Posamezna Številka 6 vinarjev. SlEV. 93. Izven Ljubljane 8 vin.	у цодц V iSRfc 24. ОРШО 1912.	LElO XL
* Inseratl: =====
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 i
za dvakrat ...... 13 n
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
== Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . K 28*— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ , „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29-— za ostalo inozemstvo „ 35*—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ 0-— za en meseo „ . „ 2-—
f opravi ргејенп имебпо K 1*70
nar Oredniitvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6. "Saj Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 8 strani. ""*C
Z glavo skozi zid.
Dunaj, 23. aprila.
Vedno in povsod se dobe ljudje, ki hočejo z glavo skozi zid. Svoje mnenje, ki navadno izvira iz samoljubja, strankarskega koristolovstva ali morda celo iz maščevalnosti, vsiljujejo drugim z vso nadležnostjo. In če takemu samo-glavcu pokažeš vrata, povrne se ti skozi okno ali celo skozi dimnik. In taki komarji so tudi ljudje, ki sedaj od jugoslovanskih poslanccv v avstrijski zbornici zahtevajo obstrukcijo zaradi izjemnega stanja v banovini.
Prvo vprašanje je: Ali je uspešna obstrukcija sploh mogoča? Obstrukcija more biti ali hrupna ali tehnična. Ža hrupno obstrukcijo so potrebne močne prsi in ciganska godba. Oboje sredstvo pa se hitro skrha, ako se pevci in god-' ci večkrat ne menjavajo. Pomočnikov za tako obstrukcijo v sedanjih razmerah jugoslovanski poslanci nc bodo dobili pri nobeni stranki. Češko obstrukcijo je svoj čas Korber zadušil ravno o pravem času z zaključbo državnega zbora, ker nekaj ur pozneje bi bila obstrukcija vsled onemoglosti sama izdihnila, četudi so jo moralno podpirali tudi jugoslovanski poslanci. In tehnična obstrukcija je še manj vabljiva. Najizdatnejše sredstvo za tako ob-(strukcijo so nujni predlogi. Te pa more predsednik po sedanjem poslovniku postaviti na dnevni red kot zadnje točke. Redna seja bo torej trajala do večera, potem pa bi mogli jugoslovanski poslanci mlatiti px*azne otepe v prazni zbornici.
Pa ne glede na možnost obstruk-cije je glavno in odločilno vprašanje: Kaj dosežemo z obstrukci-j o? Vsa javnost soglaša v prepričanju, da jc odgovor avstrijskega ministrskega predsednika na interpelacijo dr. Šusteršiča in tovarišev iznenadil tudi največje pesimiste. Grof Stiirgkh je z ozirom na mažarske pretenzije nasproti Avstriji riskiral svoje mesto, tvegal svoje politično življenje. Njegova izjava je in ostane brez primere največjega pomena nc le za hrvatsko vprašanje, temveč tudi za na dal j ni razvoj dualizma. Avstrijska vlada se je v tem oziru v polnem obsegu postavila na jugoslovansko stališče. In to stališče so javno in slovesno odobrile vse parlamentarne stranke brez raz-
LISTEK.
H. Sienkiewicz:
V peščeni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lćnard.
(Dalje.)
V hladni soteski se je polastil deklice silen spanec, ker ji jc bilo od zjutraj do poldne oclpočitka premalo. Stanko bi naredil najraje kot ona, toda ni mogel, ker jo je moral držati, da ne bi padla, poleg tega je pa silno težko sedel po moško na ravnem in širokem sedlu, katerega sta Hatim in Teki-Samala naredila za deklico še v Fašodi. Toda ni se smel premakniti in peljal je konja colikor mogoče počasi, da ne bi jo obu-lil.
Ona sc je med tem nagnila nazaj, >prla glavico na njegovo glavo in zaspala popolnoma.
Dihala je tako mirno in enakomerno, da je bilo Stanku žal za zadnji »rašek kinine. Ko je poslušal njeno di-lanje, je spoznal, da jc nevarnost nrzlice za sedaj odstranjena, ter j" priči premišljevati:
»Soteska gre vedno kvišku, sedaj elo močno strmo. Prihajamo vedno
like. Vsaka avstrijska vlada jc doslej na enake interpelacije ali molčala ali pa se zavarovala, da se ne more vtikati v notranje ogrske zadeve. Tako je n. pr. Korber leta 1903 ob enaki priliki odločno odklonil vsak odgovor.
Avstrijska vlacla in zbornica sta v hrv. vprašanju zavzeli tako odločno in korektno stališče, da bi bila sedaj obstrukcija ne samo prazna demonstracija nezrelih politikov, marveč naravnost herostratsko početje. Prva posledica bi bila gotovo ta, da bi odbili simpatije tudi sorodnih nam strank in dobro voljo vseh merodajnih in odločujočih faktorjev. In brez teh ali cclo proti njim ni mogoče misliti na preobrat. Jugoslovanski poslanci bi bili popolnoma osamljeni in omejeni v tem za vso državo tako pomenljivem vprašanju le na svoje moči. Obstrukcija bi bila v tem trenotku utemeljena, ko bi vlada sploh ne odgovorila ali pa odklonila vsako odgovornost za izredne politične dogodke onkraj Litave ali ko bi avstrijska zbornica vsaj v večini nastopila proti Jugoslovanom v prilog Mažarom.
Posledica obstrukcije bi mogla tudi biti, da vlada zaključi državni zbor in uporabi 8 14. toliko časa, da se pomiri javno mnenje tu in tam. In s tem bi sami izpod nesli javni oder, s katerega je mogoče zagovarjati hrvaška prava proti mažarski strahovladi. Trezni ljudje bi se takim nesrečnim korakom v temo tembolj čudili, ko jc hrvaška delegacija v ogrski zbornici podala lc krotko izjavo in celo odklanjala vsako posredovanje »zunanjih faktorjev«!
Priznati moramo, da je razburjeno in ogorčeno posebno hrvaško prebivalstvo v Dalmaciji vsled izjemnega stanja v banovini. S tem dejstvom tudi računa slovensko-hrvaški klub. Na predlog načelnika dr. šusteršiča je danes sklenil, da morejo štirje dalmatinski člani s svojim parlamentarnim postopanjem izražati čustva hrvaškega narocla. V zmislu tega sklepa je tudi postopal tovariš dr. D u 1 i b i ć , ki je nadaljeval svoj prekinjeni govor o službeni pragmatiki.
Klub pa se za sedaj nc posluži obstrukcijskc taktike, uporabi pa naj-ostrejša parlamentarna sredstva, ko se prepriča., da so potrebna in umestna. Nova ogrska vlada se ta teden predstavi parlamentu in brez dvoma tudi označi svoje stališče nasproti hrvaške-
višje in kraj je vedno bolj suh. Treba bo najti kakšen visoko ležeč prostor, dobro zavarovan in pri bistri vodi, da se bomo nekaj tednov odpočili in uredili in počakali, da preide spomladanski deževni čas ali massika. Marsikdo bi ne vzdržal niti deseti del tega napora, toda treba je vse, da se deklica odpočije! Kakšna druga bi po taki noči dobila takoj mrzlico, toda ona — kako mirno spi! Hvala Bogu!«
In te misli so ga spravile v dobro voljo. Ocl časa do časa jc pogledal na Nelkino glavico, naslonjeno na svoje prsi, ter govoril sam s sabo veselo in no brez začudenja:
»Čudno pa vendar, kako ljubim to malo muho! Res, da sem jo vedno rad imel, toda sedaj jo imam še vedno bolj!«
In ne vede, kako bi si razložil ta čudni pojav, začel je premišljevati sledeče:
»Gotovo radi tega, kcl* sva toliko skupaj prestala in je ona pod mojim varstvom.«
Med tem je držal to »muho« z veliko previdnostjo z (lesno roko čez pas, da nc bi mu padla s sedla in si ne razbila. noska. Šli so dalje v korak in molče, samo Kali je polglasno pel neko pesem na slavo Stanka:
»Veliki gospod ubiti Gebhra, ubiti leva in bivola! Yah! veliki gospod ubiti
mu vprašanju in avstrijskemu protestu. Ko bi ogrska vlada ostala na negativnem stališču nasproti temu vprašanju in nameravala še dalje vzdržati izjemno stanje v banovini, potem jo dana prilika, da zopet poseže vmes slo-vensko-hrvatski klub. In da bode klub . pravo ukrenil, to je njegova stvar, v katero naj sc ne vtikajo razni politikom.
DunajsKe oMiosRe voiilve.
128.823 krščanskosocialnih glasov.
Prvi dan bitke za dunajsko občinsko upravo jc izpadel za krščanske so-cialce ugodno. Volil jc četrti volilni razred. Judovsko liberalno in socialno-demokrašlco časopisje je prav vse storilo, da porazi, potepta in uniči krščanske socialce, a napad je dunajsko krščansko misleče ljudstvo sijajno odbilo. A govore naj dejstva in številke. Četrti volilni razred tvorijo malone tisti volilci, ki volijo v državni zbor. Pri "zadnjih državnozborskih volitvah so ohranili krščanski socialci samo tri poslance in človek bi mislil, da bodo združeni judovski liberalci in socialni demokrati tudi včeraj svoje posestno stanje pomnožili. Pa ni bilo tako. Tistih 7 socialnodemokraških občinskih svetnikov, ki so jih socialni demokrati dozdaj imeli, niso včeraj niti obdržali; izvoljenih jc dosedaj 6 soc. dem. V prvi bitki so si krščanski socialci priborili med 14 dosedanjimi mandati 4, za ostalih 10 se odloči bitka jutri. Okraji VViedcn, Josefstadt, Waliring in Dob-ling so volili že v prvi bitki krščansko-socialne kandidate. Pri zadnji držav-nozborski volitvi ni prišel oficielni kr-ščanskosocialni kandidat v.Tosefstadtu niti v ožjo volitev, a zdaj je krščansko-socialni kandidat v prvi bitki zmagal. V Wahringu so združeni nasprotniki krščanskih socialcev imeli še 8290 glasov, krščanski socialci pa le 6213; včeraj je pa v prvem boju krščanski so-cialec zmagal.
Jutri se bore krščanski socialci proti judovskemu liberalcu v I. in v IX. okraju, v ostalih volilnih okrajih pa s socialnimi demokrati. Krščanski socialci gredo jutri lahko z mirno vestjo v volilno bitko. Glasovalo je za kr-ščanskosocialne kandidate 128.823 vo-lilcev, 18.000 več kakor ob zadnjih občinskih volitvah. Socialni demokrati so dobili 117.406 glasov, liberalci 24.527, Čehi 13.373 in nemški nacionalci okoli 25.000 glasov. Izid včerajšnjih dunajsk.
še veliko levov! Yah! veliko mesa! veliko mesa! Yah! Yah! . . .«
»Kali,« vprašal jc tiho Stanko, »ali vahima love leve?«
»Vahima se bati levov, toda vahima kopati globoko jame in čo lev ponoči pade notri, vahima se smejati.«
»Kaj pa potem naredite?«
»Vahima metati mnogo ošpičenih okleskov, da je lev kot jež. Potem ga potegniti iz jame in snesti. Lev jc dober.«
In po svoij navadi se jc pogladil po želodcu.
Stanku ta način lova ni bil zelo všeč, torej ga jc začel izpraševati, kakšne druge živali se nahajajo v deželi Vahima in govorila sta dolgo o antilopah, nojih, žirafah in nosorožcili, dokler na njuna ušesa ni prišel šum vodopada.
»Kaj pa to?« zaklical jc Stanko, »pred nami jc reka in vodopad?«
Kali je pokimal z glavo v znamenje, da mora tako biti.
Nekaj časa so jahali nekoliko bolj hitro, ter poslušali šum, ki jc postajal vedno izrazitejši.
»Vodopad!« ponovil jc Stanko radoveden.
Komaj pa so prešli prvi iu drugi ovinek, kar jim je nepremagljiva ovira zaprla daljšo pot.
občinskih volitev je pokazal, da je na Dunaju krščanskosocialna stranka najmočnejša stranka.
Veliko vlogo igrajo jutri pri ožjih volitvah nemškonacionalni glasovi, ker so dobili nemškonacionalni kandidati nad 23.000 glasov. Njih glasila so izdala geslo, da mora iti vse v boj proti judom in socialnim demokratom. —■ Vprašanje seveda nastane, če bodo vo-lilci držali disciplino. Ob zadnjih drv žavnozborskih volitvah sc to ni zgodilo.
Volitve so pa tako-le izpadle:
I.	okraj: Notranje mesto: Herman Bielohlavck (kršč. soc.) 3220, Alojzij Moiszl (nemški nac.) 3664, Kari Giirlich 288 glasov. Ožja volitev med Bielo-hlawkom in Moiszlom.
II.	okraj. Leopoldstadt: Ilans Pre-yer (kršč. soc.) 8879, Gcorg Emmerling (soc. dem.) 9078), Franc Giinther (nem. nac.) 3172 glasov. Ožja volitev mod Ргеуегјет in Emmerlingom.
III.	okraj. Landstrasse: Jožef Wei-dinger (kršč. soc.) 9732, Rudolf Muller (soc. dem.) 8411, Jožef Angermeyer (nem. nac.) 2413, Tomaschek (Čeh) 108G glasov. Ožja volitev med Weidingerjem in Mullerjem.
IV.	okraj. Wieden: Emil Panosch (kršč. soc.) 4402, Franc Sonnenleitner (soc. dem.) 831, Franc Ronzal (nemški nac.) 2802 glasova. Izvoljen krščanski socialcc Emil Panosch.
V.	okraj. Margarethen: Leopold Steiner (kršč. soc.) 6728, Frančišek Do-mes (soc. dem.) 8006. Domes izvoljen.
VI.	okraj. Marialiilf. Fr. Schwara (kršč. soc.) 4307, Ljudevit Brettschnei-der (soc. dem.) 3225, Henrik Kreibich 1489 glasov. Ožja volitev med Schwar-. zem in Brettschneiderjem.
VII.	okraj. Neubau: Henrik Frasz (kršč. soc.) 5006, Edvard Rieger (soc. dem.) 2058, dr. Karel Reitmann 2183 glasov. Drugi razcepljeni. Ožja volitev med Fraszom in Rcitmannom.
VIII.	okraj. Josefstadt: Hans Ar-nold Schwer (kršč. soc.) 3577, Karol Sommer (nemški nac.) 1842, Johann Grobner (soc. dem.) 1465 glasov. Izvoljen krščanski socialec Sclrvver.
IX.	okraj. Alsergrund: Hans Angeli (kršč. soc.) 6433, dr. Rudolf Wol-kan (nemški nac.) 4100, Aleksander Taubler 2772 glasov. Ožja volitev med Angelijem in VVolkanom.
X.	okraj. Favoriten: Karel Gčrner (kršč. soc.) 6015, Napotnik (nem. nac.) 2540, Jožef Reumann (soc. dem.) 11.283 glasov. Izvoljen Reumann.
Nelka, katere je poprej premikanje konj zazibalo v sen, se jc naenkrat vzbudila.
»Ali tu prenočimo?« je vprašala.
»Ne, toda glej!« odvrnil je Stanko, »skala zapira sotesko.«
»Kaj početi?«
»Poleg nje preriniti se ne moremo, ker je tesno, torej se bo treba nekoliko vrniti, iti navkreber in obiti oviro, toda do večera sta še dve uri, torej imamo čas. Naj se tudi konji oclpočijcjo, Slišiš vodopad?«
»Slišim.«
»Tu ostanemo čez noč.«
Potem sc jc obrnil h Kaliju in mu rekel naj spleza na breg jarka in pogleda, če dno sotesko ni založeno s podobnimi ovirami, sam je pa začel pazljivo ogledavati skalo in čez nekaj časa je zaklical:
»Odtrgala sc je in padla jc še nedavno. Vidiš, Nelka, ta prelom? Poglej, kako jo svež. Na njem ni nobenega mahu in nobenih rastlin. Žc vem — žo vem!«
ln z roko je. pokazal deklici na baobab, ki jc poganjal nad bregom soteske in čegar ogromna korenina sc jo raztezala po steni čez ves prelom.
»Ta korenina se je zarila v raz-poklino med steno in skalo in narašča* joč odtrgala slednjič skalo. To jc jako
XI.	okraj. Simmering: Georg Marx (kršč. soc.) 3772, Florijan Iledorfer (socialni dem.) 3864, Erben (nemški nac.) 69 glasov. Ožja volitev med Marsom in Hedorferjcm.
XII.	okraj. Meidling: Karel May (krSč. soc.) 8060, Ludwig Wutschel (socialni dem.) 7931 glasov. Ožja volitev med Маует in Wutschelom.
XIII.	okraj. Hiotzing: Leop. Kun-всћак (kršč. soc.) 7559, Emil Polke (soc. dem.) 6854, Jožef Ilcitzenberger 1120 glasov. Ožja volitev med Kunschakom in Polkejem.
XIV.	okraj. Rudolfsheim: Franc Spalowsky (kršč. soc.) 5916, Ferdinand Skaret (soc. dem.) 8223 glasov. Izvoljen Skaret.
XV.	okraj. Fiinfhaus: Ignac Geb-hardt (kršč. soc.) 3508, Avgust Forst-ner (soc. dem.) 3591 glasov. Ožja volitev med Gebhardtom in Forstnerjem.
XVI.	okraj. Ottakririg: Fr. Ilotzl (kršč. soc.) 7285, Franc Schuhmeier (soc. dem.) 14.491 glasov. Izvoljen Fr. Schuhmeier.
XVII.	okraj. Hernals: Karel Rykl (kršč. soc.) 7074, Anton Schrammel (socialni demokrat) 6055 glasov. Ožja volitev med Ryklom in Schrammlom.
XVIII.	okraj. Wahring: Rudolf Solterer (kršč. soc.) 6650, Kvirin Kokr-da (soc. dem.) 3103, Erben (nem. nac.) 3001 glas. Izvoljen Soltei'er.
XIX.	okraj. Dobling: Alojz Eder (kršč. soc.) 3S16, Gustav Sigi (soc. dem.) 2291, Karel Dworak 1033 glasov. Izvoljen Eder.
XX.	okraj. Brigittenau: Rudolf Wi-Ietel (kršč. soc.) 4728, Leop. Winarsky (soc. dem.) 7417 glasov. Izvoljen Wi-oarsky.
XXI.	okraj: Floridsdorf: Gregor tVallner (kršč. soc.) 4015, Ant. Schlin-?er (soc. dem.) 7289 glasov. Izvoljen Schlinger.
XXX
Mi se tega izida veselimo. Volitve so pokazale, da je krščanskosocialna stranka na Dunaju še Vedno najmočnejša, da se je od zadnjih katastrofalnih državnozborskih volitev res zopet povzdignila in da Jud in z njim zvezani socialni demokrat Dunaja ne bosta zavzela. Le še več edinosti v kr-Ščanskosocialni stranki, pa se bodo ju-dom po Dunaju sline vedno le cedile!
Prerokovanja liberalnih in social-uodemokraških listov, da jc krščanske misli na Dunaju za vse večne čase konec, se niso izpolnila. Krščanska misel je pokazala, da hrani še vedno veliko sile v sebi. Nameni judovstva so pre-očiti, da bi se krščansko ljudstvo dalo od fraz časopisja, ki je od judov podkupljeno, preslepiti. Jud in socialist sta vpila, da gre v tem boju za »najvišje svetinje napredka in svobode«, a б1о je le za to, da bi se kartelni roparji in borzijanci polastili bogate mestne blagajne in dobičkanosnih komunalnih podjetij, koder bi bili napravili par korit tudi za rdečkarje. To je krščansko ljudstvo bistro izprevidelo in sleparski bandi dalo krepek odgovor.
Upati je, da se krščanskosocialna stranka tudi pri volitvah v ostale razrede tako izkaže. Nasprotniki bodo nekaj mandatov morebiti pridobili vsled bloka med svobodomiselci in socialisti, a znatnega uspeha ne dosežejo, nasprotno pravzaprav moralen poraz, ker so spričo svoje zmage pri volitvah v
čudno, ker kamen je vendar bolj trd kot les, toda vem, da se na gorah včasih tako zgodi. Ako dobi taka skala kakšen sunec, — se takoj odtrga, ker se le slabo drži.«
»Toda, kaj bi jo sunilo?«
»To je težko povedati. Morda jo je odtrgal poprejšnji vihar, ali pa včerajšnji.«
V tem trenotku je pritekel Saba, ki je bil poprej ostal za karavano, se naglo vstavil, kakor da bi ga kdo od zadaj potegnil za rep, pričel vohati,
Eotem se pa začel riniti skozi ozek pre-od med steno in odtrgano skalo, potem se pa takoj spet umaknil z naježeno dlako.	*
Stanko je stopil s konja, da bi pogledal, kaj je psa tako prestrašilo.
»Stanko, ne hodi tja,« prosila je Nelka, »tam je morda lev.«
Deček pa, ki jc bil nekoliko junak-bahač in ki je še od včerajšnje noči imel hudo jezo na leve, jc odvrnil:
»Kaj pa je to, če je lev — podnevi!«
Komaj se je pa približal prihodu, se je razlegel z višine Kalijev glas:
»Bvana kubva! bvana kubva!«
»Kaj taccga?« vprašal je Stanko.
Zamorec se je v enem trenotku spustil po steblu neke vspenjajoče se rastline doli. Z obraza se mu jc pozna-io, da prinaša važno novico.
»Slon!« zaklical je.
»Slon?«
»Da,« odvrnil ie mladi zamorec
parlament lanskega leta zelo nazadovali.
Dunaj ostane krščanski!
Ako se krščanskosocialna stranka popolnoma izčisti in reformira, bodo prihodnji boji končali s Sc lepšimi zmagami!
Ka] Do oa HrvaŠkem?
Zadnje čase krožijo vesti, da namerava hrvaško-srbska koalicija skleniti z Lukacsem pakt, glasom katerega ji Lukacs poveri vlado.
Koalicija je to takoj dementirala.
Da pa se v istini nekaj plete, to dokazuje diskusija, ki se je vnela glede vsebine in pomena znanega pakta, ki se je bil spričo strahovlade pl. Čuvaja sklenil med koalicijo in stranko prava.
Izvršilni odbor stranke prava se je preteklo nedeljo o tem posvetoval in izrekel mnenje, da se ta pakt ne nanaša zgolj na volivno taktiko, kakor se je od ene strani naglašalo, marveč da sega veliko globlje. Koalicija sc je namreč obvezala, da pozove svojo delegacijo iz Budimpešte, da 1. 1913., ko poteče posebna financialna nagodba z Ogrsko, te nagodbe pod nobenim pogojem ne obnovi, temveč zahteva finančno neodvisnost Hrvaške, da nadalje zahteva odpravo § 8. in § 10. iz nagodbe potom revizije. Vse to da je bilo pismeno fiksirano. Vsled tega izjavlja stranka prava, da ne more verjeti glasovom, ki trdijo, da se koalicija z Lukacsem dogovarja na podlagi obstoječe nagodbe.
Danes pa se nemškim listom z nasprotne strani poroča, da je koalicija v svojem paktu s pravaško stranko sicer res na-glašala finančno samostojnost Hrvaške, sicer pa se posamezne točke nagodbe niso precizirale in koalicija je ostala pri svojem programu.
Stvar je torej nekoliko nejasna, kajti stranka prava izrečno pravi, da je šlo za čisto natančno določene točke nagodbe, ki se imajo revidirati.
Lukacs se na vsak način trudi, da grof Pejacsevich, bivši član koalicije, sprejme banstvo. Če definitivno odkloni, hoče Lukacs baje bivšemu koalicionašu in sekcij-skemu šefu Badaju banstvo ponuditi. Gre za to, kako se ogrska vlada in koalicija glede nagodbe pogodita. Grof Pejacsevich je sklical 26. t. m. konferenco hrvaških delegatov v Budimpešti.
Edina gotova stvar je, da Čuvaj ne bo dolgo ban. Za to garantira že vstop Jossipovicha v ministrstvo, ker je Jossipovich izjemnemu stanju na Hrvaškem odločno nasproten. Seveda je Jossipovich tudi odločen mažaron. Kar položaj na Hrvaškem zopet otežuje, je tudi to, da je Lukacs zadel na odpor J u s t h a in je zato čisto negotovo, kaj bo z Lukacsevim ministrstvom.
Podrobnosti o kalaslroli „Titanica".
Rešeni dragulji.
Bojazen velikih londonskih zavarovalnic, da so se s »Titanicom« potopili tudi trije kolierji biserov, ki so jih lastniki zavarovali za. tri milijone mark, se je izkazala kot neupravičena, ker so bili potniki, ki so imeli dragocenosti s seboj, rešeni ter so bisere vzeli s seboj.
Soproga milijonarja Astorja.
Milijonar Astor je nekaj trenutkov pred katastrofo izročil svoji ženi vse
dragocenejšo dragulje, ki sta jih vzela s seboj na potovanje. Rešena soproga Astorjcva poroča, da je v rešilnem čolnu veslala sedem ur, metala vodo iz čolna ter pomagala spraviti v Čoln nekega človeka, ki se je potapljal.
Medkrovni potniki.
Rešeni medkrovni potniki »Titanica« pripovedujejo, da je med njimi vladala grozna panika, ko se je zgodila katastrofa. Moški so drli brezobzirno k čolnom, kljub temu da so jih skušali zadrževati častniki. Vsekakor pa se je začelo na rešitev teh potnikov šele takrat misliti, ko je že kakih 18 čolnov odplulo od ladje. Ko so spustili zadnje čolne v vodo, je stalo na stotine žensk in otrok na krovu ladje. Samo nekateri so imeli rešilne pasove, katerih pa jc bilo tudi premalo na razpolago.
Izpovedbe rešenega kurjača.
Neki rešeni kurjač »Titanica«, ki leži z zlomljeno roko v bolnišnici v New Yorku, pripoveduje, da je bilo na vožnji »Titanica« izdano povelje, naj se razvija kolikor mogoče veliko pare. Na prvi vožnji »Titanica« se je hotelo prekositi vse rekorde.
Truplo majorja Butta.
Major Butt,
adjutant Taftov.
Parnik »Mac Kary Bennet« jc potegnil iz morja 21 trupel ponesrečenih potnikov »Titanica«, med katerimi je tudi truplo Taftovega osebnega adju-tanta majorja Butta in filadelfskega finančnika Didenerja.
Nemške zavarovalnice proti White Star Line.
»Braunschweig'sche Borse-Zeitung« poroča iz dobro poučenega vira, da so sklenile nemške zavarovalnice, ki so prizadete vsled katastrofe »Titanica«, na podlagi izpovedb rešencev »Titanica« tožiti družbo Whitc Star Line za povzročeno škodo.
lsmay — jud.
Ismay.
Glavni krivec grozne pomorske nesreče potopa »Titanica«, ravnatelj družbe White Star Line, mnogoimeno-vani Ismay —- je jud! Na brezobziren,
zločinski način se je igral z življenjem tisočih ljudi in on jo bil tisti, ki je javnost slepil 24 ur s ponarejenimi brzojavkami, v katei-ih se je trdilo, da je »vse rešeno«, z namenom, da bi imela družba dovolj časa, skleniti ugodna zavarovanja in tako zmanjšati svojo škodo. Jud Ismay sc jc rešil strahopetno pred vsemi na poseben čoln, med tem ko so drugi možje pustili najprej rešiti ženske in otroke ter junaško zrli smrti v obraz. Tako upravlja jud pa-robrodno družbo, tako skrbi jud za življenje potnikov. Toda tudi to ni dovolj. Stališče, ki ga je zavzela družba angleških Židov napram rešenemu moštvu »Titanica« in o katerem smo že včeraj poročali, je tako, da bije v obraz vsakemu človekoljubju.
Milijarder J. Stranss,
ki je utonil skupno s svojo soprogo.
izboljšanje postnim uslužbencem.
Dne 18. t. m. se je zbornici predložilo sledeče poročilo odseka državnih uslužbencev glede na izboljšanja poštnim na-slavljencem.
Izboljšati se namerava položaj 1. 3665 poštarjem in višjim poštarjem obojega spola. 2. 2565 poštnim ekspedientom in ekspedientinjam, 3. 4548 poštnim adjunk-tom in poštnim oficiantom, 4. 6619 poštnim adjunktinjam in poštnim oficiantinjam, 5. 535 knjigovodkinjam in kalkulantinjam poštne hranilnice, 6. 2465 poštnim aspiran-tom in aspirantinjam, 7. 302 mehanikom in višjim mehanikom, 8. 200 stavbnim pomočnikom, 9. 2616 trajnim pomožnim slugam, 10. 1589 začasnim pomočnikom, 11. 7000 deželnim poštnim slugam, 12. 1571 deželnim pismonošam, 13; 3700 poštnim slom, skupno 37.475 osebam.	;
Odsek državnih uslužbencev smatra predloge, ki jih je stavila vlada, za nezadostne, in predlaga zbornici:.
1. Plače poštarjev naj bodo enake plačam državnih uradnikov v štirih najnižjih kategorijah. 2. V sedanjem prehodnjem stanju naj se poštarjem sledeče plače dovolijo: a) do 10 službenih let letno 1600, b) čez 10 do 13 let 1800, c) čez 13 do 16 let 2000, d) čez 16 do 19 let 2200, e) čez 19 do 21 let 2400, f) čez 21 do 23 let 2600, g) čez 23 do 25 let 2800 kron (deseti činovni razred). 3. Poštarji, ki niso do 30 službenega leta postali višji poštarji, dobe starostno službeno doklado 200 kron, ki se všteje tudi v pokojnino. 4. Višji poštarji v sedanji peti in četrti stopnji, ki služijo nad 30 let, in v ostalih treh stopnjah, ki služijo nad 35 let, naj se uvrste v VIII. činovni razred.
V nasprotju z vladno predlogo nadalje predlaga odsek:
Glede na poštne ekspediente: 1. Kvalificirani poštni ekspedienti in ekspedien-r tinje, ki načeljujejo poštnim uradom 3/1 in 3/II, se morajo po 12 letni službeni dobi ad personam imenovati za poštarje oziroma poštarice. 2. Dosedanje plače pošt-
tovo že dva tedna, to je od časa, ko je požar požgal staro travo. Snedel je vse, kar je bilo mogoče snesti, sedaj se pa muči toliko bolj, ker tu gori raste krušno drevje in akacije z velikim strožjem in on jih vidi, a ne more priti do njih.«
Nekaj časa so spet gledali molče, pa tudi slon je obračal k njim svoje majhne ugašajoče oči — in neko gr-> granje mu je prihajalo iz grla.
»Res,« spregovoril je deček, »boljo mu bo okrajšati muko.«
To rekši jc dvignil puško k obrazu, toda Nelka ga je prijela za jopič in opiraje se na obeh nogah začela ga je z vso silo vleči z nad bregu jarka.
»Stanko, nikar tega ne stori! Stanko, dajmo mu jesti! — on je tako reven! ne maram, da bi ga ti ubil, nc maram! ne maram!«
In teptaje z nožicama ga je vlekla neprestano, on je pa pogledal nanjo z velikim začudenjem in ko je videl, da ima oči polne solza, Je rekel: »Toda Nelka . . .« »Ne maram! nc pustim ga ubiti! Jaz zbolim na mrzlici, če ga ubiješ! .-•« Stanku je zadostovala ta grožnja da sc jc odrekel morilnih namenov bodisi do tega slona, ki so ga imeli pred sabo, bodisi do vseh drugih na svetu. Trenotek je še molčal, ne vedoč, kaj H odgovoril deklici, potem je pa rekel: j »No, dobro! dobro! . . . ReCem, «a dobro! Nelka! Dusti me!« (Dalje.)
mahaje z rokama. »Tam je vodopad, a tu skala. Slon nc more vun. Veliki gospod ubiti slona, a Kali ga jesti — oh jesti, jesti!«
Pri tej misli se ga jc polastilo tako veselje, da je pričel skakati, tolči z dlanmi po kolenih in smejati se, kot bi bil brez uma in pri tem je obračal oči in kazal bele zobe.
Stanko ni takoj razumel, zakaj pravi Kali, da slon ne more iz soteske, ter je sedel na konja, da bi videl, kaj se je zgodilo, Nelko je izročil Mei, da bi imel v danem slučaju proste roke za strel, Kaliju pa rekel, naj sede na konja za njegovim hrbtom in potem so sc vsi obrnili in začeli iskati prostora, koder bi zamogli priti na vrh. Med potjo je izpraševal Stanko, na kak način bi zamogel slon priti tja, kjer sc je nahajal — in iz Kalijevega odgovora je deloma spoznal, kaj se jc zgodilo.
Slon je menda bežal po soteski pred stepnim požarom; med potjo je zadel na silno nagnjeno skalo, ki se je od-krhnila in mu zaprla pot nazaj. Ko je pritekel potem do konca jarka, je obstal nad bregom prepada, kamor je padala reka in na ta način je bil zaprt.
Čez nekaj časa so mladi popotniki našli prihod, toda bil je tako strm, da je bilo treba razjahati konje in jc peljati za sabo. Ker je po zatrjevanju zamorca k reki bilo jako blizu, so šli peš dalje. Slednjič so priSli na visoko skalo obdano od ene strani od reke. z druge
pa od jarka in, ko so pogledali v dolino, so zagledali na dnu kotline slona.
Ogromna žival je ležala na trebuhu in se na njihovo veliko začudenje ni dvignila, ko jih je zagledala, samo ko je Saba pričel teči po bregu soteske in srdito lajati, je zamajal nekoliko z velikanskimi ušesi in dvignil trobec, potem ga pa takoj spet povesil.
Otroka sta se držala za roki in dolgo molče gledala slona, dokler ni spregovoril Kali:
»On umirati lakote!«
Slan je bil res tako shujšan,, da je njegov hrbet izgledal kakor iz telesa strčeči greben; boki so mu upadli, pod kožo so se kljub njeni debelosti videla rebra — in lahko je bilo uganiti, da ne vstaja radi tega, ker nima več sil.
Soteska, ki je bila pri ustju še pre-cej široka, se je spremenila v kotlino na obeh straneh zaprto z vodoravnimi skalami in na njunem dnu je rastlo nekaj drevja. To drevje je bilo polomljeno, skorja na njem obdrgnjena, na vejah niti listka. Rastline, ki so se zvijale po skalah, so bile tudi potrgane in snedene, trava v kotlini pa pomuljena do zadnje bilke.
Ko jc Stanko popolnoma pregledal položaj, je začel pripovedovati Nelki svoje mnenje, toda pod vtiskom neizogibne smrti velikanske živali je govoril tiho, kakor da bi se bal, da ne bi mu zagrenil zadnjih trenotkov življenja. »Da, res umira lakote, Tu tiči go-
nih ekspedientov in ekspcdientinj se vsako leto povišajo za 100 kron.
Glede na poštne adjunkte in adjunk-tinje, poštne oliciante in oficiantinje: 1. Ne sprejemajo se več poštni aspiranti. 2. Sedanji status poštnih oliciantov se razpusti, in sicer se sedanji poštni oficianti v šestih letih prevzamejo v stanje uradnikov. Poštnim oficiantom, ki so služili nad 8 let, se čez čas zaračuna.
3. Plače in avancement adjunktinj, ofi-ciantinj in kalkulantinj poštne hranilnice se tako urede, da bodo po dvanajstih službenih letih slične uradnikom 11. činovnega razreda in bodo napredovale po predpisih, ki so veljavni za državne uradnike, do IX. činovnega razreda. 4. Poštne oficiantinje in kalkulantinje, ki se imenujejo po 1. januarju 1912., bodo dobivale plače, kakršne dobivajo poštne oficiantinje. 5. Odpravi se določilo, ki prepoveduje poštnim adjunktinjam, poštnim oficiantinjam in kal-kulantinjam možitev.
Glede na poštne aspirante in aspiran-tinje se . vlada poziva, da dobe za čas, ko niso pozvani v službo, čakalno pristojbino, ki znašaj 50% dnevne plače.
Glede na mehanike in stavbne pomočnike: 1. Mehaniki, ki služijo kot prakti-kanti tri leta, postanejo državni poštni uradniki. 2. Plače in časno napredovanje v službi se stavbnim pomočnikom tako uredi, da dosežejo po šestih službenih letih plače uradnikov 11. činovnega razreda in da lahko napredujejo do 9. činovnega razreda.
Plače pomožnih slug, stalnih in nestalnih, se naj tako urede, da postanejo v četrtem krajnem razredu enake plačam v Ifl. krajnem razredu in da se v vseh kraj-nih razredih za 50 do 60 vinarjev dnevno povišajo.
Glede na deželne poštne sluge in pismonoše se določi: 1. Dosedanje plače deželnih poštnih slug in deželnih pismo-nošov se povišajo pri poštnih uradih prvega in drugega razreda za 15 odstotkov.
2.	Pri uvrstitvi v dotično plačilno stopnjo se zaračuna provizorična službena doba največ s petimi leti.
3.	Če kak deželni pismonoša oboli, naj poštna uprava na svojo odgovornost in račun skrbi za substituia.
Glede na poštne sele se predlaga:
1. Dosedanji pavšali poštnih uradov III. razreda se povišajo za 15%. 2. V treh letih naj se izvede regulacija poštnih selov tako, da se pavšali odpravijo in da se poštni seli uvrste v kategorijo deželnih poštnih slug.
Postiljoni in poštni kočijaži smejo pristopiti provizijskemu zakladu poštnih selov.
Glede na službeno pragmatiko se določi: Vlada izdelaj nujno službeno pragmatiko, ki veljaj za vse uslužbence poštnega in brzojavnega zavoda, v kolikor se nanje ne ozira službena pragmaiika državnih uradnikov in slug in jo predloži parlamentarnemu postopanju.
Preosnove bodo stale 8,028,461 kron.
Odpor proii Lulacsu.
Ogrski ministrski predsednik Lukacs, o katerem so mislili, da bo naredil čudež, je zadel na odločni odpor J u s t h a.
Vzrok jc ta, ker je Lukacs sestavil vo-livno reformo, ki nobene reforme ne pomeni, ampak vzdržuje večalimenj prevlado velikaštva. Lukacs se je zavezal, da v kompenzacijo za to, da dobi neizpreme-njeno brambno reformo, kakor jo zahteva krona, izvede volivno reformo na podlagi splošne in enake volivne pravice. Namesto iega pa predlaga nek nestvor.
Dosedanje število volivcev, ki znaša okoli 1,000,000, naj bi se podvojilo, tako da bi znašalo okoli dva milijona, in sicer bi se davčni cenzus toliko znižal, da bi se število volivcev za nekako 400.000 pomnožilo in bi se porazdelili na 100 okrajev,
Volivna pravica je navezana na to, da zna volivec pisati in brati, minimalna starost volivca znaša 20 let.
30 mest dobi splošno, enako in tajno volivno pravico.
Ostalih 70 podeželskih okrajev tvori po davčnem in inteligenčnem cenzusu posebno kurijo.
To je volivna »reforma«, ki zlasti maso kmečkega ljudstva oropa volivne pravice. Vrhtega je tako komplicirana, da je slejkoprej omogočena najširša korupcija.
Kossuth in Justh sta včeraj nasproti Lukacsu izjavila, da niti njegovega načrta glede brambne reforme niti njegove volivne reforme nc moreta smatrati niti za pripravno podlago za kaka pogajanja. Tudi ljudska stranka je proti Lukacsevi volivni reformi.
Položaj se jc torej zelo poslabšal.
FRANCOSKE IZGUBE OB VSTAJI V MAROKU.
Francozi so izgubili, kakor poroča Figaro«, ob zadnji vstaji v Fezu 118 mrtvih in 104 ranjence. Z Arzile pa poročajo, da je rod Žekala pri Arbani napadel armado maroškega sultana.
LsMrško vojska.
Lahi zasedli otoka Astropalio in Lemnos.
Lahi uradno poročajo: Admiral Pres-biterio je zasedel s svojo divizijo otok Astropalio in ustanovil preskrbovališče laškim ladjam. Otok ima obširno in dobro pristanišče. Lahi bodo zato lažje prepre-čali vojno vtihotapljenje. Otok Astropalia pripada Sporadskim otokom. Otok je gorat. Na njem prebiva približno 1500 Grkov, Lahi so za uspešno nadaljno akcijo ob maloazijskem obrežju, kakor tudi za morebiten ponoven napad na Dardanele potrebovali opirališča za svoje brodovje. Astropalia ima za operacije laškega vojnega brodovja zelo ugodno lego. Od malo-azijskega obrežja je oddaljen 26, od Smir-ne 81 in od Dardanel 160 kilometrov. Iz Aten se pa poroča, da so zasedli Lahi tudi Lemnos in da so tudi pri Modui izkrcali vojake. Pred Lemnosom je zasidranih 9 laških oklopnic, 14 torpedovk in 2 veliki prevozni ladji. 7 laških vojnih ladij trajno križari med Enosom in otoki Imbros, Te-nedos in Lemnos. Pred Chiosom je zasidranih 7 laških vojnih ladij.
Obstreljevanje Alacate.
O laškem bombardementu Alacate dne 20. t. m. poročajo Turki: Ob 10. dopoldne se je tu ena laška torpedovka in ena laška vojna ladja zasidrala v pristanišču Germanialassi, kmalu nato pa še ena laška križarica. Opoldne ste pričeli laški ladji obstreljevati mesto. Med 91 krogljami je zadela ena samo brezžično brzojavno postajo. Po presledku 10 minut so Lahi iz-sirelili še 217 krogelj, a poškodovali so le pošto.
Z afrikanskega bojišča.
Iz Tripolisa: Dne 22. t. m. je prodrl eskadron florentinskih konjenikov do Fon-durk el Vokaja, ki pa ga je sovražnik že zapustil.
Iz Aleksandrije pa poročajo, da koncentrirajo Lahi vojake v Tobruku. Čc nameravajo Lahi zasesti Bombo ali pa vzhodno tripoliško mejo, ni znano.
ODGODF.NO KRONANJE BULGAR-SKEGA CARJA.
»Rusko Slovo« priobčuje intere-santno novost, da bo kronanje bvilgar-skega carja Ferdinanda preloženo. Ta svečanost bi se imela vršiti meseca avgusta zajedno s proslavo 25letnice vladanja Ferdinanda in posvečenjem katedrale Aleksandra Newskcga. Med tem je bilo kronanje odgodeno zaradi gotovih cerkvenih predpisov, ki zabranju-jejo pravoslavni cerkvi sodelovati pri tej svečanosti. Cerkveni kanoni, pravi »Rusko Slovo«, nc zabranjuje bulgar-ski pravoslavni cerkvi dati blagoslov kakemu katoliku. Toda pravoslavna cerkev nc more kronati katolika-vla-darja, dokler se z bulgarske cerkve ne dvigne šizma in dokler se tej cerkvi ne prizna samostalnosti. Torej je treba, da sc prej bulgarska eksarhija pomiri z vaseljenskim patriarhom. Dokler sc ta sprava ne izvrši, more bili car Ferdinand kronan samo brez navzočnosti vaseljenskega patriarha, ruske cerkve in Rusije. V Bulgarski, pravi list, vedo to dobro, zato skušajo na vsak način pridobiti patriarha za odpravo šizme z bulgarske cerkve.
DELEGATI PARIŠKEGA MUNICIPAL-
NEGA SVETA V BELGRADU.
Delegacija pariškega municipalnc-ga sveta je dospela dne 22. t. m. v Belgrad, kjer so jo sprejeli župan in občinski svetniki mesta Belgrada ter številni zastopniki raznih oblasti. Zvečer sc je vršila v gledališču njim na čast slavnostna predstava. Drugi dan je bila slavnostna seja belgrajskega mestnega sveta.
K roprteii огрввп na ajmanovem ph
sc nam še poroča: Roparski napad sc je izvršil predzadnji petek zvečer v Ajmanovem gradu pri Sv. Duhu, ki je last bivšega deželnega glavarja pl. D e t e 1 a. Gospod deželni glavar biva sedaj v Voloski, grad pa varuje hišnik Franic Debeljak, čez 60 let star mož. Usodnega večera je bil v gostilni pri Ahčinu o času, ko sc je tam mudil neki 20 let star človek, ki je le nemško govoril. Le-ta je povpraševal po razmerah v gradu, kdo jo gospodar, čc je tu in jo izvedel, da biva sedaj samo ia mož kot hišnik v gradu. Debeljak jo kmalu nato šel domu in je vežna vrata zaprl.
Kmalu nato udari nekdo na vrata. Hišnik misli, cla jc prišla hči, ki služi v bližini pri nekem sosedu in se ravno domov soli. Vzame luč in gre odpirat.. Komaj sc vrata odpro, skoči oni človek, ki ga je ravnokar pustil v gostilni, z nožem v roki nanj, ga prime za vrat, ga davi in suje z nožem ter mu zbije luč iz rok, da ugasne. Vpil jo nemško: »Denar sem, ali pa življenje!«
Vnel se je boj za. življenje in smrt. Hišnik ga prosi, naj mu vsaj življenje pusti, saj mu rad da, kar ima. A oni ga le davi in suje. Tu sc pririjota do sobe, v kateri hišnik stanuje. Napadovalcu se posreči vreči hišnika na tla, prižge vžigalico, zagleda sekiro na tleh ter seže po nji. V tem usodnem trenutku, ko vidi hišnik, da gre za življenje, pahne z vso silo napadovalca raz sebe, seže hitro na mizo po nož, s katerim jo ravno prej rezal neki los ter začne biti ž njim po nasprotniku in ga rani na več mestih, na glavi, na prsih in v stegno. To zbega napadovalca, da ne more udariti s sekiro po hišniku, ki zbeži hitro skozi vrata na prosto in kliče sosede na pomoč. Sosedje prihite, gredo iskat napadalca po gradu, a ta je že zbežal. Le njegovo kapo dobe na tleh. Kapa je prerezana, znamenje, da je napadalce, ranjon na glavi. Ko so dobili orožniki v Škofji Loki sporočilo, so prihiteli in vso noč roparja po gradu in v okolici iskali, a jo bil ves trud zastonj. V nedeljo so pa kmetje roparja v jeli v gozdu na Planici in ga zvezanega pripeljali v zapor v Škofjo Loko, kjer jc sedaj zaprt. Orožniki so v nedeljo dopoldne, ko jo bil cerkven sliod v Cerngro-bu, ljudi opozorili, da je ropar najbrže kje v gozdu, čc ga dobo, naj ga primejo. Popoldne so ga žo imeli v rokah. Ranjen jc na glavi, na prsih in v stegnu precej močno; v Loki mu je zdravnik rane obvezal. Napadeni hišnik je ranjen na obrazu, a no tako močno, kakor napadalec. Napadalec jo star 26 let, doma v Steyerju na Gor. Avstrijskem in se piše Rudolf N (i r-fahrt. Ubožal je iz prisilne delavnice. Preden jc šel v grad, je kupil v gostilni svečo. Brez dvoma je liotel hišnika umoriti, nato pa ponoči grad oropati. Ko je zbežal po napadu iz gradu, sc jo. skril na Formah v neki šupi, kjer jc bil celo soboto zarit v listju, ne da bi domači kaj vedeli o tem; odtod jc zbežal v gozd, kjer je bil vjet.
Ropar, ki je napadel oskrbnika v Ajmanovem gradu, se bori s smrtjo. Rane, ki mu jih je v obrambi prizadjal oskrbnik z nožem, so zelo nevarne. Pa tucli napadeni oskrbnik jc nevarno obolel na pljučnici.
Dnevne novice.
4- Za pogorelce na Jezici je vložil že včeraj dr. šusteršič v državnem zboru nujni predlog za pomoč.
-f- Občni zbor kmečke zveze za trebanjski okraj se je vršil v nedeljo. Predsedoval je trebanjski župan Huč, navzoč je bil preč. g. dekan Nagode, Poročala sta
0	političnih zadevah poslanca Hladnik in dr. Lampe, o delovanju Kmečke zveze pa tajnik Ant. Oblak. Shod se je izrekel za to, da se naj nadaljuje tečaj za izobrazbo živinozdravniških pomočnikov. Izrekla sc jc zaupnica poslancem S. L. S.
-i Hrvaški vseučiliščniki v Belgradu. Vedno bolj se kaže, kako veliko taktično napako so napravili hrvaški dijaki, da so šli v sedanjih dneh v Belgrad. Lepše usluge sovražnikom hrvaškega naroda niso mogli napraviti. Odbor izletnikov sicer dementira, da bi bili hrvaški dijaki v Belgradu klicali kralju Petru »Živio jugoslovanski kralj«, vendar so storili izletniki toliko nerodnosti, da pametna hrvaška javnost upravičeno odklanja stik s takimi izletniki ter poudarja, da ti mladi gospodje niso šli v Belgrad reprezentirat hrvaškega naroda. Glasilo hrvaške stranke prava »Hrvatska« piše: »Mi imamo to ekskurzijo s političnega stališča za sedaj za neumestno in netaktično. Zato smo delovali na neke naše pristaše, da se ne pridružijo izletu.« »Hrvatska« konstatira, da dijake spremljata dva profesorja, ki sta za vlado politično korektna, dr. Heinzl in dr. Miil-ler, kar nam vzbuja sum, da je Cuvajevi, zadregi tak izlet prav prišel in da je marsikaj pri tem izletu — Cuvajevo maslo. Obžalujemo, da tisti hrvaški vseučiliščniki, ki so napravili izlet v Belgrad, na to niso mislili in da njso omejili izlet na strogo naučno smer. Tako je pa ta neodgovorna gospoda, kakor sama poroča v »Obzoru«, poljubovala srbsko zastavo, spremljala jo je vedno vojaška godba, kar prav nič nc spada k naučnemu potovanju, tudi ne spada k naučnemu potovanju prizor, katerega zagrebški »Obzor« tako-le opisuje: »Pred dvorom povorka je stala. Gosti su burno pozdravili kralja Petra i izazvali ga, da se pojavi na balkonu. Kralj se pojavio na balkonu novog dvora u generalskoj uniformi, a s njim i prijestolonasljednik Aleksandar u oficirskoj uniformi i knez Pavle, oboje gologlavi, Salutiranjem se kralj zahvalio na manifestacijama. Kralj je s balkona saslušao pjevanjc hrv, narodne himne, pa se zatim povukao uz o d u š e v-
1	j e n o klicanje o m 1 a d i n e, koja je za tim lagano lcrcnulo ka univerzitetu.« — K naučnemu potovanju nikakor ne spada, da je izletnike na svojem dvoru sprejel in pogostil kralj Peter, da so napravili izletniki izlet v vojno akademijo, kjer so po-
slušali govor znanega generala Z i v k o -v i č a. Celo gledališka predstava ni mogla biti brez izvestne primesi ter se je hrvaškim izletnikom na čast igralo »Krunisa-nje Dušanovo«. Poročilo »Obzorovo« ta izlet dovolj kompromitira, zato moramo še enkrat poudarjati, da mlada gospoda, ki je pohitela v Belgrad, ni zastopala hrvaškega naroda, ki s takimi neumnimi manifestacijami noče imeti nobenega stika! Hrvatom pa je sedaj to zopet dokaz, kako liberalci povsod s svojo neumnostjo vsako stvar kompromitirajo. — Današnji listi poročajo, da je avstro-ogrski poslanik v Belgradu, Ugron, radi demonstrativnega sprejema hrvaških vseučiliščnikov pri srbski vladi vložil protest.
+ Imenovanje. Cesar je imenoval svetnika pri deželnem sodišču v Cer-novicah g. dr. Peter L a h a r n a r j a za svetnika upravnega sodišča ekstra statum. — Cesar je imenoval za feld-maršallajtnanta generalnega majorja Ernsta M a t a n o v i č a v Velikem Varadinu in mu povodom njegovega vpokojenja podelil vitežki križec Leo-poldovoga reda. Fml. Matanovič je rodom Ljubljančan.
+ Volitev župana v Črnomlju. Včeraj sc je izvršila v Črnomlju volitev starešinstva. Za župana je izvoljen gosp. Josip D o 11 a r; on kakor tudi svetovalci so pristaši S. L. S.
-j- Judovstvo se je začelo zadnje čase tudi na našem jugu vednobolj širiti. V Ljubljani, koder ni bilo nikoli kaj prida judov, se sedaj vidi vedno več krivonosega elementa. Sedaj jih je še malo, a stara izkušnja uči, da se jud, ako kristjani ne pazijo, zelo hitro namnoži. Spričo velikega demo-ralizatoričnega vpliva judovstva je treba že zdaj misliti na lo, da se njihovo naraščanje pri nas prepreči. Zalo moramo Slovenci deželnemu odboru biti le hvaležni, da izkuša vodne sile podeželiti, da jih jud ne ugrabi. Najveljavnejši nacionalni ekonomi in biologi, oziroma antropologi uče, da judovstvo zastruplja vse gospodarsko in kulturno življenje. Zlasti Slovenci imamo velik interes na tem, da judovstvo naše zdrave krvi nc zastrupi. Judje so vsi najhujši liberalci, tako tudi ljubljanska judovska kolonija, ki gre v vsakem oziru skupaj s slovensko liberalno stranko, o čemer so znana marsikatera jako zanimiva dejstva. Treba bo začeti na judovstvo obračati večjo pozornost!
Za izseljence. Včeraj so poslanci dr. K r o k in tovariši z ozirom na grozno nesrečo parnika »Titanic« predlagali: Vlada naj čim preje predloži načrt zakona v varstvo izseljencev ter sproži mejnarodno konferenco, da ukrene vse potrebno v varstvo izseljencev.
—	Strašna nesreča. — Brat svetnika župnika gospoda Janeza Berlica smrtno
ponesrečil. Iz Dravelj nam poročajo: 64-letni posestnik v Zapužah Andrej B e r -1 i c, brat č. g. župnika Janeza Berlica v Srednji vasi v Bohinju, šel včeraj, 23. t. m. popoldne s svojim sinom Francetom v gozd po steljo. Ko sta naložila, sta se vrnila domov s težko obloženim vozom. Sin je voz opiral, oče je šel pa pred konji. Ko prideta že na ravnino pri Pržanu, je. oče pustil konje, hoteč ostati zadaj, a nesreča je hotela, da je padel pod voz ter ga jc zadnje kolo tako močno pritisnilo k tlom za vrat — da je bil takoj mrtev. Ponesrečeni Andrej je bil tih in miren značaj. Z pred letom umrlo ženo je vzgojil svoje otroke v strogo krščanskem duhu. Č. gospodu svelniku Berlicu, ki mu jc umrla pred kratkim ljubljena sestra ter je sedaj izgubil brata na tako tragičen način, naše globoko sožalje, — Pogreb bo v četrtek ob 10. dopoldne iz Zapuž na pokopališče v Dravlje.
—	Iz Mofnika. Na cvetno nedeljo in naslednji ponedeljek smo imeli pri nas od deželnega odbora prirejeni k m e t i j s k i poučni tečaj. Hvaležno ljudstvo se je mnogoštevilno udeleževalo štirih izbor-nih predavanj v prašičereji, živinoreji, sadjarstvu in zadružništvu. — Dne 13. aprila pa je deželni odbor pri nas izvršil p r e -m o v a n j e telet- Dosedaj čisto pozabljenim našim živinorejcem se je razdelila lepa vsota okroglih 300 K, kar bo zelo povečalo veselje do umne živinoreje. — Oni kovček z vrednostjo 1 5.0 00 K je našel naš občan Valentin Grabnar iz Zajasovnika ob državni cesti, in jc že dobil pošteno nagrado. Moravski poslanec dr. S k u t e c k y, ki je osebno prišel po lastnino svoje soproge k našemu občinskemu uradu, je glasno hvalil poštenost našega ljudstva in obljubil razglasiti jo na višjem mestu,
—	h Vipave. Na prvo m a j n i -ško nedeljo določena slavnost v Logu sc preloži na poznejši čas, ker so naprošeni govorniki za to nedeljo zadržani. Pozneje se vrši v Logu velika evharistična ccrkvcna in izvencerkvcna slovesnost za kranjsko in goriško Vipavo. Dan, spored in imena govornikov se pravočasno naznanijo. — Občni zbor hranilnico in posojilnice v Vipavi sc vrši na sv. Florijana dan, 4. maja t. 1., ob 3. uri popoldne v dvorani Kmetij-
skeg£ društva v Vipavi. KavnoTam sc v«! ob 4. uri občni zbor Kmetijskega društva.
—	»Občinska Uprava«, štev. 6. in 7., izide koncem tega meseca, naslednja pa lakoj početkom maja.
—	Na bikovih rogeh. V Dragobačku, župnija Št. Lenart nad Škofjo Loko, je bik nabodel hišno gospodinjo Marijo Potočnik, p. d. Miklavcevo. Prej mirna žival je naenkrat zdivjala. Marija Potočnik je smrtno-nevarno ranjena.
—	Perutninarski tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi ob popoldnevih dne 12. in 16. maja t. 1. perutninarski tečaj s sledečim sporedom: V nedeljo, 12. maja, od 3. do 5. ure popoldne: Važnost perutninarstva. Dohodki kokošjereje. Napake pri ko-košjireji. Vrednost kokošjih plemen. Odbiranje kokoši za pleme. Na praznik 16. maja od 3. do 5. ure popoldne: Zboljšanje kokošjereje. Krmljenje kokoši. Strežba kokoši. Bolezni pri kokoših. Zboljšanje kurnikov. Poduk bo sdružen s praktičnim razkazovanjem. Tečaj je namenjen gospodinjam in kmetskim dekletom.
—	Tečaj za pridelovanje zelenjadi priredi kmetijska šola na Grmu dne 13., 14. in 15. maja t. 1. z naslednjim sporedom: V ponedeljek, dne 13. maja: Od 2. do 4. ure popoldne: Važnost pridelovanja zelenjadi na kmetih in v okolici mest. Naprava in razdelitev vrta. Obdelovanje in gnojenje zemlje. Od
4.	do 5. ure: Razkazovanje šolskega vrta. V torek, dne 14. maja: Od 8. do 10. are dopoldne: Naprava gorkih leh. t-delovanje sadik in zgodnje zelenjadi v gorkih lehah in na prostem. Dobava potrebnega semena. Naročanje semena po cenikih. Kolobarjenje na vrtu in medsetve. Od 10. do 12. ure: Praktično razkazovanje na vrtu. Popoldne od 2. lo 4. ure: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi za prodajo in domačo rabo. Od i. do 5. ure: Praktično razkazovanje. V sredo, dne 15. maja, od 8. do 11. ure dopoldne: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi (nadaljevanje). Od 10. do 12. ure: Ohranjevanje in vkuhavanje zelenjadi ca zimsko rabo. Popoldne od 2. do 5. ure: Vkuhavanje zelenjadi v sadni kuhinji (praktično), -r- Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjske plača ravnateljstvo stroške ea pot do Novega mesta in za prehrano po 2 K na dan. Podporo dobi le tisti, kateremu se izrecno dovoli in ki zanjo 'do 5. maja po dopisnici prosi. Ker se pripusti k tečaju le omejeno število .udeležencev, se je zglasiti za tečaj do
5.	maja. Vabimo naše gospodinje in kmetska dekleta k obilni udeležbi!
Novi brzoparnik Avstro-Ame-ricano »Kaiser Franz Joseph I.« bo napravil od 8. do 22. maja prvo potovanje po Sredozemskem morju s člani avstrijskega mornariškega društva. Dne 25. maja odplove ta lepi parnik pr-yikrat v Ameriko. Avstro-Americane se poslužuje pri svojih potovanjih vedno več Slovencev.
.. — Marijan Zdiechowskl, profesor na vseučilišču v Krakovu, odličen polj-eki učenjak in pisatelj, se mudi v Zagrebu. Hrvatje so mu priredili pozdravni večer v hotelu »Royal«.
—	Ogenj je v Zvrčah pri Kovorju dne 15. aprila uničil štirim posestnikom vsa poslopja. Gasilcem je zmanjkalo vode.
—	Porenjski Slovenci sporočajo, 0a sta jih obiskala dva slovenska frančiškana.
—	Planinski hlev bodo zidali letos Lešani na Dobrči.
—	V konkurzu je Franc Rugel na Mirni.
—	Umrl je na Dunaju sekcijski svetnik g. dr. Ludovik D i m n i t z, star 70 let, rodom Ljubljančan.
—	Zgodnji roj. Rodoljubne čebele. Gospa Marija Jeglič p. d. Tavčar v Begunjah pri Lescah je dobila prvi roj dne 19. aprila popoldne. Rojil je neki panj, ki je bil odločen, da se odpošlje na Nemško. Matici se je pa menda Gorenjska tako priljubila, da jo je popihala iz panja, ko je isti v izbi čakal, da ga zabijejo ter odpošljejo. Vsajanje v izbi je bilo prav prijetno. Gorenjskim čebelam ter njihovi kraljici se je pa izpolnila tudi želja, da ostanejo vsaj Še eno leto v svoji domovini v krasnih Begunjah.
—	Vsposobljenostni učiteljski izpiti, ki so se vršili pod predsedstvom dež. šolskega nadzornika g. Franca Levca na ljubljanskem učiteljišču, so se končali s sledečim uspehom: 1. Za meščanske šole sta bili aprobirani: Marjeta Cundrič v Ljubljani, iz I. strokovne skupine s slovenskim in nemškim učnim jezikom; Pija Gandini, bivša učiteljica v Sv. Mihaelu pri Novem mestu, iz I. strokovne skupine z nemškim učnim jezikom. 2. Specialne skušnje so napravili: Anton Skala, definitivni učitelj v Podragi, in Franc Zupan, provizorični učitelj v Ljubljani, oba za ljudske šole z nemškim učnim jezikom; Vida Šešek, učiteljska kandidatinja v Ljubljani, iz francoščine z
nMftžkra-Utnim_ klikom; Магјф. Tratnik,
provizorična učiteljica v Ljubljani, za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. 3. Nadomestni izpit iz verouka so napravili: Rajko Božič, definitvni učitelj v Mengšu; Metod Požar, provizorični učitelj v Ostrož-nem brdu, in Marija Lebar, provizorična učiteljica pri Sv. Barbari. 4. Aprobirani so bili: a) Za ljudske šole z nemškim učnim jezikom: Marija Cepuder, provizorična učiteljica na nemški zasebni ljudski šoli na Jesenicah; Ana Klauer, provizorična učiteljica na nemški zasebni ljudski šoli v Tržiču; b) Za ljudske šole z slovenskim in nemškim učnim jezikom: Franc Kotlušek, provizorični učitelj na Spodnjem Kastelje-vem; Albin Lajevec, provizorični učitelj na Vrhu; Izidor Smole, provizorični učitelj v Devici Mariji v Polju; Josipa Ahačič, provizorična učiteljica v Št. Petru pri Novem mestu; Zora Blinc, provizorična učiteljica na Štrekljevcu; Marija Delak, provizorična učitcljica na Krtini; Danica Kališ, suplen-tinja v Ljubljani, z odliko; Vida Kobler, bivša provizorična učiteljica v Trstu; Alojzija Lebar, suplentinja v Veliki Nedelji; Angela Kerina, provizorična učiteljica v Moravčah; Regina Okorn, prov. učiteljica v Sv. Juriju pri Kumu; Pavi. Pirker, provizorična učiteljica v Ribnici; Antonija Praprotnik, provizorična učiteljica na Hru-šici; Terezija Rant, provizorična učiteljica na Malenskem vrhu; Marija Ribnikar, provizorična učiteljica v Mirni peči; Marija Sajovic, provizorična učiteljica v Bohinjski Beli; Angela Soršak, provizorična učiteljica na Rakitni; Marija Stepišnik, suplentinja v Sv. Ani na Štajerskem; Frančiška Terpinc, suplentinja v Spodnji Šiški; Marija Vilman, suplentinja na Planini pri Jesenicah; Elizabeta Zupančič, provizorična učiteljica na Gori pri Kočevju. En kandidat za meščanske šole je bil reprobiran, eden je odstopil od skušnje, enega ni bilo h skušnji.
—	Otvoritev postajališča Podhom-Vintgar. 1. maja t. 1. se otvori med postajama Dobrava in Bled proge Jesenice— Trst c. kr. d. ž. v km 68'3 ležeče postajališče Podhom-Vintgar za osebni in prtljažni promet. Prometni časi vlakov, ki se ustavljajo v tem postajališču, so že naznanjeni v voznih redih. Vozne listke izdaja čuvaj na postajališču. Prtljaga se odpošilja proti naknadnemu plačilu pristojbin.
—	Prošnja. Dne 15. t. in. je unijčil požar v Žvečah, župnija Podbrezje, štirim posestnikom hiše in vsa gospodarska poslopja. Pogorelci so revni, imajo družine ter trpe veliko pomanjkanje. Podpisani župni urad trka na usmiljena srca ter prosi pomoči. Darovi naj se pošiljajo župnemu uradu v Pod-brezjah.
—	Težka poškodba. Janezu žuže-ku, posestniku v Pečah, je povodom prepira posestnik Jožef Prime vrgel kamen v glavo, potem ga pobil na tla ter z lopato pretepal in suval. Žužek je bil na glavi in životu težko poškodovan, tako da so ga oddali v deželno bolnico.
—	Po 60 letih najden kostenjak. — Sin in hči umorila očeta ter mu odrezala glavo. Nedavno, ko so Francu Kosu, posestniku na Vel. Kalu pri Mirni peči prekopavali vinograd za nasajenje novih trt v gori Hmelčici, so odkopali več človeških kosti brez črepinje. Te kosti, ki so v sestavi podajale visokost odraslega človeka, so bile zakopane v globočini okrog enega metra. Takoj je bilo domnevati, da je bil tam pokopan po zlobni osebi usmrten človek. — Pozneje pa jc neki ve|2 kot 80 let star mož pričel pripovedovati, da je pred okrog 60 leti izginil neki J. Radovan, ki ga ni bilo moči več najti in da sta lo tega usmrtila njegov sin Janez in njegova hči Ana Radovan, ki sla že tudi oba mrtva ter da je to grozno zločinstvo priznal Janez Radovan na smrtni postelji tik pred svojo smrtjo; sestra Ana pa je že bila preje mrtva. — Po navedbi ŠOletnega starčka ni torej dvomiti, da jc odkopani kostenjak J. Radovana žrtev svojih zlobnih otrok, to pa tembolj, ker je oni vinograd, ki ga prekopava Franc Kos in kjer so našli gori označene kosti, oddaljen kakih 400 korakov od Radovanove hiše in na samotnem kraju. Ker pa ni najti črepinje koste-rujaka, se sklepa, da sta morilca žrtvi glavo odrezala ter jo kam vrgla, češ, 'če bi prišlo zločinstvo na dan še za časa dejanja, ne bi bilo mogoče žrtve spoznati in sum na nju zvračati.
Nezgode. France Kos, trgovec v Poljanah je pomival steklenico, katero je napolnil z jesihovo kislino in sodo ter skeklenico zamašil. Pri tem je pa tekočina vun vrgla zamašek in mu brizgnila v oba očesa. — Viktorju Ver-čonu, mizarskemu pomočniku v Men-ffešu je dal 14 letni deček Kari Gregorc Flobertovo pištolo v roke. Ker pa ni vedel, da je nabasana, se mu je sprožila ter ga je strel zadel v desno roko, — Čevljarskega vajenca Janeza Čade-ža na Glincah je 15 letni Adolf Verbič udaril z desko, v katero je bil zabit že-belj in ga zadel na desno nogo. Poškodoval ga je tako nevarno, da je moral Ш po pomoč v deželno bolnišnico.-т V
Radečah pri Zidanem mostu se je na dvorišču igral 11 let stari deček Jožef Soršak. Tekel je navzdol na cesto po strmini. Med tem je privozil mimo voz gozdnega oskrbnika iz Jatne, ker se pa deček ni mogel v ravnini ustaviti, je padel pod voz in bil — povožen. Zlomljena mu je bila leva roka in tudi na glavi je dobil odrgnino.
Primorske vesti.
p Iz tržaško koperske škofije. Gosp. Josin Budin, župni upravitelj v Tinja-nu pri Kopru bo instaliran dne 23. t. m. istotam za župnika. Istega dne bo instaliran g. Flego Ivan za župnika v Buzetu. G. Matko Kurelič jc imenovan na mesto g. Flega na Ilumu za župnega upravitelja. — Tržaški škof dr. Andrej Karlin je začel preteklo soboto kanonič-no vizitacijo v Pazinu. Sv. birmo bo delil v pazinskem dekanatu skozi 13 dni, v piranskem pa pet. — G. Kjuder Antonu, župniku v Barkovljah, je podeljena čast komornika sv. Očeta. Mnogozasluženemu gospodu monsigno-ru iskreno čestitamo!
p Osebna vest. Mestni svet tržaški je imenoval za župnika na Opčinah č. g .Andreja F i n k a , closedaj kaplana pri sv. Vincencu v Trstu.
p Smrtna kosa. V Trstu je umrl v nedeljo višji finančni svetnik g. Pavel B a -r i č e v i č po daljši in mučni bolezni. Pokojnikovo truplo prepeljejo iz Trsta v Mali Lošinj, kjer je polože v družinsko rakev.
p Petrolejka je padla na 18 letno kmečko dekle Marijo Novakovo s Sezan-ščine, ko jc delala v kuhinji. Dobila je poškodbe, ker se jej je unela obleka, tako da so jo prepeljali v goriško bolnišnico, kjer je umrla.
Šentpetersko prosvetno društvo ima v petek, dne 26. aprila ob pol 8. uri zvečer predavanje. Predava g. profesor I. Dolenc o »Judih«.
p Ženski odbor za evharistični kongres na Dunaju se je v Trstu sestavil. Na čelu mu stoji princesinja Frančiška Hohen-lohe, namestnikova žena. Slovensko žen-stvo zastopata v tem odboru gdčni Julka Kafol in Terezina Vičič.
p Med alkoholiki. V žganjarno v ulici Porte je prišla v ponedeljek opoldne 44 letna branjevka Antonija Rigutti. Bila je že nekoliko vinjena, pa je še vase žganje vlivala. Rekla je, da si mora splahniti jezo, v katero jo je spravil njen mož.. V žga-njarni pa je sedel, tudi že pijan, delavec Mihael Busič. Ker je pa bil brez cvenka, žeja pa huda, se je začel dobrikati Antoniji, da bi si pridobil njeno naklonjenost, ki naj bi se pokazala v plačevanju pijače. Tako se je šalil nekaj časa ž njo. Seveda so bile te šale trivijalne in nedostojne, kakršne so pač v navadi med pijanci. Ker je postal nazadnje le preveč vsiljiv, se je ^Rigutti vjezila, zagrabila Busiča za grlo in mu zapičila nohtove v meso. Busič je kar obstal. Toda ko se je zavel, je zgrabil žensko za roke in jo pahnil od sebe, vzel ročno iz žepa nož in udrihal po njej! Razme-saril ji je levo lice, naredivši ji rano, dolgo 15 cm. Vsled kričanja, ki je nastalo, so prišli redarji, ki so umirili divjega Busiča in odpeljali na policijo, krvavo Rigutti so pa odpeljali v bolnišnico, kjer so jo operirali.
p Samoumor. V Derinovem kamnolomu nad Sv. Ivanom so našli mrtvo žensko, ki se je zastrupila. Dosedaj se še ni dognalo, kdo da je.
p Koroški Slovenci so prišli v soboto v Gorico s posebnim vlakom. Podali so se na božjo pot na Sv. Goro. Romarjev je okoli 800. Romanje vodi veleč. g. dr. A r n e j c. — Prihodnjo soboto prispe v Gorico še en romarski vlak koroških Slovencev. Število romarjev bo šc večje.
p Smrtonosna stava. 18 letni bivši zidar Rudolf Skilan je v Kermoljcvi gostilni v Rocolu za stavo izpil 100 čašic žganja »Amaro Istira*. Pred vrati sc je nato mrtev zgrudil. Nastopila je smrt vsled zastrupljenja z alkoholom.
p Zaradi avtomobilske nesreče pri Sv. Ivanu pri Devinu. Predvčerajšnjim se je vršila pri goriškem okrožnem kot kazenskem sodišču kazenska obravnava proti šoferju avtomobila, ki jc dne 1. aprila t. 1. povzročil pri Št. Ivanu pri Devinu nesrečo, ki je zahtevala človeško žrtev. Šofer Amantini, ki je laški podanik, je trdil, da je nedolžen ter da mu je v trenotku, ko se je hotel izogniti vozu, dal njegov gospodar en sunek, tako da je avtomobil preostro krenil na stran. Sodišče pa ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo na tri mesece strogega zapora. Njegov zagovornik je naznanil, da bo rekuriral in je zahteval, da se do rešitve rekurza izpusti za-toženca iz preiskovalnega zapora. Toda sodni dvor ni ustregel tej zahtevi, češ, da je Armantini tuj podanik in da bi jo lahko pobrisal.
Našega ženstva ne moremo z nobenim delom bolj razveseliti, kakor z novo knjigo S. M. Felicilo Kaiinsek »Slovenska kuharica.
šlaierske novice.
Š Pri občinskih volitvah v fit. Janin pri Velenju jc zmagala S. K. Z. Županom je izvoljen g. Franc Lesjak. š Poslanca dr. Korošec in Roškar
sta imela v nedeljo, dne 21. t. m. dva lepa shoda v ljutomerskem okraju. Zjutraj po rani maši pri Sv. Jurju ob Ščavnici, popoldne pa pri Sv. Križu na Murskem polju.
š Umrl je v št. Vidu pri Planini bivši župan g. Mihael Belak, star 34 let.
š Deželnozborske volitve v XI. štajerskem volivnem okraju. Pri včerajšnjih nadomestnih štajerskih deželnozborskih volitvah v zahodnoštajerskem XI. volivnem okraju, ki obsega mesta in trge Koflach, Voitsberg, Staniz, Gross Florian, Deutsch-I.andsberg in Schwanberg, je dobil med 406 oddanimi glasovi nemški nacionalec dr. Gottlieb Tunner iz Gradca 368 glasov in je izvoljen.
š šaleška Čitalnica v šoštanju priredi v nedeljo, dne 28. t. m. točno ob 3. uri popoldne v gledališki dvorani hotela »Avstrije« igro »Deseti brat«.
š šaleška čitalnica v šoštanju proslavi letos svojo 30 letnico z veliko ljudsko slav-nostjo dne 14. julija, in prosimo druga društva, naj se na to prireditev ozirajo.
š Nov vlak bo vozil od 1. maja ob nedeljah in praznikih iz Ruš do Maribora, Odhajal bo iz Ruš ob 7. uri 18 min. in pri« hajal v Maribor ob 7. uri 50 vin.
š Na potu k sodniji umrl. Iz Sv. Trojice v Slov. goricah: Radi tepeža na velika soboto zvečer, pri kresu v Oseku, bi se imel zagovarjati v soboto 20. t. m. pri okrajni sodniji v Št. Lenartu fant Martin Zimič od Sv. Antona v Slov. goricah. Vsled posledic velikosobotnega večera pa je med potjo v Osek umrl. Svetna sodnija ga torej ne bo sodila.
š Novice iz Trbovelj. Občni zbor »Stavbinske zadruge Lastni dom« v Trbovljah se vrši v nedeljo 28. t. m. popoldne ob 3. uri v Društvenem Domu. — V nedeljo je bil tukaj plačilni dan pri premogo-kopu. Navadno se na tak dan nekateri rudarji radi stepo. Tukajšnji nadpaznik J. B., ki je zagrizen socialni demokrat, je bil tako nasilen, da jc v svoji vinjenosti v kolodvorski gostilni zmerjal druge iante in celo zabodel delavca Volkarja z nožem ter mu prizadjal težko rano.
š Požar. Iz Lučan poročajo: Tukaj je v soboto zjutraj zgorel kozolec trgovca Antona Strohmeierja. Zgorelo je tudi veliko živeža, drv in drugih reči. Kakor se sumi, je ogenj zanetila zlobna roka.
š Sleparski parček. Iz Maribora nam poročajo: Meseca septembra lani je prišel iz Inomosta v Maribor neki mož, si najel stanovanje in se izdal za Schmidhoferja, rojenega 1. 1874. na Tirolskem. V njegovem spremstvu je bila neka ženska z dvema otrokoma. V Mariboru sta napravila veliko dolgov in menjala 6 stanovanj. Te dni pa je prišel dozdevni Schmidhofer k neki posojilnici v Mariboru in prosil na menico, ki je imela dva ponarejena podpisa porokov, za 500 kron posojila. Tudi pri neki drugi posojilnici je hotel priti na ta način do 600 kron denarja. Vendar pa so prišli goljufiji pravočasno na sled in izsledili, da ta mož ni Schmidhofer, ampak 26. januarja 1877. v Črešnjevcu rojeni in v Ljubljano pristojni potnik Teodor Seidl, katerega zasleduje sodišče v Inomostu in Feldkirchnu zaradi goljufij z tiralico. Seidl jc izvršil tudi veliko goljufijo pod imenom firme Henrik Griinhut na Dunaju. Njegovo priležnico so v Mariboru še pravočasno zaprli, medtem ko je Seidl neznano kam pobegnil.
š Z ročico mu razbil lobanjo. Iz Sevnice: Med posestnikom Alojzom Fakin in njegovim hlapcem Jakobom Romihom je nastal prepir. Romih je obdolžil gospodarja, da mu je premeta! in preiskal njegov kovčeg. Iz prepira je nastal pretep in go-gospodar je zgrabil ročico na vozu in ž njo udaril hlapca po glavi. Vsled udarca se jc Romihu strla lobanja in smrtno poškodovan se je zgrudil na tla.
š Nož ji je zagnal v usta. Iz Brežic: Pred par dnevi je prišel dninar Anton Se-koranja v Pišecah od dela domov. Ko je bil še pred hišo, je slišala njegova žena klice na pomoč. Šla je takoj vun in videla, kako je posestnik Janez Šušterič prete-paval njenega moža. Šla je in sunila Šu-šteriča od moža. Ta pa ji je z vso močjo zagnal nož v usta, da je zadobila smrtno-nevarno poškodbo. Nato jo je vlačil še za lase po tleh. Končno so prišli na njene klice sosedje, ki so ženo iz rok divjaka rešili.
š Prcmemba posesti. Elektrarno in tovarno za škrilj v Laškem trgu, dozdajne last O. Withalma v Gradcu, je prevzela neka nemška družba z omejeno zavezo.
š Vlak je povozil v Ljubnem na Zgor, Štajerskem paznika Jožefa Fabro. Vlak je šel čez njega in ga strašno razmesaril.
š Ponočni napad. Ko se je pred paf dnevi vračal posestnik Jurij Pavlic iz svojega vinograda od Sv. Križa pri Krškem proti Brežicam domov, ga je s polenom napadel neki neznanec in ga pobil na tla, da je težko ranjen obležal nezavesten. Ne
ida bi se bil zavedel, so ga spravili v brežiško bolnico. Kot napadalca sumijo posestniškega sina Janeza Klemenčiča od Sv. Križa, katerega so naznanili orožnikom.
Koroške novice.
k Knezoškofa dr. Kahna zadela kap. Včeraj zjutraj je knezoškofa dr. Kahna na Tancenbergu zadela kap ter ga ohromila na celi desni strani. Boje se za njegovo življenje.
k Državnozborske volitve v beljaškem okraju. V 8. koroškem beljaškem volivnem okraju je bil včeraj izvoljen socialno-demokraški kandidat Florijan Groger, ki je dobil 3520 glasov. Nemškonacionalni kandidat Vsenemec profesor Angerer je dobil samo 2682, krščanskosocialni kandidat pa 436 glasov. Nemški liberalci so radi poraza v beljaškem volivnem okraju precej poparjeni. Slovenci so oddali glasove socialnemu demokratu.
k Grozna eksplozija. Celovec, 23. aprila. Na takozvanem Kreuzbergu se nahaja velik kamnolom. Delavec K o-p a j n i k se je v leseni utici igral z di-namit.no patrono, ki pa je eksplodirala. Močna eksplozija je pognala leseno utico visoko v zrak, Kopajnika pa raztrgala na drobne kosce.
Državni zbor.
V zbornici.
Včerajšnja seja državnega zbora je bila slabo obiskana. Poslanci so se zanimali bolj za dunajske občinske volitve, kakor za razpravo v zbornici. Veliko se jih je tudi udeležilo volivnega boja. Hrvaški poslanec Dulibić je končal ob četrt na 1, uro opoldne svoj govor, na kar je začel socialni demokrat Forstner zabavljati čez krščanske socialce. Kemetter (kršč. soc.) je grajal vlado, ker ne vpošteva sklepov odseka za državne uslužbence in jih ne izvede. Nato so zaključili razpravo o službeni pragmatiki in izvolili glavna govornika. — Zanimivejša kakor je bila seja zbornice, je pa bila
seja brambnega odseka.
Vodil jo je predsednik brambnega odseka posl. Pogačnik. Socialni demokrat Habermann je predlagal, da naj se preko brambne predloge preide na dnevni red in da naj se vladi naroči izdelati predlogo, po kateri naj bi se uvedla v obrambo države milica. Habermannov predlog je odsek odklonil s 30 proti 11 glasovom. Za Habermannov predlog so glasovali vsi socialni demokrati, nekateri Čehi in Tresič. Odsek je tudi odklonil Daszynskijev predlog, ki meri na to, da naj bi pričeli o brambni pre-osnovi razpravljati, ko bodo delegacije od-godene. Odsek je pričel nato glavno razpravo o brambnih predlogah. Govoril je 1 tudi grof Sturgkh. Njegov govor je bil zanimiv; pečal se je tudi z razmerami na Ogrskem in z zunanjimi političnimi zadevami, kar dozdaj avstrijski ministrski predsedniki niso prakticirali.
Stiirgkhov govor.
Sturgkh je uvodoma naglašal, da ga Veseli vzajemnost, ki se je pokazala v zbornici ob zaključitvi brambne razprave. Nemčija se zelo oborožuje in mi kot zavezniki Nemčije tudi ne smemo zaostajati. Vlada želi, da bi se brambne predloge kmalu rešile, ker razpravlja zbornica o njih že devet mesecev. Rešitev brambnih predlog je pri nas odvisna od parlamentarne tehnike, na Ogrskem pa tvori politično vprašanje. Tehnično se razpravljajo na Ogrskem brambne predloge že v drugem branju, kar nas pa ni vznemirjalo, ker so rešitev ovirale politične zapreke. Zdi se pa, da se položaj na Ogrskem jasni in da se rešitev brambne preosnove zagotovi. Če se to zgodi, bodo brambne preosnove na Ogrskem hitro rešene. Sturgkh želi, naj bi odsek brambne predloge kmalu rešil. »Zunanji položaj nam sicer ne kaže nika-kih znamenj, ki bi naše mirne zveze z inozemstvom motile, kar z zadovoljstvom konŠtatiram, a prikrivati si ne smemo, da je na raznih točkah zemlje nabranega veliko različnega netiva.« Posamezne države so zapletene v vojske, to pa dokazuje, da se morajo tudi za obrambo popolnoma gospodarskih koristi včasih razviti vojaške sile in moči. Zato naj se obrača zdravemu razvoju naše armade popolna pozornost, da nam zagotovi koristi naše domovine!
Po Stiirgkhovem govoru so govorili dr. Smeral, Haller in poslanec Hrvaško-slovenskega kluba kanonik dr. Ignacij Žitnik.
Delegacije.
Avstrijska delegacija zboruje v torek, 30. aprila, ob pol 4. popoldne.
LManske novice.
lj čudne razmere na šoli v šent fakobskem okraju. Okrog nove clcškc Šole v Prulah imajo dragonci v najemu travnik za vaje. Danes so imeli vajo s streljanjem v leže. Kako morejo dečki, ki so že po naravi vnoti za vojake,
slediti šolskemu pouku, ko slišijo med poukom streljanje in povelja. Ako še omenimo, da je v neposredni bližini javna hiša ter se na oknih naslanjajo prostitutke v zelo čudnih in pohujšlji-vih toaletah ter da to vsak dan opazujejo šolski otroci, potem se res čudimo »Slovenskemu Narodu«, da se čudi, zakaj se op šentjakobski fari proti taki soseščini in razgledu za šolske otroke pobirajo podpisi. S tem je »Narod« zopet pokazal, koliko mu je za dobro vzgojo. Šentjakobčanom pa bo menda vendar le ljubša nepokvarjenost njihovih otrok, kot pa neslanosti liberalnega »Slov. Naroda«.
lj Občni zbor bo imelo društvo »Pripravniški dom« jutri, dne 25. t. m. ob polpoldne v konferenčni sobi tukajšnjega c. kr. učiteljišča, na kar ponovno opozorimo p. n. društvene člane.
lj Osebna vest. Matej Pogačnik, c. kr. poštni nadkontrolor v Opatiji, je premeščen v. Ljubljano.
lj Požar v Rožni dolini. Danes okoli 4. ure zjutraj je naznanil strel z ljubljanskega gradu ogenj. Velikanski plamen je švigal v jutranjem mraku proti nebu ravno nad tobačno tovarno in hitro se je raznesla po mestu strašna in vznemirjajoča vest: »Tobačna tovarna gori.« Po celem mestu se je alarmovalo gasilce in kmalu je že drdral prvi gasilni rešilni voz na dozdevni kraj nesreče. Izkazalo se je pa, da tobačna tovarna ni v ognju, pač pa da gori v Rožni dolini. Tamkaj se je vnela hiša gostilničarja in trgovca Alojzija Marna, pri kateri je pogorela streha, zgornji del hiše, leseni salon pa do tal. Hišni stanovalci so sicer ogenj precej pozno zapazili, a so zamogli še vendar pravočasno rešiti svoje imetje. Le nekaj ku-retnine je zgorelo. Ljubljansko reševalno in gasilno društvo je vodilo gasilno akcijo z največjo požrtvovalnostjo skupno s požarno hrambo z Viča in Gline. Gašenje je bilo posebno otežkočeno vsled tega. ker so morali vodo dona-šati v škafih. Ljubljanski gasilci so napeljali cevi od Tribučeve hiše pod železniškim tirom do Rožne'doline ter s tem obvarovali Rožno dolino večje škode in nesreče. Škodo cenijo do 5000 K. Kako je ogenj nastal, še ni znano.
lj Brv čez Ljubljanico pri prisilni delavnici bodo komisijonelno preiskali potem pa se eventuelne poškodbe popravijo. Naj bi se s to zadevo vendar nekoliko hitelo.
lj Umrla je v 56 letu svoje starosti gospa Amalija Logar, soproga delovodje g. Andreja Logarja. Pogreb bo jutri popoldne ob 4. uri iz hiše žalošti, tovarna za lep. Naše najiskrenejše sožalje.
lj Kranjska deželna vinarska zadruga opozarja cenjeno občinstvo, da se vrši jutri zvečer, kakor običajno vsak četrtek, poskušnja pristnih domačih kranjskih vin in to od 5. do 9. ure zvečer pred kavarno Evropa.
lj Kolo ukradeno je bilo danes dopoldne poštnemu slugi Edvardu L e -v a r d u iz glavne pošte. Kolo jo »Sty-ria« popolnoma novo, vredno 200 K, je črno pleskano in prostega teka. Prestavo ima ob strani belo, v sredi pa zeleno črtasto. Na sedlu je vtisnjena tvrdka »Jax«. Magistralna številka je 408, črna, na belem polju, na prestavi pa je vpis »Diamant«. Pozor pred nakupom.
lj Umrli so v Ljubljani. Elizabeta Podbevšek, gostija, 73 let. — Amalija Logar, žena tovarniškega poslovodje, 56 let. — Anton Bremšak, hlapec, 29 let. — Franc Lampel, točaj, 34 let. — Ivana Jakopin, tovarniška delavka, 48 let.
Telefonsko in brzojavno porodilo.
PARLAMENT.
Dunaj, 24. aprila. V današnji seji je minister za notranje zadeve, baron II c i n o 1 d , odgovoril na interpelacijo posl. K a d 1 c a k a , zakaj se ne sklenejo nobene odredbe zoper pijanstvo, da se bodo primerno naredbe izdale, da pa se more pijanstvo bistveno omejiti le potom izobraževanja ljudstva in privatne humanitarne iniciativc. Nato sta govorila generalna govornika v debati glede službene pragmatiko, German in Steskal. Načrt se je nato izročil odseku. Nato se je začelo prvo bra-je novega advokatskega in notariatske-ga reda.
VOLITVE NA DUNAJU.
Dunaj, 24. aprila. Za jutrišnje ožje volitve so češke meščanske stranke izdale pardlo, da sc volitev vzdrže. češki separatisti glasujejo gotovo za nemške socialne demokrate. Nemški nacionalci glasujejo proti judom in socialistom. Od 11 mandatov utegnejo v jutrajšnjih ožjih volitvah dobiti liberalci 2, socialni demokratje 5, krščanski socialci 4. Danes razvijajo vse stranke velikansko agitacijo.
KAJ BO NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 24. aprila. Odločitev o novem banu, oziroma o tem, ako hrvaški koali-cijonaški politiki garantirajo stabilno vlado, bo prihodnji teden. Ako izpade v pozitivnem smislu, se takoj vpostavijo normalne razmere na Hrvaškem.
Dunaj, 24. aprila. Dalmatinski poslanci v avstrijskem deželnem zboru so jako nezadovoljni s postopanjem delegatov koalicije in nezavisnega kluba v ogrskem državnem zboru, ker niso ostali na stališču, glede katerega so sc ž njimi sporazumeli, da so jim ugasli -mandati na skupnem saboru ter jih radi tega ne mislijo niti položili niti zadržati, ampak jih proglasiti za ugasle. Tudi radi vesti o grofu Pe-jačeviču in Radaju dalmatinski klub ni mogel zavzeti točnega in jasnega stališča in je ostal bolj v rezervi.
ZGRADBA DALMATINSKE ŽELEZNICE ZOPET ODGODENA.
Budimpešta, 24. aprila. Ministrstvo trgovine je odgodilo zgradbo dalmatinske železnice, s katero bi se imelo pričeti te dni. Pred mesecem je bil radi gradnje te železnice perfekten dogovor z bančno skupino ter od kralja sankcijoniran ter bi se imelo pričeti z gradnjo mimo sabora. Za vzrok odgodenja se navaja, da na Hrvaškem vladajo take razmere, da se je moral uvesti komisarijat. S tem se hoče pritiskati na Hrvate. »Az Est« piše, da bodo Hrvatje takrat dobili železnico, kadar nastanejo v Hrvaški take politične izpremembe, da se napravi mir ter bo zgradba železnice ena točka koncesij Hrvatom.
ZOPET NESREČA NA MORJU?
New York, 24. aprila. Tu se govori, da je parnik »Corsika« zadel na ledeno goro in se znatno poškodoval.
K POROČILU O SMRTI ENVER-BEJA.
Berolin, 24. aprila. »Lokalanzeiger« poroča: Tukajšnje turško poslaništvo sporoča, da se vest iz Rima o ranjenem majorju Enver-beju in njegovi smrti niti najmanje ne potrjuje. Predvčerajšnjim je dospela Še neka brzojavka od Enver-beja, v kateri poroča vsakovrstne reči. Da bi bil Enver-bej ranjen, v tej brzojavki ni niti z besedico omenjeno.
LAŠKO - TURŠKA VOJSKA.
Carigrad, 24. aprila. Lahi so zasedli brzojavni urad na otoku Lemnosu. Turška oblast je izgnala iz Carigrada trgovca Rossija.
ŽENSKA VOLILNA PRAVICA NA RUSKEM.
Peterburg, 24. aprila. Ministrski svet je volilno pravico za ženske odklonil.
NA SMRT OBSOJEN.
Dunaj, 24. aprila. Šofer Stebetak, ki je v Požunu umoril neko trafikan-tinjo in njeno hči ter ju oropal, je bil danes na smrt na vislicah obsojen.
ARETACIJA RADI BIGAMIJE.
Reka, 24. aprila. Veliko senzacijo vzbuja tu aretacija znanega trgovca Ludovika Weissa. VVeiss je prišel pred več leti iz Prage in se tu oženil. Iz tega zakona so izšli štirje otroci. Sedaj so dognali, da je bil Weiss že v Pragi ože-njen in da njegova prva žena s petimi otroki živi v Pragi.
PONAREJALCI BANKOVCEV.
Dunaj, 24. aprila. Na podlagi personalnih opisov, ki so došla od policije v Gablonzu in Trutnovu, je prišla tukajšnja policija ponarejevalcem 20-kronskih bankovccv- na sied.
GROF IN GROFICA UTONILA.
Milan, 24. aprila. Grof Sch\verin in njegova žena sta na Komskem jezeru Utonila.
STAVKA STROJEVODIJ.
New-York, 24. aprila. V ponedeljek stopijo strojevodje na vseh progah zapad-no od Chicago in severno od reke Boto-mac v stavko. Prizadetih je 34.000 delav-
Kobene sile nasproti otrokom
ako se ne gro za svojeglavnost, ampak za resnično nevoljo. Na lo, so večinoma zadene, ako se daje na-Prlstnn samo s vadno ribje olje, katero postane zu-ribicem1"—° kot porno otrokom in odraslim žo pri
garancijskim enkratnem zavžitiu. Kdor pa mesto znakom Scott-	1	1
ovegaravnanja.	tega posežo po
SCOTT-OVl emulziji
mu no bode troba rabiti nikake sito. Scott-ova emulzija napravljena žo po M6 letnem preizkušenem Scott-oveni načiun, jo prijetnega okusa in tako lahko prebavna, da jo lahko prav dobro prenese celo vsak slab -želodec. 1'rcceniti so no smo tek pospešujoči učinek Scott-ovo emulzijo, ki se kmalu opazi po pridobitvi na toži in zboljšanju splošnega občutka.	2693
!'rl nakU|Mi itn' nu zalticvn јвггспо Scult-ovo emulzijo Znamka „Scott", ki le ie nmt 95 lot vpeljani, jnmti za dri. bruto iu učinek. — Cena Izvirni etuMcmci K 2-5(1. — Dobi •c v vseli lekarnah.
O
cev, razun 2000 so vsi organizirani. Fosre. dovalni urad je ponudil svoje službe.
KATASTROFA »TITANICA«.
Washington, 24. aprila. Četrti častnik »Titanica« je izpovedal, da je za časa katastrofe plul mimo v vidni daljavi nek neznan parnik, ki pa ni odgovoril na signale za pomoč. Domneva se, da je bil to danski parnik »Hellig Olaf«, ki je dospel dne 17. t. m. v New-York in poročal, da je na svoji poti srečal plavajočo ledeno goro.
Washington, 24. aprila. Tretji častnik »Titanica« je izpovedal, da pred nastopom nesreče ni videl nobenega ledenika, vendar pa je vedel o bližini plavajočega leduj ker se je o ledenikih v soboto in nedeljo poročalo radiotelegrafičnim potom. »Titanic« je vozil ves čas z veliko brzino. Častnik je zapustil ladjo v čolnu, v katerem je bilo samo 40 ljudi, a prostora za 60 ljudi. Ko se je »Titanic« potopil, je hotel hiteti na pomoč onim, ki so se borili z valovi, a ostali rešenci v čolnu so izjavili, da bi bilo naravnost blazno, izpostavljati svoje življenje. Neki mornar, ki je bil na jamboru na straži, je izjavil, da je ob 10. uri poročal o bližajočem se ledu in da bi bilo tedaj še dovolj časa, rešiti ladjo. Pri sebi ta mornar ni imel daljnogleda.
Tiskovna pomota.
Ime novega župnika na Opčinali naj se pravilno čita Z i n k in ne Fink.
Razne sivari.
Grozna panika v kinematograi« skem gledališču. V nekem kinemakH grafskem gledališču v Barceloni je nastala dne 22. t. m. grozna panika, ki bi bila kmalu povod veliki katastrofi. Dvorana je bila prenapolnjena, ko jO med predstavo nastal prepip in pretep med posetniki galerije. Navzoči policisti so hoteli poklicati ojačenje ter so začeli žvižgati s signalmimi piščalkami. Nato je bilo občinstvo mnenja, da je izbruhnil požar in nastala je groz^ na panika. Vse je drvelo proti izhodu, V dvorani je bila nepopisna zmešeja-i va. Veliko število žensk in otrok so y| gnječi pohodili. 15 oseb, skoro samo ženske in otroci, je bilo težko poškodovanih, 50 oseb pa je bilo več ali manj lahko ranjenih.
Potopljena jadrnica. Iz Hamburga poročajo, da je ob ustju reke Elbe za-vozil neznan parnik v nemško jadrnico »Elisabeth« ter jo potopil. Moštvo jadrnice so rešili na neko drugo ladjo.
Umor in samoumor godca. V Mo-gunciji jc ustrelil v svojem stanovanju 301etni godec Schutze svojo ljubimko 201etno služkinjo Kolbe in se nato obesil. Vzrok groznemu ;činu je baje ljubosumnost.
Nesreča na veselici. Iz Berolina po-< ročajo, da jc pri neki ljudski veselici v Echerju eksplodirala v nekem šotoru steklenica oglikove kisline. Nekega mošikega je na licu mesta ubila, tri druge osebe pa tako težko ranilo, da so na potu v bolnišnico umrle. Težko ranjeni ste bili tudi dve drugi osebi.
Nov Merčepov aeroplan za Srbijo. Dne 21. t. m. je zagrebški izdelovatelj aeroplanov (bivši Rusjanov drug) Mer-čep odposlal v Srbijo nov aeroplan, ki je v vsakem oziru še popolnejši nego oni iz leta 1911. Aparat je za vojno svr-he silno pripraven, ker se da v najkrajšem času montiirati in razmonti-rati, gladko skupaj zložiti in na majhnem prostoru hraniti. Let monoplana je enakomeren in hiter, dviganje izbor-
Mnenje g. dr. B. pl. Gaman,
docenta na vseučilišču v Kolozsvaru Rogaška Slatina.
Gospod J. Serravallo,
Trst.
Potrjujerti s tem listom radovoljno, da sem rabil z najboljšim uspehom Vaše Serravallovo Kina vino z železom za malokrvne, blediČaste bolnike itd. -
Rogaška Slatina, 28. maja 1909.
Doc. dr. pl. Gdman.
milo
tt
je v resnici čudovito I
Opusti kuhanje in mencanje, ker odstrani Sunlight milo no-snago in nadomesti beljenje.
»Jaz operem s tem svoje perilo Se enkrat prej s polovico trudom in polovico milom.
Dvojn! kos pc 30 h, osmokoteu po 18 h.
no, zraku nudi najmanjši odpor in jo za spuščanje na tla silno trdno zgrajen. Ves les je na poseben način prepariran in skoro nezlomljiv. Z motorjem vred (50 konjskih sil) jc 300 kg težak, ima 20 m' nosilne ploskve in je 9 me-I rov dolg. Z rotacijskim Gnome-motor-jem za 50 konjskih sil stane tak Mer-čepov aeroplan 11.800 K.
Milijonska poneverjenja. Pri kreditni družbi v Nikolajevo so zasledili poneverjenja v višini štirih milijonov rubljev. Več upravnih svetnikov so zaprli.
Italijanski bojni zrakoplovi. Laški Kralj je daroval za zgradbo italijanskega bojnega zračnega brodovja 100.000 lir. Zbirke za to zgradbo znašajo sedaj že en milijon kron.
Nesreča v cirkusu. V nekem cirkusu v Liibecku je napadel tiger nekega strežaja, ki je kljub prepovedi stopil v kletko. Med publiko jc nastala grozna panika, pri kateri je bilo več oseb ranjenih. Šele po težkem boju so iztrgali tigru strežaja, ki so ga težko ranjenega prepeljali v bolnišnico.
Streli pri volitvah. Iz Rima poročajo: Pri volitvah v delavsko borzo je prišlo dne 22. t. m. do burnih prizorov. Prišlo je do velikih pretepov med republikanci in socialisti. Demonstranti so pogasili luči in neprestano streljali iz revolverjev. K sreči pa v temi ni bil nihče zadet. Policija je mnogo oseb zaprla.
Zaplenjene bombe. V Inomostu so zaplenili dvoje iz Liibecka došlih po-siljatev aluminijevih bomb, ki ste bili naslovljeni na artiljerijsko ravnateljstvo v Rimu, bržkone namenjeni za Tripolis. Pošiljatvi ste bili napačno deklarirani.
Cerkveni letopis.
— Za Marijine družbe. Mladeniškc-ga Vodila je še 200 izvodov. Najnovejše Dekliško Vodilo bo do srede maja dotiskano, pa bo nekoliko dražje. Dobi ве pa še zdaj Dekliško Vodilo (tudi novo!) skup vezano z debeločrknim mo-litvenikom »Najboljša Mati«. V7 tem molitveniku je Grinjonov nauk, kako se postane dober Marijin otrok, in veliko njegovih molitev. Kdor rabi več izvodov in se obrne na založnika, dobi IX) znižanih cenah Vodila skupaj s temi molitveniki; to pa le tako dolgo, dokler ne izide »Najnovejše vodilo«.
* »Jutro I. sv. obhajila« se imenuje ljubka pesmica, ki jo je uglasbil za slovesnost I. svetega obhajila stolni pevovodja č. g. Stanko Premrl. Objavljena je bila v 4. št. »Slov. Učitelja«, dobiva se pa tudi posebej v prodajalni Kat. tisk. društva (Ničman) v Ljubljani. Izvod 10 vin., po pošti 5 vin. več. Želeti je, da bi se ta lepa kompozicija (en glas — s spremljevanjem) povsod udomačila.
KUHA
v najboljših letih, zanesljiva, varčna, si želi primerne slušbe pri kakem duhovnu na deželi. Naslov pove uprava „Slovenca".	1290
*©eč шјепсер
se sprejme takoj za kovaško obrt. Več pove Matija Terlep, kovaški mojster, Sv. Jerneja cesta 38, Spodnja šiška pri Ljubljani.	1297
Шкш
budil
Staroslavne natronske kislice
velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline.
najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah.
ogljikove kisline velebogat, narav, natronski kislec, vsled prijetno režočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača.
Dobiva se v Ljubljani pri tvrdkah: A. Šarabon, Mih. Kastner, Pet. Lassnik, A. Stacnl, T. Mencinger ter po vseh le-karnicah in spccerijskih trgovinah ter pri vrelski razpošiljalnici Preblau, Koroško.	918
Mefeorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
Џ C as opazovanja
23 9. zveč.
24
7. zjutr. 2. pop.
Stanje barometra
v mm
Temperatura po
Celziju
740-11 8-1
Vetrovi
sl. szah.
>"cl>o
del. obl.
740-1 740-2
8-t 11-9
brezvetr. sr. jvzh.
oblačno
d M >
0-4
Srednja včerajšnja temp. 9-4», norm. 11-0°.
Stanovanje
tri lepe, velike sobe, prikladne za
pisarno,
brez kuhinje, v sredi mesta se takoj oddajo. — Poizve se v upravništvu „Slovenca".	1291
zdrauie

ožioijajoHa hranilna sredstva?
Sloviti vseučiliški profesor Hoffmann v Lipskem pravi: „Že davno smo na jasnem, da se more ohraniti zdravje, življenska moč ne s pomočjo zdravil in podobnih sredstev, marveč le po tem, kar redi naše telo in vsak dan oživlja k novemu življenju, namreč s primerno hrano."
Z ozirom na najnovejše znanstvene raziskave se napravlja redilno sredstvo Nutrigen, ki ga imenujejo zbok njegovih prednosti kralja vseh hranil. Njegova dobrota in vporabnost se potrjuje z avtoriziranimi kemičnimi analizami. Лко želite torej znati, kakšno naj bo idealno hranilo, poskusite Nutrigen. Damo ga vam zastonj!
Potreba je samo dopisnice in takoj vam pošljemo škatljico Nutrigena
zastonj m poštnine prost®
kakor tudi zanimivo navodilo za pravilno prehranjevanje.
Doslej se je porabilo na Avstro-Ogrskem 25.000 škatljic, kar je najboljši dokaz za nedosežno dobroto in veliko priljubljenost tega hraniva.
Podjetje Nutrigen, Budapest,
Ellsabefring 16, ntit. 177.	1205
za veliko in malo delo sprejme takoj v trajno delo A. Meschik, krojaški mojster, Je-senice, Gorenjsko.	1294
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 24. aprila 1912.
Pšenica za april 1912 . .	. . 12'-
Pšenica za maj 1912 . . .	. . 11-87
Pšenica za oktober 1912	. . 1132
Rž za april 1912.....	
Rž za oktober 1912 . . .	. . 9-39
Oves za april 1912 ....	. . 1005
Oves za oktober 1912 . .	. . 890
	
Koruza za julij 1912 . . .	. . 9-33
Zahvala. >
Za mnogobrojne dokaze sočutja ob nenadomestni izgubi iskreno ljubljene in nenadomestljive hčerke
Marije Keršič
izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najlskrenejšo zalivalo. Najlepša hvala vsem, ki so spremili umrlo na poslednji poti iti onim, ki so darovali krasne vence in šopke.
Posebno se še zahvaljujem gg. profesorjem, učiteljem in učiteljicam, gg. častnikom, vsem ga. uradnikom, pevcem čitalnice Sp. Šiške, gg. gostilničarjem, gg. železničarjem, vsem gospem in gospodičnam, zlasti onim, ki so nosile vence.
Najprisrčnejša hvala še enkrat vsem iii vsakemu posebej!
Neutolažljiva mati Antonija Keršič 1296	in otroci.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je naša iskreno ljubljena, mati, oziroma teta in sestra, gospa
Marija Logar
včeraj, v torek zvečer ob pol 7. uri v 56. letu starosti po dolgi mučni bolezni, pre-videna s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bo v četrtek, dne 25. aprila ob 4, uri popoldne iz hiše žalosti, tovarne za lep št. 60, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maSe zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Osobito romarjem iz Lurda in Jeruzalema se priporoča v molitev 111 blag spomin.
Ljubljana, dne 24. aprila 1912.
1298
Alojzij Logar
sin.
Andrej Logar
soprog.
Angela Logar
hči.

Zalivala.	|
Med boleznijo in ob smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda
Blaža Mevželja
posestnika in gostilničarja v Mokronogu
sprejela sem toliko sožalnih dopisov, da sem prlmorana Ie javnim potom izreči svojo zahvalo.
Zahvaljujem sc vsem iz dna srca, ko so mi ob bridkih urah stali ob strani ter mi lajšali obupno stanje.
Izraziti moram posebno zahvalo blag. g. okrajnemu glavarju v Krškem, gospodom uradnikom, gospodu zdravniku dr. fllb. Češarku, jireč. du4ovščini, daro-vateljem prekrasnih vencev, gg. pevcem za ganljivo petje, nadalje slavni tukajšnji požarni brambi, ter sl. telovadnemu društvu „Sokol", ki so okrasili zadnjo pot k počitku-
Ogromna množica, ki je spremila mojega soproga, mi je tolažila vest, da 6em izgubila obče priljubljenega soproga, Vi dragi spremljevalci pa svojega prijatelja.
Zahvaljujem se javno vsakemu posebej, prosim Vas, da ga ohranite v prijaznem spominu ter da se ga spomnite v molitvi.
Iskrena hvala vsem!
Mokronog, dne 23. aprila 1912.
J. Mevželj.
Nizozemski
zssoarouaBiia dražba m 2Solien)e
Bavnateljstvo: Dunaj I. Aspernplatz 1.
se priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami.
Stanje zavarovanj koncem leta 1910 ca 375 milijonov. Rezerve	„ „ „ „ 112 „ 452
Glavno zastopstvo za štajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schmiedgasse 40,
kjer se sprejmo vsak čas strogo reelni, delavni sotrudniki proti dobri plači. Nadzornik za Kranjsko CIRIL GLOBOČNIK, Ljubljana, Elizabetna cesta i.
Prostovoljna sodna javna dražba.
V soboto 27. aprila 1912 dopoldne ob 10. uri
sc bo prodajalo na licu mesta pod jako ugodnimi pogoji na prostovoljni sodni javni dražbi	1292
zidana nova hiša št. 74 v Štefanji vasi
z več sobami, kletjo, lastnim vodnjakom z dobro pitno vodo. Izklicna cena 9000 K, vadi j 900 K. Natančnejši dražbeni pogoji sc pozvedo med uradnimi urami v pisarni podpisanega sodnega komisarja ali pred dražbo na licu mesta.
Mate Hafner
c. kr. notar kot sodni komisar.