List 36. Tečaj XVI. gospodarske, obertniške 111 íiaro / .v\ ^ f ć' 7 /b y\ iiir 3. -A. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za četert leta 55 kr posiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol 2 fl. 20 kr i za 1 fl.10 kr Ljublj an! v sredo 8. septembra 1858. Vinski hrami kaj rad prepenja, zato take tla niso dobre. Tla ? ki so s Stari prigovor pravi: „Hram stori vino", in res je to. besedami : „Ni vsak hram za drugimi 7? To se pa pravi z vino doher." Olarji so vaznost dobrega hrama že davnej spoznali; naši mali vinorejci pa še dandanašnji mislijo, da vsaka za vinski hram pri- ? posebno v vrocini o poletnem času luknja. če le nekoliko v • v , zemlji ticí, je kremenom vložene, se dajo veliko lože čiste in hladne ob deržati, če se večkrat z merzlo vodo škropé. 6. Ker se vina v takih krajih, kjer se zemlja trese rade zblodijo in večkrat iz novega vreti pričnó in se skalijo zato ni dobro hrarnov blizo kovačnic, fužin, rudnih stop 9 pravna in dobra. cest i zeleznic itd. staviti. ? 9 9 Dober hram (kelder), da se v njem vino hrani in Po „Wochenblatt der steier. LWG." požlahnuje, mora naslednje lastnosti imeti: 1. Toploto mora z zemljo ali navadno studencnico enako imeti, toraj ne smé gorkeji nad 8 do 9 stopinj R. Gospodarska skusoja. biti, in to stopnjo toplote mora skor vsaki letni čas obderžati. Da se pa to doseže, mora hram po različnosti poslopij kakili 10 do 12 čevljev globok biti; na severní strani mora (Gipsan gnoj je veliko rodovitniši kakor ne • v gipsan). Grajšak Eichborn iz Hunfelda pole je nekoliko svojega polja z gipsanim or te gnojem Magdeburga gnojil, drugi vrata imeti ? in da hrama sonce preveč ne prepeka, naj še kos polja ravno tako velik in ravno tište zemlje pa je or te nojil pred-nj postavi kako poslopje ali saj kako drevó zasadí. Plitvi hrami se včasih brez vsega zidanja lahko poni je pa kter napačno po z negipsanim. To skusnjo je večkrat ponovil, in zlasti , in tako je zvedil, da z ravno tolikim gnojem pri reži ce se globočeji skopijejo; če zajo, stavljen, da ga sonce preveč ogreva lahko in z majhnimi stroški zboljšati in in na ravno tišti zemlji se je na magdeburžkem oralu ? se dá včasi tudi přidělalo 12 korcov in 6 vagánov zernja, 1708 funtov popraviti, ako se s pa slame z gipsanim or te n oj e m 7a negipsanim pa le kakšno storijo přepne; v nekterih krajih je dovelj ja se 9 korcov zernja, 1584 funtov pa slame. le kako drevó zasadí ali visoka brajda napravi, da mu senco delà. Da pa ena ka toplota v kleti ostane, se ne ; pose v pušati, temuč većino zapeřte imeti ? da smejo vrata odperte zimi se morajo okna s slamo dobro zamašiti vlažnih ali mokrotnih kletih sodi ne poté, ali pa da vino v njih ne zamerzne. 2. Zrak mora v kletih vedno čist biti, zato pa Koliki razlocek! koliki dobicek! Ker se gipsa (sadra ali mavca) le toliko potřebuje, da se gnoj v h le vu ali pa na gnoj nišu včasih z gipsom po verhu potrese, je očitno da noben umen gospodar bi ne smel j tega gipsanja zane marjati, ki le koičikaj rajtati zná. Da pa gips, ce se V z njim SnoJ potresa ze v h le vu pod živino y se je na gnoj iš če skidal ? za ali pa kadar gnoja tudi ne gré v njih živeža hraniti, kakor na priliko, ne ki ne jHHHH|fll pomnozuje ker brani i da tega voljo rodovitnost najtečniši drobci iz njega i z repe, ne mesa itd. Ravno tako škodljivo je za vino, če je blizo hrama stranišče (sekret) 9 hlev 5 gnoj pu h tet i ne morejo in se tedaj najbolja moč (amonjak) iz njega ne iz kadí, smo v našem listu že večkrat razložili. nišče itd. Ker si pa gospodar dostikrat ne more pomagati, da bi 99 Landw. Anz. u blizo hrama stranisca in gnojnisca ne imel, naj hramu škodljivi smrad odvraća z zelenim ali železnim vitriolom Kmetijske drobtiuice za poduk in kratek čas m pa s gipsom ali mavcom. Od casa do časa naj vzame Kakor je pošteni in premožni kmetijski st nekoliko lotov železnega vitriola m naj ga v vodi raztopi; ta podlaga zdrave dei voda se v stranisce (sekret) vlije, in kmalo po tem smrad tako sta preide. b P tr te in najterdnejša podp (drevo) in dobra vsake vlade b podla 9 Z gnojnišči se ravno tako delà, ali se pa gnoj od umnega in dobrega poljodelstva časa do časa z mavcom (gipsom) potrese. Ce se pa gnoj te \>r V Kako nevarno je bičje in ločje pokladati V t • • zívnu 9 skladoma z zemljo zmešan deva na kup, se mu tudi je zalostna skušnja učila nedavnej v AschafFenbur smrad močno po vzame, da vinu tako ne škoduje. ». Nek kmet je iz posušenega šonburškega jezera položil svojim 3. •Vlaga in mokrota vinskim hranom močno škoduje, trem ki kèrm ker se v mokrih hramih obilo plesnjivca napravi, kterega vse tri knj ? k drugo jutro pride v hlev najde na tleh. Nedavnej se je enaka . nesreča se vina dostikrat tako navzamejo, da po njem dišé. Ako se mokrota po napravi stresnih žlebov in po prekopih od-praviti ali zmanjšati ne dá, naj se krog hrama podzemeljske zgodila v Stockstadt Da bi kmete v Braunschweig-u spodbudili tudi k p regain k de lij tištim premije, kteri vpregajo cevi drenaža položijo, po kterih se bo svet krog ki nje^a kmalo usušil! Nek star vertnar je z navadno tnarsko škropil 5. Hrami se, kjer je moč. s kremenom tako vloze, nico po rudečem grojzdiču na vertu trosil nek bel prah da je tlak od obéh straní proti sredi nekoliko nižji i to je i Memogredoč S pod ga vpr da je žlebast, in da se po njem iz hrama mokrota oceja, ker kremenine mokrota ne napada. Po ilovci, škrilniku in apnéniku. posebno pa po apnénem krajdniku se plesnjivec kar moram, mu zaverne gospoda po germu? — Vertnar mu odgovori: Cuke Kaj te šeme ližejo, Boštjan? mu reče gospod Boštjan, kaj pa potresaš ispod ! Jez delam or moja gospoda hoče 282 popoldne grojzdice jesti, pa samo, kakor je, ji je prekislo zato ga potresam s cukrom. i Jezikoslovne reii Dve tri Jugoslavenom v prevdar ! (Konec.) Kar zadeva nadalje horvašeino se v em ih Horvatov, se ji tem manj more horvaška obleka in horvaški duh vzeti, ker že, hvala Bogu ! toliko odnih stvari imamo v njej ne le v pesmih temoč tudi v pr natisnjenih da vsak nepristran sodnik, ki dobro pozna ne le duh kajkovskega temoć tudi čakavskega in štokavskega narečja iz samega národa poserkan, se lahko prepriča, da se ne dá pod jezik nobeneg ste druz< Národ roda razun pod jezik, k rečem ker j kuj kranjsko ski kakor horvaški na d rugi sohi. rodni jezik ževni tako Le primeri horvaške národně pesmi ljudstva vic-evi zbirki in národ ni volj Kra nj co sem Štir ter • 1 v n N u « v K u k u 1 j fill, tečaj) z v V v D aj n k razovi ali pa, manj autentični zbirki, pa boš v ce te je kmalo poterdil moje bese To glede p V r p pa nisem še nikj bral d pi kranjsko-širske« n star prenarejena u 1 oda kakoi ali pa strog odne. ker tisto W odna popravlj u ne more nikoli nikomur biti autenticen dokaz m se se manj moglo z njo kaj proti hor v v » zategadel bi kajkovskega ecja temeljito dokazati. Končnica l v participjih, in predio rr » V va y vu in v nekterih slucajih e namesto a so same nebitne reci, ki ne menjajo notrajnosti in duha jezikov ter nas spominjalo na severo-slovenščino in na to, da so čakavci in kajkavski Horvati sta dolg zvěsti ostali. Preobraćanje Iv o in U pa je najberzeje mlajse in novejse od tište jezikoznanee še bi dokazal, da je kaj Sloboden ca šta Ker vemo. da se j v c prebr in da se i kakor d ado besedám spřed in zad pristavlja, kakoršnih primer jako i v horvaških klasikih, vzlasti pa v Palmoticu in Gjorgj dovolj najdeš • / 5 odnih pesrnih pa še več, naj bode tedaj en izgled za vse ostale :» Naj t A n d j v • oci Nalbatinove Neka znades da ih ljubit neces. Vuk v II. str. 469. Kaj nadalje ni nič druzega kakor ca'e, (čaj ) šta e (štaj), in zato tudi slišiš štokavca: štaj (sta V) to bilo? v hitrem govoru; pa tako tudi kajkovski Horvat dostikrat rece ka'e kaj' v hitrem govoru) to bilo? Da se je pri severnih Horvatih. vzlasti pa na mejah, horvaščina tako odvergla, vzrok tesra se mora iskati v vsako jacih ljudstvih, ktere se tukaj, posebno pa okoli Varaždina, gubi. Treba je tudi stikajo, pocem se ve, da horvaščina dosti £ vediti, da v Varaždinu, vzlasti na gornjih krajih „Ledine" zvanih, skoro polovica prebivavcov je iz Stirije. Je li po v svoji originalni čistosti in druge tem mogoce. da bi se horvaščina in leposti izderžala tam, kjer Nemec, Madjar ljudstva v njo tak zatekajo? Al zatega voljo še pametnemu ni v glavo pihnilo, ondotne Horvate po sili za Nehorvate imeti ali pa med kake prijelaznike šteti. Posebno pa na-selbine nikoli moči nimajo, ime narodovo po sebi premeniti. Jedro vsega tega pretresovanja je to i da národ, kteri ima pravico do zavoda sv. Jeronima v Rimu, se zove samo v latinscini .5natio illyrica in potem njegov jezik v lingua illyrica;;, al v slovenskih jezikilr se mora toti izraz pre-stavljati na: „slovinski (slovenski, slovjenski), al pa kar še bolje, na „horvaški." In da se toti národ horvaški po jeziku deli na troje na: Štokavce, na Kaj ka v ce in na Cakavce to je > da jezik horvaški obstaja iz treh narečij stokavskega namrec i kajkavskega in čakavskega. In da kranjsko-štirskemu narodu ime Slovenec (slovenski) kakor posebno in vlastno nikakor ne pripada, in zategadel naj bi se pravo, vlastno in národno obinilo. Naj nihče ne misli, da sem s tem namenil ime ricuni" iz jugoslovenske kakega prepira unetiti in zgodovine spodriniti, ali tak ega kaj. r> Illy Bo pa ogenj obvari! Le lepo prosim, in želeti je, da bi to bolj izurjeni možje pretresli, prevdarili in po tenr na znanje dali. Dobro bi tudi bilo, da bi L i b u r n i j o, J a p i d i j o, P a n o n i j o in 111 y r i k pretresli. in njih meje in narode razodeli. Na Tersatu. Ksaveri Avaruštin Kostović. Jezikoslovne drobtinice Kaj je pravo pisanje: S veto vid ali Svetovit? Nekteri češki in ruski pisatelji, tudi naš učeni rojak, prof. Terdina, so začeli pisati S veto v id namesto Svetovit, kar pa je krivo. V vseh izvirnikih se bere: Svan-tevit, Svato v it, Sventevit: nikjer nisem našel S veto vid, S va n te v id itd. V životopisu sv. Benona nahajamo celo razlago besede vit, kjer stojí: „Est autem S wan the in sclavica linqua idem quod sanctum, w i t vero 1 u m e n interpretatur." V san skřitu po Wilsonu pomenjuje vito tudi světlo n light, lustre", in v staroperžiščini izrazuje vit ha pomen m bo ar U Že učeni A. W. Schlegel je dokazal, da besede govoriti in svetiti so iz jednega debla, tako tudi še v sloven ščini nahajamo vit at i „affari, salutare", vitija „orátor. u Imamo tedaj točne dokaze, da vit pomenjuje g o v o riti in svetiti. Iz pomena světlo pa ho pomeni: Bog, ime juternega solnca. slov.: bog, primeri: sansk. bhaga, latinski: deus, sansk. deva iz kořeni ke div, glánzen itd., vit nekdaj tudi pomeniti v jeziku starih nahajete imeni: Svetovit in utegnilo zato se t e d a j j e Slovanov bog; Svetboh*) pri starih letopiscih. Svetovit toraj pomeni svetega ali pa svetlega boga, J a r o v i t nega boga, rajočega boga, Ra do vit jarega boga, Samovi t L u d e v i t same^a mír daljnega H o s t i v i t ludnega boga, radostnega «•ostiboga itd. K a r e v i t ka D a 1 e v i t ... Vit toraj se ima raz lo čeva ti od vid, tudi od ad jektivnega suíFiksa vit, na pr. gromovit, silovit itd. Davorin Terstenjak. v Solske reci. Kratek pregled nekterih gimnazijskih leíopisov. Med všemi letošnjimi letopisi c. k. gimnazijskih šol se odlikuje letopis marburškega gimnazija. Res! lep spominek vicah" že popisana. Obširna knjiga — razun zaninrive z go je stoletnice tega gimnazija, ktera je bila v „No dovine marburškega gimnazija, ktero je popisal gospod prof. Juri Matijašić, — razun navadnih šolskih vesti v letu 1857/8, sostavljenih po gosp vodju Ad. Lang in razun epilogov o priložnosti slovesne stoletnice, spi u m gosp po gospodu vodju prof. Terstenjak-u, obsega č ve ter o sanih v nemškem in slovenskem jeziku L a n s: - učenih sostavkov, med kterimi sta dva spisana v latin („Platonis in Aristotelis de beatitudine hu-gospod prof. Jož. Steger in pa prof. Vilh. Biehl), eden v nemškem („Die Be-ziehungen der religiosen Weltanschauung zur Kunstu) spisal ospod prof. dr. A. Svoboda, eden pa v slovenskem skem jeziku mana doctrina", spisala gosp. cr » I ,.0 božanstvih ognja pri starih Slovanih"), spisal gospod prof. Davorin Terstenjak. Ker neslovenske reci ne spadajo v pretres našega lista, bomo, opustivši drobneji I H I WM HI H I o* pretres ostalih sostavkov, s kterimi so se mariborski profesorji kot pisatelji pravega jedra skazali, govorili le o * V vedski initologii se sveti bog (Vasudeva) bog luci. Pis 283 Terste nj ako v em spisu, in ker bojo gosp. bravci morebiti radi slišali naši častiti 4 razrede, vendar z začasnim vodjem gospod P. Barn. y kaj d r u ir i učeni mozaki pišejo Palyuk-om vred šteje 7 učnikov, ki se verstijo v naukih o delih, s kterimi gospod prof. Terstenjak že več let tako, da, kakor smo s pohvalo omenili od mariborskega naše yy časopisa Novice" poslavlja, povzamemo iz 33. lista dunajskega gimnazija, tudi tù le eden (gospod P. Jakob Meško) , «X TiT a 4 V* ¥ íf A^nťn i« fy a! ^ il r\ rw U lrr,». Anil! n n A rmrinï^,,^ -m* «r WT /n Uk A rm n rv / 1 « K l 1 i r« IT I -m rt i Ir f 4- rv ^ I ^ i — „_ « ^ ^ __ T) „Kath. Literatur-Zeitung , Mythologie" od gosp. Terstenjakovega spisa kar ondi pod nadpisom O bo v r U Cl v vseh 4 razredih ilirski jezik. Iz tega letopisa y v » kterem je ucnik naravoslovja gospod profesor P. Viktor žanstvih" zapisanega stoji. Gospod pretresovavec maribor- Mihajlo vic spisal sostavek „Ueber Erdbeben" škega programa o tem delu tako-le govori: „Verlo važen je y pozve damo da ucencov je bilo konec leta 62, tedaj 10 več spis gosp. prof. T. o božanstvih ognja pri starih Slovanih." memo lanskega leta; med njimi Horvatov 53, Slovencov 6 y Je ta spis res posebne cene i kterega naj preiskavci pri Nemcov 3. mirjajočega basnoslovja in jezikoslovstva nikar ne prezrejo a V letopisu • • gimnazija varaždinskega smo s po Po tem uvodu razklada gosp pretresovavec dosti na drobno sebnim veseljem brali čertice o slovenskem jeziku, kakor Mi s e govori v Pre dvoru na Gorenskem. Gospod prof. zapopadek Terstenjakovega spisa, in h koncu pravi: „ tologijo slovanskih narodov še zmiraj pogrešamo kakor jo M. Va Ij avec, neutrudljivi obdelovavec slovenskega slovstva stan dandanašnje vednosti terja. Gospod Terstenjak iz okolice predvorske domá, je za pokušnjo razodel pogla- y vitnisi vlastitosti tega slovenskega podnarecja, ktere bo bi bil bolj kot vsak drug kos takému delu. Razložnik (referent) bi se ponašal s tem, ako bi se tù razodeta želja rad bral vsak učen Slovan, zlasti tišti, ki se pečá s pri-spolnila, da bi se gosp. T. lot 11 tega delà." Tudi mi svoje merjanjem mnogoverstnih narečij slovanskih. H koncu je Učnikov z želje pridružimo tem, živo prepričani, da le tišti, ki se je pridjanih 8 národnih pesem iz Predvora. » na širokém pa pustém polji' slovanské mitologije vodjem vred šteje varaždinski gimnazij 14; razlaganje ilii toliko trudil in toliko dragocenega gradiva nabral kakor skega jezika je tudi tù razcepljeno med 5 učnikov; učencov Terstenjak, je mož za tako početje. Ce pa je še kdo je bilo konec leta 200, tedaj 18 več memo lani; med njimi y drug, naj stopi na beli dan s svojim blagom ; bomo sprejeli vsi in gotovo tudi Terstenjak sam. V pregledu šolskih naukov mariborškega radostni ga kakor v Zagrebu tiskani letopis pravi, ki je poln tiskarnih pomot, 138 Horvatov, 39 Slovencov, 15 Madjarov in 5 gimna- slovenskega le en ucnik: veljavni slovanski jezikoslovec gosp. Božidar Rajć. Le tako, or-ganično postopaje od Cehov. zija smo med drugim veseli zapazili, da nauk jezika po vseh razredih razlaga ma lega do visjega, je mogoce teme ljito izučiti slovensko mladino v maternem jeziku in jo v višjih razredih soznaniti tudi s staroslovenščino in ilirščino. V v # Učencov je mariborski gimnazij stel v preteklem letu v vsem skupaj 282, tedaj 50 več kakor lani; med njimi je bilo Slovencov 158, Nemcov 120, 1 Ceh in 1 Mad jar. Potovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah let« 1857. Spisal Mihael Verne. L. Belo nedeljo (19. aprila) pa grém že zgodaj sveto mašo brat v kapelo z onim frančiškanom y ki t Get oskerbljuje, je Jezus za nas kervav pot potil; po sveti Letopis ljubljanskega visjega gimnazija se maši pa se podam zgol sam na oljsko goro. Kmali za menoj začenja z ^Beitrâge zur Erklàrung des Ho raz (Carm. Lib. 1. 1), ki jih je spisal gospod prof. A. Weichselmann. pa pride nekoliko Francozov y ki so nosilen altar seboj Potem sledijo šolske vesti preteklega šolskega leta, iz kterih imeli — in med sveto mašo, ki jo nek francozk duhoven tù bere, prideta tudi Gerster in Kerndl za menoj, in vsi se med drugim Pogo relc Kogej, y Val. vidi, da šest učnikov (gospodje: Janez Konšek, Korel Melcer, Jožef trije se pod po izhodnem bi fag v bližnjo Betanij Jož. Marn in Frid. Žakelj) je učilo slovenski jezik, kteri vsi so imeli še z drugimi nauki opraviti. zveste prijatle imel in Marijo. L gu oljske gore čez Bet-r je Gospod naš drage in sestri njegove Marto Število učencov konec leta je znašalo v vsem skupaj 535, tedaj jih je bilo letos 51 več memo lanskega leta, kar gledé tudi na novomeški gimnazij, očitno špričuje, da Ze iz tudi na Kranjskem čedalje več učencov stopa v gimnazijske, nekdaj ..latinske" šole imenovane. Po rodu je bilo med imeuovanimi 535 učenci 420 Slovencov, 112 Nemcov duj ej o divjo da ha oljske gore kažejo na desni strani proti , od kterega pripove-\e tam hudobni izdajavec Iš kar i jot na neko jugu neki kraj na „hřibu pohujšanja a smokev obesel. Spodobniše kraj si res ni mogel hudobnež zbrati, ko grozoviti „hrib pohujšanja « y 2 Italijana in 1 Arabec (zamurček) z imenom Jer an del Dalj proti Betanii kazejo poleg poti nek b kos zemlj y pripovedujejo, da na tem polji » ob- rastla Krajnski Jozef v 1. razredu. Letopis novomeškega gimnazija se začenja z obširnim spisom gospod prof. P. Ladislava Hrovata ;?Ueber das aoristische Perfect in Folgesátzen nach einem Tempus hist, im Hauptsatze." Zatem sledijo navadne šolske naznanila. Učnikov je bilo 12, ki so se verstili v naukih tako, da stirje i gospodje: Krizolog Gresnik, Burgh. Schwinger, I n n o c. G n i d o v i c) so učili slo- tista smokev, ki jo je Jezus preklel, ker ni sadů na nji našel, in ki je še tisti dan usahnila. To utegne lahko biti, in nad tem se ni čuditi, da je tù nekdaj velika smokev stala, ker je izhodna stran oljske gore, čeravno tudi kamnitna, 2na. ko za- v v Z i e g 1 e r in Gracia n venski jezik; začasni vodja je sedaj gospod profesor P. še dan današnji veliko bolj obdelana in obr hodna in ostali hrib okrog Jeruzalema. Vsi griči proti B tanii so zeltni in dobro obděláni. Betanija pa, ki je nekdaj morebiti lep terg bila sedaj revno selo y y je res y Bernard Vovk. Ucencov so imeli letos v vseh 8 raz redih 156, tedaj 28 več kakor lani. Ket število učencov od leta do leta naraša, in ker, kakor nam je dobro znano da v skaloviti, pa zanimivi in z velikim čudežem posvećeni okolici. Betanija ta, kjer so verli pobožni ljudje, Lazar in sestri njegove, Gospoda našega tolikokrat radostno in gostoljubno sprejemali, je le male tri solski nadzornik gospod Frid. Riegl gosp. učnikov, ki so vsi iz reda čast. frančiškanov hvali, kadar iz Novega mesta pride, veiio obnašanje , vselej in se tudi solski pri ćeterti ure od Jeruzalema o izhodnem podnožji oljske gore. Delec od te Betanije je bila pa ob Kristusovih časih še druga unikraj Jordana, kjer je prej sveti Janez, Calia- pomočki čedalje bolj množijo, je po tem obstoj novo- rijev in Elizabetin sin, k pokori opominjal in kerščeval. Ta y me š k gimnazija za go to v lj in frančiškanskemu redu gré tolikanj vecja hvala, ker tudi lovškega g kakor nam letop druga Betanija je imela pa tudi ime ;,B ethaba rau, k t0 ^ hiša prehoda, ker so tù iz Egipta pridši lzraeljci pod Jo- imnazija kaže, častiti pati tega reda ondi zue-tom skozi reko Jordan iz puščave v kanaansko deželo opravljalo vse šolstvo. Karlovški gimnazij ima sicer le po suhem prešli. 284 Tù y namreč v Betanii unikraj Jordana ali v Betabari y Jezus se je tedaj spet zgrozil sam v sebi, in pride h grobu. je bil Jezus, ko je v Betanii blizo Jeruzalema verli Lazar Je bila pa jama, in kamen je bil položen čez njo. Jezus hudo obolel. Umaknil pa se je bil Jezus v Betabaro, ker so ga hotli Judje kamnjati, ko jim je nekega reče: Odvalite kamen. Marta, sestra mertvega, mu reče: dné v tem- Gospod! že smerdi, zakaj štiri dní leží že. Jezus ji reče: peljnu djal: „Resnicno, resnicno vam povem: Ako kdo besedo mojo dopolni, ne bo vidil smerti vekoma. Judje so tedaj djali: Sedaj smo spoznali, da imaš hudiča ! Abraham in je rekel: Oče! zahvalim te, da si me uslišal. Jaz sem Ali ti nisem rekel, da, ako veruješ, boš vidila čast Božjo? Tedaj so kamen odvalili. Jezus pa je očí na kviško vzdignil je umerl in preroki, ti pa praviš: ako kdo besedo mojo pa vedil, da me vselej uslisis; toda zavoij ljudstva, ki dopolni, ne bo smerti okusil vékoma. Si li ti večji, ko oče okrog stojí sem rekel, da verujejo, da si me ti poslal. In naš Abraham, ki je umerl? in preroki so umerli. Koga delaš ko je bil to izrekel, je z velikim glasom zaupil: Lazar, samega sebe? Jezus odgovori: Če jaz samesra sebe častim, pridi vun! In merlič je zdajci vun přišel povezan na rokali ni čast moja nic; Oce moj je, ki vite y me častí, od kterega pra-da je Bog vaš. In ga ne poznate; jaz pa ga poznam in no.ah s povoji y in ako rečem, da ga ne poznam, bom lažnik kakor vi ; poznam ga in spolnujem vaš al in obraz njegov je bil v pert zavit. Jezus jim reče: Razvežite ga, in pustite ga iti. Veliko Judov tedaj, ki so prišli k Marii in k Marti, in so vidili, besedo njegovo. Abraham, oče kar je Jezus storil, je va-nj verovalo." Sovražniki Jezusovi y se je silno veselil viditi dan moj ; vidil ga je in je pa «o sklenili, ga berž ko berž umoriti, da bi vse ljudstvo bil vesel. Judje so ntu rekli tedaj: Še petdeset let nimas, za njim ne potegnilo. Bolje je y so djali, da en sam človek in si Abrahama vidil? Jezus jim pravi: Resnicno, resnicno umerje, ko da bi vès narod konec vzel. vam povém: preden je bil Abraham, sem jaz. Tedaj so po L a z a r o v grob pa je globoka jama pri poti tak raj birali kamnje, da bi va-nj lucali; Jezus pa se je skril, in revne vasice, ki le po tem čudežu slovi. Nek star Beje šel iz tempeljnau — in dalje v Betanijo unikraj Jordana, tanjčan je bil pred jamo, in ko do njega pridem, mi nada seni mogel v grob iti. Dvajset in osem kjer je grob na levi v skalo vsekan. Sem tedaj pošljete Marta in Marija do njega rekoc: pravi precej luč • v y )) Gospod! glej, kterega ljubiš, je bolan. Ko pa Jezus to stopnic pelje na dno y sliši, jim pravi: Bolezen ta ni k smerti, temuč je k časti Pol četerti ure unikraj Betanije pa je med mnogim ska Božji, da bo Sin Božji povelican po nji. slišal, da je bolan, je ostal še dva dní na tistem mestu. na proti prišla. Potem pa je rekel učencom svojim: Pojdimo spet v Judejo! Učenci pa mu pravijo: Učitelj, sedaj so Judje iskali kam- Ko je tedaj lovjem sloveča velika škerl, do ktere je bila Marta Gospodu njati te, in greš spet tje? .Jezus odgovori: Ni li dvanajst ur v dnevu? Ako kdo podnevi hodi, se ne spodtakne, ker vidi lue tega sveta; ako ponoći hodi, se spodtakne, ker ni luči pri njem. To je govoril, in po tem jim je rekel: Lazar, prijatel naš, spí; pa grém, da ga iz spanja zbudim. Učenci njegovi so tedaj djali: Gospod! ako spí, bo ozdravěl. Jezus pa je govoril o smerti njegovi; oni pa so měnili, da govori o navadnem spanji. Takrat tedaj jim je Jezus razločno rekel: Lazar je umerl. In vesel sem zavolj vas, da nisem bil tam, zato da verujete, pa pojdimo k njemu. Tomaž Ker ni v Betanii razun Lazarovega groba in omenjene škerli nič zanimivega viditi, se vernemo kmali v Jeruzalem, kjer smo imeli ob treh po poldne v cerkvi Božjega groba spet zanimivo slovesnost. Nek, ceravno bogat, vendar priljuden, pa bolehen tergovec in mjenez iz Prage, z imenom Ferdinand Kolb, se je dal namreč belo nedeljo za viteza Božjega groba posvečiti. Take slovesnosti so le redke, ker se dan današnji vitezi le z mnogoverstnimi križići delajo. Zato so pa nekteri tudi vitezi, da Bog pomagaj! Jako me je veselilo, da sem vidil v daljnjem Jeruzalemu običaje, ki na čase srednje dôbe spominjajo Novému vitezu pri tedaj, ki je imenovan Dvojcič, je rekel součencom: Pojdimo tudi mi, da umerjemo z njirn: t Jezus je tedaj přišel y III ga je našel že štiri dní v grobu ležati. Betanija pa je bila pne patrijarhov namestnik po mnogih obredih, prasanjih in odgovorih ostroge na pete, vratu, in mu dá po trikratnem udaru na obe rami slavni mu obesi neko zlato verigo okoli Bouillonov meč v roke. Posebnega plajšča pa mu niso in k Mani, da bi jo tolažili zavolj blizo Jeruzalema, okoli petnajst tečajev hoda. Veliko Judov pa je bilo prišlo k Marti brata. ogernili, ker ga menda nimajo Po doveršeni slovesnosti Ko je tedaj Marta slišala, da Jezus pride, mu je je šel oinenjeni meč iz rok v roke, in vsi smo ga pozorno naproti šla; Marija pa je doma sedela. Marta je tedaj rekla Jezusu: Gospod! ako bi bil ti tù, bi moj brat ne bil umerl. Pa tudi sedaj vém, da, karkoli boš Boga prosil, ti bo Bog dal. Jezus ji reče: Tvoj brat bo ustal. Marta mu reče: Vém, da bo ustal ob ustajenji poslednji dan. Jezus ji je rekel: Jaz sem ustajenje in življenje; kdor v me veruje, bo živel, akoravno umerje. In kdor koli živí in v me veruje, ne bo umerl vekoma. Veruješ to? Reče inu: Kaj pa da verujem, Gospod! da si ti Kristus, sin živega Boga, ki si na ta svet přišel! ogledovali pa je ves rijav (Dalje sledi.) Narodna pripovedka (Štajerska.) je t Zaba poči, gospa vun poskoci. Ednok je bio en grof, on je bio strahovito bogat. Imea sine ; te star dva sta vkúp držala, te mlaj • * • In ko je bila to izgo- bio eno malo nor, no so ga vsi zametavali pmpipi j e Te naj stareši vorila, je šla in je poklicala natihem Marijo, sestro svojo se je zvao T y te sredj H a n z e k , a te naj mlaj • V » rekoč: Učenik je tù in te kliče. Ona y ko je to slišala, Hejnek ustane hitro m gre k njemu. Jezus namreč še ni přišel v Da so že veliki bili no so se hteli oženiti, te jim rece terg ; ampak je bil še na tistem mestu, kjer mu je bila oca: moji sini y ker bo mi naj lepšo pisanko prineso y tišti Marta naproti prišla. Judje tedaj, ki so bili pri nji v hiši, bo celo mojo g i v • dobo Zdaj se vsi trije opravido no in so jo tolažili, ko so vidili, da je Marija hitro ustala in so šli po pisanko, ta stareša d vkiip y te mlajši pak je vun šla, so šli za njo, rekoč: K grobu gré, da bo tam mogo sam iti. Ta staresa dva pa sta hitro sla v en staciin • i i wr • j i • i/r • • . » i • V i « # • Y « i • V • 1 ^ I •• 1 1 m _ „ 1 _ • v • _ _ • _ _ _ y jokala. Ko je tedaj Marija tje prisla ga je vidila, mu je k y kjer je bil Jezus, in no sta si prav lepe pisanke kiipi Te mlajsi pa je samo nogam padla in mu reče: Gospod! tak sploh v en den šo, no pride v eno veliko hosto. V toti ako bi bil ti tii, bi brat moj ne bil umerl. Jezus tedaj. ko y y se jo je vidil jokati, in jokati Jude, ki so bili z njo prišli je zgrozil v duhu, in se užalil, in je rekel: Kam ste ga bila ena prav velika ki hosti pa je bila ena strahovito velika mlaka. Kak on do te mlake pride, na enkrat vidi vse živo žab, na sredi pa je ota. Tota krota, kak ga je zagle- položili? Rekó mu: Gospod! pridi in poglej. In Jezus se dala na enkrat k njemi skoči no se jemi za nogo obesi je zjokal. Judje so tedaj rekli: Glejte, kako ga je ljubil! On začne skakati, jo pi trgati, ali j vse bio zabstoj Eni zmed njih pa so rekli: Al ni mogel ta, ki je oci od-perl sleporojenemu tudi storiti, da bi ta ne bil umerl? s ki duž, tim _;a je sploh bol vjedala no drapala si hitro vun žepa nož vzeme no jo če zaklati. Ona On pa pa jemi 9 driigač ti bo zlo. reče: nož hitro ta zahiti ta zabito, ona jemi reče: kiisni me 9 Kak je on nož kajti drugač te vbijem. Hn! on si je bio stralii, kušně jo, no ona vsa razpoči no ena prav lepa gospa viin poskoci. On se prestraši, no ona jenu reee: liibleni Hej nek, bog ti lone stotavženkrat, ka si me od tote nevole odrešo, kajti jaz sum bila či enega fiiršta. On je bio bogat. no je preveč siromake der, no je mene še notri v maternem telesi zaklea, no sum se do zdaj mogla tak tii mučiti; da ne bi ti bio sem prišo, jaz se ne bi bila nikol odrešila. Te pa seže v žep no jemi strahovito lepo pisanko iz žepa potegne no reče: zdaj pa le hitro reci: češ mene za ženo vzeti ali nej? On reče: ja kaj bi vas vzea, ki ste tak lepi, a jaz nej? Ona jemi reče: kaj bi zato? samo reci, či me ti češ vzeti ali nej. On reče: jaz bi vas rad vzea, al samo toliko me počakate, ka bum domu šo po kočijo no ka bom oči to pisanko dao kajti drugač jaz grašine ne dobim. Ona ga je počakala a on je hitro domu šo, oči no svojim bratom pisanko pokazo i i j no jim povedo kak je to pisanko dobo. Oca no ta stareša dva brata so bili žalostni no so nej vedali, kaj bi napravili ž njim. Oca jemi je mogo včasi grašino dati, a jaz sum pa hitro konje napřelo no smo se po to gospo pelali. Tečas so pa doma ene velike gosti napravili. Tam smo pili, jeli plesali no vsako fiirmo pesmi peli, potle pa smo šli strelat no smo en strahovito veliki štiik nabili no smo střelili, a štiik je počo, ja sum pa sem skoco. Zapisal M. Kračmanov. Ogled po svetu. Ktera je prava nieja med Cernogoro in Turčijo ? «m V X • Mnogo se dandanašnji o Cernogorcih in njih goraU domovini piše, bere in govori ; med drugim si sosebno v poslednjem času tudi razne evropejske vlade prizadevajo 1 1 V • i • • m * « ____V m - dolociti Ta misliti; Francozi bi bili radi že zdavnej to štreno razmotali j pravo in stalno m ej o med Cernogoro in Turčijo. pravda pa ni tako mlada kakor bi utegnil marsikdo ? pa ni jim slo po volji. Cujmo o ti zadevi govor francozkega maršala Marmont-a, ki je bil poslan k predniku rajnega Petra Petroviča, vladiku Danilu namreč. da bi ž * njim obravnal to reč. Mar mont: Ti, vladika, si bojè tudi duhoven? Danilo: Da! Mar mont Pa imaš znamenje duhovsko 9 duhovnika? Saj nosis orozje, namesto da bi nosil to gré osebi vladikovi. obleko kar 9 Hanilo Viš Mar mont: Kako to to me je naučil rimski papež Piji VII Iiađost mlađega pesnika Na zvezde oziral se deéek nezmožen, Nj lepoto sem občudoval V oblake si stavil sem zlate gradove Od sreče prijazne sanjal : Zeli pa spolniti ni bilo mi dano Osnove razderl je mogočen vihár; Mi zvezdica sreče ni nikdar sijala, Radostnega upa bil zgubil sem dár. Zamišljen zdaj zopet po logu sam hodím Narave oživljene se veselím. 9 In casov pozabljam nesrečnih tuge ) Nezveste si sreče nič več ne želim. V daljavi začujem nebeske glasove, Njih lek čudotvorni sercé mi krepi, V njem radost se rajska zopét oživljuje, Po glasih prijetnih močno hrepeni. In pevati čujem od let tii cvetečih, Od čverstih in zvestih domovju sinov, Od spon že razdertih sužnósti skeleče, Od narodnih sladkih, premilih glasov. In moćni glasovi po gaji donijo, Brenk struníc ubranih pojema lahnó Po sapici tihi se čutja glasijo, Na bregu odmeva skalovje močno. Zapazim zdaj deklico nježne lepote: Slovenija, rnična, pomlajena hči. Podá zaželjeno mi pevčevo liro, Da vedno za dom moj sercé mi gori. In željno prebirati jamem struníce, V okornosti svoji celó jih ne znam; Skerbí pa morivne so me zapustile, Odkar nje milotě navdaja me plám. Sin zvest ji ostati sem terdno obij ubil Dok teče po žilah se gorka mi krí; Glasove vesele se peti bom trudil. Da bodo sinovi prezvesti zmir nji. In z novo močjo zopet strune přebírám Solzica nesreče v očéh ne igrá Od zore do mraka razglaša 9 9 9 se zmírám: Za dom in za Slavo na veke veljá! Gr. Krek Novičar iz avstrijanskih Iz Gradca 1. sept Danas je bila sodná obravnava zoper tistega hudodelca, kteri J a komini- je 25 januarja t. 1. gospó omini-tovo in njeno hišno v Gradcu umořil. Terpela je od devetih zjutraj do zvečer desetih. Obsodili so ga na kol. Ko so mu sodbo brali, jo je mirno poslušal in nazadnje rekel, da bo storil, kar mu postava pripuša, namreč, se bo zoper sodbo pritožil. da Od Slatine blizo Rogatca 1 sept 99 Kako lep Danilo : Ako bi bil on přišel v taki opravi pred tvo- in veselo je tukaj !íw sem slisal mnogokrat vsklicavati nježne jega cesarja Napoleona, bi ne sedel zdaj v Dižonu v ječi. gospodične. „Kako dolgočasno je tukaj!44 sem pa tudi na Marmont povzame zopet besedo, ter začne Danilu očitati , kakosni divjaki da so Cernogorci ; da sekajo narnreč Turkom glave, ter jih natikujejo na visoke kole. sproti slišal renčati marsikterega stai 9 kteremu je v • živ ljenje le težka butara, ki jo mora nositi hoté ali nehote do dolsrocasno mi ne gre Na to mu vladika odgovori : Mi delamo kaj samo z glavami sovražnikov, tacega v smerti. Je li veselo tukaj ali je presojevati. Kdor ima zdrave ude in žvenka dovolj, se ne al vi Francozi ste vecjí divjaki od nas ; vi ste svojemu najvecjeniu prijatlu kralju Ludeviku XVI. odsekali glavo in jo nataknili na kol. more pritožiti čez nobeno stvar, bolnemu člověku pa tako po godu ni, in težko da bi ne godernjal tudi v para dižu čez to in uno, ako bi ga peljal kdo va-nj. Vsako nič rati 9 Marmont vidsi, da se z Danilom ni ravno lahko prepi-ker mu ta z vsako pride na konec, navede zdaj govor stnih zabav nikolj ne pomanjkuj godba je izverstna prijatlu odne poezije pa napravlja ubi petj slovenskih svoj naravnost na svoje poslanstvo: přisel da je namreč, da bi se m ej a med Cerno goro in Turčijo vendar že enkrat uredila. ljubi moj, v imenu Na to mu 5)anilo zaverne „Pusti, Božjem to rec. Kakor dalječ nese turški top* tako dalječ nêse tudi 9 m černogorska puška: to ti je deklet dosti veselja. Ze v „Drobtincah" 1851 leta je hvalil gospod kanonik Jože Rozman lepo petje naših deklet na Slatini rekši: „Na Kislini ali Slatini je veliko deklet, ki ste- // - A V klenice (flaše) prenašajo in si svoie delo s petjem slajšavajo; zlasti ob sabotnih ve in umivaj o in natakajo in pecatij naša cerih, ko su ou uuiu ueuuic, »u ju /.-apt it, u«, veselje poslušati jih." Jaz še pristavim, da je sedaj petj oje ko so od delà nehale, so j pele da je bilo ajsko m ej a f« Pole0, í-i ilirskega J. Levičnik. veliko živejše in veselejš 9 kakor j bilo leta 1851 Ime-druge nitni gospodje zanemarjajo dostikrat muziko in se veselice, ter poslušajo radostno mile glase slo vensk 286 pesmie. „Slovenska Gerlica" in Hašnikove „Dobrovoljke zasejale precej prav mičnih pesmic med našo mladino « 9 SO le cesarskega sina Rudolfa; v mnogoterih krajih sicer se je to godilo z velikim hrumom in blišem, ne lahko pa k e škoda, da je prenehaia izhajati pGerlicaCÍ, in da ne sledí s toliko ginljivostjo, kakor v cerkvi, ki se v dolinici po pervemu zvezku „Dobrovoljk" še drugi in znabiti tudi tretji nižno skriva za Žalostno goro in memo velicanske°;a zvezek. Število gostov se je narastlo do konca avgusta rovniskega potovoda ali mosta, to je i v Pr eserj u. Bo- Ondi do 2750 oseb, brez onih, ki so imeli stanovanje v privatnih je namreč v nedeljo, 29. avgusta, ko se je po deželi hišah. Ker še prihajajo dan na dan novi gosti, bi letos sploh opravljala vesela slovesnost, pred altar stopil častitljiv V« •«• V. •• n A ^ /V r^i i • v « • i • V • . v • i V « i i i • . _ utegnilo doseči njih število 3000. Sklenivsi svoj dopis masnik, ki je preživel ze svoje 81. leto, in je v duhovskem ne morem zamolčati tega le: V So tes ke m, ob stari cesti stanu že spolnil 50 let, in še zdaj terden oskerbuje svo o iz Kostrenevice v Podčetertek, stoji lepa kerčma. Zunaj ne farno množico, kteri je že 35 let dušni pastir. Ravno ta visi kakor navadno pri vseh kerčmah nad vratmi smrecje, dan je tedaj svojo drugo novo maso obhajal častitljivi ampak sv. Janez Nep. opravlja tukaj službo vabitelja, starček ter derži celo smreko v rokah, ki zagotovlja dočim, da sod 9 gosp farnik Jakob Rožič, v sredi mnoge du memogre V se hovšine, med ktero je bil prečastiti gospod korar Janez ni prazen. Poprašal sem unidan gospo- Novak in častiti gospod dekan Andrej Pecar, tudi v Kakšnega mašnika pa imate na steni, ki vam derži sredi mnoge svatovsine, dinjo: kerčmarsko znamenje?" in ona mi prav priprosto odgovori: predstojnik Fr. Strohmaier ,,A to niso mešnik, to je sv. Janez." Nisem kos raz lučiti 9 je li to „lándliche Einfalt", ali je pa » Cestnikov. in grajšinski posestnik A. Galle, in več še, v sredi svoje v veliki radosti in Masnik tedaj, ki je pred budalaščina." obilnosti zbrane farne niuožice. Iz Zeleznikov 29. avgusta. Ljube 19 Novice" ! Dolgo petdesetimi leti pervikrat prinesel Bogu presveti dar, in takrat v spomin vzel mnogo skušenega očeta svojih Ijudstev, časa že niste prejele nobenega dopisa iz našega kraja; pa cesarja Franca kaj se je hotlo pisati? Veselíc ni bilo ravno naznanovati, i je ta dan v zlati novi maši hvalil Boga za dobrote sebi podeljene. Francovega prevnuka ki ■■ H k° v vesel spomin vzel nosi ime slavnega cesarskega žalostink poslušati se pa tako slednji kmalo navelica. Zdravi nismo kaj posebno letos. Tam-le okrog binkušt je očaka in utemeljitelja habsburške cesarske hiše, namrec razsajala neka čudna bolezen pri nas; těžko da ni bila nepozabljenega Rudolfa. Spoštovanja vredni starček je zopet kake nove baže: neka zmes koz in pa vročnice. skusil viharne čase francozke vojske, in tudi, sicer bolj od Segala je večidel le po mladih, ter je posebno v začetku daleč, čutil nemirne dneve poslednjih prekucij, vé tedaj tako hudo gospodarila, da je slednjega, kterega je napadla, ceniti dragoto pokojnega veka; on je toraj tudi vedil hva- tudi položila na mertvaški oder. Ako stopiš na naše liti Gospoda, ki mu je dal krepkemu pričakati sivoglavih gotovo pokopališče, ti kaze cela rajda novih grobov in krizev dní » je tudi znal prositi mlađemu cesarjeviču take dobe, o smertno koso. Pozneje je bila bolezen nekoliko prenehaia, kteri bi, kakor konec zdaj pa že kaka dva mesca zopet griza Ijudem tako nad- dovala pravica in mirnost dni slavnega deda Rudolfa, gospo ? bodi si » da bi duhovni govornik. lego delà cenimi 9 9 V se da je od sile. Tudi ona si zbira med odras- častiti gospod dekan, ne bil razun več pa med mladino marsikak smerten plen. svetega oceta Pij a IX. in rnilostivega škofa Antona Alojza, posebno nje Vřeme imamo poslednji čas precej neugodno, kar bi jesenskim govi prošnji priporočil presvetlega cesarja Franca Jožefa I. nadezem utegnilo slabo tekniti. Letina je bila dozdaj se in zlasti preblazega cesarjeviča Rudolfa. Cerkveno opra- nekako dosti dobra, tudi sadja se precej vidi; veliko vec vilo, obilni kine Božje hiše, veselo veršenje petja in glasbe. bi ga pa še bilo 9 ako bi ga ne bil hud veter binkuštni kaj bi hotel na dolgo popisovati, ko se iz teden prav zlo otresel. Danes, kakor v god tr vsacega kraja sv. Angeljev taki popisi glasijo ali berejo? Svatovsko obed, in prijazn > varhov, smo imeli dopoldne ob 10. uri slovesno sv. maso veselico po svetem opravilu, kaj bi hotel na široko razla in zahvalno pesem vsled vesele dogodbe rojstva mlađega gati, ko se kaj takošnega tudi o druzih priložnostih gleda cesarjeviča Rudolfa. Božji angelji naj spremljajo in varujejo in okuša? Memo pušati pa ne smem, kako se je med zdra novorojencka po vsih njegovih potih; Mir, Slava i n vieami, ki so se odmevale častitemu duhovnemu starčku, Sreća naj mu bodo zvěsti tovarši od zibelke tjè do po- vladarjem cerkvenim in deržavnim, posebno slišala ta: Živi znih poznih dní življenja! Popoldne je bila napovedana ve- cesarjevič Rudolf! — Kakor sicer slab, pa dobro menjen selica za šolsko mladino pri kapelici matere Božje v Suši, spominek se je h koncu častitljivemu sivolasemu mašniku ki pa je zastran slabega vremena zaostati mogla. Z 9 Bogom. • v in čedno pisan podal sonet za Iz Bleria 1 ept Joz. Levicnik. Ni đavnej kar so „Novic nagiasal starost in drugo novo njegovo srečno maso zložen; naj smé tukaj slediti ves nadusen popis nase perve slovesnosti pi Za sina dva je mati kdaj prosila, vejo danes, da spet drugo nedeljo se je ponavljala, napravlj od veselega rojstva cesarjeviča našega Rudolfa inesle ; naj po-enaka slovesnost poda Ruard-a v praznovanje Ra o tem praznovanji pa so nenadoma pripeljali Njih eksc. naš Ijub Ijeni deželni poglavar cr pod grof Chorinski slavnega go B a c h - a spođa ministra notranjih oprav, Njih eksc. barona v Bled. Lahko si sami mislite, kako neizrečeno je prihod ta vesele nase vecernice poviša Ni mi jih tedaj treba na drobno popisovati. Pi • V gospoda sta se tudi dalj v Bohinj podala in gospod minister je ogledal tudi fuži na Javor n i k u in na S obernil Lepo ter se potem proti Koroškem reme ga je celi čas spremlj in gorenska In Kristus jima kelih svoj natoči; Odhod se kmalo Jakobu napoči, Pa Janezu je dano dolgo ostati. Mož blažen! v apostoljski delež zlati Odbere Te Gospod vsegamogoćni ; Sicer Ti Jakobovo ime odloci, Pa Janezovo starost hoče dati. \ Ze osemkrat deseto leto in eno Ti je po rojstvu Tvojem podeljeno, ln mašništva je danes petdeseto. Vesel obhajaš drugo novo maso Naj prošnjo Tvojo usliši Bog in našo Se mnogo let! potem nebo presveto y r stran se mu je v vsi svoji rajski lepoti kazala. Pa je slavni Popraševal je za to in Hicinger cr ospod tudi prehvaliti ni mogel. t uno, in zvedil to in uno ; prepričal se je sam: če je v . V 99 Iz Ljubljane. Od bukev, ki jih Vodniku v spomin Vodnik-Album") na svitlo pripravlja gosp. dr. E. Costa. ojzdnih zadev zlo zamotan, je zamotan tù, in bi morebiti že marsikdo rad kaj vec zvedil. Ker smo pervi klop da v prid gorenskemu fužinstvu je k živa potreba h p oddelk te knjige že natisnjen vidili, moremo nekoliko po- na 68 stranéh samo take vedati. Pervi oddelk Iz Verhnil V nesoštetih krajih obsega našega cesarstva se je slovesno obhajalo srečno rojstvo mocnega preblazega spise deloma v slovenskem deloma v nemškem jeziku, ki zadevajo Vodnikovo življenje in delavnost nje- ■govo na slovstvenem polji. So pa ti spisi manj ali bolj obširni sledeči: 1) Dr. E. H. Costa „ raphische Skizze." 2) Peter Petruzzi or to Vodnik s Bio-.. Vodnik und seine Zeit." 3) Dr. H. Costa „Vodnik's letzte Stunde." 4) Franc Mala vaši č „Vodnik in slovenščina." 5) Franc Peter Metelko „Valentin Vodnik, slovenski pisatelj." Hicinger „Pregled Vodnikovih pesem." 7) Dr. Janez Aug. Dimic „Vodnik Ant. Jelovšek „Val- Bleiweis „Vodnikove Novice." 8) als Archeolog und Historiker." vasor und Vodnik." 10) Miscellen von Rebic 7 i Kastelic. Zalokar. u) B a b n i k Neun Briefe des Sigmund »M.UVV/.1V/, " ~ ' " ------J J7------------------C Freiherrn v. Zois an Vodnik (vollstándig abgedruckt). Sklepa pa ta oddelk Franc Malavašičev popis slo vesnosti, obhajane v spomin stoletnege rojstnega dneva." ste natisnjene že tudi lastnoročne pis mi Vodnikovo in Zoisovo, ki bote lepa doklad i ca teh bukev, kterim se bo pridjala tudi že natisnjena pesem, Verh tega ki jo je pod naslovom „Krajnska u spisal Kaj etan Hue ber. in kteri je napěv napravil Kamilo Masek. Drugi oddelk, ki se je pod naslovom „Izbor slo- venskih pisateljev" že natiskovati začel, zapopada 175 različnih spisov od 59 pisateljev. V vsem skupaj bojo obsegale te bukve več ko 20 tiskanih pól z blizo 200 različnimi so-stavki od kakih 70 pisateljev v poezii in prozi, v slovenskem in nemškem jeziku, o vedi in lepoznanstvu itd. So še nekteri pisatelji, kteri niso še poslali obljubljenih spisov, vendar se je nadjati, da bojo mož beseda. Zakašnjenje nekterih sostavkov pa nič ne zaderžuje natiskovanja „albuma", ker obljubljeni pa ne še poslani spisi spadajo v 2. oddelk kteremu se bojo uverstili, kadar bojo prišli. ~ ? Da natis tako hitro ne napreduje, kakor bi morebiti nekteri radi, ima svoj vzrok v tem. ker se vsak em u pisatelju pošilja njegov spis v korekturo. Po vsem tem, kar je nam znanega od teh bukev, ktere bode lepšal tudi Vodnikov obraz, moremo reci, da bode ta knjiga ena najmičniših sedanjega casa. Iz Li ubij Zavoljo tistega že po svoji zgodovini i so omenile „Novice" v 28. in imenitnega kamna, kterega 31. listu, so se vnele poslednji čas pretresovanj kih in lašk kih. med kterimi ga po fi nektei za 7 drug demanta je te dni pisal preiskavo za belega rubina razglašajo. Proti temu se oglasil dunajski časnik „Wiener Zeitg u in po tega kamna po dunajski komisii 29. julij ? ktera je omenjeni kamen posebno zato za top ker ima dvojni žarkolom. Ker so pa v Pariz le j kolom zapazili, in ker gospod Dupoisat misli poznala e n oj n i da je ? treba v dogna nje te znanstvene pravde preiskavati kamen in pa o kemijskih razmerah, se je na Laško) in hoče o ktrik t e r d drugo deželo přetekli teden podal še v ondi svoj kamen v pretres dati. Kakošen bo izid te tretje prei8kave, bomo povedali ob svojem času. Da je kamen ta ra. da bo visokoučeni neke posebne gosp je ocitno iz te Haidinger ne ga £ovori b 71 celó v prihodnj Akademie der sej j s k Wissenschaften od u c e-njega N naš undanji opomin, naj bi tudi ljubljanski nemški časnik včas i se ptu jih časnikih k r i v i č n oglasil, kadar se nasa dezela v odgovor, edništvo Laib. Zeit. že samo vé, kdaj da ima napade erduje, smo dobili ačati. in da take v f reci i ki jih kak potopisec „unter dem Strich fpod to) žlabud i se ne smejo s tein se le povikšati, da se od njih gov cc N to le par besedic Naše sopisa misli so te i da je lej dolžnost domačeg i zaverniti neslano opravij domovine naše i ca- naj stoji tisto n obei dem Strich" ali pa „unter dem Strich" ? kar ce bachei svet vé. da to ni bodi i » Trieste! n o b e n Zeitg." , azloček V izgled 5? Lai ki se tudi ..unter dem » Strich" ne boji, vsakemu povedati, kar mu gr ? zlasti pa turistom ? kter hoc ej 7) heinesirati Novičar iz raznih krajev t sme Iz Dunaja« Po cesarskem ukazu od 30. avgusta t. 1. a od 1. novembra 1858 naprej d banka o dnarju bankovce po 1000, 100 ia 10 iz samo po novem dajati; na voljo ji je pa dano, take bankovce tudi pred vsemi Sveti rabiti. Banka ima dolžnost. te nove bankovce če zahtevaj i i tišti ? kteri jih prinesejo, pri njeni veliki dnar nici vselej za dob b Novih bankovcov d n a r j e izmenjevati tr etj del > kteri so med ljudmí, mora biti vsaj za b i ali dnarstvenega ministerstva po okoljnostih in s privoljenjem deloma tudi v zlat meri i kakor banka nove bankovce izdaja, ima sedanj V raz 3 ban kovce izmed ljudstva naz sedanji bankovci po 1000 aj je ma ti. Pridejo pa ob veljavo avg in bankovci po 10 30. jun., po 100 in 50 31 31. oktobra prihodnjega let Sedanjih bankovcov po 5, 2 in 1 fl. se ima, kolikor je urno toliko nazaj potegniti, da jih ne bo čez 100 milijo med ljudini. Kdaj se bodo preklicali in popolnoma ob velj djali, se bo pozneje ustanovilo. Konec vsacega mesca se ima razglasiti, koliko bankovcov in koliko ebra in oze oma zlata je med ljudstvom Razgla d bank od 1 septembra naznanja, kadaj in kako bo stare ban kovce nazaj pote kov in začne 6. septembra nove ban toda sedaj samo na Dunaj pi komptiranj jic izdajati. Kadaj jih bo pa začela sploh izdajati ? bo pozneje razglasila Presvitli cesar so za k kraljestvi horvašk t i za t 7 za Erdeljsk t bsko vojvodino in temeški t i deržavne zavode fštiftun in at v tenzijanski akademii utemelili. Enako so ustanovili presvitli Cesar za h m er li h h d n i k i n sicer tri prebênde in tri stipendije za take hčer iz h stir kega in s stipendije za take h la vous keg kralj estva štir iz E r d e 1 j s k prebende iu tri stipendije za take liče re iz prebende in ega in tri s e r b s k e j vod in Banat nika i Zdravniske priceval kteri je v deržavni se ne smejo k b službi, p r o š n j 1 7 ne podá v der ktere niso od zdrav-narejene ne vidirane, ki se kaki gosposki 7 veljajo nič. prikladati; vselej morajo biti od zdravnika, kteri je , ali podpisane ali pa vidirane, sicer ne službi Presvitli cesar so přivolili, da imajo i ranocelnik kteri iz civilnega stanů v armado stopijo, in v nji šest let v dovoljnost svojih višjih služijo, pri podeljevanju civilnih ranocelskih služb ravno tako pred civilnim) ranocelniki prednost, kakor jo imajo vojaški ranocelniki, kteri so se v Jožefovi akademii izučili. Kakor je slišati, bo prišla v kratkem nova tarifa za porabnino ( lrerzehrungssteuer), ktera je gledé na nove d n a r j e že veljavno ustanovljena. Iz Ceskega. V Kad a nj u izdelujejo Salomonov tempelj v vseh delih tako 7 kakor je nekdaj stal na sionski gori v Jeruzalemu. 40 let že imajo opraviti s tem čudnim delom. V Kadnu namreč je živel precej sloveč podobar 7 Franc Langer po imenu, kteri je umerl pred kakimi 8 letmi za kolero. Pred 40 letmi je bil vès v do-mišljevanju, da mora kaj posebnega storiti, in izmislil si ni nič druzega, kakor Salomonov tempelj v malem tako izdelati, kakor je bil nekadaj. Iz tega namena je pre-beral vse pisma o tem slovečem tempeljnu z vso pridnostjo. Lotil se je delà, kar ga ni težko stalo, ker je.bil mizar in podobar ob enem. Prostor, na kterem stojí vse, kar gré k tempeljnu, meri 9 cevijev na široko in ravno toliko na dolgo. Težko se dá kaj pogrešati, kar je pravi tempelj imel. Po smerti imenovanega podobarja, kteri delà ni do~ končal, sta prevzela dva Kadanjčana, Franc Langhamer in Filip Hi k ein an tempelj po zapušenih pismih dodelati. Vsak si lahko misli, da ta dva moževa veliko časa 7 poter 288 pežljivosti in dnarjev to delo stane, preden ga bota dogo rediti, da vse hiti te reči gledat in se čudit nad njimi i m tovila; pa upanje, da jima bo, ko bo dokončano in ga bota da je dobil on, Fuad paša, od parižkih bogatinov, ko je po svetu uobenih ohledovat to težav nosila, trud obilo plačan, stori, da se zastran tega z njimi govoril, ali bi hotli turški deržavi de ne bojita. narjev posoditi, vprašanje, ali mar v Iz Vidma. S sirovo žid o nekaj dní sem ne gré ? so take potrate ugodne, Carigradu mislijo da v Evropi kako zaupanje v turško in nič kaj kupčija. V fabrikah pa jo mocno izdeljujejo naročíl je dovolj za več mescov. Žide sicer ni preveč in misliti je, da cena ne bo skorej odjenjala. ar to ospodarstvo zbuditi? V S m ir no so pripeljali pretečene dní več kteri so se, kakor je slišati, velike zarote udeležili. 1 j u d iV Tudi Iz Rusije. Car Aleksander se je odpeljal v Var- iz druzih krajev ni nie veselega slišati. Govori se da pn šavo, kjer je velika armada zbrana, da jo bo ogledal. V pomorejo zlo tudi izposlanci, da vse tako v nepokojů živí. Vi In i mu pripravlja plemstvo slovésen ples. Slišati je da V Alek san dri i je bilo govorjenje, da so bili na otoku bo šel car v tudi na Dunaj, cesarja Franca Jozefa obiskat. Stanch i o v Arhipeljnu umorjeni konzuli avstrijanski. Iz Cerne gore Ali«* Ztff. LI pravi ? da je govorica francozki, severno-amerikanski in greški in da se je an da je francozki cesar knezu D anil u obljubil 50 glezki s tem otel, da je skozi okno skočil. prazna, tavžent fr. podpore. Ile3 je, da seje francozki cesar takrat, ko je Danilo v Parizu bil, pri turškem Sultanu potegoval Iz Amerike. V severni Ameriki zidajo zdaj v krajih, za v C e r n i kjer pavolja to, da bi dajal Sultan vsaki mesec 50 tavžent piastrov padke od nje raste, pavoljnate hiše. Slabo pavoijo itd. zgnetijo i od in iz tacega testa delajo kamne, gori pa s to pogodbo, da bi Cerna gora spoznala kteri so silno terdi, ko se posuše. Zunaj prevlečejo take višjo turško oblast. Ker pa knez Danilo pisati, tega ni hotel pod-, je ostalo vse pri starem. Iz Italije. Pisma iz otoka Elba pripovedujejo od hise lati i i ktere se dajo iz tacih pavoljnatih kamnov hitreje de-z nekako stvarjo, ktera jih delà nepremočljive in m o r s k e g a soma kteri je 22. avgusta Dolg v ondašnji luki na plitvo zabrodil. 11 vatlov in težek 250 centov. Zlo si je prizadeval, da bi , kakor se bere tudi nezgorljive. Tisti, kteri je tako v Portoferraji zidanje iznajdel, je dobil patent za to iznajdbo in v mnozih je 25, širok pa krajih stavijo že take hiše. Iz Egipta. Povedali smo že, da je bil naklep zopet splaval, pa mu ni šlo in ribči so ga z nedopoved- zoper vice-kralja storjen. Zdaj zvemo, da je bil ma-ljivim vriskanjem umorili. homedanski fanatizem, kteri se je v Džeddah-u tako cvetje Tolovajstvo poganja v lepi Italiji povsod lepo strasno najpervo razodel tudi tukaj tega ? še celó v Piemontu. Na Ferarskem so se kmetje Štirji pašeti in več višjih oficirjev se ga naklepa kriv. je udeležilo. zedinili, da bodo te vrage pobili. Iz Francozkega T) Moniteur" je razglasil Prejsni minister dnarstva Abdullah paša je imel mnosro sledece kanon in orožja na skrivnem. Zdaj sedi z več drugimi v poročilo po telegrafu iz Kine: Kar je cesar zelel, se je terdnjavi Abukir zapert. zgodilo. Kina je odperta keršanski veri in skoraj vsemu Stroški za sueski kanal so na 200 milijonov obertnijstvu zahodili h dežel. Diplomaticni opravniki bodo fronkov prevdarjeni; razdeljeni so na Angležko in Fran-začasno v Pekingu stanovali. Kinešk poslanec pride cozko po 40, na Egipt z 23, na Avstrijo z 20 mili-v Pariz. Postave zoper razširjanje keršanske vere jonov itd. V 5 ali 6 letih bi utegnilo dokončano biti to so odpravljene. K temu pravi nek franeozk časnik: •n Ob Je druga. delo in 160 milijonov frankov bo skoraj da dosti. Iz severne Amerike. V Novem Jorku je vse pi ljube so pač lepe, ali se bodo pa tudi spolnile, Že leta 1844 so Kinezi enake obljube zastran keršanske jano od samega veselja, daje bil telegraf pod morjem vere storili, pa Evropejci so se preveč va-nje zanašali in tako srečno vložen. Po ulicah je zvečer mnogo transparentov Kinezi so začeli zopet kristjane preganjati. Nek misijonar z raznimi napisi, kakor na pr je rekel, ko je omenjeno r> telesrrafno poročilo bral: Ako se Ameriko; zakonski perstan je telegraf." Z veza med Anglijo in Elektrika: r> bode ta pogodba s po Ino vala, se njeni nasledki ne bodo Vjel jo je Franklin, Morse jo je vpregel, Field pa dali razšteti. Kinežko cesarstvo bo potem v krátkém peljal čez morje. « » Franklin je vjel in ukrotil b lišek, azpadlo Iz Morse ga je učil tngležke Kar je o letošnji let slišati, (póta) po svetu. brati in pisati in ga poslal kot posla je vse precej dobro. Sploh je slišati, da je p prav Zdaj, ko so vse težave premagane in od dné do se dá koristnost po dm or skega telegrafa dobr beje pi se je je več, kakor v srednjih letih. Sla- dné bolj previditi, se sme pač v resnici reči, da bodo na se je obnesel oves. krompirju govoré tu tako, sledki njegovi brez dvombe najvažniši, ktere je učenost da tam tako. Poslednje dní je začelo šavje černo prihajati ? in zlo se boje k r o m p e r j bol Sadja je to leto posebno obilo in tudi h mel se je dobro obnesel našnih dní dospěla. Sploh pa se sme Evropa ponašati, da je pod morjem in pod řekami po njem poročila po-šiljati v še tako daljne kraje — v še tako oddaljene dele mogoce Iz Turške obr V tem hipu je zlasti Turcija, ktera svetá. pozornost evropejskih kabinetov na-se in daje najvec V Novem Jorku je někdo si to-le izmislil: An- o sebi govoriti. Konferencije v Par o r i e n t a I s k so sicer dokon čane gležka kraljica je po podmořském telegrafu pisala předsed- al tako imenovano prasa nj se niku severno-amerikanskih derzav: „Gospod, sloga med vedno ni řešeno. Zdí se, da imajo sedaj v Parizu in Lon- nami in vami je donu veliko skerb za Turčijo. Stan njenega d n a r s t je žalostěn in v Parizu kakor Londonu prevdarjajo Sultanu bolj na noge pomagati. Celo turško go* kako podarstvo „Da, S ospa pa gotova." s 1 o £ a © 55 Na to je predsednik odgovoril visí na niti!" iWtiiik z dnarji, ktero je še v pervotnem stanu, se mora temeljito predelati. Al to bo silno težka reč, ker bo treba v Sultanovi hiši sami začeti in sedanjemu gospodarjenju pašev in vsih ni: in zlasti v Sultanovi hiši sami Opravnik asecuracije terzaske, gospod K © te i na velikem tergu v Ljublj nas je na prosil, bližnje kmetovavce opomniti «e ki se je napravilo iz zgorelega cukra in drugih ostankov iz pogorišča cukr o fabrike v Ljubljani. d o b r e g °*no ;jfh oblastnikov krepko žile podvezati. Kako pa or © podarijo, pričuje to-le: m J Fuad p je dal iz Pariza velikemu vezir u vediti je Sultanovih sinov eden, zlatarju v Parizu naročil m t t j žlic 5 vilic, p , da nekemu Celi kupi so prav dober kup na prodaj ; cent po 2 nožev, ploščkov grosa. hitro K d o r želi teg nojiva kaj kupiti, naj se oglasi pri gosp K a r i n g » J skled itd. iz V • t to ta in z vkovanimi demanti na Odgornivo vrednik : Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in záložník : Jožef Bláznit. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana