700
PO BITKI PRI LJAOJANU.
Dr. Vladimir Leveč.
Dne 7. oktobra je umrl v Ljubljani dr. Vladimir Leveč, sin g. c. kr. deželnega šolskega nadzornika in pisatelja Frančiška Levca. Pokojni je bil rojen v Ljubljani 20. januarija 1877 in je tu dovršil gimnazijske študije, pravoslovne pa v Gradcu in na Dunaju. Nato
splošen ugled. Žal da je zbolel in prišel v Ljubljano, kjer je našel namestu zdravja — smrt.
Dr. Vladimir Leveč se je bavil najrajši z arhi-valičnimi študijami. Še dijaka ga je c. kr. učno ministrstvo poslalo trikrat v Italijo, kjer je preiskoval arhive v Čedadu, Genovi, Vidmu in v Benetkah. Nabral si je mnogo zgodovinskega gradiva, katero je hotel porabiti za veliko delo o parlamentu oglejskih patriarhov. Spisal je razne razprave, n. pr. o smled-niški grajščini, o kranjskih trdnjavah, o ptujski zgodovini in o kolonizaciji ptujskega polja. S profesorjem Dopschem je začel sestavljati monumentalno delo „Avstrijski urbarji", katerega prvo knjigo je letos izdala c. kr. akademija znanosti na Dunaju („Die landesfiirstlichen Urbare Nieder- und Oberosterreichs aus dem 13. und 14. Jahrhundert"). Pisal je krajše zgodovinske sestavke tudi za razne slovenske, še več pa za nemške znanstvene liste.
Z dr. Vladimirom Levcem smo Slovenci izgubili moža, kateri bi bil gotovo s svojo neumorno delavnostjo dosegel še velikih uspehov na polju domačega zgodovinstva. Mož, kateri je 27 let star že nastopil kot vseučiliški profesor in si z znanstvenimi preiskavami pridobil ugledno mesto med strokovnjaki, bi bil gotovo še v čast slovenskemu narodu. Prerano umrlemu učenjaku bodi žemljica lahka!
Dr. Vladimir Leveč.
je vstopil kot državni štipendist v c. kr. zavod za avstrijsko zgodovino na Dunaju. L. 1903. je šel kot izredni profesor za nemško pravo na katoliško vseučilišče v Freiburgu v Švici. Mladi, delavni in ljubeznivi učenjak si je tu pridobil v vseučiliških krogih
Šestdesetletnica Gregorčičeva. Letos dne 15. oktobra je praznoval šestdesetletnico svojega rojstva pesnik Simon Gregorčič. Njegovi proizvodi so tako znani, da nam jih pač ni treba naštevati Gregorčič živi že mnogo let na Gradišču pri Gorici v mirnem pokoju.   Ob  šestdesetletnici  so  mu hoteli
701
nekateri duhovski sobratje prirediti slovesnost v znak spoštovanja, a pesnik je odklonil, ker hoče ostati samoten na svojem tihem domu. Najlepše so bile Gregorčičeve  pesmi iz prve  dobe,  polne krepkega,
Gregorčič pesniški prevod „Jobaa. Želimo sivolasemu pesniku, da mu bodi prijeten življenja večer, in naj še ne utihne njegova Muza v logu slovenskega Par-nasa!                  *¦
NAJTEŽJI ZVON NA KRANJSKEM.
vznesenega, kristalnočistega pesniškega izraza Te pesmi bodo ohranile vsikdar svojo vrednost, ker so klasične, vzvišene nad vsako modo, same v sebi vzorne. Potem je začel ginevati čarobni lesk mladostno-čilega izraza. Kakor smo izvedeli, izdaja zdaj
Jugoslovanska umetniška razstava v Bel-gradu, o kateri poročamo obširneje na drugem mestu, je imela tudi nepričakovan gmoten uspeh, kajti umetniki so razprodali vsa razstavljena dela. Kralj Peter je razstavo trikrat obiskal ter kupil več slik od Srbov,