel pravi mleč-nozobež v vojsko. Tudi tam mi žilica ni dala miru. Zbiral sem pri raznih edinicah vojake Slovence in kmalu se je oglasila lepa slovenska narodna pesem. Novembra 1918. leta sem bil zopet doma. Pev. ci pri sAdriji» v Barkovljah so me že čakali in za silue-strovo sem nastopil z moškim in mešanim zborom. Delali smo kot na akord. Jeseni 1920. leta sem bil nameščen za učitelja v Gropudi, Zaorala sva tam skupaj s tovarišem Karlom Pahorjem v ledino in postavila odličen mešan zbor. To seveda ni bilo pogodu šol- skim in drugim italijanskim oblastem, da se toliko zanimam za izvenšolsko delo. Bil sem premeščen v Gabrovico pri Komnu. Težko je bilo slovo od prijaznih, delavnih in zavednih Gropajcev. Prebil sem tam mnogokateri večer v družbi fantov, ko smo nemalokrat prepevali dekletom podoknice prav do samega jutra. Gabrovica pri Komnu je bila tedaj precej odrezana od ostalega sveta. Tam niso nikoli peli. Zaoral sem z zavihanimi rokami in šlo je. Po par mesecih se je oglasila narodna in umetna pesem v mešanem zboru. Sosedni Tc-mačevčani so bili nevoščljivi na Gabrovčane in njihov pevski zbor. Da bi ne zaostajali za njimi, so me prišli prosit naj jih pridem učit, kar sem storil rade volje. Tudi v Tomačevici se je oglasila narnd- i na in umetna pesem v moškem zboru. Fantje so me imeli radi kot pravega nji. hovega rojaka. Dve leti samo me je šolska oblast pustila pri miru. Premeščen sem bil v Slivno pri Nabrežini. Fantje so takoj na moj predlog kupili klavir in pevski zbor je bil ustanovljen. Se danes so mi v spominu lepi večeri, ki sem jih doživel s slivenskimi fanti. Neka učiteljica, strokovnjakinja za italijanski jezik me je zatožila šolski oblasti, da preveč delam izven šole iv seveda sledila je premestitev. Poromal sem v Dutovlje na Kra. sil, kjer pa nisem niti nastopil, fcer sem bil takoj ob pri- hodu odpuščen iz službe. Du-tovci pa me niso pustili domov v Trst. Obljubili so mi vsemogoče, samo da ostanem med njimi. Ostal sem. Zbralo se je v tamošnjem pevskem društvu skoraj 4n mladih grl Bil sem brez inštrumenta, vendar seni tudi brez tega uvežbal cela dva koncertna sporeda. Nastopali snjo doma ob raznih prilikah in v sosed, nlh vaseh. Fašizem je bil tedaj na pohodu tudi po našem Krasu. Ta mi je onemogočil vsako tako delo. Bil sem večkrat aretiran in sem moral navsezadnje domov v Trst. Lepo je bilo v Dutovljah. Bili smo vsi kot pravi bratje in sestre. Spominjal se bom dragih Dutovcev vedno in s hva. težnostjo, koliko so naredili zame, da bi mi bilo življenje kolikor toliko udobno. V Trstu sem prevzel organizacijsko tajništvo osrednjega društva eProsveta«, kjer je bilo tedaj včlanjenih 72 delujočih društev. Prevzel sem se. veda pevo vodstvo domače ((/Idrije« v Barkovljah in «Ili. rije« pri Sv. Jakobu. V Barkovljah se nas je zbralo pri pevskih vajah do 100 in še čez. Bili smo brez dvorane, ki so jo fašisti požgali. Bili smo brez kakega posebnega cilja glede nastopov, a vendar smo vežbali in to pesmi najnaprednejše smeri. Pri «Iliriji» smo izvedli proslavo 25-letnice obstoja društva s takim koncert, nim sporedom, ki je bil postavljen za vzor drugim pevskim zborom v Sloveniji Vež. bal sem tedaj oba zbora iste pesmi in če bi bila priložnost, bi nastopilo tedaj okrog 160 pevcev. Zal do tega ni prišlo, ker so fašistične oblasti razpuščale društva drugo za dru. gim in sploh prepovedale vsak nastop. V tem času sem bil tudi pevovodja pevskega zbora «Danica» na Kontovelu, potem «Vesne« pri Sv. Križu, hodil sem v Vrhpolje pri Kozini, kjer sem si vzgojil pevovodjo Pepčka Ferlugo in celo v Podgradu v Istri sem imel pevske vaje, dokler mi ni to zabranila fašistična oblast ir, karabinjerji. Naša pevska dru. štva ' so razpuščali drugo za drugim in tudi meni je posta- lo vroče pod nogami in leta 1928 sem bil primoran umak. niti se v Slovenijo. Bil sem najprej nameščen na Muti v Dravski dolini. Ustanovil sem tam pevski zbor in zelo dober mali orkester, ki se je večkrat izkazal. Cez dve leti sem bil premeščen v Litijo pri Ljubljani. Seveda sem prevzel društvo «Lipa«, pevski zbor dvignil na nadpovprečno višino in ustanovil v okviru tega društva glasbeno šolo, ki še danes deluje. Bil sem o tem času soustanovitelj evrop. sko znaneaa mladinskega zbora «Trboveljski slavček», bil njepoo glasbeni mentor skozi 8 let ter sodeloval pri vseh koncertih doma in v tujini. Vpisal sem se tedaj na pedagoški oddelek drž. konservatorija v Ljubljani m se tam izpopolnil v glasbenem znanju. Prevzel sem 1933. leta dirigenstvo sU-čiteljskega pevskega zbora» i Ljubljani in z njim koncertiral po vseh večjih krajih Jugoslavije tn večjih mestih Bolgarije Bil sem tudi odlikovan z visokim ‘redom za zasluge za kulturno zbližanje med Južnimi Slovani. L. 1938 sem prevzel dirigentstvo ((Glasbene Matice» v Mariboru in bil na tem mestu do začetka vojne. Vojno dobo bi najraje zamolčal. kajti zaporov je bilo vsega 10 in bolje je, da se na te grenke dni ne spominjava ne ti ne jaz. Po osvoboditvi Srbije, to je v novembru 1944 leta sem prevzel vodstvo sre-ske kulturne grupe v Ljubiču, ustanovil 28-članski moški pevski zbor m z njim nastopil v 6 mesecih kar 51-krat, k ar je vsekakor rekord. Oktobra 1945. leta sem se vrnil v domovino. Prevzel sem pevski zbor tiVelesila» v Skednju Bil je res prava velesila, saj je štel več kot 100 pevcev Na steni pred menoj visi slika pevskega zbora, ki jo potrjuje. Kominformisti so zbor razbili. Isto so hoteli tudi v Bar. kovljah. ali Barkovljani se niso dali, Prevzel sem takrat pevski zbor sam in ga vodim še danes. Nekaj malega sem delal pri Sv. Ivanu. Pripravil sem iiSkamperlovce« za en radijski nastop v komemoracijo Franca Venturinija. No, vidiš! Tako je minilo 35 let kakor bi pihnil in seduj čakam na zasluženo penzijo. Mar je nisem zaslužil? «Eh, mu pravim, kaj bi že sedaj s penzijo? Sploh je ta beseda dandanes črtana iz slo. varja in je ne poznamo več. Veš kaj, kaj pa s pevovodski-mi tečaji?» Da, da! Tudi na teh sem de. lal! V januarju 1946 sem vodil pevovodski tečaj v Borštu. Leto kasneje v Kojskem v Brdih in nato še dvakrat v Portoro. žu. Res, nisem mogel ustvariti pevovodij v borih dveh mesecih, kolikor so trajali taki tečaji, vendar so udeleženci lahko sami študirali dalje in dobili toliko podlage, da bodo postali dobri pevovodje. jo plačilno bilanco. V tem smislu se trudi da bi povečala tudi izvoz lesa. Prvi pogoj za kaj takega vidi v poenostavit- vi upravne in carinske izvozne prakse. Po poročilih iz Inomosta avstrijski lesni trg že nekaj časa nazaduje in tudi notranji trg preživlja nekako prehodno stanje ter so zaradi tega kupčije zelo mrtve. Plohi so le malo v prometu, ker se začenja zimska sečnja, ki vsebuje okrog ene tretjine celokupne sečnje, šele sedaj, dovoz lesa iz gozdov, posekanih poleti, pa je odvisen od tega, kakšne bodo snežne padavine. Zato so tudi nabave okroglega lesa od strani večjih žag $o sedaj še neznatne, V zadnjih tednih so se sicer cene kolikor toliko ustalile in ni izključeno, da se bodo tudi dvignile, kakor hitro bodo oživele lesne kupčije. Nazadovanje pri izvozu lesa se je pokazalo zlasti v oktobru. Kolikor je mogoče presoditi lesni sektor, se je v tekočem mesecu znižal izvoz lesa za 10 odst., če primerjamo izvoz v mesecu septembru, ko je znašal okrog 200.000 kub. m., od teh 188.000 kub. m rezanega, ostanek pa gradbenega lesa, zabojev in podobno. Medtem je plenum avstrijskega zveznega lesnega sveta sklenil, da je treba postopek za izvoz lesa poenostaviti; svoje sklej e je predložil naravnost zveznemu ministrstvu za trgovino m obnovo. Hkrati je imenovani plenum po poročilih, prejetih od gozdnih uradov, sklenil, da je treba z lesom, določenim za izvoz, ravnati tako, da izda zvezni lesni svet za vsako pošiljko lesa izvozno potrdilo, na kar mora carinski urad pošiljko brez odloga od-premiti. Preden izda zvezni lesni svet izvozno potrdilo preizkusi, če odgovarja pošiljka pro* dajnim cenam, kakovosti, kakor tudi plačilnim pogojem; nadalje ugotovi, če so vsi ti pogoji tudi v skladu s smernicami, določenimi od odborov izvozniških ustanov posameznih držav kot: Nemčije, Francije, Italije itd. gele nato izda izvozni urad zveznega lesnega gospodarskega sveta že navedeno potrdilo, da sme pošiljka čez mejo. Kakor se zdi na prvi pogled ves ta postopek zamuden, bo v Avstriji od sedaj dalje mogoče izvoziti les v treh, najkasneje štirih dneh. Le, če bi b.li prodajni pogoji preveč v nasprotju s splošnimi smernicami, ki so jih sprejeli izvozni, ški odbori določenih držav, tedaj ne bo rešil prošnje za izvoz lesa zvezni lesni svet, ampak sam trgovinski minister. Jl(A Draga Pepa! Sega je za božič taka, da najraje usta vsaka le o miru govore; vsepovsod razlega se: «Mir naj bo ljudem na zemlji!» Ako to dogaja se ob potici ali žemlji, to ni važno; glavno je, da o miru je beseda, na vse drugo se ne gleda. Tisti, ki izrazijo se tako, ne pazijo, da je vmes še druga stvar, ki jo puščajo v nemar. Ali naj jo jaz povem? Evo: Ni samo o miru govora, ker v istem tiru mir je zaželjen — ljudem! Kdor premisli to pazljivo, njemu koj je razumljivo: Ce iskreno mir želimo, tudi res ljudje bodimo! Da bi mir bil za zverine, tega pač nihče ne zine. Ko pa božic vsak nam mine in špetir nam ne izgine, je to znak, da smo živine. Pridiga pa je zastonj, če je človek vol al’ konj! Prav previdno torej jemlji klice o umiril na zemlji«! Ravno zdaj se zopet čuje glas o miru od strani, ki od nje par tisoč dni že ves svet ga pričakuje. Naša želja je le ena, da beseda izrečena bila bi zares iskrena., ne pa lažna le sirena Cujte torej vsi visoki vi mogotci, ki vam v roki je usoda vseh ljudi: Med navadnimi zemljani ni na zemlji ga prostrani, ki miru si ne želi. Ce obljube so slovesne vaše istinite, resne, smo hvaležni vam prek’ mere. Da bi poln uspeh imelo, kličemo na vaše delo blagoslove tisočere. Ce pa ste navadna banda in je to le propaganda, naj vas vse hudič poberelf I | —. gm. » . p Vremenska napoved za danes: \l IJ L n A la Pretežno oblačno, nestalno. V Rr/Vir — Temperatura posebne spre membe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 6.2; najnižja 4.9 stopinje. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA 28. DECEMBRA 1952 Sip? 1 r ■» n : :: : 1! i f§ | : iliiill n 9 Milil’ 1! :iiuži . iiHji a Na* "nHed Dvojno srečanje " ŠVICA-ITALIJA #»re V Palermu prvi moštvi, v Bellinzoni drugi moštvi Oboji upajo v zmago na domačem igr.šču - Prihodnjo pomlad Italžja-Anglija na olimp>jskem stadionu v R mu? RIM, 27. — Jutri bo dvojno, škodovanim kolenom. Tisti, ki nogometno srečanje med Italijo so ga srebali na olimpijskih in Švico. V Palermu se bosta j igrah, zatrjujejo, da se jim je sestali prvi moštvi obeh dežel, I zdel simpatičen. Takrat je sa-v Bellinzoni v Švici pa drugij na o obžaloval da zaradi ranje-moštvi nega kolena ne more narediti Italijanska reprezentanca bo | več . nastopila v naslednji postavi: Iw>yak je bil eden najbolj Moro (Casari); Bertuccelli,! fnan* sovjetskih prvakov ze- Corradi; Mari, Giovannini, Ven- j 1° popularen v ZSSR^pa tud1 LOren' stvu Parizu 1 1947^ zi, Pandolfini, Frignani Švicarsko prvo moštvo pa bo nastopilo v naslednji postavi: Parlier; Neukomm, Rubustel- li; Casali I., Mauron, Schmid-1 -jj se je jruge svetovne voj-hausern; Chiesa, Antenen, Hu- ne po narodnosti pa je Zid. gi II, Fatton, Riva IV. . Igralci obeh moštev so si danes ogledali igrišče na mestnem stadionu. Igrišče, je, kot poročajo, v dobrem stanju, pokrito s travo in nekoliko mehko. (Nadaljevanje s 3. strani) nič drugega kot cinično norče-j vanje iz enega izmed najbolj svetih občutkov človeštva - iz ; želje po miru. Da, to je igra z miroljubno zavestjo nepoučenega človeka, ki morda res še misli, da je mogoče rešiti 1 mir z nečim, v čemer on še ni spoznal imperialistične vsebine, to je igra s strahom pred strahotami nove vojne, pred smrtjo, razdejanjem in bedo. * * In praktične možnosti razvoja po Stalinovem intervjuju? Vprašanje se reducira pravzaprav na sestanek Stalin-Eisen-hoioer, kajti glede vojne na Koreji je Moskva prav v zadnjem času ponovno dokazala, da so Stalinove besede navadna laž. Z odklonitvijo indijskega predloga pred OZN je Kremelj razbil edino osnovano današnje upanje, da je vojno mogoče kmalu končati. O sestankih s Stalinom je bilo v zadnjem času precej govora. Stalin sam je že nekoč namigoval na možnost sestanka s Trumanom; Churchill je izjavil, da je pripravljen priti na sestanek S sovjetskim dikta-S tor jem. Doslej iz vsega ni bilo nič. xi<;piib[ilcanska zmaga v ZDA je, kot smo ie omenili, ustvarila nov položaj. Azijsko orientirana, v bistvu pa izolacioni-stična republikanska desnica kaže kaj malo zanimanja za Evropo. Na drugi strani se zdi verjetno, da bi, tudi ZSSR bila pripravljena kaj popustiti v .Aziji, recimo na Koreji (in tu utegne biti pravi smisel Stalinove omembe korejskega vprašanja), če bi v zameno dobila zadostne koncesije v Evropi^ Seveda so vse to hipoteze, ki pa dajejo verjetno tudi okvir Stalinovega računa. Težko je reči, kaj bo odgovoril Eisenhoiver. Njegova politična lit ija je še precej ne-l znana. verjet 10 je tudi i? ne-iprečiiiena. Dejansko razmerje med levico in desnico'1 v, ?!*pu‘iiikanskj ?trr'nki je prav , da bi torej normalno prihodnja j tofco ugank, E.Senho«,er^eJ‘^r^morala biti v Angliji., stal tudi svetovni prvak. Se zdaj drži svetovni rekord v dviganju - obema rokama tez-no. Novak ima 33 let, udele- ADELAIDE. 27. — V ponedeljek se bo začel finalni teniški dvoboj med Avstralijo in ZDA. Po mnenju strokovnjakov so Avstralci favoriti. ., ... . . „iihnvn Stave stoje 3:2 za Avstralijo. Italijani upajo da bo nj Avstralci še niso določili, kdo prvo moštvo lahko premagalo fao njihov drugi reprezentant Švicarje, ki trenutno niso v. v posameznih igrah, ali Mc najboljši formi, o čemer priča ^regor ail Rose tudi nedavni hudi poraz proti Zahodni Nemčiji v Augsburgu (1:5). Sicer pa tudi Italija v letošnjem letu ni imela posebnih uspehov, če izvzamemo morda neodločeno igro proti Angliji na domačem igrišču in proti Švedski v Stockholmu, kjer se je doslej posrečilo zmagati edino Jugoslovanom. Nasprotno upajo Švicarji, da KINO » rii»Ti Rossetti. 14.00: «Trinidad», Rita Ha;yworth, G. Ford. Excelsior. 14.30: «Luči z odra'), ......... . . Charles Chaplin se bo njihovo drugo moštvo do- ] Nazionale. 13.45: «Missourski lo- bro odrezalo na domačem j vec», C. Gable, R. Montalban. igrišču. I Fenice. 15.00: «Toto in žene«, L. = Za tekmo Italijo B in Švico i Padovani, F. Faldini. B so se dogovoril, da bo mogo-1 Filodrammatico. 14.30: «Midva če v vsakem moštvu vsak časi sama», W. Ch ari, H. Remy. zamenjati tri igralce. j Arcobaleno. 14.00: «Nočne lepo- V Palermu je tudi Sir Stan-: tice», R. Clair, G. Lollobngida. ley Rous. glavni tajnik britan- j Astra Ro aa. 14.00: «Don Camillo» ske nogometne federacije. V i Fernandel. zvezi z njegovim prihodom so j Alabarda. 14.00: «Mala kneginja« se razširile vesti, da bo olim-1 Shirley Temple. pijski Stadion v Rimu svečano' Ariston. 14.00 «Nancy gre v Rio», odprt to pomlad z nogometno J. Powell, A. Sothern. tekmo med Italijo in Anglijo. Armonia, 14.00: «Kociss, indijan-Predsednik italijanske nogomet- i ski junak», J. Chandler. ne zveze Barašsi teh govoric Aurora. 14.00: «Desetorica iz leni hotel ne potrditi ne zanika- | g>je», B. Lancaster. M omejil se je na izjavo, da je Garibaldi. 14.00: »Čudeži se ne Ai' prezgodaj da bi se o tem ponavljajo», A. Valli, J. Marais iaH-o z gotovostjo govorilo. Te- <; «M?ma, ne poroči se«, J Mc Donald. M rconi 14."'O: «!daS:3 B » " .mu nminr O R. N.SAUHO 12 t vVj nudi vsak dan, razen punedeljka in pBtha, i/esnlo zabavo z ihtblit* ('nlnlu{lto in dobro posti vibo Vsako soboto in nedeljo plus Velika izbira vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog, najboljših znamk - Električni hladilniki in hladilniki na led IMajlepši darilni predmeti, servisi iz porcelana, umetniške keramike, stekla in kristali Prvovrstno po-srebreni pribor in pribor iz nerjavečega jekla Vse za gostilne, bire, dom in kuhinjo IZVOZ ZALOGA TRDEGA LESA IN GORIVA URADI: ULuC.RISPl TEL.93-502 Skladišče:ll.delle Milizie št. 17-18- Tel.96-510 tftala in maim toldha ki .'it? ie piebelita u- m, deiia Guam 15 tel. 95080 z zad(nwlj&lmm o Srnica !uwi& odjemalce, da ima na razpolago iinalnihMlo-/e/i tmeloime znamke SIMCA KAVSER b* kriznim Himni za gumbnice, Mihieranje gumS(w in čipk Id nezenie hez oktuia. 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji in v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno brez predplačila. Brezplačen pouk v vezenju. r pi.nCii.NB ni.n.iSave Tvrdka KERZE TRST - Trg sv. Ivana 1 UMazza S. (iiui/anni - Ti:. 50-19) ZTT Telelon 95873 zai.oživišTvn tržaškfga tiska dr. z o. z. TRST UL MONTECCH1 6 VSAKOVRSTNI- Pl.OSfib ZA iViUiUHJh /.NAf.Kh ITI)' (MAVIKANJt NA Al.tlMINk, ANTIKUHOIIAI MKDbMNO BAHEH AI.PAHU, NKHJA-Vfclf, F I l\H L, L) IT L) ITD Dr. N. GIGLIA ZDKAVN1K K.1KUKG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jetolu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 9. do 13. ure ln o& 15. do 20. ure. TKS'1 • Ul. Torrebianca St. 43 (vogal Ul. Carducci) • Tel. 71-18 uitif p in pitajte fhimoVtki dnemikl Mizarji Deske »mre podjetniki *cove, mace kmetovalci! lesov tn t ra me nudi naiugodneje i IBS! valRSonnino?4 lel. 90441 »»■»■■■■ VINARSKA ZADRUGA USTANOVLJENA 1905, LETA BUJE (Istra) tel. 17 Nudi po ugodnih cenah odlična vina 'foatuabii* in slovito Odgovorili uredilill STANISLAV KkNKO — UREDNIŠT VO ULICA MONTECCH1 St b lil. nad. — Telefon Številka 93-808 in 638. — PoStni NAKOCNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700 celoletna 3200 lir. Fed, IJud, repub. Jugoslavija: izvod 10, mesečno 210 din. predal - UPRAVA. ULICA SV FKANCISKA St 20 - Telefonska Številka 73-38 - ^^SI: ~ Tcl; PoStni tekoči račun za STO ZVU Zaio2n'Stvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska •7-i in — Cene oeiasov. Za vsak mm vISine v Širini I stolpca trgovsk' 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mn. Širine 1 I . . ,, ....... n.ua n 7ny stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica Ul. S. Pell.co l-II Tei 33-82 - Rokopisi se ne vračajo. | Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606-90332-7 - Izdaja Založništvo tržagkega tiska D. ZOZ . Trst.