is&NA LIR 25
PoStnlna plačana _ Sped. abbon. post. — II tar.
C.
atno
rosi.,
GOSPODARSTVO
lasu
iesl-
rial,
RGOVINA ♦ FINANCA
INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJSTVO
Eto x št. 207
PETEK, 26. AVGUSTA 1955
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
10 TEJ POTI □I A P R E J!
illl-t.
di Tel i št.
J
>0)
ežko porojeno dete« — porečete, vendar se giblje« — vam odgovar-=^'t> s slavnim fizikom.
rvi krepak korak k (izvršitvi london-®8a sporazuma o Trstu je bil storjen 'itimu, a hkrati dana prva injekcija himeiemu gospodarstvu Trsta in Go-ki ne more živeti brez naravnega foni Radarskega (zaledja, ig g Redaleč bi nas zaneslo prerekanje, 'tri strani bo sporazum o obmejnem 0|tietu bolj koristil, oziroma, katera Je bila bolj potrebna. Vsekakor je ‘°vo, ida so trgovci v Trstu in -Gorici vesti) da je bil sporazum podpisan ^eje zadihali; na drugi strani je Razum spravil v zadrego premnoge ^entiste, ki bj iz sovražne napetosti pobočju Miljskih hribov radi kovali fljRfal za bodoče načrte.
so v (Londonu določili, da se mo-v najkrajšem času urediti obmejni 0it!et, ro se zavedali, da je treba s Vsaj deloma omiliti hude gospodar-Posledice, ki jih je povzročila di-“ttialska izareza v živo telo gospodar-e celote mesta Trsta s Krasom in Go-•e z Vipavsko in Soško dolino. Nova Jjtična meja in visoke carine so pre-Rle naravne gospodarske vezi, ki -so ustvarila stoletja med podeželjem »lesti, v Trstu in Gorici so se čeda-^ Rol j kopičile zaloge industrijskih in ^niških izdelkov. Neizkoriščene za-blaga predstavljajo za trgovce mr-f kapital, a nameščence in davke je !“a redno plačevati. Na drugi strani obmejne vasi še niso dovolj naveza-na nova gospodarska središča, ki se ei' le počasi ustvarjajo in ki ne tno-™ tako hitro prevzemati njihovih do-*čih pridelkov iz raznih razlogov, ^ temi so tudi razlogi prometne na. 'e; S svojih zborovanj so trgovci, o-Riki in mali industrijci jz Trsta po-'»11 na vse strani proteste ter opo-'laii na resen položaj tudi a Javnimi »lonstracijami, kakor so bile zapore Rlov. Pri vladajočih političnih obla-b je moral .končno le prevladati gobarski moment pred političnimi poseki, s katerimi prihajajo (vedno in "no na dan zakrknjeni nasprotniki bosrednih stikov med mesti in zaledni.
^žaški in soriški trgovci pa tudi Jhni prevozniki (in prevozniška podiš Pričakujejo od obmejnega prom-e-. VeHk0 gospodarsko olajšanje. Ze da-5 Je Poleg 'domače poirošnje edini trg razpečavanje njihovega blaga slo-»sko in jugoslovansko zaledje; do nje-vodijo razni kanali, kakor prenos Ra po potnikih, pošiljanje darilnih Rtov in drugih pošiljk- Furlanija in beško imata dovolj lastnih in bližja trgovinskih središč.
'ažnejši kakor sam obseg obmejnega Rieta, ki ga določa videmski spora-a*’ je prav gotovo sama sklenitev Razuma, to je dejstvo, da se je spo-‘Um vendar dal doseči. V njem bo a javnost na Tržaškem in Goriškem Ria znamenje, da gremo nasproti iRšim sosednim odnosom in s tem k rja' JR J šem u gospodarskemu sodelovanju, bto se popolnoma strinjamo z izja-. »cof. Romana, glavtiega tajnika kr-suske demokratske stranke na Trža-R»> da je bolj kakor vsebina čarna jRi duh, v katerem ee bo sporazum Rahljal. V resnici odvisi vse od te-Ruha. Sporazum ne priznava avto-[Ričn-e pravice stalnih prebivalcev do Rejne prepustnice, temveč prenaša vico do podeljevanja prehodnih li-Policijskim organom v Italijo in , JRvnim ljudskim odborom v Jugo-Riji- Izvajanje sporazuma in s tem *®°v gospodarski učinek, je torej od-od dobre volje oblastev.
»vnost upravičeno pričakuje, da bo-Pfisiojni organi pri izvajanju te svo-“blasti pokazali zadostno širino, si-' bo ostal sporazum seme na trdi R'. Prav od zgoraj je potreben dober Rb — p.olrebna so ustrezna navodila _ [ 2adnje celice vladajočega birokratič-sistema, iker je maše ozračje kljub ^ formalnim sporazumom v vrhovih Rudno preveč zastrupljeno z usedli-Rl narodnostne in celo meddržavne plupnosti iz preteklosti.
. 0 sporazumu v Vidmu naj pride zdaj 'Tsto uresničenje tržaškega regional-sporazuma, kj bi dal tržaški trgo-'Ua debelo nov polet.
%
h,
in t'

^Ljubljane v Koper in dalje v Por-rR in Piran vozi avtobus dnevno 6-1 in prav tolikokrat v obratni sme-
Pogosto ojačijo progo še z drugim .Riom. Potnikov je toliko, da se vča-,2godi, da je treba tri dni prej pre-Rati sedež. Toliko tujih turistov še I »Ho doslej v Portorožu in Piranu. Ro je zlasti Nemcev iz Zahodne Rčije. iz Kopra y Portorož In Piran 1 avtobus 16-krat na dan. Avtomobil-, Postaja v Kopru komaj zmaguje se-i'1' Promet. (Pred postajo bi lahko »obiii nekaj prostora, ko bi zasuli Rni kot luke, čeprav se konserva-fR in urbanisti temu upirajo). Hote-li11 2asebna stanovanja so prenapolnje-Ls turisti. Za tujce sta hrana in sta-[ a»3e izredno poceni; saj stane pen-n v prvi kategoriji
t	(A), in sicer v
.. e U »Palače« v Portorožu 1290 dinar-t ’ V hotelih druge kategorije 750-800 v kategoriji C pa 560-640 di-
^0_iel »Central« in »Partizan« v Por-^ 't?}1 so združili in prenovili, v hote-jRlfelios« so napeljali vodo tudi v so-L'Prav tako v hotelu »Rotonda« v Pi-^ u- Pri baru »Jadran« so razširili vrt r Soste in povečali plesišče. V Porto-tai “0 Za mo-cr.nizacijo gasit inskih o-i0,ov potrošili 30 milijonov dinarjev. [ eji v Portorožu so razdeljeni v 3 ,p Rne, in sicer po vodstvu hotelov iR ;we«, »Centra!« in »Helios«, medtem lj, * * * * v°di hotele v Piranu in Fiesi uprav-hotela »Metropol«.
Zgodovinski preobrat v sovjetskem gospodarstvu RaZSlaVljaKMIllIlŽaVlia ZailCllSIteillVeleseilllll
Zakaj bo Sovjetska zveza odpustila 650.000 vojakov — Na deželi ni dovolj delovne sile
-Angleški izvedenci, ki sledijo gosjjo-darskemu razvoju v Sovjetski zvezi, posvečajo posebno pozornost odločitvi -sov jetske vlade, da pošlje domov 640.000 vojakov. Ne gre_samo z.a sovjetsko politično potezo, ki naj pokaže dobro voljo ZSSR za .pomiritev, temveč za korak k utrditvi sovjetskega gospoda) siva.
Neki angleški Izvedence Je mnenja, da pojde ta množica odpuščene vojske ■a nove velike ruske kmetije, ki jih de loma že obdelujejo bivši vojaki skoraj po vojaško.
Po cenitvah zahodnih strokovnjakov ima danes Sovjetska zveza pod orožjem okoli 5 milijonov mož; od teh so 3 milijoni v vojski na sunem. Večina ruskih vojakov služi dve do pit let, nato preide v rezervo. Tudi po najnovejšem skrčenju bo ostalo pod orožjem nad 4 milijone vojakov, se pravi 2,500.000 več, kakor bi znašala sovjetska vojska, ako bi prišlo do razorožitve v smislu predloga sovjetskih državnikov; ta predvideva vojsko 1,500.000 mož. Vel. Britanija in Francija bi po tem predlogu imeli vsaka po 600.000 mož.
Ker bi ruska vojska tudi po tem skrčenju še vedno imela premoč v Evropi in ker so ti ljudje, ki danes služijo v vojski tako potrebni sovjetskemu gospodarstvu, se angleški izvedenci čudijo, kako da niso sovjetski državniki že poprej izvedli tega skrčenja. Odkar vojske razpolagajo z vodikovo bombo, se ne dajo več uporabljati Stalinovi strateški načrti in zamisli, češ da v vojni odloča število divizij, tankov in letal. Zdi se, da med sovjetskimi državniki končno predira -prepričanje, da je strah pred napadom z Zahoda, zlasti iz Amerike, neupravičen. Dokler je prevladoval ta strah, je bilo vzdrževanje tako ogromne sovjetske vojske do neke mere upravičeno, ker je Sovjetska zveza z vojaškega vidika zelo ranljiva.
Poročilo maršaSa Bulganliraa na seji
Centralnega komiteja komunistične partije je bilo zelo zgovorno glede namenov, ki jih ima sedanje sovjetsko vodstvo. Maršal Bulga-pin je napovedal izvršitev sedanjega industrijskega petletnega načrta v štirih letih in štirih mesecih. Bulganin je podal to svoje poročilo tik pred ženevsko konferenco; zahodni tisk je to poročilo označil za zgodovinsko. V njem je videl napoved novega in kritičnega obdobja v razvoju sovjetske družbe. 'Napovedal je konec 30-letne dobe neomejenega razvoja sovjetske industrije v širino in začetek novega obdobja razvoja v globino. Trideset let se je sovjetska industrija nenehoma širila. Bilo je na razpolago neomejeno število delovne sile; niti ni štedila s surovinami. Vse kaže, da nastopa zdaj novi čas in da bo treba slediti tudi z delovno silo in posvetiti večjo pozornost izpopolnitvi velikega industrijskega stroja, ki je bil ustvarjen. Industrijo bo treba disciplinirati in izkoriščati bolj racionalno. Maršal Bulganin je sam z naštevanjem vrste primerov in s primerjavo dosežkov sovjetske in zahodne industrije hotel pokazati voditeljem sovjetske industrije, da je treba proizvajati bolje. Treba je bolj izvežbati delovno silo ter jo bolje izkoriščati in ne več tratiti njene energije.
Kmetijstvo, s katerimi je nujno povezan tuli razvoj sovjetske industrije, se še vedno razvija y širino. Hruščev je sam napovedal potrebo, da je treba razširiti obdelovalne površine v Srednji Rusiji. Toda na deželi ni dovolj delovne sile, ker se je odselila v mesta. Da se jo pridobiti edino s tem, da se vojaki pošljejo iz vojske domov. Ta politika se že izvaja. Iz vojske odhajajo vojaki naravnost v dežele, ki jih je treba šele pridobiti za kmetijstvo in obdelati. Pogosto vodijo te delavske množice bivši častniki in kmetijam dajejo imena po vojaških divizijah. Gre za to, da se čim-
prej obdelajo nove površine, ki naj sovjetskem ljudstvu zagotovijo primerno prehrano. Zato računajo na Zahodu, da bodo sedanjim odpustitvam iz vojske sledile še druge.
FrancosKo mnenje o trgovini z Rosijo
Glede možnosti, ki so dane za razvoj trgovinske izmenjave med vzhodnimi in zahodnimi državami, so zanimivi podatki, ki jih navaja francoski gospodarstvenik Raymond A-ron. O bodočem razvoju sodi Aron na podlagi podatkov o razvoju v preteklosti. Iz zahodnih držav se je izvoz v države sovjetskega iblpka povečal lansko leto za 24% v primeri) z letom 1953; uvoz iz vzhodnih držav je na-rastel za 7%. Kljub temu naraščanju je izmenjava med Vzhodom in Zahodom v letih 1953 in 1954 daleč zaostajala za izmenjavo pred začetkom hladne vojne, ki se je začela v letu 1948.
Sovjetska trgovinska bilanca s zahodnimi državami je bila pasivna, in sicer za 115 milijonov dolarjev. Sovjetska zveza je namreč uvozila za 585 milijonov dolarjev blaga, izvozila pa samo 470 milijonov. Ker ni mogla svojega uvoza plačati z izvozom, je morala to storiti s prodajo zlata v tujini. V drugem polletju lanskega leta so Rusi že začeli krčiti uvoz, da bi izravnali trgovinski primanjkljaj.
Značilno je, da Sovjetska zveza nabavlja v tujini tudi živila; tako je kupila v Novi Zelandiji, Urugvaju, Ar_ gentini, na Danskem in Franciji 140 tisoč ten mesa. Med državami, ki u-važajo meso, je Sovjetska zveza na tretjem mestu. ZSSR je poleg tega v prvem polletju lanskega leta kupila v tujini 176 tisoč ton rib, v vsem letu pa 28.000 ton masla.
Rusi uvažajo največ strojev, industrijske opreme in surovin kakor kav-
Na sejmu tudi Sovjetska zveza z zavezniškimi državami
(Od našega stalnega dopisnika)
Zagreb, 22. avgusta Za jesenski Zagrebški mednarodni velesejem so se letos pričele priprave na terenu in v paviljonih prej kakor sicer. Kakor da bi udeleženci hoteli s tem pokazati, kako velik pomen pripisujejo 50. jubilejni prireditvi te u-stanove in kakor da so prežeti z občutkom, da ta prireditev odpira nove možnostii miroljlubnega sodelovanja med Vzhodom in Zahodom! Po večletnem presledku so se letos poleg podjetij zahodne Evrope pojavili razstavljala! z vzhodnega dela naše celine.
čuka, volne. V zadnjih letih so naročili na Zahodu tudi več ladij. Glede razvoja v bodočnosti je gotovo, da bi Sovjetska zveza in njene zaveznice rade uvozile še več strojev, ki jih potrebujejo za industrializacijo, pa tudi nekatere surovine. Pisec opozarja, da se bo industrija v Sovjetski zvezi in v njenih zavezniških državah kmalu tako razvila, da se bo potreba po uvozu strojev iz tujine zmanjšala.
Sovjetska zveza bo po vsej vrejetno-sti še vedno uvažala mnogo živil, ker je sovjetsko kmetijstvo zaostalo zlasti glede živinoreje. Potreba po uvozu mesa in mlečnih proizvodov je velika. Letos je uvoz živil -pričel nekoliko popuščati v primeri z lanskim letom, verjetno zaradi tega, ker Rusi nimajo na razpolago dovolj deviz.
Sovjetska zveza bi lahko izvažala več mangana, petroleja in raznih izdelkov. Pričela bo verjetno, izvažati tudi orodne stroje, vendar ne to v zahodnih državah našla primernega trga zanje, ker je industrija na Zahodu preveč napredovala; ta njen izvoz se: bo čedalje bolj usmerjal v tehnično zaostale ikraje.
ikusi
„ Gospodarstvo** ir a IV. Korošlcom velesejmu
(Izvirno poročilo)
Celovec, 20. avgusta
Ci-m sem stopil s postaje, sem takoj začutil, da vlada v mestu prijetno ve-lesejemsko razpoloženje; povsod neobičajen vrvež v sicer prometno ne preveč živahnem Celovcu, vsaj ob delavnikih ne. Takoj so me tudi pozdravile zastave, avstrijska, koroška iji celovška. Tudi vozila mestne cestne železnice, mestni avtobusi in filobusi so bili okrašeni z zastavicami mes a Čelov,-a in koroške dežele. Povsod po mestu so bile na vsakem pomembnejšem križišču nameščere puščice, ki so prišleka opozarjale, v kateri smeri je razstavišče.
Mladi koroški velesejem postaja iz leta v leto vedno bolj zrcalo gospodarskega stanja in gospodarskega napredka Koroške; že v nekaj letih se je uvrstil po važnosti v Avstriji na 3- mesto, takoj za dunajskim im graškim velesejmom, seveda če izvzamemo tekstilni velesejem v Dombirnu, ki pa je strogo strokovna prireditev.
Prvič sem obiskal koroški velesejem pred dvema letoma, ko se je stiskal v bloku več šolskih poslopij. Lansko leto je bila prireditev že na velikem razstavišču, ki je bilo vse do aprila lanskega leta rekvirirano od britanskih vojaških oblasti; 12.000 kv. metrov cestišča po razstavišču pa so letos že tlakovali, tako da ni niti prahu ob sončnih dneh, niti blata ob dežju. Razstavišče napravi tudi na razvajenega tujca res najboljši vtis.
Geslo letošnje velesejemske prireditve, (od 11. do 21. avgusta), je bilo »10 let obnove avstrijskega gospodarstva«, koroški velesejem pa ima stalni podnaslov »Avstrijski lesrui sejem«. Razstavni prostor je obsegal 130.000 kv. metrov, od tega 31.000 kv. metrov pokritega prostora s 13 velikimi paviljoni iz šotorskega platna in 3 še večjimi iz lesa, 20 podjetij pa je postavilo lastne, svojim potrebam -pri-merne velike paviljone. Vsega je razstavljalo kakih 1200; od teh 1/3 podjetij iz Zahodne Nemčije in 12 italijamisikih. Nekatera podjetja niso našla več prostora.
Velesejem je odprl ob prisotnosti koroškega deželnega glavarja Wedeniga in drugih predstavnikov oblasti avstrijski zvezni kancler Raab, ki je s svojo prisotnostjo hotel poudariti vedno večjo važnost koroškega velesejma, a tudi povečati slavnostno ozračje; to je bil namreč prvi velesejem v svobodni Avstriji. Od predstavnikov tujih oblasti so se udeležili otvoritve velesejma bavarski trgovinski minister dr. Gutsmuths, diploma'ski predstavniki Jugoslavije jn Italije, ki sta se tudi udeležili velesejma, ter Anglije, ki je bila do sklenitve avstrijske državne pogodbe zasedbena sila na Koroškem; ter trgovinski predstavniki Trsta, Beograda in Frankfurta ob Meni. V Tržaškem odposlansivu so bili podžupan ing. Visintin, dr. Orioni, za tržaško Trg. zbornico in za Tržaški velesejem; -ing. Crovetti, za industrijsko pristanišče; dr. Gunalachi, predsednik združenja lesnih trgovcev; dr. Caidassi in dr. Gropaiz. predsednik in odbornik združenja špediterjev; dr. Ri-paldini, ravnatelj Ustanove za turizem; dr. Manfioletti v imenu ustanove »A-zienda Antonoma di Soggiomo« ter g. Khail za Odbor za enotno propagando, ki sicer vodi oddelek za propagando pri upravi Tržaškega velesejma.
Po gospodarskem ustroju Koroške je imel tudi koroški velesejem y veliki meri lesni pečat, kajti gozd je danes bolj kot kdajkoli poprej hrbtenica koroškega kmečkega gospodarstva. »Koroška razstava lesa« je bila v velikem lesenem paviljonu z odprto fasado, na odprtem prostoru pa so bili razstavljeni najrazpovrstnejši stroji za obdelovanje in predelovanje lesa. Pohištvo je bilo razstavljeno v okviru kolektivnih razstav v -drugih paviljonih, nekaj največjih mizarskih podjetij v deželi oziroma v državi, pa ga je razstavljalo v lastnih lično opremljenih paviljonih.
Posebnost letošnjega koroškega velesejma je bila 1. nemška posebna razstava na prostoru 11.500 kv. metrov, in sicer v dveh velikih paviljonih iz šotorskega platna ter na odprtem pros'o-ru. Posebnost te razstave pa je bila tudi v tem, da je bilo treba za njo plačati še posebno vs‘opnino 3 šilingov (75 lir), medtem ko je znašala vstopnina za velesejem 5 šilingov (125 lir), zaradi tega -so se po krajevnem časopisju razvile živahne polemike. Vsega je na tej razstavi razstavljalo 270 nemških podjetij, nekatera neposredno, druga pa po svojih avstrijskih predstavnikih. V prvem paviljonu, čigar geslo je bilo »Zenski svet«, je bila nazorno prikazana visoka raven mehanizacije in avtomatičnega delovanja modernih kuhinjskih naprav in pripomočkov v gospodinjstvu današnje Zahodne Nemčije, od strojev za rezanje zelenjave, sesalcev za prah, pralnih strojev, hladilnikov pa vse do bižuterije! V drugem paviljonu je razstavljala svoje izdelke nemška lahka in težka strojna industrija.
Na odprtem prostoru so bili razstavljeni v glavnem nemški poljedelski trak iorji in stroji za obdelovanje lesa; ogromen rjoveči lev z vrčkom piva v šapi in z repom, s katerim je neprestano otepa! okoli sebe, pa je delal reklamo za odlično svetovnoznano pivo mona-kovske pirvovarpe »Loewenibraue« katero so obiskovale; lahko tudi poskusili -po mili volji v nemški restavraciji na posebnem odprtem prostoru. Na odprtem prostoru je nemški »Shell« organiziral prometno šolo za otroke, v kateri »gojencev« nikoli nj manjkalo. Glavni namen 1. nemške posebne razstave je bil »Ne hodimo y zelje avstrijski industriji«, v koliko pa ,so v teh svojih prizadevanjih uspeli, hote ah nehote, pa je drugo vprašanje! Na nemški posebni razstavi je videl obiskovalec mnogo res zanimivega in odkrito povedano, marsikaj tudi nezanimivega. Zato so se obiskovalci tudi upravičeno spraševali, čemu so morali plačati za to razstavo še posebno vstopnino. V nekako opravičilo je od 16. avgusta dalje vsak 5000. obiskovalec posebne neuiške razstave prejel kot nagrado brezplačno vozovnico za krožno vožnjo nad krasnimi koroškimi jezeri s propagandnim letalom neke velike nemške tovarne fotografskega materiala iz Frankfurta.
Ob 500 letnici ustanovitve kovaškega ceha na Koroškem so koroški kovači priredili samostojno razstavo pod naslovom »Koroška kovaška obrt nekoč in danes«. Ta razstava je bila še toliko bolj zanimiva, ker industrializacija v modernem svetu itudi kovaški obrti noče prizanesti. Takoj pri vhodu na to razstavo nas je pozdravil model starinske kovačnice z mehom v naravnj velikosti, kakršnih se naša starejša poko-denja še prav gotovo zelo dobro spo minjajo. Od izdelkov moderne kovaške obrti naj omenim predvsem lepe lovske puške po vsem svetu slovečih puškarjev iz Borovelj, sekire, nože, kladiva, tehtnice in vzmeti za vse vrste vprežnih vozil, ki so postala pri nas že prava redkost. Vse to so stvaritve družbenega razreda, kj ima lepo in slikovito preteklost, a ga danes izpodriva industrija. V okviru razstave koroške kovaške obrti-so bili vsedržavni dnevi kovaške obrti, katerih se je udeležil tudi delegat Mednarodne zveze kovaške obrti.
LEPO UREJENI TRŽAŠKI PAVILJON
Tržaški paviljon je bil posebno ob nedeljah in praznikih želo dobro obiskan. Kot predstavnik Odbora za enotno propagando, y katerem so zastopani Tržaška trgovinska zbornica, Center za gospodarski razvoj, Splošna skladišča, Industrijsko pristanišče v Zavljah, Tržaški velesejem in Ustanova za turizem, je bil obiskovalcem na razpolago za razne informacije simpatični kolega Ervino Comuzzi, ki je na velesejmu slavil tudi svoj 70. rojstni dan. Tržaški
paviljon je bil po okusni ureditvi gotovo med prvimi. Ob vhodu na desni strani nas je pozdravil model v tržaških ladjedelnicah izdelane 30.000 tonske supercisterne »Mirella d’Amieo«, v sredino paviljona pa je bil postavljen v potankosti izdejan- plastičen relief Trsta s pristaniškimi napravami jn neposredno okolico, vse do Milj na eni in Opčin na drugi strani, mojstrko delo Tržačana Vincein-za Va-leisa. Sistem številnih miniaturnih žarnic ti je ob samem pritisku na enega izmed gumbov pokazal kje je zgradba ali naprava, katero si iskal v tržaški luki.
Veliko zanimanje med obiskovalci je vzbujal tudi jugoslovanski paviljon, ki je bil na istem mestu kot lani, a večji. V njem je razstavlja'o 53 slovenskih in hrvaških podjetij, hrvaška podjetja razstavljajo letos prvič. Ze takoj v začetku moramo omeniti, da je avstrijska vlada" povečala jugoslovanski uvozni velesejmski kontingent od 2 jn pol milijona šilingov v lanskem letu pa 5 milijonov šilingov za letošnji velesejem. Od tega je odpadla polovica na slovenska in polovica pa hrvaška podjetja. Poleg komercialnega blaga, ki je bilo naprodaj v okviru določenih uvoznih kontingentov, je razstavila Jugoslavija Imidi industrijske vzorce. Zanimanje za jug. blago je bilo tako veliko, da je bil uvozni kontingent kmalu izčrpan, za vino, ribje kon-serve, sadje ip sadno pul-po pa je bil znatno prenizek. Poseben poudarek v jug. paviljo-pu je veljal turizmu. Paviljon so krasile lepe fotografije naravnih lepot Slovenije in Hr-vatske. Za inairazl.ičnejše informacije je bil obiskovalcem pa razpolago predstavnik Turistične zveze v Ljubljani. Dne 16. avgusta je Trg. zbornica v Celovcu priredila poseben jugoslovanski dan. katerega so se od jugoslovanske strani udeležili predsednik Trg. zbornice v Ljubljani ga. Mara Dermastja; glavni tajnik zbornice ing. Vehovar; načelnik zunanjetrgovinskega oddelka zbornice
dr. Ivan Ples ;nadalje predsednik Trg. zbornice v Zagrebu g. Pavelin, ki je tudi član -izvršnega sveta NR Hrvatske; s pod-predsr.dinikom, Rajko Zečevičevo in Parom Degmečičem; od jugoslovanskih političnih predstavnikov pa podpredsednik vlade LR Slovenije, Marjan Brecelj, tajnik predsednika republike, dr. Jože Vilfan in župan mesta Ljubljane dr. Marjan Dermastja. Vabila za u-deležbo ob jugoslovanskem dmevn je razposlal jugosl. generalni konzul v Celovcu, Bravničar .Na čast jug. gostov je priredil istega -dne koroški deželni -glavar Wedenig slavnostno kosilo. Istega dne je obiskal velesejem tudi avstrijski zunanji minister ing. Figi, ki se je u-stavil v Celovcu popolnoma nepričakovano na poti z Dunaja na Tirolsko.
V	-ostalih paviljonih so bile kolektivne razstave oblačilne stroke in najrazličnejših industrijskih in obrtniških izdelkov.
V	stroki motornih vozil so -bil; najmočneje zastopana motorna kolesa znane avstrijske tovarne »Puch«, ki je dala letos prvič na trg svoj »Roller« (mo-toscuter) s startarjem na baterijski vžig. Končno moramo omeniti tudi lepo posebno razstavo Deželne kmetijske zbornice za Koroško in razstavo »iznajditeljev«, ki pa razen naslova, ki je privabljal obiskovalce in kupce, ni bila res nič posebnega.
Na samem velesejemskem prostoru je bil tudi velik veselični prostor (vstopnina zvečer 2 šilinga — 50 lir) na »Ker-messe«. V veliki restavraciji na veseličnem prostoru je zvečer igrala godba na pihala iz Miinchna. v bavarskih narodnih nošah.
Pred zaključkom velesejma je predsednik ustanove, mestni svetnik Novak izročil razstavljalcem kot spomin na prvo velesejemsko prireditev v zopet popolnoma svobodni Avstriji zlato spominsko plaketo in častno diplomo.
Velesejem je obiskalo nad 250.000 ljudi.	O. G.
Postala je že navada, da. n-a zahodnem delu velesejma razstavljajo svoje proizvode jugoslovanska podjetja, ki bodo zasedla nad 15.000 kv. metrov zaprtega in -odprtega prostora. Mnogi izmed razstavi j alcev so naši stari znanci, toda naleteli bomo tudi na več podjetij, ki so prišla prvič na sejem. Čeprav je jesenski Zagrebški velesejem mednarodnega značaja, sodelujejo na njem podjetja te vseh jugoslovanskih republik, in sicer iz Bosne in Hercegovine 38 podjetij. Črne gore 4, iz Hrvatske 192 (največ), iz Makedonije 23, is Slovenije 96, iz Srbije 107 in iz avtonomne pokrajine Vojvodine 74. Ker pripada avtonomna pokrajina Vojvodina k republiki Srbiji, doseže Srbija po udeležbi -podjetij skoraj isto mesto 'kakor Hnvatska.
Zaradi ugodnejših političnih in gospodarskih razmer po svetu se je letos povečalo zanimanje za Zagrebški velesejem. Zaradi pomanjkanja -prostora je bito treba celo odbiti nekatere tuje razstavljate. Da bi lahko sprejeli čimveč razstavljalcev, so skrčili že določene razstavljalne prostore za nekatera podjetja, nekatera domača pa iztočili; tako je bila dana prednost tistim podjetjem, ki ustrezajo po kakovosti in količini proizvedenega blaga, okusu in strogega kriterija mednarodnega tržišča. Čeprav bo na 50. Zagrebškem velesejmu sodelovalo manj jugoslovanskih podjetij kakor na spomladanski priredit-vi, se je število njihovih razstavljenih proizvodov povečalo in doseglo 742 vzorcev. Značilno za Zagrebški velesejem je, da nastopa na njem čedalje manjše
Nov trgovinski sporazum med Italijo in ZSSR
V	Moskvi je bil podpisan dne 12. avgusta sporazum za blagovno izmenjavo med Italijo in Sovjetsko zvezo. Predviden je uvoz iz Sovjetske zveze v Italijo v vrednosti 18 milijonov dolarjev; vrednost italijanskega izvoza je nekaj nižja. Kontingent za uvoz sovjetskega žaganega lesa se je zviša) za 50.000 kub. metrov v primeri z dosedanjim uvozom; izvoz lesa iz Rusije bo dosegel 150.000 kub. m. Po novem sporazumu bodo Italijani uvozili tudi 3.000 ton sovjetskega bombaža in 45.000 ion litega železa, kar prejšnji spisek ni obsegal. Ni bita določena količina trdega žita, ki ga bodo uvozili iz Sovjetske zveze, ker še niso znani dokončni podatki o letošnjem sovjetskem -pridelku. Predvidena je tudi medsebojna izmenjava tobaka. Oznaka »razno blago« se je povišala na 1 milijardo lir. Spisek blaga se še lahko v podrobnostih izpremeni.
V	prvih petih mesecih je uvoz iz Sovjetske zveze v Italijo že skoraj dosegel višino določeno za leto 1955. Sovjetska zveza je do sedaj izvozila blaga v vrednosti 9,6 milijarde lir, dočim je italijanski izvoz v Sovjetsko zvezo dosege! konec maja tega leta le polovico določenega kontingenta za vse leto 1955.
Na spisku za izvoz je naslednje italijansko blago: dvigala na paro (20 t) 30 komadov; razni -stroji 131; pristaniški žerjavi 6, nadomestni deli za žerjave v vrednosti 78 -milijonov lir; nadomestni deli za Dieslove motorje in, ladijske stroje, 93 milijonov lir; limone
20.000	ton, -pomaranče 10.000 ton; mandeljni 500 ton; rajon 1000 ton, kosmiči
5.000	ton; esenčna olja 467.000 lir; vrvi 1000 ton; tobak proti uvozu sovjetskega tobaka; drugo italijansko blago v vrednosti 1 milijarde lir.
Sovjetsko blago z'a Izvoz v Italijo: surova mineralna olja 10.000 ton; nafta
50.000	ton; antracit 15.000 ton; parafin
2.000	ton; bencol 1.500 ton; manganova ruda 25.000 ton; lito železo 45.000 -ton; žito (količina še ni določena): žagan les
150.000	kub. metrov; celuloza 5.000 toni; časopisni pa-pir 600 ton; bombaž 3.000 ton; terpentin 600 ton; naftalin 3.400 t; esenčna olja 39 milijonov lir, ščetine 10 ton; vodka 100 hi; kaviar 1 tona; tobak proti izvozu italijanskega; drugo blago v vrednosti 1 milijarde lir.
““
Ivorak naprej domačega denarnega zavoda
V nedeljo, 21. t. m. smo zabeležili na Opčinah skromen, a za našo vas prav pomemben dogodek: preselitev Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v nove, sedanjemu času in razmeram primernejše prostore.
Ustanovitev hranilnice in -posojilnice, ali »hranilnice«, kakor Jo Openci na kratko imenujemo, -sega nazaj v dobo pred prvo svetovno vojno. Hranilnica na Opčinah je torej z nabrežinsko vred naš najstarejši domači, danes še obstoječi denarni zavod na Tržaškem. Oglejmo si nekoliko njeno zgodovino.
•Začetek hranilnice je bil prav skromen in v skladu s takratnimi potrebami. Peščica domačih kmetov i-n obrtnikov je leta 1908 sprožila zamisel o zadružni posojilnici in hranilnici, ki naj bi na zadružni podlagi prevzemala hranilne vloge članov, istočasno pa dajala po ugodni obrestni -meri posojila članom, kmetom ali obrtnikom. Podjetnost skromnih in^jKfštenih domačinov dolguje hranilnica svoj današnji obstoj. Rečeno — storjeno! Novo ustanovljena hranilnica si je takoj pridobila! zaupanje vaščanov. Ob svoji ustanovitvi je štela 12 članov: število teh se je že ob koncu prvega upravnega leta povzpelo na 215. Ze prvo upravno leto je njena bilanca izkazala denarnih vlog za 9000 kron, medtem ko so odobrena posojila dosegla vsoto 70.000 kron. Pod stalnim vodstvom domačinov je hranilnica napredovala; kajti vodili so jo skrbni gospodarji, ki so jim člani popolnoma zaupali. Mnogo nas je še, ki se spominjamo Franca- Sosiča, mizarja, ki je 35 nepretrganih, dolgih let predsedoval hranilnici in jo vodil, ter kmetovalca Antona -Sosiča, ki je ikot blagajnik vsa ta dolga leta zvesto stal ob strani predsed-
nika. Oba sla ves svoj prosti čas in svoje najboljše življenjske moči posvetila procvi-tu ip razvoju hranilnice.
Hkrati z napredkom vasi so napredovale Uidi potrebe vaščanov. Temu napredku in novim potrebam je -skušala tudi hi-anilnica biti kos. Neomajno zaupanje domačinov sploh in članov posebej je hranilnici pomagalo skozi vse težave v dobi med obema svetovnima vojpama.
Po drugi svetovni vojni so se Opčine močno razširile — pravijo, da trikrat v primeri z oddaljenim letom 1908 — in postale nekako središče za ves tržaški Kras. Da-nes imajo Opčine dobre in pogostne zveze z vsemi ostalimi občinami na Tržaškem.
Tem novim' razmeram je tudi hranilnica na Opčinah morala prilagoditi svoje delovanje. Stopila je v zvezo z vsemi vasmi tržaškega Krasa ter tako znatno razširila svoje delovpo področje tudi izven meja paše vasi. Sedanje delovanje hranilnice se razvija po zakonih, ki veljajo za podobne italijanske denarne zavode in je pod nadzorstvom državnega zavoda »Banca dTtalia«. To delovanje je sicer še omejeno pa sprejemanje hranilnih vlog ih na podeljevanje posojil članom, ki potrebujejo pomoč za izboljšanje in modernizacijo svojih kmetij ali obrti, vendar bo v kratkem začela hranilnica tudi s službo tekočih računov. Ko izide novi bančni zakon, ki ga sedaj pripravljajo, namerava sedanja uprava hranilnice prevzeti vse bančne posle na splošno in tako ustreči članom in domačinom v vseh pogledih. Toda tudi pri teh svojih načrtih se hoče uprava ravnati po načelih, ki so v preteklosti vedno spremljala delovanje
hranilnice: njeno delo bo -tudi v bodoče skromno, izdatki bodo morali biti čim manjši, poslovanje pa hitro in pre-
prosto, brez vsakega birokratizma, ali
z eno besedo: domače.
Kljub težavam in zadregam, ki so lastne naši dobi, nam kaže hranilnica stalen, zanesljiv napredek in šteje danes nad 650 članov. Ta uspeh je treba pripisati predvsem trdnemu zaupanju
v domače vodstvo in dejstvu, da je hranilnica družba z m omejeno zavezo, kar pomeni, da jamčijo člani za- njeno poslovanje ne samo z vplačanimi' deleži, temveč z vsem svojim imetjem. Neomejena zaveza je danes že prava redkost pri denarnih zavodih.
Kot smo poročali v uvodu, se je hranilnica 21. t. m. preselila iz sitarih prostorov v Proseški ulici 39 v novozgrajeni isedež v Proseški ul. 22, poleg cerkve. V teh -novih, svetlih in modernih prostorih je že začela poslovati dne 22. avgusta. Pri tem jo spremljajo iskrene želje vseh Opencev, da bi njeno nadaljnje delovanje bilo tudi v prihodnosti koristno in uspešno, kot je bilo v preteklosti.
Ob preselitvi je upravni odbor posojilnice povabil veljake z Opčin in z o-kolišlcih vasi na prigrizek in kozarec pristnega tarama. Fredisedirfik Podobmik je v kratkih besedah orisal pomen tega dogodka in uspešno delovanje posojilnice. Za njim se je v imenu gostov zahvalili prof. Sosič ter izrazil -priznanje upraviteljem, ki so tudi v težkih časih preteklosti ohraniti domači denarni zavod, in temu želel m-oogo uspeha tudi v bodočnosti. Naj še omemiimo. da je vso opremo za nove prostore prav lično izdelal domači mizar Bole.
R. S.
število vzorcev surovin in polizdelkov. V tem se vidi stremljenje Jugoslavije, da bi s predelavo surovin v domačih obratih in z izvozom končnih izdelkov zagotovila doma-či delovni sili boljše življenje, -a svojim izvoznim artiklom boljšo ceno. Za uvoz potrebne industrijske opreme skrbi 49 -poslovalnic jugoslovanskih zunanjetrgovinskih podjetij, ki niso všteta v navedena števila.
Polovica sejemskega prostora je na razpolago tujim podjetjem. Tudi na tem prostoru je vse živo. Prve so prispele ogromne pošiljke strojev iz Češkoslovaške, Madžarske in drugih držav, nato so zasedla odkriti prostor veliki gradbeni stroji te Anglije in Francije. Po naoiniu razstavljanja tujih razstavljalce-v na Zagrebškem velesejmu se da sklepati, da je kolektivno razstavljanje danes najbolj u-činkovito pred obiskovalci. Velika večina razstavi jate v namreč razstavlja na kolektivnih razstavah.
Na avstrijski razstavi se je zvrstilo 95 a(vsitrijis.kih piodjje-tiij. Nedaleč od teh razstavlja 22 švicarskih razstavlj alcev in 7 švedskih. V nadstropju nad Avstrijo bodo uradovale -poslo-vailrite jfjgosljoivanislah auinanjetrgo-vinskih podjetij, a -poleg njih posamezni razstavljale! iz Italije, Francije, Belgije in 8 holandskih podjetij Na belgijski kolektivni razstavi razstavlja 8 tvrdk. Letos je posebno močno zastopana Grčija, in sicer kar s 55 -podjetji, medtem ko se je te Izraela pojavilo 40 tvrdk. Iz Sovjetske zveze razstavlja 16 podjetij, iz CSR 13., iz Poljske 10, la Romunije 13, iz Madžarske 14; število razstavlj alcev iz Vzhodne Nemčije še -ni točno znano. Iz Zahodne Nemčije pride 38 podjetij, a iz Italije kar 120 To število razstavIjalcev iz Italije je najboljše znamenje zboljšanja trgovinskih odnosov med obema sosedoma na Jadranu. Poleg tega postavlja Italija svoj lasten paviljon, v katerem bo kolektivna razstava.
Naj še omenimo razstavlj alee Iz Danske. Japonske, Liechtensteina in ZDA. Amerika bo na svoji industrijski razstavi prikazala tudi uporabo atomske energije v miroljubne namene. Doslej m bilo še na nobeni zagrebški velesejmski prireditvi razstavljenih toliko vzorcev; število razstavljenih vzbrcf.-v bo namreč doseglo 6700. Podrobneje bomo o tem poroča') prihodnjič.
Naj še omenimo, da bodo obnovili montažni paviljon na južnem delu velesejmskega prostora, ki je popustil pod silnim bremenom zimskega snega.	M. V.
ITALIJANSKE BRESKVE NA SEVEFtNOAMERIŠKEM TRGU
Na severnoameriškem trgu so se po 50 letih zopet pojavile italijanske breskve. Breskve vrste Amden so iz okolice Bologne ter so bile na trgu v New Yo-rku zelo ugodno sprejete in prodane. -'Odločilno je bilo dejstvo, da so italijanski izvozniki posvetili posebno pažnjo embalaži in kakovosti vsakega posameznega sadeža.
nn
nase
r i n

Nemcev
ni mogoče razumeti!
Hamburški Hist »Di-e Zeit« se čudi, da Jugoslavija postavlja Zahodni Nemčiji »nesprejemljivo visoke zahteve« glede vojne odlškodnin-e, in ne razume, zakaj je maršal Tito tako ostro, napadel vlado Zahodne Nemčije v svojem govoru v Karlovcu. Nemška vlada je priprav-Ijena na kompromis, toda Jugoslavija zahteva -odškodnino dveh milijard mark Nemce je tudi zadelo, da je predsednik Jugoslavije v svojem govoru postavil Nemčiji za zgled Sovjetsko zvezo, ki je Jugoslaviji črtala dolg 50 milijonov dolarjev. Takšna (primerjava bo po mnenju hamburškega lista samo pokvarila nemško-jugoslovanske odnose. Na koncu članka piše list, da je Beograd vendar popustil in da v svoji zadnji noti ne zahteva več 2 milijard mark odškodnine, temveč se zadovoljuje s 420 milijoni mark (okoli 63 milijard lir).
Mi me vemo, kako je dejansko s temi števili. V Karlovcu je predsednik Tito postavil zahtevo na 100 milijonov dolarjev, kar približno ustreza 420 milijonom mark, oziroma 63 milijardam lir.
Vsekakor mislimo, da bi bilo v korist samih Nemcev, da gladko sprejmejo to vsoto in tako ne odpirajo pred svetovno javnostjo preteklosti ter ne načenjajo ran, ki še vedno skelijo milijone tistih, ki jih je zadela v nedavni preteklosti -nepremišljena nemška politika.
THOMAS MANN
Dne 16. avgusta so v Kilchbergu ob Curiškem jezeru pokopali- slovitega nemškega pisatelja Thomasa Manpa> ki bi v kratkem p.aznoval svoj 80. rojstni dan. Predsednik Demokratične (vzhodne) nemške republike W. Pi-eck mu j-e poslal venec s posvetilom »Nesmrtnemu pesniku -nemškega naroda«. Angleški kritik Ph. Toynbee pravi, da je u-mrl »najbogatejši in najgloblji živeči romanopisec«.
Med prvo svetovno vojno se je Thomas Mann navduševal za velikomem-ške načrte, -po vojni je postal interna-cionalist. Hitler ga je pregnal. V izgnanstvu je živel v Pragi, v Švici, A-meriki in nazadnje zopet v Švici. Pred leti je obiskal Vzhodno Nemčijo, kjer so ga sprejeli z velikimi častmi. Rodil se je kot sin bogatega- trgovca v Bre--lenu. Smrt ga je zalotila pri pisanju romana »Felix Kruli«, o katerem pravijo kritiki, da bi bil njegov največji umotvor.
ZADNJA KOLONIJA V INDIJI

EVROPSKE KOLONIJE V Cln.dijU
V	POSARJU je političpo ozračje zelo vroče zaradi ostre agitacije za ljudsko glasovanje (plebiscit). Hoffmanno-va vlada je na predlog predsednika evropske komisije, senatorja Dehoussa dovolila tudi strankam, ki so proti neodvisnosti Posarja, da se organizirajo. Te stranke silovito napadajo sedanjo vlado, ki ise zavzema za neodvisnost Posarja. Iz Nemčije prihajajo dan za dnem udarne organizacije ter razbijajo zborovanja pristašev neodvisnosti, tako nekako, kakor so nekdaj delale Hitlerjeve udarne enote.
V	MAROKU IN AL2IRU TEČE KRI
V	francoski severni Afriki — razen v Tunisu — se domačini še nadalje upirajo proti francoski oblasti in ne štedi-jo s krvjo. V nekaterih primerih so u-porniki vdrli v evropske naselbine im tam pričeli klati ljudi. Mesto Kourigba, bogato središče fosfatne industrije, so uporniki po kratkem odporu oboroženega evropskega civilnega prebivalstva zažgali. Francozi odgovarjajo na svoj način; tako so popolnoma razdejali nekaj uporniških vasi. Arabski politični voditelji izjavljajo, da so se strasti že tako razvnelg, da ne morejo pomiriti množic. V zadnjem času je bilo ubitih nad 1.500 ljudi. Smrtno se je ponesrečil francoski general Duval. Nekateri domnevajo, da so ga sestrelili Arabci.
V	Južni Franciji se Francozi in Arabci pogajajo, da bi našli kompromisno rešitev. Američani so svetovali Francozom, naj se pokažejo spravljive.
Podrobnejša poročila omenjajo, da je glavno središče upora v Maroku na pogorju Atlasa. V rudnikih fosfata pri Kourigbi so uporniki napravili za eno milijardo frankov škode. Američani se boje, da bi upor v Severni Afriki spravil v nevarnost tudi njihova vojaška letalska oporišča. Po mnenju ameriškega liska vodijo uporniško gibanje begunci, ki so se zatekli v Kairo. Te podpira Arabska liga.
RUSKA ATOMSKA OPREMA ZA ZAVEZNIKE
Prof. A. N. Lavriščev, sovjetiski delegat na atomski konferenci v Ženevi, je izjavil, da gradi Sovjetska zveza a-tomske reaktorje (2.000 k\v) za raziskovanje po naročilih Poljske, Češkoslovaške, Romunije, Madžarske, Bolgarije in Vzhodne Nemčije; za Kitajsko gradijo reaktor 6.500 kw.
ADENAUERJEVA DELEGACIJA ZA MOSKVO bo poleg 10 rednih vladnih članov štela kar 100 oseb. To bodo izvedenci vseh vrst, tajnice in tehnični strokovnjaki. Ze sama ta »oprema« je dovolj zgovorna, kako važna bodo pogajanja med Rusijo in Zahodno Nemčijo. Kancler Adenauer odpotuje prve dni septembra.
PREDSEDNIK NORVEŠKE VLADE POJDE V MOSKVO. Sovjetska vlada je povabila na obisk v Moskvo predsednika norveške vlade. Povabljena je bila tudi njegova soproga. Norveški predsednik je povabilo sprejel. Moskvo obišče meseca novembra.
SKLENJEN SPORAZUM O LETALSKI PROGI BEOGRAD - MILAN. V Beogradu so sklenili italijanski in jugoslovanski predstavniki sporazum o vpeljavi letalske proge Beograd-Milan. Progo bodo odprli meseca oktobra.
Med tujimi kolonijami na Indijskem polotoku, ki jih kaže naš zemljevid1, je ostala samo še portugalska kolonija Goa. Njeno ozemlje obsega 1.300 kv. milj. Okoli 60% prebivalstva pripada hinduski veri, medtem ko je 37% kristjanov. Po angleških poročilih je večina prebivalstva za to, da se združi z Indijo. Poleg krvnega sorodstva govorijo za to tudi gospodarski razlogi, ker je Goa gospodarsko navezana na Indijo. Himdiusi se poleg tega pritožujejo, da nimajo javnih šol v lastnem jeziku, pač pa vdržuje vlada katoliške šole, v katerih je poučevanje krščanskega nauka obvezno. Na Hiniduse v Goi vpliva tudi novejši gospodarski napredek v Indiji. Portugalska vlada ge u-pira priključitvi Goe k Indiji. Policija v Goi je tudi s silo skušala preprečiti pohod Indijcev iz Indije v Goa.
Po angleških poročilih je pri tem bilo ubitih 14 Indijcev.
Zaradi tega je prišlo med portugalsko in, indijsko vlado do hude napetosti. Diplomatski odnosi so bili zdaj popolnoma prekinjeni. Ze pred dvema letoma je iz Lisbone odpotoval indijski poslanik. Pred nekaj tedni so zaprli portugalsko poslaništvo v Novem Delhiju, indijski prestolnici. Te dni je portugalska vlada odpoklicala svoje konzule iz Bombaja, Kalkute in
POVIŠANJE CEN USNJU V ZDA
Usnje se je v Združenih državah podražilo za 1 do 5 centov na kvadratni čevelj. Podražitev se pripisuje povečanemu vprašanju po usnju od strani tovarn čevljev ter drugih industrij.
O POVIŠANJU CENE BAKRU
Večje število severnoameriških proizvajalcev je zvišalo ceno bakru za 4 stotinke za funt, tako da je baker dosegel minimalno ceno 40 stotink. Pričakujejo, da bodo cene bakru še narasle. Tudi Argentina nujno povprašuje po bakru ter bi rada kupila po 40 stotink za funt 1500 ton elek-trolitičnega bakra. Kaže, da argentinskega povpraševanja ne bo mogoče zadovoljiti, ker Američani zadržujejo baker v zalogah.
MRTVILO NA LONDONSKEM TRGU Z ŽIVIM SREBROM. Splošno vlada mrtvilo na londonskem trgu z živim srebrom. Živo srebro mehiškega izvora notira 90-95 funtov šterlingov za steklenico, medtem ko je bila dosedanja cena
MOSKVA VABI TUDI ITALIJO. Mo skovski radio je razširil članek »Prav de«, ki poziva Italijo, naj se oddalji od Amerike in se postavi na enako razdaljo med zahodnimi in vzhodnimi državami. List dodaja, da italijanski desničarski krogi -— med njimi tudi pristaši krščanske demokratske stranke — priporočajo vladi, naj Italija ostane sicev v atlantski organizaciji, vendar paj poskuša voditi neodvisno politiko.
Madrasa. Nato je indijska vlada odpoklicala svojega generalnega konzula iz Goe ;ta odpotuje 1. septembra. Tako bodo diplomatski odposi dokončno prekinjeni.
94-95. Mehiško živo srebro prodajajo cii angleška pristanišča po 88 funtov šterlingov za steklenico. Španija ponuja svoje blago na trgih izven Vel. Britanije. Ne Španija ne Italija ni v zadnjem času prodala na angleški trg živega srebra izpod 100 funtov šterlingov za steklenico.
NOVE UREDBE ZA UVOZ V ZDRUŽENE DRŽAVE SEV. AMERIKE
Generalni direktor carine Združenih držav je objavil, da začenši z 10. oktobrom tega leta bo ukinjena konzularna legalizacija faktur za uvoz blaga v Združene države, katera je bila do sedaj potrebna za vsako operacijo. V kratkem bo uveden nov obrazec carinske fakture, do takrat pa se lahko uporabljajo stari obrazci. Po novi uredbi bodo trgovci prihranili 250 centov za legalizacijo.

ITALIJANSKA VALUTA V PARIZU Francoski devizni urad je izdal u-redbo, s katero se pooblaščajo francoske banke in kreditne ustanove, da svobodno kupujejo italijansko valuto v Parizu in Italiji. V preteklosti so lahko kupovale in prodajale samo i-talijanske lire v Parizu. Hkrati je dovoljeno kupčevanje z italijansko valuto na termin na pariškem trgu. Te Ciper aci je so prepovedane v Italiji.
MEDNARODNA TRGOVINA
iflftjHtcš hi - m!
GOSPODARSKI ODNOSI SEVER-JUG
Prva, še bolj pa druga svetovna vojna je temeljito prevrnila smernice političnih, kulturnih, zlasti še gospodarskih odnosov med ljudmi. Odnosi postajajo čedalje bolj spontani in V skladu z resničnimi potrebami posameznih področij. S propadom diktatur različnih imperializmov in kolonializmov propadajo tudi prisiljene življenjske oblike; zaradi tega se osvobojeni narodi približujejo in srečujejo ne iz narekovanega konvencionalizma ali iz na-hlinjenih nagibov, marveč v smeri in v obsegu dejanskih nujnosti; le-te pa odvisijo v najvišji meri od prirodnih činiteljev, zlasti od različnega podnebja. Jasno je namreč komurkoli, da nastanejo idealni pogoji za živahno trgovanje le med ozemlji, ki se vzajemno dopolnjujejo tako, da eno ozemlje lahko nudi veliko tega, česar druga nujno potrebuje in obratno. Človekova samovolja iz egoizma, iz škodoželjnosti do bližnjega in drugih vzrokov tu pa tam lahko prepreči uveljavljenje tega naravnega pojava in do določene mere lahko forsira smernice trgovinskih izmen, toda v tem primeru je nujno, da se prej ko slej v gospodarstvu zruši ravnovesje v ogrompo škodo prizadetih držav. Prirodni zakon, katerega bi ljudje ne smeli nikoli pozabiti je, da različnemu podnebju ustrezajo različni pridelki; iz tehle razlik pa nastane ali obilica ali pomanjkanje določenega blaga. Podnebne razmere od dežele do dežele imajo v različni zemljepisni širini svojega prvega in glavnega Činite-Ija. Ker se torej klimatska lestvica na zemlji razporeja po širini, t. j. os severa pro'i jugu (ali obratno), sledi, da morajo v isti smeri, vsaj v glavnem, potekati tudi trgovski odnosi.
Upoštevati je treba še druge činite-ije kakor so: rudninsko bogastvo, višja in nižja stopnja industrializacije, neenaka gostota prebivalstva itd. Med Evropo in Severno Ameriko ra. pr. so bili stiki zelo živahni spočetka zaradi velike razlike v obljudenosti, potem pa. ker se je zaradi opustošenja, ki so Evropi prizadele vojne, ameriška industrija mogočno povzpela nad evropsko. Sličen pojav opažamo v odnosih med evropsko Rusijo in Daljnim Vzhodom. Navzlic temu prihaja čedalje bolj v o-spredje dejstvo, da se življenjske razmere, proizvodnja in potrebe na isti zemljepisni širini bivajočega ljudstva polagoma izenačijo in da dežele v tem primeru laže konkurirajo kot sodelujejo. To vidimo v odnosih med ZDA in Sovjetsko zvezo.
Na to bi morali misliti tisti Evropejci, ki se s pretiranim zanosom prizadevajo, da bi se čim tesneje navezali ali na Vzhod ah na Zapad. Evropsko gospodarstvo, če hoče biti neodvisno, se ne sme naslanjati samo na vzhod ali samo na zapad: opreti se mora pred
vsem na — jug. Evropa naj si edino privošči, da z mogočnimi obstranskimi sosedi mirno soživj. Ako primerjamo sodobni potek iradustriailizaaije v ZDA, v Evropi, v Rusiji, v Sibiriji, na severnem Kitajskem (Mandžurija) in na Japonskem, moramo zaključiti, da se bliža čas, ko bo vsaka izmed teh dežel možna proizvajati vse, kar premore katerakoli izmed ostalih. Tudi gostota obljudenosti se hitro uravnoveša. Ekvatorialna področja, kot rečeno, kažejo popolnoma drug značaj: tu se industrializacija dviga v znatno znižanem tempu; kljub ogromnemu potencialnemu bogastvu so Je redko obljudena (z izjemo Indije in Jave) in končno razpolagajo s surovinami, ki jih morajo drugi uvažati.
S tem je težišče »sever-jug« dovolj naglašeno. .Zdi se zato, da Hitlerju ni manjkal čut za gospodarsko orientacijo. ko je v svojem načrtu odmeril vsaki večji industrializirani enoti neko obširnejše ekvatorialno področje. Le sredstva, ki jih je uporabljal, so bila zločinska, še bolj zločinska pa je bila so-cjalno-politična osnova, na katero je nameraval postaviti svoj »novi red«.
Severna Amerika bi po njegovih računih našla svoje dopolnilo y Srednji in Južni Ameriki; Evropa (beri Nemčija) naj bi si priključila Afriko, Japonska in morda Rusija naj si razdelita azijske tropične predele. Izid druge svetovne vojne nas postavlja pred zanimiv paradoks: oba zmagovalca nad Hitlerjem (ZDa in Sovjetska zveza) se mrzlično prizadevata, da čimprej izpeljeta njegov načrt, vsaj v kolikor jima je ugoden. Severna Amerika, kateri so se dokončno pridružile nekatere evropske (atlantske) države, je ustvarila veliko atlantsko zvezo, ki očitno presega vse obrambne cilje in se dejansko presnavlja v geo-politično enoto z določenimi socialnimi, gospodarskimi in kulturnimi svojstvi.
Na drugi strani se ustvarja silni sovjetski svet s svojo lastno kulturo, Med obema blokoma, med prvim, atlantskim oziroma »evrameriškim« ter med drugim, sovjetskim ali »evrazijskim«, ne preostaja Evropi (Srednji!-) drugega ko da si ustvari tretji »evrafiški« blok, ki po obsegu in gospodarski zmogljivosti ne bi veliko zaostajal za prejšnjima. Ustvaritev evrafiškega bloka ne nasprotuje koristim ZDA ne SZ, temveč jima gre kot sredinska in nevtralna sila, znatno v korist. Zaradi tega bi se Sovjetska zveza zaradi lastne koristi še celo ne mogla protiviti, da bi nekatere zavezniške države (Madžarska, Češkoslovaška, Poljska in v manjši meri tudi Vzih. Nemčija, Romunija, Boigarija), ki spadajo v Podonavski gospodarski blok .tesno sodelovale z drugimi zavezniškimi državami iz istega bloka (Jugoslavija, Avstrija), in to ne samo na lokalnem tržišču .marveč tudi v tujini.
Dama bi bila možnost, da se raztegne skupna, enotna akcija v prekomorje, zlasti na jug, v Afriko, upoštevajoč, da jim samo jug ponuja pogoje za solidno in stabilno izmenjavo. Jadransko morje bi v tem primeru zavzelo svojo pri-rodno vlogo »nenadomestljive veže na topli jug«. Naša obala, naša pristanišča bi za podonavske narode (Avstrijce, Madžare, Cehe itd.) postale edina vrata v življenje, jugoslovanski narodi pa njepi vratarji.
LJUBO ZAMORSKI
(se nadaljuje)
GOSTILNA
FURIj AHT
REPK\TABOR
DOMAČA KUHINJA ~IN PRISTNA VINA — CENE UGODNE !
Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Repentabor!
F
R
A
T
E
L
L
I
N
A
S
C
I
H
B
E
N
Meglenke
in
Žarometi
Luči za ev. tablice Signalne luči
UVOZ IZVOZ Zalogo električnega pribora m nadomestnih delov ta avtomobile
— Cl. COBONKO, <9 Tel. ai-SOS
Končno sporazum o obmejnem prometa
Prehod meje štirikrat na mesec - v izrednih primerih tudi večkrat«Posebne olajšave ;za kmete, delavci in uradnike - Obmejni pas zajema 10 km z vsake strani vzdolž vse jugoslovansko"- italijanske mej|Q
Po devetmesečnih pogajanjih, ki so bila pogosto prekinjena zaradi nastalih težav, so končno predstavniki Italije in Jugoslavije dne 20. avgusta v Vidmu podpisali sporazum o obmejnem prometu. Dogovorjeno je bilo, da zadobi sporazum polno veljavo takoj ob podpisu .Računajo, da ga bodo lahko začeli izvajati nekako v štirinajstih dneh. Poprej to ni mogoče, ker še nimajo pri rokah potrebnih tiskovin. Vsekakor so policijska ravnateljstva (kvesture) v Trstu, Gorici in Vidmu prejela nalog, naj takoj prično sprejemati zadevne prošnje za prehod čez mejo. Predstavniki italijanskih in jugoslovanskih policijskih in carinskih oblastev so že stopili v stik in se posvetujejo o podrobnostih glede izvajanja sporazuma.
ŠIRINA OBMEJNEGA PASA
Ugodnosti tega sporazuma, ki olajšuje prehod meje, bodo deležni vsi prebivalci s stalnim bivanjem z italijanske strani v občinah Trst, Milje, Dolina, Velik; Repen, Zgonik in Devin-Nabrežina,
propustnice se lahko podaljša hkrati pa tudi poviša število potovanj. Propust-nice bodo oblastva izdajala brezplačno; mogoče jih bo tudi obnoviti. Veljale bodo skupno z osebno izkaznico in ne bodo imele osebne fotografije. Na Tržaškem bo prebivalcem izdajala prepustnice tržaška kvestura. Za posebne stroke, kakor za zdravnike, babice, šoferje, delavce itd., ki morajo potovati vsak dan čez mejo bodo prepustnice veljale ža' vse leto in za neomejeno število potovanj. Te prepustnice bodo imele fotografije. Kdor bo z običajno propust-nico prekoračil mejo, se bo moral vrniti pred koncem naslednjega dne (pred polnočjo). V primeru opravičenih razlogov, kakor zaradi dela, zdravljenja, družinskih zadev in turizma se bo s posebnim dovoljenjem bivanje lahko podaljšalo za en mesec.
KAKO BODO IZDAJALI PROPUSTNICE
Propustnice, ki jih bodo izdajale italijanske policijske oblasti bodo vidira-
V S T R/J A
to Km.
NOVIGRAD
Na zemljevidu je začrtan obmejni pas, v katerem bo dovoljen obmejni promet v smislu videmskega sporazuma
hkrati pa tudi prebivalci obmejnega pasu v pokrajinah Videm in Gorica, ki je bil določen z videmskim sporazumom z dne 3. februarja 1949 o obmejni (regionalni) izmenjavi. Se pravi, prebivalci vseh občin goriške pokrajine (province) in naslednjih občin videmske pokrajine: Čedad, Podbonesec, Sv. Ivan ob Nadiži, St. Peter Slovenov, Sovod-nje, Srednje, Tor j an, Grmek, Dreka, Sent Lenart, Praprotno, Corno di Ro-sazzo, Cenebja, Vas Fojda, Tarčent, Brdo, Neme, Tipana, Naborje, Ovčja ves, Trbiž, Kluže in Rezija.
Z jugoslovanske strani veljajo olajšave o obmejnem prometu za prebivalce na ozemlju naslednjih občin: Koper. I-Zola. Piran, Portorož, Sečovlje, Dekani, Šmarje. Umag, Novi grad in v ka-tastralnih občinah Marezige, Brtonigla, Nova vas, Buje, Triban, Kaštel, Karše-te, Momjan, Merišče. Nadalje prebivalci 10 km širokega pasu (začenši od meje) okrajev Sežana in Nova Gorica. Manjši del koprskega in bujskega okraja je torej iz sporazuma izvzet.
V obmejni pas spadajo od okraja Sežana sledeče občine: Komen, Štanjel, Dutovlje, Sežana, Divača, Herpelje, Črni Kal; od občine Senožeče naslednje katastrske občine: Senožeče, Dolenja vas, Gabrce, Potoče in Senadole; od občine Materija pa katastrske občine: Brezovica, Gradišče, Hotičina, Markovšči-na, Materija, 'Slivje in Artviže: od občine Vreme samo katastrske občine Barka, Famlje, Gorenje Vreme, Misleče, Podgrad, Škofije, Vareje, Vatovlje in Vremski Britof; od občine Podgorje katastrske občine: Cernotiče, Podgorje, Podpeč in Zazid; od občine Gračišče: katastrski občini Kubed in Sveti Anton V okrajih Nova Gorica in Tolmin spadajo v obmejni pas vsi kraji do 10 km od meje.
KOLIKOKRAT BO MOGOČ PREHOD
Kakor rečeno, bodo deležni prehodnih olajšav vsi stalni prebivalci v navedenih področjih, in sicer tudi tisti, ki so svoje stalno bivališče prenesli z e-nega področja (iz Jugoslavije v Italijo ali obratno) na drugo. Za prehod meje bodo prejeli pa zahtevo propustnjco, ki bo veljala najmanj 4 mesece in za 4 potovanja v enem mesecu. Veljavnost
li ljudski odbori na jugoslovanski strani, ali obratno; propustnice, ki jih bodo izdajali okrajni ljudski odbori, bodo morale vidirati italijanske policijske oblasti. Za vidiranje bodo pristojni o-krajni ljudski odbori, oziroma kvesture občin, v katere bo potnik namenjen. Po sporazumu ne bi smel postopek za vidiranje trajati več kakor osem dni. Propustnice bodo imele vzglavje »Re-pubblica italiana« oziroma »Federativna ljudska republika Jugoslavija«, pač, glede na to, katera oblast jih bo izdala.
Tisti, ki so se z enega področja preselili na drugo (n. pr. iz bivše cone B na Tržaško), ne bodo imeli dvolastni-ških propustnic, pač pa propustnice za štirikratni prehod v enem mesecu, čeprav so na prejšnjem področju pustili svoje zemljišče. Poleg rednih propustnic bodo izdajali izredne propustnice, v nujnih primerih, ki bodo veljavne za bivanje na drugi strani do 10 dni; takšne propustnice bodo izdajali policijski organi na obmejnih prehodih. Posebne propustnice bodo dajale tudi dovoljenje za prehod čez sosednje področje brez ustavljanja, da bi se tako skrajšala pot med dvema krajema.
Za dostop na kmečka posestva onstran meje bodo pristojna oblastva izdajala propustnice, ki bodo veljale eno leto. Dovoljenja bodo izdajali tudi za dostop na posestva, ki ležijo izven 10 kilometrskega pasu.
PREHODNI BLOKI
Na področju do Devina bo možen prehod čez naslednje bloke:	1) obmejni
prehod I. kategorije — to so prehodi tudi za mednarodni promet — Femeče, Kozina, Škofije, z vlakom Sežana in pa Draga. 2) obmejni prehodi II. kategorije; Gorjansko, Mavhinje, Sempolaj, Voglje, Repentabor, 'Gropada, Lipica, Draga, Socerb, Prebeneg, Osp, Kašteljer, Cerej, Campore in Lazaret. 3) sezonski obmejni prehodi'(samo paleti): Groča-na, Botač, Plavje.
Prosilec bo y prošnji za propustnjco moral navesti v katere občine bi rad potoval; navedel bo lahko več občin hkrati. Potoval bo pač čez tiste prehode, ki so občinam, navedenim v prepustnici, najbližji.
PROMETNE ZVEZE CEZ BLOKE
Dokončno bo vprašanje kopnih ip pomorskih prometnih zvez uredila mešana italijansko - jugoslovanska komisija. Podrobno pa so se v Vidmu sporazumeli, da se bodo dotlej, in sicer najkasneje v enem mesecu, uvedle naslednje prometne zveze: a) avtomobilske proge: 1) dva para voženj dnevno Trst-Skofije-Koper; 2) šest parov voženj tedensko Trst - Škofije - Koper - Padena-Kaštel - Buje, z dodatno nedeljsko službo; 3) štirje pari voženj čez Trst - Fer-neče - Sežana; 4) dva para voženj tedensko Trst - Pesek - Herpelje - Kozina. Na progah bodo vozila italijanska in jugoslovanska podjetja.
b) pomorske proge. Z italijanskimi parniki vsak dan: Trst - Milje - Koper; dvakrat na teden (v petek in nedeljo) Trst - Koper - Piran - Umag; enkrat na teden (v sredo) Trst - Koper - Izola-Piran - Umag - Novi grad.
Z jugoslovanskimi parniki: Koper -Milje - Trst - Sesljap, vsak dan: Piran-Trst in nazaj trikrat na teden.
AVTOBUSNE PROGE NA GORIŠKEM
Dva para voženj dnevno Gorica - Solkan; 2) tri pari voženj dnevno Gorica-Šempeter - Vrtojba; 3) dnevna proga Tolmin - Čedad; 4) dnevna proga Kam-breško - Čedad; 5) dnevna proga Gorica - Opatje selo - Komen; 6) dnevna proga Trbiž - Bovec; 7) 6 voženj tedensko Nova - Gorica - Trst, ob nedeljah izmenično jugoslovanska in italijanska prevozniška podjetja; 8) trikrat dnevno Medana - Dobrovo - Kojsko - Ste-verjan - Gorica - Nova Gorica in nazaj; 9) dnevna proga Trbiž - Bovec - Kobarid - Tolmin - Kanal - Gorica; 10) ista proga v obratni smeri.
V Brdih g posebnim zadoščenjem pozdravljajo uvedbo avtomobilske proge Dobrovo - Kojsko - Steverjan - Gorica-Nova Gorica. Tako ne bo trega več B, i-cem, ki so potovali v Novo Gorico, hoditi več čez Plave, temveč bodo potovali čez mejo v Gorico in od tod v Novo Gorico; pot v Novo Gorico jim bo tako skrajšana najmanj za 10 km.
AVTOBUSNE KONCESIJE
Členi od 33 do 40 urejajo vprašanje podeljevanja in odtegnitve avtobusnih dovoljenj. Prošnje za dovoljenja bodo podjetja z običajnimi podatki predložila pristojnim oblastem na svoji strani. Pristojna oblastva bodo predložila dovoljenja pristojnim krajevnim organom na drugi strani meje za pristanek. Ta bodo morala odgovoriti v 15 dneh.
KAJ BOMO LAHKO NOSILI CEZ MEJO
Sporazum predvideva več vrst potnikov čez mejo in vsaki vrsti daje posebne pravice glede prenosa blaga, in sicer kmetom, delavcem in uradnikom. Posebne so določbe glede prenosa valut. Blago se lahko uvaža oziroma izvaža brez carine, vendar carinski uradnik zabeleži v propustnico, ki bo imela 32 strani, količino blaga, ki je bilo uvo-
ženo, oziroma izvoženo brez carin’ Kmetovalci lahko vsakih 14 dni ^ar zijo s področja stalnega bivanja čel Tr jo na drugo področje brez vsakrSus dovoljenja irj, ne da bi plačali carii^la? kakršne koli pristojbine, svoje Iftni; pridelke v količinah, ki so določePrh posebnem spisku, in sicer do najela
vrednosti 7.500 lir, oziroma 3.750 4, jev. Z druge strani lahko uvozij*^
Sla
1-f. 2 h 2( It ie P i
2
20 19 18 17-16 fl 1
18 17 16 4 1
področje stalnega bivanja z istimi šavami in do iste naj večje vred, drugo blago navedeno v istem sf|,' Ta spisek'zajema: 10 kg zelenjave, stročnic, 3 kg ječmena, 3 kg ajde, svežega mesa, 1 kg suhomesnih kov, .1 kg svežih rib, 2 kg sira, 2 I ža, 2 kg testenin, 8 kg pomaranč mon, 2 litra mleka, 2 litra vina, 2 olja, 1 par piščancev ali kokoši, 12^ dračje in mahovino, cvetje in oki rastline, obrtniške proizvode, gospo ske predmete, kmečke potreb: drobno blago in osebne potrebščin
Delavci in uradniki lahko proti olajšavam uvozijo s področja lasti) poslitve na področje stalnega bib obleko in blago y količinah, ki jim ; vaja omenjeni spisek do najvišje nosti 20.000 lir, oziroma 10.000 dinj na mesec. Lahko to storijo vsaki dni, toda v tem primeru vsakrat za polovico omenjene vrednosti, ostali zaslužek bodo delavci in ur ki lahko prenesli na podlagi določi čilnega isporazuma, ki velja med ol državama.	l
figjr
Vsem ostalim prebivalcem je dov ‘ no, da v enem mesecu prenesejo j to, ki je v veljavi na področju ; vega stalnega bivanja, in sicer v 20 ni od 2.400 lir do 12.000, oziromaj 19 do 6.000 dinarjev, sorazmerno s 4 18 lom potovanj. Ob povratku na pol 17 je stalnega gibanja, pa lahko vza> 16 s seboj blago, ki je pašteto v poseM ] spisku (priloga 9), in sicer v ko; in vrednosti, ki ne presega vretf^S valute, ki so jo nesli s seboj čez ij Mešana italijansiko - jugoslovanskalj^ misija bo lahko višino valute, ki J ip mogoče prenesti, zvišala.
Posebne olajšave glede prenosve nakupa zdravil bodo uživali zdraAnii živinozdravniki in babice. Sporjeg); vsebuje tudi določbe o izmenjavi z! stvenih informacij, o živinozdrav: in fitopatoloških ukrepih, o sociaj j; zavairovamju, o dobavi vode pa pol n ju, ki je prišlo pod jugoslovansko >jVr; vo, iz Miljskega vodovoda in pn va ustanovitev posebne stalne mi komisije za razlago in izvajanje zuma. Ta komisija se bo sestala sneje nekaj dni po podpisu spor: Sestajala se bo izmenoma v Lju in v Vidmu.
Iz Miljskega vodovoda bodo v: Miljskih hribih, ki so bile pniklj k koprskemu okraju, prejemale danjo količino vode, medtem ko prskl okraj vzdrževal tiste dele voda, ki dobavljajo vodo vasem žaški strani. Ceno vodi, ki jo bo d< Ijal miljski vodovod, bo določila na komisija.	L ^
■	.......r-rc "--------
d
Pomen embalaže v trgovif
Mednarodna razstava na ».Gospodarskem razstaviš^
Ljubljana, 15. avg.
Kakor pravimo, da je v zdravem telesu zdrav duh, tako bi lahko tudi rekli, da je v okusni in varnostni embalaži zdravo in dobro blago. To že iz prostega razloga, ker bi se ne izplačalo, pakirati slabo in nezdravo blago v lepe in okusne zavoje, če se pa le pripeti, da se dobro blago pakira v slabo in neokusno embalažo, je to znak, da ljudje o tej panogi trgovskega poslovanja še niso dovolj poučeni ali pa da primanjkuje strokovnih, podjetij, ki bi lahko zadostila vedno večjim zahtevam embalažne tehnike. Pokazati razvoj embalažne tehnike in nakazati nadaljnjo pot v tem pravcu — to nalogo naj bi izpolnila pri nas I. mednarodna razstava embalaže.
Embalažna tehnika je v Jugoslaviji še precej nerazvita, kar pa ni čuda, saj je šele po drugi svetovni vojni tudi ona vstopila v široki krog izvoznikov raznega blaga; prej je izvažala v zelo majhnem obsegu. Sporedno z izvozom se seveda razvija tudi tehnika embalaže, tako da je v nekaterih državah dosegla res zavidljivo višino. Tako obstajajo v Nemčiji in Italiji posebni instituti za embalažno tehniko, kjer se obravnavajo vsa ta vprašanja z znanstvenega gledišča in se delajo najrazličnejši poskusi z namenom, da se zadosti vsem zahtevam sodobnega paketiranja v pogledu higienskih in estetskih zahtev paketiranja raznega blaga.
Strokovnjaki delijo ta proučevanja v dva dela: v živilsko-tehnološki del in v zavojno-tehnični del. Naloga prvega je, da se seznani.z lastnostmi za zavoj v poštev prihajajočega blaga v vseh potankostih in značilnostih (trajnost blaga, klimatične razmere kraja, kamor se blago odpravi itd.), v drugem primeru pa je treba najti ustrezajočo snov in preizkusiti trajnost za-vojnega blaga, ki mora dostikrat vzdržati precejšen čas, preden dospe na svoj cilj. Oba dela, prvi kot teoretičen del, drugi kot praktičen del takega proučevanja se morata neizbežno med seboj spopoinjevati, da dona-šata koristi vsem, ki -pošiljajo najrazličnejše blago, posebno živila, v bližnje in daljnje kraje: popolno varnost pred pokvarjenjem ali celo uničenjem odposlanega blaga in hkrati estetsko vnanjost zavoja. Poleg navedenih činiteljev je še nekaj, česar tudi ne smemo pri tem prezreti: blago je treba po možnosti tako paketirati, da ne za. vzame preveč prostornine. Prostornina, v katerem koli prevoznem sredstvu je draga in če se more brez škode za blago znižati na minimum, se s tem dostikrat prihrani velike vsote; ki odločilno vplivajo na ceno prodanega blaga.
Seveda zahteva tudi domači trg higiensko in estetsko neoporečno embalažo za svoje izdelke. Higienski in e-stetski čut občinstva se vedno bolj o-stri in potrošniki se ne zadovoljijo več s površno in slabo embalažo kupljene-
ga predmeta. V največ primerih eKl proizvajalci tudi polno upošte praktične primere in navodila pa id nudi prav ta razstava, kjer vsak I p izvajalec lahko kaj najde za 4^. stroko.
Na razstavnem prostoru je vilo okrog 80 tvrdk svoje Azdelkej veda večinoma jugoslovanske, pa je tudi tujih. Jugoslovanske ke so razstavile vsaka svoje sr'''"1 izdelke: papirnato kartonsko en žo, embalažo iz lepenke in poliv iz valovite lepenke, zložljivo en žo, grafične izdelke, izdelke iz ph ne mase, kasete, košare za sadje sodo iz pločevine, reklamno emba; steklenice, raznovrstne tube, itd. Pazljivi obiskovalec razstave! bi pri natančnem ogledu vseh ^ predmetov pravi pojem o razn«1 fp nosti embalažne problematike.
Med tujimi tvrdkami je priredil]* lijanski »Istituto dtaliano embala iz Padove kolektivno izložbo emffij; že, med nemškimi tvrdkami p! razstavila tvrdka »Industrie-Werlf, Karlsruhe« razne embalažne stroj J1 < v obliki napisnih tabel prikazal1 stroko od njenega početka do ds a nje izpopolnjenosti. Vršila so se 1 razna strokovna predavanja. Iz jugoslovanskih strokovnjakov jo lip daval ing. Stane Bonač o naši kal ^ ski embalaži, kot predstavnik sW 4pj italijanskih proizvajalcev valovit1
penke pa g. Sergio Mulitsch. Na
so se razvile tudi zadgvi
davanjih razprave.
Po končanem pregledu razstav vstopil še v dvorano s samopostn V splošnem samopostrežba ni šna novost, saj je taka prodaja v gih državah že precej običajna i"
Ul
*• E
nijtrs |ili ■
ror
fcn.
V'
volj vpeljana. Pri nas se s tem d( eJ: poskusi, ki naj kupujočemu obči® J predočijo individualno nakupov po trgovinah, ki poleg higienične ti pospešuje tudi hitrost nakupov brez onih motenj, ki se dostikrat javljajo pri sedaj običajnem na> {5 vanju. To je vsekakor napredek (j
V
»GOSPODARSTVO
pc
tCV]
izhaja vsak drugi petek. — UREDNIC j in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 3-38-933 - CENA: posamezna številka i 1^ za Jugoslavijo din 15. — NAROCft ^ letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt račun »Gospodartvo« št. 11-9396; z3 goslavijo letna 380 din, polletna 200 naroča se pri A.D.I.T.-u, DRZ. Z Al/1 SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva; It, 3-1 teh. rač. pri Komunalni banki ■ tt-gj KB-1-2-375 - CENE OGLASOV: za; »av m/m višine v širini enega stolpca
za Inozemstvo 60 lir.	[»U
Odgov. urednik dr. Lojze Berdlj Založnik: Založba »Gospodarstv3itrst
Tisk: Tiskarna »Graphis« .
Ni
—'V Iža ' 6

.tPIo
$
‘au
PRIEIKOM VAS E G D O LASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU
MAGAZIII EMH.ESKIH STOFOVS
TRST - ULICA SMI NICOLO’ BR0J 22 - TELEFON 31-138 - TRST
PRODAJA NA UELIR0 1 MALO ORIGINALNIH h
ENGLESHIH ST0F0UA ZA MUSRA 1 ŽENSKA^ 0D1JELA CZ NAJNIŽE C1JENE. p-
SEDEŽ. TRST - Ul. ICA PABIO PILE! ST. I«/I. - TELEFON ST. T«.««
SPOmRSKFGA ZDRU7F.NJA
^JOVIŠANJE DRAGINJSKE DOKLADE
:arin!
dni faradi zvišanja življenjskih stroškov a čei Tržaškem je bila zvišana za meseca sakrSusta in septembra tudi draginjska cariifcada za tirgovinski in industrijsko-)je Iftndški sektor.
dočePrinašamo podatke o .novi draginj.ski . naPadi za trgovinski sektor:
j0 ““ADNISKO (OSEBJE — MES. DOKL.
rozii ,
timi [Siavarji družin Družinski glavarji
moški ženske moški ženske 1-lb, 5 25.415 23.322 25.415 24.271 2, 6a, 23.114 20.033 23.114 20.995 , ’6c nad 21 let
vrei n ave, jde, lih . 2 anč ta, 2 i. 12! . d osi tr 3ŠČ: roti las' i bi'
:i j šje dim rs rat isti i u: )ločl 2d
! do'
ejo
ju
v
20-21 18-20 16-18 16 3, 7 2.1 let 20-2.1
19-	20
18-	19
17-	18
16-	17 16
-*» 8 21 let
20-	21
19-	20
18-	19
17-	18 16-17
16
22.178
20.566
18.174
12.532
21.307
21.099
19.299
18.902
15.613
15.613
9.360
20.514
20.319
18.577
18.317
15.327
15.132
8.879
19.188
16.445
15.340
11.635
18.486
18.226
15.054
14.768
13.158
13.156
9.126
17.797
17.628
14.651
14.248
12.883
12.740
8.723
22.178
21.047
20.13-7
18.057
21.307 19.448
21.099 19.773 19.383
19.188
16.679
16.393
20.514 18.759
20.319
19.058
18.798
18.590
16.276
15.873
od 16-18	570— 479.50
pod 16	331.— 325.50
Razpredelnico povišanja dragimjske doklade za industrijsko - obrtniški sektor objavimo v prihodnji številki. Podatke o povišanju osnovnih plač na trgovinskem sektorju smo objavili y Gospodarstvu 29. julija.
K videmskemu sporazumu
Videmski sporazum je gotovo velikega pomena zlasti za tržaško gospodarstvo. Predvsem mali trgovci pričakujejo, da bodo oživeli njihovi obrati s pritokom novih odjemalcev iz sosednih jugoslovanskih krajev. S posebnim zadoščenjem je sprejelo vest o podpisu tega sporazuma naše združenje, ki je svojčas poslalo Trgovinski zbornici v Trstu konkretne predloge za ureditev obmejnega prometa; ti so bili potem — po zagotovilu zbornice — izročeni tudi komisiji, ki je delovala y Vidmu. Upamo, da bo uveljavljen kmalu tudi trgovinski sporazum, ki je bil že davno podpisan in se nanaša na krajevno blagovno izmenjavo med obmejnimi področji Trsta in Sežano, Novo Gorico, Koprom in Bujami na jugoslovanski strani.
VAJENCI glavarji družin Družinski glavarji
moški ženske moški ženske
?r orna
rM 21 20-21 19-20 18-19 » po 17-18 vzd 16-17 joseld 16
20.072
19.890
18.161
17.927
15.002
14.833
8.632
17.420
17.264
14.313
13.949
12.610
12.486
8.489
20.072
19.890
18.642
18.408
18.382
18.226
15.938
15.574
zavijale! opreme, stek-in keramike, nadzorniki, skladiščni
r ko
vred'0SEBJE Z NEURADNISKO KVAL. :ez r	DNEVNE DOKLADE
nskalzbiralci lesa,
Savci s poznavanjem blaga, izdeloyal-■anoS Vencev, mehaniki, mizarji, šoferji s dravaniieno prepdripravo itd.
'Poglavarji družin Družinski glavarji Viz.	moški ženske moški ženske
20	806.50	696—	860.50	732.50
18-20	739—	565—	757.50	627 —
16-18	626—	515.50
^ratarji, sluge, zavijalci, šoferji brez nične predpriprave, la var ji družin	Družinski glavarji
20	787—	679.50	787—	716.50
18-20	720—	551—	738.50	613.50
16-18	608—	'501.50
16	366.50	346.50
ilaznašalci paketov, sluge v trgovini lvadni delavci, vozniki, čuvaji, težaki skladišču.
favarji družin Družinski .glavarji d 20	778.—	672.—	778—	709 —
18-20	705.50	544.50	724.—	607-
16-18	582—	489.50
16	340—	334,—
čistilci, težaki m podobno.
Glavarji družin Družinski glavarji
---20	768—	664—	768—	700.50
18-20	696.50	538.50	714.50	600.50
16-18	575—	484.50
fd 16	324.50	323,—
riš!
VAJENCI
glavarji družin Družinski glavarji
moški ženske moški ženske ki 20	762,—	658.50	762.—	695.50
;rih ašte pa
sak i 18-20
690.50 533.50 709-
596 —
Do 5. septembra morajo proizvajalci in grosisti sodavic, naravne in umetne mineralne vode, leda in sveže ribe Plačati davek na poslovni promet za prodaje tega blaga izvršene prodajalcem na drobno y mesecu avgustu 1955.
Do 10. septembra morajo trgovci, po-pravljalnice, trgovski zastopniki im prodajni agenti za radio-električne aparate in material predlložiti koncesioni-ranemu zavodu za radijske odaje pole vpisnika prejemkov in izdatkov teh a-paratov in materiala v mesecu avgustu 1955.
GLAS IZ OBČINS1V A
Gospod urednik,
Nedavno sem čital v tržaških dnevnikih, da bo v Trstu 300 mladih priseljencev iz Istre obiskovalo posebne tečaje za preusmeritev poklica. Ta vest pove mnogo.
Pove namreč, da bo teh 300 mladih .priseljencev nameščenih v Trstu Tako bo 300 mest manj na razpolago za domače ljudi. Lansko leto so samo pri mestnem podjetju za vodo, plin in elektriko ACEGAT namestili 15 mladih mehanikov in strokovnih delavcev iz Istre, medtem ko so prošnje domačinov odbili. Danes je že splošno znano, da .po navodilih, ki so jih prejeli osebni referenti pri velikih podjetjih, imajo pri nameščanju prednost vselej priseljeni Istrani. V škedenjski železarni ne sprejemajo več domačega naraščaja. Ko upokojijo starega domačega delavca, pride na izpraznjeno mesto Istran. Očetje, ki so vse svoje življenjske sile pustili na težkem delu v železarni, zaman prosijo, da bi na njihovo mesto prišli njihovi nezaposleni sinovi, zanje ni dela. Gospod urednik, povejte nam, kje naj najdejo delo naši mladi fantje? Zemlje ni dovolj, da bi nas redila, še to malo, kar je še preostalo, zgubljamo dan za dnem, enkrat za nove ceste, drugič za razne tuje naselbine ali stanovanjske bloke, tretjič zopet za tuja industrijska podjetja. Kje naj povsem tem najdejo delo naši sinovi in naše hčere?	S. A.
Do 10. septembra morajo delodajalci predložiti Zavodu za soc. skrbstvo izpolnjene obrazce V.4 in V5/7 za mesec avgust 1955 in nakazati Zavodu znesek dolgovanih prispevkov za socialno za varovanje.
Do 20. septembra lahko davkoplačevalci zahtevajo popravo obdavčljivih iznosov v pogledu občinslkih davkov.
PROSTOVOLJNO SOC. ZA VAR.
OPOZORILO
Do 31. avgusta še lahko vložijo prošnjo na Zavod za socialno skrbstvo za nadaljevanje prostovoljnega socialnega zavarovanja vsi delavci in nameščenci, kj so bili kdaj koli socialno zavarovani in prispevali 1125 lir pristojbin za pokojninski sklad. Po tem roku lahko vložijo prošnjo samo še tisti, ki so v zadnjem .petletju plačali vsaj 12 mesečnih ali 52 tedenskih prispevkov.
fociofni
UTRINKI
ŽIVLJENJSKI STROŠKI V TRSTU če postavimo, da so življenjski stroški leta 1938 v Trstu znaišald 100 lir, so v juniju tega leta znašali 53-krat več, se ipravi, da je znašal indeks v letošnjem juniju 5.302 (junija lanskega leta 5.213, lansko leto je bilo torej življenje cenejše). Nasproti maju letošnjega leta se je življenje v Trstu pocenilo za 0,5%. Postavka za prehrano je ostala nasproti maju skoraj ne izpremenjena (junija 6.463, maja pa 6.497). Nekoliko se je pocenila obleka (od 5.478 na 5.392), neizpremenjena je ostala stanovanjska najemnina pri 1.092. Glede nadaljnjega razvoja je treba omeniti, da so bile stare najemnine 1. julija povišane za 20%.
Med blagom, ki se je podražilo v juniju (nasproti maju) je treba orne niti teletino, ki se je podražila za 6,0 odst.; olivno olje za 4,9 odst., piškoti za 4,0 odst., sveža jajca 3,7 odst., nadalje semensko olje; padla je cena kuncem za 7 odst. in jagnjetini za 1,2 odst. Zelenjava se j s junija podražila za 34,7 odst., njena cena je poskočila povprečno od 95 na 128 lir za kg. Cena sadja je napredovala za 8,8 odst. (kg povprečno od 148 na 161 lir). Nazadovala je cena ribam, in sicer za 21,6 odst. (od 329 na 258 lir za kg).
ŽIVLJENJE V MILANU DRAŽJE Prehrana za eno odraslo osebo je v juniju mesecu tega leta stala v Milanu 17.922 lir, se pravd, 456 lir več kakor meseca maja (za 2,6 odst. več). Nasproti letu 1938 je prehrana približno 70-krat dražja. Nekatera živila so še dražja, druga nekoliko cenejša. Junija lanskega leta je sadje stalo povprečno 210 lir kg, junija letos pa 193 lire, zelenjava lani 110 lir, letos 115 lir. V primeri s predvojnim časom (leta 1938) so se nekatera živila podražila celo 100-krat, kakor n. pr. navadna jabolka. Pomaranče so 82-krat dražje, češnje in breskve 80-krat; suho sadje 65-70-krat, krompir je bil junija 100-kat dražji kakor pred vojno, solata 90-96-krat; rdeča pesa 80-90-krat, fižol v stročju 60-70-krat. Junija je indeks prehrane znašal 7.169 (ako posta, vimo stroške za leto 1938 na 100), junija lanskega leta 7.146, se pravi, da je prehrana letos v Milanu za 0,3% dražja kakor lansko leto.
peciJ^RAD ZA IZDAJANJE PROPUST-eml ^.c- v poslopju tržaške kvesture (po-rtivi %) v ul. Teatro Romano so v so-ernl^ 41 in 42 v pritličju odprli pose-pK ^ urad za izdajanje prepustnic za lipr^ejni promet. Urad je odprt vsak 'h od 8.30 do 13. ure in od 18. do ZC'30. Pred uradom se že vrstijo mno-,ave 1 Tržačani, ki vlagajo prošnje za pre-gj! W na jugoslovansko področje.
■zn0,Tržaško gospodarstvo na
JRašKEM VELESEJMU. Na gra-edil (ejp velesejem (ocj \ {jg, g_ oktobra) alajjkio razstavljala tudi tržaška indu-eiw‘hjska podjetja.
Vpis V SPISEK REVEŽEV. Trža-4 občinski urad določa, da je treba .i*°šnje za vpis v spisek revežev za •to 1956 vložiti do 30. septembra te-4 leta pri občinskih delegatih.
J^I ZADRU SO UBILI VELIKEGA ■ m^Ta. v bližni Zadra so opazili o-20 m dolgega kita. Za njim jr S iU w U1 vo'ja^'cr čoln in (izstrelil nanj ^ ^ izstrelkov iz strojnice. Kmalu na-P so na dnu morja opazili ribiči mr-eSa kita.
L P;
rerf
troj
izal1
d*|
se
iz
je
zadiVj
dav
istr*
po'1
:ne
po'
rat
naK
Lekfe
OBISK GENERALNEGA VLADNEGA KOMISARJA. Tržaški generalni vladni komisar dr. Palamara je v spremstvu dr. Marciotta in podravna-telja za javna dela dr. Borghija obiskal občine Nabrežina-Devin in Re-pentabor. Komisarja so sprejeli domači župani v prisotnosti občinskih svetnikov. Zanimal se je za nujna občinska vprašanja.
ODHOD V AVSTRALIJO. V sredo je odplula iz Trsta »Aurelia«, na kateri je bilo poleg izseljencev iz drugih pokrajin Italije in Avstrije tudi 136 Tržačanov. Dne 7. septembra bo iz Trsta odplula ladja »Toscanelli«, ki bo vkrcala 537 Tržačanov in jih odpeljala v Avstralijo.
SILNI VIHARJI IN POPLAVE V AMERIKI. Te dni je strahovit vihar (ciklon) v 7 ameriških državah - Penn-silvania, New Jersev, Massachusetts, Rhode Island, New Vork, Connecticut in Washmgtoni - napravil silno škodo. Vihar je povzročil še poplave. Doslej so ugotovili 188 mrtvih, okoli 200 pogrešanih; skoraj 40.000 ljudi je ostalo brez strehe. Porušenih je bilo 450 hiš, a 14.000 poškodovanih, 40 mostov podr-tih^ prav iako okoli 20 raznih podjetij. Popustilo je 12 jezov. Brezposelnih je okoli 20.000 ljudi.
ZDA KUPUJEJO BAKER V EVROPI. Londonski »Metal Bulletin« poroča, da skušajo Združene ameriške države kupiti v Evropi večje količine bakra, in sicer zaradi stavk v ameriških podjetjih. Zaradi stavk se proizvodnja bakra v Ameriki zmanjša približno za 50.000 ton na mesec.
^Rižani lovijo tune. v sredo . ■ avgusta je Stefančdčeva tunera v ni panjih urah zajela 88 tunov, ki so Ui težki po 10 do 12 kg. Letos ni bil t	lov na tune še tako ugoden,
i df^Jšnje dneve so ulovili samo po ne-ičifl Ji tunov. Lansko leto je bil lov, ka-> r se gotovo še spominjate, rekor-- 51- Križani upajo, da jim bo tudi le-sreča še mila, ker traja sezona do Mihaela (29. septembra).
^ IZJAVI PROF. ROMANA. Glav-taj ni k demokrščanske stranke na iraškem prof. Romano je izjavil, da 6000 Istranov iz bivše cone B o-JJlo na svojem mestu in bi se ne 1 ‘i2seliloi ako M bil videmski spo--o obmejnem prometu podpisan Pred 6 meseci. Po naših informa-je v mestu Piranu še okoli 1500 a liCbjanov. Mestece je navadno štelo ..ijoii 7000 ijuui. v Piran se je prise-0 okoli 2500 Slovencev.
.^OSEBNA NALOGA TRŽAŠKEGA 0»^ STORJA. Italijanska agencija u ir®A poroča, da je bil tržaški kvestor 1,3 3 Carmello Marzano premeščen v a , ^Sfio Calabria. Druga poročila pa ;L_avij°, da ne gre za premestitev,
^^Oii
•tu
k
?rcfll
Več da je bil tržaškem policijske-
i ' ravnatelju Marzanu poverjena na-.°Sa, da zatre tolovajstvo v Kalabrijo izvršitvi te naloge se vrne v

Nova LEKARNA. Na Furlanski 'N (Strada del Emili je lekarnar -dolfo Giusti odprl novo lekarno.
I	/-karna je namenjena prebivalstvu
II	število lekarn v Trstu je zako-IH ito omejeno. Doslej še ni bilo podečo nobenemu Slovencu dovoljenje,
_> a M odprl lekarno v mestu.
Od Tržaške zavarovalnice do Državnega zavarovalnega zavoda
Zavarovalstvo na področju bivše cone B
Se pred podpisom mirovne pogodbe z Italijo je bila y Kopru osnovana delniška družba, ki naj bi izpolnila znatno vrzel y gospodarski organizaciji tržaških slovenskih krogov. Že pred prvo svetovno vojno smo čutili to vrzel v naglo napredujočem razvoju slovenskega gospodarskega življenja v Trstu, ki mu je manjkala domača ustanova na področju zasebnega zavarovalstva, a šele po drugi vojni so se prikazale ugodnejše perspektive za ustanovitev takega zavoda. Tako je leta 1947 bila osnovana na delniški podlagi zavarovalnica, katere namen je bil započeti z zavarovalnim poslovanjem najpoprej v bivši coni B, po ratifikaciji mirovne pogodbe pa razširiti poslovno področje ma vse Tržaško ozemlje. Zavodu je bile dano ime »Tržaška zavarovalnica d. d «, kot pravni sedež družbe je začasno bil določen Koper. Delniška glavnica ;e znašala leta 1947 100 milijonov lir. Po u-vedbi dinarja kot plačilnega siedstva na področju cone B se je ta glavnica pretvorila v 30 milijonov dinarjev, a je bila leta 1953 povišana na 75 .milijonov. Delnice so bile poimenske. Ravnateljstvo zavoda se je leta 1950 preselilo v Piran. V upravnem svetu in v nadzorništvu zavarovalnice so bili ves čas predstavniki gospodarskega življenja z obeh področij Tržaškega ozemlja.
Prenosa sedeža v Trst in razširitev poslovanja na bivše anglo - ameriško področje družba žal ni mogla izvesti, ker ji bivša Zavezniška vojaška uprava ni dala za to potrebnega dovoljenja. Tako se je poslovanje Tržaške ia-varovalnice d. d. moralo omejevati na bivše jugoslovansko področje STO.
Tržaška zavarovalnica je na tem področju pričela postopoma poslovati v vseh gospodarstvu potrebnih panogah zavarovanja proti škodam. Razpolagala je z dobrimi strokovnimi sodelavci, ki so ustvarili polagoma solidno delujočo organizacijoi si zagotovili potrebno pozavarovalno kritje in reševali povsem
samostojno pestro problematiko, združeno z malim in y gospodarskem pogledu le skromno razvitim teritorialnim področjem. V posameznih panogah, kakor v požarnem zavarovanju, v zavarovanju civilne odgovornosti ter v prevoznem in deloma v nezgodnem zavarovanju se je polica Tržaške zavarovalnice naslanjala na ustrezne vrste tržaških zavarovalnih družb, z nekaterimi izpremembami glede zavarovalnih pogojev. V drugih panogah pa, n. pr. v zavarovanju živine, v zavarovanju nasadov proti toči in v zavarovanju motornih vozil proti poškodbam se je ravnala bolj po določbah ustreznih pravilnikov jugoslovanskega Državnega zavarovalnega zavoda. Poslovni obseg je stalno naraščal in posamezna poslovna leta zavarovalnice so se zaključevala redno z majhnim prebitkom, čeprav je mali teritorialni obseg poslovanja v zvezi s teoretično nezadostnim izenačevanjem poslovne nevarnosti opravičeval bolj .skeptične perspektive.
Po sklenitvi londonskega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo o usodu Tržaškega ozemlja je Tržaški zavarovalnici bil onemogočen njen končni smoter —• razširitev poslovanja na vse Tržaško ozemlje. .Zato so se njeni delničarji odločili za likvidacijo družbe. Ves zavarovalni portfelj Tržaške zavarovalnice je z dnem 1. januarja 1955 pogodbeno prevzel jugoslovanski Državni zavarovalni zavod. Poslovanje je na področju koprskega okraja prevzelo ljubljansko ravnateljstvo tega zavoda, na področju bujskega okraja pa zagrebško ravnateljstvo. Za koprski okraj je ljubljansko ravnateljstvo ustanovili posebno podružnico v Piranu. Poslovanje Državnega zavarovalnega zavoda obsega tudi žiyljenjsko zavarovanje, ki ga je Tržaška zavarovalnica sicer imela v svojem programu, a ga ni pričela izvajati.	Dr. O.
Proti mednarodni upravi tržaške luke
f
n/ rariSlanisaL
-t. •! . Is - i
»H Mondo economico« .pozdravlja zadnjo izjavo predsednika italijanske vlade g. Segnija v odposlanski zbornici o ustanovitvi rotacijskega sklada in sklicanju mednarodne konference v tržaškem pristanišču v smislu londonskega sporazuma. Predsednik je mnenja, da mora Italija čimprej izpolniti obveze o sklicanju pristaniške konference.
V zvezi z nagilasibvjjo nekaterih poslancev, kakor poslanca Tolioya, da je odlašanje pristaniške konference povzročilo veliko škodo tržaškemu prometu, opozarja list, da se v tem pogledu ni treba vdajati pretiranim nadam. »II Mondo economico« je mnenja, da je okvir, v katerem se da kaj doseči za Trst, zelo ozek. V poštev prihaja samo prometno področje, na katerem izpodbijajo Trst, Hamburg, Bremen in Antwerpen. Jugoslavija ne bo odstopila Trstu niti najmanjšega dela prometa iz naravnega zaledja Reke. Samo Slovenija, majhna dežela z 1,5 milijona prebivalci, bo lahko zopet deloma uporabljala tržaško pristanišče. Ako se Madžarska po odstranitvi sedanje napetosti odloči zopet za Jadran, bo krenila na staro pot nasproti Reki. ČSR se je v glavnem usmerila naproti poljskim pristaniščem in manj naproti pristaniščem ob Severnem morju; od češko-
slovaškega prometa bo torej malo o-stalo za Trst.
Ostane Avstrija kot glaven činitelj, kateremu je Trst glavno izhodišče na morje. Avstrija je pokazala, da zna slediti švicarskemu zgledu. Švica se v trgovinski politiki noče stalno vezati na nikogar in se odloči za tistega, ki daje boljše pogoje. S tem je treba računati. Uprava tržaškega pristanišča je storila vse, da bi glede pogojev čimbolj ustregla klientom dz tržaškega zaledja. Mnogo več pa se ne da storiti.
Na podlagi tega modrovanja je prišel list do zaželenega zaključka, da bi namreč bilo zgrešeno razdeliti tržaško luko na razne dele, ki bi jih u-porabljale posamezne zaledne države. Prav tako bi bilo zgrešeno izročiti luko mednarodni upravi. Kaj torej storiti? Na to vprašanje list odgovori s kratko ugotovitvijo, da se mora Trst prilagoditi novemu položaju.
K temu naj samo pripomnimo, da je Slovenija dajala Trstu v avstrijskih časih skoraj tretjino vsega prometa v tržaškem pristanišču. Očitno je, da gre piscu članka samo za to, da dokaže, da bi bilo nesmiselno popustiti nasproti zahtevam zalednih držav glede sodelovanja pri upravi tržaškega pristanišča v smislu londonskega sporazuma.
JUGOSLOVANSKE LADJE
Jugoliiiija. »Makedonija« je prispela
2.	avg. iz ZDA s 570 t, vkrcala 432 t in odplula 3. avg. na Reko. »Vis« je prispela 4. avg. z Reke, vkrcala 674 t in odplula 5. avg. na Bližnji vzhod. »Titograd« je priplula 4, avg. iz Aleksandrije, izkrcala 282 t, vkrcala 497 t in odplula 6. avg. na Reko. »Romani,ja« je priplula 12. avg. iz Severne Evrope s 549 t, vrkeala 139 t in odplula istega dne na Reko. »Topusko« je prispela 13. avg. jz Severine Evrope z 270 t in, odplula .13. avg. na Reko. »Skopje« je priplula 15. avg. z Bližnjega vzhoda s 473 t. vkrcala 279 t in odplula 17. avg. na Reko. »Srbija« je priplula 18. avg. iz ZDA s 427 t, vkrcala 128 t in odplula 18. avg. na Reko. »Sarajevo« je priplula 24. avg. iz Pule; Vkrcala 520 t in odplula 25. avg. na Reko.
Pričakuje se prihod: »Velebit« 30. avgusta z Daljnjaga vzhoda, »Zagreb« 31. avg. z Bližnjega vzhoda, »Cma Gora«
3.	sept. iz ZDA, »Avala« 5. sept. iz Severne Evrope, »Zadar« 6. sept. iz Se-verne Evrcpe, »Žužemberk« 6. sept. iz Turčije.
Jadrolinija. »Lastovo« je priplula 16. avg. iz Grčijet izkrcala 287 i blaga in
27 potnikov, vkrcala 194 t in 23 potnikov ter odplula 17. avg. na Reko. Bistra« je prispela 23. avg. iz Grčije s 194 t, vkrcala 23o t blaga in 21 potnikov ter odplula 24. avg. na Reko.
Pričakuje se prihod: »Laslovo« 30. avgusta.
PREVOZ PREMOGA IZ SEVERNE AMERIKE CEZ TRST
V Londonu so se zaključila pogajanja za prevoz velike količine premoga iz Hamptona Roada y Trst. Prva pogodba je bila podpisana za 8 potovanj po 9.25 dolarjev za tono. Sledil bo v kratkem podpis še drugih pogodb za večje število prevozov. V Londonu so izjavili, da je to prva večja pogodba za prevoz premoga iz Hampton Roada v Trst.
DIREKTNA MORSKA ZVEZA Z NOVO ZELANDIJO IN KONTINENTOM
Nedavno je bilo objavljeno, da bo z mesecem avg. začela obratovati proga za direkten prevoz blaga iz Evropo v Novo Zelandijo. Do sedaj je moralo vse blago za Novo Zelandijo preko Anglije. Prva ladja bo odplula iz Londona čez Hamburg, Bremen in Antwerpen 1. septembra.
Informacije: pri jugoslovanskih Savska 25, tel.
<5.017 Izdelkov
rudarstva, strojegradnje, elektrotehnike, telekomunikacije, precizne mehanike, kemične, lesne, gradbene gumijeve, usnjarsko-čevljarske, tekstilne in prehranjevalne stroke bo razstavljenih na ogled poslovnim in ostalim obiskovalcem.
583 jugoslovanskih podjetij
bo razstavilo 3742 izbranih vzorcev jugoslovanske proizvodnje.
!SSt držav Evrope, Azije iu Amerike
sodeluje na tem do sedaj največjem sejmu v Zagrebu. Izkoristite sejemske popuste: brezplačni vizum s sejemsko vstopnico, ki ga izdajajo v s i jugoslovanski konzulati, popust na progah - 50°/o na ladjah Jadranske linijske plovidbe, 25 °/o na iuS0!douansMh železnicah,
25°/o na letalih JAT.
konzulatih in upravi Zagrebškega velesejma, Zagreb, 23-750, telegr. Velesajam - Zagreb
Od S- do IS. 8 e p t o m 1» t* si 1W 5 5.
VZOREN KMETOVALEC
V okolici Orašca v Srbiji živi kmet Vitomir Stojanovič, ki je posebno znan kot dober živinorejec. V zadnjih šestih letih je zredil 17 bikov simentalske pasme in več plemenskih merjascev, ki jih je prejel od obla-stev na vzrejo. Ima 10 hekta-
rov zemlje, a od treh krav simentalske pasme dobiva dnevno 70 litrov mleka.
Cicli COTTUR
UVOZ - IZVOZ
TRST
VIA 011181*1 8-9 TELE F. 93-083
pAecUtamiltvo Metoma 'mamk znamlc:
B I A IN CII I, BOTTECCHIA, WJUER, LYGIE, MOTORJEV, lahkih motorjev transportnih motorjev M.V. Bogata zaloga koles ter nadomestnih delov za kolesa in motorje. Posebne cene za ju* slovanske kupce. Odpošiljamo direktno večjo količine in posamezne komade. Trasmisijskl jermeni trapecaste oblike.
RADIO S. ROSELL1
Trieste, Trst via Tor S. Pietro 2, tel. 31294
Uvozno in izvozno podjetje — Zaloga televizijskih aparatov »Geloso«i »Alloc-ctiio Bachini«, »Condor«, »Kennedy« 17, 21 in 24 palcev. — Radioaparati priznanih znamk z in brez »UKU« — Kontrolni radioaparati — Zaloga nadomestnih delov za televizijske aparate in radioapa-rate — Cevke najboljših znamk, amplifikatorji, antene za televizijske aparate in UKU. — Vseh vrst gramofonskih plošč s posnetki svetovnih orkestrov in slavnih pevcev .
Ribarič Ivan
UVOZ	♦	IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MiLIZiE 19 - TEL. 96 510
Miro IM - EAPOKT
Vseh vrst lesa, trdih goriv in strojev zn lesno industrijo
TltST - Sedež : ul. Clcerone 8/II - Telefon: ul. Ciceroiin 30314 - Seal« Ijcgnaiut SMJJTfi
______
AVTOPRE VOZN IŠKO PODJETJE
A. POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstno prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. Ceno ugodne
MELILldO ALFREDO
Trieste-Trst V. Antonio CJaccia 3. Tel. 96-039
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK Z \ MOTOCIKLE „!JARILLA“ in „BIANCHI“. Zastopnik in zaloga biciklov znamke jjMELILLO" - „BENOTTO" -„BIANCHI“. Zaloga specialnih biciklov za dirkače in zaloga nadomestnih delov za motocikle in bicikle
Motocikel PARILLA (Milan)
Mehanična delavnica za popravila, revizijo in obnovo avtomobilskih motorjev in motorjev za motorna kolesa in motoskuterje,
ilvtngsraža : ,,S. fiinsto" V. Antonio Caccia 10 - Tol. 00-15!)
Zuuika
SPECIALIZIRANI' PODJETJE ZA MEDNARODNI PREVOZ S RAMI0NI — TRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM
GORIZIA-GORICA
VIA ALFIERI 11-13 TEL. 34-32
Adua-čjcftied
T R S T • UL. CICERONE St, 4 TELEFONO 39243
Preskrba trgovskih, navadnih, turističnih In tranzitnih vizumov za Jugoslavijo - Predstavništvo za zdravilišči RADENSKA SLATINA In DOBRNA, penzion po 1700 lir (v ceni je vštet zdravniški pregled In zdravljenje).
zobozdravniSki AMBULATORIJ
Dr. A. M. Sancin
Kobozdravnik-kirarg Oslno In zobne bolaznl, zobne proteze
Sprejema od 9. do 12. in od 15. do 20. ure. • Ul. Torrebianca 43-11. (vogal Ul. Carducci) tel, 37-118
S I £j A. JOŽEF
uvoz	izvoz
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
IMPEXPORT
TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1
Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:	IZVAŽA:
vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004
v- v
S UL. c A R D U C C/ it
Postrežemo Vam
z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom
BRIC IVAN
GORICA - Ulica Croce št. 4
m , - . pisarna 3497 Tel0fon’ : dom 2970
S. I. L. L A.
COSSI ALFONZ
U\/ OZ LESA
GORICA
Ulica Duca cTAosta 17
TEL. 34-36
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki ni bilo posebnih novosti zaradi poletnih počitnic.
Cene pšenice so krepke in. težijo navzgor. Poročila o količini letošnje proizvodnje so si nasprotna. Uradni krogi trdijo, da bo proizvodnja dosegla 83 milijonov stotov; nekateri izvedenci so pa mnenja, da bo večja in da bo dosegla 88 milijonov stotov.
Na živinskem trgu je bilo živahno. V Emiliji so se cene dvignile.
Maslo se je nekoliko podražilo, t ežko se prodaja sir, še posebno pa trdi sir. Cene so v nazadovanju.
Trg z vinom je malo bolj živahen. Cene kvalitetnih vin so visoke, navadnih vrst pa ustaljene. Zaloge lanskega pridelka se krčijo, vsled tega je povpraševanje večje. Na Siciilji bo kmalu trgatev. Pogajanja za odkup prvih količin grozdja so že v teku. Ponudna cena je 4000-4500 lir za stot; pridelovalci niso zadovoljni j to ceno in zahtevajo več. V polnem razmahu je prodaja namiznega grozdja, ki stane okrog 50-80 lir kg na debelo. Na nekaterih trgih ga pridelovalci prodajajo neposredno potrošnikom po 100-120 lir kg.
Cene olivnega olja se krepko držijo. Povpraševanje je precejšnje; cene težijo še vedno navzgor.
Cene paradižii/ikove mezge novega pridelka niso še ustaljene.
ŽITARICE
PIACENZA. Mehka pšenica pridelek 1955 7100-7200, dobra 6850-6900, navadna 6700-6800; koruzna proizv. 1954 fina 6400-6600, dobra 6100-6200; oves proizv, 1955 5500-5800; pšenična moka proizv. 1955 tipa »1« 8600-8700, tipa »0« 8750 do 9050, tipa »00« 9950-10.050; koruzna moka proizv. 1954 presejana 6700-6900; pšenični otrobi 4900-5300.
CASALE MONFERRATO. Neoluščeni riž: Pierrot 6100-6500; Maratelli 6400 do 7000; Razza 77 6700-7200C Sesia 6700-7200; Ardizzone 63000-6800; Rizzotto 68000-7500; R. B. 6500-7100. Oluščeni riž: navaden 9500-10.000; Ardizzone 10.900 do 11.300; Rizzotto 12.3C0-12.800; R. B. 12.000 do 12.500; Pierrot 10.000-10.800; Maratelli 11.700-12.000; Razza 77 12.300-12.800; Arborio 17.000-18.000.
ŽIVINA
VIDEM. Cene za živo težo pri živinorejcu. Klavna živinaf voli I. 280-295 lir kg, II. 250-265; krave I. 255-275, IH. 220L240, III. 160-185; ibikj, I. 185-310, 11. 245-265; junci I. 290-310, II. 255-275; telički I. 465-490, ,11. 415-435; vprežna živina: voli 265-280, junci 290-310; junice breje za rejo 145.600-180.000 lir glava; krave za rejo 145-195.000; vprežni konji 138-200.000 lir.
Prašiči za zakol do 100 kg 300-310 kg, 100-150 kg 310-320, 150-250 kg 320-330; suhi prašiči za rejo 14.000-17.000; prašički za rejo 6000-9000 lir glava; jagnjeta 420-450 lir kg; koze 90-100; ovni 150-160; ovce 150-160.
KRMA
AREZZO. Seno iz detelje 3000-3200 lir stot; seno z naravnega travnika 2200-2400; pšenična slama v razsutem stanju 600-650 lir stot, stlačena 1000-1100; late pogače 7600-8000.
PERUTNINA
MILAN. Žive race 400-450 lir kg, zaklane 450-550; živi zajci 320-360; zaklani s kožo 420-460, brez kože 420-500; žive kokoši 550-650, zaklane 700-750; žive inozemske kokoši 475-525, zmrznjene 500 1> 550; gosi za rejo 800-1100 lir komad; zaklani golobi 750-800 lir kg; živi piščanci I. 800-850, II. 725-775; inozemski 650-700; zaklani piščanci I. 950-1050, II. 800-850; inozemski zmrznjeni 700-750; zaklane pure inozemske 400-500; sveža jajca I. 31.50-32.50 lire komad1, navadna uj.50-31; inozemska sveža jajca 25-29.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Maslo krajevne proizvodnje 760 lir kg, iz drugih krajev Lombardije 710; lino čajno maslo 830; sir Grana proizvodnje 1953 730-780 lir kg, proizv. 1954 500-560, star 1-30 dni 320-340, 30-60 dni star 350-360; Sbrinz star 1 mesec 400-410, nad 3 mesece star 530-560; Emmen-thal svež 440-470; najmanj 3 mesece star 520-540; Provolone 1 mesec star 390-410; najmanj 3 mesece star 460-490; Gorgonzola 8 dni star 220-240, postani 370-380; Italico najmanj 8 dni star 350-360, po-< tam 390-410; Taleggio in Quartirolo vsaj 8 dni star 280-300, postan 370-390.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje extra do 1% kisi. 550-560, do največ 1,5% kisi. 540-550; do največ 2% kisi. 530-540, do največ 4% kisi. 520-530; dvakrat rafinirano tipa »A« 550-560, tipa »B« 485-495; semensko olje navadno 370-380; olje iz zemeljskih 'lešnikov 390-400 lir kg.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 45-55 lir kg; korenje 55-70; ohrovt 40-46; čebula 34-40; rožmarin 140-180; svež fižol Vigevano 105-120; fižol v stročju vrste »Bobi« 75-115; gobe 900-1100; cikorija 70-100; solata endivija 70-100; melancane 46-60; krompir Bologna 23-25; zelena paprika 46-56, rumena 95-110; paradižniki Riviera 35-46. okrogli gladki 30-40, jajčasti 30-46; peteršilj 90-100; zelena 40-50; bučite 50-60 buče 36-45; kumarice 25-45.
Smokve 60-80; jabolka navadna mešana 45-65; hruške navadne 35-50; Wil-liam extra llCkl40, I. 80-105; breskve extra 110-150, I. 65-95, II. 40-60; slive I. 75-115; belo grozdje 150-160; limone 105-150.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 in 10 kg proizvodnje 1954 145-155, v škatlah Po % in 1 kg 165-175; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 in 10 kg proizvodnje 1954 155-165 ir kg, y škatlah po % in 1 kg 175-185; olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 135-140 lir škatla, 500 g 75-80 lir škatla; grah v škatlah po 1 kg 165-180 lir kg, v škatlah po 500 g 180-190; fižol v stročju v škatlah po % im 1 kg 190-220; gobe v kisu v škatlah po 5 kg 1500-1700 lir kg; gobe v mleku v škatlah po 1 kg 1500-1700 lir kg; čebulice v kisu 220-250; marmelada bolje vrste iz jabolk in sliv v sodih 150-160 lir kg, v škatlah
> 5 kg 170-180! Ut, kg.
KOŽE
FIRENZE. Surove kože z repom: teleta 3-8 kg 550-600 lir kg, 8-12 kg 430-480; teleta z glavo in sprednjimi parklji 12-30 kg 320-340; voli z glavo in sprednjimi parklji 30-40 kg 260-280; nad 40 kg 200-220; jagnjeta za krzno 350-450 lir koža, za rokavice 250-350 lir koža;
jagnjeta merinos 300-350 lir koža; domači zajej 350-400 lir kg.
GRADBENI MATERIAL FIRENZE. Opeka 26 x 13 x 6 cm 115:0 i 11875 za 1000 komadov ;votlaki 2 prekata 9750-10.000, 6 prekatov 26x13x8 cm 12-12.375; votlaki za zunanje stene na 2 prekata 26x26x13 36.500-37.000; strešniki marsejski tip (15 komadov na kv. meter, težki 3 kg) 24-25.000; (14 komadov na kv. meter) 25-26.000; navadni strešniki 33 kom. na kv. m težki 1,75 kg 27.500-28.500.
PIACENZA. Rečni pesek 400 lir kub. i; gramoz 500 lir.
VREČE
'ROVIGO. Vreče iz jute 120x70 cm, 800-830 g 280-285 lir kg, 700-730 g 280-5 lir, 450h48Q 'g 280-290 lir kg; vreče za krompir 300-330 g 300-310 lir kg; rabljene vreče za krompir 100-120; rabljene vreče za otrobe 90-100; platno iz ju-- 300-310 lir kg; vreče za gnojila 115x 65 cm, 480-490 g 280-290 lir kg, ali 140-145 lir komad; papirnate vreče za gno-j la 52-55 lir komad, večjega formata 65-70; sterilizirane krpe barvane 220 do 250 lir kg.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO	26. 7.	9/8	23. 8.
Pšenica (stot. dol. za bušel) 			. • •	199'/,	194-	192.3/,
Koruza (stot. dol. za bušel)		. . - 134V6	1317g	127 —
NEW VORK			
Baker (stot. dol. za funt) 			. . .	40.-	40.-	40.-
Cin (stot. dol. za funt)		. . .	98.37	97--	96.17
Svinec (stot. dol. za funt)		. . .	15,—	14.80	14.80
Cink (stot. dol. za funt)		. . .	12.50	12.50	12.50
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . .	23.20	24.40	24.40
Nikelj (stot. dol. za funt)		. . .	64.66	64.50	64.50
Bombaž (stot. dol. za funt)		. . .	34.45	34.45	34.50
Živo srebro dol. za steklenico		. . . 268.—	258.-	255,-
Kava (stot. dol. za funt Santos 2)			...	55,-	57.50	56.50
LONDON			
Baker (f. štor. za d. tono) 		... 369 '/*	362-	300-
Cin (f. šter. za d. tono)		. . . 770 —	756,—	753 —
Cink (f. šter. za d. tono)		. . .	90 74	00‘/a	BO3/,
Svinec (f. šter. za d. tono)		. . .	107'/j	1067,	107 —
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . .	. . . 430.-	464.-	462.90
Med najvažnejšimi dogodki na svetovnih borzah v preteklem tednu je treba omeniti novo povišanje cene bakra v Združenih ameriških državah. Na drugi strani je cena pšenice zopet nazadovala, in sicer daleč izpod tečaja, ki je bil določen v mednarodnem žitnem sporazumu. Pada tudi cena živega srebra.
ŽITARICE
Na chicaški borzi je cena pšenici v tednu do 19. avgusta nazadovala od 194 1/2 na 192 5/8 stotinke dolarja za bušel. proti izročitvi v septembru. Cena koruzi pa je napredovala od 126 1/8 na 127 7/8 stotinke dolarja za bušel, proti iz ročitvi v septembru. V oktobru bodo v Londonu mednarodno posvetovanje za obnovo mednarodnega sporazuma o žitu, ki bo zapadel 31. julija 1956. Anglija se leta 1953 pi hotela pridružiti sporazumu, ker je bila po njenem mnenju maksimalna cena 2,05 dolarja za funt previsoko določena.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je ostala v New Yor-ku v bistvu neizpremepjena pri 3,20 stotinke dolarja za funt 19. avgusta; 3,21 teden poprej. Mednarodni svet za sladkor je sklenili znižati kontingent za izvoz za 5%., kar pa ni vplivalo na cene. Mednarodni svet je določil minimalno ceno 3,25 stotinke dolarja za funt. —
V	New Vorku je cena kave napredovala od 49,45 na 51,30 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru. Poročila o pozebi v Braziliji niso tako hudo vplivala na razvoj cen. kakor so nekateri pričakovali. — Cena kakava se je v zadnjem času precej ustalila, ip to po nihanju, ki je kazalo težnjo navzgor.
V	New Vorku je kakao notiral 19. avgusta 29,30 (teden prej 29,40) stotinke dolarja za funt. Angleški mdlustrijci so nakupili 30.000 ton kakava v angleškem središčnem uradu po 250 funtov šter-lingov za topo.
KAVČUK
V New Vorku je cena kavčuka poskočila od 44.75 na 46.30 stotinke dolarja za funt. V Londopu so temu nasprotno zabeležili nazadovanje cene. Proti takojšnji izročitvi so trgovci ponujali blago ^SS po 41 (teden prej 41 1/2) penija za funt, kupci pa so ponujali 40 5.'8 (teden prej 41) penija za funt. Sovjetska zveza ne kupuje več tako velikih količin v Singapuru.
VLAKNA
Cena bombaža se je v New Vorku dvignila od 34,50 na 34,70 stotinke dolarja za funt. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo se je odločilo, da bo 1. januarja po novem načntu pričelo prodajati v tujino 1 milijon bal bombaža slabših vrst. Cena bo nižja kakor znaša zakoniti minimum. Po podatkih iz Londona znaša pridelek v državah izven Združenih ameriških d;žav 15,4 milijona bal, to je 1,5 milijona bal več. V državah izven Sovjetskega bloka in Kitajske je potrošnja med .sedanjo sezono presegla maksimum 27,4 milijona bal.
V	Aleksandriji je Kamak good 18. tega meseca notiral 73,03 (72,71 teden poprej) talarja za kantar. — Volna se je splošno utrdila. V New Vorku je njena cena proti takojšnji izročitvi napredo-
vala od 129 na 133 stotinke dolarja za funt; v Roubaixu v Franciji od 1075 na 1085 frankov za kg. V Londonu za vrsto 64’s B je cena pri kupcu napredovala od 107 3/4 na 109 1/2, pri prodajalcu pa od 108 na 109 3/4 penija za fupt, proti izročitvi y oktobru. Konec avgusta se bodo zopet pričele dražbe v Avstraliji. Pričakujejo večje ponudbe in s temi v zvezi tudi znižanje cene za 5 do 7,5%.
KOVINE
Ameriški proizvajalci bakra so tretjič zvišali ceno, in sicer od 36 na 40 stotink dolarja za funt. Tako visoke cene baker še ni dosegel. Tako drag ni bil niti med vojno. To zvišanje cene je zbudilo veliko pozornost v Londonu. Tudi na londonskem trgu je baker napredoval in dosegel 379 funtov šterlin-gov za tono. Angleži se bojijo, da bo lako visoka cena v Združenih ameriških državah povzročila velik priliv bakra iz Čila. Napredovala je tudi cena antimona in sicer od 28,50 na 33 stotinke dolarja za funt. Lito železo je v New Vorku ostalo neizpremenjeno pri 56,50; Buffaio pri isti ceni; staro železo je nazadovalo od 44 na 43,83 dolarja za tono. Nazadovala je tudi cena živega srebra od 288-291 na 253-255 dne 19. avgusta. Cene v Zahodni Nemčiji 20. avgusta: svinec 139,55 DM za 100 kg, cink 116,29 in cin 215 DM za 100 kg.
PRVE NEURADNE KVOTACIJE ELEMENTOV ZA PROIZVAJANJE ATOMSKE ENERGIJE Vsakdanjih kvotacij elementov za proizvajanje atomske energije še ni, vendar se predvideva, da bo pri sedanjem napredovanju »atomske industrije« v najkrajšem času treba na borzah kvotirati tudi te »koristnone-varne« elemente. Prve kvotacij e teh elementov so prišle dne 18. avgusta iz Londona in New Vorka:
Običajni Uran; 34.000 lir za kilogram ; Uran »235«; 25.500 lir za gram; Norveška težka voda: 127,50 za gram; Ameriška težka voda:	42.50 lir za
gram; Plutonij: 27.200 lir za gram; Nevtroni (proizvajalna cena) 892.500 lir za gram. Srednje velik reaktor za poskuse; 238 milijonov lir. Reaktor večjega tipa od 2 milijard 600 milijonov do 3 milijard 250 milijonov lir. PRIDELEK JABOLK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH National Aple Institute v WasMng-tonu javlja, da bo Severna Amerika pridelala letos 105.575.000 bušlov jabolk. Največ jih bo prodanih na domačem trgu.
CENE KAVE NA SVETOVNEM TRGU URAVNOVEŠENE Finančna ministra Brazilije in Ko-lumibaje sta na skupni konferenci v Riu de Janeiro izjavila, da je mraz toliko poškodoval brazilske kavne nasade, da se lahko ima svetovni trg za kavo popolnoma uravnovešen. Zaradi tega ne bo potrebna kontrola cen kavi. Ako se bo svetovni položaj vnovič spremenil, bosta obe državi skupno storili korake, da se cena kavi v bistvu ne bo spremenila. Za zdaj se predvideva, da se bo kava podražila.
(M. F.)

VALUTE V MILANU
22 8. 55	5. 8. 55
VREDNOSTNI PAPIRJI V
Dinar (100)	85	88
Funt šterling	5,925	5.900
Napoleon	4 075	4.060
Dolar	625	628
Franc, frank (100)	168,-	171
Švicarski frank	146.25	146.50
Funt št. papir	1.660	1.710
Avstrijski šiling	2410	24
Zlato	712	712
BANKOVCI V CURIHU
22. G. 1955 j
4 287* Belgija (100 fr.) 8.50-11,57 Holand. (100 fi.) UL—
ZDA (1 dol.)
Anglija (1 f.št.) Francija (100 ir.) j.14 Italija (100 lir) 0 68 Avstrija (100 š.)	16 25
Cehoslov.	13.50
Nemč. (100 DM) 101.15
Švedska (100 kr.) 79. — Izrael (1 f.št.) 1.60 Španija (100 pez.) 10.07 Argent (100 pez.) 13 30 Egipt (1 tšt.) 10 50
23. 8. 55	5. 8. 55
Južna železnica	1.790	1,743
Splošne zavarov.	21 500	20.875
Assicuratrice	5 800	5,800
Riun. Adr. Sic.	8.100	8,100
Jeroljmič	5.250	5.250
»Istra-Trst«	525	973
»Lošinj«	8,250	8.250
Martinolič	4,820	4.830
Premuda	13.800	13 800
Tripkovič	14 200	14.000
Openski tramvaj	2.400	2.400
Terni	373.50	350
ILVA	655	621
Zdr. jadr. ladjedel.	459	459
Ampelea	1,400	1.400
Arrigoni	1.000	1.000
TRSTU
cd R
t-4
w D-
^1
-g §-
“1
_Q ju
•“g.
m
2
&tm KMEČKE ZVEZE
sirijski obrati. Od 10 kmeč^j fantov jih gre 6 iskat zaposli
SEDEŽ: TRST - ULICA F A BI O FILZI ŠT. 1Q I. - TELEFO N ŠT. 54-!
takoj, ko dorastejo, v razne ’ lavnice, čeprav so odrasli kmečkih družinah. Tako ost?)
Kaho ravnaš z živino v vročih dneh
Delovne živine ne bo med vročino nihče naprezal prekomerno. Vsak razumen človek dela v takem času z živipo zgodaj zjutraj, ko je še znosno, in zvečer, ko se ozračje nekoliko ohladi. Ce pa že moramo delati z živino v času hude vročine, je ne smemo preobteževati, ne naprezati predolgo. Tedaj moramo skrbeti za postopno ohlajevanje. Tudi napajati moramo previdno.
Največja neprijetnost za živali so vroči, zatohli hlevi, in še posebno, če ves dan prebijejo v njih. V poletni vročini naj živina prebije največ časa zunaj, predvsem na paši, kjer naj bo dovolj sence ip zdrave pitne vode. Zadošča tudi skromen prostor okoli hleva, če ni drugega. Tudi za časa vročine velja za žival načelo: čim več svežega zraka.
Večkrat na dan odstranimo gnoj iz hleva; otrebki povečajo zatohlost in vročino. Cim temeljiteje bomo skrbeli za snago v hlevu, tem ugodneje se bo žival počutila v njem. Tudi pranje — sploh uporaba vode, kadar snažimo, bo učinkovala ugodno, ker je za živali ohlajen nekoliko vlažep zrak y poletni vročini blagodejen, osvežujoč.
Pri tem pa se znebimo muh in drugega mrčesa, ki v hudi poletni vročini še piav posebno močno trpinči živino. Uboge živali, ki morajo stati sredi otrebkov in premočenega nasti-
ija v zatohlem hlevu, kjer mr- ra. če ni ravno skrajna sila.
goli muh, obadov in brencljev! Pri molži kmalu opazimo, kako naglo pada količipa mleka. To je sicer poleti nekaj naravnega, vendar ne povsem neizbežnega, kajti vesten oskrbovalec živine bo tudi v tem času skrbel za molzno živino tako, da količina mleka ne bo bistveno padla, čeprav je to česlo težavno doseči. Živina ne je rada in je razumljivo ,da tudi daje manj.
Muhe in drugi mrčes moramo že zaradi ljudskega zdravja neprestano uničevati. Muha je opasna sovražnica človeku in živalim ,včasih najhujša naska-kovalka zdravja. Najbolje se borimo proti muham, če pazimo v hlevih, sploh okoli živine, doma ter okoli hiše kar na največjo snago. Kjer je čistoča, ni te nadlege V preveliki meri. Slabo spričevalo za hišo, kjer mrgoli muh! Vsakdo mora dobro razumeti, da nihče ni zadovoljen, če ga obletavajo roji muh, in prav tako ne more bdi zadovoljna živina, ki neprestano bije, poskakuje, suje z glavo na obe strani, ker ji povsod mrčes pije kri. Živali pač vzdrže, ker so privezane in si pe morejo pomagati. Neprestano vojskovanje pa se pozna pri mle-
hmct in vrtnar v septembru
Na njivi in na polju. Končati moramo s spravljanjem tudi poznega krompirja. Prav tako poberemo koruzo, ako je dozorela. Prosto zemljo preorjemo in jo takoj zasejemo z mešanico semen za zeleno krmo, ali
pa jo pripravimo za setev ožim- ijamo primerne in preizkušene
nega žita.
Okopajmo ip očistimo plevela krmno peso in korenje ter zelje in ohrovt. Pri okopavanju potrosi — zlasti zelju in ohrovtu — čilski ali apneni soliter (50 kg na hektar), da se bodo
rasle.
Na vrtu. Zadnji čas je za presajanje ohrovta, endivije in brokelj. Pobrati in shraniti moramo rane vrtne sadeže, ki smo jih pustili za seme, kot so kumare, paradižniki, melancane in bučke. Presajajmo še poletno glavnato solato. V zavetno lego pa sejemo zimsko špinačo, zimsko glavnato solato in motovilec.
V vinogradu. Ako imamo namen spomladi cepiti trte, moramo sedaj zaznamovati najboljše trte, da bomo vzeli od teh cepiče. Pripraviti moramo vse potrebno za trgatev. Zlasti ne smemo pozabiti na pot, ki je potrebna za dostop ljudem in
nico v škafu pomešano z otrobi ali kako drugo močno krmo. Tej krmi primešaj tudi žlico rudninske soli, ki je posebno važna za molzne krave in za mlado živino.
TRI
POROČILA O LETINI
Kmetijski strokovnjak, ki sam obdeluje vinograd v Lonjerju, nam poroča, da letos perono-spora močno nagaja. Sam je škropil že osmič, toda še vedno ni popolnoma miren- Poleg peronospore je nevaren tudi oi-djj. Zato računa, da bo pridelek manjši, kakor so prvotno vsi računali.
Drugo poročilo, ki smo ga vozilom, oziroma živini. Prepri- prejeli iz Križa je nekoliko bolj čajmo se, ali so v redu posode, ugodno. Pravi, da je bilo letos orodje, robkalnik ali grozdni sliv mnogo in da se grozdje le-mlin in stiskalnica. Ne trgajmo po razvija. Mandeljnov ni bilo grozdja, dokler ne dozori, ker letos skoraj nič, marelic tudi ne, nezrelo grozdje daje slabo vino a breskev .prav malo, približno in tudi manj mošta. Dozorelost polovico od lanskega pridelka, grozdja lahko ugotovimo z mošt Dobro so obrodile hruške in tuno mero »babo«. Kadar ta ka- di fige, čeprav so te precej za-že nekaj dni zaporedoma in ob ostale. Pridelek krompirja je
lepem vrmenu zadostni in skoraj stalni odstotek sladkorja v grozdnem soku (približno 20 odst.), tedaj je grozdje dozorelo. Praktično poznamo, kdaj je grozd popolnoma zrel tudi po tem, ko začnejo repki grozdov in jagod leseneti in listi trte veneti, kljub zadostni mokroti v zemlji in zraku.
V	kleti. Očistiti in prepleskali moraš prostor za kipelne kadi, oziroma kipelno klet. in tudi vinsko klet. Preglej natančno, ali je vsa posoda cela in zdrava. Zadnji čas je, da poskrbiš za njeno popravilo in o-zdravitev. Pomniti moraš, da slaba, pokvarjena posoda pokvari tudi najboljše vino. Ako si sam ne veš pomagati pri tem delu, posvetuj se z izkušenim kletarjem, da ne pokvariš letine. Preden začneš trgati, razkuži vsaj prostore in posodo z žveplenim dimom.
V	shrambi. Prostore prezrači večkrat v mrzlih nočeh. Poglej ponovno shranjene pridelke tudi v vrečah ip zabojih, da niso prišli med nje razni škodljivci. Proti mišim pomaga najbolje dobra mačka. Ako je nimaš, o-ziroma bi ti lahko delala škodo ip nesnago v shrambi, tedaj uporabi železno mišnico, ki pa
srednji. Stisnila ga je suša prav v trenutku, ko bi se moral najbolj razviti. Zato j§ droben. Po Krasu je bilo precej fižola.
Tretje poričilo iz Repna pravi. da računajo pa dober pridelek grozdja.
PRIDELEK ŽITA V LOMBARDIJI
Po sedanjih cepitvah so letos v Lombardiji pridelali 8 milijonov 702.000 stotov pšenice, se prayii da je bij pridelek skoraj za 2 milijona stotov obilnejši kakor lansko leto, ko je znašal 6,846.567 stotov. Lapi so pridelali pa hektar 26,30 stota, letos pa 30,33 stota. Lani so posejali
s pšenico 270.667 hektarov površine, letos 286.900.
ku ali pri rasti živali.. Nujno je potreben zlasti red pa gnojišču, ki mora biti tako urejeno, da se ne odceja gnojnica na vse strani ip da se ne parijo na široko odpadki, v katerih gnezdijo o-gromne zalege.
Morda je poleti najbolj nezadostno oskrbovana žival prašič. Marsikdaj je stisnjen v kakem ozkem predelu na soncu postavljenega neprimernega svinjaka, v katerega se opira sopce od vseh strani od jutra do večera. Vendar je prašič zelo navezan na hlad in celo na vodo, kajti po svojih prednikih je močvirna žival. Prašič naj bo poleti ves dan zupaj, kjer najde sence in vode, da se vanjo zavali. Prašič, ki poleti trpi zaradi vročine, ne uspeva in kaj pogosto zboli. Vsak dan privoščimo svežega nastilja prašiču, ker mu je tudi suho ležišče ljubo in tudi svež nastilj prinaša hladu ip o-svežitve. Kakor v nobenem hlevu naj se tudi v svinjaku ne grmadijo otrebki, ki razširjajo smrad ip kvarijo zrak.
Perutnina je gotovo pri vsem še pa najboljšem. Zunaj je in to mnogo odleže, ker si lahko kolikor toliko pomaga, poišče senco in za prgišče .peska ter v njem okoplje. Kjer ni obsežnega izpusta, mora perutninar skr beti za primeren zasenčen prostor, kamor se perutnina zateče pred vročino. Perutnina, ki ne more v hlad, zeva in sopiha. Ne dajaj ji piti takrat premrzle vode! Tople, sparjene pa tudi ne, kajti take perutnina pe ma-
KAKO PREŽENEMO KRTA
Ali je krt koristen ali škodljiv, o tem pe bomo razpravljali. Kljub njegovi koristnosti pa krta na vrtu nimamo radi. Krta najbolj uspešno preganjamo, če v njegove rove potlačimo v petrolej namočene cunje ali če vsujemo y luknje karbida (podobno kakor pri zatiranju voluharja}/ Krt se izogiba zemlje, kjer smrdi karbid ali petrolej.
Kokoši se ne kopljejo v vodi, temveč v pesku. Pač pa je poletni čas najbolj primeren, da jih mi okopljemo in tako zatiramo mrčes. V poletni vročini se kokoš hitro posuši iji opomore od kopeli, ki je sicer zanjo protinaravna. Pač pa se mora zlasti poleti kopati vodna perutnina. S kopanjem si ta perutnina olajša trebljenje mrčesa, kakor ga preganja kokoš s prašno kopeljo. Ne zadošča, če se vodna perutnina hladi v gnoj niči ,kar lahko vsakdo spozna če malo presodi.
Na splošno se domači živali ne kopljejo v vodi. Poleti pa se mnoge rade okopljejo. Konji se prav radi kopljejo, na svoj način tudi prašiči, in tudi govedo rado zagazi nekoliko v vodo čeprav za kopanje ni razpelo ženo. Moče pa ne trpi n. pr. ko za, ki pa sicer zelo težavno prenaša vročino. Tudi domačemu zajcu mokrota škoduje; hlad pa ljubi. Tudi ta žival potrebuje poletne nege. Skrbeti moramo za čistočo v kletkah, za senco, za hlad ter za vedno svežo krmo, medidm ko mu vode ni treba dajati. V sveži krmi jo dobi dovolj. Kunec, ki poželjivo pije vodo najbrže ni zdrav.
jo moraš osmoditi nad ognjem po vsaki ulovljeni miši, ker sicer se druga miš navadno ne dotakne vabe. Dobro zaležejo tudi razni strupi, ki so pa nevarni za ljudi in za domače živali. Proti mrčesu pa uporab-
ISTA"
TbSIJL MBB0CCM5 • TEL 29-656*
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala
praške (Ceregamma, Gaigi 33 in podobno).
V hlevu. Živino moraš polagoma privaditi na trdo in debelo krmo, kakor so koruanica in pitnik, krmna pesa, listi zelja in podobno. To krmo zreži s
rastline z dežjem bohotno raz- slamoreznico in pokladaj reza-
IL
UVOZ DRV IN OGLJA
Gorica, ulica Angiolina
Telefon št 23-29
Sl. 17
BAZZANELLA UIERIO
TRST - UL. F. VENEZIAN 5 Tel, 24-197
Zaslipik za Trst, Vittem, Gorico in FLRJ
SCH1RATTI • Vinarska kemična sredstva za ohranitev in nego vin.
VERMOREL - Škropilnice -naprave za žvepljanje - raz-pršilniki.
CINGAN0 - Tovarna vinarskih strojev.
NARDI - Hmetijski stroji.
ELETTROTERMICA U. L0LI-Bojlerji, uporniki, radiatorji in sprave za klimatizacijo
ELEKTRIČNI GORILNIKI ING. ZAMBELLI na natto in sanitarni predmeti.
-SPADARO-
SPEOICtJSKA TVRDtvA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA GREGA ŠTEV. 2 TEL. 35-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI SERVOLA TEL. 96-847
SCAL0 LEGNAMI-PR0SECC0
PONTEBBA
VIA MAZZINI 4S -- TEL. 59 Poštni predal 184
Telegr.: SPAOliPEDIT
import M. SANCIN
EKPORT
Trst-Trieste, Via Fabio Filzi 5 - Tel. 35-519
MACCHINE ETENSILI APPARECCHIATURE INDUSTRIALI
STROJEVI ZA OBRADU INSTALACIJE ZA INDUSTRIJI!
tih, delavnicah' itd. Ta pojav je posebno opaziti severno od Milana, kjer so zrastii novi indu-
jo za kmečka dela po večini starejši ljudje in na poljih; čuti pomanjkanje delovne si* Ta nezdrav pojav je izzval skrbljepost v kmetijskih krož1
UŽIVAJTE VEC GROZDJA!
Ministrstvo za kmetijstvo je tudi letos organiziralo propagando za povečanje potrošnje namiznega grozdja. V glavnem mestu vsake pokrajine so ustanovili posebne odbore, ki naj pripravijo razne propagandne akcije v času od 15. avgusta do 31. oktobra. Propaganda se bo zaključila s praznikom grozdja kakor vsako leto. Ministrstvo je razpisalo tudi letos dve nagradi po 100.000 lir za najboljše članke o grozdju, ki bodo objavljeni v dnevnikih ali periodičnih listih od 15. avgusta do 3.1. oktobra 1956. Razpisana je bila tudi nagrada v znesku 400 tisoč lir za temeljite razprave (knjigo) o zdravilni vrednosti grozdja, ki bodo objavljene v času od 15. avgusta! 1955 do 31. oktobra 1956. Članke in razprave je treba poslati ministrstvu za kmetijstvo v Rimu do 30. novembra 1955, razprave pa do 10. novembra 1956.
©MNERAIiJfO ZASTOPSTVO
ADAMIČ JOSIP
Trst - Trleste, Via Valtlirivo 1S/I
Tel. 28-44», 31-996
ZASTOPA:
„DELLAMARIS“, Izola, izvoznik konser-viranih rib.
,,FRUCTUS“, Koper, zadružno podjetje, izvaža in uvaža sadje in zelenjavo.
,,C00PERATIVA“, Beograd, izvaža sadje in zelenjavo, suhe gobe, suhe slive, krmo za živino.
„RIBA“, Izola, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine.
,,RIBIČ", Piran, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine.
„0. D. SPLOŠNA TRGOVSKA" uvoz-izvoz, Koper.
KMETIJSTVO NA »MARIBORSKEM TEDNU«
Letošnja kmetijska razstava na Mariborskem tednu je bila posvečena živinoreji, poljedelstvu, sadjarstvu in vinogradništvu. V nedeljo je kmečko prebivalstvo iz okolice Maribora proslavilo svoj kmečki dan. Zju traj se je razvil sprevod proti srednji kmetijski šoli, v katerem so člani kmetijskih gospodarstev in zadrug in zasebni kmetje na okrašenih traktorjih in drugih vozilih odhajali na svoje slavje. Na živinorejski razstavi so razdelili okoli 400.000 dinarjev nagrad.
GIUSTINA
societA per azioni
TORINO - VIA SERVAIS 125
TELEF0N0 790-022
Univerzalni lelrlttaciiski simi na hitalli pisk
; : > ......................................................... " . ^
KMEČKI (DELAVCI ZAPUŠČAJO POLJA
V milanski pokrajini se je šte vilo kmečkih delavcev v kratkem času znatno znižalo. Tako je pred nekaj leti delalo na poljih v milanski okolici 45.000 kmečkih delavcev, po zadnjih vesteh pa je to število konec junija tega leta padlo na 34.000. Kmečki delavci iščejo zaposlitve v raznih industrijskih obra-
Ki
ki
Ti
« h
'hu;
b
t
Ho
'■ke
sšv«
6ies
»ost
na ;
ktij
Oob,
hca
>ich
Tfži
sliti
sVoi
zaši(
Ul | dob
'kh,
Žled
kidi
sta,
. 0 šeg-
drol
Hi Her dfoj ta i Hec kost Hrr O »ar; vins fe o »0 ;t>to kkc jfU; ie t »oin
K
Hio
vinS
sito
4on
KMETOVALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NAS!
TRGOVINA KMtTUSKIH STROJEV IN ORODJA
TRST
STRADA VECCH1A PER ISTRIA
TELEfO11 ST. 41-V*
Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Irte, sadna drevesa, ra/.ne cvetlične sadike, vrtnice itd. - Poljedelski stroji in druge potrebščine
MEHANIČNA BEILAVN1CA
JDmgEL/*
ALBIN GOMBAČ
Trst - Ulica deli'Agro 10 - Trst
TELEFON 96-130
Moderno opremljena s specializiranim osebjem za revizijo vseh vrst motorjev avtomobilov, kamionov, motornih koles ter ladijskih motorjev.
Stroji z veliko preciznostjo za retifikacijo-Dobava originalnega materiala nemških, angleških, italijanskih znamk. — Postrežba zanesljiva in točna po zelo ugodnih cenah.
JUGOLINIJA
RIJEKA - Poštni predal 379 Telegrami:	Telefon'1
JUGULINIJa - RIJEM	2G-51, 26-52, 20 53
Teleprinter: JUGOLIIVE 02526 V ZIIH ŽID E REDNE DLAGOVM IN POTNIŠKE P1166 E Z/NA JADRAN - SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI	^
Zastopstvo v Trstu: “N0RD-ADRIA,, Agenzia Marittima din
B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „NORD-ADRIA“ Trieste - Tel; Dotn 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piszza Duca degli Abruzzi št-1 Lg^j
Hor
-S
ČS
selil
hk0
VU
Br Jani Sd ku n« ,j
stdn
truž
______' ristii
PRIZNANO MEDNABODNO AIITOPilEVOZNIŠKI PODJETJE
EX GORIZI7VNA
G0RIZIA - VIA DUCA D'A0STA N. 88 - EL. 28-45 - GCBICi ra‘b
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA te
Posebni pogoji za
prevoz blaga v Jugoslavijo Jfav
J So
-----................... E/ Cl0V
PUTKflR
TCMSTIČK0 P0DUZEČE
Dc
pih
ZAGREB - JlGOSLai/lJU J
Si ‘Jan
Te!. 32=257, 8, 8
Odjeijenje za inoslranstvo telefon: 32 = 726
Vrši: hotelske rezervacije, prodaje sve vrste voznil' isprava za zemlja i inustranstvo - željezničke, brodskS) Ij^ avionske - organizira izlete, putovanja i ekskurzije: ŠOd vrši mjnnjačkn služba, službu pasoša i viza te fotoslužbe “"/e
J fr
■ n	l	ll li....I...	^ kotit]