nt}
Ur
n n i i * m V H»«!«__v Ljubljani, dne 27. novembra 1930.	Stev. 18. Letnik LXXI. (Šol, leto 1930/37)
VčiiGlfsJci Tovariš
_	_ . - r T r T T	n	•	■ v,	r * 1 I •	UradafUvo to mprmva: LJubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov n» vračamo. Nifrvnkiranlh plsmm
Stanovsko politisko glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana »r^Tl^r	A^Sfigi JJS5
Razveseljivo stremljenje.
Naše šolstvo, ki je v vojnih letih močno zaostalo, se je začelo živahno razvijati v novi državi. Vsepovsod so začeli otvarjati nove razrede in potrebne vzporednice. Škoda je, da niso posvetili istočasno več skrbi tudi zidanju in razširjenju šolskih poslopij. Go« spodarske prilike so bile tedaj vsekakor ugodnejše kakor danes.
Pravi razvoj in napredek našega šolstva ne zavisi samo od števila razredov, ampak tudi v veliki meri od primernih in zdravstve« nim predpisom ustrezajočih učnih prostorov. Ni dovolj, da ima učenec učilnico, zelo važno je, kakšna je in kako je opremljena. Vse lažje in z večjim uspehom se lahko posveti uči» teljstvo svoji težki nalogi, ako ima primerne učilnice in druge učnim in vzgojnim name« nom potrebne prostore. Lepa šola s svetlimi in zračnimi sobami dviga in vzpodbuja učen« ca in učitelja, zanemarjena z mračnimi učil« nicami ubija duha in telo.
Šolskih poslopij, ki bi danes popolnoma ustrezala zahtevam zakona o narodnih šolah, posebno pa zakonu o zdravstveni zaščiti de« ce, je žal le malo. Posebno primanjkuje učnih sob, kakor tudi stanovanj za učitelje. Le ma« lokje imajo primerne pisarne in kabinete za učila. O telovadnicah, slavnostnih dvoranah, potrebnih prostorih za gospodinjske šole, prostorih za rokotvorni pouk in kopalnicah skoraj ni govora.
Razveseljivo pa je, da se kljub težkim -gospodarskim razmeram zavedajo mnogi naši krajevni šolski odbori svojih nalog ter so se z vso ljubeznijo in skrbjo poprijeli dela. da popravijo, kar so zamudili. V zadnjem času živahno zidajo in prezidavajo. Vrše se vse« povsod priprave za zidanje novih ter preži« davanje pretesnih in nezdravih šolskih po« slopij.
V letošnjem letu je bilo zgrajenih v Dravski banovini 19 novih šol, ,med njimi so nekatere res vzorni domovi narodne prosve« te. Prezidanih je bilo 6 šol. V pripravi, od« nosno v delu je nad 30 prezidav in novih šolskih poslopij.
Pa vendar tekmujejo krajevni šolski od« bori da pripravijo svoji deci udobne in zdra« ve učilnice, učiteljem pa zdrava stanovanja. Žal pa, da ponekod še ni umevanja ne prave volje za izboljšanje slabih in nezdravih šol« skih poslopij.
Nad 70 komisij se je sestalo v letošnjem letu, da določijo stavbišča za nove stavbe in ugotove programe za nove šole ali za pri« merna prezidavanja in razširjenja že obsto« ječih stavb.
Banska uprava pomaga s svojimi sred« stvi. Razdelila je izdatne podpore krajevnim šolskim odborom, ko so začeli z delom. Za bodoče leto je pričakovati še izdatnejše po« moči. Ko bo podprla delavnost krajevnih šol« skih odborov tudi država z brezobrestnimi posojili iz državnega šolskega fonda, smemo upati, da bodo največji nedostatki v doglcd« nem času odpravljeni.
Za smotreno ureditev šolskih zgradb se trudi banska uprava in izdeluje brezplačno vzorne načrte. Pri novih stavbah pazi na to, da bodo pri šolah dovolj veliki prostori za šolske vrtove, dvorišča in igrišča, posebno tam, kjer ni mogoče zidati telovadnic.
Vsa nova in prezidana šolska poslopja ustrezajo učnim in zdravstvenim predpisom. Povsod so primerna stanovanja za upravite« lja pa tudi za učiteljstvo. Sezidali so že tudi nekaj samostojnih poslopij za učiteljska sta« novanja. Še večjo sikrb pa bo treba posvetiti zidanju šolskih telovadnic in slavnostnih dvoran, ki naj služijo tudi Sokolu kraljevine Jugoslavije in prosvetnim prireditvam.
Pri novih šolah so primerni prostori za igrišča za letno telovadbo in odmor, kakor tudi prostorni šolski vrtovi. Le žal. da pri« manjkuje sredstev za ureditev vrtov in za«
Navzoči vsi, razen dveh članov ožjega sosveta in šestih zastopnikov društev. Za« pisnikarja: Anton Mervič in Josip Ribičič.
Pred prehodom na dnevni red omenja poverjenik iizpremembo v ožjem sosvetu: Izstop tov. Plavšaka in vstop tov. Požarja Vladimirja; poudarja pravilen nastop sloven« sike delegacije na skupščini v Beogradu, ka« terega posledice se že kažejo v enotnosti ce« lokupne organizacije.
Dnevni red se je pričel s tajniškim po« ročilom, ki kaže delo vodstva glede na sklepe pokrajinske skupščine, glede na gmotna vprašanja učiteljstva, glede na izdajanje »Prosvete« in glede na sklepe ¡raznih ¡dru» štvenih predlogov, pritožb, odnosno prošenj članstva za intervencijo, odnošajev UGP do trgovskega gremija.
Dodatno k temu poročilu obrazloži taj« nik, da je vložil SKJ v Beogradu posebno spo« menico glede prejemkov učiteljstva.
Sledilo je blagajniško poročilo. Iz poro« čila je irazvidno, da poravnavajo društva, ra« zen nekaterih, svoje obveznosti točno. Skle« ne se društva, ki niso točna v poslovanju, najprej opomniti, potem šele radikalno po« stopati proti njim. Za poravnavo obveznosti se določi rok do 1. decembra t. 1.
Zastopnik kranjskega društva pojasnju« je vzroke, zakaj se kaže v njegovem društvu neka pasivnost glede obvez napram vodstvu ter vziroke. Sklicujoč se na pravilnik kritizira sklepe ožjega i širjega sosveta, ki sita bila proti objavi 10. društvenih sklepov; polemi« žira proti nekaterim točkam poročila o pokrajinski skupščini v glasilu.
Z zastopnikom kranjskega društva po« lemizirajo različni člani, ki vsi (konstatirajo, da se pasivnost društva proti organizaciji ne da opravičiti s tem, da je društvo proti vod« stvu poverjeništva. Glede na opozicionalno stališče' društva poudarja urednik »Učit. To« variša«, da se spor med društvom in poverje« ništvom ne bo razčistil, dokler se ne bodo vabili člani vodstva k zborovanjem, ¡kjer bi lahko odgovarjali na obtožbe.
Govornikom ugovarja zopet (zastopnik kranjskega društva, temu zopet drugi.
Po konstataciji poverjenika, da se dose« daj ni poslala stanovskemu razsodišču še nobena sporna zadeva, ampalk da se spori obravnavajo na način, ki spor še bolj poglobi — se na zahtevo' sprejme predlog za konec debate.
dostno opremo igrišč. Vendar zaznamujemo tudi v tem pogledu napredek, Letos je bilo preurejenih in na novo urejenih nad 20 šol» sikih vrtov. Treba pa bo v tem oziru še več skrbi in požrtvovalnosti.
Ako pregledamo stavbno bilanco teko« čega leta, moremo z veseljem ugotoviti njeno aktivnost. Vsi pa moramo skrbeti, da bo ta v prihodnjem letu še aktivnejša. Ne dvomi« mo v dobro voljo naših krajevnih šolskih od« borov in trdno verujemo, da bomo, oprošče« ni vseh zlih vplivov minulih časov, složno in požrtvovalno nadaljevali započeto delo.
H končni besedi se oglasi še blagajnik, ki odobrava mišljenje raznih govornikov, da so sklepi glede Zveze državnih nameščencev in glede na pevski zbor obvezni za vse.
Sledilo je izpopolnjevanje in odobritev odsekov.
V gospodarski odseik se pritegne še tov. Brezovar; v šolsko»upravni Požar Vlad.,vod« sek za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo Mencin. Članstvo ostalih odsekov se sprejme po predlogui ožjega sosveta. Za od« sek za zbiranje zgodovinskega gradiva in za odsek za učiteljski naraščaj se sklene pri« tegniti vanj še člane mariborskega odseka, ki jih je potrebno še nominirati po predlogu Maribora.
Istotako naj mariborsko društvo nomi« nira 3 do 4 člane za odsek za samopomoč uči« teljskih otrok.
Pojasni 9e potreba novega odseka: po« ročevalskega. Vanj se nominirajo razni člani.
Tu se je seja prekinila, ker so se člani širjega sosveta udeležili sprejema ministr« skega predsednika na postaji.
Po vrnitvi se zborovanje nadaljuje ob navzočnosti vseh, razen zastopnika kranj« skega društva, ki se je opravičil.
Tov. Dimnik poroča o položaju v orga« nizaciji. o sestanku na Zidanem mostu in o zmagi zahtev poverjeništva Ljubljana.
O seji glavnega odbora v Beogradu po« roča tov. Šestan. Pojasnjuje stališče Hrvatov na glavni skupščini in stališče Slovencev na in po glavni slkupščini. Poroča o uspešni seji glavnega odbora in poudarja, da je na tej seji rešil situacijo v glavnem tov. Dimnik, ki da se je izkazal kot mož na pravem mestu.
Sklene se odgovoriti in zavrniti okrož« niča nekega srbskega društva, ki nastopa proti upraviteljskim dokladam.
Sledi poročilo o učiteljskem materijal« nem vprašanju. Poročevalec tov. Dimnik omenja spomenico slovenskega ■učiteljstva iz leta 1927., ki tvori bazo našim sedanjim zahtevam. Našteje podrobno vse sedanje- za« hteve in poroča o korakih, ki so se podvzeli za realizacijo istih na merodajnih mestih.
Pov. Skulj poroča o poteku seje glavnega odbora »Zveze državnih nameščencev«. (Glej zadnjo številko »Učit. Tov.). Pri sklepu po« udarja potrebo včlanjenja v Zvezi državnega nameščenstva, ker nam bo le skupna fronta zasiguraJa enakopravnost z drugimi državni« mi uradniki.
Slede vprašanja in odgovori glede sta« narine in kuriva, katero vprašanje postaja od dne do dne bolj kaotično, ker ni 'Še izšel pravilnik k zakonu o narodnih šolah. Obso« jajo se intervencije pri ministrstvu prosvete preko organizacije in preko banske uprave.
Poročilo o Mladinski Matici in »Našem rodu«. Poroča tov. Ribičič. Pojasnjuje vzr.o« ke izstopa tov. Mencina in Mazija iz odbora. Kljub 'temu, da ni še nad 200 šol še naročilo »Naš rod«, je število naročnikov doseglo število 28.000. Glede nagrade centralnemu blagajniku, ugotavlja širji sosvet, po izjavi tov. Štravsa, da je prejel nagrado za delo pri Mladinski Matici in »Našem rodu« in ne za delo v organizaciji na splošno. Poročevalec čita pravilnik za (Mladinsko Matico, ki se sprejme. (Pravilnik se objavlja na drugem mestu lista).
Poročilo o. »Učiteljski gospodarski po« slovalnici« se odloži na prihodnjo sejo šir« jega sosveta, kjer naj se vnese v dnevni red kot 1. točka.
Sprejmejo se samostojni predlogi:
1.	Vsa doslej s prideljenjem oddana upraviteljska mesta naj se razpišejo.
2.	Sreska društva naj razpravljajo in sta« vijo predloge glede poučevanja ženskih roč« nih del na učiteljišču.
3.	Na merodajnem mestu naj se poudar« ja stališče učiteljstva, da se noben učitelj ne sme disciplinarno premeščati brez predhod« ne preiskave.
4.	Poverjeništvo naj doseže, da se vza» me na zapisnik na bansiki upravi vsakdo, ki tam iznaša pritožbe.
S poročilom pov. Skulja, da se bo zgla« sila deputacija pri ministrskem predsedniku, da mu izroči spomenico — se seja zaključi. Udruženje jugoslovenskega učiteljstva — po« verjeništvo Ljubljana, dne 25. novembra 1930. Andr. Skulj, pov.	Jos. Kobal, tajnik.
Idejni načrti za razmah in osamosvojitev učiteljskega stanu.
Velecenjeni gospod urednik!
Dragi tovariš!
Potrebno, ali vsaj dobro bi bilo, da bi si učiteljstvo osnovalo na način, podoben U. S.:
I.
Juridično samopomoč.
Vsakdo pride lahko v položaj, da potre« buje zanesljive in intenzivne pomoči odvet« nilka, kar je drago in riskantno. Marsikdo si ne upa braniti svojih privatnih ali službenih pravic, ker nima sredstev niti za začetek pravnega postopka ali pa ne za vztrajanje do konca. — ¡Marsikdo se iz istega vzroka mora zadovoljiti s slabo poravnavo.
Bol vsakega posameznika bi morala biti bol vsega stanu. V takih primerih bi morali biti in stati vsi za enega. V to bi bila potreb« na organizacija, sloneča na teh principih:
Organizacija imej svojega pravnega ve« ščaka. Vsak član je dolžan — v kolikor se hoče z organizacijo koristiti — predložiti vso zadevo njej. Organizačni pravni veščak poda svoje mnenje: ali je upanje na uspeh ali ne.
Poročilo o seji širjega sosveta v Ljubljani, dne 9. novembra 1930.
LISTEK.
PODJAVORŠEK:
Groteska o učiteljskem stanovanju.
Kako je že tisto »Kogar bogovi...«? A to ni važno, ker na vse zadnje niti ne mislim o tem razpravljati in bi kdo utegnil tudi iz« reči, da lažem, če bi povedal, kaj bolj po levje kot po desno. Ker godi se nam dobro: jemo, pijemo, kurimo Iz občinskimi drvmi in baje nam bodo zidali vile, kot čujemo govoriti. Da, baš te vile mi vedno roje po glavi! Če se ne motim, je nekaj o primernih, higijenskih, zdravih itd. hišah in stanovanjih za učitelja tudi v novem učiteljskem zakonu. Seveda, tudi o novih, higijenskih itd. šolah za mla« dino! Ker tiste stare šole so bojda sila ne« zdrave čuda nikakor niso in ne morejo biti primerne za živega, zdravega človeka. Saj je prav, lepo in vsekakor hvalevredno, da se takšne stvari pametno, socialno in človeško urede!
Ali baš v takšnih in sličnih razmišljanjih me vedno'kaj zbode v srce. N. pr. ne morem si kaj, da se ne bi domislil onih lepih, pra« starih, patriarhaličnih časov, ko je veljal tisti krasni izrek: cerkev, šola in dom. Mladi rod se prav malo spominja nanje. Škoda, da ni» mam časa, inače (gospod »Slovencev« ured« nik, ta »reč« je srbska, ¡»kaj pravite?«) bi žrtvoval najprej par besed za cerkev kot takšno in karakteriziral nje lepi odnos do učiteljstva in prijateljstvo ž njim. (čitaj v izpopolnitev odstavke o učiteljstvu v knjigi
Fr. Erjavec, Zgodovina kat. gibanja na Slo« venskem, Martina Kačurja in Hlapce od Iv. Cankarja!) Govoriti pa mi je dano le o moji stvari, namreč prečitaj rajši naslov! Ker me zbode, kakor sem povedal, me zlasti zbode v oči tista hiša, ki se ji pravi ;župnišče ali fa« rovž in ima po sedem, osem sob in stanuje v nji le en človek, to se pravi, samo eden. Poleg župnišča je lepo gospodarsko poslopje s kravico v hlevu — tako da je župnik lahko tudi član Kmetijske družbe, kar učitelj ne more biti po najnovejših pravilih, ker nima kravice, pa naj še toliko dela in stori za kme» tijstvo. Pa saj mu jo privoščim in Bog varuj, da bi bil nevoščljiv, čeprav bi si res sam tudi želeli takšno! Te vrste hiš so po navadi eno« nadstropne. Poleg stoji kaplanija, ki ima tri do štiri sobe in je tudi samo za enega. 'Par korakov vstran je mežnarija. Morda ni več mežnarija, ker zaradi vlage in plesnobe mež« nar tam s svojo družino stanovati ni mogel in mu je postavila občina tudi enonadstropno hišo — tam na drugi strani cerkve kje, kjer je svet dvignjen in bolj suh. Lepo in prav je tako, človek je človek, in živela občina, ki na tak lep način čuva mežnarjevo zdravje! Ta« ko bode moje oči. Pa tudi mojo dušo bode: to namreč, da so skoro po vseh farah pro« strane Indije Koromandije napravili iz sta« rih, vlažnih, plesnivih, nizkih mežnarij šole: zamrežili okna, da paglavci niso skoz nje vstopali, kak zid izbili, in vse skupaj, od znotraj in zunaj »pobelili« rumeno. Potem pa par desek, črvivo 'klop — evo ti šole, narod! Živijo Martin Kačur iz blatnega dola!... Pa proč prelestni spomini iz patriarhalične do« be, inače bi postala duša še sentimentalna!
Toda tale križ, razne moderne dobe, ki so pritisnile toliko občin za visoko, krasno eno ali dvonadstropno šolo! Kot da jih je
treba in kot da so prejšnje za nič! Ded se je v njih marsikaj prida naučil in tudi oče, pa bi se ne mogli sin, vnuk, pravnuk? Svet nori in zahteva novih šol, ko se še niti stare niso podrle! Kaj bi sedaj ž njimi?
Ej, kje si, učitelj — satir? Kod se skri« vaš? Pri 'knjigi, kartah, vinu? Doma ali v krčmi?
Mislimo si sledečo komedijo (ali dramo, to akterja ne skrbi!):
Vsa srenja te išče, od župana do zad« njega paglavca.
—	Gospod učitelj, hm, no da, saj ste či« tali novi zakon, to se pravi, veste, da, kaj sem Vam hotel povedati, e, tisto o stanova« nju, 150 Din je breme za občino, a reveži smo, vsa bremena, od davkov do povodnji, vse na nas, in še pol metra drv na mesec in fond za gradbeni sklad in novo mizo v III. razredu in mazanje tal v šoli in ...
Recimo, da si baš tisti trenutek dobre volje in mu odgovoriš:
—	Res da, zasluge imate, gospod župan, zasluge za domovino in narod! Indija Koro« mandija vas ne bo pozabila!
—	Da, odgovarja vzradoščen. tudi Vi mi boste hvaležni. Ne bo Vam nič več treba stanovati v krčmi, staro šolo smo za Vas prebelili...
(Ne smem pozabiti še to, da je narod po županovem nagovoru izrekel enoglasno, kot da je imel poprej že zborno vajo: — Stano« vanje smo Vam preskrbeli).
Glej. kako Te ljubi narod! Dober je ka« kor beli kruh, še seliti se Ti pomaga, čeprav ugovarjaš, da ne pojdeš tja dol v ječo, v gnoj! Sam g. župan naloži na ramo kovčeg, mama županja graciozno pobere tvojo pa« Iico in napol spoštovani klobuk itd. in dolga procesija Vas je, ko te selijo.
Človek sanja, a še spati mu ni treba, n. pr. kadar seli svojo beračijo in tistih par knjig iz stanovanja v krčmi v novo stano« vanje v enonadstropno hišo. V enonadstrop» no hišo? V mežnarijo pojdeš, učitelj Indije Koromandije, v staro šolo, tam dobiš kot še za mladih dni, ko si še poln sile, ognja, hre« penenja, dela! Da, da strohniš!
Saj sem si mislil! Pred staro, plitvo mež« narijo so se baš pripravljali kolega Franc z ženo in mladi Lojze (šele pred tremi tedni vstopivši v naš lepi stan), 'da pomaknejo težko hrastovo omaro skozi nizke duri.
Tam sedeš na zaboj in gledaš pokveko, ki se ji pravi tvoj bodoči stan. In razmišljaš o starih časih in se ti zdi, da je ta stara šola kakor nizko čelo!...
Narod okrog te gleda, kot da hoče napit» nino za to nizko čelo. Napitnino, da! Saj vem, kaj bi mu dal!
Odideš ven, med trate zelene, noč se spušča, ležeš v svobodno prirodo in se za« zreš^ v zvezde. In ti postane mehko v srcu in žal ti je vsega: življenja svojega, ¡misli, hrepenenja in, o Bog s Teboj! In tudi ljud« stva Ti postane žal, saj je dobro in prosvet« ljeno to ljudstvo le zaslepljeno je, ne more najti prave luči. ki je Dobrota. Ne more raz« poznati, kdo mu je dobrotnik.
Tisti hip obstoji nekdo pred Teboj, ki ga na mah spoznaš, da ni iz Indije Koroman« dije doma, temveč z Vrhnike s klanca. Ne da Ti dobre besede, Tvojo misel kara in cinično govori:
— Kako si mislil, da je prosvetljeno to ljudstvo? Od kdaj? Ker svojega Prosvetitelja, ki mu je prinesel v žgalni dar mladost in pro« sveto — in bele misli, zapira v jamo, ki je hujša in groznejša od ječe?
2.	V prvem primeru ima član pravo iz« brati si zastopnika. V slučaju neuspeha mu plača organizacija vse stroške. Enako v slu« čaju uspeha, ako so stroški, i
V drugem primeru organizacija nima nobenih obveznosti.
3.	Olan, ki v svoji zadevi uspe in pridobi neko materijelno dobro, ki ga preje ni imel, plača v rezervni fond organizacije:
5% od pridobitve do 10.000 Din, 4% od prido« bitve od 10.000 Din do 20.000 Din, 3% od pridobitve od 20.000 Din do 40.000 Din, 2% od pridobitve od 40.000 Din dalje.*
4.	Plačila od poravnav in sploh taka, ki jih tožitelj ne more po zakonu prejeti, se morajo votirati v celoti organizaciji.
II.
Obrambeno samopomd i
za primer zapostavljanja ali krivic v službi — kakor: disciplinarne kazni, premestitve, ocene itd., ki jih smatra član za netočne ali krivične, ali njemu, ali stanu in njegovemu ugledu, ali šolstvu škodljive. )
m.
Realizacijsko samopomoč.
Marsikdo ima kako lepo, zdravo, dobro, praktično idejo ali morda izum, ne more pa tega realizirati.
Za tako organizacijo bi bili umestni principi:
1.	Organizacija daje nasvete in posre« duje.
2.	Organizacija sprejema vsako prijavo, ne da bi zahtevala o predmetu več podatkov, kot jih hoče prijavnik podati.
3.	Organizacija vodi v soglasju in skup« nosti s prijavnikom pravni postopek do do* govorjenega cilja.
4.	Organizacija informira članstvo po želji in predlogu prijavnika.
5.	Za resničnost podatkov jamči prijav«
nik.
6.	Člani imajo prvenstveno pravico do nakupa delnic ali obveznic.
7.	Članstvo vzdržuje tekoče stroške pi« sarne. i
8.	Vsaka uspešna realizacija plača % po določenem ključu organizaciji.
9.	Ta plačila se plodonosno izkoriščajo v dobro članstva po ključu:
a)	čim dalje član — več pravice,
b)	čim več realizacij podprl — več pra« vice,
c)	čim več denarja vložil — več pravice,
č) ob smrti člana se izplača dodieem pri«
spevajoči del, iračunano po teh točkah vso imnovino kot last vsega članstva.
Tovarišice in tovariši naj se javijo v tem vprašanju, društva naj obravnavajo ta vpra« šanja na svojih zborovanjih in stavijo pred« loge.
* Računa se vedno: za prvih 10.000 Din 5%, za drugih 10.000 Din 4% itd.
Priodbitve pri plači se računajo ze eno leto._
Učiteljska Samopomoč v Ljubljani.
POZIV!
Učiteljska Samopomoč ;v Ljubljani pre« jema dan za dnem priglašenja za sprejem v društvo. Vseh priglašenj je bilo v tekočem letu nad 400. Društveni upravnik je pa vpisal v člansko knjigo v letu 1930. do danes samo 160 novih članov. Zakaj?	(
Da postane priglašenec pravi član U. S. je potrebno sledeče:
1.	mora se pri društvenem vodstvu ali društvenem zaupniku priglasiti za sprejem,
2.	mora nakazati znesek za sprejemne pristojbine,
3.	moia biti na odborovi seji sprejet.
Kdor je spolnil te tri pogoje, je prejel
od društvene uprave društveni sprejemni list, ki je potrebna listina — dokaz članstva in važna za izplačilo posmrtnine. — Društvena uprava hrani okrog 300 prijav, ne more pa priglašencev vpisati v člansko knjigo, ker še niso nakazali zneskov za sprejemne pristoj« bine. Vsak priglašenec je prejel od društvene uprave položnice z vpisanim zneskom za sprejemne pristojbine. Prejemnik naj bi jo z nakazanim zneskom oddal na postil, pa bi postal član U. S.
Na posmrtninah je izplačala U. S. dedi« čem umrlih članov do danes znesek 1,452.842-50 Din. Zadnja posmrtnina je zna« šala 12.500 Din. Ali ni to tak znesek, da je vreden onih par dinarjev, ki jiih plačam s članskim prispevkom za smrtne slučaje? Kako dobro pa zaleže posmrtnina vdovam z več nepreskrbljenimi otroci, naj vam po« vedo te same, ki so bile lepih posmrtnin de« ležne.
Tovariš(ica) tolaži obupanega s smrtjo težko prizadetega tovariša(ico). Lepo in prav je tako! Še lepše, bolj izdatno je pa, če mu v težkih časih pomagam dejansko. To nalogo ima in jo v polni meri izvršuje društvo Učit. Samopomoč v Ljubljani. V najtežjih časih
—	¡ob smrti — pomaga svojcem umrlih čla« nov z denarnimi podporami — posmrtninami
—	ki se stekajo iz mesečnih članskih pri« spevkov. Če si član U. S., izkazuješ svojim tovarišem(icam) v resnici dejansko tovariš štvo.
Pozivam vse tovariše(ice), ki ste že pri« glašeni za sprejem v U. S. da nakažete s prejetimi položnicami (če ste jih izgubili, za« htevajte nove od društvene uprave!) potreb« ne zneske za sprejemne pristojbine. Kdor se pa še ni priglasil za sprejem v U. S., naj sto«
ri to takoj. Pomnožili bodete število dru« štvenih članov, zvišali znesek za posmrtnino, koristili sebi in svojim stanovskim tovari« šem(icam).
Zneski za sprejemne pristojbine so nizki (od 27 Din do 76 Din), članski prispevek za vsak smrtni slučaj znaša 5 Din, danes ima U. S. 2500 članov, posmrtnina znaša 12.500 Din. Od vas, tovariši(ice), je zavisno, če bodo v kratlkem zneski posmrtnine 15.000, 20.000 Din. Prijave za sprejem pošljite na društvo Učiteljska Samopomoč v Ljubljani.
Pravilnik za Mladinsko Matico.
§ 1. Mladinska Matica je kulturno pod« jetje poverjeništva UJU v Ljubljani.
§ 2. Njen namen je: ¡S programatičnim, po etičnih, literarnih in nacionalnih vidikih urejenem izdajanju mladinskih spisov spo« polnjevati dobro slovensko mladinsko knji« ževnost ter jo zavestno postaviti v službo srčne, nravne in socialne vzgoje naše mladine ter vseh vzgojnih stremljenj šole in učitelj« stva v smislu našega stanovskega kulturnega programa.
§ 3. Izvršujoč svoj književni program hoče:
a)	redno vsako leto pokloniti slovenski šolsiki mladini književni dar, obsegajoč več izvirnih ali prevedenih spisov leposlovne, vzgojne irj. poučne vsebine in to s čim nižjo naročnino;
b)	izdajati mladinski časopis, po potrebi tudi več listov v podporo šolske in izvenšol« ske vzgoje in izobrazbe naše mladine;
c)	poleg teh rednih vsakoletnih, naroč« nikom namenjenih publikacij po potrebi, po prilikah in po gospodarskem položaju izda« jati tudi druga izvirna dela, kakor povesti, pesmi, potopise, životopise, poučne drama« tične igre, spise realistične ali druge vsebine;
č) v sistematičnem izboru in v čim ce« nejših zbirkah podajati mladini, kar je slo« venska književnost literarno pomembnega in zanjo primernega ustvarila;
d)	seznaniti mladino v primernem iz« boru z najboljšimi deli slovenske in svetov« ne književnosti, v kolikor služijo njenim vzgojnim namenom;
e)	vzgajati smisel za narodno umetnost, za lepo domačnost in poglobljeno narodno vzgojo z izdajanjem in polaganjem umetni« 6kih slik ,— pokrajinskih ali zgodovinskih — reprodukcij znamenitih del domače in tudi svetovne umetnosti, slik in kipov naših velmož, vzorcev narodne ornamentilke, na« črtov vzorčnih domov in vrtov ter skrbeti za dobre ilustracije in okusno opremo mladin« skih spisov.
Za vse njene publikacije mora veljati pravilo, da morajo imeti poleg vsebinske tudi svojo literarno vrednost in biti spisane v vzornem jeziku.	1
Razen prve točke programa se bodo vse druge izvajale postopno in sorazmerno z ra« siočimi sredstvi in rastočim krogom sotrud« nikov . i
§ 4. Mladinsko Matico vodi odbor, izvo« ljen od delegacije na redni pokrajinski skup« ščini. Ta odbor si sme s soglasnim sklepom kooptirati potrebno število članov iz vrst or-ganiziranega učiteljstva. Poleg članov, izvo« ijenih na skupščini sta vsakokratni poverje« nik in organizačni blagajnik člana Mladinske Matice po svojem položaju.
§ 5. Odbor voli iz svoje srede predsed^ nika, predsednikovega namestnika, tajnika in upravnika, ki vrši svoje po^le kot pomoč« nik organizačnega blagajnika.
§ 6. Odbor predlaga urednike svojim rcu« nim publikacijam. Volitev le«teh postane pra« vomočna, ko skupščina, na predlog poverje« ništva, izvolitev odobri.
§ 7. Vse važnejše zadeve rešuje odbor zborno v svojih sejah. Sklepa ob navzočnosti '"/3 odbornikov z nadpolovično večino glasov.
§ 8. Člani odbora morajo bivati na se« dežu podjetja ali v taki bližini, da se redno lahko udeležujejo« sej.
§ 9. Nadzorstvo nad delovanjem od« bora vrši vodstvo poverjeništva. Poverjenik sme izjemoma kak sklep odbora tudi začasno sistirati, ako vloži kak odbornik proti temu sklepu svoj ugovor. Zadevo mora predložiti širjemu sosvetu, oziroma delegaciji v raz« sodbo.
§ 10. Vsi dohodki, redni kakor izredni in tudi obresti event. ustanov se smejo po« rahljati izključno le za namene, Iki so v po« sredni ali neposredni zvezi z Mladinsko Ma« tico. Ustanovi se naj čimprej neka nedotalk« ljiva matična glavnica, ki se potem stalno poveča in od katere se smejo porabljati obresti.
§ 11. V svrho uspešnega izvrševanja pro« grama in delitve dela lahko ustanovi odbor posebne odseke ali določi posebne stalne re« ferente za gotove opredeljene naloge, kakor za urejevanje, recenziranje, izbiranje literar« nega gradiva, propagiranje tiska, za redakcijo listov in književnih edicij ter lahko poverja razna dela v samostojno izvršitev raznim kulturnim delavcem.
§ 12. Vsaka samostojna šola, oziroma vsak šolski dkoliš ima svojega krajevnega poverjenika za širjenje matičnih publikacij ter zbiranje naročnine.
PLETENINE
■HHHMBBHHi LASTNEGA IZDELKA najceneje in najsolidneje kupite v modni trgovini
F.M.ROZMAN
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 7
Splošne vesti. Državni grb Jugoslavije.
—pov. Premeščenja brez prošenj. Ker se
je pri poslednjih imenovanjih primerilo, da so bili nekateri učitelji premeščeni le na osebno posredovanje, ne da bi bili vložili kako prošnjo, smo naprošeni objaviti, da se ne bo imenovalo ali premestilo v bodoče nikogar, ako ne pošlje banska uprava primernih pred« logov.
—pov. Kontraktualni učitelji — stalnost v državni službi. Izvršni odbor v Beogradu je na zadevno Vlogo obvestil poverjeništvo, da bodo vsi oni učitelji«kontraktualci, ki so dobili naše državljanstvo, takoj stalno name« ščeni, kakor hitro pritrdita predlogu ministr« stva prosvete ministrski predsednik in glav« na kontrola.
—pov. Kontraktualni učitelji — namesti« tev in prejemki. Ker je ves kredit, določen za kontraktualce, izčrpan in vsa mesta zase« dena, ne more biti nihče nameščen. Oni pa, ki že imajo mesta, a ne dobivajo prejemkov, morajo čakati nanje vse dotlej, da bo pri« znana nekaterim stalnost v državni službi, vsled česar postanejo nekatera mesta prosta in zanje potreben kredit.
—pov. Nova nameščenja učiteljstva. Mi«
nistrstvo prosvete ne bo poslej namestilo na novo nobenega učitelja, dokler ne prejme predlogov od banskih uprav.
—pov. Višja stopnja položajne plače bo
predvsem priznana onim učiteljem, ki imajo odlično jn pr.av dobro oceno.
Tak grb, v velikosti 45 X 54, v lepih pra« vilnih barvah, na trdem kartonu je založil Učiteljski dom v Mariboru i'n stane s pošt« nino vred 20 Din.
KOL8WS8CA tvorkka ii ko si je LJUBLJANA
• •Mt*HW*H«*W»H*MMMM«
—	Zastopstvo Zveze državnih name« ščencev v Ljubljani pri g. ministrskem pred« sedniku. Ob priliki službenega poseta pred« sednika ministrskega sveta generala Petra Zivkoviča v Ljubljani, se je predstavilo v palači kr. banske uprave gospodu ministr« skemu predsedniku dne 10. t. m. tudi odpo« slanstvo naše Zveze. V deputaciji so bili gg. načelnik Makso Lilleg, I. podnačelnik Andrej Skulj, II. podnačelnik Slavko Raič in kot zastopnik Društva državnih upokojen« cev in upokojenk, katero je deputacija ob« enem zastopala, Franc Vedernjak, dvorni svetnik v pokoju. To zastopstvo je izročilo g. ministrskemu predsedniku spomenico, v kateri Zveza v imenu včlanjenega aktivnega in upokojenega državnega nameščenstva Dravske banovine izraža svojo najglobljo hvaležnost in neomajno zvestobo Nj. Veli« čanstvu kralju, kraljevskemu domu ter za« gotavlja, da bo po svojih najboljših močeh skušala pripomoči k pojjolni ustvaritvi viso« kih ciljev kraljevske vlade za trajni blagor zedinjenega naroda in močne države. V na« daljnjem vsebuje spomenica vse želje in prošnje, ki so bile vsebovane že v resoluciji, katero je naša Zveza predložila plenarni seji Glavnega Saveza v začetku meseca oktobra. Glede učiteljskih stanarin pravi spomenica sledeče: »Po sedaj veljavnih zakonskih do« ločbah so prevzele občine plačevanje stana« rin osnovno«šolsikim učiteljem od države na svoje breme. Na žalost največ občin teh iz« datkov budžetarno ni moglo pravočasno predvideti, vsled česar je ostalo učiteljstvo brez stanarine in trpi s tem občutno škodo na svojih prejemkih. Zato prosimo kraljev« sko vlado naj pri sestavi državnega prora« čuna za leto 1931./32 ta veliki materijalni nedostatek za učiteljstvo uvažuje in določi zanj povsem iste, to je ne manjše osebne prejemke, kakor jih bo predpisoval novi uradniški zakon za ostale uradnike.« — Go« spod ministrski predsednik je spomenico prevzel in obljubil, da jo bo po možnosti upošteval. Izrazil se je, da je novi uradniški zakon že na vidiku, ter da so potrebne le še nekatere malenkosti za končno redakcijo K sklepu je g. načelnik Lilleg prosil g. pred« sednika vlade, naj se zavzame za osiguranje gmotnega položaja državnega uslužbenstva tistih kategorij, ki še ni prejelo specialnih doklad in pa državnih upokojencev in upo« kojenk. Na to prošnjo je g. predsednik vla« de izjavil, da mu je težki položaj teh skupin državnega uradništva znan. »Naš Glas«.
—	Za otroke učiteljskih družin. Poziv!
Na zadnji poziv v »Učit. Tovarišu« št. 16 z dne 13. novembra 1930. se je priglasilo za novo društvo »Samopomol za otroke učitelj« skih družin« do danes nad 200 otrok. To šte« vilo je že toliko, da se more društvo ustano« viti. Denarne podpore staršem (varuhom), oziroma zavarovancem samim bi bile lepše, če bi bilo večje število. Odselk je mnenja, da so mnogi starši prezrli ta poziv v »Učit. To« varišu«. Zato ponovno prosi, da sporočite z neobveznimi prijavami še vse one otroke,
Nobena šola, noben urad, nobeno sokol« sko društvo, nobena čitalnica in drug javen lokal naj ne bo brez tega grba, ker je grb okusno izdelan, da je za okras vsaki dvorani, vsaki sobi.
Naroča se pri »Učiteljskem domu« — Studenci pri Mariboru. Ministrstvo prosvete ga je na podlagi priporočila Glavnega pro« svetnega sveta in umetniškega oddelka pri« poročilo z odlokom O. N. br. 43, 8. julija 1926. •
katere mislite vpisati v to podporno društvo. Odsek še nadeja od zavednih tovarišev(ic) še mnogih prijav. Prosi pa, da pohitite s tem, ker bo odsekovo delo v kratkem zaključeno. Prijave naslovite na poverjeništvo UJU Ljubljana.
—	Na učitelje in Učiteljice — prosvetne delavke apeliramo, da pošljejo poročila o raznih prosvetnih prireditvah pri katerih so« delujejo, za »Prosveto«. N pr. o letošnjih prireditvah na šolskih odrih o delovanju javnih knjižnic v šolah (številu knjig, obisku itd.), o otvoritvi kmetijsko=nadaljevalnih šol in tečajev (obislk, program itd., o otvoritvi gospodinjsko«nadaljevalnih šol (katero leto že deluje, obisk, program itd.), o predavanjih raznih vrst, ki ste jih priredili, o otvoritvi analfabetskih tečajev itd. o predavanjih in referatih pri učiteljskih društvih itd. Poro« čajte tudi o vašem delu pri Sokolu!
—	Slike šolskih stavb smo pripravljeni' priobčiti, ako nam upraviteljstva. pošljejo klišeje. Eventuelno naj bo tudi kratek opis glede prostorov itd. poleg. Mnogo upravitelj« stev ima 'klišeje še od tiska razglednic in tudi oni, ki še niso natisnili razglednic, jih dajo lahko natisniti, ko imajo enkrat kliše. S tem lahko krijejo stroške in prodajajo razgled« niče tudi v korist šole. Pošljite takoj!
—	Pri naročevanju »Našega roda« in Mladinske Matice ter nakazovanju se mnogi naši poverjeniki ne poslužujejo razpredelnic na zadnji strani naših položnic kjer lahko na najbolj enostaven način sporoče svoje že« lje, in pojasne namen nakazila. Premnogo« krat prejme uprava sama gola nakazila v številkah, ne da bi pošiljatelj detajlirano označil svoje često precej kombinirano na« kazilo. Pogostoma obsega nakazilo plačilo zastankov, predplačila doplačila za vezavo, včasih star dolg itd. Vse to se v razpredel« niči lahko zelo razvidno naznači ter prihrani tako upravi nevšečna zamudna in tudi draaa korespondenca za naknadna pojasnila. Ne« kateri tovariši nam redno pošiljajo na po« sebnih dopisnicah pojasnila k svojim naka« zilom. Tudi to je nepotrebno in samo kom« plicira upravo. Naslavljamo torej na vse ce« njene poverjenike(ice) vljudno prošnjo, da se ob nakazilih redno poslužujejo razpredel« niče in točno specificirajo svojo pošiljko. Prosimo to v interesu točnega poslovanja, brez katerega ne more uspevati njhenc pod« jetje.
—	Kurivo za poročene učiteljice. Go«
spod urednik! »Prosim, blagovolite nam v prvi prihodnji številki »Učit. Tovariša« po« jasniti, koliko kuriva pritiče učiteljicam, ki niso poročene z učitelji in ki imajo polno draginjsko doklado. — Nikjer ni citati toza« devnega odloka in vsak tolmači drugače.« — Pravilnik (projekt) govori le o tem, da pripada poročenim po 2 m3, neporočenim pa polovica ter ne diferencira poročenih učite« ljic. Do nadaljnega je torej jasno, da je treba postopati po banski odredbi IV. No. 12.624. Vsekakor se bo pa na podlagi definitivne od« ločbe pravilnika izvršila izravnava na eno ali drugo stran.
—	f Marija Benedek, soproga nadučite« lja v pokoju, je umrla dne 20. novembra v visoki starosti. Pogreb se je vršil v petek 21. t. m. Prizadetemu tovarišu in ostalim pri« zadetim naše sožalje.
Današnji številki Učit. tovariša smo priložili prospekt,Modre ptice'. Založba, ki je pred enim letom stopila pred javnost se je splošno priljubila in našla priznanje vsepovsod. Svoje knjige razpošilja v vse dele države, pa tudi v inozemstvo, kjer žive Slovenci. Priporočamo jo vsem našim bralcem.
—	Vabilo na subskripcijo. Naročniki Slovenske Šolske Matice prejmejo letos za borih 30 dinarjev četvero lepih, po vsebini tehtnih ter za učitelja in učiteljico prav aktu« ainih knjig, in sicer: 1. Pedagoški zbornik za leto 1930.. 2. Dr. J. Jeraj: Razvoj mladostne duše, 3. Al. Novak: Lepenkarstvo, 4. J. Ju« rančič: Iz šole za narod. Odbor društva pa z veseljem in tudi s ponosom ugotavlja, da mu je bilo na razpolago več dobrih rokopi« sov, kakor jih je mogel ob pičlih sredstvih dati v tisk. Zlasti bi mu bilo do tega, da pride uciteljstvu poleg omenjenih publikac;j v roke še današnjemu času zelo primerna knjiga, ki jo je v rokopisu predložil dr St. Gogala pod naslovom: »Pedagoške vrednote mladinskega gibanja«. A ker odbor SŠM ni« ma sredstev, da bi ta rokopis izdal kot peto knjigo za leto 1930, zato vabi osobito gg. učitelje, učiteljice in profesorje pa proftso» rice na subskripcijo za nje izredno izdajo. Ta knjiga bi imela do 160 tiskanih strani ter bi stala 24 dinarjev, ako se oglasi najmanj 1000 naročnikov. Prijave za subskripcijo je poslati do 15. decembra t. 1. na naslov Slo« venske Šolske Matice v Ljubi Umi Komen« skega ulica 19. Za vplačilo 24 Din in 2 Din poštnine (skupno 26 Din!) posluzite s^ sploš« ne položnice, ki jo dobite na vsakem pošt« nem uradu. Številka našega čekovnega računa je 11.306. Rezultat subskripcfje bomo objavili po doteklem subskripcijskem roku v »Lei« teljskem Tovarišu« in našem dnevnem časo« pisju. Prosimo pa že sedaj, da nam vsi p. n. subskribenti v primeru, da knjiga izide, na« kažejo tarkoj po položnici 26 Din, ker se nam sicer na prijavo brez plačila jie bo mogoče ozirati. >— Slovenska Šolska Matica v Ljub« Ijani.
—	Nekatera vprašanja poročenih učite« ljic. V »Narodni Prosveti« št. 87. je priobčen članek pod tem naslovom, ki poudarja na« čelo: »Za iste dolžnosti iste pravice«. Pod« ' krepljena je ta zahteva z dejstvi, da preje« mata dve sestri, oče in hči itd. polne pre« /emke, dasi So nameščeni v istem kraju, z učiteljem poročena učiteljica pa prejema zmanjšano plačo. — Za poročen par je treba na vasi le eno stanovanje — sicer je treba za dve učni osebi dve stanovanji. Vsa dej« stva govore zato naj bi se z novim uradni« škim zakonom rešilo tudi vprašanje plač po« ročenih učiteljic. Oglasite se tudi ve tova« rišice in napišite ter izpregovorite tudi same kako besedo o svojih vprašanjih; ne priča« kujte, da bodo drugi pisali in reševali vaše zadeve in vaše probleme.
—	Košček svinčnika. (Mogočni polet teh« nike zadnjih desetletij, veliko število epo« halnih iznajdb nas tako prevzema, da ne po« svečamo niti najmanjše pažnje nenadomest« Ijivemu predmetu, fei ga dnevno rabimo, t. j. svinčniku. Popolnoma pozabljamo, da spada svinčnik v prve vrste raznih iznajdb, ker je neprecenljive važnosti. Že zdavnaj smo po» polnoma otopeli napram sličnim izumom in pozabljamo, da je bila iznajdba svinčnika za ono dobo ravno tako epohalna, kakor kateri» sibodi novejši izum in da so jo tedanji kul» turni naprednjaki navdušeno pozdravljali in slavili. Moglo bi se celo reči, da bi bilo ne» mogoče zamisliti sedanjo kulturno stopnjo, brez iznajdbe navidezno tako brezpomemb» ne stvarce. — Morda nam je postalo vse to jasnejše, ko smo čitali pretresljivo vest, da so našli med rešenimi predmeti Andree«jevc elkspedicije tudi košček KOH=I«NOOR svinč« nika, ki se ga je posluževal raziskovalec pri pishnju svojega zapisnika. Dasi ostanejo aparati in orodje relikvije, ki jih bodo hranili v muzeju kot neme priče kulturne tragedije, vendar sta dnevnik in oni košček svinčnika poleg tega tudi tolmača hrabrosti onega člo« veka. čegar zaobljubo čita danes ves svet, in velikanska se nam dozdeva pridobitev, ki nam kljub temu, da je ležala 39 let v ledu, prinaša pred oči poslednjo voljo junaka in velikana. — Košček svinčnika, kolikokrat žali čut rednosti estetika, pa vendar izpol» njuje neopaženo svoje dolžnosti vsakdanjo» sti. Ali nas morajo res skrajni slučaji sporni» niati na dolžnost kulturnih ljudi, da po'eg izumov od danes in zamišljenih od jutri ne pozabimo velikih iznajdb od včeraj.
—	Društvo upokojenega učiteljstva za Slovenijo v Ljubljani vabi še nevčlanjene to« variše in tovarišice k pristopu. Prijave z na« vedbo dneva upokojitve je pošiljati na go« renji naslov v Ljubljani Zrinjskega e. št." 7. — M. K., t. č. predsednik.
DRAGO GORUP & Co.
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 14/11.

En gros.
En detail.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
— Pojasnilo. V 16. številki »Učit. Tova» riša« smo prinesli pojasnilo izvršnega odbora glede spomenice, ker je predvideno nekoliko hitrejše napredovanje za učitelje=upravitelje, učitelje na šolah za defektno deco in na vad« nicah. Z ozirom na neko naknadno vpraša« nje, dodaje izvršni odbor še naslednje po« jasnilo: V omenjeni spomenici je za učitelj« stvo predviden maksimum, ki je predviden in mogoč v primeri z ostalim uradništvom iste kategorije; poleg tega se je želelo, da se tudi za učiteljstvo, kot za ostalo uradništvo.
zagotovi gotova mesta, na katera bi s časom prišli lahko vsi ter hitreje napredovali. Ka« kor imajo na srednjih šolah izmed profesor« jev z isto izobrazbo ravnatelja in načelnika; med častniki z isto izobrazbo so tudi višji poveljniki in načelniki itd. itd., ki dasi sicer enaki po izobrazbi in službenih letih, ven« dar zaradi višjih položajev hitreje napredu« jejo napram svojim tovarišem, zakaj ne bi bilo potem mogoče to tudi pri uciteljstvu? — Strah pred tem, da bi mogli priti na upra« viteljska mesta tudi nezaslužni, bo odpadel, ker je ta to predviden poseben pravilnik. Širši glavni odbor je imel torej najboljši na« men. Naši tovariši naj se zaradi tega prav nič ne razburjajo in naj bodo popolnoma mirni.
—	Otroška ura v radiu. Cesto opažamo v langenberških programih uro otroških iger. Kako napravijo 'to? Ob tej priliki slišiš otro« ški smeh, petje, neprisiljeno razigranost, ko da bi mikrofona nikjer ne bilo. Napovedo« valeč je fantiček, star 10 let. Ko se obrača do malih poslušalcev, ki ga poslušajo, ne kaže prav nobene zadrege. Vsa družbica pred mikrofonom kaže vseskozi pristnost in ne« prisiljenost. Ni sluha in ne duha ni o kaki naučenosti. Ali ne bi bilo zanimivo, Iko bi se tudi naša otroška ura obrnila v to . smer?
T. R. L.
—	Vsa ona učiteljska društva, ki so na
svojih zborovanjih v pretečenem šolskem !e« tu sklenila, da bodo plačevala 1 Din mesečno za Učiteljski dom v Ljubljani prosim da sklep izvajajo in člansko mesečnino pošiljajo blagajni Učit doma v Ljubljani. Pokažimo z izvajanjem sklepa, da je še nekaj stanovske« ga idealizma in zavesti med nami. Ako> pomi« slim, da smo nekdaj kot dijaki ob bori me« sečnini in gladovanju nabirali in žrtvovali za Učitelj,siki konvikt, si morem predstavljati, . kako trhla mora biti stanovska zavednost, da se razbije ob 1 Din. Rdečica pa mora ob liti tudi vsakega zavednega tovariša in tovariši» co, ako pomisli, da si služkinje stavijo svoj dom, a mi, ko nas vendar ni tako malo. ne moremo dobiti stalnih dohodkov, (ker brez teh doma ne more biti! Držite se torej sklepa in kažite drugim pot po kateri moramo ho» d iti, ako hočemo imeti kdaj lastno streho. Tov. pozdrav! — Načelstvo Učit. doma.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
Mladinska Matica.
—mm Število letošnjih naročnikov na
»Naš rod« in »Mladinsko Matico« je že pre« seglo 29.000 Tako bo letos romalo med slo« vensko šolsko mladino skoraj 120.000 knjig »Mladinske Matice«. Namen Mladinske Ma» tiče, dvignite število naročnikov Mladinske Matice kljub riziku, da se nekoliko zmanjša naklada (»Našega roda«, se je posrečil v pol« nem obsegu. Ce vzamemo za podlago kalku« lacije število skupnih naročnikov koncem lanskega leta t. j. 32.000 za »Naš rod« in 18 000 za Mladinsko Matico, odgovarja to skupni letni naročnini 525.000 Din Letošnji skupni naročniki bodo zbrali za svojo mla« dinsko knjigo 652.000 Din, torej za 127.000 Din več od lanskega leta. — Prinašamo ta preprost račun, da se razvidi kako pravilen je bil sklep, združiti upravo obeh ustanov, za napredek Mladinske Matice. Naj služi, ta dokaz v številkah tudi kot odgovor nekate» rim našim poverjenikom. Iki se pritožujejo čez ta sklep in nujno svetujejo, da se v pri» hodnjem letu vrnemo zopet k stari praksi. Ne dvomimo niti najmanje, da jih vodi pri tem le resna želja, koristiti naši književni organizaciji; toda iz središča se problem vi» di v drugi perspektivi nego s periferije. Zato prosimo vse naše vnete propagatorje, naj ne opuste niti nadalje svojega marljivega in po» žrtvovalnega dela. češ: uspešno bo naše delo itak še«le potem ko se bo zopet uvedlo se» paratno naročevanje. — Vsem našim ne« utrudljivim sodelavcem širom banovine pa izrekamo za uspešno delo iskreno zahvalo.
Osebne zadeve.
—i Z odlokom prosvetnega ministra so v Dravski banovini izvršena nova imenova« nja učiteljev in učiteljic. Imenovani so; K.o« sovič Suzana v Beltincih, okraj Dolnja Len« dava. Rubenič Antonija v Jalčji vrh, okraj Črnomelj. Banko Marija v Petrovcu, okraj Murska Sobota. Mašat Ljudevit v Lučaii. okraj Gornji grad. Knelsel Laco pri Sv. Ju« riju na Taboru, okraj Celje. Klernentič Itan k Sv. Antonu, okraj Maribor levi breg. Pu-calj Frančiška v Radeče, okraj Laško, Pupis Ana v Cezanjevce, okraj Ljutomer. Golmajcr Karel k Sv. Lovrencu na Pohorju. Kmecl Ed« mund na Pilštanj. okraj Šmarje pri Jelšah. Roš Frančiška v Moščanjce, okraj Murska Sobota. Kunaver Marija v Odrance, okraj Dolnja Lendava, šušteršič Marija v Naraplje. okraj Ptuj. Zešovec Marija v Zavodnje, oKr. Slovenj gradeč. Pregelj Ivan v Bodonce, okr. Murska Sobota. Ferlinc Oton k Sv. Trojici, okraj Maribor levi breg. Knafelc Fran k Sv. Juriju ob Ščavnici, Filipič Matija k Sv. Mar« ku, okr. Ptuj. Zenar Viljem v Ivanjce, okraj Dolnja Lendava, Horvat Emil v Krk. okraj Litija. Krežin Štefan v Sod'ražico, okraj Ko« čevje. Petrovič Ivan v Hajdino, okraj Ptuj. Perper Vekoslav na Prevorje. okr. Šmarje pri Jelšah. Novak Matilda v Kostrivnico, okraj Šmarje pri Jelšah. Blejec Julijana k Sv. Ru« pertu, okraj Celje. Korče Danijel na Brezo« vico, okraj Ljubljana. Merhar Milan v Moravče, okraj Kamnik. Mihelič Vladimir v Šmarjeto. okraj Krško. Kovač Janez k Sv. Antonu, okraj Brežice. Trpin Štefan v Polhov gradeč, okraj Ljubljana. Sartori Milan na Rakek, okraj Logatec. Majcen Tatjana v
RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA LJUBLJANA
Pripravili smo za Vas tak
RADIO, kot si ga želite,
namreč visok v kvaliteti
in nizek v ceni.	Naša reklamna prodaja, ki traja od 10. novembra do
30. decembra 1930., obsega sledeče radijske sprejemne naprave:
Detektorskih aparatov, kompletnih, z vsemi potrebščinami, ki so za
poslušanje potrebne, za naplačilo..........Din 80*—
ter petkratno mesečno plačilo po . ........Din 45'—
Enoelektronskih aparatov, kompletnih, z elektronko, baterijami, antenskim materialom ter eno slušalko, za naplačilo .... Din 100*— ter osemkratno mesečno plačilo po.........Din 75*—
Troelektronskih aparatov „Reinartz", kompletnih, z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materialom, za naplačilo ... ......Din 240*—
ter desetkratno mesečno plačilo po.........Din 180*—
V
Stirielektronskih aparatov „Reinartz" z visokofrekvenčno elektronko z zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt, ¡zbornim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 ter antenskim materialom, za naplačilo 380 Din ter dvanajstkratno mesečno plačilo po 280 Din.
Poslužite se ugodne prilike ter si naročite takoj Vaš aparat.
Ljubljana
Miklošičeva c. 5
Radio LJubljana
Maribor
Aleksandrova 44
Kozje, okraj Šmarje pri Jelšah. Prešeren Pavla v Hinje, okraj Novo mesto. Sirnik Ivan na Urško goro, okraj Kranj. Venturini Oskar v Vojnik, okraj Celje. Slana Marija k Sv. Duhu na Stari gori, okraj Ljutomer. Hro« vat Božidar v Toplice, okraj Novo mesto. Novak Anton v Kobilje, okraj Murska So^ bota. Kmet Pavla v Ganče, okraj Dolnja Lendava. Kočar Angela v Polje, okraj Šmarje pri Jelšah. Tavčar Lea v Liboje, okraj Ce» lje. Meško Jakob v Trtkovo, okraj Murska Sobota. Podjavoršek Albin v Polje, okraj Šmarje pri Jelšah. Bračko Franc v Mursko Soboto. Urbančič Franjo v Metliko. Bajee Bogomir v Stari Oselec, okraj Kranj. Maklič Marjeta Ik Sv. Štefanu, okraj Šmarje pri Jel« šah. Lenče Vida v Kostanjevico, okraj Krško. Kezelje Ljudmila v Dvoir, okraj Novo mesto. Maslac«Bunek Vlasta v Celje, Ahačič Ljude« vit v ITrope, okraj Škofja Loka. .Merčun Ciril v Peče, okraj Kamnik. Pizulin Rudolf v Ve» like Lašče, okraj Kočevje. Nerat Milovan v Dornovo, okraj Ptuj. Bizjak Mirko v Gornjo Radgono. Zafred Oton v Jarenino, okraj Ma« ribor levi breg. Zupane Frančiška na Cernu« če,, okraj Ljubljana. •— Atenštajn Josipina za otroško vrtnarico v Maribor. Baloh Klara za otroško vrtnarico v Velenje. Bizjak Vero« nika v Šumance, okraj Murska Sobota.
—i Napredovali so ti«le učitelji in učite« ljice: V četrto skupino: Rek Marija Vunder^-Roškar Neža Ferk«Orvatič Leopoldina, An« tonac Ada, Havptman Maks, Roškar Janez. V tretjo skupino: Demšar Antonija Poža' Vaclav, Vrankovič Anton Golob Josip. V drugo skupino: Očakar Marija. Vode Angela. Tutta Her,ta, Šušteršič Josip, Petkovič«Petel« nik Marija, Mešiček«Megler Sabinka Binterič Kristina. V prvo skupino; Luznik Franc, La« jovic Albin, Neubauer An -a. Soršak Angeia.
—i Nastavitev učiteljev. V Dravski bano« vini so na novo postavljeni za začasne uči« telje: Ribar Rafael v Trbovlje, okraj Laško Mesaric Andrej v Št. Petru, okraj Maribor. Kravs Ana k Sv. Trem Kraljem, okr. Goga« tec. Dolžan Egidija na Vače, okr. Litija, šou« kal Magda v Donačko goro, okr. Šmarje pri Jelšah. Morše Alojzija v Tržišče, okr. Krško. Vrbič Tekla v Sodražico, okr. Kočevje. Fonda Ana v Sostro, okr. Ljubljana. Obad Mara v Staro vas, okr. Brežice. Velikonja Gizela v Velenje, okr. Slovenjgradec Kraje Justina k Sv; Antonu, okr. Brežice. Podboj Stanislava v Zibiko, okr. Šmarje pri Jelšah. Jerman Ma« rija v rŠt. Jernej, okr. Krško. Kovač Radoslav v Šikofjo Loko, okr. Kranj.
—i Ostavko so podali: Kovačič Vladimir v Št Jerneju, okr. Krško; Kaiser Štefan v Ma« kolah, okr. Maribor desni breg; Tome Ma« rija v Tomišlju. okr. Ljubljana; Jeranič v Rečici, okr. Gornji grad; Dodič Ivan v Rak:, okr. Krško.
—i Napredovali so s 1. novembrom 1930. naslednji tovariši(ice): v II./3. skupino: Ha» bič«Žnidršič Justina, Vehovec«Poznjk Mar« jeta, Rape Ladislav, Demšar Antonija, Brat« kovič Anton, Mrak Jože, Golob Josip, Požar Vaclav; v II/4. skupino: Antonac Ada, Roš« kar Janez, Vunderl«Roškar Neža, Hauptman Maksa, Rok Marija, Ferk«Ozvatič Leopoldi« na, Verdir Stanislava.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljski dom v Ljubljani. Logaško učiteljsko društvo je nakazalo 354 Din, ki jih je plačalo članstvo za mesece september, oktober, november in december v smislu sklepa pokrajinske skupščine. Društva, ki so se ^zavezala plačevati po 1 Din mesečno od člana za Učit. dom, posnemajte!
—g Članom Učit. Samopomoči. V tem
mesecu je društvo izgubilo 6 svojih članov. Umrli so: Franc Čeme, 'Zg Šiška, (Albina Breznik, Ljubljana, Joško Golob. Vuzenica, Ivan Fersch, Maribor, Karla Zmerzlikar, Mo« zirje in Marija Benedek, Ljubljana (225. do 230. smrtni slučaj). Članski prispevek znaša
za samce 31 Dim, za zakonske pare 61 Din. Društvena blagajna je nakazala dedičem umrlih članov za posmrtnine znesek 75.000 Din. Društvena uprava prosi, da nakažete s položnicami, (ki ste jih prejeli v ,teh dneh, te« koči članski prispevek, zamudniki pa tudi vse zaostanke iz prejšnjih mesecev. Enome« sečni prispevek je nizek, katerega lahko plačam. Nekateri člani pa odlašajo z nakazili mesec za mesecem. Naberejo se jim visoki zneski, na Ikar tarnajo, da so pri U. S. visoka plačila. — Nakazujte članski prispevek spro« ti prav bo za vas, društvena uprava bo imela lahko delo. t— U. S. ima 2500 članov, posmrt« nina znaša 12.500 Din.
Učitellski pravnik.
—§ Kolkovanje pooblastil — nepotrebno.
Finančno ministrstvo — odeljenje poreza je z Br. 55 253/III. z dne 23. julija 1930. odredilo glede kolkovanja pooblastil tičočih se pre« jemkov, nastopno: »U koliko je odnosni službenik sprečen, da sam primi prinadležno« sti, ovlaščenje da za njega to učini njegov drug, je interna stvar, a za to se neče taksa naplačivati.«
Stanovska organizacija UJU
Iz društev:
Vabila:
. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BRE« ŽIŠKI SREZ bo zborovalo v soboto 6 de« cembra ob 10. uri v osnovni šoli v Brežicah. Poleg obravnave raznih aktualnih stanovskih vprašanj je na vzporedu tudi predavanje prof. Krošlja o kmetijsko in gospodinjski« nadaljevalnem šolstvu. Polnoštevilne ude« ležbe pričakuje — odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA« RIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ bo zborovalo v soboto 6. decembra ob pol 10. uri predpci« dne v Narodnem domu v Mariboru. Vzpo« red običajen. Na dnevnem redu je še: poro« čilo o državni skupščini, poročilo o šolski razstavi v Beogradu (poroča tov. V. From), poročilo o zadnji seji širjega sosveta ter predavanje: Sokol — učitelj, predava prof. g. dr. M. Kovačič. Pripomba: Samostojne pre.l« loge in vprašalne vloge za vprašalno skrinji« co vpošljite teden dni pred zborovanjem. Zberite podatke o stanju glede vašega ku« riva in stanarine na šoli — zaradi posveto« vanja. Članarino nakazujte po tov. šolskih upraviteljih po novih položnicah društva sproti 1 mesec vnaprej! Pridite k zborovanju vsi in točno! Tov. pozdrave! — Predsednik.
= ŠOŠTANJSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO bo zborovalo v sredo dne 3. decembra t. il. v Velenju. Pričetek ob 10. uri. Dnevni red: 1. Dopisi. 2. Poročilo o seji širjega so« sveta. 3. Predavanje: Princip samodelavnosti v risanju. 4. Slučajnosti.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ GORNJI GRAD bo imelo dne 6. decembra 1930. svoje zborovanje v Gornjem gradu. Prjčetek ob 11. uri. Udeležba — častna dolž« nost!
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO« ČEVSKI OKRAJ bo zborovalo v soboto dne 13. decembra 1930. ob 11. uri v kočevski osnovni šoli. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, dopisi. 2. Poročilo o seji širjega so« sveta. 3. »Naši izseljeniki«, referirá tov. Loč« niškar. 4. Slučajnosti.
- PTUJSKO UČITELJSTVO bo zboro« valo v ponedeljek dne 15. decembra ob 10. uri v Mladiki v Ptuju. Običajen dnevni ,red spopolni predavanje o kmetijskih nadaljeval« nih šolah in referat: Prvi nastop službe. Prav obilne udeležbe želi — odbor.
^ KOZJANSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO bo zborovalo v soboto 6. decembra 1930. točno ob 10. uri v dvorani g. Kolarja v Lesični pri Pilštanju. Dnevni red: 1. Zapis«
nik. 2. Dopisi. 3. Predavanje: Stanje sodob* ne fizike. Jos. Hernaus. 4. Razgovor o šob skem uradovanju. 5. Volitev knjižničnega odbora. 6. Slučajnosti. Pridite vsi — posebno tovariši(ice), ki še niso v naših vrstah. — Od« bor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ¡SREZ DOLNJA LENDAVA bo ¡zborovalo v so* boto dne 6. decembra 1930. ob 9. uri dopol* dne v ¡Dolnji Lendavi z običajnim dnevnim redom.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOs ČEVSKI OKRAJ je imelo svoje zborovanje združeno z občnim zborom dne 18. oktobra 1930. v Kočevju.
V društvu je včlanjenih tovarišev(ic) 97; udeležencev pri zborovanju 59, t. j. 60'8%.
Tov. predsednik pozdravi vse navzoče, predvsem predavatelja šolskega svetnika g. Krošlja in sreskega šolskega referenta tov. Betrianija. — Spomni se umrlega tov. Fran« četa Štefančiča, bivšega predsednika in čast« nega člana našega društva, ki je dolgo dobo zaslužno deloval v našem okraju na šolskem in izvenšolskem polju.
Po uvodnem nagovoru predava šolski svetnik g. Krošelj o kmetskem in gospodinj* skem nadaljevalnem šolstvu. Sprejet je bil predlog, da bodoči odbor društva prevzame in širi organiziranje kmetskega in gospodinj* skega šolstva v okraju.
Priporoča se trgovina z juveli, urami, zlatnino in srebrnino
Ivan Pakii
Ljubljana, Pred Škofijo 15
Dam tudi na komodno odplačevanje.
Sreski šolski referent tov. Betriani poda pojasnila k načrtu in pouku v višji narodni šoli. Raztolmačili so razne nejasnosti v raz* govoru Ločniškar, Betriani, Vončina, (Peterlin.
Obema poročevalcema se tov. predsednik iskreno zahvali.
Tov. predsednik otvori nato občni zbor in prečita dopise.
Sledi poročilo tajnice, iz katerega je raz* vidno, da je v preteklem poslovnem letu imel društveni odbor 8 sej, društvo pa je zborova* lo petkrat. Udeležba na zborovanjih je bila povprečno 48%, kar je odločno premalo. Konstatira, da so krive temu deloma terito* rialne neprilike, največ pa nezanimanje član* stva za aktualna vprašanja, predvsem pa po« manjkanje stanovske zavesti in discipline. Društvo šteje 97 članov in je izgubilo med letom dva marljiva društvena delavca tov. Lulika in Merviča. — 'Referati na 'zborova* njih so bili trije: 1. Pibrovec: »Vzgojna in metodiška načela pri nas in drugod«. 2. Dr. Basaj: »Zadružništvo«. 3. 'Mervič: »O naši Adriji«.
Blagajniško poročilo poda blagajničarka tov. Klunova, ki že nekaj let vodi vzorno ne* hvaležni posel. Koncem poslovnega leta izka* zuje blagajna 18.918-24 Din dohodkov, 17.007-88 Din izdatkov, prebitek 1910-36 Din.
Revizorki predlagata po pregledu blagaj* niških 'knjig absolutorij vestni blagajničarki in celokupnemu odboru.
Na predlog tov. Peterlina je bil soglasno izvoljen zopet stari odbor: in sicer: predsed* nik tov. Kmet. podpredsednik tov. Ločniš* kar, tajnica Čokova, blagajničarka tov. Klu* nova. odborniki tov. Koutny, Peček, Kosova.
Za poslovno leto 1930./31. ostane člana* rina ista kakor lansko leto, letnih 180 Din.
Tov. Ločniškar poroča o poteku pokra* jinske skupščine v Novem mestu, Čokova pa o državnem kongresu v Beogradu.
K dopisu poverjeništva št. 170/30.*31. je bil sprejet predlog tov. Ločniškarja: »Učitelj* sko društvo za kočevski okraj izreka pover* jeništvu UJU — Ljubljana popolno priznanje in potrjuje njegovo brezhibno delovanje.« Herman Kmet, preds.	Čokova, tajnica.
Nove knjige.
—k Žepni »Kmetijski koledar« za leto 1931. je izdala Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Cena 12 Din, po pošti 13 Din. Razprodajalci imajo pri od* vzemu vsaj 5 izvodov znaten popust. — jJe to brezdvomno najboljši žepni koledar naše* ga kmeta. Da navedemo samo nekaj pogla* vij iz njegove bogate vsebine. Za živinorejce: Obširen pouk o prvi pomoči v hlevu s poseb* nim poglavjem o zdravilih za živino in orod* ju, potrebnem za zdravljenje; prva pomoč pri živalskih porodih; obširen pouk o razku* ževanju in razkuževalnih sredstvih; jamstvo pri živinski kupčiji; naznanilna dolžnost pri živinskih kugah itd. Za vinogradnike: kletar* stvo (cik, porjavenje, zavrelica); splošna pra« vila za pokušanje in oceno vina; dalje po* glavja za sadjerejce, vrtnarje, splošno kme* tijstvo. Zelo veliko raznih gospodarskih pre* glednic, kakor n. pr. tabela za merjenje lesa, uporabo umetnih gnojih. razne mere itd. Hva* levredna je upeljava delavskega zapisnika in zapisnika prejemkov in izdatkov, ki naj na* vaja kmetskega gospodarja, da vodi o svojem gospodarstvu točen račun. Seveda ne manjka neizbežni seznam sejmov. Koledar je izredno lepo in trpežno vezan v polno platno, zaradi česar je; njegova cena primeroma zelo nizka. Koledar bo mnogo koristil kot učni pripo* moček vsem tovarišem, katerim ga toplo pri* poročamo.
—k »Vezilja«, mjesečnik za ručni rad, donosi velik broj utisaka ukrasnih pred*
meta izradjenih u raznim tehnikama. U" narodnom vezu donosi okrugao postoljnjak u pečkom vezu te razna mala pokrivalca iz* radjena u narodnom vezu. Osim toga donosi nekoliko izvezenih jastuka, ukusno bijeli ukrasni stolnjak, dugoljaste i okrugle po* stoljnjake te mnogo raznih pokrivalca veze* nih na tilu. »Vezilja« izlazi jedanput mjeseč* no a pretplata joj je Din 30 na četvrt godine. Naručuje se kod Uprave »Vezilja«, Zagreb, Samostanska ul. 2/1.
HALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—.
18 Din likanje moške, damske oblek».
Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gawie* robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19.
mi DRDDJfl kupite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
LJubljana — Stari trg 9.
1 ABC + 1 abc = 40 p
samo za naročnike „Fromovih stavnic", ako žele dopolniti, oziroma izmenjati črke ročnih stavnic. Računalke z 20 kroglicami 2 Din.
Založništvo p. Pesnica.
fOLTIli KAREL, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 53
AVTOPREVOZNIŠTVO
se priporoča ob selitvah za prevažanje pohištva
			
Olje proti prahu, pisalna S& Tcfreb^e' Z • ™ALA II L J U B L J A111	MEDIČ-ZANKL TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKOV IN BARV	LASTI11K FRAKJ0 MEDIC •	Domači proizvodi: Laneno olje, firnež, od najbolj pre- | prostih do najfinejših lakov, emajlno-lakastih in olj- 1 natih barv vseh vrst in nijanc. Kemično čiste, prstene 1 in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče itd. j
			
TOVARNE L J l) K L J A N A — MEDVODE — DOMŽALE. PODRUŽNICE IN		SKLADIŠČA V	MARIBORU IN NOVEM SADU
angleškega in češkega sukna!
BOGATA IZBI RA 1
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA

Najboljše kupite!
Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo
Josip Peteline, Ljubljana |
*
C g
C E S E E
S
L blizu Prešernovega spomenika, ob vodi.
Priporočamo tvrdhe, Hi inseriraj
★
L MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG ¡t. U
DEŽNIKI
Nm malo. Na veliko. UttanmfiJeM l*t* 183». TfiUfpn it«». «11
I.POGAČNIK
BOHORIČEVA ULICA 5 .TELEFON ŠT. 2059
VSAK IN TUDr VI
štedite z denarjem, ako kupujete blago za svoja oblačila pri novo ustanovljeni tvrdki
A. ŽLENDER
LJUBLJANA MESTNI TRG 22
Velika zaloga moškega sukna in kam-garna, blaga za ženske plašče, pliš, svila, šifoni in kretoni, posteljne odeje in pregrinjala, perilni baržun barhent itd.
^nvavnvBVBvnvnvnvsvnvNitVKV
1 ZIM/KA OBLAČILA
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllillM
dame m gospode
v priznani elitni izbiri ter solidnih cenah kupujte pri tvrdki
I
Na željo olajšana plačila! g
g
FRAN LUKIC j
LJUBLJANA i

Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!