------    234    —
Politični pregled.
Delegacije. —- V četrtek minoli teden začeli sta delegaciji svoje zborovanje. Avstrijska je izvolilo predsednikom kneza Lobkovica in ogerska grofa Aladarija Andrassvja. V soboto je cesar vsprejel delegaciji. Na nagovore predsednikov obeh delegacij je cesar odgovoril, da so odnašaj i z vsem vladstvi dobri in prijateljski. Vlada se bode še nadalje držala dosedanje politike in Bosna in Hercogovina se povoljno razvijata ter bodeta tudi drugo leto lahko izhajali z lastnimi dohodki. Za skupne državne potrebe se za bodoče leto zahteva 153,599 288  gid. kake   štiri   milijone  goldinarjev več   kakor
lani. Mej tem ie treba za vojno 136,604 707 gld in za mornarico 23,581.200 gld. Vojno ministerstvo zahteva 20 milijonov za vojno oboroževanje, a ta znesek se ves ne zara-čuni letos temveč se razdeli na več let. Mej drugim mislijo z repetirkami oborožiti topničarje, pijonirje in vozništvo.
Državni zbor nadaljuje razpravo o davčni reformi, a opozicija zadržuje z raznimi samostojnimi predlogi razprave. Ker se za vsak predlog zahteva nujnosti, se mora vselej začeti razprava o nujnosti, kar se seveda vselej odkloni. V jako hudi zadregi je Chlumeckv. On se dela, kakor bi češki ne znal in zaradi tega Mladocehov še k redu klicati ne more, da ne izia znanja češčine. Mladočehi v čeških govorih govore lahko o čemer hočejo, a predsednik pa mora mirno poslušati. S tem se pa čas zgublja in davčna reforma ne stori koraka dalje. Budget ni rešen niti v odseku in ne ve se kdaj pride v zbornici na vrsto. Vlada bi pač rada, da koncu meseca obe zbornici že rešita budget, a to ne bode mogoče, vlada bode morala prositi podaljšanje začasnega proračuna.
Celjska gimnazija. — Poljski klub je v neki poslednji seji se izrekel, da bode glasoval za dvojezično gimnazijo v Celji. Neki poljski poslanec, ki je v „Neue Freie Prese" spisal članek proti dvojezični gimnaziji v Celji, je moral hude slišati v klubu, posebno ga je po zasluženji ožigoval bivši minister Zaleski.
Kriza ali razpust državnega zbora. — Vedno bolj gotovo postaje, da sedanji položaj se ne bode dal dolgo več ohraniti. Moral se bode državni zbor razpustiti, ali pa odstopiti vlada ali pa oboje. Kandidatov za miaistersko predsed-ništvo imenuje se več, mej drugim bi tudi baron Clumeckv rad na to mesto prilezel, kar se mu pa pač ne bode posrečilo.
Bolgarija. — Preiskovalni odsek narodnega sobranja predlaga, naj se Stambulov toži zaradi kršenja ustave in po-neverjenja državnih denarjev. Odseku je prišel v roke pismen ukaz Stambulova iz 1. 1888., v katerem poveljniku garnizije v Plevni naroča, da strelja na one volilce, ki nočejo voliti vladnega kandidata. Vsled tega povelja je bilo ubitih oziroma težko ranjenih 500 oseb. Zagotovija se tudi, da je Stambulov iz državne blagajne porabil nad 3 milijone frankov, ne da bi bil položil kak račun. Res lepe reči gredo na dan o to-li slavnem Stambulovu;   ni Čuda, če bi jo rad iz Bolgarije popihal.
Bolgarija in Rusija. — Poročali smo že, da se na-pravlja bolgarska deputacija v namen sporazumljenja z Rusijo v Peterburg Deputacija pa po dolgem pripravljanji še danes ni odšla Ovire dela višja duhovščina, ki se noče pridružiti deputaciji, če poprej ne dobi. zagotovila, da bode deputadjo car tudi vsprejel. Bolgarska vlada seveda ne more dati takega zagotovila. Duhovščina ima že skušajo. Metropolit Element je ob zjedinjenju ob.h Bolgarij peljal deputacijo k ruskemu carju, ki pa je isto prav neprijazno vspre el.
Francija in Španija. — Obe te dve evropski velesili imata sedaj resna opravila s svojimi naselbinami v tujini. Francija ima opraviti s svojo kolonijo, otokom Madagaskar ob Afriki Kakor znano je nastala na tem otoku vstaja, katero vdušiti si prizadeva sedaj Francija. Delo ji ne gre nič kaj srečno izpod rok, ker posebno neugodno podnebje na Mada-gaskaru slabo vpliva na vojake. Španija pa ima opraviti z nevarno vstajo na amerikanskem otoku Kuba. Ravno najnoveja poročila vedo povedati, da se vstanek čedalje bolj razširja. Vlada si prizadeva z veliko vojaško silo vstanek vdušiti. Mej tem ko imata obe državi toli resnega posla v tujini, more ju doma druge nadloge. Španijo slabe finance in anarhisti, Francijo visoki dostojanstveniki, ki v javnih službah s sleparijami ob dobro ime spravljajo državo in njene zavode
Armenija. — Neznosne so postale razmere kristjanov vsled samooblastnosti Turkov v Armeniji. Znano je, da so bili že krvavi izgredi ondi. Turčija je v Armeniji gospodar toda vendar nikakor nima neomejenega gospodarstva ondi. Po berolinskemu dogovoru imajo  evropske veievlasti tudi ondot
------   235   —-
svoje pravice Sedaj zahtevajo evropske velevlasti radikalne reforme v namen varnosti kiistjanov v Armeniji. Turška vlada se upira tem reformam, ker bi bile reforme v varstvo kristjanom napram Turkom ; trdi celo, da se velevlasti nimajo pravice vmešavati v turške zadeve. Brezdvoinno je pač, da bodo velevlasti vedele varovati svoje pravice ondi, da bodo Turčijo primerno poučile o tem in kratko malo zahtevale, da se reforme v  varstvo prebivalstva armenskega zvrie. :