Kongresni voditelji so opustili boj proti delavski postavi, ki bo sedaj gotovo sprejeta
Washington, 10. maja. Voditelji južnih demokratov v kongresu so sklenili odnehati s svojim odporom napram delavski postavi, kakor jo je priporočil predsednik Roosevelt. Kongresmani so sprevideli, da je njih boj neuspešen.
Da so južni kongresmani odnehali z bojem je vzrok prvič, ker se je priglasilo 240 izmed 435 članov poslanske zbornice, ki so izjavili, da bodo delovali za sprejem delavskega predloga.
Drugi vzrok je pa, ker so dobili kongresmani tisoče pismov od strani delavskih organizacij, v katerih se jim očita, da so na-
sprotniki delovnega ljudstva v Amerika, katerega hočejo še naprej zatirati z nizkimi plačami in dolgimi delovnimi urami.
Tretji vzrok pa, da so kongresmani iz juga odnehali z bojem je ta, ker vidijo, da če nadaljujejo z bojem, da bodo poraženi pri volitvah v novembru. Sleherni kongresman, ki je doslej nasprotoval delavski postavi in je zadnje čase kandidiral, je bil pri volitvah poražen.
V takem položaju je seveda pričakovati, da bo delavska postava, ki določa minimalne delavske plače in maksimalne delovne ure skoro gotovo sprejeta.
Japonci ubili 370 katoličanov v misijonišcu
Šučov, Kitajska, 10. maja. Japonska bombna letala so 5. maja ubila v mestu Nan Šučov 370 katoličanov. Mesto je bilo radi bomb popolnoma uničeno. Tozadevno poročilo je prišlo šele sedaj v javnost potom ameriških beguncev, katerim se je posrečilo pobegniti iz mesta. Zlasti je bil predmet japonskih bomb katoliška misijonska postaja v mestu, kjer je bilo ubitih 100 oseb, dočim je bilo nadaljnih 270 oseb ubitih v okolici misijonske postaje. Nad mestom se je nenadoma prikazalo devet japonskih vojaških zrakoplovov, ki so najbrž hoteli napasti Pukov železnice, po kateri dobivajo kitajske vojaške čete svoje zaloge. Prestrašeni Kitajci so se. zatekli v misijonišče, kjer so mislili, da bodo varni. Takoj za' tem so začele padati bombe na misijoni-šč? in v pol ure je bilo 370 ljudi ubitih. Japonci so na to metali zažigalne bombe, ki so mesto vpepelile.
-—o-
Kralj je moral odpustiti 200 žen radi depresije
Pnom Penh, Cambodia, 10. maja. Kralj Sisovat Monivong, ki kraljuje v starodavnem kraljestvu Cambodia, in ki ima baje 1,000 žen, je bil radi depresije prisiljen odsloviti 200 žen z dvora. Mož je star že 60 let. 0dpu7 Ščenim ženskam je kralj preskr-bel »službe, da bodo nastopale kot plesalke. Kralj je pravzaprav vi francoski službi in dobiva od Francije letno $275,000 kot plačo. Francoske sirotne finance ne pripustijo, da bi Francija plačevala kralju več letne Plače.
Otrok bo najbrž živel z enim očesom
Chicago, 10. maja. Včeraj je bila tu operirana 6 tednov stara Herlaine Colan. Odstranili so otroku levo oko in je tako otrok dobil priliko, da ostane pri življenju, dočim bi v nekaj tednih prišla sigurna smrt, ker je neki izrastek od očes naprej silil v možgane. Otrok se v bolnišnici precej dobro počuti. Deset zdravnikov in znanstvenikov se je včeraj posvetovalo ali naj otroka operirajo ali ne. Če ne bi bil operiran, bi gotovo v nekaj tednih umrl, toda radi operacije bo otrok živel, toda brez enega cčesa.	A
Važno za Euclid
Naznanja se društvom in posameznikom v okrožju Euclid in Nottingham, da se v nedeljo korporativno udeležijo slavnosti otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta. Vse se prosi, da se udeležijo tozadevnega sestanka, ki se vrši v četrtek ob 7:30 zvečer v dvorani sv. Kristine. Ukreniti je treba več važnih stvari. Ako se jih odzove zadostno število se bo naročilo velike euelidske buse. Več zveste na seji. Aky se jih pa ne odzove dovolj, se naročilo za buse ne bo oddalo, ker na prepozne prijave se ne bo oziralo. — F. K.
Glasovanje v Lakewoodu
Razne suhaške organizacije v velikem predmestju Lakewoodu so na delu, da povzročijo v prihodnjem letu glasovanje' glede Prohibicije. Suhači se čutijo tako močne v Lakewoodu, da pra-vijo, da lahko poskusijo z volitvami. Suhači širijo ogromno Propagando, rekoč, da so gostilne odprte ob nepostavnih urah, da so preblizu cerkev in šol in je vse preveč pijancev v predmestju.
Zopet doma
Janko Kapelj mL, 709 E. 155th St., je bil na veliko soboto odpeljan v bolnišnico radi za-strupljenja krvi. Obiski niso bi-" ves čas dovoljeni. Prijatelji Sa sedaj lahko obiščejo na dQmu, kjer se nahaja pod zdravniško °sJcrbo.
Naselbina je slavnostno okrašena
St. Clair Ave. se je oblekla v praznično obleko. Lepa, široka cesta je v zastavah, v ameriških in slovenskih zastavah. K stroškom je prispeval Jugoslovanski kulturni vrt ter posamezni zavedni trgovci in delavci.
Naša glavna ulica je dekori-rana v počast prihodu ljubljanskega župana dr. Adlešiča in drugih visokih . gostov. Sedaj apeliramo še na naše trgovce, ki imajo svoje trgovine ob St. Clair Ave. pa tudi na druge stanovalce, da dekorirajo svoje trgovine in stanovanja. Stvar ni draga. Par zastavic, ameriška in slovenska, nekaj cvetlic in dekoracija je tu, priprosta, toda toliko bolj vabljiva.
Mestna vlada in WPA urad v Clevelandu so šli do skrajnosti, da tlakajo oni del St. Clair Ave., ki vodi do vrta med 82. in 88. cesto. V sob oto so WPA delavci delali do mraka in v pondeljek zjutraj so bili že ob 5. uri na delu, da pospešijo delo. Cesta mora biti tlakana do 14. maja.
Kot smo sporočili se pripelje župan dr. Adlešič v Cleveland v soboto ob 11:19 na Terminal postajo. Vseh pet naših councilma-nov bo osebno navzočih pri sprejemu. Ti councilmani so: Mr. John Novak iz 23. varde. Mr. George Travnikar iz 2. varde, Mr. Anton Vehovec iz 32. varde. Mr. Edward Pucel iz 10. varde in Mr. Emil Crown iz 31. varde. Ne malo se bo začudil gospod ljubljanski župan, ko bo videl kar pet mestnih očetov naše narodnosti pri sprejemu ria kolodvoru.
Takoj po sprejemu na kolodvoru se odpelje mestni župan ljubljanski v elevelandsko mestno hišo, kjer ga bo pričakoval elevelandski župan Mr. Burton, j ki mu bo izročil zlate ključe me- j sta Clevelanda in ga bo obenem
pozdravila tudi polnoštevilna mestna zbornica. Sprejem se vrši v veliki dvorani mestne zbornice, ki ho nalašč sklicana k zasedanju za sprejem župana dr. Adlešiča.
Na WGAR prijateljski radio postaji imajo že tiskan ves program, ki se bo oddajal v nedeljo 15. maja ob priliki otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu. Sleherni inženir zaposlen na postaji ima svoja navodila, ' tako glede pozdravov iz Washingtcna, kot oddaje programa po vsej Ameriki tekom 109 radio postaj ter tekom pošiljanja potom kratkih valov v Jugoslavijo.
Človek, se čudi in čuti veliko hvaležnost napram našim Ame-rikancem, ki se toliko zanimajo za nas. The Columbia Broadcasting Co., ki he oddajala program po Ameriki in v Jugoslavijo, pač pa zasluži odlično priznanje za tolikšno pozornost napram. našemu narodu in tako fino ameriško gentlemanstvO'. Kje bi naš narod spravil skupaj $15,000 za tak program! Ameriška družba ga je podarila nam v priznanje zastonj!
Včeraj se je mudil v našem uradu Mr. D o na hey, prometni komisar mestne vlade v Clevelandu. Naredili smo načrt za parado in vprašal nas je, kaj še želimo,' da bo pa-i-aiia bolj uspešna. Povedali smo mu, da želimo predvsem — lepo, sončno vreme! Mestna vlada je obljubila popolno ko-operacijo z odborom Jugoslovanskega kulturnega vrta. Parado bo spremljalo in vodilo kakih 300 policistov na konjih, motornih vozovih in peš.
Iz premnogih,naselbin v državi Ohio, Pennsylvania in Michigan so se prijavili rojaki za nedeljsko slavnost. Kot slišimo pride iz Pittsburgha cel vlak naših ljudi poleg onih, ki se bodo
Zanimive vesli iz življenja ameriških
Slovencev po številnih naselbinah
pripeljali z avtomobili. Upamo, da bodo vsi gostoljubno postrežem po svojih bratih in sestrah v Clevelandu.
Odbor Kulturnega vrta je sklenil, da v slučaju deževnega vremena, se vrši slavnost v S. N. Domu na St. Clair Ave., in če bo količkaj pripuščalo vreme, da se poda deputacija v Vrt, ki bo uradno otvorjen.
Glavno zbirališče onih, ki so v paradi, bo na 55. cesti, severno preti jezeru. Od tam se začne parada. Na 55. cesti in St. Clair Ave. bo najmodernejši električni zvočnik, potom katerega boste lahko slišali ves slavnostni radio program, iz WGAR radio posta-' pred Slovenskim narodnim do-pred Slovenski mnarodnim domom, tako da ni treba nikomur ostajati doma radi radio programa. Slišali boste vse na ulici.
Da, Cleveland bo prihodnjo nedeljo spremenjen v pravo belo Ljubljano. Kot lojalni ameriški državljani se bomo počutili prav domače, kot Slovenci, katerim Amerika izkazuje priznanje za njih lojalnost napram novi domovini. Bo to v resnici naš največji narodni praznik, ki smo ga še kdaj dočakali v Zedinjenih državah in najbrž potem nikdar več!
Slovenske žene in dekleta, zadnji čas je, da se odločite in •si preslirbite narodno 11 OSO, kl»j-ti narodne noše bodo glavna privlačna sila v ogromni narodni paradi ,ki se vrši v nedeljo. Čim več vas bo, tem bolj mogočen vtis boste naredile ve Slovenke na vso ameriško javnost. Seveda bo vsa slavnost filmana in pozneje kazana v javnosti, ne samo pri nas, pač pa tudi pri Amerikancih, kajti naše slavnosti se udeleži toliko najvišjih mož ameriške vlade, 'bot jih še niso imeli zbranih v enem dnevu in na enem prostoru.
V	Greaney, Minn., je umrl rojak Martin Novak, star 76 let. Za njim žaluje šest sinov. Kje je bil doma in druge podrobnosti niso znane.
V	Virginiji, Minn., je umrl za mrtvoudom rojak Martin Pan-jan, star 57 let in rojen pri Treh farah (Rosalnice) pri Metliki. Po poklicu je bil čevljar. V Ameriko je prišel leta 1906 in je imel čevljarnico v Evelethu, Gilbertu in pozneje v Virginiji. Zapušča ženo in odrasle otroke. — V Gilbertu, Minn., je umrl rojak Pavel Intihar, ki je bil doma nekje iz Dolenjskega.
Po kratki bolezni je v LaSal-lu, 111., umrl rojak Joseph Livek, star 57 let in doma v Gorenji
vasi na Dolenjskem. Zapušča ženo in sedem odraslih otrok.
V	bolnišnici v Pittsbrughu je te dni preminul rojak John Šmarkcl, star 73 let. Doma je bil iz Vač pri Litiji. V Ameriki je živel približno 40 let, in zapušča tudi tri sinove in dve hčeri. Stanoval je v Bridgeportu, O.
V	Barbertonu je praznoval zakonski par Mr. in Mrs. Louis Shamrow srebrno poroko. Mr. Shamrow je doma iz Rakeka, Mrs. pa iz Cerknice pri Rakeku.
Slovenskemu farmarju Franku Novaku je v Grafton, Wis., umrl šest let stari sinček Jerry, ki zapušča poleg staršev dva brata in šest sester.
o-
; 60 premogar jev v Angliji je bilo ubitih
Chesterfield, Anglija, 10. maja. V premogovniku Markham je nastala razstrelba, ki je pokopala pod zemljo najmanj 100 premogarjev. Sedem ur potem, ko se je pripetila razstrelba, se je poročalo, da je najmanj 60 mrtvih. Rešilno moštvo prinaša ranjene in mrtve na površje. Razstrelba je nastala zjutraj ob 6. uri, ko so prišli prvi delavci na delo v premogovnik. Druga razstrelba je nastala ob osmi Liri. Tudi iansko leto se je v istem rudniku pripetila večja razstrelba, ko je zgubilo 17 premogarjev svoje življenje v jami.
Sinko umrl •
V torek je po kratki bolezni preminul v St. Luke's bolnišnici dve in pol leta stari sinček Mihaela in Pavline Tekavčič, 701 E. 102nd St. Ranjki sj&pušča. tudi brata Roberta. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 1:30 pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Družini naše iskreno sožalje! East High School
Mr. F. L. Simmons, ravnatelj poznane East High višje šole v Clevelandu naznanja, da se bo njih znamenita šolska godba udeležila parade ob priliki otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta. Godba dospe pred S. N. Dom ob 1:30 v nedeljo popoldne po načelstvom Mr. Ernesta Man-ring. Pri godbi je 40 izvrstno izvežbanih godbenikov, ki vzbujajo pozornost po vsej državi. Stenski papir
Ta teden je "posvečen" stenskemu papirju. Namen tedna je, da stanovalci in gospodarji pregledajo svoja stanovanja in če je stenski papir star in izrabljen, da se ga nadomesti z novim.
Nadaljna godba
Sons of the American Legion Veterans so obljubili, da se udeležijo nedeljske parade za Jugoslovanski kulturni vrt s svojo godbo.
V Budimpešti so pripravljeni za evharistični shod
Budapest, 10. maja. Najmanj 100,000 katolikov iz vsega sveta se pričakuje koncem meseca maja v Budimpešto, kjer se bo vršil mednarodni E v h a r i stični kongres. Mestne oblasti so dale postaviti v javnih zavodih 50,-000 postelj za manj premožne romarje, dočim se bo v hotelih skrbelo za 10,000 oseb in 50,000 ljudi bo našlo stanovanja na privatnih domovih. Dve posebni železniški postaji so zgradili, ker pričakujejo v mesto 200 izrednih vlakov. Na Trgu junakov bo postavljen ogromni oltar, kjer se bodo vršili govori v 40 jezikih. Dosedaj je prijavilo svojo navzočnost že 16 kardinalov, med njimi papežev državni tajnik kardinal Pacelli, ki bo zastopal papeža. Nadalje je priglasilo svoj prihod 227 nadškofov in škofov.
Pozor!
Zadušnica
V četrtek 12. maja se bo brala ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marije Brezmadežne zadušnica za pokojno Alojzijo Amigoni ob priliki dvajsete obletnice. Prijatelji so vabljeni, da se udeležijo.
Friendship Grove
Društvo Friendship Grove št. 125 W. C. ima sejo v četrtek 12. maja v navadnih prostorih. Naj vse članice prinesejo na sejo listke, katere še imajo. Po seji bo pa prav lepa domača zabava.
žene in dekleta, pozor! Vse one, ki znate delati rože in spletati vence, ste prošene, da pridete v sredo zvečer po šmarnicah k Slapniku na 61. cesti in St. Clair Ave., kjer se bodo spletali venci, s katerimi se bodo okrasili mlaji, katere postavijo naši fantje pri vhodu v Kulturni vrt. Tudi fantje so vabljeni. Le pridite vsi, saj bo luštno in domače pesmice bomo peli. — Za odbor, Mrs. Brezovar.
-o—-
Ples v Euelidu
Društvo Modern Knights, št. 57 SDZ obhaja v soboto 14. maja šesto obletnico obstanka. V to svrho priredi društvo ples v Društvenem domu na Recher Ave. Igral bo orkester Johnny Pecon.
Zadušnica
V	četrtek ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Agnes Zobec. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
. Podružnica št. 15 SŽZ
V	sredo po cerkveni pobožno-sti ima podružnica št. 15, S. ž. Z. j ako važno sejo, na katero se članice prijazno pozivljejo.
* Delavci pri Ford Motor Co. v Mexico City so zaštrajkali, ker kompanija ni dovolila kolektivnega pogajanja.
Usoda Abesinije zapečatena od Lige narodov
Geneva, 10. maja. Usoda Abesinije je bila sinoči zapečatena, potem ko je tajno zboroval koncil Lige narodov. Angleški in francoski zastopniki so odglaso-vali, da ne bodo glasovali proti Italiji glede Abesinije, dasi je ruski zastopnik močno protestiral. Italija je anektirala Abesi-nijo pred dvema letoma, dasi je Liga narodov tedaj proglasila Italijo kot napadalko in jo je obsodilo 52 narodov. Vsi člani Lige narodov so morali obljubiti, da nikdar ne bodo priznali Abesinije Italiji, toda sedaj sta ravno Francija in Anglija prvi, ki sta oddali priznanje. Proti anek-tiranju Abesinije Italiji so glasovali le zastopniki Rusije, Bolivije in Nove Zelandije, dočim so ostali se izjavili za anektira-nje. Posledica bo, da bo Italija najbrž zopet postala članica Lige narodov.
-o-
Smrtna kosa
V torek zjutraj je po dolgi bolezni preminula v Mt, Sinai bolnišnici Ljuba Gašparac, rojena Burgar, stara 58 let, stanujoča na 1124 E. 67th St. Tu zapušča žalujočega soproga Jakoba in štiri hčere: Mollie poročena Kaufman, Ana poročena Zgonc, Frances omožena Menyke in Angelo ter več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Plesci na Hrvatskem, kjer zapušča brata Franka Burgarja in sestro Mary poročeno Gašparac. Pokojna je bila članica podružnice št. 25 SŽZ in društva Srca Jezusovega, Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:15 iz hiše žalosti v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče pod vodstvom Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda. Bodi ranjki ohranjen blag spomin. Preostali družini naše sožal je !
Resigniral iz urada
Clark Mock, ki je bil zadnjih pet let mestni relifni komisar, se je odpovedal svojemu uradu. Tako je zmešnjava, ki prevladuje pri mestni relifni komisiji, postala še večja.
Na farmah
Mr. Frank Hočevar nam je naznanil, da se je sedaj stalno naselil na farmah, kjer bo vesel, ako ga prijatelji obiščejo. Nahaja se na Baggley Rd. v Olmsted Falls, O.
Dar za Vrt
Družina Andrej in Frances Zakrajšek, 1131 E . 60th St. je podarila za Kulturni vrt lepo svoto $5.00. Iskrena hvala. — Predsednik.
Zima
V pondeljek in v torek je toplomer se vrtil okoli 30 stopinj nad ničlo. Bilo je pošteno mraz. Za danes obljubuje vremenski 'prerok bolj toplo vreme.
Sprememba seje
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima v nedeljo sejo ob desetih dopoldne in ne popoldne. To pa radi slavnosti kulturnega vrta.
Politična seja v Euelidu
Redna mesečna seja Slovenskega demokratskega kluba v Euelidu se vrši v četrtek zvečer ob 8. uri v Slovenskem društvenem domu. — Tajnik.
Baje so nameravali predsednika "kidnapati"
Washington, 10. maja. Tu so prijeli nekega Charles Kennedys, bivšega lastnika neke gostilne, o katerem se je trdilo, da je nameraval s silo odpeljati predsednika Roosevelta in zahtevati visoko odškodnino od Zed. držav, da ga vrne. Baje ga je hotel spraviti na neko barko v reki Potomac, ki je naložena z dinamitom. Tajni agenti zvezne vlade preiskujejo zadevo. Kennedy zanika, da jedrne! namen ugrabiti *pf4Šcts'fediuka', priznal pa je, da je v družbi drugih nameraval nekoč ugrabiti pokojnega Andrew Mellona, ki je bil najbolj premožni mož v Ameriki.
Zrakoplovi^kTletajo po 410 milj na uro
London, 10. maja. Vojni oddelek angleške vlade je odredil, da se naroČi 300 novih vojaških zrakoplovov, ki bodo letali lahko po 410 milj na uro in bodo hitrejši kot zrakoplovi vsake druge države. Vsi zrakoplovi bodo narejeni v angleških tovarnah, ker Anglija nerada vidi, da se zrakoplovi izdelujejo drugje. Najsilnejši vihar ne divja s tako silo po zraku, kot bodo letali ti najnovejši angleški vojaški zrakoplovi. Posamezen zrakoplov bo veljal $60,000.
-o---
Mestni busi
Mestna zbornica se je v pondeljek večer pečala z vprašanjem, če bi kazalo, da gre mesto Cleveland v prometni business. Potrebovalo bi se nekako $5,-000,000, da se nakupijo busi in druga oprema. Ta denar bi bilo mogoče dobiti od zvezne vlade in bi se odplačal v 50 letih. Mestna zbornica je sita neprestanih prerekanj z družbo cestne železnice, ki neče odnehati niti za las. Ako bi družba cestne železnice dognala, da mesto v resnici namerava začeti z mestnim obratovanjem busov, tedaj bi se prej podala in bi ljudje dobili razne ugodnosti od družbe. Zadnja tozadevna konferenca se bo vršila med zastopniki mesta in družbe v petek.
Post No. 999
Pri slavnostni paradi v nedeljo dne 15. maja bodo sodelovali tudi New York Central American Legion Post No. 999. Para-dirali bodo s svojo znamenito lokomotivo z velikim zvonom. Je pač častno za nas, da bo toliko Amerikancev sodelovalo pri naši največji narodni proslavi.
ftMERlŠKftWD©M©VINfl
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	t&VvTJfJO	SLOVENIAN MORNING
~ W LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
NO. 110	CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 111 1938	•	LETO XLI. — VOL. XIX
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
C117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, eelo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
<£>83
No. 110, Wed., May 11, 1938
i.........................
BESEDA IZ NARODA
...............................—*
Naš senator Robert J. Bulkley
Senatorska čast v Zedinjenih državah je, takoj za predsedniško častjo in podpredsedniško, kakor tudi dolžnost in privilegij senatorjev. Vsaka država v Zedinjenih državah izvoli vsakih šest let dva zvezna senatorja, ki zastopata do-tično državo v kongresu. Le zelo zmožni državljani, ki uživajo ugled in imajo primerno znanje, morejo biti izvoljeni senatorjem Zedinjenih držav.
Državo Ohio zastopata v senatni zbornici kongresa Robert J. Bulkley in Vic Donahey, dva izredno zmožna gentlemana, katerima niso mar kapitalistični interesi, pač pa zasledujeta z največjo pozornostjo blagor delavstva, kar sta v stoterih prilikah potom svojega glasovanja ob raznih predlogih dokazala.
Senator Robert J. Bulkley je letos ponovni kandidat za zopetno izvolitev. Ako ne bi imeli nobenega, drugega kandidata na dan primarnih volitev v državi Ohio, bi bila dolžnost naših slovenskih državljanov, da pridejo radi senatorja Bulkleya na volišče in oddajo glas za njega.
Delo senatorja Bulkleya v javnosti, vsaj v naši, ni dosti znano, kajti on je mož, ki dela na tihem in ne išče časti za sebe, niti ne zahteva kredita. V tem je popolnoma podoben ranjkemu kongresniku Chas. Moonevu. Senator Bulk-ley rad dela, in če kdo kaj ve o tem, vemo mi pri uredništvu "Ameriške Domovine" in oni stoteri in stoteri rojaki, katerim je senator Bulkley direktno ali indirektno pomagal iz te ali one težave in ga rešil postavnih sitnosti v vsakem slučaju, kjer se je sploh moglo kaj narediti za ljudi.
Koliko ljudi je senator Bulkley rešil deportacije, kolikim je pomagal do državljanstva, katerega sicer ne bi nikdar dobili, koliko ljudem je ohranil osebno čast in dojstojanstvo in jim pomagal iz drugih zadreg, to vemd samo mi, oni, ki so imeli korist od tega in senator Bulkley.
»_■—»—.—.—.—.—-—.—.—•—•—.—.—.———.—.—.—■—— •
i
Kaj pravite!
i —•——•—»—►«-—»»»«■«»»—.—.—.—...»».——•—
General Franco ima zdaj nekako tri četrtine Španije zavzete. Kar je pri tem najbolj čudno je to, da je ljudstvo v tem ozemlju tako lepo mirno in zadovoljno, nikdar ni slišati o kakem uporu ali nevolji, če vlada prava "demokracija" le v vrstah rdeče španske vlade. Niti se ne sliši, da bi utekali vojaki iz Francove armade, med tem ko iz armade rdečih kar trumoma beže, če le morejo. To vse skupaj je dovolj značilno, na kateri strani je ljudstvo v Španiji in kateri strani želi zmago.
>J<
Nečloveški podivjancc je umoril svojo žrtev in jo potem raz-kesaval v kopalni banji. Pri tem jo tako delal, da mu je pot lil po obrazu. Zato se je njegovi materi tako smilil, da mu je hitro ocvrla nekaj jajec, da bi sinko pri tem delu ne omagal. Je-li kaj takega sploh mogoče v 20. stoletju?
Gledališka umetnost na naših odrih
Cleveland, O. — Zgodovina naše slovenske dramske umetnosti nas popelje daleč nazaj v leto 1780, ko je bila skomponi-rana prva slovenska opera "Belin." Leta 1789 je pa A. Linhart preuredil prvo slovensko igro "Županovo Micko," ki so jo igrali istega leta v Ljubljani. Naslednje leto je prišla na oder vesela igra "Veseli dan, ali Matiček se ženi," ki je nekak lo-kaliziran prevod znamenitega "Figara."
Tudi mi ameriški Slovenci, ki smo priseljenci te dežele, smo prinesli s seboj poleg drugih lepih lastnosti tudi smisel gledališke umetnosti. Danes ni skoro večje slovenske naselbine, kjer se ne bi od časa do časa vprizo-rilo razne gledališke predstave. Smelo lahko trdim, da se naš mali narod lahko uspešno meri z mnogo večjimi narodi na polju kulture in umetnosti. V oči-gled dejstev, da vse, kar imamo, smo si ustvarili sami s svojo lastno pridnostjo in duševno silo, smo lahko ponosni na to. Zato je pa tudi nam vse, kar imamo, ljubše in svetejše, je v ponos nam posameznikom in narodu, iz katerega izhajamo mi in naša mlada generacija.
Delo kulturnih delavcev ni baš prijetno delo. Koliko svojega dragocenega časa in duševne energije posvetijo narodu, ne da bi za to dobivali kakih visokih plač. V zadoščenje jim je, da dobijo za svoje delo le moralno priznanje. Zato je pa naša sveta dolžnost, da podpiramo naše kulturne ustanove in da vsak po svojih skromnih zmožnostih daje priznanje našim delavcem s tem, da poseča-mo prireditve, kjer se goji in uživlja velika zamisel kulturnega stremljenja.
V fari sv. Vida imamo več kulturnih ustanov, katerih vsaka v svojem krogu goji in širi prosveto in ideje v smislu našega posvetnega ter duševnega naziranja, ki postavlja človeka nad materijo ter ga dviga k svojemu Stvarniku. Poleg Lire, Holy Name Society, Orla, Baragovih zborov in drugih društev in enot, je brez dvoma gonilna sila kulturnega delovanja Sve-tovidski oder. Rev. M. Jager je v kratkem času svojega delovanja v naselbini postavil naše gledališke predstave na stopinjo gledališke umetnosti. V krogu svojega pestrega delovanja je vzgojil celo vrsto dobrih dileiltatov, ki izhajajo v večini iz naše mlade generacije. V pretekli sezoni je Svetovidski oder podal občinstvu nebroj lepih predstav, tako "Črnošolca," delo nesmrtnega Antona Medveda. V tej krasni drami, katera je bila večkrat ponovljena, tako na 1. maja v naši scrsedni naselbini. V tej igri smo videli cvet naših mladih moči. Mladi Daniel Pustotnik je umetniško brezhibno igral vlogo Pavleta, mladega črnošolca. Sophie Lah v vlogi Rozalke, je po svoji nežnosti neprekosljiva. Med drugimi se v svojih vlogah odlikujejo gdčne. Josephine Modic, Mary Lah, Ančka Lužar, Bertha Gregorač, Jean Tome. Dalje gg. Lawrence Ogrinc, Jack Žigon, Michael Kolar, Stanley Frank in drugi.
"Kurentova nevesta," katero nam je Svetovidski oder podal preteklega februarja, je bila izvrstno igrana. V narodni igri "Zaklad," igrani na velikonočno nedeljo, je pa Father Jager predstavil občinstvu diletante, ki so pred časom aktivno nastopali na naših odrih. Ti so bili: Dr. James Mally, Lojze Oblak, Frances Bogovich, Josephine
Perpar, Domen in Margit To-mažin, JohnSušnik, Math Bam-bič in vrsta drugih.
Predzadnjo nedeljo je pa stopila na plan naša Lira, ki je s svojimi pevci podala našemu občinstvu spevoigro "Mari," katero je priredil naš mladi slovenski inteligent, France Kuret. Igra vsebuje mnogo humorja in je prepletena z lepim petjem. Osobje v igri se odlikuje s svojim lepim petjem. V vodilnih vlogah nastopajo: Mary Maček, Josephine Hrastar, Henry Doles, John Polz, Jacob Golich in Anthony Vidmar. Lira bo na splošno željo občinstva ponovila to spevoigro v bližnji bodočnosti.
Vse te lepe prireditve nam jasno pričajo o življenju in aktivnem razvoju našega gledališkega udejstvovanja, saj predstavlja naš oder nekako središče in vir umetniškega razvoja. Naša gledišča in glasbena umetnost seveda ne stoji sporedno naše stare domovine, pa je kljub neugodnih okoliščin, v katerih se razvija, prav gotovo dosegla kristalen uspeh.
Ivo Zalaznik.
veliko maso ljudi v paradi, si bodo mislili, da je treba ta narod upoštevati in nanj računati.
Upamo, da bo narod upošteval ta pomembni dan in se odzval v velikem številu. Pozdrav vsem in na veselo svidenje v soboto 14. in v nedeljo 15. maja ob otvoritvi Jugoslovanskega kulturnega vrta.
J. Resnik. -o-
Glas iz Euclida
V nedeljo vsi na plan!
Cleveland (Newburg), O.— Približujeta se dneva 14. in 15. maja, ko bo sprejem ljubljanskega župana in njegove soproge, gospe županje. Otvorjen in vsemu narodu izročen v ogled in lastnino bo na,š kulturni vrt. Dolžnost je vseh Slovencev, da smo navzoči na tako slavnostni dan, ko bo otvoritev vrta. Prosim in vabim vse Slovence iz fare sv. Lovrenca, da se udeležimo korporativno. Vsa društva in posamezniki se zbiramo ob eni uri v nedeljo na 55. cesti in sicer severno od St. Clair Ave., i to je proti jezeru. Tam bo zbi-] rališče vseh, ki se bodo udele-1 žili parade, ki se od tam tudi začne. Vsi možje in fantje, vse žene in dekleta naj bodo v vrstah pripravljeni za odhod ob 1:30 popoldne.
Vedno so naši newburški rojaki in rojakinje radi žrtvovali za vrt. Gotovo se bomo tudi zdaj, ko je vrt dograjen, z večjim veseljem pridružili k zmagi. Ako gradimo ali popravljamo hišo, smo veseli, kadar je vse dodelano in ponosno jo pokažemo svojim prijateljem. Tako smo tudi sedaj veseli, da je vrt končno dodelan. Zato ga bomo tudi z veseljem ogledali v nedeljo 15. maja.
Ne bilo bi pa prav, ako bi šli samo v vrt in ogledovali spomenike naših velmož ter ogledovali nasade in cvetlice. Prav je, ako javno pokažemo, koliko nas je, ki smo veseli in ponosni, da je vrt dograjen. To pa po-, kažemo s tem, da se vstopimo vsi v vrste, da skupno korakamo v vrt. Zdaj so utihnili celo tisti, ki so v nekaterih listih pisali roke proč in je vse delo ostalo na naših ramah. Sedaj so pa tiho. Ako bi bili vedeli, da nas je malo, bi zopet dobili pogum, tako se nas pa boje, ker nas je velika armada.
Vsi Slovenci iz fare sv. Lovrenca, prav vsi se zberemo v nedeljo ob določeni uri na 55. cesti, kjer nam bodo maršali od-kazali naš prostor. Vrhovni maršal bo Mr. Frank Jakšič, ki bo imel tudi svoje pomočnike. Ne bo se gledalo pri katerem društvu ste, ampak gledalo se bo na nas, koliko nas je.
Pa ne samo mi, vsi Slovenci od vzhoda do zapada, severa in juga obširne države Ohio, prav vsi stopimo v vrste in pokažimo gostoma iz stare domovine in vsej javnosti, da smo Slovenci v državi Ohio močni in številni. Ko bodo visoki državniki videli
Euclid, O.—Že zopet lahko poročam nekaj prav razveseljivega, kako naš Jugoslovanski kulturni vrt napreduje. Na otvoritveni dan, 14. in 15. maja, se bodo udeležili te narodne proslave skoro vsi naši Euclid-čani, naši meščani bele Ljubljane, ki se tudi po pravici imenuje tako, saj je večina jugoslovanskega naroda naseljenega v tej vasici, kakor se je nekoč imenovala. Tukaj imamo tudi svoj lastni narodni hram, Slovanski društveni dom, ki bi ga radi povečali, da bi ustrezal vsem potrebam naše naraščujoče naselbine. Na zadnji seji je direkto-rij sklenil, da se polnoštevilno udeleži otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta ter so darovali za vrt tudi vsoto $5. Koncem tega meseca, 29., 30. in 31. maja, se bo vršila tukaj velika slavnost in volitev novega ljubljanskega župana. Za to mesto se poganja tudi Mr. L. Wess, ki bo prav lahko izvoljen. Zavednim delavcem Doma pa želimo obilega uspeha ter lepe udeležbe na njih proslavi.
Povabila sem na slavnost otvoritve našega kulturnega vrta tudi iz daljnega mesta Hol-ton, Mich. Tam živi moja sestra Mary Deblak, ki mi piše, da jim je zelo žal, ker ne morejo priti na to slavnost, ker se ravno pripravljajo za ženitovanje, poročila se bo namreč njih starejša hčerka. Da si bodo pa naš kulturni vrt ogledali drugi, kadar pridejo v Cleveland. Poslala je $1 za vrt ter želi prav lepega uspeha.
Mr. in Mrs. John Knific sta tudi darovala $1. Rekla sta, da bi rada dala več, pa je bil Mr. Knific zadnje čase bolj slabo zaposlen. Vsem tem velikodušnim darovalcem iskrena zahvala, da bi bilo še več takih posne-malcev.
Tukaj se zdaj vršijo posvetovanja, kako se bomo skupno peljali na 15. maja v Cleveland in to kar najbolj mogoče po nizki ceni. Morda ne bo stalo več kot po cestni železnici, pa bomo imeli to ugodnost, da se ne bo treba nikjer ustavljati. Prihodnjič bo vse natančno objavljeno in se vse udeležence prosi, da se prijavijo, ki nameravajo pose-titi igro v. soboto večer in sprejema dr. Adlešiča. Vstopnice dobite pri meni, kakor tudi za nedeljo večer.
Frances Kosten. -o-
Slovenski ribiči ob Adriji
Slovenske ribiške vasi ob Jadranu so: Devin, Sesljan, Nabrežina, Sv. Križ, Konto-velj, Prosek in Barkovlje pri Trstu. Ob istrski obali vzhodno od Trsta prebivajo slovenski ribiči v naseljih vzdolž obale od Kopra do Pirana.
Če se voziš z železnico ali z avtobusom iz Gorice proti Trstu, opaziš ob mirnem vremenu, kakor hitro se ti odpre pogled na morje, vse polno malih čolnov z razpetimi belimi jadri. Pogled na temnomodro, rahlo utripajoče morje, posejano s temi belimi pičicami, nad katerimi se boči vedro nebo, je krasota, užitek. V teh čolnih sede zagoreli, koščeni možje, ki pridno pobirajo iz mrež nalovljene ribe. To so naši slovenski ribiči. So dobrodušni, prijazni ljudje, prijatelji dobre domače kapljice.
Že stoletja se strogo drže podedovane postave, da mora riba trikrat plavati: v vodi, v olju in v vinu. Včasi jih precej zajame nevoščljivost, zlasti če je tovarišem sreča mila, njim pa ne. Takrat radi ro-bantijo in jim uidejo kletvice, ki so hudo pregrešne. Vendar se to zgodi le v primerih, ko na morju ni nevarnosti. Ce jih zaloti vihar in jim preti poguba, tedaj se radi zatečejo k božji Pomočnici in govore s svojim Bogom, kot jih je mati učila.
Kako pa žive naši ribiči, kakšne so njihove gospodarske in socialne prilike? Izključno od ribolova živi le malo družin. Večinoma ima vsak ribič svojo hišico s par njivami in s kosom vinograda. Na obali od Barkovelj do Devina živi približno 150 ribiških družin, največ v Sv. Križu nad Trstom, kjer je zato tudi največja ribiška luka. Manjši ribiški pristani so tudi v Barkovljah in pri Devinu, ter ga imajo tudi Kontoveljci. Ker osrednja vlada ribolov pospešuje, smemo upati, da se bo zopet zboljšal položaj naših ribičev, ki so zadnja leta vedno bolj propadali.
V vsakem, ki bo bral te vrstice, se bo gotovo vzbudilo vprašanje: kakšne ribe se dobe na jadranski obali; kdaj je čas za ribolov najugodnejši? Kakor pri mnogih drugih zadevah, igra tudi v ribarstvu važno vlogo letni čas.
Ko piha mrzli zimski veter, je čas za lov na ploščate pa-sere. Na sv. večer mora vsaj pasera biti na mizi, drugače ni pravega veselega božičnega razpoloženja v ribičevi družini. Od polovice decembra do srede januarja se lovijo "rombe," velike, paseram podobne ribe, ki tehtajo od enega do petnajst kilogramov. Pri lovu na te okusne morske ribe ostanejo mreže več dni v vodi. Ko se ribičem zdi, da se je kaj ulovilo, jih izvleče j o.
Nato skoro dva meseca, do srede marca, ni nobenega posebnega ribjega lova. Ce je lepo vreme, lovijo ribiči s trnkom "guže," majhne, bolj vsakdanje, vendar okusne ribe. Kdor zna trnek spretno rabiti — in kdo ga ne zna — nalovi 10 do 15 kg guž na dan. V drugi polovici marca in v aprilu se odpre lov na karamale, šipe in škombre, ki je včasih kcj obilen. V tem času se navadno za nekaj dni prikažejo šaraki, ki so podobni sardelam. Ce je mrzla voda, se lov na šarake raztegne do konca maja. Lov, ki traja na naši obali najdalje, ki najbolj zaposli ribiške družine in jim tudi največ vrže, je lov na sardele. Začne se proti koncu aprila in traja do zadnjih dni junija, ko nastopi prHično enomesečni odmor. V drugi polovici avgusta se zopet otvori in gre pri ugodnem vremenu do srede novembra. Ce so ribiču zvezde izredno naklonjene, ujame en sam ribiški čoln en večer 30 do 40 tisoč sardel. Umevno, da ribiči ne morejo razpečati sardel, ki jih nalove pri takih izrednih lovih, na dnevnih ribjih trgih. Zato so se osnovale tovarne za konserviranje rib, v prvi vrsti sardel. Na naši obali je taka tovarna na Izoli. S to sklenejo naši ribiči pogodbo, da tako lahko oddajo svoje blago. Razen na stalnih ribjih trgih se seveda mnogo sardel proda po vaseh v zaledju. Žene in hčere naših ribičev vstanejo rano zjutraj in se razidejo po okoliških vaseh. Z raznimi vozili in železnico pridejo daleč v notranjost naše pokrajine in z glasnim ponujanjem: "ribe, ribe!" razpečavajo po vaseh sveže, o-kusne ribice.
"Sardoni" so tudi prav do-;
bra vrsta naših domačih morskih rib. Ne nastopajo pa v tako velikih množinah kot sardele in ^;udi nimajo stalnih dob. Navadno se prikažejo za nekaj dni v juniju in potem zopet ob koncu oktobra.
"Tuna" se prišteva med naj-okusnejše in najdragocenejše ribe naše Adrije. So to velike ribe, od katerih tehta najmanjša 4 do 5 kg, srednja pa 15 do 25 kg. Ujeli pa so že "tune," težke od enega do dveh kvintalov.
Zelo zanimiv je lov na tune, ki mu sledi lahko tudi neribič, ker jih pri nas lovijo le ob obrežju. Kako se izvrši tak lov? Ribiči se ustavijo s čolnom na posebni točki, nekoliko oddaljeni od obrežja, odkoder so nategnili do čolna težko mrežo. Iz svojega čolna ribiči ne vrdijo rib, zato ima vsak čoln tri može opazovalce, ki jim pravijo "kolnarji," ki v primerni razdalji drug od drugega z visokih, lesenih trinožnih stebrov opazujejo gibanje rib. Ko tak potrpežljivi, čeprav močno razdraženi "stražar" o-pazi, da se bližajo ribe, da možem v čoln znamenje, s katere strani prihajajo. Ko se pa "tune" prikažejo, tedaj se začnejo ti stražarji dreti na vse mile viže. Med vikom in krikom mahajo s svojih stojišč kot znoreli, pri tem pa vodijo lov. Gosta jata tun se vedno bolj bliža in zaide končno v nastavljeno past, tedaj čoln "ribe zapre." Ko se je to zgodilo, zajame veselje vse obrežje in kmalu prihiti iz vasi staro in mlado, da pomaga zavleči težko mrežo do brega. Lov na tune se vrši od avgusta do oktobra. Spomin na izredno bogate love ostane v ljudstvu in gre kot ustno izročilo od roda v rod.
Zaščitnik vseh ribičev je sv. Peter. Razumljivo, da tudi
naši slovenski ribiči ob Adriji. časte svojega patrona. Na praznik sv. Petra se zbero v Sv. Križu in se vsako leto znova zatečejo z iskreno molitvijo v varstvo svojega nebeškega zaščitnika.
—Iz Cerknice — V jeseni je odšlo več fantov in mož iz tukajšnje okolice v Francijo. Svarila niso nič kaj zalegla. Mislili so menda, da se tam cedi med in mleko. Pa so nekateri že razočarani prišli domov, dva pa je v tujini dohitela bela žena smrt: Antena Rožanc in Antona Ro-van iz Martinjaka.
Če verjamete al' pa ne
" Pred sodnikom se je nahajal obtoženec, kateremu so naprtili obtožnico, da je ukradel uro. Zagovarjal ga je spreten odvetnik, ki je branil obtoženca tako ognjevito, da je vse kazalo, da bo obtoženec oproščen. Takole je govoril odvetnik:
"Slavno sodišče! Pravijo, da je ta moj klijent ukradel uro. Taka nesramnost, obdolžiti poštenega človeka tako po nedolžnem. Vprašam slavno in visoko spoštovano sodišče, kam na.l je pa obtoženec skril uro, če bi jo bil res ukradel? V žep je ni del. Policaj, ki ga je aretiral, je že izjavil, da je preiskal obtožencu vse žepe in da ure ni tam našel. V čevlje je tudi ni vtaknil, ker ura je bila prevelika za to. Torej, slavno sodišče, kam naj bi bil ta človek skril uro,
vas vprašam?"
Odvetnik se malo oddahne, da bi njegove ognjevite besede bolj učinkovale na sodnika m ta trenutek izrabi obtoženec, ki prijazno reče svojemu zagovorniku :
"če bi res radi vedeli, Kani sem ,skril uro, vam bom pa povedal. Pod klobuk sem .10 vtaK-
nil."
In vendar nas senator Bulkley nikdar naprosil ni,, naj kaj naredimo za njf^vdasi dobro ve, kako ogromno politično moč in silo imajo Slovenci- v državi Ohio. On tudi dobro ve, da smo mi njegovi prijatelji in, da naš narod kot zna-čajen narod, zna poplačati zasluge odličnih Amerikancev, ki mu stojijo zvesto na strani. Ob neki priliki se je senator Bulkley v pogovoru z našim uredništvom izjavil: V resnici se čudim, kje dobite vi toliko življenske sile in značaja, da so enako krepostni državljani, kot se čita v ameriških knjigah o naših najbolj prvih priseljencih1 v Ameriki. Ne mislite, da je to kako laskanje vašemu narodu, toda kot človek razsodne pameti sem se sam prepričal, da so Slovenci poštenjaki, pa tudi razsodni in vsega spoštovanja vredni državljani."
Mr. Robert J. Bulkley bo letos avgusta meseca kandidiral ponovno za senatorja države Ohio. Njegov rekord je čist, sijajen, pošten in vseskozi prijateljski napram predsedniku Rooseveltu. Dočim se drugi senator iz države Ohio, Vic Donahey, največkrat ne strinja s predsednikom, pa je bil senator Bulkley neprestano zvest podpornik našega predsednika, na katerega se je lahko Roosevelt vedno zanašal. Da, najbolj važni predlogi za napredek ameriškega delavstva in trgovine, so bili najprvo sporočeni senatorju Bulkleyu, ki je potem gledal, da je senat te predloge tudi sprejel.
Malo imamo mož poštenjakov in odličnjakov v naši ameriški politiki kot je senator Robert J. Bulkley. Želeli bi, da jih bi bilo več, in za vse bi bilo mnogo boljše kot je v resnici. Narodna dolžnost je, da enake može obdrži pri vladi. Ni torej odveč, da že danes opominjamo naše državljane, da se pripravijo za primarne volitve, ki.se vršijo 8. avgusta, in pri katerih moramo ponovno nominirati senatorja Bulkleya.
Napram njemu kandidira kot demokrat George White, bivši governer države Ohio, mož starinskih nazorov in vele-kapitalističnih interesov. Volivcem bo prav lahko odločevati med Bulkleyem in med Whiteom. Izbrali bomo gotovo pristaša predsedsika Roosevelta v osebi senatorja Bulkleya. In prav z veseljem bomo od časa do časa še kaj več napisali o. senatorju Bulkleyu, o možu, ki je storil za naš narod več kot vsi drugi ljudje, ki se udejstvujejo v politiki.
llpoMaddiisifiia cvetlična parada- v Charleston, S. C. Taka cvetlična parada se vrši tukaj vsako pomlad, kadar začno cveteli azaleje,-
PO DEŽELI ŠKIPETARJEV
Po nemškem izvirniku K. Maya
Dobrodelnost
Janko in Anka se nista ge-nila. Še huje ju je nahrul. Posegel sem vmes. "Oprosti," sem dejal, "tale dva od danes nista več v tvoji službi." "O tem ne vem ničesar." "Povedal sem ti, torej veš." "Razumem te! Ti si ju na-hujskal! Zato tvoja odpoved nič ne velja, še kaznoval ju bom povrh."
"O tem se še pomenimo. Sodna obravnava se lahko začne. Vse je pripravljeno!"
Pokazal sem na klop basto-nade, ki jo je pravkar privlekla dekla v sobo ter postavila pred Habulama.
Bila je res prava pristna lesena klop. Svojčas je res menda tudi služila za sedenje in je imela štiri noge, ko pa so jo določili za dopeljevanje ba-stonade, so ji dve nogi izdrli in v svoji novi službi je imela le še samo dve nogi na koncu deske.
Tako klop položijo narobe na tla, da moli noge kvišku. Grešnik, obsojen na bastona-do, leže s hrbtom na člesko, noge pa mora ob nogah klopi vzravnati kvišku. Trdno jih pri-vežejo, stopala ležijo vodoravno in prav priročno za podeljevanje bastonade. Bistven del tega orodja so poleg vrvi še tudi palice.
Bastonada je zelo občutna kazen. Že po prvem udarcu poči koža na podplatih. Izurjen kawwaš deli udarce počrez •črez podplate, pri peti začne in neha pri prstih. Udarci padajo trdo drug poleg drugega, eden na desni podplat, drugi na levi. Ko so podplati od Pet do prstov razbičani in če število udarcev še ni polno, začne kawwaš iznova pri petah, pa tako, da se novi udarci pravokotno križajo s prvimi. Turek pravi všečno, da ""šahovnico udarja."
Murad Habulam je z nežno ljubeznijo ogledoval klop, se obrnil k nam, nas premeril z nedvoumnim pogledom pa za-povedal enemu hlapcev:
"Bejaz, ti si najmočnejši! Pojdi sem! Ti boš izvršil obsodbo!"
Be jaz, dolg, močen človek, je stopil bliže, pobral palice in jih strokovnjaški ogledoval.
In nato se je Murad Habulam ponosno vzravnal, si nadel strog uraden obraz, pokaš-: ljal, se obrnil k meni in začel: "Tvoje ime je Kara ben Nemsi?" "Tako mi pravijo tod." "Ti si gospod in zapovednik tegale hadži Halef Omar j a, ki sedi poleg tebe?"
"Nisem njegov zapovednik, njegov prijatelj sem."
"To je vseeno. Ali priznaš, da me je udaril?" "Seveda!"
"In da je udaril tudi Humu-na, mojega služabnika?" "Seveda!"
"Sam si priznal, njega mi torej vobče ni treba vprašati.
Ali veš, kolikokrat' je udaril Humuna?" "Nisem štel."
"Najmanj dvajset udarcev je bilo!" se je oglasil Humun.
"Dobro! Jaz sem prejel le samo enega, ampak —."
"Žal —!" mu je segel Halef v besedo. "Z veseljem bi ti bil naštel še enkrat toliko kakor Humunu!"
"Molči!" se je zadri Habu-^m. "Govoriti smeš le, če te vPrašam! Sicer pa zahvali Al-laha. da ti je zadržal roko in da nisi večkrat udaril! Jaz Scrn tukaj gospodar in zapornik,: najvišji sodnik sem v ^Useliju, vsak udarec šteje za ^ideset udarcev.
Dvajset si jih dal Humunu, enega, ki velja za trideset, pa meni, je skupaj petdeset udarcev. In zato jih boš sedaj le tudi ti prejel petdeset. Stopi sem pa se sezuj!"
Be jaz je pripravljal vrvi, da bi ga privezal. Pogledal sem po tovariših.
Njihovi obrazi so bili -kar nepopisni. Resno so se držali, kakor se spodobi za sodno obravnavo, toda skozi to resno-bo je gledala slabo prikrita po-rogljivost, pa tudi prežeča pripravljenost, da udarijo na moj prvi migljaj.
Halef se seveda niti genil ni.
"No, brž!" je zavpil Habulam.
Spet se ni genil. "Pojdi po njega!" je mignil Be jazu.
Hlapec je stopil pred Hale-
fa.
Ta pa je vzel pištolo v roko, mu jo pomolil pod nos in napel oba petelina.
Ves prestrašen je odskočil Bejaz.
"O Allah —! Streljal bo na mene —! Pojdi si sam po njega!"
"Strahopetnež!" je zmerjal Habulam. "Orjak si, pa se tegale pritlikavca bojiš —!"
"Ne bojim se njega, le njegovih pištol!"
"Ne sme streljati!" Mignil je hlapcem, ki so stali za nami.
"Brž, primite ga!" Pa hlapci so se spogledovali, nobeden ni stopil niti koraka. Bali so se "pritlikavca."
Le eden je pokazal, da se ne boji, krojaček Suef.
Vzel je pištolo iz žepa, stopil k Bejazu in dejal:
"Stori, kar ti veleva gospodar! Če dvigne pištolo, mu poženem kroglo v glavo."
Suef, ki se je prej imenoval Afrit, je bil nevaren potuh-njenec.
Ves prejšnji dan je bil naj-ponižnejši in najnedolžnejši človek, ubog krojaček, ki si z nami niti govoriti ni upal, — na mah pa se je prelevil v odločnega, pogumnega, kar drznega človeka. Iz njegovih oči se je bliskalo sovraštvo, da bi nas lahko bilo strah, če bi strah vobče poznali.
Halef se je zaničljivo 'nasmejal.
"Ti, krojaček — pa bi rad streljal?"
"Molči! Nikak krojaček nisem! Česa vobče iščete vi tujci tod pri nas? Kaj vas brigajo naše zadeve —? Vtikate se v naše posle, pa ste tako nepopisno neumni, da ime imate za krojača!
Nikak krojač nisem! Da bi vedeli, kdo sem in kaj, trepetali bi strahu! Pa spoznali me še bodete! In pri tebi bom začel.
če se takoj ne sezuješ in ne ležeš na klop, te bom k pokorščini prisilil!" Mislil je resno. Pa Halef se ga ni ustrašil. Po strani ga je pogledal, vzel pištolo v levo roko in prijazno rekel:
"Kako pa boš tisto naredil?" Razumel sem, kaj namerava. Suef pa se je dal zapeljati. "Takole!" je dejal. Pristopil je in iztegnil roko, da bi prijel Halefa za suknjo.
Ta pa je po bliskovo zamahnil in mu pripeljal tako krepko zaušnico, da mu je padla pištola iz roke in da je odletel nekaj metrov daleč po tleh.
In še preden se je pobral, je bil Halef pri njem in ga je z obema, rokama tako naglo obdeloval s klofutami, da na obrambo niti misliti ni utegnil. (Dalje prihodnjič.)
Dan je bil lep in gorak. Vonj po zelenju je bil v oračju. Sonce se je igralo v jutranjem svodu. Nekje v dalji je zabrli-zgala lokomotiva. V meji si je mačka drgnila hrbet.
Stara ženica je klečala ob hiši. Na glavi je imela klobuk s širokimi krajci. Z malo lopatico je okopavala zemljo pri rožnem grmu.-
Ni videla možaka, ki je stopil na dvorišče s ceste. Niti ga ni slišala, dokler ni stal prav pri njej.
Počasi se je ozrla kvišku. Možak je bil obut v čevlje, iz katerih so brez sramu gledali prsti. Hlače so bile zamazane in zelo ogubljene. Gumbi pri suknjiču so že davno vzeli slovo. - Srajca . je bila zamazana in je obupno prosila vode in milnice. Možakov obraz je bil suhljat in žalosten.
"Kaj bi radi?" je vprašala gospodinja, naravnost in brez ovinkov.
Možak se je zdel plašen in oslabel.
"Vidim, da ste pri delu," je počasi rekel. "Zdi se mi, da je to delo težko za žensko in sem mislil, da bi ga morda jaz napravil mesto vas. Seve, če hočete."
Žena je spustila lopatico na tla in vstala.
"Ali ste lačni?" je vprašala.
Rekel je, da ni. Ocividno je lagal.
"Nekaj denarja bi poti-ebo-val," je rekel. 'Nq dosti. Samo par centov. Rad bi dal oprati srajco in si kupil par novih nogavic. Ampak, denar bi si najraje prislužil."
Žena ga je trdo gledala. Potem si je pa obrisala roke ob predpasnik.
"Skoro, da bi vam verjela," je rekla potem.
"Hvala vam," je rekel tujec.
Potem je pogledal po vrtu in se nasmehnil, rekoč: "Takle prostor sem tudi jaz nekdaj imel."
"Da ste lastovali hišo?"
"O, seveda. Pred depresijo sva s ženo kupila prijazno hišico. Tudi avto sva imela. In denar na banki. Ne sicer veliko. Vendar dovolj, da bi v miru živela na stara leta."
Ženi se je videlo, da še ji možak smili.
"In kaj se je zgodilo?" je vprašala.
"Izgubil sem vse. Vendar ne prosim miloščine, gospa. Saj nisem imel nič večji smole, kot tisoče drugih. Vendar, še vedno živim. Res nisem bil obupan, ko je šla hiša in denar, toda ko je šlo vse, me je pustila žena in hči. Nikdar več ju nisem videl."
Vidno se je ženi možak zelo smilil. Hotela je že reči besedo pomilovanja, pa se je premislila in ga vprašala:
"Bi radi skodelico kave?"
"Ne, hvala. Ali naj malo okopi jem to zemljo?"
"Ni potreba. To najraje sama opravim. Vendar bi vam rada v čem pomagala. Morda lahko drugič kaj pomagate, kadar boste hodili tu okrog. Pojdite z Inenoj v hišo."
Šel je za njo. Rekla mu je, naj počaka na stopnicah. Ona je pa odšla v hišo. Ko .je prišla zopet ven, je bilo njeno naročje obloženo. Smehljala se je.
"Moj mož je' nekako vaše postave," je rekla. "To obleko je imel dvakrat na sebi, pa je ne mara posebno. Te-le nogavice vam bodo morda malo velike, toda so čisto nove. Sraj-
ce, no, upam, da vam bodo prav."
Staremu možu so se roke tresle, ko je vzel obleko. Hotel je nekaj reči, pa beseda mu ni hotela iz ust. Gospodinja mu je želela srečno pot.
Odšel je . . .
*
Eno uro pozneje dobimo istega možaka v zastavljalnici, ko je govoril z lastnikom:
"Koliko mi daste za to obleko?"
Lastnik zastavljalnice je »bil •
začuden in ga je vprašal:
"Kaj, zopet druga obleka? Saj imate srečo z oblekami. To je že četrta obleka, ki ste jo prinesli v tem tednu. Kako jih pa tako hitro dobite?"
Mož je zamahnil z roko.
"Kaj bi tisto! Povejte mi, koliko mi daste zanjo?"
"Sem že itak preobložen s tako robo. Ampak vi ste dober klijent. Veste kaj, štiri clolarje vam dam za vso ropotijo, ki jo imate tukaj: Obleko, srajce, nogavice."
"Ni dovolj. Bom pa drugam nesel."
"Dam vam štiri pa kvoder."
"Štiri in pol mi dajte."
"Dobro. Kaj se bova prepirala. Ali hočete pobotnico. Ne? Dobro. Še nikdar nisem videl takega postopača, ki bi v tako kratkem času prinesel toliko oblek zastaviti v enem tednu."
"Zdaj se bom odpeljal iz uiesta."
"Res? Zakaj? Saj delate dobro kupčijo tukaj."
"Vem, saj to je vzrok. To okolico sem že vso obral in si
ne upam več okrog hiš."
*
Pri večerji je gospodinja povedala svojemu možu, kaj je dala onemu revežu.
Ko sta albanski kralj in kraljica delala "pismo." Najprej se je podpisala nevesta, potem pa ženin, kralj Zogu. Za pričo je bil laški minister za zunanje zadeve, grof Ciano. Torej se vidi, kako stoji med Albanijo in Italijo.
"Sicer se mi postopači gabijo," je rekla, "toda ta je bil ves drugačen. Tako poštene oči je imel. Takoj sem videla na njem, da ne potrebuje drugega kot nov začetek življenja. In kar dobro se mi zdi, če premislim, kako bo možak vesel, ko bo našel v žepu suknjiča dvajset dolarjev, ki sem mu jih dela notri, ker se mi je zdel tako pošten in dober . . ."
IZ PRIMOR JA
— Tržaška delegacija pri Mussoliniju. Posebna delegacija vidnih tržaških osebnosti in to tako političnih kakor tudi gospodarskih je odšla pred kratkim v Rim k predsedniku vlade Mussoliniju. Namen te delegacije je bil opozoriti Mussolinija na položaj Trsta z ozirom fla priključitev Avstrije k Nemčiji. Trst je namreč s tem izgubil enega svojih najvažnejših izvoznikov, saj bo velika Nemčija sedaj krila predvsem vse svoje potrebe iz Avstrije, zlasti v stvareh, ki jih je prej Nemčija morala kupovati zunaj, a jih je Avstrija izvažala. Mussolini dal predstavnikom Trsta zadovolju-joče izjave in jih je pomiril. Ob tej priliki je celo obljubil, da bo mesto v najkrajšem času obiskal. Ker pa bo velika Nemčija rabila luke na Jadranskem morju in pride tu v poštev v prvi vrsti Trst, se bo v smislu prijateljskih odnosov med Italijo in Nemčijo to vprašanje kmalu in ugodno rešilo. Tako se bo razburjenje med Tržačani, ki je nastalo, kmalu pomirilo. Trst bo lahko postal, če bo šel razvoj normalno, kar je včasih bil, in se bo gotovo interes zanj povsod še dvignil.
—Gibanje prebivalstva v Trstu in pokrajini z ozirom na rojstva in smrti za mesec marec kaže sledečo sliko: rodilo se jih je toroj v mestu 311 (januar 356), v pokrajini 189 (januar 187); umrlo je marca v Trstu 371, v pokrajini 136, a februarja 297 in 129; januarja v mestu 431, v pokrajini 149. Skupno se jih je rodilo marca 536, umrlo 507, februarja 500, umrlo 426, januarja 543, umrlo 580. Vidimo, da je razen januarja vedno večje število rojstev kot pa smrti. Vidimo pa tudi, da gre ta presežek na račun pokrajine in ne mesta, kjer je število smrti nad rojstvi.
-o-
mašila usta, da ni mogel vpiti, tako da se je zastrupljen zadušil. Ko je bil mrtev, sta ga ponoči s takrat 16 letnim sinom Štefanom zavlekla pod domači kozolec, kjer sta ga obesila, da bi prikazala očetovo smrt kot samomor. — Da je prišel ta zlo.-čin na dan, pa je povzročil prepir med Osolnikovimi in Jogro-vimi. — šlo je za tatvino kolesnega obroča ter so si med seboj očitali, da so. eni in drugi ta obroč ukradli. — Sedaj je naznanil vaškim orožnikom Joger Jakob, da mu je Osolnikov sin Štefan pod častno besedo priznal, da je očeta mati zastrupila ter da so potem truplo obesili na demač kozolec. Ko so očeta obešali, sta bila^ na straži tudi oba druga brata. Orožniki so takoj aretirali vdovo Marijo Osolnik ter sina Štefana ter oba oddali v zapore litijskega sodišča. Pri zasliševanju oba trdovratno zanikata zločin, medtem ko oba brata Joger Franc, ki se je medtem poročil, in Jakob pod prisego izjavljata za resnično priznanje žene Marije in sina Štpfana. — Osolnikov grunt spada med najboljše, saj redi lahko do 10 glav goveje živine.
—V Ljubljani so umrli gospa Alojzija Gor j up, vdova po učitelju in lastnica gostilne. — Gospa Ana Sluga, soproga vla-kovodje drž. žel. v p. — Gospod Ivan Nagode, zvaničnik drž. žel. v. p.
DNEVNE VESTI
Tri milijarde za pomoč brezposelnim v letu 1939
Washington, 10. maja. WPA administrator Hopkins je včeraj izjavil napram kongresnemu odseku, da se bo potrebovalo v fiskalnem letu 1939 najmanj trli milijarde za relif kakim 3,000,-
000	družinam, katerih očetje so brei dela in zaslužka. Ta reljf bo izplačan v obliki plač za dela pri javnih projektih. Za letošnje fiskalno leto je odmerjenih 2,-600,000,000 za javno podporo.
--o—-
Delavci so se zadovoljili z manjšimi plačami
Lawrence, Mass., 10. maja. Delavci v tukajšnji tekstilni tovarni American Woolen Co. so odglasovali, da sprejmejo 12 odstotno znižanje cen. Tovarna je pa privolila, da bodo delavci zaposleni vsaj 40 ur na teden. Najnižja plača za začetnike bo $16, za ženske pa $14 na teden. V omenjeni tovarni je zaposlenih 700 delavcev in delavk.
--—o—-
Kanadčani pomagali loja-listom k zmagi
Ilendaye, Francija, 10. maja. Kot se poroča iz vladnih virov sta dve kanadski brigadi, ki se bo-
1	riti za lcjaliste, prodrle skozi vr-|ste nacionalistov in potisnile na-i sprotnika nazaj. Nacionalisti j zanikajo zmago. Bitka se je vr-| šila kakih 20 milj severno od Ca-| stellona.
j.	^ __o,-
Manj plače za visoke, več za delavce
j Dunaj, 10. maja. Mestna v$a-: da na Dunaju je znižala plače j vsem višjim uradnikom pri cest-! ni železnici za 40 odstotkov, a obenem je odredila zvišanje plač za sprevodnike, motormane in druge uslužbence, ki so bili slabo plačani. Povprečno so dobili delavci zvišano plačo za 10 odstotkov.
MALI OtiLASl
IZ DOMOVINE
—Po devetih letih odkrit zločin. — Leta 1929 jeseni so našli domači na kozolcu obešenega 43 letnega posestnika Osolnika Jožeta iz Breznika pod Sveto Goro, občina Mlinše. Njegov samomor so domačini prikazovali kot obupne dejanje očeta, ker je izgubil 35,000 din, katere je svoje-časno posodil bratu svoje žene, Grilu z Vrha nad Kandršami. Ko je Osolnik spoznal, da tega denarja od svaka Grila ne bo dobil povrnjenega, se je tako "gri-mal" ter vdajal pijači, da je pred sosedi izjavil, da se bo zaradi tega obesil. — Vsi so seveda mislili, da se je pokojni Osolnik res sam obesil, čeprav se je pošepetavalo, da mora biti pri samomoru nekaj drugega vmes. Zdravnik, ki je takrat pregledal! truplo pokojnega Osolnika, je sicer ugotovil, da je v telesu nekaj strupa —1 strihnina. Zadeva pa je takrat zaspala in oblasti niso nadalje raziskovale primera.
Vdova ,sedaj 51 letna posest-nica Marija Osolnik, pa je po smrti moža navezala ljubavno razmerje s pesestnikovim sinom Joger Francom iz iste vasi. Ker sta bila velika prijatelja, mu je nekoč priznala, da je možu dala skodelico čaja, v katerem je bil strihnin. Ko je mož napravil nekaj požirkov, je zavpil, da to ni čaj, ampak da ga je žena zastrupila. Takoj so mu prišle pene v usta, žena mu je z ruto za-
V najem se da
hiša 8 sob in garaža na 10213 Hampden Ave. Vzemite Superior ali E. 105. St. karo. Rent $45. Lastnik je na 10025 Hamp. den Ave. Tel. GArfield 3775.
Išče se
ženska srednje starosti za hišno: delo in da bi skrbela za bolno ženo. Dobi prosto stanovanje in j nekaj tedenske plače. Vprašajte na 641 E. 123rd St. (110)
gove roke so bile kakor železni kremplji oklenjene okoli vesla. Tako je delal z vso silo svojega voljnega telesa, spremljal z udarom noge kakor v taktu
tosti valov ni veslo imelo nobene veljave ter so valovi čoln le venomer pognali vzdolž nazaj k bregu. Vsi so mu pohvalno vpili. Potem so zavpili zmedeno: "Jezus, Marija! Cecilija! Punca! Kaj počenjaš? Mar si nora?"
Žef je začul nek ropot v čolnu in čutil, kako se je veriga nategnila. Okrenil je obraz ter ugledal dekle, ki je že imelo veslo v rokah.
"Sapra!" se je čudil drvar. "Ti pa imaš šnajd!"
In Cecilija je odvrnila tresočega se glasu: "Če nima noben drug korajže, jaz jo imam: da te ne pustim tja ven samega!" Sedla je na klop ter porinila veselo v obroč.
"Nu, tedaj, spod leteti ne more, ako imam tako pomoč!" Žef se je smejal. In kakor da se mora sedaj posebno izkazati in pokazati svojo moč in ne-ustrašenost, je zavihtel verigo preko ramena ter se sope zagnal proti valovom in vlekel čoln korak za korakom za seboj, pri čemer mu je Cecilija s krepkimi zamahi vesla še pomagala. Le venomer je za trenutek pogledovala fantov obraz, ki je čezdalje pogosteje izginjal pod vodo. Konečno je zavpila v skrbeh: "Ti! Le pridi sedaj — skoči v čoln!" .
Pokimal je, vrgel verigo od sebe, zagrabil čoln z obema rokama ter ga porinil mimo sebe. Ob krmilnem koncu se je oprijel trdno, počakal visokega vala in ko je ta odšumel mimo ter se je zadnji konec čelna globoko pobesil, se je •vrgel navzgor, vlovil z obema kolenoma rob čolna in še pre-dno je bil docela v čolnu, že je porinil veslo v obroč. Tedaj se je otresel, da so mu kaplje letele iz premočenih las, se
vsak zamah, a obenem tudi s tistin\ "ghhhhk," kakor je v navadi pri drvarjih vsakokrat, kadar zamahnejo s sekiro v deblo.
pozorna.
Sedaj je postal in si v zadregi popravljal klobuček. Mati je stala pred njim, lepa mestna gospa, trepetajočih usten, ki niso mogle najti besede, strahu polnih oči. Medtem ko so ji lasje vihrali okolo ramen, je dvignila nemo, obupa polna, roke.
"Gospa, kaj pa je? Kaj bi hoteli?" je jecal drvar, napol smeje se, napol prestrašen.
Drugi ljudje so mu pojasnili, /a kaj se gre.
Pretehtujočim pogledom je pogledal na razburkano jezero. "In jaz naj bi se peljal tja ven? Sedaj?"
"Da, Žef, ti!" je zaklical nek star kmetič. "Ako se ti ne upaš drugi ne pojde!"
Fantove ustne so se zategnile v širok smeh. Ponosno je dvignil glavo. Sekundo je molčal — v tej sekundi je dečkova mati dobesedno visela s pogledi razjedajočega strahu na njegovih ustnah — potem je vrgel klobuk v zrak. "Poskušamo lahko, saj nič ne stane!" Grobih rok je odrinil okoli stoječe, skočil proti bregu ter kar mimogrede vrgel od sebe sekiro, nahrbtnik in jopič. Veter se je zagnal skozi luknje raztrgane sraje ter napihnil surovo, sivo platno kakor veliko žogo. Zuborečih besed so možje in drugi fantje pripovedovali, kaj so že poizkusili in kako so se zaman mučili da spravijo čoln v vodo. "Seveda, tako se pravi mačko za rep vlačiti! Valovi morajo zagnati čoln nazaj na breg, še predno pride veslo do veljave," jih je nahrulil, pljunil v roke ter zagrabil čoln, ki je bil napol na bregu ter se je pod valečimi se valovi majal. Z mogočnim sunkom je prevrnil težki Čoln, tako da je odtekla iz njega voda, ki ga je skoro do polovice napolnjevala. Potem je preiskušal vsa tri vesla', ki so bila na razpolago, s tem, da jih je mogočno uprl v tla. Ko se je prepričal o njih moči, je vrgel drugo za drugim v čoln. Med vpijočimi nasveti so ga obkoljevali. Dečkova mati, ihte in jecaje, se ni niti za stopinjo odmaknila od njega. Le Cecilija je stala samcata. Nje lica so gorela in bliskajočih se oči je sledila sleherni fantovi kretnji.
• Hitrega oprijema je Žef preiskušal od vrbja spleteni obroč, v katerega se je zatikalo krmilno veslo. Potem je zaklical: "Tako! Sedaj primimo !" Sunil je težke čevlje z golih nog, zagrabil železno verigo, ki je bila privezala za nos čolna ter skočil v vodo. Visok val je odšumel preko njega, a že se je zopet prikazal smeje se mokre glave.- Kakor pribit je stal sredi vode, ki mu je med enim valom in drugim komaj segala preko pasu. Z obema pestima je vlekel verigo. Škripaj e je spolznil čoln z gramo-zastega obrežja v vodo. Sedaj so spoznali njegovo namero: hotel je na ta način vleči čoln v odprto vodo, kajti ob silovi-
dvignil ob krmilu ter se zasmejal dekletu, ki ga je začudeno gledalo. Kar v curkih je tekla voda od njega, a viharni veter je gladko pritiskal mokre hlače in mokro srajco ob njegovo telo. 0'čividno pa ga nista oviT rala ni mokrota, ni veter. Nje-
Murnov Martin
(Za "A. D." prestavil M. U.)
'/////M
Hromi otroci se uče v katoliških zavodih raznih ročnih del, da m potem, ko odrastejo lahko sami služijo kruh. Taka in enaka dobra dela vršijo katoliške dobrodelne organizacije, ki se vzdržujejo s pomočjo milodarov dobrih ljudi. Kampanja za katoliške dobrodelne organizacije se vrši v tednu od 15. do 22. maja v Clevelandu. Takrat bo 1 $0,000 katoliških mož in žena na delu v tem okrajui ki bodo potrkali na dobra srcat za pomoč. Vsak naj prispeva po svoji moči.
Zastava s štirimi belimi zvezdami na rdečem polju je bila izobešena na neio-yorškem hotelu Waldorf-Astoria, kot znamenje, da se nahaja. v hiši odličen gost. Tam je bival namreč v hotelu general John J. Pershing.
Mlad lovec sem, juhe! S puško hodim v hrib, juhe! In kjer se gamzek mi postavi Puško poči, gamzek pade — juhe, juhe!
In šnajd v meni kar ostaje juhe.
Ne strašim se ljudi, ni vraga,
juhe! Bojim se le dekleta, ki strašno mi dopade! Juhe!
Izmed dreves je tedaj stopil mladenič, ki je izgledal kakor posebljena navihanost. Postrani in izzivalno mu je čepel na glavi klobuk sokrivcem. Svetle oči so se lesketale iz. obraza, ki je bil po soncu porjavel, a nad smej očimi se ustmi se šopirile zavihane, skoro bele brke, katere je veter kuštral. Siv suknjič, kratke jerhovke in nekdaj zelene nogavice so bile že tako udelane, da je bilo le težko spoznati njih prvotno barvo. Dvema malima, slabo pobarvanima čolnoma so bili podobni težko podkovani čevlji a vendar je fant s tema dvema splavoma hodil tako gibčno in lahko, kakor bi imel na nogah gosposke čevlje. Prste mišičastih rok je bil porinil za pas, a poleg nahrbtnika je nosil na ramenu obešeno sekiro z dolgim toporiščem.
Eden kmetov je prijel obupno proseč o gospo za roko in dejal: "Sedaj, gospa, prihaja nekdo, ki bi se lahko še morebiti drznil na jezero. V najvišjih pečinah je kakor gamz doma, a v vodi kakor riba."
"Da, drvar Žef," je pritrdil nekdo drug, "ta je prav poseben človek." Poseben človek! Cecilija je slišala te besede. Zadele so jo kakor udarec. Bledica nje lic se je trenutno spremenila v temno rdečico. Velikih oči je gledala nasproti fantu, ki se je bližal in radovedno gledal razburjeno množico na bregu. Iz vasi ni mogel biti — kajti Cecilija je tto pot šele prvič čula njegovo ime. Drvar Žef? Pač se ji je zdelo, da ga je tekom poletja sem pa tja videla. A nikakor »se ji ni zdelo, da bi morala vsled katerekoli okolnosti postati nanj posebno
Hitler je organiziral mladine po vsem rajhu v napol vojaške organizacije. Tukaj ga vidite, kako sega v roke vrhovnemu vodji te mladine, Baldur von Schirach.
Henry Ford gre na obisk v Belo hišo, kamor ga je povabil predsednik Roosevelt. Ford je bil dve uri pri predsedniku. Nič ni prišlo v javnost, kaj sta govorila, vendar se splošno sodi, da Roosevelt ni pridobil Forda za svoj program.
Helen Wills Moody, bivša kraljica igre tenis, se je vrnila zopet k športu in upa ponovno dobiti svetovno prvenstvo.
V Bostonu so dijaki in razne skupščine metale zaboje v morje, na katerih so bili japonski napisi. To so napravili v protest proti japonski invaziji na Kitajsko.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo in vse potrebSSlne za dom. 8612 ST. CLAIR AVE. _HEndcrson 2978
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena ^ O flfl in stane samo:	biUU
Naročila sprejema
VLOGE v tej posojilnici
' zavarovane do
j^ptS^fA $5000 po Federal
jal	\ J\ L .	_ w
J^miafmvz\ Savlnes & Loan rmHUaaH Insurance Corp«-
VjftV iip (o /M ration,, Washlng-ton*D c-
Sprejemamo osebne in društvene vloge
Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
Vhod v premogovnik pri Pott&ville, Pa., v katerem je nastala plinska razstrelba. Sedem premog ar jev je bilo ubitih in 10 ranjenih. Razstrelba je nastala eno uro zatem, ko je 600 premog ar jev pričelo z delom-
Ceciliji se očividno ni dalo, i .da bi po grmenju, katerega je vprizoril že oče, poslušala še nadaljnje. Hitro je našla spremembe. "Kaj pa je bilo zunaj v veži? Kdo je bil?"
"Spodnjega oštirja dekla je prišla vprašat, dali ni prišel slikarjev fantiček, ki stanuje pri birtu, k nam? Od poldne ga že pogrešajo in pri tem hudem viharju se mati boji —."
"Ježeš!" je skočila Cecilija prestrašena. "Saj menda vendar ni šel fantiček na jezero? Po kosilu sem dečkota videla doli pri čolnih. Le Venomer si je dal'opraviti okoli enega izmed malih čolnov. 'Čuj, dečko,' sem mu dejala, 'da se mi ja ne pelješ ven na vodo, danes utegne biti še nevihta.' A fantiček je pogledal gor proti nebu, kjer je bilo vse jasno in kar skoro smejal se mi je. Mati, ali naj bi šla doli pogledat?"
"Da, dekle, teci, kar teči moreš!"
Kakor je bila oblečena, tako je Cecilija stekla. Ko je stopila na prosto, se je zagnal veter s tako silo vanjo, da ji je skoro sapo zaprlo. Medtem ko je zaprla za seboj vrata v plotu, je s pogledom ošinila sosednjo hišo. "Le glej ga! Niti pomislil ni na to, da bi ga jaz ne bila marala! Tak človek!'' Izginila je v pršečem prahu, potem zopet v ,oblaku listja, katerega je bil veter otrese! raz drevje ter ga valil s seboj kot šumečo igrače.
Ko je prišla do obrežja y bližini gostilne, je našla tam gručo vpijočih razburjenih ljudi. Vest, katero je Cecilija prinesla, so že vedeli. Ugotovili so bili že, da manjka eden izmed čolnov, a eden izmed fantov, ki so goloroki stali ob strani, je bil splezal na streho lope ter ugledal zunaj na jezeru zibajoči se čoln. Sem pa tja se je zdelo, da se čuje tudi obupne klice dečkove skozi vihar in šumenje valovja. Tudi so že poskušali reševati. A zdelo se je nemogoče, da bi bili lahko odpeli enega izmed čol-
nov ter se ž njim spravili ven na jezero. Vsak poizkus, da bi čoln spravili od brega, se je izkazal brezuspešnim. Le venomer so ga visoko se valeči valovi vrgli na breg. Ob pogledu na to je minila srčnost še tisto malo peščico onih, ki bi se bili drznili v takem viharju na jezero. Brezupno so stali naokoli, medtem ko je dečkova mati, vitka nežna gospa, obupno med solzami prosila ljudi, naj bi ji otroka rešili. Ob pogledu na obupano mater so Cecilijo zalile solze.
Tedaj se je začul iz bližnjega, do jezerskega brega saga-jočega gozda veselo petje prijetno donečega moškega glasu. To je moral biti kak drvar, ki se je sedaj v soboto večer vračal z dela, ki ga je držalo gori v kakem gozdnem kotu ves teden. Bila je to podoba kaj nasprotujočega si življenja : tu ihteči obup, a sto korakov vstran vriskajoče veselje, katerega je očividno vej oči vihar še stopnjeval, medtem ko je zunaj na jezerski površini metal mlado človeško življenje v objem smrti.
Že se je pevčeva postava pokazala med drevjem in razločno je tudi že bilo čuti besede pesmi: