NEV/ YORK, 16. nov. (AF P). — Generalna skupščina je na sinočnji seji nadaljevaila de bato o dnevnem redu. Kaspnv-liala je o predlogu splošnega odbora, da bi o vprašanju sprejema LR Kitajfcke v Združene narode ne sklepali na sedanjem zasedanju, in spreminjev alnemu predlogu Indije, ki zahteva sprejem Kitajske v to svetovno organizacijo.
Indonezijski delegat se J« izjavil za sprejem Kitajske, rekoč, da bi bilo to v korist svetovnemu miru in ureditvi po-ožsj a	v Aziji.	Avstralski
delegat je bil proti temu, češ
da le-ta baje -izvaja nasilje nad
Formozo.
Na včerajšnji popoldanski pcji so se sporazumeli, da pridejo na dnevni red rasno razlikovanje v Južnoafriški unij:, alžirsko	vprašanje.	Zahodna
N-ov-a Gvineja in Ciper, nato pa je skupščina razpravljala o ameriški	resoluciji,	ki jo je
predvčerajšnjim odobril splošni odbor in po kateri na dnev-
ni red teg.a zasedanja ne bi prlse. predlog za sprejem LR Kitajske v Združene narode.
Sovjetski .minister za zunanje zadeve Šepilov je izjavil v debati o tem vprašanju, da
vlada LR Kitajske izvršuje
oblast na ozemlju LR Kitajske
že sedem let in uživa neomejeno podporo vsega naroda, poudarjajoč, da je LR Kitajska miroljubna država, ki je daia neprecenljiv prispevek k usta-.
lrtvi miru na Daljnem vzhoau, ja Sepilov odločno odk.onil načrt, po katerem naj bi b*li v Združenih narodih zastopam »dve Kitajski« — DR Kitajska
B sr giba o Alžiru
Tunizijski premier je izjavil, da bi bilo zcfžeieno, če bi ZN poslali čete v Alžir
Pariz, 16. nov. (Tanjug) — Tunizijski predsednik Burgiba je danes obtožil francoske državnike, da niso ničesar storili za mirno rešitev alžirskega vprašanja »Njihov namen je, da bi Alžir ostal del Francije, toda to ni mogoče in na to ne bomo privolili. Alžirci se bodo borili proti temu, Tunizijci pa jih bodo podpirali, kolikor bodo mogli,« je izjavil Burgiba.
V članku, ki ga je objavil
francoski časopis »Express«, se
Burgiba obrača na francoske prijatelje in jih opozarja na napačno politiko francoske vlade.
»Tunizija je deloma tudi z- za--slugo Francije postala neodvisna. Francija je podprla naš sprejem v OZN, toda prvi glos neodvisne Tunizije v tej organizaciji bo proti Franciji, ko bo. šlo Za alžirsko vprašanje.
V Sev. Afriki, je zapisal dalje tunizijski predsednik, n; mogoče voditi dveh nasprotujočih si politik. ~ »Namesto, da bi dosegla
Nev! ukrepi poljske vlade in Sejma
VARŠAVA, 15. no'v. (Tanjug).
Predsednik poljske vlade Cy-rankieivicz ,je 'imenoval za pomočnika ministra nar. tobrambe brigadnega generala Januša Zažickeiga. dosedanjega predsednika prezidija ljudskega odbora mesta .Varšave.
Na včerajšnji seji poljskega Sejma so sprejeli 11 zakonov s področja gospodarstva, kulture, notranjih zadev, zdravstva Jn uprave. Med njimi je tudi zaklon o odgovornosti države za škodo, ki so jo povzročili s svojim deJom državni funkcionarji. Država bo vsakemu državljanu, ki je bil v .zadnjih letih po krivici kaznovan ali zaprt, povrnila povzročeno škodo.
mir na vsem področju Severne Afrike, je Francija korak za korakom prihajala v spore in izgubljala zaupanje Tunizije. Ko je zavrgla duha sporazumevanja,-se je lotila nasilja in izmed tolikih izhodov je za Alžir našla samo enega: vojno.« Habib Burgiba dodaja, da je zastonj misliti, da bi se dal alžirski spor rešit; s. Polovičnimi ukrepi, »ki so tud; sicer polni skritih misli in računov«.
Habib Burgiba je včeraj tik pred odhodom na zasedanje Generalne skupščine v New Torku, Po radiu izjavil, da si ni mogoče zamisliti varnosti v Severni Afriki, dokler trajajo boji v Alžiru. Tunizijska delegacija bo dala polno oporo zahtevi alžirske fronte narodne osvoboditve glede debate v Generalni skupščini. Zaželeno hi bilo, da bi
Združeni narodi poslali svoje čete v Alžir. je dejal Burgiba-
Francoske oblast; v Alžiru so* prepovedale izdajanje treh alžirskih časopisov, ki izhajajo v glavnem mestu te severnoafriške države — »B’Espoir«, »El Bazer« in »L’Ouvrier Algerien«. Časopis »L’Espoir« so izdajali francoski liberalci v Alžiru, »El Bazer« je bilo neuradno glasilo muslimanskih ulemov, časopis »L/Ouvrier Algerien« pa je bilo' glasilo generalne unije alžirskih delavcev, enotne alžirske sindikalne centrale.
in Cangkajškova vlada na F-or-mozi, saj .obstoja samo ena Kitajska, i'n 'to je — Ljudska republika Kitajska.
Ameriški delegat Hehry Oa-bot ' Lodge odreka, sovjetskemu ministru Šepilovu pravico, da bi govoril kot »zaščitnik miru .in mednarodnega sodelovanja«.
Državn; sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je izrazil mnenje, da bi sleherno zavla-
• če vanje sprejema LR Kitaj-s-ke
v Združene narode poda.jšalo napetost na Daljnem vzhodu m oviralo utrditev miru.
Ker je bilo prijavljenih dosti govornikov, je indijski delegat predlagal, da bi sejo nadaljevali dane.s dopoldne. Na zahtevo ameriške delegacije pa s*o s 34 proti 27 glasovom (10 delegacij ni g.asovalo) sklenili, da bo imela Generalna skupščina noC-no sejo.
Na včerajšnji seji Generalne skupščine je bila Italija izvoljena za osmega podpredsednika letošnjega zasedanja. Italija je dobila 40 glasov. Liberija, ki se ie tubi borila za to mesto, pa 37. Sprejet je bil tudi predlog spmšnega odbora,, da bo skupščina prenehala z zasedanjem -od 23. decembra do 2. januarja.
BEOGRAD, 16. nov. Vlada FLRJ in Norveška sta v duhu prijateljskih odnošajev sklenili, da bosta povišali svoji diplomatski predstavništvi v veleposlaništvi.
V zvezi s tem sta imenovana ta veleposlanika Izredni poslanik in pooblaščeni minister FLR Jugoslavije v Oslu Vladimir Roiovič in izredni poslanik in pooblaščeni minister Norveške v Beogradu Francis Irgens.
Generalna skupščina OZN je danes popoldne n ad a! ;j & val a debato o -dnevnem redu' letošnjega zasedanija.
Madžarski z-unartji minister Imre Horwa,th je iz-javill, da bi balo tre-ba sprejeti LR Kitajsko v Združene narode in obdolžil ameriškega delegata Lodgea, da širi neresnične vesti o deportacijah madžarske mlad-ime v Sovje-teko zvezo. Nato jo ‘ spregovorili francoski delegat, ki je
memil, da še ni prišel čas za sprejem LR Kitajske. Podprt j,e ameriški -predlog o odgodlltvi tega v.p-raša-nj a. Tudi iitransfci^delegat Ente.zam je bil prbti temu, da b.;- zdaj razpravljali o sprejemu LR Kitajske.
Indijski delegat Krišna Meno® je -protestiral prot; včerajšnji iz-li-arvii ' ameriškega pemaitoijja Rnowlan d a. ki je imenoval
Merama »zvočnik komunistov« v
kampanji za sprejem LR Kitajske. Nobena delegacija ritma pravice spodbijati poštenje druge im imenovati indijsko delegacij o »zvočnik« druge vlade. Me.n-on je- ponovno zahteval, da -se v -predlog ameriške resolucije vnese -indijski amandma o sprejemu LR Kiltaijske.
Ge-neraln-a skupščina j« nato s 47 prati 21 glasovom, 8 delegacij se je glasovanja vzdržalo, sprejela ameriško resolucijo, ki predlaga odlaganje pro-učevanja kitajskega predstavništva v OZN za eno leto, medtem ko je s 45 proti 25 gLaso-v-o-m, 9 držav se je glasovanja vzdržalo, zavrnila -indijski amandma, ki je z-ahtevial, da vprašanje kitajskega predstavništva vpišejo v dnevni red letošnjega zasedanja Generalne skupščine. Sejo so nato prekinili, nadaljevala pa se je ob 21. uri po jugoslovanskem času, ko so začeli splošno razpravo.
Prvih 60 vojakov, ki jih je
dala na razpolago danska vlada za vojaškim transportnim letalom.
Sete OZN, pred ameriškim
Hammarskldld v Kaira
Generalni sekretar OZN se bo razrj ovarjal s predsednikom Naserjem  Posvetovanja o razmestitvi mednarodnih čet — Izrael je ob garancijah OZN pripravljen zapustiti Sinajski polotok ne pa Gazo m otoke
v zalivu Alcabe
2ENEVA, 18. nov. (AFP). Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold je danes dopoldne prispel s švicarskim letalom na področje Sueškega prekopa. Izkrcal se je na Abuzeir pri Ismail-iji od koder je odpotoval -v govore s predsednikom Naserjem.
švicarske letalske družbe
letališču Kairo na raz-
Sinoči- je -bila v Neaplju konferenca, kateri so poleg Daga
Ham-ma.rskj blda	prisostvovali
vsi funkcionarji OZN, ki so v Neaplju, ter poveljniki danskih, norveških, ■ kolumbijskih in kanadskih čet in generalni sefcre-
1TALUANSK1 TISK 0 GOVORU PREDSEDNIKA TITA:
Trezna presofa položaja
Od našega stalnega dopisnika
TEST, 16. nov. Govor o sedanjih mednarodnih vprašanjih, ki ga je imel Tito' pred aktivom Zveze komunistov za Istro v Pulju,, je ves italijanski tisk objavil z velikim poudarkom. Na
splošno, .sodeč po naslovih in po kratkih vmesnih komentarjih, ocenjujejo govor kot trezno presojanje položaja z vidika obrambe socialističnih načel in kot dosledno razkrinkanje napak, ki so povzročile madžarske dogodke.
sfcimi -im sovjetskimi političnimi
Večina liistov poudarja, da je Tito fco-t dober poznavalec razmer v Vzhodni Evropi v svoji politični analizi najodločneje obsodil še neizumrlo izvajanje stalinističnih meto-d in pojasnil, da bo nadaljnje podpiranje teh metod ustvarilo še nove težave. Nekateri listi tudi ugotavljajo, da je Jugoslavija — čeprav je - bilo očitno, da med jugoslovan-
W ©lit ve delavskih svetov
Preglas začasnega delavskega sveta metalurškega kombinata »Czepel' poziva delavstvo, naj se vme na delo, ker je vlada že izpolnila del zahtev — Pomanjkanje premoga in drugih surovin v tovarnah
Budimpešta, 16. nov. (Radio Budimpešta). Dne 19. novembra bodo volitve v delavske svete v večjem številu budimpeštan-skih podjetij. Radio poziva kolektive podjetij, naj se brezpogojno udeležijo volitev. Poleg tega poziva radio vse uslužbence zunanjega ministrstva, naj 19- novembra sodelujejo pri volitvah članov revolucionarnega sveta.
Madžarska vlada se je odločila, d.a bo osvobodila carine vse pošiljke oblek, živil in zdravil, ki jih, bodo odslej madžarski državljani dobivali iz tujine.
voditelji niso dosežena soglasja celo glede nekaterih glavnih vprašanj, v korist socialistične ideje — sedaj čimbolj minimali-zirela ta nasprotujoča si gledanja; danes pa je s .Titovim govorom izrekla novo neizbrisno obsodbo nad stalinističnimi -pojavi, ki slonijo na sili in nevarno zavirajo razvoj. Nekateri listi tudi poudarjajo, kaiko se Jugoslavija na vso moč trudi, da bi se enotno uveljavila napredna socialistična miselnost in omenjajo njena prizadevanja za ohranitev miru v svetu. So pa tudi listi, ki se omejujejo na iznašanje nekaterih citato-v in se zadržuj cj o na ugotovitvi, da »je nastal nov spoir med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo«.
»Corriere della Sera« podčrtuje odstavek iz Titovega govora, ki pravi, da se destabilizacija ne bi smela izvajati samo z odpravljanjem kulta osebnosti.
Madžarsk; obrambn; minister Miinich je objavil uredbo, s kafer poziva vse pripadnike oboroženih sil, ki so izve-n kraja službovanja, pa se še niso javili svojim poveljstvom, naj to storijo do 18. novembra. Tiste, ki tega ne bodo storili, bodo proglasili za dezerterje.
Začasni delavski svet metalurškega kombinata »Czepel« je o-b j a vil Proglas, v katerem je Tečeno da so oborožene borbe v Budimpešti in Czepelu končane. V Proglasu je poziv delavstvu,
VREME
Stanje 1«. novembra: Področje
visokega zračnega pritiska se je Iznad vzhodnega Atlantika razširilo nad zahodno in srednjo Ev-rooo in se še krepi. V višinah doteka od severovzhoda proti Alpam toplejši zrak.
Napoved za soboto:	Menjajoče
se oblačno vreme z večjimi krajevnimi razjasnitvami. Jutranje temperature med —5 in 0, v Primorju 7. čez dan med S in 8, v Frimo-ju 13 stopinj C.
naj takoj začne z delom. V pozivu je tudi poudarjeno, da je vlada izpolnila del zahtev in da bo izpolnila tudi druge zahteve. ko se bodo stvari normalizirale.
Delavski svet tovarne vagonov v Gyoru se je postavil na stališče, da nadaljevanje stavke ne bi bilo koristno. V posameznih oddelkih tovarne so imeli mitinge, na katerih so pozvati delavce, naj obnovijo proizvodnjo.
Budimpeštanski radio poroča, da se je število delavcev v rudnikih zadnje dni podvojilo, da Pa je proizvodnja še vedno premajhna. Nezadostna proizvodnja premoga otežkoča delo električnih central, ki imajo le še za nekaj dni premoga. Tovarne sladkorja so morale vstaviti proizvodnjo zato, ker jim je zmanjkalo sladkorne pese, ter so poslale poziv železničarjem, naj omogočijo transport »lad-korne pesa.	1
ŠIGEMICU OBSOJA NAPAKE
TOKIO, 16. nov. (AP). Japonski minister za zunanje zadeve Sigemicu je danes ostro napadel Veliko Britanijo in Francijo, ker sta napadli Egipt. Na izrednem zasedanju japonskega parlamenta ju je obtožil, da sta izdali duha Združenih narodov in oblatili to organizacijo. Posledice anglo-frančoske agresije bi utegnile privesti tudi do razpada organizacije atlantskega pakta.
Sigemicu je dejal, da se je Japonska vedno zavzemala za strpnost in umerjenost. Velika
Britanija in Francija pa sta z uporabo sile ne da bi upoštevali stališče Združenih narodov, ijlv-niali v popolnem nasprotju s vsesplošno sprejeto idejo, da vojna ne sme postati orodje politike. Japonska vlada, je dejal Sigemicu, pozdravlja sklep Združenih narodov o mednarodnih četah, ki naj dosežejo ustavitev sovražnosti, in vztraja pri
svojem stališču, da je treba in mogoče rešiti sueško vprašanje miroljubno. Sigemicu je hkrati napadel tudi Sovjetsko zvezo, da je »kršila neodvisnost Madžarske«, in jo pozval, naj stori korake, »da bi bil položaj na Madžarsikem v skladu z resolucijo Združenih narodov«.
Na izrednem zasedanju japonskega parlamenta nameravajo ratificirati japonsko-sovjet-sko mirovno pogodbo.
Zastopnik britanskega zunanjega ministrstva danes ni hotel povedati svojega mnenja o izjavi japonskega ministra za zunanje zadeve Sigemica, v kateri je grajal britanski in francoski napad na Egipt. Dejal Je le. da britanska vlada čaka, da bo dobila popolno poročilo o njegovem govoru. Dobro poučeni krogi pa trdijo, da je izjava šigemica močno vznejevoljila britansko vlado.
temveč z pogumnim izvajanjem novega sistema. List »La Stam-pa« in »II Giorno« navajata, da je Tito izrekel ostre očitke tudi
voditeljem nekaterih partij v Evropi in'j ih brez pridržka opozoril, da ni Jugoslavija kriva za položaj na Madžarskem, temveč vsi tisti, ki zapostavljajo zahteve razvoja in z vsiljenimi šablonami ustvarjajo v partijah nezadovoljstvo in strah, poleg tega p.a še kompromitirajo socialistična načela.
List »Unita« pa je objavil govor v skrajšani obliki in brez komentarja. Prinesel je kratko pojasnilo, v katerem, je rečeno, da še ne razpolaga s celotnim besedilom in da bo šele takrat, ko ga bo dobil, lahko preudarno in odgovorno ocenil Titovo stališče.
Kratek komentar pa objavlja trv.ški »Corriere«, ki pravi, da bo Titov govor še dolgo časa predmet vsestranskega komentiranja in da je danes kakršna koli ocena morda res prezgodnja. Dodaja pa, da je Jugoslavije že dolgo čutila, da v zadnjem času nekateri na Vzhodu znova pogrevajo zastarela stališča, ki jih je ona skušala čimbolj prezirati v upanju, da bodo sčasoma vendarle odstranjena. Ker se pa to ni zgodilo, se je Tito odločil, da povsem jasno ^pregovori, in je v bistvu z ostro kritiko in grenkobo ugotovil, da so stalinistična pojmovanja še vedno v veljavi. List končuje z navedbo, da imata danes tako Zahod kakor tudi Vzhod nalogo, da s pametno politiko preprečita, da b.i ljudje, ki zastopajo taka stališča, dejansko prevzeli vajeti v svoje roke in da se potrudita za to, da se znova .veljavi politika koeksistence, ki je do nedavna že dajala dobre sadove.
M. Kocjan
tar
»Swissair«.
Na 'sestanku So se posvetovali o -razmestitvi mednarodnih tet na egiptovskem' ozemlju. •.
P-redaednfik informacijskega, centra OZN v Kairu je sporočil, da bodo do jutri zagotovili razmestitev za 59 oficirjev in 650 vojakov mednarodnih čeit-
Generalni selkreitar diružbe »Swissair« je izjavil, da bodo prevažali voljake samo trikrat na dam, ker letališče pri Isma-iliji ne more prevzeti nočnih poletov.
Priv' oddelek mednarodnih čet je odpotoval iz Neaplja v Egipt včeraj zvečer. V tem oddelku je bilo 95 danskih in norveških
vojakov. Vojake - an njihovo opremo so prepeljala tri transportna Jeta-la.
Poveljnik mednarodnih čet general Burns je prispel danes v New York. Po prihodu je izjavil, da je zelo zadovoljen z izvajanjem načrtov o pošiljanju mednarodnih čet v Egi-pt. General Burns je izjavil, da bo med tridnevnim bivanjem 'v New Y-o-rku imel posvetovanja s funkcionarji OZN, nakar se bo vrnil v Kairo.
V izraelskih p-olitičnih krogih
Izražajo mnenje, da bi maral« OZN točno definirati vlogo mednarrornih čet tar da ne bi smele dopuščati, da jim Egipt »diktira«. Tu poudarjajo, da jo Izrael pripravljen zapustiti Sinajski polotok, da pa želi garancij s sUrani OZNi, da jih Egipčanir ne bodo več' napadali. Izrael se upira izročiti samo področje Gaze, čeprav poudarjajo, da je tudi rešitev te-ga problema možna.' V Tel Aviivu so mnenja, da bi marati tudi ot-okl v zalivu Akabe -ostati v izraelskih rokah, da bi bila tako zagotovljena svobodna plovba po tem z-ailiv-u.
Tudi afganistanska ambasada
v New Delhiju je sporočila, da
je Afganistan pripravljen po-slaiti v Egi-pt oddelek svoje &r-
ma-de- Norveška vlada je ponudila Združenim nar edem še 65 vojakov, s čimer bo norveški kontingent štel 255 oficirjev in vojakov.
Po pisanju pakistanskega tiska se v vsej državi še vodno prij avljaj o prosto volj oi za Egipt. Pakistanski tisk .poudarja, da bo Pakistan poslal v Egipt skupino medicinskih strokovnjakov.
Poveljstvo libanonske armade je uvedlo na libanonsko-izrael-siki meji policijsko uro. Istočasno so sporočili, da bodo po enem samem o-pozorilu streljali na vsakogar, ki bi skušal s katere koli strani prekoračiti mejo.
KABLOGRAN IZ EGIPTA
Znanilci mira
Kairo, 16. nov. Ob 13.30. (Kablogram). Švicarsko letalo, ki nosi Hammarskjblda in 54 kolumbijskih vojakov v temnozelenih uniformah z emblemi OZN, je ob 7. uri vzletelo z letališča Capodichino. Cez dobro poldrugo uro ga pričakujemo v Abu Sueirju pri Ismailiji, kjer so se včeraj izkrcali prvi oddelki policije OZN. Hammarskjold, ki ne prihaja prvič v Egipt, bo takoj z avtomobilom nadaljeval pot v Kairo in bo verjetno okrog 17. ure že v egiptovski prestolnici.
Rozaovori v Moskvi
MOSKVA, 16. nov. (PAF). — V Kremlju .so se danes dopoldne nadaljevali poljskjo-sovjet-ski razgovori. Prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Hr-u-ščev, predsednik Vrhovnega sovjeta Vorošilov in predsednik vlade Bulganin so priredili na čast delegaciji poljske vlade -in PZDP slovesno kosilo.
Prvi oddelki policije OZN so torej tu. Hammarskjold bo-razpnavij-al z Naserjem o zadnjih tehničnih podrobnostih. Po Burnsovem odhodu so sicer uradno sporočili, da je bdi dosežen sporazum o vseh vprašanjih, kaže.pa,- da OZN ni sprejela zahteve, da Egipt sam odloča, kdaj bo poslanstvo policije OZN končano. Zmotno bi bilo uspavati se, da je s prihodom policije OZN vprašanje avtomatično rešeno. Dokler okupacijske sile ne bodo začele izročati oblasti policiji OZN, ta pa Egipčanc-m in dokler po drugi strani ne bodo uvideli, da vprašanje prekopa nima kaj opraviti s' poslanstvom OZN, dotlej so vedno možna presenečenja. Toliko bolj. ker je Srednji vzhod postal glavna šahovnica obeh blokovnih partnerjev, kar je tu vsak' dan bolj občutiti.
2ivljemje' v Kairu se roča vrača v sitari tir. Seveda s posledicami kratke vojne. Sole so še vedno zaprte. Na britanskem im francoskem veleposlaništv u
Vihra švicarska zastava. Pooblaščenec švicarskega poslaništva Koeniig. ki zastopa koristi britanskih in francoskih državljanov, ima poilne -roke dela. Praksa, ki jo Je dobil med vojno v Berlinu, kjer -je zastopal hkrati 29 držav, mu je bržčas dobrodošla.
So Pa tudi Spodbudna znamenja. Včeraj so dopisniki AFP in Reuterja zapustili najbolj luksuzni hotel »Se.mira.mis«, kjer so bili internirani ter -so spet začeli oddajati svoja poročila. Na kairskem letališču je pristalo prvo švicarsko letalo in bo verjetno kmalu obnovljen ves mednarodni letalski promet. Gospodarske kronike spet objavljajo poročila z borze ;n o izvozu, v Pristanišče Aleksandrija pa so že vplule prve ladje z našim cementom. Znanilci normalizacije so tu in Egipčani, doživljajoč svet— !~	-
;»efca-ljerii v ...	. ..	___
ognjenem krstu, z zaupanjem zro v prihodnost.
Miran Šuštar j
LETO xm, ŠTEV. 271
SLOVENSKI
Izdaja m tiska Casopiano-založniško podjetje Slovenski porofievalee,
— Direktor: Rudi Janhuba. — Glavni In odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Za tisk odgovarja Franc Plevel. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 1 in 3. telefon štev. 23-522 do 23-528. — Uprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica štev. 1/H, telefon štev. 23-522 do 23-526.
— Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova cesta St. 7. telefon št. 21-898, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal it. 29. — Tekoči fač. 60-KB 5 2-357. — Mesečna naročnina 200 din. '
JJUBUAIA, SOBOTI« 17. V0VEMBB1 IMS	C««*	10
GENERALNA SKUPŠČINA RAZPRAVLJA 0 DNEVNEM REDU
Sprejem LR Kitajske odložen
Splošni odbor j s odobril ameriško resolucijo« po kateri vprašanje sprejema LR Kitajske v OZN ne bi prišlo na dnevni red — Indija pa je predlagala sprejem Jugoslovanski delegat je izjavil« da bi vsako zavlačevanje spre jemo LR Kitajske oviralo utrditev miru
2 str. J SLO VEVŠKI POBOCEVALEC 7 a*, m - n. novimbra 199«
MO Sl PUIOE 0 PRIHODNJEM Z1SSMHJU 2VEZ1VE LJUDSKE SKUPŠČINE
BEOGRAD, 16. nov. Kakor je bilo javljeno, M bMtft zbsn rvezue ljudske skpuščine' sestala 26. novembra zaradi ebrevna-vanja osnovn"a problemov naše gospodarske politike f aveoi s predlogom družebenega plana leto 1957. Razpravljali bodo na podlagi ekspozeja, ki ga. bo podal podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovie.
V razgovoru z urednikom Tanjuga jo predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade izjavil, da predvideva skupščinski
poslovnik tudi sprejem- resolucije, ki bi v tem primeru pomenila smernice skupščine za reševanje osno vrnili vprašanj v
planu za leto 1957.
Dodal j e. da je bti predlansko
leto v skupščini predlog družbenega načrta v razpravljanju, preden' so izdelali končni načrt, Medtem je sedaj postalo očitno, da zahtevajo položaj gospodarstva in perspektive njegovega razvoja, odločno stališče v celii vrsti važnih vprašanj, kakor tu-
di take rešitve, ki bi v določeni meri pomenile novo gospodarsko politiko ali’ vsaj določitev povsem jasnih smernic naše gospodarske politike ne samo za leto 1957, temveč tudi za daljšo dobo.- V zvezi s perspektivnim planom je treba torej spoznati, kaj hočemo v gospodarski politiki in kakšna naj bi bila. Tu
Posvetovanje o blagovnem prometu
BEOGRAD, 16. nov. V dr-žarnem sekretariatu za. blagovni promet je bilo posvetovanje s sekretarji , za blagovni promet v ljudskih .republikah. Ugotovili so, da so nedavni ukrepi za sprostitev prometa z žitom ugodno vplivali na trg. Ti ukrepi pa medtem še niso prišli do popoi-
Hamesto 44 le 22 združenj
industrijskih podjetij
Beograd, 16. nov. Upravni odbor Zvezne industrijske zbornice je sprejel predlog izvršnega odbora, po katerem naj bi namesto dosedanjih 44 združenj ustanovili 22 strokovnih združenj industrijskih proizvajalcev. Po tem predlogu bi se združila vsa podjetja v industriji nekovin. Doslej je bilo v tej panogi 5 združenj. Namesto sedanjih združenj strojegradnje, kovinsko-pre-delovalne industrije, industrije železniških vozil, kmetijskih strojev in motorne industrije bodo ustanovili skupno združenje. Tudi kemična in farmacevtska industrija bosta ustanovili skupno združenje, ki se mu bo pridružila tudi koksarna v Lukovcu.
Največje bodo 'izpremembe v živilski industriji. Namesto 12 bodo v tej industrijski panogi samo tri združenja. V prvem bi bila sedanja združenja industrije olja, sladkorja, vretja, čokolade, bonbonov, škroba in keksa. V drugem bi bila vsa podjetja konzervne industrije (meso, sadje in povrtnine, ribištvo, mlekarstvo in industrija paprike). Tretje združenje bi združevalo sedanja združenja mlinov, pekam in industrije testenin.
nega izraza in je potrebno, da
se proizvajalci žita x njuni-bolje seznanijo po družbenih- organi-zacijali in ustanovah. To je posebno važno'zaxadi kontrahiranje žita.
Glede na to, da bo družbeni pl^n za leto 195-7 določal povečanje in okrepitev življenjskega standarda delovnih ljudi, » bili na dnevnem * redu posvetovanja tiidi -ukrepi, ki bi bili potrebni, da se zaradi povečanja dohodkov zagotove zaloge živil in industrijskih izdelkov in preprečijo motnije na trgu.
Na standard delovnih ljudi vplivajo najbolj Cene kmetijskih pridelkov in so sprejeli vrsto predlogov za boljše organiziranje odkupa kmetijskih pridelkov in njihove nadaljnje poti od pridelovalcev do potrošnikov. Posebno vprašanje je boljša organizacija osrbovanja mest in Industrijskih krajev. Poleg tega ss vsiljuje ..potreba, da se okrepi delo organov za blagovni promet, ker zaostaja ta služba pri mnogih ljudskih odborih za nalogami,, ki jih imajo organi oblasti na tem
področju.
Pred obnovo letalskega premeta z Egiptom
Beograd, 16. nov. Letalski promet med Jugoslavijo in Egiptom bo odprt 20. t m. Letala nekaterih inozemskih družb so začela danes obratovati na progi Atene—Kairo. Kakor -poročajo v JAT, so odstranjene vse težave za ponovno vzpostavitev prometa na progi Beograd—Atene— Kairo. Čakajo le še uradno odobritev egiptovskih oblasti. (Jugopres).
bodo vprašanje, ki se jnorejo
rešiti n« ta alii na drugi način, potrebno pa je prevzeti odgovornost za ustrezne odločitve.
^Skupščini bodo pojasnjeni tako stanje gospodarstva kakor vsi resni problemi, in sicer odkrito in dokumentarno, da bo lahko povedala svoje mnenje.
Na sk-upni seji v decembru se bo začela razprava v zvezi s perspektivnim planom. To bo dejansko nadaljevanje novembrske razprave, toda z namenom, da se gospodarska politika določi za dobo več let. Glavni predmet v . tej razpravi bodo kmetijstvo, transport, produktivnost dela, struktura investicij, proračunska politika, socialno zavarovanje in komunalno-sta-novanjska politika, na kratko, družbeni standard. Poleg tega bo skupščina razpravljala tudi o nenazvitih krajih in njihovem gospodarskem razvoju. Seveda bo tudi za -to razpravo pripravljeno vse potrebno gradivo 'n vse dokumentacije.
Ti dve razipravi o gospodarski politiki sta neobhodni in bosta nedvomno prinesli resolucije, ki jih pričakujemo.
Novi Italijanski konzul pri Mihi Marinku
- LJUBLJANA, 16. nov. Predsednik Ljudske skupščine LR Slo-: venlje Mt-ha Marinko je danes
- opotone sprejel na nastopni obisk novega generalnega konzula republike Italije v Zagrebu g. Eu-genia Rubina ter se zadržal z n J im pol ure v r^zgOvoru. Italijanski generalni konzul -je pred tem obiskal predsednika izvršnega Vveta LR Slovenije Borisa Kraigherja ter podpredsednika OLO Ljubljane inž. Iva-Klemen-
REORGANIZACIJA
jugoslovanskih železnic?
Upravni odbor- jugoslovan-
dcih železnic je na nedavnem sestanku v > Novem Sadu kljub
nekaterim nasprotstvom sprejel v načelu zamisel o reorganizaciji. železnic. Po tem predlogu naj bi znova centralizirali razkosana podjetja jugoslovanskih železnic in iapremenili uredbo iz leta 1954, ki. je določala ši-
kazala decentralizacija na železnici in izločitev vrste tovarn in podjetij iz uprave administrativnega aparata, • pokazali v skopo trhetni dooi tudi mnoge pomanjkljivosti, ki ovirajo nagel razvoj in moderniziranje naših železnic,-Zaradi razcepljenosti podjetij in njihove raz-■ droibijenosti ter ustanavljanja
čiča v prostorih ,okrajnega. ljud~ ' roiko decemtairalizacijo na želez-, velikega števila podjetij so na.
sfkega odbora.
Novi italijanski generalni konzul je po prihodu v Zagreb obiskal ■ Slovenijo, ki jo, kot Je kija-viil, smatra za posebno važen čien v razvijanju tesnejših odnosov med Jugoslavijo in Italijo," zT.sti na področju gospodarskega in kulturnega sodelovanja. Med drugim je omenil možnost, da bi verjetno lahko prišlo do večjega sodelovanja Italije na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču ter do umetniških izmenjav, na primer v Operi. Pred vrnitvijo v Zagreb, je med drugim i zanimivosti mesta obiskal tudi Moderno galerijo, kjer je prav zdaj razstava sodobne italijanske umetnosti.
bp
r-ici in uvedbo širšega družbenega upravljanja v tej gospodarski panogi. Mnenja o tej reorganizaciji so precej različna. Čeprav je upravni odbor jugoslovanskih železnic v načfelu za reorganiza ci jo v tem smislu, sindikat železničarjev in delavcev v podjetjih na železnici nasprotuje rigorozni izvedbi tako široko zamišljene reorganizacije. Po njihovem mnenju bi nova centralizacija na železnici v mnogem omejila delavsko samoupravljanje, ki je postalo glavni temelj našega gospodarstva, ter ovirala iniciativo in zainteresiranost proizvajalcev.
Po mnenju direkcije jugoslo-vamrikfih železnic so- se . kljuib mnogim uspehom, ki sta jih po-
TISKOVNK KONFERENCA ČLANA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA MOME MIRKOVIČA
Boljša uporaba sredstev socialnega zavarovanja
Potrebne bi bile spremembe v finansiranju bolniškega zdravljenja — Kako zmanjšali število Invalidskih pokojnin, ki je sedaj večje od starostnih — Pred koncem leta ne bo sprejet nov pokojninski zakon — Pripravlja se sprememba zakona o vojnih invalidih
Clan izvršnega sveta Moma Markovič je na tiskovni konferenci govoril o izdatkih za socialno zavarovanje v prihodnjem le*u in o raznih problemih socialnega zavarovanja, ki zahtevajo drugačne rešitve, kakor pa so možne po sedaj veljavnih predpisih o socialnem zavarovanju. Poudaril je, da politika zveznega izvršnega sveta ne stremi k zmanjšanju pravic zavarovancev, pač pa k boljši uporabj sredstev, namenjenih za razne oblike socialnega zavarovanja, za katere dajemo na leto okoli 10 odstotkov našega narodnega dohodka.
Skupni izdatki za socialno zavarovanje so za Prihodnje leto predvidenj. v višini nekaj nad 146 milijard dinarjev, kar pomeni. da se bodo v primerjavi z letošnjimi izdatki povečali le za približno 3-5 milijarde din.
V zvezi s stroški zdravljenja v bolnišnicah, ki so za prihodnje lete predvideni na isti ravni kakor letos (okoli 15 milijard), je tov. Markovič naglasil potrebo spremembe sistema finansiranja bolniškega zdravljenja.
— Bolnišnice zaračunajo sedaj
IN DAN
Vitla Tomšič v Moskvi
MOSKVA. Jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Veljko Mičunovič je sinoči priredH sprejem na čast jugoslovanski delegaciji žena, ki jo vodi: predsednica Zveze ženskih društev Jugoslavije Vida Tomšič. 'Od sovjetske strani so prišli na sprejem predsednica odbora ženskih organizacij Sovjetske zveze Nina Popova in druge
članice predsedstva.
Valjarna triurnim j a
v Šibeniku uo zašels cbiotovfrii na Ban republike
Šibenik, r&. nov. Na Dan
republike, 29. novembra boao v Šibeniku na slavnosten način izročili v obrat tovarno lahkih kovin »Boris Kidrič«, ki poskusno obratuje že eno leto. Ta veliki industrijski objekt za proizvodnjo aluminija in valjanih alumi-
nijskih izdelkov bo dajai poleg več tisoč ten surovih alumnUjl-jevih blokov 16 tisoč ton valjanih izdelkov. To bodo pločevina razne debeline (od 0,5 milimetra dalje), traki in žice, razni profilih cevi, folije, stanjol in vrsta drugih .polt sb r ik a t ov iz aluminija. potrebnih industriji, gradbeništvu in široki potrošniji.
V sestavu tovarne, ki spada v vrsto nsijvečjih industrijskih objektov v naši državi (je 2.5 krat večja kakor tovarna »Kade Končar«), je 2S tovarniških ebjek-
izro.ed katerih je samo dvo-valjarne dolga nad 300 m katerimi !e tudi najbolj moderen kemični laboratorij v državi, opremljen z najbolj sodobnimi napravami in instrumenti.
V tovarni izdelujejo sedaj načrte za zgraditev novih dvoran, v katerih bodo iz valjanih aluminijastih izdelkov	izdelovali
končni material za gradbeništvo, industrijo, kmetijstvo	in široko
tov, rana in med
ni, da se je njihovo število v štirih zadrt j ih letih povečalo za 712.
Razstave srbske grafike v Sofiji
Beograd, 16. nov. V Sofiji bodo 28. novembra odprli razstavo srbske grafike. Razstava bo odprta deset dni. Prirejena bo v dogovoru z bolgarskimi grafiki, ki so meseca septembra razstavljali svoja dela v Umetniškem paviljonu v Beogradu.
Prosvetni delavci so se vmiii iz Bolgarije
Beograd, 16. nov. (Tanjug). V Beograd se je vrnila delegacija centralnega odbora združenja učiteljev in profesorjev Jugoslavije, ki je bila 15 dni v Bolgariji na obisku pri bolgarskem centralnem komiteju sindikatov prosvetnih delavcev.
Jugoslovanski prosvetni delavci so razen Sofije obiskali tudi nekatera bolgarska mesta in industrijska središča , in imel; razgovore z bolgarskimi prosvetnimi delavci 'ter obiskali več prosvetnih ustanov.
Diplomatska kronika
ATENE. Jugoslovanski veleposlanik v Atenah Miša Paviče vi č je obiskal grškega ministra Konstantina Cacosa. ki nadomešča odsotnega ministra za zunanje zadeve." Cacos in Pavl-čevič sta imela dalj«* rar.sovnf.
Beograd, 15. nov. (Tanjug). Iz-redn; in pooblaščeni minister Kambodže . v republiki Indiji, Val Kamel, je imenovan tudi za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Kambodže v Jugoslaviji. Svoj sedež ima v Delhiju.
Predsednik ELR.J Josip Broz-Tito je privolil na to imenovanje.
vesen sprejem na Glavnem trgu na Ravnah. V času, ko se še bedno rešuje manjšinski problem, je prihod koroških pevcev v materinsko državo posebno pomemben, kar se bo pokazalo ‘ prav , gotovo na vseh koncertih koroške narodne pesmi.	A.	B.
Novo nahajališče železne Juda v Liberiji. — Vlada Liberije je uradno sporočila, da Je bilo najdeno v severnem deiu centralne province Liberije nahajališče • železne rude najboljše kakovost«. Zvedelo se je tudi, da izvajajo velike priprave za 'izkoriščanje rude. Neuradno .ie bilo izjavljeno, da so sloj« boljši od. vseh do sedaj odkritih. Sloje izkorišča družba, ki so Jo ustanovile štiri, firme iz štirih držav in v katerih sodeluje liberijska vlada s 50 odstotki akcij. Omenjena družba namerava zgraditi že.e-zniško progo v dolžini 200 milj. ki. bo vezala rudnik z morsko obalo, na kateri bodo zgradili novo pristanišče.
stroška pavšalno ne glede na vrsto bolezni in usluge, ki tej bolezni ustrezajo. Nj redka- tendenca bolnišnic,' da imajo predvsem čim več lahkih bolnikov čim dalj časa v oskrbi, ker se jim -to izplača, težjih bolnikov pa ne sprejemajo rade. Za proučitev bolniških uslug je bila sestavljena posebna komisija, ki proučuje tudi predlog, naj se pavšalno plačajo sstno stroski za hrano in stanovanje v bolnišnicah, vse druge usluge pa posebej. Cene bolniških uslug določajo sedaj okraji, ki niso zainteresiran? za njihovo zniževanje. ker s pomočjo, visokih, cen pokrivajo . razne' deficite, n. pr. stroške za zdravljenje kmetov, ki ne morejo sami poravnati bolniških stroškov. Ta položaj moramo spremeniti in zainteresirat; okraje za štednjo sredstev socialnega zavarovanja, najbolje tako, da prihranjena sredstva Pustimo na- razpolago okrajnim odborom. Razen tega moramo v zdravstvenem zavarovanju težiti k temu, da bi se vse naše zdravstvene ustanove usmerile tako na kurativo in ambulantno poliklinično službo, kakor tudi na preventivno službo.
Ko je govoril o stroških tako imenovanega dolgoročnega zavarovanja, se je tov. Markovič zadržal najdalj« na stroških za invalidske in starostne, pokojnine. ki bedo skupno z otroškimi dodatki znašale prihodnje leto 90 milijard dinarjev. Poudaril je. da dajemo več za invalidske kakor pa za starostne pokojnine. Pri nas imamo sedaj veliko več invalidov dela (186.000) kakor pa starostnih upokojencev, k; jih je približno 117-000. Te številke dajejo na prvi pogled zelo težko sliko, ki pa se takoj
spremeni, če navedemo, da je
med invalid; dela samo 9 odstotkov takih, ki so se zares Ponesrečili pri delu, vsi drugi pa
so dobili invalidnino zaradi raznih bolezni, ki v mnogih primerih niso bile take vrste, da bi
zavarovancem onemogočale razne vrste zaposlitev, morda prekvalifikacijo za lažje delo itd. Sedaj pripravljajo nov zakon o invalidskem zavarovanju, ustanovljene pa so tudi republiške in zvezna komisija, ki bodo kontrolirale upravičenost dodeljevanja invalidskih pokojnin.
V zvezi s starostnimi pokojninami ' e tov. Markovič naglasil-, da sedaj o tem pravzaprav nimamo zakona, ker so .razne uredbe in drugi predpisi razveljavili star; zakon o Pokojninah. Zato je bil izdelan načrt novega zakona o pokojninah, ki je bil poslan v proučitev raznim pristojnim forumom, ki so poslali nad 2000 pripomb.
Ts pripombe sedaj proučujejo in bo v kratkem posebna komisija izdelala končno besedilo zakonskega načrta o pokojninah, ki bo potem poslan v proučitev pristojnim organom. Prvotno je bilo Predvideno, da bo ta zakon izdelan’ do' konca letošnjega leta, ker pa pričakujejo, da bo ob koncu leta zvezna ljudska skupščina razpravljala o naši socialni politiki v celoti, bo njegov sprejem verjetno nekoliko odložen.
Ko je govoril o zaščiti vojnih invalidov, je tov. Markovič dejal, da je predvidena sprememba zakona o vojnih Invalidih,
sprememba uredbe.o invalidskih dodatkih in sprememba predpisov o zdravljenju Invalidov v toplicah in klimatičnih krajih. Te spremembe so predvidene zato, da se da večja podpora težkim invalidom in roditeljem, ki s« sam; preživljajo, ter zmanjša podpora lažjim invalidom. Sedanji zakonski predpisi omogočajo, da število vojnih invalidov vsako leto narašča, ker se dodeljujejo invalidnine tudi zaradi bolezni. Tri četrtine vojnih invalidov »o prejemale invalidnine zaradi bolezni, ki so jih dobili v NOB (pa tudi v prvi svetovni vojni), samo četrtina vojnih invalidov pa uživa invalidnino zaradi ran. dobljenih v vojni.
Tov. Moma Markovič-je nadalje dejal, da glede otroških dodatkov v Prihodnjem letu niso predvidene nobene spremembe-Ob koncu je. tov. Markovič odgovoril na razna vprašanja novinarjev. Med drugim je dejal, da ni mogoče pokrivati primanjkljajev nekaterih republik v zdravstvenem zavarovanju z viški v .drugih republikah, temveč samo s pozavarovanjem.
M. P.
AVTOBUSNA ZVEZA LJUBLJANA—TRST—LJUBLJANA
Po rešitvi tržaškega vprašanja so naši odnosi s soMdno Italijo prešli v razdobje urejevanja in sporazumevanja. Od tedaj .ie že vrsta dogovorov dala pečat na čedalje obsežnejše sodelovanje med obema državama. Tako so sporazumi o plovbi, o ribolovu na Jadranu, o trgovini -in o različnih finančnih vprašanjih, o lokalni trgovinska izmenjavi v obmejnem pasu in drugi, pospešili naravne trgovinske in druge odnose, ki s-o v navadi med sosedi. Mod važnim« sporazumi je vsekakor tudi dogovor o obmejnem prometu. tako osebnem kakor blagovnem. Da bi omogočili čim krajšo, udobnejšo in hitrejšo zvezo m-ed Trstom in Ljubljano.
»ta s« sporazumeli dve avtobusni podjetji: Slovenija auto-promet-Turist biro in Societa autoturistica tri&stina - SAT Trst.
' Te dni je lautobus podjetja SAP prvič Odpeljal v Trst. Ob prihodu na cilj so ga pozdravili zastopniki italijanskih turističnih uradov in 'Jutobusne-ga podjetja SAT. Naš generalni konzul Mitja Vošnjak - Je sprejel zastopnike jugoslovanskega in italijanskega podjetja in »e porazgovoril z njimi o
prednostih nove zveze in o težavah, ki bi :ih lahko odpravili, da bi promet med Italijo in Jugoslavijo ustrezal dejanskim potrebam.
M. F.
tale mnoge težave v vsklaje-vanju njihovega dela, zmanjšala s,e je učinkovitost dela na železnici kot celote in se je zavrto obnavljanje voznega parka. Se več. V določeni meri so se pokazale tudi težave pri vzdrzevainju železniških zmogljivosti, obenem pa je bil prizadet tudi sklad za vzdrževanje osnovnih sredstev. Povezovanje namenskih podjetdij na železnici z lokalnimi skupnostmi je o.ež-kočalo učinkovito prilagojeva-nje njihovega dela potrebam prometa, deloma, pa so poea— mezn-i odbori smatrali taika podjetja kot dober vir dohodkov za pokritje svojih proračunskih izdatkov.
V vodstvu jugoslovanskih železnic poudarjajo, da so samostojnost železniških gospodarskih podjeitij v njihovem gospodarskem poslovanju in pogodbeni odnosi med namenskimi železniškimi podjetji dovedli do komplikacij v medsebojnem sodelovanju, kar se je pokazalo pri dogovarjanju o popravilih.
vagonov, mešetarjenju z jugoslovanskimi železnicami, da bi dosegli čim višjo ceno, v povečani admindsfcraciiiji in nepotrebni službi za prevzemanje popravljenih vagonov.
Glede na tak položaj, ki je otežkočal vzdrževanje voznega parka in. primernejše izkoriščanje razpoložljivih sredstev za popravljanje vagonov, je upravni odbor jugoslovanskih železnic zavzel stališče, da bi bila -potrebno krepkeje povezati obstoječa podjetja, ustvariti hierarhično odvisnost organizacijskih enot in centralizirati upravo- Po-siedica takega pojmovanja bi bila, ako ga bodo sprejeli pristojni državni organi, ukinitev vseh podjetij za vzdrževanje pirc-g in podjetij za vzdrževanje im izdelavo progovnih naprav. Ta podjetja bi kakor pred reorganizacijo postala sekcije za vzdrževanje prog v
okviru železniško-transportnih podjetij. Svojo samostojnost bi izgubila tudi podjetja za popravljanje vagonov. Razen manjšega števila velikih železniških podjetij te vrste bi se vsa druga podjetja vrnila v sestav kurilnic in bi postala znova vag abake delavnice v okvirni železniških transportnih ' podjetiij.
To bi na drugi strani dovedlo tudi do združitve jugoslovanskih železnic z železniško-trans— portnimi podjetji, kar je v sedam jih okoliščinah potrebno zaradi koordiniranja namenskih podjeitij oziroma zaradi izvrševanja določenih upravnih zadev. Po združitvi bi dobile jugoslovanske železnice zma-čai enega samega koordiniranega podjetja, ki bi planiralo razvoj železnic, vse gospodarske in upravne funkcije pa bi prešle -na želeizniško-transporina podjetja.
Kolektivi železniških podjetij nasprotujejo ,talki reorganizaciji in poudarjajo, da bi z njo izgubili samostojnost, na drugi strani pa bi njihovo proizvodnjo kakor prej dirigiral admini-straltivni aparat. Tudi centralni odbor sindikata železničarjev je mnenja, da bi taka 'vseobsegajoča reorganizacija pomenila omejitev samouprave in da ja prezgodnja. Zato bo svoje mnenje obrazložil zveznemu izvršnemu svetu.	I.	S.
Dobriča čosič
Sedem dni v Budimpešti
potrošnjo. med njim! tudi kuhinj- KoiOŠk! P&VCi gostujejo
fko pofodo
Kongres Zveze slepih Jugoslavije
Beograd, 16. nov. Danes se je v Beogradu začel III. kongres Zveze slepih Jugoslavije. Udeležence so pozdravili sekretar sekretariata za socialno zaščito Radovan Papič, zastopnik Zveze vojaških vojnih invalidov in zastopnik organizacije slepih v Zahodni
- . —.»1 Zveze je bila ” skrb . za .rehabilitacijo slepih. V gospodarstvu dela danes 1129 slepih, kar pome-
V Mariboru »o ie tri leta zapovrstjo nastopali koroški združeni5. pevski zbori. Letos bo njihov nastop posebno pomemben. Po daljšem času nastopijo združeni pevski zbori iz Roža in Gu.r (mešani) pod vodstvom skladatelja Pa-vla Kemjaka v
začetku prihodnjega meseca v Ljubljani, medtem ko združeni pevski zbori iz Podjune pod vodstvom FoUtija Hartmana nastopijo že v eob&to in .nedeljo -a Ravnah, v Šoštanju in Celi; Zrotrpnrk: Sklada Prežihovega Voranea' jih bodo sprejeli v soboto ob 14. na meji pni Kolin eou, ..nakar bo ob IS. uri &lo-
(Nadaljevanje)
Naposled popolnoma zanesljivo obvestilo o vedenju madžarske vojske: ta se že od začetka ni hotela 'bojevati proti upornikom, dala jim je orožje n strelivo, nekaj generalštabnih oficirjev se je postavilo na čelo večjih oddelkov, nekateri vojaki in oficirji pa so se posamič pridružil; upornikom, aktivno se bojujejo z njimi, vse drugo pa je po kasarnah in posluša' streljanje. Vojska je ideološko In politično popolnoma nepripravljena, celo nevarna, če bi jo hoteli uporabiti za zadušitev upora.
Radio Kosuth oddaja poslanico neke delegacije z dežele, poslancev in pisateljev, k; pozivajo na prenehanje bojev, ker bodo vse zahteve izpolnjene i.n se že izpolnjujejo.
Vremenska napoved: Jutri bo enajst stopinj nad ničlo in oblačno.
V tovarnah se že organizirajo delavski svet;. Prepisujem kot zgodovinsko listino razglas delavskega sveta tovarne, ki uma okrog 10.000 delavcev:
»Delavci, uslužbenci, mladina!.
Začasni delavski svet združenih podjetij Izzo 1« — ko je
prevzel vodstvo podjetja, dokler se ne ustanovi novi delavski svet pb najširših demokratičnih načelih — sklenil tole:
1. Izmed tistih, ki so izvajali stalinistična in rakosistična načela samovolje in so bili pobor-niki te politike, izključujemo iz podjetja Imra Natoneka, direktorja, in Ferenca Vikuleka, upravnika tovarne;
2. tisti, ki so v preteklosti tiščali glavo med rameni tudi glede svojih zakonskih obveznosti, a nimajo ustrezne strokovne izobrazbe za vodilne položaje, na katerih &o bili, razrešujemo ž njihovih vodilnih položajev. Priporočamo jim, da v svoji stroki še naprej delajo z nami skupno, da bi dosegli skupne cilje. Med njim so: Jo-sef Veres, vodja oddelka, Pal Sarvas, vodja oddelka, Josef Ubraj. namestnik upravnika tovarne. G.y6se Petzauer, pomočnik upravnika tovarne;
3. delavski svet je sklenil tole: Zamenjati razrešene osebe s temile:	Gyorgy Vasili, glavni inženir, k; je bil doslej namestnik direktorja, se pooblašča za opravljanje dolžnosti direktorja in za vodenje tovarniških zadev; Istvan Majoros bo vodil
oddelke (obratne tovarne volframa in tovarne žic). Sledi še nekaj podobnih imenovanj.
4. Delavski svet ustavlja delo personalnega oddelka, ki je zasejal toliko nezaupanja med delavci ....
Naloge planske razdelitve dela in organizacije administracije prehajajo v pristojnost ^delovnega oddelka. Ta bo sproščeno delovno sil0 razporedil po sposobnosti na razna delovna mesta. Ta sklep ne bo zmanjšal samo birokracije, ampak tudi obratne stroške;
5. delavski svet bo skuPaj s šefi oddelkov izvedel revizijo pretiranega birokratskega aparata in ukinil nepotrebne funkcije v njem;
6. izgubljen čas zaradi prekinitve- dela bodo obračunavali po povprečju dosedanjih zaslužkov. Vsem tistim, kj so v teh tež-ki;h dneh pomagali branit; tovarno in zagotoviti nadaljevanje dela v tovarni, izražamo svojo hvaležnost;
7. po sklepu glavnega odbora madžarskih svobodnih sindikatov zvišujemo vse. plače pod 800 forintov za 15 odstotkov, pod 1500 forintov pa za 10 odstotkov začenši s 1. novembrom;
8. strokovno vodstvo bo s sodelovanjem delavskega sveta izdelalo nove oblike nagrajevanja v skladu z načeli materialne zar-interesiranosti in spoštovanja leninističnih misli;
9. delavski svet vas poziva, da: Po obratih ustanovite delavske svete s 3 do U osebami. V najkrajšem času je treba s tajnim glasovanjem izvoliti stalni delavski svet, ki bo imel 71 članov. Koliko članov bo vsak obrat poslal v novi delavski svet, bomo sporočili pozneje, toda število 71 ne sme biti prekoračeno;
10. sestavite vaše predloge in jih pošljite članom delavskega sveta. Vsak umesten predlog bo upoštevan;
Novo svobodno življenje raste iz prelite krvi nedolžnih mučencev. Prva potreba svobodnega življenja je:- stalni delavski svet. Njegovi člani so delavci, uslužbenci in mladina. Strnimo vrste, izlečimo rane preteklosti.
Dokažimo, da znamo bolje upravljati kot samovoljni zaslepljeni uradniki!
NAPREJ V DEMOKRATIČNE SOCIALISTIČNE' VOLITVE!
LOTITE SE DELA!
Združene tovarne Izzo,
začasni delavski svet.«
Da. nocoj sem sanjal o Ra-kosiju. Srečal sem ga v - baru Na glavi ima črn klobuk in je mlajši kot - na fotografijah. Vzbuja vtis zelo samozavestne-
ga in odločnega človeka. »Kaj počne zdaj tukaj?« sem se vprašal In ga opazoval, ko je nekaj Pil. Pa je le to nekakšna načelnost in pogum, če si je zdaj drznil priti na Madžarsko in prevzeti nase vse posledice svoje politike, sem pomislil in kar imponiral mi je v spanju.
Štiri popoldne. Začelo se je intenzivno bombardiranje z mi-nometalci in tankovskimi topovi. Srdito in naglo streljajo naši sosedje, sovjetski tankisti z mostu. Spet so granate in rafali okrog »Grand-hotela« in nad njim. Mrači se. streljanje sepo-lega. Po kakšnem ritmu, teko tukaj dogodki?
Miskolcz, mesto v bližni sov-jetsiko-madžarske meje: po uporu v Budimpešti so dijaki in
študentje organizirali demonstracije. ,AVH jih je začel aretirati. Ti so poklicali delavce iz bližnjih tovarn in skupaj z njimi naskočili stavbo policije, jih nekaj ujeli in obesili na spomenik, posvečen Rdeči armadi.
V hotelu je veselo, boji so ponehali, pripravljajo se na jutrišnji pobeg ■ v Avstrijo. Samo daleč, izven Budimpešte, zamolklo grm; težko topništvo.
Zvem za novice iz neposredne bližine Imra Nagya:
uporniki so pristali na vdajo - pogojem, da oddajo orožje madžarski vojski in ne AVH-Videti ie. da bo vlada pristala n a, te Pogoje. Cernu ne bj pristala:
ir. m w ir. novembra mi J
1
Malo
svetlobe
Vsa poljska javnost, kakor je razvidno iz tiska in radia, je nestrpno čakala na spremembe v poljski vladi in jih dočakala tik pred odhodom poljske delegacije na čelu z Gomulko v Sovjetsko zvezo. Najvažnejša sprememba je vsekakor imenovanje dosedanjega pomočnika obrambnega ministra Spychalskega za obrambnega ministra namesto Rokosovskega.
Do prvega, nekoliko bežnega srečanja med sovjetskimi voditelji in novim poljskim vodstvom je prišlo skoraj pred mesecem dni in odtlej je steklo precej t'ode po Visli in Donavi. Toda osnovni problemi socializma, želja narodov po neodvisnosti — naj si bo to v Egiptu, na Madžarskem, Poljskem, Keniji ali kje drugje — in zahteva po boljšem življenju, se niso spremenili. Nasprotno, zavpili so po rešitvi nekje skozi ropot strojnic in grmenje topov, drugje skozi klice sto tisočev demonstrantov in manijestantov.
Stališče novega poljskega vodstva z Gomulko na čelu je znano. To vodstvo hoče enakopravna odnose med socialističnimi državami in partijami. hoče odpravo stalinističnih metod, hoče demokratiza-cijo. obnovo gospodarstva na novih temeljih in sodelovanje z vsemi državami, ki so na enakopravnih odnosih voljne sodelovati s Poljsko.
Seveda so tudi specifični pogoji, .ki veljajo samo za 'poljsko in na katere se mora Poljska kot država ozirati. Izmed velesil je samo Sovjetska zveza zajamčila Poljakom zahodne meje na Odri in Nisi, tega niso storile niti Velika Britanija niti Francija niti ZDA. In Nemci čakajo priložnosti. Globlji nesporazumi in prepiri med Poljsko in Sovjetsko zvezo ne bi samo škodili socializmu, ampak bi celo ogrozili obstoj Poljske kot države, da ne govorimo o škodi, ki bi jo utrpela Sovjetska zveza.- Toda to so skrajne možnosti, do katerih ne bo prišlo, ker mora zmagati razum in želja po iskrenih in prijateljskih razgovorih in rešitvah.
Od razgovorov, ki jih zdaj vodijo v Moskvi, je marsikaj odvisno. Poljsko vodstvo je dokazalo, da hoče živeti v prijateljstvu s Sovjetsko zvezo. Poljaki pa, ki so strnjeno podprli novo vlado in Politbiro, prav tako. Sovjetsko vodstvo, ki je priznalo izvolitev Gomulke in nove spremembe v poljskem vodstvu, je dokazalo, da želi iti po poti sporazumevanja. In to ja prava pot. K temu ni primernejših besed kot so besede predsednika republike, ki je med drugim dejal:
»Globoko sem prepričan, da bo kri, ki se je prelila na Madžarskem, in vse strahotne žrtve, ki jih je dalo madžarsko ljudstvo, pozitivno vplivale in da bo tovarišem v Sovjetski zvezi, pa celo tistim stalinističnim elementom. zasijalo malo svetlobe pred očmi in da bodo videli, da se tako ne more več delati.c
B. Pahor
mr o Tumem dogodkih t mpto n n midzuskzn
Nevarnost še ni minila
Indijski premier ]e v parlamentu opozoril na nevaren položaj, ki bi nastal, če se britanske in irancoske čete ne bi umaknile iz Egipta -— Pojasnil je tudi, zakaj je Indija glasovala v OZN proti resoluciji o Madžarski in dejal, da bi bile volitve pod nadzorstvom ZN na Madžarskem lahko nevaren precedens za notranje vmešavanje drugod
New Delhi, 16. nov. (Tanjug). Predsednik Indijske vlade Nehru povedal,-da je Indija pripravi j e- zdaj lahko izbira samo med roje ▼ govoru, ki ga je imel danes v parlamentu, dejal, da. so na poslati svoje čete za sestavo dikovo bombo ali petimi načeli se v zadnjih treh mesecih zgodili »tragični dogodki, za katere teh sil.	mirnega sožitja med državami,
nikoli nismo mislili, da bi se mogli zgoditi«. Pojasnila, ki so Govoreč 0 Madžarski, je. indijski je zaključil Nehru., jih dali nekateri za neizzvan napad na Egipt, nasprotujejo predsednik dejal, da je Indija druga drugim, odgovorni državniki Velike Britanije in Francije že takoj v začetku jasno pove-pa so ponavljali, »da se mora spremeniti režim v Egiptu, zlasti dala svoje mnenje, da mora
BACILI INTISOCIILIIMI
da mora iti vodja države«.
»Egipt se jo v dobi sueškega resoluciji Generalne skupščine, spora vedel potrpežljivo in je dejal Neh.ru, so se boji na skrajno prizanesljivo,« je nada- nekaterih mestih nadaljevali in ljeval Nehru. Ne vemo, če so doslej ni bil napravljen poskus, se napadalci — Velika Britanija, da bi se tuje čete umaknile z Francija in Izrael — prej med egiptovskega ozemlja. Podoba je, seboj posvetovali, očividno pa kot da bi se te sile močno zasi-
madžarski narod sam odločiti o
svoji usodi in da se morajo, tuje' sile umakniti. Takega mnenja sm0 še vedno in bomo. Upoštevati pa je treba, da so razlike med dogodki na Srednjem vzhodu in dogodki na Madžarskem.
V Generalni skupščini je bil predložen Predlog resolucije o
so se njihovi načrti ujemali, drale na egiptovskem ozemlju Madžarski. Indija je glasovala
-T-*-	1	t	_	v	_	.	•	_	t_ri ---------------- :	—	1-r	_	—	ri	A	n	in	J
Kakor kaže, je bil namen ustavitve sovražnosti odložiti reši-
in ga za zdaj ne nameravajo zapustiti. Če bi bilo to res, se bo
proti, ker menimo, da resolucija
ni bila pravilno sestavljena,
Dulles na okrevanja
WASHINGTON, 16. nov. (AFP) Zastopnik ameriškega ministrstva za zunanje zade.ve je sporočil sinoči, da bo John F os ter. Durles, ki je bil 3. novembra operiran zaradi raka na debe-. lem črevesu, pojutrišnjem zapustil bolnišnico .in odpotoval na krajši, .oddih na Florido. Službo bo verjetno nastopil v začetku decembra.
Froti katerim pa bodo že našli pravo zdravilo
- ^	*	-	------------------------ -	* v.	lil U 1.1 Čl jJ-L-ct VIH ia/ ouotavijcua,
tev. Nekateri so celo poskušali položaj gotovo posiaibsal in bo dejal Nehru. Najbolj pa naspro-
_____z	x	—	a.	1-_Rit;	mc+ol	—	n,otm	nn	nct	rlo	hi bo .	.	*	,	.	.	..
tuje zamisli, da bi bile na
^manjšati krivdo in opravičiti spet nastala nevarnost, da bi se ^ ta surovi napad na Egipt. Vzlic začeli novi boji. Nehru je tudi Madžarskem volitve pod nadzorstvom Združenih narodov. To
HUDI BOJI V JLL21RU
Brez popuščanja
Francoska vlada noče priznati aretiranim voditeljem alžirskega osvobodilnega gibanja status političnih jetnikov
Pariz, 16. nov. (Tanjug) Francoska vlada je danes odklonila zahtevo petih aretiranih alžirskih narodnih voditeljev, da bi jih priznala kot politične jetnike. Začasni predsednik fronte narodne osvoboditve Alžira Ben Bela, generalni sekretar fronte Mihamed Kidar in še trije drugi alžirski voditelji so bili aretirani v znani »letalski operaciji« 22. oktobra.
V sporočilu ministrstva pravosodja francoske vlade, ki je bilo danes objavlijeno, je rečeno, da bodo vse imenovane alžirske voditelje sodili za kazenske prestopke.
Tudj danes so s« na vsem ozemlju Alžira nadaljevali hudi boji. Po zadnjih vesteh je bilo ubitih 78 upornikov, ujetih pa nad 60. Boji so bili v glavnem •pri Orleansvillu in Oranu. Podatki o francoskih izgubah niso bili objavljeni. Francoska poročila govore, da je odpor nacionalistov zelo močan. Na francoski strani imajo v »obračunih« z upomiki glavno besedo Tujska legija, letalstvo in helikopterji.
Napadi upornikov so bili danes usmerjenj večinoma na vojaška oporišča Francozov, na prometne zveze in razne francoske ustanove. V zadnjih 24 urah so zlelteli v zrak trije vlaki, pod bombami in streli Alžlr-cev pa je v raznih mestih padlo nad 20 Francozov. Štiri francoske farme so popolnoma uniče-
Biitanski novinar ubit na Cipru
NIKOZIJA, 16. nov. (AP). — Pripadniki ciprskega odporniškega gibanja so vrgli danes v L im a solu bombe n.a dva britan-
ne, v mestih pa so nacionalisti zažgali več vojaških vozil.
Boji in spopadli so bili tudi v okolici Bona, Konstantina in v planinskih krajih Kaihila, Auresia in. AliJlasa. Uporniki so doslej onemogočili francoskim siilam, da bi jih obkolile, in so na več mesitih celo izvedli protinapade.
bj bilo odločno v nasprotju z Ustanovno lis-tino Združenih narodov. Vsaka odobritev vmešavanja te vrste bi utegnila ustvarit; precedens. ki bi ga mogli v prihodnje uporabiti tudi za vmešavanje v druge države.
Ob koncu svojega govora je indijski predsednik dejal, da so dogodki zadnjih mesecev pokazali. da je podana nevarnost, da bi začeli reševati probleme z orožjem. Izraelski in anglo-fran-coski naPad na Egipt je sprostil mračne sile, k; vodijo svet k uničenju. Problemov pa ni mogoče reševati a nasiljem. Svet
Kratek češki obisk v Budimpešti
PRAGA, 16. nov. (CTK). — V Prago se je vrnila češkoslovaška delegacija, ki je davi Odpotovala v Budimpešto. Delegacijo je vodil predsednik češkoslovaške vlad« Viljem Siro-ky.
Bulganlnove poslanice
Predsednik sovjetske vlade se obrača na vlade Velike Britanije, Francije in Izraela ter jih opozarja na spoštovanje sklepov OZN — Zastopnik francoskega zunanjega ministrstva pravi, da Francija ni storila ničesar za obnovitev operacij — London še ni odgovoril
MOSKVA, 16. nov. (TASS). — Predsednik sovjetske vlade Nikolaj Bulganin je poislal predsednikom vlad Velike Britanije, Francije in Izraela novo poslanico o položaja na Srednjem vfchodu.
V sporočilu br-itan. predsedniku Edenu izraža Bulganin zadovoljstvo sovjetske vlade, da so države, ki so napadle Egtpt, privolile na ustavitev ’ sovražnosti v smislu resolucije Generalne skupščine. Hkrati poziva britansko vlado, naj skupaj z vladama Francije to Izraela izvede tudi sklep Generalne skupščine n umiku napadalnih čet z egiptovskega ozemlja. V noti izraža bojazen spričo »vesti o zbiranju -anglo,francoskih
Dražfl prevoz, višje cene
Od našega stalnega dopisnika
Trst, 16. nov. (Po tel.). Znamenja, ki kažejo na določeno pomiritev na sueškem področju, se odražajo tudi v tukajšnjih gospodarskih perspektivah. Tržaške pomorske družbe so v zvezi s sueško krizo podvzele vrsto ukrepov, da bi nadoknadile izgubo, ker so nekatere ladje ostale na sueškem področju ali pa zato, ker morajo odpluti okol; afriške celine.
Ladje »Europa«, »Afrika« in le na upanje, da se bodo sueške »Asia« so vkrcale v afriških pri- razmere hitro reševale, bo iz-staniščih poleg svojega še blago, guba, ki jo bodo utrpele tako katerega vkrcanje je'bilo pred- tržaške kakor italijanske pombr-videno za druge ladje. Gre v ske družbe, vendarle visoka. — glavnem za kavo, katere cena Nekatera .manjša italijanska pod-je narasla za 30 lir pri kg, za jetja. ki so se doslej posluževala tržaške družbe »Lloyd« in »Adriatica« so že sporočile ka-
Suez na Vzhod, razen tega pa je bila na Srednjem vzhodu ena izmed najbolj zaželenih odjemalcev za tamkajšnje surovine, v prvi vrsti za nafto.
Glasovi, ki prihajajo te dni iz -Rima, so._na žalost še bolj pesimistični od tistih, ki. so še slišali v Trstu. V pristojnih italijanskih ministrstvih navsezadnje upravičeno opozarjajo tudi na škodo, povzročeno med anglo-francosko
čet v tem delu sveta«. Nobenega dvoma ni, da bi to moglo povečati napetost, prav« Buiga. nin iv spomenici in izraža upanje, da britanska vlada »ne to storila nobenega koraka, ki bi ga mogli razumeti kot pripravljanje .novih vojaških operacij proti Egiptu«.
V podobnem sporočilu predsedniku francoske v.ade pravi predsednik sovjetske vlade Bulganin, da je napad na Egipt močno poslabšal mednar.oani položaj Francije in odnošaje Francije z mnogimi državami.
V sporočilu predsedniku izraelske vlade Ben Gurionu izraža sovjetski predsednik obžalovanje- s.ovjetske vlade, da Izrael ni spoštoval 'sklepov OZN o umiku čet z egiptovskega ozemlja in še vedno namerava priključiti področje Gaza ter dodaja, da le izraelska politika nevarna za mir in koristi izraelske države.
' Zastopnik britanskega ministrstva za - zunanje zadeve je izjavil, da v Londonu proučujejo zadnje sporočilo predsednika sovjetske vlade.
Uradni francoski krogi eo
akcijo na naftovodih in napravah.
V začetku se je trdilo, da bodo sporočilo hladno sprejeli, rekoč, .popravila lahko opravljena v ne- ^ ,g|0vjetska vlada to pot ni
ska avtomobila. Ubit je bil en . rajšnjim dnem omejiti proizvod-britan'3ki civilist, ranjen pa en vojak. Razen tega poročajo, da so v Nikoziji streljali na brl-
sadje in drug-o afriško prehran-beno' blago, ki ga črpa italijansko tržišče v znatnih količi- kor pravijo, da so bile prisilje-nah.	D
Tržaška konopljarna je Prvo podjetje, ki je moralo z vče-
tanskega novinarja MacLeoda
Donalda. *ki je pozneje.v bolnišnici umrl.
Odstop libanonske vlade
BEJRUT, 16. nov. (AFP). — Predsednik libanonske vlade Abdulah Jafi je sinoči podal ostavko predsedniku republike Camillu Chamounu. Odstopil je tudi minister brez listnice Saed Salem. Poučeni krogi menijo, da sta" predbednik vlade Jafi In mtoister Salem zagovarjala odločnejše stališče kot ostali člani, ko je izbruhnila sueška kriza in je nastal spor s petrolejskimi družbami.
ne najeti nove prevoznike v nemških Pristaniščih. Bremnu in Hamburgu. Kakor je razumljivo, ne gre toliko za začasno iz-
,	..	.	 -	gubo klientele, kakor za boja-
njo zaradi pomanjkanja surovin, * da |bQ le_ta z ovojem
ki jih dobiva iz Pakistana Lad- od	p	-	pa	£Q	tudi
ja, na katero je bilo . vkrcano	nvni,	=friSve
to blago in ki bi morala biti v Trstu v normalnih pogojih okoli 15. novembra,, bo priplula šele proti koncu decembra. V rafineriji »Aquila«, kjer je‘ goriva za predelavo še za e,n mesec, pa. so se duhov; nekoliko pomirili, ko je prispela vest. da je ladja-cisterna »Mirella d’Amico« odplula že 30. oktobra iz Perzijskega zaliva in bo priplula v Trst, seveda Po dolgi vožnji okoli Afrike, 5. ali 6. decembra.
Tudi če notranje tržišče na splošno ne bo prav posebno prizadeto, čeprav je ta izraz v tem primeru relativen, ker se opira
stroški za vožnjo okoli afriške celine' neprimerno večji. Raču-nica pravi na pr., da je vožnja o-kolj Afrike iz Trsta in v Trst za 10.000-tonsko ladjo, ki je navadno plula skozi Suez, za približno 15 milijonov lir dražja.
S tem pa vrsta težav Se ni končana. Kaže namreč, da se je že prijavilo za začasno pristajanje v pristanišču rta Dobre Nade samo do konca tega meseca 144 ladij iz vseh držav. V decembru se bo to število gotovo podvojilo in bo-
kaj dnevih, zdaj. pa so se dnevi že spremenili v mesece. Italija se je morala že obrniti za nabavo določenih količin nafte na Venezuelo, čeprav se ji -to ne izplača, ker gre v glavnem za že predelano in zaradi tega dražjo surovino, Italija pa ima, kakor je znano, zadostno število rafinerij. Do konca novembra računajo, da bo prišlo v Italijo okoli 709.000 ton nafte, kar predstavlja manj od polovice normalnega mesečnega uvoza.
V 'industrijskem ministrstvu so baje že sklenili povečati ceno bencina za razliko n. pr. od Francije, kjer so se raje oprijeli omejitve potrošnje. Do te odločitve, ki bo gotovo sprejeta, če že ni, pa ni dovedla samo zakasnelost . prevoza, temveč tudi občutno povečana prevoznina na ladjah. Prevoznina je prej, dokler je bilo možno izkoriščati Sueški prekop, znašala približno 6 dolarjev za vkrcano tono.* zdaj pa je poskočila na povprečno 32 do 38 dolarjev. Stanje ni rožnato, zaradi njega pa so prizadete tako države s svojimi skladi, kakor pod-
grozila Franciji, da pa Je n-ova nota poskus vmešavanja v francoske zadeve.
Prvo Bulgantoovo »poročilo pred nekaj dnevi je povzročilo v Parizu velik nemir. Bulgam-movo vprašanje: »Kako bi se počutili Francija 'In Vel. Britanija, če bi tudi njiju, druge,
močnejše sile napadle s teledi-rigiranimi izstrelki?« -so v Parizu 'razumeli kot' odkrit ultimat. Sledi.a so .nuina posvetovanja z Washingtonom, Loncto-nom in drugimi .glavnimi mesti držav Atlantskega pakta.
Zastopnik ministrstva za zunanje zadeve je sporočil, da »Francija ni storila ničesar za obnovitev operacij«, da pa «3 bo v vsem držala obveznosti, ki jih le sprejela v svojem pismu generalnemu sekretarju
OZN. Francoski krogi obtožujejo Sovjetsko zvezo, -da »hujska Egipt k skrajnemu stališču«, pri čemer mislijo na reparacije Egiptu, ki jih je predlagal Bulganin v svojem sporočilu. Naser se fea-m ne bi upal zahtevati kaj takega, dodajajo uradni predstavniki v Parizu, češ »da Egipt ve, da je sam »odgovoren za nastalo - škodo«.
Priprave za volitve na Goriškem
TRST, 16. nov. V goriški po-" krajini se bo začela 25. tega meseca predvolilna, kampanja v zvezi z upravnimi volitvami, ki bodo 16. decembra. Na začetku kampanje se bodo sestala politična Vodstva in sprejela načrte za udeležbo v predvolilnem boju. Sestanka krščanskih demokratov se bo udeležil tudi Fan-fani. Hkraiti pričakujejo, da bo v prvih dneh predvolilne kampanje govoril tajnik sbcialno-desnoferatske ' stranke Matteottu Ponekod se tudi trdi, da bo tik pred koncem predvolilne kampanje govoril za komunistično stranko sam generalni' sekretar stranke Togliatti.
M. K.
ZLORABA PODARJENEGA OROŽJA
WASHINGTON, 16. nov. (AP)
Ameriško ministrstvo obrambe j-e objavilo danes sporočilo, da so ZDA v-ožile protest pri vladi Velike Britanije in Francije, ker sta ti dve državi »kršili sporazume« s tem, da sta pr.i napadu na Egipt uporabili ameriško vojašk-o opremo. Ministrstvo obrambe pa je v pn-
»,	----------------------- ...	-	.	.	...	„	.	smenem odgovoru novinarjem
do morale	ladje,	ki	bodo	pnsle	jetja, ki mora.rn	podaljševati stolp-	.	ustavitvi	sovraZ-
nozno na	vrsto,	čakati	tudi	po	ce svojih proračunskih izdatkov	m	izjavilo, da P°	ustavitvi sovraz
teden dni.	prebivalstvo, ki	bo moralo vso	to	n Osti v Egiptu	nadaljnji protest
Italija je ena Izmed držav, ki	trenutno	nadoknaditi	z	Q. p,0treben.
tPagovni0 pomorekiKprometi"je^bn —V	*
v dobršni meri usmerjen skozi v raznih oblikah. M. Kocjan
M. Kocjan ameriško ministrstvo opozorilo
Veliko Britanijo in Francijo, da smeta vojaško opremo, ki sta jo dobili po sporhzumu o medsebojni obrambi, uporabljati edinole za smotre, naštete v Severnoatlantskem paktu.
Krogi, ki bo blizu ameriškemu obrambnemu ministrstvu, so iizjav-i-.i, da so bili povod za ta k-orak ameriške vlade podatki, ki sta jih dobili v Veliki Brita_ niii in Franciji stalni skupini, ki nadzorujeta uporabo ameriške vojaške pomoči v teh državah.
Pritekel sem v sobo, da čimbolj zvesto zapišem ta dvogovor »držav« na ruskem jeziku.
Poljak: »Al; boste vi v Sovjetski zvezi rehabilitirali Trockega. Buharina, Zinovjeva in Kameneva?«
Rus: »Trockega ne bomo nikoli rehabilitirali, ker je bil začel. ta že leta 1927. organiziran boj prot; partiji. Prve demonstracije proti sovjetski oblasti So organizirali trockisti leta 1927 Buharina in druge pa bomo rehabilitiral; toliko, da niso bili vohuni. Njihovih političnih teorij ni mogoče nikoli rehabilitirati, ker so tuje duhu mark-sizma-Ieninizma-«
Poljak: »Pri nas so rehabilitirali vse komuniste. ki So bili obsojen; v zadnjih letih.«
Rus: »To pri vas je vaša zadeva.«
Romunka, najlepša ženska v hotelu: »Pri nas v Romuniji niso nikol; bile storier.° napake, ki so jih delal; tovariš; v drugih državah ljudske demokracije.«
Jaz: »To pa že ne bo držalo.«
Rus: ne vem. kaj misli.
Romunka:	»Čujte, tovariš
Gheorghiu Dej je zelo pameten človek jn moder voditelj. Proti čemur se vi Jugoslovani borite od leta 1948. smo m; v Romuniji izvojevali pred letom 1948.«
Ceh: se primakne bliže in napeto posluša.
Jaz: »Zanimivo. To Prvič »11-|izn.<
Romunka: »Da, da. Čudim se, da vi tega ne veste.«
Čeh: b; se rad nasmehnil.
Jaz: »Kolikšen odstotek "obdelovalnih površin pa ste doslej kolektivizirali?«
Romunka:	»Menda okrog 30
odstotkov-«
Poljak: »E. potem pa se. vam je prav gotovo posrečilo uničiti kmetijstvo.«
Rus: gube na čelu.
Čeh: v nasmehu pokaže zobe.
Jaz: se bolj široko nasmehnem; toda ne nekorektno.
Romunka:	»Nasprotno. Naše
vaške zadruge imajo izreden uspeh. Prav nič nam ne manjka.«
Rus: nima gub na čelu.
Jaz: mrščim obrvi, sem presenečen. toda ne neprijetno.
Poljak: »Toda m; smo z mnogo manjšim odstotkom kolekti-vizirane zemlje prišli do tega. da kupujem-o pšenico.«
Romunka: »Toda m; smo bogata dežela. Al; niste bili še nikoli v Romuniji?«
Poljak: »Nisem bil. vem pa, da smo tudi mi bogata dežela. Ali imate še vedno sistem obveznega odkuPa kmetijskih pridelkov?«
Romunka: »Da, da, in izborno deluje. .Pri nas se je ta oblika izkazala kot izredno pozitivna.«
Poljak: »Čudno. To je sicer predkapitalistična oblika, oblika naturalne zamenjave dobrin.«
Ceh in jaz: smejeva se.
Hus: reseo J«. ,
Romunka: »Ne,- odkup je oblika NEP-a. Nujen in koristen je v prehodnem obdobju ...«
Poljak: »Dejal sem vam, da je to fevdalna oblika zamenjave in preskrbe ij?1 da nikakor ne more bit; koristna in ustrezna v. socialistični ekonomiki.«
.Madžar, ki je dotlej molčal: »Ali ste vi v Romuniji streljali razne vohune ter imperialistične in titovske agente?«
Romunka: »Pri nas so od leta 1948 ustrelili samo dva človeka. Enega od teh dveh osebno poznam. Sodišče je z dokumenti dokazalo, da je bil vohun zahodne službe.«
Jaz: »Kaj dela -Ana Pauker?«
Romunka: »Ona n; bila nikoli aretirana. Slab človek je i-n slab komunist. Zdaj dela v založniškem podjetju za marksistično literaturo.«
Poljak:-* »To. kar vi trdite, da ste v Romuniji od leta 1948 do danes ustreli samo dva človeka, ne vem. M; na Poljskem sm,o ustreli več kot dva človeka.«
Madžar in Ceh: zasmejeta se.
Rus in jaz: ne zasmejeva se-
Izguibil sem partijo šaha z Rusom, čeprav mi je pomagal Poljak. Ceh je diskretno dal temu mojemu porazu neša-hovski pomen. Rus ;n faiz ga nisva dala.
28. OKTOBER — NEDELJA
Ob šestih me je zbudila tankovska granata z mostu, Nato nekaj kratkih rafal-ov, bolj kot
opozorilo, da je vojno stanje in da je sovjetska armada tukaj, za kar — bi dejal — so dejansko razlogi. Dežuje. 2e dolgo vrsto let nni niso spanja kalile sanje tako kot v zad. dveh nočeh. Nimam volje da bi analiziral tudi zato, ker sem bil pozabil freudovske formule in pogojne simbole.
Pri zajtrku:	nobenih novic-
Cehi se pripravljajo na pot, spet preplah med tujci. Vabijo me. Nočem iti. Hočem dočakati konec in si ogledati tudi vidne posledice tega trmastega prelivanja -krvi na Madžarskem. Dve Madžarski. Videt; pa je. da je v nečem ena sama Madžarska.
Dogodek dneva: izvolitev začasnega delavskega sveta »Grand-hotela« na Margit Sige-tu. Natakarji v svoj; uniformi, kuharji prav tako v svoji uniformi ;n s krpami v rokah, vratarji. sobarice. Izmed tujcev sta navzoča: jaz in tovariš Andrija Levi iz Zrenj-anina. Vsi so nenavadno zaposleni, vs; aktivno sodelujejo, vsi čutijo, da opravljajo pomembno delo, čeprav ne vedo za vse Praktične in ideološke posledice svojega ravnanja. Midva Jugoslovana sva razburjena. Predsedujoči, ki mu nisem vedel funkcije v hotelu, md reče:
»Prijatelja Jugoslovana, mi smo danes stopili z otroškim korakom v otroških čeveljcih. Vi ste starejši. Prvi ste začeli usta-navij-atj delavske svete. Prosim
vas, povejte nam nekaj o načinu dela. o pravicah in dolžnostih delavskih svetov-«
Govorila sva jim, spet so naju poslušali in midva sva bila srečna in skromna. Nato so se vs; zanimali za politične in družbene razmere v Jugoslaviji. nato za standard, cene in plače. Nisva se hva-lila s standardom in to je napravilo nanje vtis. Toda oni so sami primerjal; in te primerjave so bile v marsičem v- madžarsko škodo. Izvolil; so s; upravni odbor petih članov, med njimi tudi sobarico, ki pospravij-a‘v moji sobi. Izvolili so s; tudi direktorja, pravzaprav potrdili so starega direktorja do prihodnjih volitev fetalnega delavskega sveta. Nato so zahteval; od naju natančne in izčrpne informacije o položaju in nalogah partijske organizacije v podjetju ter o položaju ;n vlog; Zveze komunistov v našem družbenem življenju. Sestanek se je moral naglo nehati. ker se je začelo STditd topovsko streljanje.
Čehi to drug; tujci ne morejo odpotovati, škodoželjno sem zadovoljen, sedim pri oknu, mislim ,0 tem delavskem svetu, za katerega sem jaz samo v skupščini, takrat brez posebnega razburjenja. dvignil roko pri izglasovanju zakona, ne da t* takrat slutil, da se bodo tukaj in ne samo tukaj delavski sveti morda izvojevali na barikadah. Dežuje. Veter sprošča pla-
tane lahkega in razkošnega bremena svoje smrti. Ponavljajo se, toda vedno znova so razburljive.
Varnostni svet bo danes razpravljal o položaju na Madžarskem to o sovjetsk; intervenciji. Iz jugoslovanskega veleposlaništva prihaja tovariš Milenko Milovanov s poročnikom sovjetske armade, da bi popisal Jugoslovane v tem hotelu in da bi sporočil družinam, da so živi. Življenje se je nekako vn-čelo organizirati v Budimpešti. Dovažajo hrano. Študentje, delavci prejemajo orožje z* vzpostavitev reda. Mesto je razbito, v praznih izložbah listki: »Blago Je pri hišniku, nismo banditi. Madžar ne krade « Tla vlada pa vendar jemlje stvar' v svoje roke. Izdala je odredbo, da vsi in sovjetske čete prenehajo s streljanjem. Pametno 5e to, si mislim. Z dežele sprašujejo. če to velja samo za Budimpešto. Po radiu odgovarjajo, da ta odredba velja za vso državo.
Davi je na Moskovskem trgu v Budimu padlo 16 sovjetskih vojakov.
Sovjetski vojaki ne puščajo nikogar na Margit Siget. Pa *o le začele danes prihajati pe-štanske dame v naš hotel. Tudi to je eno Izmed dejstev tega položaja. Razpoloženje se popravlja: Hus, beli emigrant,
zdaj ameriški državljan i-n šofer nekega aaoetišbega tegovoa,
čigar glas vedno in neprestana vznemirja vse v hotelu zaradi svoje pločevineste barve, ta bel 5 Rus z izrednim občutkom in gotovostjo igra Chopinove etude to poloneze. Nagradijo ga s ploskanjem, toda ne samo dame. Takrat spet zagrme nad hotelom granate, ki pa ne povzročijo kakega posebnega razburjenja. Ljudje se na vse privadijo.
Po 23. oktobru je danes tošla prva številka »Szabad Nep>»«, glasil« partije madžarskih delovnih ljudi. Da, tva Madžarskem se zadeve urejajo. Kadar in Nagy bosta zvozila. »Szabad Nep« ;ma uvodnik z naslovom: »Zvesti resnici«. Prepisujem iz tega uvodnika: »Ne strinjamo le s tistimi, ki dogodke iz preteklih dni označujejo -kot kontrarevolucijo, faštoe.m in poskus prevrata. Pozorno smo spremljali premike raznih skupin in na podlagi tega ugotavljamo tole: dogodki so se začeli z demonstracijami Študentov visokih šol in univerz, toda velika napaka bi bila, če bi v njih ■vedel« samo gibanje mladine. Peitanska mladina je govorila iz aroa vsega ljudstva, njena čustva'izvirajo Iz plemenitega in hudega trpljenja. V tem prevratu je prišla do Izraza želim delavcev, da bi postali lastniki svojih podjetij. To Zibanje je pokazalo, da se hočejo kmetje osvoboditi nenehnega
(Nadaljevanja na (L strani) j
K sta. 7 SLOVENSKI POROflSflLEC 7 **■ n - it. novembra um
za
Zakaj se je nedavnega natečaja udeležilo samo eno podjetje iz Slovenijo
naslov a na c srnovna m
Petnajsti natečaj za posojila Sz splošnega investicijskega sklada je bil namenjen gradbenim podjetjem, vendar pa se ga naša slovenska podjetja ndso •udeležila (razen enega), čeprav 6o predvidena sredstva v družbenem planu FLRJ, in sicer z namenom, da se gradbena^ ope-raifciva usposobi za hitrejšo in. cenejšo graditev.
Znano je, da so se udeležila natečaja številna gradbena podjetja iz drugih republik in da je angažiranih do sedaj komaj dobro polovico razpoložljivih 6»red.st€»v v ta inamen.
Kje so vzroki slabe udeležbe natečaja v Sloveniji? Morda ne-rentabilnost obstoječe gradbene mehanizacije, ki jo povzročajo visoki vzdrževalni stroški, sorazmerno visoke obveznosti ,z amortizacije in obresti sredstva, ali pa lorda nezadovoljiva kvaliteta domačih gradbenih strojev, o čemer smo pred kratkim brali članek v Gospodarskem vestniku. Vsekakor je treba upoštevati ugotovitve, katerim se pridružuje še preprien ta ciija v gradbeništvu, ki jo zahteva spremenjena struktura investicij. kljub temu pa menim, da razmere v gradoentstvu pri nas niso tako bistveno drugačne kot n. pr. v drugih delih države, da bi lahko služile za pojasnilo In opravičilo skoraj popolnega nezainteresirano a in izostanka na natečajni.
Pred nedavnim je b.ilo ponovno razpisano vlaganje prijav v ckvi.ru pogojev iz XV. natečaja, ki naj bi veljalo do preklica,
to Pa 1«
— za nakup železniških odrov,
opornikov ia op-ažev.
Izvršni odbor Jugoslovanske Investicijske banke je izdal naknadno odločbo o PODELJEVANJU INVESTICIJSKIH POSOJIL ZA NABAVO DOMAČE GRADBENE OPREME, BREZ NATEČAJA, in sicer:
za železne ' odre, podporna konstrukcije ter železne in druge opaže, z namenom, da nadomestijo lesene odre itd.;
za mehanitaiiramo opremo za obrtniška dela na visokih gradnjah. ki se opravljajo na gradbiščih;
za gradbeno mehanizacijo za visoke gradnje in
za transportna sredstva, kijih bodo rabila gradbena in gradb. obrtniška podjetja, izključno za dela na visokih gradnjah. Prijave za posojila lahko vlože gradbena in gradbeno obrtniška podjetja, ki že sedaj v zadostni meri uporabljajo svojo razpoložljivo mehanizacijo in imajo sklenjene pogodbe za prevzeta dela, za katerih izvajanje bo potrebna d opo Initev obsto j oče mehanizacije-
Posojilo je pogojeno z lastno 10-odstoijno udeležbo ali udeležbo poroka. Zadevna sredstva morajo biti zagotovljena že v naprej, kar je treba dokazati s
pismenim potrdilom. Obveano je tudi plačilo 5 odstotnega garancij skega zneska, ki se izračuna od višine zaprošenega posojila. Ta realna garancija se vrne potem, ko je .posojilo v celoti porabljeno, v kolikor ni potrebno z njo kriti podražitev, vendar pa šeie po plačilu prve polletne anuitete.
Omembe vredno je določilo, da banka ne bo upoštevala takih prijav za posojila, kjer se je finansiranje opreme že začelo i n bi prosile c rabil sredstva samo za nadaljevanje nabave. Tudi rabljene opreme banika ne bo mogla plačati iz posojila. Novost, ki bo verjetno ugajala mnogim, zlasti manjšim gradbenim podjetjem, pa je ta, da je znižan limit, do katerega se lahko prosi posojilo, to je tasti del investicijske vsoite, ki se bo krili, (poleg udeležbe), iz sredstev posojila. In ki znaša lahko 1 milijon dinarjev a:li več. Prijave pod omenjeno vsoto ne pridejo v poštev.
Obrestna mera je določena rta 3 odstotke letno, odplačilni rok pa do 10 let. Prošnje za posojila bo obfavnavala samo Centrala Jugoslovanske inves1tčci:j|ske banke v Ljubljani, kar bo omogočilo hitiro reševanje, v primerih, ko bodo izpolnjeni zahtevani pogoji. Podjetja oddajo prijave pri pristojnih podružnicah Ju-gosl- investicijske banke t. j. v Ljubljani, Mariboru in Celju. V
ta namen izpoilnijo predpisane ZP tiskovine št. 1573 in posebni prilogi ZPG 11 (pregled sklenjenih pogodb). Pri tem je važno opozoriti na td, da morajo -predložiti interesenti pravilen in skrbno sestavljen investicijski elaborat, ki vsebuje: 1. investicijski program, sestavljen po Uredbi o izdelavi in potrdit-v investicijskih programov (Ur. list FLRJ št. 5-54, 13-55, 36-55 in 54-55), obenem s predlogom in mnenjem revizijsko komisije ter odločbo pristojnega organa o potrditvi programa.
2. Specifikacijo opreme z navedbo njenih glavnih značilnosti, ceno- za vsako postavko in ■ transportne stroške.
Glede na to, da se nabavlja iz teh posojil izključno le oprema, je umevno, da mora vsebovati investicijski program obvezno le taste točke, (glej navedene uredbe), ki ustrezajo naravi investicije in dokazujejo opravičenost investicijskega vlaganja in rentabilnost investicije.
S posojili brez natečaja dn še zlasti, ker je višina posojila lahko tudi 1,000.000 din, ob minimalni lastni udeležbi 10 odstotkov, bo omogočeno številnim gradbenim, podjetjem, da bodo v prihodnji gradbeni sezoni lahko z vsemi razpoložljivimi eredsliVii prispevala, predvsem k stanovanjski izgradnji, kateri ae iz dneva v dan posveča več-,
ja skrb in daje tisto mesto, ki jd gre po svoji vainostd v naši družbi. Pri tem ne smemo pozabiti , da bo istočasno dosežem tudi precejšen prihranek lesa, predvsem iglavcev, ki je sedaj v uporabi za odre. opaže itd., kar mora igrati važno vlogo pri. odločitvi posameendh podjetij za posojilo.
O smotrnosti najemanja opisanih posojil ter prihranku lesa v našem celotnem gospodarstvu bo gotovo izreklo svoje mnenje tudi Strokovno združenje podjetij gradbene stroke, kamor naj .bi ae obradaili interesenti glede strokovnih nasvetov, v kolikor se bodo znašli pred problemi, katerih delavski sveti ne bi mogli rešiti sami. A.
5000 traktorjev v Rakovici
Industrija motorjev v Rakovici je te dni proslavila proizvodnjo 5000 traktorjev. Ako bi te traktorje uvrstili v vrsto, bi bila dolga celih 13 km. Vzporedno z nadaljnjo proizvodnjo traktorjev tipa »Zadrugar« se industrija motorjev preusmerja v proizvodnjo Dieslovih motorjev. V kratkem bo začela v sodelovanju z nekaterimi drugimi domačimi tovarnami serijsko izdelovati Dieslov« motorje. Po perspektivnem načrtu. ki je bil »prejet, bi to varna leta 1965 izdelala že tisoč Dieslovih motorjev.
14
Dobro blago je lahko prodati
Ob 35-letnici obstoja tovarne klobukov »šešir« v Škofji Loki
V Škofji Loka' bo danes, 17. novembra, praznovala svojo 35-le,tn.ieo obstoja doma in daleč po »vetu znana .n renomirana tovarna klobukov »Šešir*. V teh dolgih latih si je tovarna z izdelki, ki jim je iz leta v leto izboljševala kakovost, dobro utrla pot, tako v svet kakor tudi na domači trg, kjer j« ime tovarne »Šešir« jamstvo za dobro in 'kakovostno blago.
Tovarna, ki je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni leta 1921, je začela obratovali v starih prostorih nekdanje tekstilne tovarne in v teh tesnih, temačnih, dokaj neprimernih prostorih obratuje še danes. Tudii stroji , so stari in izrabljeni, saj je bil leta 1933 kupljen zadnji nov stroj. Zastareli so in do skrajnosti izčrpani, zato je tudi njihova zmogljivost že davno opešala. Da pa tovarna vendar dobro izpolnjuje svoje proizvodne naloge v vseh teh pogojih, je zasluga delovnega kolektiva, ki dela na svojih mestih z veliko požrtvovalnostjo. Marsikdaj je težko in jun trda prede, saj za stroje, ki so se v svetu že davno preživeli, ne morejo nikjfer dobilti niti rezervnih delov. Nič čudnega za—
Tovarna »Sešir« je odprla v Ljubljeni prodajalno svojih
klobukov
to, da si delavci v.roče želijo
dobitd vsaj nekaj novih potrebnih strojev, da bj proizvodnjo modernizirali .in mehanizirali ter odpravili ozka grla.
To pa niso (tako daljnje sanje, sej pravijo, da bo najkasneje čez šest let sftalai nova tovarna z novimi modečnimi stroji. V tej novi tovarni so vsa njihova velika pričakovanja, saj bo vse iepše in lažje delati v novih svetlih prostorih, precej bo mogoče povečati proizvodnjo in ustvariti res dobre hig.esiske pogoje, ki so zdaj za delovni kolektiv najbolj problematični.
Tovarna »Sešir« se je v času svojega obstoja močno uveljavila in s svojimi izdelki dosegla precejšen ugled. Povpraševanje po velour dn soleil tulcih-ter klobukih je veliko, tako doma kakor v sveitu, tako da tovarna ne more kriti niti petine povpraševanja. Skoraj tri četrtine svoje proizvodnje tovarna izvaža, zlasti v zahodnoevropske ter skandinavske dr-, žave, v zadnjem času pa tudi v države Bližnjega vzhoda ter v Belgijski Kongo. Precejšnje zanimanje za izdelke pa je še drugod, vendar zaradi premajhnih. zmogljivosti ■ tovarna ne more povečati proizvodnje. Prav talko trpi njena proizvodnja zaradi pomanjkanja surovin :
zajčje dlake. Borba za surovina je v tovarni stalna. Zajčje koža v glavnem uvažajo, nimajo pa na razpolago zadostnih deviznih 'sredstev, da bi si lahko ustvarili standardno zalogo vsaj 30 ton surovin, ki bi bile potrebne za nemoteno obratovanj e tovarne. Pravzaprav bi se zajčjih kož dalo dobiti doma kar precejšnje količine, eaj divjih zajcev In domačih kuncev pri nas ne manjka. Tu pa se vrtimo resnično v pravem začaranem krogu. Zakaj? Tovarna »Šešir« si ža dolga leta prizadeva vplivati na to, da bi preprečili izvoz zajčjih kož, ki bi jih tako krvavo potrebovala. Vendar bi veljalo končno le upoštevati, da bi finalni projzvodi — tulci in
Sedem dni v Budimpešti
(Nadaljevanje s 3. strani)
preganjanja i‘n negotovosti . . .
V ogromni večini niso demonstranti in uporniki kontrarevo-lucionarj«. To je bil boj proti stalinizmu, ki le že nam vsem davno segel do grla.«
Poljski Rdeči križ je poslal letalo s sanitetnim materi-alom.
Z njim sta prišla tud; dva dopisnika »Tribuna Ludu«, ki sta da-a pozitivno izjavo in podprla madžarsko ljudstvo v boju proti stalinizmu. Toda kje so dopisniki jugoslovanskega tiska? Kako se je zgodilo, da te dnj n’5 nobenega v Budimpešti?
Marksistični filozof in estetik svetovne slave Gyorgy Lu-
kacs. zdaj minister za prosveto v vladi Imra Nagya. pošilja v »Szabad Nepu« poslanice mladini, v kateri ji izreka priznanje za boj, ter izjavlja, da Je razume, in da opravičuje srditost boja proti stalinizmu in potrebo, da Madžarska sama v skladu 7. razpoloženjem ljudstva najde lastno pot v socializem. Poziva mladino, naj preneha s prelivanjem krvi. Novi minister za kmetijstvo, zastopnik stranke malih posestnikov,
ptge v »Szabad Nepu«, da je položaj na Madžarskem danes takšen, da ne more voditi dr-*ave sama komunistična partija
brez udeležbe drugih strank. Tako danes piše »Szabad N ep«, glasi.o komunistov Madžarske,
katerega redakcija ie 23. oktobra zvečer odstopila, ker se ni 6trinj.ala s politiko Geroja in
politbiroja.
Igor Uzelac, sekretar okrajnega komiteja ZK za Zrenja-nin, in Slavko Mučalo, direktor podjetja »Jugodrvo«, pripovedujeta Kitajkam po srbsko, on« mislijo, da le rusko,. o družbeno- političnem sistemu v Jugoslaviji.
Tujci se fotografirajo pred hotelom na jesenskem -soncu, nestalnem in razburljivem, ki
z nekakšnim upanjem obseva temno panoramo Pešte z dostojanstvenimi in kapriciozn.imi zvoniki. To ni v skladu s političnim trenutkom, je pa ne-’ kako obvezno kot nekakšna vertikala kompozicijske gmote velemesta.
Štiri popoldne. V Pešti težke strojnice.
Grem se sprehodit po parku Ob Donavi. Prazne, rdeče pobarvane klopi. Njihovi poletni obiskovalci sedaj objemajo puškina kopita. Sramežljivo iin boječe hodim po listju. Srečam kosa. Ptič me mirno gleaa. Razburjeno mu vračam pog-ed.
Nad nama leti granata. Dolgo se gledava. Premišljam .. .
Imre Nagy je objavil deklaracijo svoje vlade. Ugodeno Je vsem najvažnejšim zahtevam upornikov:	pogajanja s sovj.
vlado o umiku sovjet, čet; dela vsko samoupravljanje; likvidacija AVH; zvišanje plač in revizija norm; Kosuthov grb na nacionalnih zastavah, 15. marec pa bo razg.ašen za nacionalni praznik Itd.
Kamion odpelje blazine in žimnice iz hotela 'za ranjence. Da se življenje normalizira, *Je dokaz pojav miličnikov v hotelu in jedilni list, ki je nocoj raznovrsten celo za sladkosnede goste. Stečem ven. ker so m{ povedali, da je pre-d hotelom 15 m.adeničev. oboroženih z brzostrelkami. Ti sestavljajo oddelek narodne straže, ki pomaga vojski in vladi pri uvajanju reda. Pripovedujejo:.
Študent s plapolajočo zastavo naskakuje tank. Ko ga krogle preluknjajo,' jo vzame drug« in gre naprej. Nato ie še on padel in zastava je bila takrat vsa mokra.
Smrt za legendo. Potrditev
klasičnega nacionalnega mita. Smrt, ki je vredna občudovanja in strahu. Smrt, ki jo žali vsako posploševanje, vsak pri-
kiobuki — ki bi jih izd«to!» in izvozila tovarna, v rgli neipn-merno več dragocenih de*n«iuh sredstev. Tako pa izvažamo zajčje kože, tovarn* »S*S*r« pa jih v tujini (za deviz*!) spet kupuje. «.
Glede drugih »unovin torvoana nrlrraa posebnih težav. Uvaža jih s sredstvi, ki *i jih uma utvari, tako zlasti barve in drugo. Tovarna organskih barvil v Celju pa j« zabela zdaij izdelovati barvila dobre kaScovoski, ki bodo kmalu ustrezala tudi za, potrebe tovarne klobukov; tako bo le-ita lahko zmanjšala »voj uvoz.
Tovarna »zeiir« izvaža dane«
zlasti ženske tulce v vaefa modnih -bairvaih in kakovostih, do neke mere pa tudi moške klobuke. Seveda pa je proizvodnje in prodaja klobukov povsod po svetu odvisna od mode. Kakor se je pred časom usmerila predvsem na dlakaste izdelke, tako se je zdaj spet spremenila — .tako vedo danes povedati v
škofjeloški tovarni — in se zlasti tza ženska pokrivala že spet uveljavlja zlasti bariton in drugo 'tekstilno blago. Tudd le-toštnj« topla jesen je precej vplivala na ■lab*o prodajo klobukov, kar se močno pozna nekaterim tovarnam v Nemčiji in
Aingllij.i.
Vendar tovarne »Sešir« poleg
svojih izvoznih obveznosti ni pozabila 'budi na domače potrošnike. Da 'bi jim nudila »voj e izdelke lahko čim ceneje, je začela odpirati svoj« poslovalnice. Talko pridejo njeni izdelki v roke potrošnikom brez posredovalca. Taki poslovalnici že precej časa (poslujeta v Novem Sadu in Škofji Loki,-pred kratkim pa je odprla svojo 'Poslovalnico »Velur« tudi v Ljubljani v Nazorjevi ulici.
Delovnemu kolektivu tovarne »Sešir« želimo ob njegovem praznovanju še mnogo uspehov, še posebej pa, da bi se jim želja še posebej pa, da bi se jim želja čila. — vš,
lastek. Vprašam študenta, ki J* zdaj pripadnik narodne straže:
»Ali ste vi komunist?«
»Sem komunist, predvsem pa sem Madž-ar«.
»Kako naj to razumem?«
»Koliko dni st« v Budimpešti?«
»Od 23. oktobra«.
»Ker ste Jugoslovan, bi morali pravilno razumeti«.
Govorila sva po rusko. Prekinila sva razgovor, jaz pa sem ga takole razumel: socia-izem na Madžarskem se bo mučno in dolgo bojeval, da bi s« razvil in uveljavil kot dokončna oblika družbenega in nacionalnega obstoja. Rakosšjevska birokrat-sko-stalinistična klika j« v natvesti množic popačila idejo socializma, oblatMa njegovo zastavo in kompromitirala njegov pojem. In vem. če je kje na svetu tako težko kot danes na Madžarskem biti komunist. In. drugače sem razumel študenta in marsikaj tukaj drugač« razumem kot on«, toda . ..
Vsako uro prihajajo novice o obešanju in ubijanju komunistov po vaseh In madžarskih pokrajinah. Pripovedujejo, da v nekaterih krajih prehajajo v ilega.nost.
Napovedovalci Kosuth-rad-to-Budimpešta so danes spet postali sentimentalno .- patetični. Pridejo'ure solz. vzdihovanj In šepetov. Drama z barikad In utrdb »e, kako- j« 'videti, »el* v tišino: r.*.ed »tarše, otrok«,
kdlTdbii
Gheri: Šesto nadstropje
Premiera Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru
So predstave, po katerih se zamislimo. Med takšne sodi premiera Gledališča Slovenskega Primorja, ki je bila 7. t. m. v Kopru. Ža to imata nedvomno največ zaslug dramatik Gheri in Filipiina Jermanova.
Gheri je Francoz in Franco« se le redkokdaj izneveri samemu sebi; delo je napisano lahkotno in duhovito. »Šesto nadstropje« je nekakšna ljubka poezija drobnega, vsakdanjega življenja in spada v vrsto tistih del, ki jim pravimo »pieces d' atmosphere«. Kljub temu, da daje avtor prednost okolju din da ga zanimajo bolj kakor osebna življenja notranje zakonitosti človeškega sožitja, pa so njegovi junaki živi in dognani.
V neki hiši na Mortmantnu žive v šestem nadstropju vsemogoči ljudje; vsi so nekakšni brodolomci in družbene naplavine. Tu se počutijo nekako tako kot v 'kolodvorska čakalni-oij zdi se, da živijo površno in da tudi trpijo in ljubijo nekam mimogrede. Po čudnih življenjskih naključjih so si postali sosedje, vendar pa jih dru^i nekakšen podzavestni čut vzajemnosti in socialnosti.
Središče vsega je »eveda ljubezen. Nekdo se zaljubi v pohabljeno dekletce, tudi ona ga vzljubi. Posledice tega razmerja so tragiičn* in bi utegnile postati tudi usodne, vendar pa se konča vse srečno. Osnovni ton, ki preveva Ghenijevo delo, je vera v ljudi, vseskozi pa je čutiti (tudi nekodiikanj otožni in priBanedldivd avtorjev nasmešek.
Srečko Tič, ki je delo zre-
žiral, je poudaril dramatično najbolj zanimive momente in pustil ostalo bolj ali manj vnemar. Taiko je »Sešito nadstropje« zreduciral skoraj do pritličja; v predstavi, kakršno smo videlii, bi bile dovolj le štiri osebe. Morda ni razumel avtorjevega namena, ki ga le-ta ni zaman simboliziral že , v naslovu, in je prikrojil dramo svojemu okusu ali pa je hočeš nočeš popustil pred okusom publike. Takšen odstop ni bil brez posledic. Predstavo je predvsem v začetku in v skupinskih prizorih oškodoval, za dinamiko in lahkotnost, zaradi česar se je odvijalo dejanje marsikje dolgočasno in medlo.
Ni pretirano reči, da je vso težo dejanja pa tudi uspeha nosila na svojih ramenih Fllipina Jermanova. S tem svojim nastopom je pa opozorila tudii na to, da bo poslej pri podobnih vlogah, kakor je Edwige, skoraj nenadomestljiva. Svoje junakinje ni zgradila le z vestnim in skrbnim študijem, marveč je dojela njen značaj in njeno osebnost prej podzavestno in z navdihom. Menda jih je le malo, 'ki bi se jim ne bil vrezal v spomin tisti odsotni in nekam prizanesljivi nasmešek, ki je tako značilen za pohabljence in samotarje in ‘ki nikogar ne razvedri, marveč (presune.
Marijan Lombar (Hochepot) se je tokrat prvič predstavil koprskemu občinstvu.. Edino, kar smo pri njem pogrešali in kar bi mu lahko očitali gre na rovaš mestoma neraizločne izreke. Tudi Ančka Grgurevičev« J« novi član. v GSP. Hišno lastnico
Pred premiero »Labodjega Jezera«
V nedeljo bo v opernem gledališču v Ljubljani pod vodstvom di rigenta D. Švare in v koreografiji M. Jovanoviča premiera baleta na glasbo Petra lljiča Čajkovskega »Labodje jezero«.
  Zastor je bil takrat še
spuščen. Na konicah plesal-kinih čeveljčkov pa se je vendar vztrajno in sloko vzpenjal in padal Črni in Beli labod.... Odmor. Znani beograjski koreograf prof. Mile Jovanovič, ki je kot gost v kratkem času sedmih 'tednov pripravil predstavo »Labodjega jezera« u Ljubljani, je za trenutek: zamenjal ostre pripombe ob 'vaji z bežnim novinarskim razgovorom.
»Labodje jezero« je po osvoboditvi spet prvi povsem klasični balet v Ljubljani. Pa vendar /»kdo ne pozna vsaj po svoji osebni predstavi čudovito nežne glasb eno-plesne
pesmi o ljubezni velikega ruskega mojstra? Ni čuda, če je bilo »Labodje jezero« izvedeno ie neštetokrat po vseh svetovnih odrih in da so zato nastale tudi premnoge koreografije tega baleta. Jovanovič se je za ljubljansko uprizoritev naslonil na ono, ki jo pleše londonski Sadleris Wells. Seveda se je moral ob izvedbi tega zelo zahtevnega baleta ozirati tudi na zmogljivost našega baletnega zbora, zlasti glede njegovega števila. »Ohranil sem vse, kar je v baletu najlepšega in najbolj bistvenega, kar je glasbeno pomembno, izpustil pa sem nepotrebne variacije dodatnih solističnih točk in mizansce-
brate in se3tre; v ljubezen m prijateljstvo. Namesto topov In strojnic bodo tukaj na Madžarskem moški in ženske dolgo
poslušali »n mislili na lastno m
tujo bolečino. Tiha je Budimpešta nocoj. Samo kak osamljen tank gre mimo hotela. To ropotanje železa v tišini haP?a_ vi vsa razmišljanja o prino-.d nos ti tega ljudstva «nt ne samo njega tako odgovorna, da jih skoraj popolnoma omrtviči. Nocoj je vendarle bolj moralno, če človek misli o preteklih dneh in časih, .ki »o rodili te zadnje dni in t« zadnje noči. Ali res zadnje?.
29. oktober, ponedeljek. Ob desetih grem v mesto, da bi ga .videl in da bi se v našem veleposlaništvu podrobneje dn natančneje seznanil s položajem.
Dež na drobno in gosto prši. Na mostu nas ustavijo sovjetski tankisti, ki pa nas brez preiskave avtomobila pustijo naprej, brž ko smo jim povedali, da smo Jugoslovani. Nikoli nisem bil tako okreten v nobenem mestu, razen morda v Moskvi leta 1954, kot dane« v Pešti, ki po njenih ulicah divjajo vojaški kamioni, avtomobili Rdečega križa, tu in tam kakšna »Pobeda«, kakšen diplomatski avtomobil, toda vsi z zastavami, ki jih., pešci gledajo nezaupno in sovražno. Avtomobile, n« zastav. Pred trgovinami z živili stoje dolgi reipi ljudii. ki molčijo in čakajo na dežju. Mnogo j'h nosi črn trak okrog rokava in na roverju.
ne. Sel sem dosledno po siže-ju, tako da je enoten, v koreografiji pa sem sledil pojmovanju francoskega ustvarjalca ruskega klasičnega baleta Mariusa Petipasa. Po njem je delala tudi znana skupina Diagileva, katere član sem bil. Seveda pa so ohranjeni vsi osnovni standardni deli, tako da lahko v ljubljanski predstavi gostuje katera koli mefdharodna solistka. Skratka, doseči sem moral, da je kljub majhnemu, številu zbora oder vselej poln. Zaradi premajhnega baleta pa je bilo treba veliko prizadevanja. Balet Sadleris Wells izvaja »Labodje jezero« s 60 do 70 plesalci, medtem ko mora ljubljanski balet izvesti to $ 26. Najmanj deset moških in ženskih plesalcev bi ljubljanski balet še potreboval.
Kot Beli labod bo nekaj predstav gostovala Milica Jovanovič iz Beograda, ki je v
isti vlogi plesala tudi pri Do-linu v londonskem festivalskem baletu, sicer pa ga bo plesala Majna Sevnikov a; Črni labod je Lidija Lipovževa, princ Siegrid mladi Vlasto Dodovič. Sploh je v »Labodjem jezeru« z uspehom stopilo v ospredje več mladih plesalcev in' plesalk. Ljubljanski balet poznam že od prej 'ter je v glavnem sposoben in ima voljo do dela. Zlasti ljubijo klasični ' balet, kar je razumljivo, saj izhajajo iz njegove šole. Sicer pa bo sodbo o vsem spregovorila sama premiera.«
In spet se je na konicah plesalkinih čeveljčkov dvigal in trepetal labod, črn in bel...
bp.
Zdijo se mi cgromni in težki ti ljudje pri delu, da bi ostanek življenja podaljšali in nadaljevali. Tramvaji ne vozijo dn v ustanovah in tovarnah ne delajo. Po zidovih dn ograjah so z
apnom napisane parole, zaradi katerih so ljudje umirali in s katerimi še vedno umirajo.
•i
V našem trgovskem odposla-nlštvu naletim na Bribiča, prisebnega in razumnega. On je eden izmed tistih naših državljanov, ki se j.ih niti za hip ni polastila panika, ki je zmeraj trezno politično mislil in pogumno mislil. V teh pisarnah s pohištvom, ki je prav tako domišljavo kot je neokusno, mi je prijetno, kakor da sem v lastni hiši. Toda nimam časa, da hi podaljševal te trenutke: Boža Mijatovič, naš trgovski svetnik, Pribič in jaz gremo v parlament, da bi, obiskali Gyorgya Marosana, člana politbiroja madžarske partije delovnih ljudi, človeka, ki so ga šele pred
štirimi meseci izpustili z zapora, ker so ga bili kot člana politbiroja CK aretirali z obtožbo, da je angleškio-jugoslovanski vohun, obsodili na smrt, nato pa pomilostili na dosmrtno ječo in ko je presedel šest let,' so ga na njegovo izredno presenečenje izpustili. (V tem trenutku, ko diktiram to strani dnevnika, je Gyorgy Marosana član revolucionarne delavsko-kmečke vlad«
Janosa Kadarja). Gremo po buri imp eštanskih ulicah proti parlamentu, v katerem sta zdaj
Mare,tov o je podala z avtoriteto in s samozavestjo, ki je bila na mestu. Romana Lemutova (Germa! n) ima vsekakor dovolj čuta za komično, ne manjka ji tudi izrazne sposobnosti, vendar pa je bilo čutiti, da se njen lilk tu in tam ni skladal s pisateljevo podlogo.
Kot Jonval je razočaral Tone Albreht. Bil je medel in neizrazit v tolikšni meri, da je bil skoraj neo-pazen. Janez Klasino je komik, žal pa nima pri tem praveiga čuta za mero. Režiser je imel menda prešibko roko, da b.i ga mogel brzdati, in tako se mu je slikar in zgubljena e1’ .istemoa Max Lesoalier spredel v ounjastega burlceža^ piavzaprav v cirkuškega klovna. Karlo Marsel (Joijo) je zaigral plahega ljubimca zares plaho, prizadeto in neponarejeno. Jeanne Brede Urbičeve ja bila 'pristna. Marga Filec je podala »damo v sivem« dokaj solidno.
V oisitalih vlogah so nastopili še Tone Potušek, Lojze Usenik, Ančka Tičeva In Tiberij Lemut, Scena Srečka Tiča je bila domiselna in bogata, vendar pa j« bila prenatrpana in je tu ih tam igralce ovirala. Z razsvetljavo je upravljal I. Fležar.
P. A.
^JLM
Lucrezia Borgia
Francasko-italijanski rum »Lucrezia Borgia« sega s svojo tematiko v eno najtemnejših poglavij italijanske zgodovine. Italija ja bila tedaj razbita na vrsto majhnih kneževin in samostojnih mest, Te državice so bile men senoj v večnih prepirih in bojih. Umori, smrtne obsodbe, izgnanstva, dosmrtne ječe, — vse to je d:io nekaj vsakdanjega. Zaradi nestalnosti se je povsod razvilo uživanja in razvrat. Ljudje so hoteli čim intenzivneje užiti in izraoiti življenje pred smrtjo, ki je povsod prežala nanje. Vse moralne vrednote so propadle in razvrat je zajel vso vladajočo družbo.
V takih razmerah se je pojavilo obilo pustolovcev, ki 30, uneri-ščajoC se z vsemi dovoljenimi iu nedovoljenimi sredstvi, poskušali pridobiti čim več oblasti in si podrediti čim več pokrajin. Najbolj drzen med njimi je d;i brez dvoma Cezare Borgia na p-modu iz 15. v 16. stoletje, ki si je s svojo odvratno politiko za vedno zagotovil sramotno mesto v zgodovini človeštva.
Glavna junakinja filma »Lucrezia Borgia« je Cezarova sestra, sila razglašena lepotica >11 razvratnica, ki jo je brat izrabljal za svoje načrte s tem. da jo jo dajal v zakon zdai temu. zdaj onemu zavezniku, ki ga je trenutno potreboval. Zgodovina nam nudi premalo podatkov, da bi si ustvarili jasno sliko o njenem značaju. Zato so razni pisci doslej različno osvetljevali njeno življenje. Naš film obravnava Lucrezšo kot žrtev njenega brata in. vzgojiteljice -lulie Farnese in jo skuša, prikazati v čim bolj simpatični luči. Zato so producenti izbrali najsvetlejšo točko njenega življenja. zakon z ara ganskim vojvodo iz Neaplja, ki je bi! verjetno edina ljubezen v njenem življenju.
Tudi sicer lahko zasledimo V filmu tendenčnest, ki je spretno skrita in na prvi pogled neopazna. Iz vseh prikazov razvratnesti in okrutnosti je dosledno izvzeta duhovščina, ki je v teh stvareh tedaj zelo uspešno tekmovala s posvetnim plemstvom. Saj sta bila Cezare in Lucrezia otroka papeža Alexandra VI. — to pa je v filma dosledno zamolčano.
Kljub tej pristranosti pa je film dober prikaz poznorenesančnega življenja v Italiji in vsekakor velika filmska stvaritev. Od igralcev se zlasti odlikuje Pedro Ar-medariz kot Cezare Borgia. Tudi Martine Carol kot Lucrezia in Massimo Serato kot njen mož sta. prav prijetna. Vse priznanje pa . zasluži režiser Christian—Jaques ki je dal filmu res zaokroženo podobo.	J-	K.
vlada in centralni komite, pustijo nas mimo sovjetski vojaki j ulice pa so prepolne t3nkov, topov, oklepnih vozil, prelomljenih brzojavnih drogov, zažganih avtomobilov, šarite«!ev, piiioč. likEi.el za strojnično strelivo, steklo z razbitih oken in druge vojne umazanije ter drobnarije a mestnega bojišča. Ljudstvo naskakuje avtomobil, ki brezplačno deli današnjo številko »Sza-bad Nepa«, vzamemo ga tudi ml in medtem ko čakamo na preiskavo, nam tovariš Mijatovič prevaja članek, ;ki je pravzaprav odgovor moskovski »Pravdi« za njeno pisanje o madžarskem uporu. Dež kar naprej pada. ljudje so vznemirjeni in hitijo s praznim; ali na pol praznimi torbami, mi pa gremo počasi, previdno, slišimo rafale in se spet ustavimo: Gledam: buldog z razširjenimi nogami lačno in poželjivo liže s pločnika 3ti-. nj eno kri
Zdaj je veliki trg pred parlamentom prazen in moker. Ni prazen, čeprav je moker, ker je to čišče-n prostor, ker so okrog njega in ob parlamentu gruče sovjetskih tankov, plitvi rovi, težke strojnice'in pst no nj naj raznovrstne) ši h kalibrov. Bolj razburjeni zaradi trenutka in cilja kot preplašeni zaradi tega č;šče-nega prostora, se vlečemo pod
topovskimi cevmi in tanki, vodi 'as	'r'	:
mo po ranjenem pločniku, a-njenem od granat.
(Se nadaljujeje)
St. 271 — it. novembra im« j SLOVENSKI PORO SEVALEC / ih. 5
vir
dohodkov
Pospeševanje jagodičastega sadja. — malin, črnega ribezlja in jagod — zaletna zadnje čase v naših krajih čedalje večji razmah. Prvi začetki sajenja nasadov jagodic ja segajo v leto 1950, danes pa so nastali zlasti v dveh okrajih — ljubljanskem in celjskem —ki imata najpoipohnejšo lego— .obsežni nasadi. Prva leta sajenja jagodičevja so bila nekaka po-fk'Ušina doba. Najprej so začeli uvajaj; maline, leta 1:953 je prijel na vrsto črni ribez., predlanskim pa šele jagode, zato je proizvodnja le-teh doslej tudi najmanjša. Vsega skupaj je zdaj teh nasadov 230 ha. Največ jih je uvedlo zadružno izvozno podjetje Sloveni ja-sadje — 166 ha ••skupnih površta (104 ha nasadov ma.in in 62 ha črnega ribeiz-ij»). Ostale površine so organizirale ekrane ztzd/.'u'ž!nfe zveze Celje, Maribor m Novo mesto 4 ha pa tovarna »Allko«.
Jagcdičasto sadje so rastline, fci jih po rentabilnosti domala iahko primeri srno s hmeljem. Ni pretirana trditev, da je jagodičevje najdonosnejša rastlina v Kmetijski proizvodnji. Visoko rentabilno je zlasti zaradi velikega •povpraševanja po teh plodovih v svetu {posebno še v Zah. Nemčiji in Angliji, kjer so ti plodovi bolje plačani kot borovnice, grozdje, ananas, pomaranče in drugo sadje). Proizvodni pogoji so zelo po-Toljni, rastline dobro uspevajo in pride proizvajalec mnogo prej do povrnjenih investicij, ki so že tako" minimalne, kot pri pečkatem, oziroma koščičastem sadju. Vse iagodičaste ralstline izačno hitro doaašati: mahne v tretjem letu,
Y Skii ljubljanski okoUci sadijo lelos 70 ha fagodiBevja
<ianes mnogo pomislekov, Češ bcz/Ija in sc bo tq.d: v bodoče^ tru-r
;aj srvditi maline po rujivah, če diro, .da bo preskrbelo -dovolj kadili.. in zadevo!Mo izvajalcev za ‘ pro-
črni .ribez el j v četrtem do petem se
let-Ut .-jagode pa že v -drugem le- zakaj s&
proizvodnjo.	je prema.lo še za dooučo potroš- Letošnja piroiz-vodaja v nasadih
Jagodičaste	rastline	bi kazalo	njo, za	izvoz nam ne preostane	jg	vsekakor dokazala, -da besede
zato uvesti v	vse tiste	kraje, ki	ničesar.	2e zaradi izvoza, ki	o	rentabilnosti	jagodičevja niso
imajo ugodne	pogoje	za proi-z-	nam bo	prinesel lepa devizna	prazne marnje.	H tatarski donosi
vednjo, zlasti	v hribovske in go—	sredstva,	vsekateor kaze. povečati	bili že letos	prav zadovoljivi,
rate predele, kjer je dovolj vla-,	površine jagodičevja na vsaj	Pokazali so na možnost, da je
ge, poseko j ’še padavin v letnih	1CC0 ha. Tudi če se Izvozni ko-	mogoče pridelati s pravilno nego
mesecih. Tako so za to proizvod-	eficient ukine — menijo strokov-	na hekta.r tudi do 10.000 kg ma-
no spremenue.
kjer pa so nasadi se mialjsi ln se
Cerkna, na Kozjanskem, ter v ne
bi maline verjetno dobro uspeva-	jC po^sip-asevianJČ jagobiujasiiegja	danjih površinah	nasadov	znašala
le tudi v barjanski zemllji, kjer	saj,ja_ Doslej so se pri tem delu	letos preko 60 ton, črnega ribez-
ni visoke kalne vode in je zato	v£ zeiG izkal2,aJe kmetijske zadru-	lja pa 10 ton medtem ko je pri-
v obrabnih krajih na Barju že	ge j\r0,.,a Siifta, ki je doslej or-	čakovati prihodnje leto preko
posajenih nckaj površin. _	ganizirala največ teh nasadov,	300 ton skupnega pridelka; seve-
Seveda pa ni dobra proizvod-	Jjal-je KZ Gomiji Grad, Bočna in	da ob ugodnih vremenskih pri-
nja jagodičevja odvisna ^ samo od	<3.-^,, v Zg. Savinjski dolini, v	likah. Ta rodnost pa se	bo ne-
kiimatskih prilik. Usoch je od-	]j,.julijanski okolici pa KZ Morav-	dvom n o letos še	povečala	z oživite n še posebej od volje in ve-	v'e> Mengeš, Tnzin, Do-1 — Beri-	ram na doraslost	nasadov v polno
selja proizvajalca, s katerim se	čevo, v	zadnjem	času pa tudi	rodnost.	—vš.
bo Jotii1 urejanja in oskrbovanja	Horjult
nasada Pravilna lega in obdelava
sta gotova pot k uspehu.	Koristi	od	nasadov	bodo	Imel*
Pof.irc8n.ja ijagodfčastaga fadja	predvsem kmetje, velik ^ del pa
se jc zagradi visoke v-it solinske	t-udi kmetij suve zadruge. ^ kakoir je
vrednosti le-tega povsod po s ve-	že letos razvidno iz ookupa bo-
tu močno povečala. Strokovnjaki	ro-vnic. Zanimanje za te nasade
pa so hkrati s tem prepričani, da	pa je že zdaj mnogo vecJe, kakor
proizvodnja že v dvajsetih letih	je na razpolago potrebnih sadne,
ne bo tolikšna, da bi zadostila	saj so bile proizvajalcem letos pro-
vsem zrditevSm in povpraševanju,	dane vse razpoložljive sa,cuke
Zato bomo lahko zlahka prodali	malin, za približno, 20 ha nasada
vsakršno količino plodov jagodi-	pa je zmanjkalo s^dik črnega ri-
čevja tako v svežem ni: zmrznje-	t>eza. Iz	Nemčije	in Avstrije je
nam stanju, v pulpi in sokovih.	podjetje	Slovenija	sadje letos
'1	Ali	ČV',
trt. r.i ■■ • • ~	*	*•
Maline
Gozdno gojitvena dela in ureditev lesnega trga
glavni nalogi gozdarsko-kmetijske poslovne zveze v Mozirju
Med kmečkimi proizvajalci je uvozilo najboljše sorte črnega rl-
Te dpi so zadružniki mozir- 147 ha. V nasprotju s tem pa 3000 litrov na dan. ter organi-ske občine ustanovili gozdarsko— hočejo c-tkreputi krmno bazo zaerju 25 -novih središč za vzre-kmetijsko poslovno zvezo, (živinoreja): termine rastline naj jo štajerske kokoši in ustamo-XJstano.viitev komiblnirane' po- bi odslej pridelovali na 787 ha vitev umetne valilnice z zmo-slovne zveze je zrcalo gospodar— in'ne vec na 602 ha. V skladu giljčvostjo 3000 p.ščancsv. ske	dejavnosti	v'Zg.	Savinjski	z vsemi po-geji je	tudi sklep o	V skladu s tem delovnim nadelani,	kjer	prinaša	go-zd	vedi-	povečanem pridelovanju semen-	črioim za prihodnje leto, ki je
s k ega krompirja in sicer tako, precej zahteven in bo terjal ne da bi ga v celoti pridelali na samo vel liho sredstev, temveč 90 ha. V Ljubnem in Novi Štifti tudi obilo prizadevanja, zlasti naj bi nadalje .posejali 10 ha s strokovnega kadra, je tudi in-črno deteljo itd.	vesti oljski program. Tako na-
Pomembna deda imajo v na- meravajo zgraditi mlekarno, načrtu tudi sadjarji,	saj namera-	dalje novo poslopje za poslovno
vajo že prihodnje	leto obnoviti	zvezo in za stanovanja, n-aito
no dohodkov in kjer gozdarstvo skupaj s kmetijstvom odločilno . vpliva na socialistično -preobrazbo vasi. V tem smislu se bo v p-ri-hodnj-e razvijalo tudi delo g oz d arSk o-kmet :j ske poslovne zveze v Mozi-rju.
Najvažnejša naloga novo-.
v Solčavi in na Ljubnem, urediti skladišče v Šmartnem ob Paki te-r pomagati lesno predelovalnima obratoma na Ljubnem in v Gornjem gradu p-ri nabavi novih strojev. V celoti
'rJ&smessmsaMm&mBa Tako so obirali maline
V celoti doma Izdelana naprava - uspeh kolektiva »flgroindus«
šen kos obdelovalne zemlje. Strojnik in dva nekvalificirana delavca upravljajo delovanje namakalne naprave, za daljši prevoz pa zadostuje traktor s posebno prikolico za cevi. Motor s črpalko priključijo zadaj za prikolico in ze je naprava pripravljena za pre-vc-z.
Po enakem sistemu priključnih cevi so konstruirane tudi prejšnje namaka-ne nsprsve, vendar ima nova ncikaj bistvenih prednosti Nova naprava potrebuje zaradi uiporabe nizkotlačnih razpršilcev »Rinka« pritisk l!e 5,5 atmosfere, dočim potrebujejo pre.j-— Prilagoditi za naše razme- £nje naprave 7 atm. pritiska. To
zmanjša stroške skoraj na polovico in prav iz istega vzroka lahko ta naprava namaka mnogo
večje področje istočasno. Nizkotlačni razpršilci »Rinka« so zelo preprosti, obračajo se v krogu da namakajo veio površino enakomerno in dajejo skofo kot megla droben umetni dež. Zaradi pri-
Pred dvecna leic-ma ustanovljeno podjetje »Agroinous« v Ljuo-ijaru ima v svojem dosedanjem c.i.v,eu. J z& vi.i Lee Uj.pe.re v pru-zadevanju za mehanizacijo našega kmet.kstva, preuesem prl proizvodnji sc-dcbn-n namaualn-:h naprav. V Zaicgu je -podjetje zgradilo poslopje za moderno tovarno, ui .je seuaj deloma že dograjena in o'b'racuje. Več tipov črpali »Agro«, razno-vrstm vcdnl ra-z-oršilcl med njimi nsijnovejši »Rinka« so samo del uspeheze delovnega kolektiva jn njegovih naporov za. mehamzacijo našega kmeti-stva. —
tiska lahko čnpalka z uporabo
nizkotlačnih razpršilcev daje dvojno količino vode kot bi jo c a.a.e s sredrujeillačnim razpršilcem.
Poskusno obratovanje namakane naprave je 11. novembra po- tmsta z-a sadilni material skr-kaza-lo dobre rezultate. Opazovalcem, ki so se zbrali za posro-
usitanovljene zadružne 'poslovne 14 ha sadovnjakov, po-večati po- sušil-ne lope za žagarske obrate zveze v Mozirju se kaže' v skrbi vrsiine s črnim r Jbezom od 3 ha za goienje gozdov,- v p r uv 11 n e m spomladi na 19 ha jese-ni ter po-izko.riičanju gozdov, v ureditvi vrline m-a-Iine od sedanjih 24 ha prometa z lesom, v-predelavi na 44 ha v jeseni prihodnjega lesa in razen tega tudi v po- leta.	■
speševanju kmetijstva. Pri iz- V kmetijstvu predstavlja zi-polnje-van-ju teh 'nalog bo po- vimoreja glavno gospodarsko pa- znaša investicijski načrt za pn-
elovna~'zVeza mora2arzainteiresi-' nogo. Zato bodo vsi napori hodnje leto 60,7 milijonov d:-rati zlasti zasebne' gozdne po- usmerjeni v povečanje in zbolj- narjev, od tega na,j bi poslovna seclnlike in pciži-viti -delo po- Sanje krmne osnove. Zraven te- zveza najela kredit v višini 42 speševalnih odsekov pri KZ. ga bodo sušilne naprave za kr- miiiijo-nov dinarjev.
mo uredili na 40 ha travn.kov.	Ko).	pc.^a-zal ustanovni
Tudi pašništvu bodo posvetili občni zbor, ima novo-us.tsno-v:je-več pozornosti. Zlasti namera- na gozdarsko-kmetijska poslov-vaio v planinskih pašnikih na zveza v Mozi-r-ju solidne te-
delo. In če oo
 	_	  _	_	odbor	zbrati
no vi j ene gozdarsko-kmeti jeke kov pa bodo zbrali na p&s.mem tudi siposabne strokovnjake in poslovne zveze v Mozirju kaže tečaju. Selekcija plemenske ži- če bosta na začetku prizadeva-zlasti 'v njenem perspektivnem vime si, počasi utira pot; zato nja 'priskočila na pomoč še načrtu za .prihodnje leto-. V bodo zlasti na kmetijskih go- okrajna gozdna uprava to okraj-njem zavzema skrb za,gozdno spodarstvih osno-vali vzorna ži- ng zadružna zveza, potem bo gojitvena dela prvo mesto. Ta- vinorejska središča sivorj-avega n0va kc-m-b.inirana zadružna poko' bodo pripravili med ostalim goveda. Za zboljšanje pasme bo- sio-vna zveza .poih-e-mben u-smer-19 ha t-al za pogozdovanje, pogo,- do nabavili -tudi 30 sivorjavih jevalee .in pospeševalec gr.zaar-zdili bodo 3.5 ha. kulturo bodo teličk itd. V sklop živinorejske- &ke in krnetijske proizvodnje v izpoipoklili na 30 ha go.zda, pre- ga programa spada še načrt o zg. Savkijski dolini.
cejšnje pc-vrši-ne bodo posadili gra-dnji mlekarne s kapaciteto z bukvico in jelko, očistili bodo 167 ha gozdov itd- Za vsa ta gojitvena dela računajo porabiti 7,1 milijona dinarjev sredstev.
V sklopu te poslovne zveze
Težko odgovornost sprejema tudi pri urdditvi trga z lesom, saj je znano, da je bilo v preteklosti ravno na tem’ področju veliko nereda.	•
Sicer pa se značaj nevousta-
vaju V	i--------- na ZVC-^a v
zgraditi ograje, napajališča, sta- melje za uspešno d je itd. Pastirje višinskih pasni- anai prvi upravni
M. B.
re sedem e namska-ne nau-rave, kakršne z uspehom. uporabk3,jo v kmetiiško najr3.zvitejsih državah — lo je osnovno vodilo kolektiva pccljetl-a.
Nova namakalna naprava ja največja izmed izdelanih v »Agro-indusu« ip s ploh v državi. Diesel motor 40 KS izdelan v reški tovarni mo-tor-jev »Torpedo« P°fa_ nja črpalko Agro V z zmog.iji-vostijo 2500 1 vode v minuti ped pritiskom 3,5 atmosfere. K napravi spadajo že 6 m dolge pločevinaste cevi, v sLtuipni do!lžini okrog 950 m, in 6S mizkoti-acnih razpršilcev »Rinka«, ki so v enakomernih rsedalj^lh ip^ik. Jjvčeni
beli dve drevesnici in to v Rad-	kongres stodikata kmetijskih in
miriju in v Lučah. Precejšnja	gozdarskih delavcev in usluž-
pjem podjetja »Agromdus« v Za-	sredstva (3.1 milijona din) so	bencav Jugoslavije, na katerem
logu, se Je nudil mogočen prizor	določili še za vzdrževanje gozd-	je bi-1. med drugi-mi navzoč tudi
nih cest, ki jih ipnajo na občin-	predsednik Cemt-ralneiga sveta
skem področju 43 km. V per-	Zveze sindikatov Jugoslavije
spektivi je tudi gradnja novih	Djuro Sala,j. Predsednik Ce-n-
gozdnih cest:	Mozirje—Šmihel,	trajnega odbora sindikata kme-
Bočna—Menina, ' v Matkovem	tijskih in gozdarskih delavcev
kotu itd.	in uslužbence-v Jugoslavije Emil
Zaenkrat bo v sklopu zveze	Kevreša-n je v svojem govoru
poslovalo tudi lesno podjetje v	omenil najvažnejše probleme, s
valci obilno deležni. Naprava je	Mozirju, -računajo pa še na pri-	kate-rimi se bodo morale bavlii
'•deloval-a brezhibno in v praksi	ključifcev enakih obratov v	v bodočnosti kmetijske o-rgani-
potrdila točnost računov (con-	Gornjem gradu in na Ljubnem,	zacije. Z uporabo vseh agroteh-
strutorjev. Istočasno so si napravo Obsežen, delovni načrt so ničnih ukrepov- bodo morale ogledali že prvi tuji interesenti	sprejeli tudi kmetijci. Za po-	namreč na posameznih pose-
in sicer iz Grčije . Z delovanjem	l-jede-lstvo je vsekakor značilna	stvita doseči kar največje dono-
naprave so bili zelo zadovoljni	odločitev o zmanjia-nju povr-	se kmeflijsMh^ kuffltiur,_ nadail-j-e
in so resni interesenti za nakup,	šin, zasejanih z žitaricami za	bodo morale še nadalje razvi—
IV. kengrss sindikcita kmetijskih in gosdcsrsldh dslcivcev Jragoslci¥ije
Ta teden je bil v Osijeku IV.
68 parov vodni-h curkov, razporejenih v štirih • dolgih vrstah. Kadar so se curki s svojim počasnim vrtenjem obrnili pravokotno na položene cevi, so tvorili mogočen, neka-j sto metrov dolg obok, iz tega pa je padal fin de-žek,. katerega so bili tudi opazo-
poraba umetnih
seizDiaca
V perspektivnem razvoju	pognojimo 1 ha površine s 100
kmetijstva lahko vsekakor pri-	kilogrami dušičnih gnojil, nam
čakujemo nadaljnje povečanje	da 20 kg čistega dušika (vsak
porabe umetnih enojil. Čeprav	kilogram 8 kg več pridelka),
predstavlja letošnja poraba	torej pridelek 160 kg pšenice,
okrog 585.000 ton v državi ve-	Ce ga pognojimo s 300 kg fos-
lik napredek v primerjavi s	fornih gnojil, nam da 48 kg
predvojno porabo, ki je zna-,	čistih fosfatov (vsak kilogram
šala povprečno 46.000 ton na	3 kg več pridelka) pridelek
leto, smatrajo strokovnjaki, da	144 kg. Ce pa gnojimo s 150 kg
_	je še vedno nezadostna za do-	kalijevih gnojil, nam da 60 kg
tavnV	tako’da seganje večjih in stabilnejših čistega kalija (vsak kilogram
k- sni'anie^evi v sistem	oprav-	donosov. Zaradi tega svetuje-	kalija 2 kg pšenice) pridelek
tno	kar mlmo-redc V enem sa-	jo ne samo povečanje porabe	120 kg, ah gnojenje z umetm-
J m.mo- .	gnoji! na hektar, temveč tudi,	mi gnojili nam da 424 kg vec
Wn1m časom - namoči	naora-	da/se jih uporablja na mnogo	pridelka, kakor ga dobimo na
va 3	ha površine. Za nccnricanje	veciih površinah,
z 20 mm umetnega dežra tedensko zadostu;e za .področje _50
hektariev, kar p.rc;
n- cevi. T^aprS-v-a namaka naen-krat poldrugi hektar površine in razprši v dveh urah na tej površin: 20 mm umetnega dež.ja. Cim naprava dovolj namoči namakano
področje, jo je v eni uri mogoče prestaviti na nas!ednj‘o površino. Posamezne cevi so t ey K e izpod 20 kg, kar ,za d e'a v c a m poseben napor. Spoji med cevmi so eno-
za 6444 din večji kakor izdatek na. Ce pognojimo te travnike za gnojila. Razen tega tako s 150 kg dušičnih, 300 kg Tho-gnojena pšenica ne poleže, za- masove žlindre, in 250 kg ka-varovali smo jo' pred rjo in lijevih gnojil, bomo nakosili dobili večji pridelek slame. 7200 ks sena na hektar. Vred-Tudi pri krompirju lahko nost večjega pridelka znese dobimo podoben račun. Ce 14.400 din, vsa umetna gnojila gnojimo krompir s hlevski! pa so nas stala 7540 dim Do-
gnojerri in dodamo še 150 kg dušičnih, 400 ks fosfornih in 200 kg kalijevih gnojil, dobimo za 32°/o ,večji pridelek. Ce pridelamo na hektarju, gnojenem samo s hlevskim gnojem, 12 tisoč kilogramov krompirja, je pridelek z dodanimi umetnimi gnojili, ki smo jih navedli, za
A Kupujre knjige založbe ndm gnojenju” v naših prilikah kalcijevih 1500 din, skupaj to- Na negnojenih travnikih je nski poročevalec! naslednje količine pšenice. Če rej 6700 din. Dohodek je tako pridelek na hektar 4200ks se-
_	_	negnojeni površini. Za 424 kg
Strokovnjaki tudi zatrjujejo, pšenice po. 31 din kilogram, 3840 kg večji. Vrednost tega se pri današnjih cenah vse- dobimo 13.144 din. Za gnojila večjega pridelka, po 9 din kg. .podrovje ou	izplača	gnojiti	z umet- pa smo plačali: za 100 kg du- znaša,34.560 din, tza gnojila pa
hraiTJa door-	gnoiili	Tako dobimo pri žičnih gnojil 1500 din,.za 300 kg smo plačali 6950 djn._ Dohod?1'
   pravilni obdelavi in pravil- fosfornih 2700 din, in za 150 kg je večji torej za 27.610 din.
^	....	«	i	ti__1 rnn	4-»,	1VT«	IroTmilriU
Slove
hodek je večji za 6550 din, kakor izdatek.
Tako dajo večje pridelke gnojenih z umetnimi gnojili tudi vsi ostali posevki, vinogradi in sadovnjaki. S tem tudi večje dohodke.
'Kmetje, prepričajte se, da se vam tako gnojenje tudi pri sedanjih cenah izplača! Pognojite že zdaj svoje travnike in pašnike s Thomasovo žlindro, -narca t>?	Š3	dušična
in kalijeva gnojila. Pridelek in dohodek bosta večja in ne bo vam žal.
jati sistem delavskega in družbenega upravljanja ter še izpopolniti sistem nagrajevanja Po enoti proizvodov itd. Veliko pozornost pa bodo marale kmetijske or.ganizacij.e posvetiti strokovnemu izobraževanju delavcev ter bi zato kazalo ustanoviti delavske univerze, ki že dobro delujejo v Osijeku, Som-bo.ru, Subotici, Bački Topoli in drugod, tudi v drugib krajih po vsej državi.
Toplotni agregati za sušenje koruze
Med hajnovejše uspehe naše strelne industrije spada tudi proizvodnja toplotnih agregatov za sušenje sveže koruize. Znano je namreč, da se pri nas na tisoče ton koruze slabo posuši in zaradi tega izgubi koruza na hranil-nosti ter ie nesposobna za Industrijsko predelavo. Slabo osušena koruz3 tudi ne klije dobro in nastane že pri saditvi velika škoda.
Tovarna »Ventilator« v Zagrebu je zda>j začela s proizvodnjo umetnih sušilnic — toplotnih agregatov — za sušenje koruze. Prvi tak agregat za sušenje koruze z zmogljivostjo 12,5 ton v 24 urah, je že izdelan, v delu pa imajo še 13 takih agregatov, ki jih 'bodo kmalu daii v promet. Prvi agregat je preizkusila komisija strokovnjakov in ga zelo ugodno ocenila. Po tem prvem naročilu je že nekaj govora o proizvodnji nadaijnih deset sušilnic. Agregati te vrste stanejo v tujini okrog 7.000 dolarjev in je zanimivo, da se za te agregate naše proizvodnje že tudi v tujini zanimajo.
mb.
Jajnovejše vesti in dog m v »Slovenskem poročevalcu I«
ŽITO
Proizvajalce žit v naši državi je najbrže zelo razveselila vest o ukrepih za svobodnejši 'promet z žitom, ki jih je v začetku tega meseca izdal zvezni izvršni svet. Prva novost teh ukrepov je v tem, da smejo odslej odkupovati bela žita
neposredno od pridelovalcev tudi kmetijske zadruge in sicer v svojem imenu in na svoj račun. Doslej so namreč kmetijske zadruge smele ku-, povati pšenico, rž in soržico neposredno od pridelovalcev samo kot komisionarji pooblaščenih podjetij za odkup žita ter mlinov. Druga še pomembnejša odločitev pa je ta, da vse organizacije, ki imajo pravico kupovati žito od pridelovalcev,' kupujejo žito po tržnih cenah. Po dosedaj veljavnih predpisih so bile namreč-odkupne cene žit uradno predpisane * in sicer posebej cene za odkup na osnovi kon-tirahiranja in posebej najvišje cene za ostali odkup. Tako je za odkup žit veljal zaradi velikega neskladja med proizvodnjo in potrebami potrošnje poseben administrativen režim,' ki srno ga glede ostalih pridelkov odpravili že pred leti.
Novi svobodnejši režim naj bi tudi na tem področju kmetijske proizvodnje prispeval k njenemu povečanju in izboljšanju. Kmetijske zadruge in • druge odkupne organizacije se bodo morale sicer po novin, predpisih dogovarjati o odkupnih cenah, kar je umesten ukrep, da ne bi prišlo do neuprav ičenega preplačevanja blaga od strani odkupnih podjetij, kar bi bilo spričo povečanega prometa zelo verjetno. Toda dogovorjene odkupne cene bodo cene, ki. se normalno formirajo na trgu in zato praktično omenjeni ukrep ne predstavlja omejitve. Višina nedavno v Zvezi trgovinskih zbornic dogovorjenih cen to potrjuje. Na osnovi tega dogovora se n. pr. v žitorodnem področju države, to je predvsem v Vojvodini lahko plača pšdnica največ 35 din, koruza 30 din, rž 32, ozimni ječmen 30, oves pa 30 na področju vse države. Za ostala področja lahko sklepajo dogovore republiške trgovinske zborn'ce skupaj z okrajnimi G ornicami in zainteresiranimi podjetji, toda največ do višine pravkar omenjenih cen.
V skladu z napori, da se vpliva na povečanje proizvodnje, so tudi ugodnosti, ki jih določajo novi pred.pisi za kon-trdhiranje žit. Le-ti dajejo namreč v celoti materialno prednost zaradi eventuelne spremembe cen na tržišču po sklenitvi pogodbe pridelovalcu.
Novi predpisi pa pomenijo tudi ugodnost za kmečka gospodarstva v.nežitorodnih krajih, ker so odpravljene omejitve, ki so doslej veljale za prevoz žita -domačega pridelka v železniškem, rečnem in cestnem prometu. Ta gospodarstva bodo odslej nedvom- ' no lahko nabavljala žito v zrnu pod ugodnejšimi pogoji.
Z vključitvijo kmetijskih zadrug v žitorodnih področjih v odkup in kontrahiranje žit, se bo njihova vloga močno okrepila. Zadruge bodo odslej imele dejansko možnost vplivati na povečanje proizvodnje žit. Zaradi uvedbe tržnih cen se bo zboljšal tudi položaj socialističnih kmetijskih gospodarstev v žitorodnih krajih, ki so se doslej pogosto borila z velikimi finančnimi težavami prav zaradi sorazmerno nizkih odkupnih cen žita.
Kakor piše »Ekonomska politika« v eni svojih zadnjih številk, so površine pod žiti v dobi 1935/39 v Jugoslaviji znašale 6 milijonov 176.000 ha, medtem ko je znašala povprečno zasejana površina pod temi kulturami v dobi 1951/55 5 milijonov 337.000 ha. To po* meni, da so površine manjše za okrog 839.000 ha. Od tega so 400.000 ha zavzele industrijske kulture, vrtnine in krmske rastline in nadaijnih 200.000 ha sadovnjaki, inno-gradi in travniki. Od novih kultur bi bilo treba na račun žit zmanjšati edino travnike in ravninske vinograde, pač pa bi bilo treba žitom vrniti okrog 235.000 ha površin, ki jih povprečno letno ostane pod ledinami več kakor v predvojnem obdobju.
Prepričani smo lahko, da bodo nedavno sprejeti ukrepi o svobodnejšem prometu z žiti pripomogli k temu in tudi k boljši obdelavi, ki bo dala večje donose.	J.
Namizne baterijske svetilke
v novi. Izpopolnjeni Izvedbi, po .zelo ugodni
Ljubljana
■>c:&
C. W. Ferguston 1* univerze v Arizoni trga skorjo ■ starega iglavca
V srorah vzlioine K.alllf orn^je
so n£&li v ec kot 4.C\
4.030
bore
vce
Drevesa je na^el
stare d en-
LET STARA
DREVESA
gledali drevo, ki naj bi bilo staro 6 riso; let. Strokovnjaki so ugotovili, da je staro blizu 2 tisoč
Kupujte ugankarski list »Kaj veš — kaj znaš!«
Ali bodo pisarniški nameščenci, predvsem pa tisti, ki. izračunavajo mezde, odveč? To vprašanje si postavlja mnogo tisoč Američanov, ki služijo svoj kruh v pisarnah. Napeto poslušajo poročila iz nove tovarne GENERAL ELECTRIC, v kateri so Dostavili ogromen aparat »UNIVAC«. Ta avtomat nadomešča več ducatov mezdnih knjigovodij, ker izračuna v pičlih 4 urah tedenske mezde za 15.000 delavcev, in sicer brez najmanjše napake.^ Tudi zavarovalnica »Prudential« je postavila tak avtomat. Pisarniški nameščenci, ki se boje za svojo službo, so z zadovoljstvom vzeli na znanje, da takle avtomat stane nekoliko milijonov dolarjev. Kljub temu ga tovarne »Remington Road« in »International ^Business Machines« (IBM) že izdelujejo na tekočem traku.
Prvega pisarniškega robota je postavila General Electric že pred leti. Čeprav njegove zmogljivosti ne morejo povsem izkoristiti, je podjetju v letu 1954 prihranil pol milijona dolarjev. Nadaljnjih 15 avtomatov j e dobavljeno drugim tvrdkam, vsak mesec pa ^ prihaja okrog šest novih naročil. Vendar tudi ta robot ne more delati brez ljudi. Mezde in dobitke je treba namreč tipkati na trak, ki beleži podatke v obliki magnetiziranih lis. Trak lahko uporabljajo teden za tednom, če se mezde in odbitki ne spremenijo. V nasprot-
nem primeru je treba vnašati korekture. Potem pa napreduje delo z blazno naglico.
Avtomat izračuna v 4 urah neto zneske mezd za poljubno število delavcev, izpisuje in specificira odbitke ter vse to prenese na mezdne vrečice, sezname in statistične pols. Pisalni stroji delajo z nepojmljivo brzino. Z desetimi vrsticami na sekundo so najhitrejši na svetu. Na podoben način pišejo kalkulacije, račune in sezname odjemalcev.
Tovarne Remington pa grade tudi druge stroje, ki bi mogli povzročiti revolucijo v pisarnah. Pri razpošiljalni tvrdki John Piam že dela stroj »Distribution«, ki nadomešča 60 pisarniških močL Ti nameščenci so doslej vodili evidenco nad 8000 vskladiščenih artiklov, ki jih Plain prodaja. 60 deklet je ves delovni čas sedelo nad dolgimi polami, v katere so vpisovale prihod in odprodajo blaSa. Novi avtomat ni večji od polovice pisalne mize in pokaže na prvi pogled, kaj je bilo tistega dne prodano, kaj je prispelo od dobaviteljev in kaj se nahaja v skladiščih, torej jasno bilanco.
Vsako prodajo registrira stroj v delcu sekunde. Za celotno inventuro rabi avtomat eno uro, ne da bi se ostalo delo prekinilo, ker sproti vnaša . spremembe. Poprej j e_ delalo ha inventuri 150 nameščencev ves teden, trgovina pa je morala biti vsaj deloma zaprta.
Kljub presenetljivi ^zmogljivosti teh najsodobnejših avtomatov nikoli ne bo mogoče pisarn popolnoma avtomatizirati. Organizacijskega dela ne morejo opravljati stroji, tudi električni in elektronski ne.
Komaj je prišel v kolnski zoološki vrt, že se je odpravil na nove pohode. Tale pingvinček namreč. Uro potem, ko so ga spravili v njegovo novo bivališče, je radovednež že racal po ulicah velemesta, dokler ga ni vsega izčrpanega našel hišnik Oskar Schulz in ga vzel domov. Ker ni vedel, s čim bi mu ustregel, mu je najprej napolnil banjo v kopalnici. Kmalu je bila vsa kopalnica pod vodo. Pingvin se je še najedel porcije slanikov, nato pa zadovoljen zaspal. Drugo jutro .so ga prišli iskat iz živalskega vrta. Na sliki: Schulz s svojim prijateljčkom.
Ti štirje japonski vojaki so bili v imperialni armadi^ Japonske v času druge svetovne vojne, ter se niso hoteli predati 11 let Po kapitulaciji Japonske. Ves ta čas so se skrivali v planinah na Mindorodu, enemu izmed otokov v Filipinskem arhipelagu. Živeli so v glavnem .od korenja. Sele pred kratkim so se vdali, ko so jih prepričali, da je vojna že davno končana. Po otokih na Pacifiku je bilo več takih fanatičnih skupin bivše japonske soldateske, toda ta četvorica — vsaj tako mislijo sedaj — je spadala med najbolj trdoglave fanatike.
drctkronolcg dr. Sch-jiman, ki je eden izmed .redkih strokovnjakov za dotedanje starosti dreves m ugotavljanje vremenskih okoliščin v preteklih stoletjih po gostoti ožilja.
Borovci so vsaj 900 let stareesi od najstarevše znane sekvoje, zi je doslej velja-" a kot najsTatojse
drevo. Našii so tri tE,kšne Metu-zsleme. Eno je vsaj 4.100 let staro, drugo vsaj 4.050 tretje pa vsaj 4.C00 ler. V bližini raste še vrsta tak čr.: h borovcev, starih clkoi i
3.030 let. Drevesa rastejo okoli 3.0CO metrov visoko.
Visoko sjarost povezujejo z izredno počasno rastjo dreves. Nfl>j-sturejše drevo je komaj c koli meter -debelo in samo pet ali sest
metrov visoko. Sts-re sekvoje, okoli 1000 let mlajše, imajo več kot tisočkratno količino lesa.
Ivrogi ožilja so izredno občutljivi m vremenske spremembe. Pričakujejo, da bodo s pomočjo
dreves dobili dragocene podatke o vremenu v zadnjih štiridesetih stoletjih. »Čeprav je verjetno, da Emo našli drevesa, blizu zgornje starostne meje, je prav mogoče, da obstajajo še drevesa, ki so vsaj z,i nekaj desetletij, če ne več, starejša,« se konča poročilo ben-drckronologa. Po poročili h arizonske univerze so strokovnjaki doslej raziskali že večje število dreves, za kaitera so krajevni prebivalci trdili, da, so stara tisočletja. Blizu Mexico Citvja so pre-
Nai starejše znanstveno _ »ocenjeno« drevo je bila doslej orjaška sekvoja v Kaliforniji. Toda sedaj je la sekvoja mia-denič komaj 3.2CO let star. Borovec, ki so ga našli sedaj, je bil že skoraj tisoč let star, ko je bila sekvoj3 še nebogljena mladika.
Po dosedanjih raziskavah sklepajo, -da je bilo v Kaliforniji trinajsto stoletje izredno suho, štirinajsto pa izredno vlažno. Primerjava ožilja med prejšnjimi stoletji in sedaj tudi kaže, da je za zadnje stoletje značilno izredno nenavadno vreme.
STAR
Pogled na Calder Hall prvo atomsKO e.ea™ ■>-Pod šotorom je britanska kraljica, ki se je udeležila proslave ob začetku obratovanja atomske centrale
Anrigo Bedeschi iz Mazzorna. (Itadja) je bil sedemnajst let z doma. Njegov oče. ki je še edini živel od njegove -družine, je neke noči, ko je bilo mesto b-ombardirano, izginil. Vsa prizadevanja, da bi starega m-oža našli, so bila brezuspešna.
Fred kratkim je Arrigo Be-
BERAČ
DOŽIVEIi PRAVLJICO
ELEKTRONSKA LISICA
—	*	rt—— —..ri	-	m	1	iTi ri T — —	<_■	ert	av,	J
Francoski znanstvenik Albert Ducroc je pred nedavnim javno pokazal elektronsko lisico, ki ji je dal ime Zob. Mehanizem -tega novega robota je tako izboljšal, da je dobil . Z-ob že pog-ojn-e reflekse. Če bi pa 2o-dek.lt kožo bi videli jeklen r, na katerem visi natančen mehanizem, razne svetilke, ki se ugašajo In užigajo, akumulatorji, fotoelektrične celice in motorji. Mohorji so pr-avza— prav Zobove mišice. Motorji so trije, eden .premika šape, drugi služi za aktiviranje čutov, tretji pa za razne »karakterne efekte«.
bu
o-kv
Kov avtomobil s prozornim pokrovom, razstavljen na britanskem
velesejmu.
NAROČNIKOM ■SLOVENSKEGA POROČEVALCU«
Podjetja, ustanove ln družbene organizacije, ki so naročene na »Slovenski poročevalec« ter za leto 1956 niso poravnale narcčsiine, prosimo, da to store člmpreje.
Dobite so namreč že vse račune ter so bile tndi že pismeno povabljene, da poravnajo svojo obveznost do lista.
Zob tudi »vidi«, ker ima fotoelektrične celice, »sliši« s pomočjo mikrofona. Robot ima v neki meri tudi smisel za or.ien •tacijo zaradi vrste stikov, ki se na-hajaj-o na vratu. S pomočjo neke ploščice v obliki tr-ikoitni-ka, 'ki vrši fukcij-o nosa, Zob odkriva že na daleč zapreke. Ta žival — robot pa ne odgovarj-a samo -na fizične impulze s pomočjo svojih »čutov«, temveč si »zapomni« vitise, ki jih je prejela že pre-je. 2ob si je »-opekel« gobec, ki ga je pritisnil na
Modno tekmovanja
Podjetni avstralski modni ustvarjalci bi radi izkoristi.il olimpijske igre za svoje namene. Myers — naj večja m-odna hiša sedmega kontinenta — organizira »olimpijsko močno
revijo« s konkurenčnimi družbami Christian Dior (Pariz), Emilio Schuberth- (Rim), Mihuel Fer.reras (New V ork). Norman H-artnell (London) in Staebe-Seger (Be-rlan). Sedem tedn-ov trajajoča modna turneja si le izbrala za izhodišče Metoourn, obiskala pa bo še druga mesra v Avstraliji (Sydney, Brlsbane itd.)
Kdo ve, mogoče bo v bodoče
modho -tekmovanje sprejeto kot 18. disciplina v spored, olimpijskih iger.
Cesta, ki Jo pozimi ogrevajo
V Švici so na mednarodni cesti, ki pelje po področju Arlber-ga, uredili del ceste ob Valen-skem jezeru, ki pozimi ne zmrzne. Tu je precejšnja višina in pozimi so imeli velike težave, obdržati cesto v stanju, da bi bila sposobna za promet. Na
tem deilu ceste so 4 veliki viadukti, kjer je zaradi zmrzovanja prišlo že do nesreč, so sedaj postavili električne naprave, ki bodo pozimi ogrevale cesto. Tako v najhujši zimi cesta ne bo zmrznila in mednarodn avtomobilski promet se bo ne moteno odvijal. Kakor trdi j c strokovnjaki, bo zdrževanje take ceste pozimi sedaj mnogo bolj poceni.
i.zkusi-h bo stekel v smeri žvižga, če tudi ne bi več prižgali Ni se .pa bati, da bi umeita-o sestavljen robot Če' se nek-clikokinalt hkrati za- lahko dosegel človeka Vendar žvižga in užge svetilka, bo ste- pri neobvescemh 'ljudeh ustvarili v rtasti smeri. Po nekaj po- ja pojav takega _ robota,_ -Čl se __________________________________________ obnaša kot bitje icz krvi in mesa neko nelagodno občutje.
radiator, po te-j »izkušnji« se bo umikal vsem predmetom, kaie-v rih 'temperatura je večja od ti- svetilke. i_ ste, ki prevladuje okoli njega- tako un
v	  i	■<	__ lo.Vil-o H,,
Hotel je preprečiti nesrečo, pa je ubil brata
Nesreča se je pripetila v Ca-taniji v bližini Misterbianco. Sedemnajstletni Pasqualle ie opazil, da se njegov mlajši brat Igra s staro lovsko puško, ki jo je našel v podstrešju. Da bi preprečil nesrečo je starejši brat planil na mlajšega brala, toda pri tem je eksplodiral naboj v cevi in šop šiber je zadel mlajšega brata naravnost v cbraz. Bil je na mestu mrtev.
Skočil Je v zapor
V Amsterdamu na Holandskem se je neki tat splazil v
stanovanje neke učiteljice ter začel prazniti predale, ko je iznenada zaslišal, kako nekdo cdklepa vrata. Splazil se je hitro skozi okno, od tam k sosedu, potem se je pa spustil tri metre navzdol po zidu na neko dvorišče. Od tam pa ni mogel nikamor več, ker se ja znašel na dvorišču tamkajšnjih zaporov.
deschi- z ženo to hčerko obiskal Italijo. Ustavili so se v Rovigu in. ko so hoteli v restavracijo na Glavnem trgu je Arrigo osupnil ob pogledu na starega berača, ki je ždel ob vhodu v restavracijo. Poteze moža so ga na nenavaden način spominjale njegovega očeta. Dal mu je miloščino to tudi starčeva zahvala je zvenela nekam domače. »Poznate nekega moža Fortu-nata Bedeschi iz Mazzoma?« ga je vprašal Arrigo vznemirjen. »To sem jaz« je odgovoril starček, to ko je tujcu pogledal v
Ukradena cesina železnica
To je bilo še za časa Rakosije-vega paševanja na Madžarskem. Pred leti sta se »osamosvojila«
neki voznik in sprevodnik cestne železnice, prilastila sta si iz promeita vzejt tramvaj, sama natisnila vozovnice in se vključila v redni promet. Razkrili so ju čisto slučajno, ko je nek pijanec razbil okno v »njunem« vozu. Okoliščina, da se nista niti sprevodnik niti voznik zmenila za. poškodbo, je napotila nekega ■ sopotnika, da si je zapisal številko voza in javil poškodbo direkciji. Tam so ugotovili, da voz »pravzaprav ne obstoja« in tako je prišla na dan vsa sleparija.
obraz, je spoznal ■ svojega sina. To je bilo ganljivo snidenje! Starčka so odvedli v hotel, kjer sedaj čaka na ureditev potnih ustin, da bo konec svojega življenja preživel v Parizu pri svojem najdenem sinu.
Trgovina z belim blagom
V puščavi, ki deli Aden od Saudske Arabije, so oblasti posredovale in vrnile staršem nekega 12-letnega dečka, ki so ga prodali za sužnja. Tega dečka je iz Aaena odpeljal neki star trgovec z belim blagom, ko ga je zvabil z raznimi obljubami. Deček je pristal, da se pridruži karavani, kj je šla v Saudsko Arabijo. ' V puščavskem mestu Ncdžranu pa ga je predal drugim trgovcem z belim blagorn. V zadnjem času pa so r.a posredovanje oblasti iz Adena, ki so obvestile oblasti v Saudski Arabiji, dečka našli ter ga
vrnili staršem.
Ugotovil; so tudi, da s-o trgovci z belim blagom do sedaj nemoteno izvrševali svoj posel, ker so oblasti v angleški koloniji Aden šele sedaj začele preganjati trgovino z belim blagom.
Olimpijska babica
Organizacijski komite za olimpijske igre je- sprejel vrsto originalnih ponudb. Nek Anglež bi bil rad konferensje na p.estr.ih večerih v olimpijski
vasi, neka škotska godba na pihala že.i zabavati olimpijce z dudo .in .neki italijanski artist
obljublja vratolomne točke na vrvi. Vse te ponudbe so bile vljudno, a tudi odločno odklonjene. Odklonilen, -odgovor je dobila tudi neka' avstralska babica, ki že.i atletinjam v olimpijski vasi stati ob strani z nasveti to dejanji. Korenja-ško ženo so le težko prepričali, da ni potrebna. »Kjer so žene, mora biti tudi babica« je odločno pojasnila pristojnemu uradniku. Za vsak slučaj je pustila svojo telefonsko številko.
H I
V dvorani neke tovarne v Hannovru so postavili avtomatsko »restavracijo«, kjer Bi lahko de-h'!«o kupi vse, kar potrebuje za okrepHSo,
Prosim ali bi lahko prišel
Janezek malo ven, da ga bova
st. m — 17. novembra mm / SLU VEM SK1 P0B0CEV1LEC / sir. T
'A\W
&
-r' '
P
% \\vur'
x'VV .,\V'i"\
MSMI
MAlENfEK
Xy^x'" e^ilKI ^ HUSTER
173. Takoj po njunem prihodu je šla Keira od koče do koče. Fred vsako se je ustavila in se priklonila do pasu, rekoč: »Knooljo ima kuhano meso in vas vabi v svojo hišo. Knooljo ima tudi tobaka in matake in posušeno meso morskega psa in bi rad, da bi to delili z njim.« Eskimi so se Keiri tudi klanjali do pasu in odgovarjali: »Slišali smo, da je Knooljo velik lovec in radi ga bomo obiskali.«
176. Ko je Keira obšla vse eskimske hiše, se je vrnila domov in čakala, da bodo prišli 'gostje. Možje, žene in otroci so res kmalu začeli prihajati. Knooljo je stal pred kočo na severnem jelenu, ljudje pa so ga obstopili v širokem krogu; Tedaj se je Knooljo začel pripogibati naprej in nazaj, roke je oprl ob boke in nato je začel peti.
177._ Knooljo je pel: »Karibu (severni jelen) je vodil svojo mogočno čredo po hribih in dolinah. Stal je na čelu svoje črede. Karibu je imel *v čredi petdeset košut in petdeset mladih jelenčkov. Zdaj leži karibu mrtev na tleh... oooooooj, oj!« Pri tem se je zvijal z gornjim telesom sem in tja, ne da bi kdaj med plesom premaknil noge.	,
Premiera Čajkovskega * baleta »Labodje jezero« je od sobote 17. preložena na nedeljo, 18. t. m. ob 19.30. V soboto, 17. bo uprizorjen Rossinijev »Seviljski brivec« za abonente reda H. Rezervacije in
KOLEDAR.
Sobota, 17. novembra: Ljuba
Na današnji dan leta 1946 se je
sečelo prvo zasedanje Ustavodajne skupščine LR Slovenije.
Dne 17. novembra 1918 je umrl tnameniti francoski kipar Augu-gle Rodin.
S KUD »TINE ROŽANC«
uprizori v soboto dne 17. XI. 1956 i:i v nedeljo 13. XI. 1956 ob 20. uri v »Domu železničarjev« poieg glavnega kolodvora veseloigro: Jean de Letraz »BICKON«. Režija Mihaela Saričeva član S. N. G. Prodaja vstopnic v soboto in nede-od 16. ure dalje pri blagajni v :Domu«.
Na Veterinarski fakulteti v Zagrebli je diplomiral tov. Rus Da-mio iz Velike Nedelje. — Čestitamo prijatelji!
SKUD »TINE ROŽANC« Ljub-
3= na. plesna sekcija, otvarja re-cmo »PLESNO SOLO« pod stro-... v n im vodstvom diplomiranega ■•snega učitelja L. SIMONČIČA.
• k bo sistematičen in bo ob-iegol: a) moderne standardne pie-; Ioxtrott, tango, angl. valček, i iko, valček, četvorko. slo\v fox-■	: b) latinsko ameriške plese:
s\ving-boogi, rumba-bolero, pasa-ciobie. mambo, samba, marinque. Tečaji bodo: 1. za zakonce in sta-i ••še osebe; 2. za dijake in ostalo mladino. — Vse informacije in vpisovanje za vse tečaje dnevno od 10. do 20. ure v »Stekleni dvorani«, Pražakova ulica 16.
Pričetek vseh tečajev 19. novembra 1956. — Uprava šole.
Glede na oglas cvetličarne Flora
v Ljubljani, ki je izšel 13. 11. t. 1. v Slov. poročevalcu, opozarjamo, cia je božje čtrevce (Ilex aquifoli-um) zavarovano po zakonu in se ne sme trgati, ne prodajati, ne kupovati. — Zavod za spomeniško varstvo.
Prisrčna zahvala zdravnikom ljubljanske otroške klinike, posebno predstojniku dr. Avčinu, dr. Skalickyjevi in dr. Bohu, ki so se trudili, da so ohranili pri življenju in ozdravili najino hčerko Ksenijo. Zahvala tudi med. sestram in otroškim negovalkam ter vsem, ki so pripomogli k? njenemu ozdravljenju. — Hvaležna Milica in Milan Orel.
Nova številka telefona 52 Medvode Bokal France, slikar - pleskar, Verje 20.
Fotokinoamaterska Zveza Slovenije prireja v spodnjih prostorih Moderne galerije svojo
VI. MEDNARODNO RAZSTAVO UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE
Razstava bo odprta od 3. novembra do vključno 2. decembra t 1. Na razstavi boste videli črno-bele, barvne fotografije, barvne diapozitive in barvne stereo diapozitive. Diapozitivi se predvajajo ob 17. in 13. uri. Razstava je odprta vsak dan od 9. do IS. ure. Izkoristite 25% popust na železni-
PRODAMO
osebni avto znamke »OL¥MPIA« (1339),
v ze!o dobrem s-tanju, ali pa zamenjamo proti doplačilu za »Mercedes« povojnega tipa, prav tako v dobrem stanju. Za nakup ozir. prodajo, pridejo v poštev samo državna gospodarska podjetja. Odgovore pošljite podružnici »Slov. poročevalca« v Celju.	8495-A
NA SONCU. OB DEŽJU IN VETRU VEDNO ŠČITI IN NEGUJE VAŠO KOŽO
SZDL in ZB-NOV občine Ljub-
ljana-VlC nameravata prirediti v
počastitev »Bneva Republike« več akademij in nastopov telesno-vzgojnih društev v občini. Ena izmed teh bo akademija gasilskega društva Trnovo v soboto, dne 17. t. rn. ob 29. v dvorani Tehnike, Jeranova 14. Predvajali bodo tudi 2 filma: »Požar na vasi in v mestu« ter »Rdeče nebo nad Montano«. Z udeležbo boste tudi vi počastili praznik — 29. november.
FLEX preparat za čiščenje madežev se zopet dobi. Nekaj časa ga ni bilo na trgu, ker ni bilo surovin. Zahtevajte FLEK!
Kvaliteta odloča! Teint Bell ROŽNO MLEKO je bilo nujno potrebno našim ženam. Teint Bell Rožno mleko dobite, kjer vodijo kvalitetno kozmetiko.
Šminke »EVELINE« v 8 niansah — enakovredne najboljšim francoskim — izberite za vsako priliko in obleko na vzorcih v drogerijah: Ljubljana, Maribor in Kranj.
UPORABLJAJTE TUDI VI
3>ouX V.OLLS'
KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMO!
HOLLVtVOOD ŠMINKE — IN-DELIBLE v modernih barvah — dobite v vseh drogerijah in NAMA Slovenije.
Zdravstveni dom, Novo mesto
razpisuje delovno mesto
BABICE
za rajon Bršljin in Prečna. -
Plača po uredbi, dopol-• nilna plača po pravilniku. Prošnje pošljite Zdravstvenemu domu Novo mesto
8494-A
3 knjigovodij
pogoj: popolna srednja šola ln praksa v knjigovodstvu ali nepopolna srednja šola in 5 let knjigovodske prakse.
administratorja
že dosnela naročila vstopnic za pogoj: nižja srednja šola z zna-
~	_	.	.	_	s________________ —	-t	anieio	4-»-»	riolrai	finanč.
Sobota, 17. novembra.
Dežurna lekarna: »Studenci« — Gorkega ul. 13.
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 19.30: Fabbri »Zapeljivec«. —
Izven.
RADIO
5.—8. Prenos sporeda Radia Ljubljana. 8.—8.C5 Domače vesti. 8.05—8.15 Objave in reklame. 8.15— 9. Pester glasbeni spored izvajajo naši ansambli. 11.—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 14.35— 15. Želeli ste — poslušajte. 15.—17. Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17.—17.10 Domače vesti. 17.10—17.20 Objave in reklame. 17.20—17.30 Nekaj plesnih skladbic igra kvartet Vitek. 17.30—17.40 Radijska reportaža. 17.40—18. Pohorski fantje pojo in igrajo. 18.—23. Prenos sporeda Radia Ljubljana.
UMETNOSTNA GALERIJA Razstava risb, grafike in olj Albina Lugariča iz Ptuja je odprta od 9. do 16. ure.
KINO
Ptuj: češki barvasti film »Jan Hus.«
Murska Sobota: meh. film »Mehika v jeseni«.
GLEDALIŠČA
DRAMA LJUBLJANA
Sobota, 17 nov., ob 20:	Miller:
Spomin na dva ponedeljka. Pogled z mostu Izven in za podeželje.
Nedelja, 18 nov., ob 15: Miller: Spomin na dva ponedeljka. Fo-• gled z mostu Izven in za podeželje.
Ob 20: Moliere: Sola za može. Izsiljena ženitev Izven in za podeželje.
Ponedeljek, 19. nov., ob 20: Mollč-re: Sola za može. Izsiljena ženitev. Abonma S.
OPERA
Sobota, 17. nov., ob 19.30: Rossini: SEVILJSKI BRIVEC. Abonma
red H..
Nedelja, 18. nov., ob 19.30:	Čaj-
kovski: LABODJE JEZERO. Balet. Premiera.
Ponedeljek, 19. nov.: zaprto.
1. reprizo »Labodjega jezera«, ki
bi po prvotnem načrtu morala biti v nedeljo. 18. t. m., za premiero
v nedeljo 18. t. m. ne veljajo in
ne bodo upoštevana.
Celovečerni balet Čajkovskega v štirih dejanjih, »Labodje jezero«, eno izmed najlepših in najbolj priljubljenih del svetovnega baletnega repertoarja, je pri nas koreografiral in režiral Mile Jovanovič kot gost, ki je ohranil originalno koreografijo Petipa-Ivanova. Uprizoritev bo dirigiral dr. Danilo Švara, sceno je zasnoval akad. slikar Marjan Pliberšek, kostume pa Milica Babie-Jovanovščeva. V vlogi Kraljice labodov Odette bo pri premieri gostovala solistka baleta beograjske Opere Milica Jovanovič, pozneje pa bo to vlogo plesala Majna Sevnikova. Odilio pleše Lidija Lipovževa. princa Siegfrida Vlasto Dedovič, v ostalih vlogah pa: Janez Mejač, Stane polik, Slavko Eržen, Jaka Hafner in Henrik Neubauer. Sodeluje ves baletni ansambel, pomnožen z gojenci Srednje baletne šole.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 17. nov. ob 20: Remec:
Magda. Izven.
Nedelja, 18. nov., ob 15: Barilette-Gredy:	Fero. Izven. Popoldan-
ska predstava.
Ob 20: I,- Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Izven. — (Jacinta - Mira Sardočeva.)
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom
Sobota, 17. nov., ob 20: O. Wilde: »Idealni soprog«. Igra. Izven. Nedelja, 18. nov., ob is: O. Wilde: »Idealni soprog«. Igra. Popoldanska predstava. Izven.
Ob 29: J. Jurčič: »Sosedov sin«, ljudska igra. Večerna predstava. Sreda, 21. nov. J. S. Popovič: »Jara meščanka«. (Pokondirena ti-kva) Gostovanje v Novi Gorici. Za obiskovalce, ki pri zadnjih predstavah »Idealnega soproga« niso dobili vstopnic, bodo te rezervirane do sobote do 12. ure. Prihodnji teden bo premiera Stu-artove komedije »Čudovite pustolovščine«.
Predprodaja vstopnic v Mestnem domu. Rezerviranje na telefon št. 32-860.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Komenskega 12
Nedelja, 18. novembra, ob 20. Fo-dor: Matura, prva predstava v Ljubljani v letošnji sezoni. Predprodaja vstopnic dve uri pred predstavo ter v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg 2 Sobota, 17. nov. ob 17:	France
Bevk »Lenuh Poležuh«.
Ob 20.30: France Bevk »Lenuh Poležuh«. Za odrasle.
Nedelja, 18. nov. ob 11:	Frane
Milčinski »Zvezdica Zaspanka«.
Uprizorjena prvič v tej sezoni.
Ob 15:	Frane	Milčinski:	»Zve-
zdica Zaspanka«.
Prodaja vstopnic za vse predstave od srede dalj« od 10. do 12. ure na Upravi Resljeva e. 28 ali tel. 32-020 in pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota, 17. nov., ob 20: Jerzl Lu-
towski: Dežurna služba. Izven.
MESTNO GLEDALIŠČE
JESENICE
Sobota, 17. nov., ob 19.30: J. Tomažič: »Lepa Vida«.
Nedelja, 18. nov., ob 14.30: J. Tomažič: »Lepa Vida«.
Ob 20: Fatrik: »Vroča kri«. Torek, 20. nov., ob 20:	Patrik:
»Vroča kri«. Gostovanje v Novi Gorici.
KONCERTI
LJUBLJANSKI GODALNI KVARTET
koncertira v ponedeljek, 19. XI. za beli abonma. Na sporedu sta dve noviteti za Ljubljano:	kvartet
Američana Carpentra in Beethovnov opus 135-, ' ter Čajkovskega kvartet. Vstopnice danes dopoldne in v ponedeljek v Filharmoniji.
Koncert plesnega orkestra Radia Ljubljana napovedan za soboto 17. novembra je zaradi obolelosti nekaterih vokalnih solistov prestavljen na sredo 21. novembra ob 19.30.
njem strojepisja in nekaj finančne prakse.
Hlače po odločbi Občinskega
ljudskega odbora Slov. Bistrica.
—R
RAZPIS
Komisija za imenovanje direk-torjev in poslovodij pri Obč. LO Maribor center
razpisuje •na osnovi čl. 10 Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ štev. 34-55) in čl. 90 Uredbe o ustanav-
RADI0
SPORED ZA SOBOTO
Poročila: 5.05,	6.00,	7.00, 13.00,
15.00,	17.00, 19.00 in 22.00.
5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored). 6.30—6.40 Reklame. 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob 7.20—7-25 Naš jedilnik. 8.00 Zaključek oddaje. 11.00 Igra Trio Dorka Škoberneta. 11.15 Dober dan, otroci! (Manica Komanova pripoveduje). 11.30 Pesmi slovenskih skladateljev. 12.00 Opoldanski glasbeni spored. B. Arnič: Uvertura — Filip Bernard: Suita iz filma »Partizanski dokumenti«. 12.30 Kmečka univerza — Ing. Miran.Veselič: Misli ob pospeševanju slovenskega vinograd-
ljanju podjetij in obrtov (Ur. list. ništva. 12.40 Melodije v duru in
molu. 13.15 Poje Slovenski oktet.
13.30 Od arije do arije. (Sodelujejo solisti zagrebške, ljubljanske in mariborske opere). 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 14.35 Želeli ste — poslušajte! 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 15.40 Nove knjige. 16.00 Glasbene uganke. 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu. 17.30 Zabavna in plesna glasba. 18.00 - Okno v svet: Jordan v precepu. 18.15 Poje ženski zbor »Svobode« Laško p. v. Julija Goriča. 18.30 Jezikovni pogovori. 13.45 Igra zabavni kvintet. 19.00 Radijski dnevnik.
19.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 Veseli večer. 22.15—
23.00 ,Oddaja za naše Izseljence — na valu 327.1 m. 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba. 23.00—
24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m. (Prenos iz Zagreba.)
FLRJ štev. 51-53)
MESTO POSLOVODJE Splošnega ključavničarstva Maribor, Strossmayerjeva ul. 3
Pogoj: strojni tehnik ali ključavničarski mojster s 5-letno prakso na vodilnih mestih.
Pravilno koikovane prošnje s priloženim strokovnim in osebnim življenjepisom ter dokazili o strokovni izobrazbi, vložite pri Tajništvu Obč. LO Maribor-Center, do 25. 11. 1956.	-R
RAZPIS
Srednja glasbena šola v Ljubljani
razpisuje
mesto profesorja za solopetje.
Pogoji: diploma AG ln dolgoletna pedagoška praksa pouka solo-pet j a.	-R
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Maribor—Tabor razpisuje na podlagi 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov. (Ur. 1. FLRJ štev. .34-55) mesto
DIREKTORJA Kmetijskega gospoctfcfŠtVa Pekre.
Kandidat mora iiriefl agronomsko fakulteto s 5-letno, ali kmetijsko srednjo šolo z 10-letno prakso na kmetijskih posestvih.
Pravilno koikovane prošnje z življenjepisom in potrdilom o nekaznovanju, vložite do 24. nov. 1955 pri tajništvu Občinskega ljudskega odbora Maribor - Tabor. -R
B A Z P 1 S
TEKSTILNA TOVARNA »INTEKS« V KRANJU
razpisuje mesto
ŠEFA OBRAČUNA PROIZVODNJE
Pogoji: zaželena sred. tekstilna izobrazba ali daljša praksa v tekstilni stroki.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj.
Uprava tekstilne tovarne »INTEKS« V KRANJU 8500-A
RAZPISI
RAZPIS
Občinski ljudski odbor Slovenska Bistrica razpisuje naslednja mesta v Knjigovodskem servisu Slovenska Bistrica:
Upravnika knj lgovodskega servisa pogpj: popolna srednja šola in 10 let prakse v gostinskem in obrtnem knjigovodstvu.
2 knjigovodij - bllancistov pogoj:	popolna	srednja	šola	ln
5 let knjigovodske prakse.
ZAHVALE
Nimamo besed hvaležnosti za vse Vas, ki ste našo nepozabno mater, babico in prababico TEREZIJO ZUPANČIČ roj. ŽAFRAN obiskali zadnje ure njihovega.življenj a,- jih mrtve tako nepričakovano lepo počastili s cvetjem in udeležbo na njihovi zadnji poti.
Od vseh omenjamo organizacijo
Zveze borcev in SZDL občine Bežigrad.. Okrajno zvezo ženskih
društev Ljubljana/ osebno pa še med drugimi tov. J. Gorjanca, podpredsednika OLO Ljubljana za slovo ob grobu ter tov. Krivičevo, Ocepkovo, Resnikovo in Pelicono-vo' ter dr. Metoda Mikuža za zadnji obisk in udeležbo na njihovi zadnji poti.
Tudi nam izrečene besede sočustvovanja so bile počastitev pokojnice.
Vsakomur in posebej velja naša
topla in iskrena zahvala.
Žalujoče družine GUČEK, ZU-PANClC, PRIBOSIČ, KRUMPAK.
Ljubljana, Subotica. 15. novembra 1956.
ysem, ki ste spremili mojega dragega moža in očeta
JOŽETA RAVNIKA na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in nam-izrazili sožalje, se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekam sosedom za vsestransko pomoč, dr. Hafnerju in primariju dr. Brandstetter-ju za požrtvovalnost pri zdravljenju, predsedniku ZB Planina tov. Klinarju in tov. Ženu za ganljive poslovilne besede.
Žalujoča žena Ana, hči Bogica z družino ln ostali sorodniki.
Planina nad Jesenicami,'! Beograd, 17. novembra 1956.
Dotrpeli so nala dobra mama, babica in prababica
TEREZIJA - BULO VE C
Pogreb bo v soboto ob 15.30. url v Begunjah- Njeni žalujoči.
MALI OGLASI
FOTO HOLVNSKI, Cankarjeva 8, slike za legitimacije najhitreje* ......	...	.
FOTO ROLTNSKI, .Cankarjeva 8, se priporoča podjetjem in zasebnikom -- za vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu.— Telefon 21-689.	22951-2
KMETIJSKA ZADRUGA VEL. KOSTANJEVICA — Šmartno pri Litiji potrebuje s 1, 12. 1956 kvalificiranega šoferja II. kategorije, z dovoljenjem vožnje prikolice nad 750 kg, nadalje samostojnega trgovinskega poslovodjo za novo vpostavljeno poslovalnico na Primskovem (zaželen moški). Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po dogovoru. Za stanovanje in hrano poskrbljeno. Zaželene samske moči. Nadalje nudi v prodajo enoosni traktor AUSTRORA-PID, v dobro ohranjenem stanju, s' kosilnico, plugi in brano. Ponudbe pošljite na naslov.
24397-1
TEKSTILNA TOVARNA v bližini Ljubljane sprejme takoj mlajšo knjigovodsko moč z znanjem strojepisja in najmanj triletno prakso v knjigovodstvu. Javite se pismenq ali osebno na naslov v ogl. odd.	24393-1
TRGOVSKE POMOČNIKE, želez-ninske in mešane stroke, vojaščine proste, sprejme trgovsko podjetje MERKUR, v Mariboru.	24402-1
SPREJMEMO PRODAJALCA e-
lektro-radio stroke, z večletno prakso. Pismene ponudbe z življenjepisom. Naslov SP Celje.
24353-1
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA
za fina dela sprejmem. Franjo K oj c, Šercer jeva 3il, Maribor.
24401-1
PRODAM kompletni sekular. Poizvedbe v gostilni Jezeru Zbilje pri iMedvodah. 24491-4
ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem strojepisja potrebujemo za takoj. Prošnje s kratkim življenjepisom in dosedanjo prakso vložite na Sklad za vzajemno pomoč samostojnih
obrtnikov v Ljubljani, Komenskega ul. 12/1.	24426-1
STENODAKTILOGRAFINJO za
slovenski diktat perfektno in z znanjem italijanskega ter' eventualno francoskega jezika nastavimo takoj. Ponudbe pošljite pod »Izvozno podjetje 1958« v Ogl. Odd.	24396-1
TRANSPORTNEGA REFERENTA za majhen transportni park (7 vozil) nastavimo takoj. Ponudbe pošljite pod »Izvozno podjetje 1948« V ogl. Odd. 24395-1
SPALNICO, mehek les, zelo poceni prodam. Vprašajte popoldne pri Rebolj, Celovška c. blok 12/IIL	24461-4
MLADI PSI, 'nemški ovčarji, z rodovnikom naprodaj na kopališču Ježica	24406-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, košarica na kolesih, oboje z vložki, prodam.	24392-4	■
VELIKO PRECIZNO STENSKO URO zamenjam za staro rabljeno žensko kolo ali prodam. Mikek Antonija, Krojaška l/III, Ljubljana. o	24430-6
HISA, 5 sob, 3 kuhinje, za 1.600.000 naprodaj. Maribor, Principova št. 5.	24466-7
DVOSOBNO STANOVANJE na Brezjah zamenjam za enakega. v območju žel. postaje od Kranja do Jesenic. Voj vodič Krsto, Brezje 73.	24403-9
SOBO nudim delavki za podioč v gospodinjstvu. Križaj, Prešernova 5/1.	24416-9
POSOJILO 300.000 do 600 tisoč din iščem proti vknjižbi. Za nagrado stanovanje v enodružinski vili v mestji ob morju. Ponudbe pod »Obresti« na podružnico Koper.	24446-11
veCje število mesarskih
POMOČNIKOV in pomožnih delavcev za delo v mesni industriji -iščemo. -Tovarna konzerv, Ljubljana-Vič.	24450-1
PECI NA ŽAGANJE, v petih velikostih, od 3.000 do 5.000 din, imam stalno . na zalogi. Kij u-čavnlčarstvo Sneberje pri Ljubljani. .	244S3-4
NOV SKOBELNIK (Hobelbank) prodam. Sv. Jakob ob Savi 35.
24485-4
ISCEM LOKAL z dvema prostoroma, primeren za izvrševanje mirne obrte, lahko tudi dvoriščni. Ponudbe pod »V mestu« v ogl. odd.	24477-8
IZGUBILA SEM modro, strojno pleteno jopo ob 17. uri, 15. 11., od Prešernove ceste do Šiške, kolodvor. Oddajte proti nagradi. Tržaška 6 — mlekarna.
24488-10
GOSPODINJSKO POMOČNICO
sprejmem takoj. Trubarjeva 12.
24525-1
SPREJMEMO STROJEPISKE, tudi mlajše moči, stenografinje, fakturistke, materialnega in finančnega knjigovodjo ter sal-dokontista. Plača primerna.Pred-nost imajo neporočeni in mlajši. Ponudbe z opisom šolske izobrazbe in dosedanje zaposlitve pošljite pod »Trgovinski sektor« v ogl. odd.
24524-1
ŠOFERJA — MEHANIKA’ sprejmemo za nov osebni avto za prevoz trg. predstavnika po LRH. Celo-mesečna odsotnost iz Ljubljane. Plača dobra. Prednost imajo starejši samci neporočeni in vestni. Ponudbe pošljite pod »Trgovsko podjetje v Ljubljani, za 1. december« v ogl. odd.	24523-1
SKLADIŠČNE DELAVCE SPREJMEMO. Javite se v skladišču, Veletrgovina, »Železnina« Titova 33.	24522-1
ZAPOSLITEV, popoldansko, sprejmem. Ponudbe pod »Perfektna likarica« v ogl. odd.	24528-2
otroško Železnico m rabljeno pohištvo — ženska samska soba, prodam. Ogled od 14. do 17. ure Štrekljeva 8/1.
24529-4
GOSTILNIŠKE STOLE, večje število, rabljene, prodamo. O-perna klet, Ljubljana, Zupančičeva 2.	24594-4
AVTOMOBILSKI MOTOR znamke Opel-Adam, 6 cilindrski, za tovorni avtomobil, v brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd.	24496-4
AMERIŠKE, ANGLEŠKE, RUSKE NEMŠKE, FRANCOSKE časopise, ilustracije, žumale, (nepolitične, nestrokovne), dobro ohranjene, od tega in prejšnjega leta, prodam. Dimlovič — Beograd — Dositejeva 3/V.
24545-5
HISO, gosp. poslopje,' velik vrt, v Sneberju pri Ljubljani, prodam. Naslov v ogl. odd. 24507-7 ZA DOPOLDANSKO POMOČ nudim stanovanje. Naslov v Ogl. Odd.	24500-9
PREPROGE, vse vrste, sprejmemo v popravilo in snaženje. Ljubljana, Poljanska c. 13/11, Selman.	24539-11
SPORED ZA SOBOTO
»UNION«: francoski barvasti film »LUKREZIA BORGIA«. Tednik: F. N. 45. Predstave ob 16., 13. in 20. V gl. vlogi: Martine Carol ln Perdo Armendariz. Ob 22. premiera amer. barvnega filma »OVERLAND PACIFIK«. »KOMUNA«; jugošl. film »POTNIKI IZ SFLENDIDA«. Tednik:
F. N. 45. Predstave ob 15, 17, 19. in 21. V glavni vlogi: Josip Ca-palorta in Dragutin Todič. »SLOGA«: premiera češkega filma'
»VEST«. Tednik. Predstave ob
15.,	17.., 19. in 21. V gl. vlogi:
Miloš Nedbal in Marija Vašova.
»VIC«: amer. barvasti film »NOCOJ BOMO PELI«. Predstave ob 15, 17, 19.	in	21.	V	gl. vlogi:
David Wayne	in	Anna	Bancroit.
Predprodaja vstopnic v vseh ■štirih kinematografih od 9.30— 11. in od 14.	dalje,	za	matinejo
v kino Sloga	pa	od	9.	dalje.
»S O C A«: amer. film »OB VELIKI
LOCNICI«. Predstave ob 16., 18.
in 20. Prodaja vstopnic samo od 14. dalje.
MLADINSKI KINO LM Kotnikova 8: predvaja za mladino amer. barv. film »POGUMEN KOT LASSIE«. Predstave vsak dan ob 10. in 15. Rezervacije za šole na telefon 32-454. Vstopnina 10 din. Zadnjikrat.
»ŠIŠKA«: francoski film »MOJA MALA NOROST«. V glavni vlogi: Jean Bretonniere in Gene-vieve Kervine. predstave ob 16, 18. in 20. Prodaja vstopnic od
14. dalje.
»TRIGLAV«: francoski film »MOJA MALA NOROST«. V glavni • vlogi: Jean Bretonniere in Ge-nevieve Kervine. Predstave ob 16, 18. in 20. Prodaja vstopnic od
15. dalje.
»LITOSTROJ«: amer. barv. film »NA DIVJEM SEVERU«, ob 18. in 20.
Šentvid »Svoboda«:	amer.	■	film
»VISOKA BARBAREE«, Ob 17. in 19.
Zadobrova: amer. barv. film »ROBINSON CRUSOE«.
Vevče: amer. barv. film »MOSTIŠČE«.
Črnuče: amer. barv. film »ME G IN ROZA«, Ob 19.30.
Domžale: ruski barv. film »VESELE ZGODBE BROVKINA«, ob 18. in 20.
Kamnik »Dom«: angl. barv. film
»MIRNI ČLOVEK«.
Bled: amer. barv. film »TAKRAT V PARIZU«, ob 17. in 20.
Novo mesto »Krka«:	franc.	barv.
' film »RDEČE IN ČRNO« II. del. Kranj »Storžič«: ob 16., 18. in 20. češki barv. film »POT V ZGODOVINO«. Ob 22. premiera amer. filma »BEG IZ GUVANNE«. Kranj »Triglav« — Primskovo: premiera amer. filma »STALAG 17«, ob 19.
Kranj »Svoboda«:. ameriški film »BEG IZ GUYANNE«, ob 18. in 20.
Jesenice »Radio«:	amer.	film
»UPOR NA LADJI CAIN«, ob 18. in 20.
Jesenice »Plavž«: amer. film »ROBIN HOOD AVSTRALIJE«, ob 18. in 20.
Rudnik rjavega premoga Krmelj
razpisuje ■
I. javno pismeno LICITACIJO
za oddajo regulacije potoka Hinj a v dolžini 440 metrov v Krmelju. Licitacija bo na upravi rudnika/ 5. XII. 1956, ob 8. uri. Proračunska vsota je 2,687.241 din. Kok izvedbe regulacije je 1. . III. 1957. Ponudbe morajo biti opremljene v skladu s predpisi pravilnika o postopku pri javni licitaciji za oddajanje gradbenih del ter se sprejemajo do 4. XII. 1956 na upravi rudnika. Varščino 0.5 % predračunske vsote je treba predložiti do pričetka licitacijske obravnave. — Projektivni elaborat in splošni pogoji so interesentom na razpolago vsak delavnik od 6. do 14. ure na upravi rudnika.	8499-A
TOVARNA TEHTNIC CELJE
razpisuje mesta
planerja in ierminea proizvodnje ter pomožnega normirca
Pogoji: srednja tehnična šola oz. delovodska šola; lahko pa daljša praksa in veselje do te službe.
Nastop službe takoj. — Plača po tarifnem pravilniku.
8498-A
»ODJlDl
JUGOM**«#-
Podjetje »K A M H 8 K« v Kamniku
obvešča svoje cenjene odjemalce, da bo sklepalo kupo-prodajne pogodbe za vse vrste EKSPLOZIVA, V21GALNE VRVICE, SMODNIKA In PIROTEHNIČNE IZDELKE ZA BUDARSTV0 za leto 1957 v dneh:
od 22. do 23. novembra 1S56 z neposrednimi koristniki,
od 3. do 10. decembra 1956 z vsemi trgovskimi podjetji.
Pogodbe bomo sklepali dnevno od 8. do 14. ure. Interesente naprošamo, da prinesejo (dostavijo): točno specifikacijo potrebnega materiala, mesečno potrebo od januarja do decembra 1957, podatke o plačniku, naziv namembne postaje in odobreni e pristojnega organa oblasti zg uporabo (nakup) eksplozivnega materiala.
8 stt. 7 SLOVENSKI POROČEVALEC /	™	-	'»?•	NOvbmbsa	m*
Take sprinterice , za Melbourne?
2e včeraj smo poročali o od tiodu zadnjih jugoslovanskih o-limpijskili tekmovalcev v Melbo urne. Na ljubljanskem kolodvoru sta se poslovili slovenski metalki krogle Usenikova in Kotlu-Škova. Na vlak je atletinji pospremilo večje število njunih sorodnikov, znancev, spornih delavcev in novinarjev.
Ob tej priliki smo nabrali tudi
te zanimive izjave:
Trener obeh atletinj prof. Jože Sturm: »Nisem povsem zadovoljen s pripravami za Melbourne in zato glede nastopa Kotluškove in Usenikove nisem .optimist. Predvsem se čudim, zakaj je bil kljub dogovoru spremenjen sistem treninga v Splitu. Za Use-nikovo sem na primer želel, da bi metala čimmanj (tedaj pa skoncentrirano) in popravljala nekatere večje napake. Delati pa je morala prav obratno. Forsira-no je metala, tako da odpotuje celo nekoliko poškodovana. Tudi ne razumem, zakaj je Kotluško-va v zadnji olimpijski skupim, saj bo tako že dva dni po prihodu v Melbourne morala nastopiti v metu diska. In še tole — oprema! Ali veste s kakimi sprintericami potuje Usenikova? S seboj ima sicer dva para — toda eden je bolj raztrgan kot drugi. Pri tem pa se natančno spominjam, da smo pred letom na sestanku v Splitu več kot dve uri govorili o opremi olimpijskih tekmovalcev.«
Ko smo se pri prof Sturmu zanimali, kakšne rezultate pričakuje v Melbournu, je odgovoril: »14-m znamka seveda ne bo nro-blem. več pa ne bi hotel reči.«
Nada Kotlušek: »Veselim se potovanja in se bora potrudila. Upam, da bo šlo vse po sreči.«
Milena Usenik:	Sprinterice
Imam res siabc. Sicer pa smo debili lepe stvari — najbolj všeč mi je pa kovček. Rezultat? Vrgla bom, kolikor bom mogla!«
eb
...
Planinstvo in alpinizem med študenti
Planinsko	društvo	Univerza,	ki združuje kot najbolj razširjeno
društvo na	ljubljanski	univerzi	nad 600 srednješolcev in študentov
planincev, bo imelo svoj VIII. redni letni zbor v četrtek, 22. t. m-ob 19.30 uri v prirodoslovno-mate matični predavalnici.
Planinstvo in alpinizem sta te-	lepega v njej. Razlaga naj bi bila
sno povezana z življenjem in de-	tako nazorna, da bi učencu in di-
lom našega človeka. Planinska	jaku že v šolski klopi pričarala
dejavnost lahko v mnogočem	vso lepoto narave. _ Mlad_ človek
vpliva na razvoj človekovih spo-	bi moral spoznati že v šoli vso
sobnosti. Upoštevajoč te vidike ho	težo boja in življenja naše favne
skušalo tudi visokošolsko planin-	in flore v gorah. Tako bi ze mlad
sko društvo usmerjati svoje člane	spoznal vse trajanje in minevanje
e in prav bi bilo, da bi tudi	v gorski prirodi, kjer ni nič stal-
nega, nepremakljivega, nespremenljivega. Za srčno izobrazbo mladega rodu bi bilo to dragocene vrednosti:
Mladini je treba prikazati visoke planinske in alpinistične cilje, ne pa samo športno tehničnih, kajti le tako bo mogoče vzgajati resnične gornike in dobre člane naše družbe. Zato je treba s planinsko miselnostjo prodreti v ši-
v gore _	.
planinska organizacija prej ali slej sprožila vprašanje izvenšol-ske vgoje mladine v svojih vrstah. Zato naj se ta organizacija tesneje poveže ne samo s taborniško organizacijo. Počitniško zvezo, temveč tudi z mladinsko organizacijo, smučarskimi klubi itd" Področje izvenšolske vzgoje je precej obsežno in treba je pričeti s smotrnim delom za vzgajanje resničnih planincev. Prav tako pa je potrebno tudi tesno sodelovanje s šolskimi vodstvi, kajti tudi beseda profesorja ali učitelja lahko na tem področju mnogo zaleže. Sploh pa bi morali vsi tisti, ki imajo največ opravka z mladino na terenu, sami napisati kaj več o tem, ker poznajo duševnost mladih planincev in vedo za njihovo ljubezen in veselje do gora. To delo bo rodilo obilne sadove.
Tudi Svet za šolstvo naj bi pri novi šolski reformi skušal najti pot za boljšo povezavo med mladino in gorami. Slovenci smo narod. ki živi sredi njih in mu je ljubezen do gora že prirojena. Menda ni treba poudarjati, da bi bil pouk raznih predmetov v šoli mnogo bolj življenjski, če bi predavatelj vzbujal z nj-im tudi smisel za naravo in za vse, kar je
rino: v šole, na vas in podeželje
vobče.
S temi gesli bomo planinci in alpinisti PDU izvedli svoj letošnji občni zbor, na katerega vabimo vse študente — srednješolce — planince in alpiniste! vse tiste, ki jim hoja v gore pomeni iskanje lepote in miru, oddiha in samote, sreče jn intimnega sožitja z naravo ter tovarištva in plemenitosti, hkrati pa tudi samopremagovanja in volje ali pa najbolj tvegane preizkušnje, svojih telesnih in duševnih sil. Naj bodo gore vsem skupaj vir plemenitih čustev, jasnih nazorov, pravih hotenj in teženj, predvsem pa vir srčne dobrote in iskrenega planinskega tovarištva. Planinstvo je tesno povezano z vs^m našim družbenim življenjem in zato lahko, če je prav usmerjeno, pomaga k uresničevanju najlepših družbenih idealov.	J.	M.
LJUBLJANSKI
HOKEJISTI jVIISLIJO NA SEZONO
Če bo le zima, kakor se spodobi..
Medtem ko v nekaterih evropskih - državah drsajo in igrajo hokej na umetnem ledu že več tednov, se pri nas igralci te ko,-ristne zimske igre samo pripravljajo s »suhim« treningom za prve nastope na naravni ploskvi. Med take, ki so pri nas brez ledenega stadimia (tako srečni so samo Jeseničani in Beograjčani), sodijo tudi igralci hokejskega kluba »Ljubljana«.
V zadnjih letih je HK Ljublja-
Razen na domačih prvenstvih bo prvo moštvo igralo čimveč v Ljubljani, med drugimi_ tudi s Poljaki, Nemci, Italijani' in Avstrijci. Ljubitelji lepega hokeja bodo zato prav gotovo prišli na račun, klub pa upa, da bo obisk na teh prireditvah zares številen; skrbi z denarjem terjajo namreč polne tribune. Za kritje stroškov (opremo) za enega igralca pri nas je namreč potrebno imeti ob igrišču najmanj 300 do 403 ljudi, medtem ko v drugih evropskih državah zadostuje, da gleda enega igralca (se pravi za kritje
POKAL FLRJ V MALEM ROKOMETU
Brez presenečenj ne gre
Letošnje tekmovanje za jugoslovanski pokal v malem rokometu je zbralo več kot 2000, ekip in je bilo potemtakem do zdaj najbolj množično.
Kakor lani, je tudi letos v ljubljanski skupini prepričljivo zmagal Odred in se skupaj s Fuži-narjem iz Raven plasiral v zaključno tekmovanje 16. najboljših moštev iz vse države. Odred je preteklo nedeljo premagal Fuži-naria (35:15) in si tako priboril vstop med osem najboljših moštev v državi.
To nedeljo se mora Odred v četrtfinalni tekmi pomeriti za nadaljnji obstoj v konkurenci z večkratnim državnim prvakom Zagrebom. Ker je v vrstah slednjega kar 6 državnih reprezentantov, mu tudi prednost domačega igrišča in domačega občinstva ne daje preveč upanja, da bi prebrodil še to zapreko.
V ženski konkurenci zastopa Slovenijo Rudar iz Trbovelj. Zal so trboveljske igralke slabo »žrebale« in se bodo morale v četrtfinalu srečati z državnimi prvakinjami iz zagrebške Lokomotive. Zagrebčanke so v tem srečanju izrazit favorit.
Lfiablfana Ima za gosta — Odred
Po slabih treh mesecih bomo slednjič jutri potegnili črte pod
it. cimi — konec bo zdaj jesenskega prvenstvenega tekmovanja
v nog. v I. conski in mariborsko-^varaždinsko-celjski ligi.
V coni je naključje hotelo, da se bosta prav v zadnjem kolu v Šiški srečala oba edina slovenska zastopnika v tej konkurenci — Ljubljana in Odred. Položaj obeh nasprotnikov vse do sem ni zadovoljiv niti zavidljiv, pa tudi nedeljsko srečanje ne more spremeniti te situacije. Zato pravzaprav ni pravega povoda, da bi bila tekma preveč razburljiva. Predvsem pa ii jemlje vsak pravi čar okoliščina, da bosta obe točki tako ostali v Ljubljani, pri čemer pa skoraj ni najvažnejše, kdo ju bo pospravil. Za čast pa pojde obema. . .
Tekma bo ob 14.15 uri na stadionu v šiški, predtekma med mladinama glavnih nasprotnikov pa se bo začela že ob 12.45 uri. Obiskovalce opozarjamo posebej, da bodo ta dan (od 12.20 ure dalje) vozili izpred kavarne Evrope na stadion v Šiški posebni
avtobusi.
Ostali spored te zadnje prvenstvene nedelje obsega še naslednjih oet srečanj:
Turbina — Ki jeka, Metala c — Trešn.jevka, Uijanik — Šibenik, Jadran — Split in Tekstilac —-Grafičar.
Tudi v mariborski ligi je v nedeljo na vrsti XI. in zadnje kolo. Svečani a tega kola bodo:
V MARIBORU: Maribor — Branik. v CAKOVCU: -Tedinstvo —
Rudar v OROSLAVJU: Tekstilac—
Šloboda, ▼ MURSKI SOBOTI;
Sobota — Mladost, v Krapini: Za-gorac — Kladivar in v ZAGORJU: Proletarec — Sloga.
*
Komisija za sestavo jugoslovanske nogometne reprezentance
za srečanje s Škotsko, ki bo 24. t. m. v Glasgotvu, je določila naslednje moštvo:	Beara, Belin,
Stankovič, Tasič, Horvat, Boško v. Fetakovič, Milutinovič, Og-njanov, Vukas, Zebec. Rezerve so. Kralj, Crnkovič, Conč, Toplak in Rajkov. Reprezentanco bodo vodili tov. Tripaio, Lišanin, Kneževič, Moša Marjanovič in dr. Uglješič. Moštvo pojde že danes na pot.
Madžarski nogometni enajsterici Honved in Voros Lobogo sta te dni odigrali še dve tekmi v inozemstvu. Prvi je zmagal nad Rouenom y Franciji s 5:2	(4:1),
Lobogo pa je imel za nasprotnika enajsterico »Miinchen 1350« in prav tako dobil 4:2 (2:0).
PRVENSTVO LRS V NAMIZNEM TENISU
NAP 150 UDELEŽENCEV
Kranj bo danes in jutri prizorišče jubilejnega X. povojnega prvenstva Slovenije za posameznike in dvojice. Po prijavah bo to prvenstvo eno najbolj množičnih, saj se je prijavilo okrog 150 igralcev, med njimi tudi iz Kopra, Turnir bo v telovadnici Fartizana v Stražišču. Danes bo tudi VI. skupščina namiznoteniške zveze Slovenije.	J-k
Ob
na dosegel kljub slabim pogojem stroškov zanj) samo 30 do 40 zveza redno delo zares zadovoljive stih ljubiteljev hokeja na ledu. rezultate. Klub je uspešno pre- Kolikor letošnja zima ne bo stal vse preizkušnje na sloven- preveč muhasta in nenaklonjena, skem in jugoslovanskem prven- upamo, da hokejski klub »Ljub-stvu (2. oz. 3. mesto) ter na go- ifana« z novim predsednikom dr. stovanjih na Poljskem in Italiji. Lunačkom na čelu ne bo razo-Klubslci igralci so (čeprav skoraj brez ledu) zboljšali kvaliteto, medtem ko je moštvo kot celota — žal — pokazalo zelo spremenljivo igro. Ekipa je nastopala brez pravih psihičnih priprav in koristnih pogovorov o sistemu.
Neresna obramba je pogosto* zapravljala prizadevanja vse s tveganimi »izleti«, medtem ko se napad ni vračal vselej ob pravem času. Vse te pomanjkljivosti bodo skušali odpraviti v sesoni 1056/37, predvsem pa slabo sodelovanje obrambe in napada ter neučinkovitost.
AVSTRUCI, ITALIJANI. NEMCI IN POLJAKI V LJUBLJANI
Za zdaj trenirajo igralci »Ljubljane« doma, v kratkem pa bodo začeli tudi s pripravami na Jesenicah. Za načrtne treninge v Ljubljani so zdaj značilni neredni obiski; boljše pa bo, ko bodo začeli trenirati (v teh dneh) na Gospodarskem razstavišču in seveda pod Mežakljo. V klubu bodo hkrati posvetili še večjo pozornost drugemu moštvu, ža katero so lani vse premalo storili, in ustanovili mladinsko ekipo.
Druga garnitura bo nastopila v tej sezoni na slovenskem prvenstvu, gostovala pa še v Karlovcu in Varaždinu, mladinsko moštvo pa na republiškem prvenstvu v Kamniku. Klub pa ne bo skrbel zgolj za lastne. vrste, temveč bo priskočil na pomoč tudi novim ekipam v Kamniku ali Kočevju.
ZAHVALA
dragega at«
smrti na:
JOŽETA ADAMIČA
se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Vekoslavu Janežiču za njegovo izredno požrtvovalnost v času bolezni, duhovščini, lovski družini za častno spremstvo in ganljiv govor, gasilcem, pevskemu društvu za žalos-tinke, domžalski godbi, ki mu je igrala v slovo, nogometnemu klubu za spremstvo in prelepe poslovilne besede in športnemu klubu »Partizan«. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so sočustvovali z nami. Iskrena zahvala.
Domžale, 17. novembra 1956.
Žalujoče hčerke.
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl
V 87. letu starosti so nas za vedno zapustili naša draga mama, stara mama in teta
FRANČIŠKA ZORKO
roj. TIDIC
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 18. nov. 1956. ob 15. uri popoldne iz domače hiše Podgora 12 na farno pokopališče v Dolu pri Ljubljani.
Žalujoči; hčerke Angela por. Zajc. Pepca por. Musar, sinova Emil in Fric in ostalo sorodstvo.
'Ljubljana, Zagreb,
£1 Cleveland, Caracas.
Po kratki mučni bolezni je do-trpel moj ljubi mož
FRANC PAGLAVEC šofer reševalne postaje v Kamniku
Pogreb bo v soboto 17. XI. 1955 ob 15. Tiri cd doma na pokopališče Mekinje.
Žalujoča žena Pepca in ostalo sorodstvo.
Mekinje pri Kamniku, 10 XI. 1955.
Sporočamo žalostno vest, da je po kratki mučni bolezni umrl naš šofer
FRANC PAGLAVEC
Požrtvovalnega tovariša bo kolektiv ohranil ▼ lepem spominu.
Pogreb bo 17. novembra 1956, ob 16. uri n« pokopališče Mekinje pri Kamniku.
Uprava Reševalne postaje v Kamniku in sindikalna podružnica zdravstvenih delavcev
IGNACU ŽGAJNAR
župnik v Šentjanžu na Dolenjskem
Pogreb bo v ponedeljek dopoldne. — Prosimo tihega sožalja.
Žalujoči: sestre Angela, Katarina, Mici, brat Anton, družine Žgajnar, Gačnik, Škulj in ^ostalo sorodstvo.
Šentjanž, Videm - Dobrepolje.
Šentjanž, 16. novembra 1956.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, svak
ALOJZ JEVNKAR
posestnik
Pogreb bo v nedeljo, 18. novembra 1956, ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške veže na 2alah. Do 10. ure 18. nov. 1956 leži na svojem domu, Domžalska cesta 4, Ljubljana.
Žalujoči: žena Frančiška, otroci z družinami in ostalo sorodstvo.
. It •.-.* ■■•• .
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi, mučni bolezni za vedno zapustil v 66. letu starosti naš nadvse dragi in dobri ata
JERNEJ PIRNAT
kovaški mojster
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 17. novembra 1956, ob 15.30.
Žalujoči:	žena	Matilda, sinovi Nejko, Miha,
Janez, Ludvik, Tone, Feliks, Peter, Lojze in hčerka Betka ter ostalo sorodstvo.
Sr. Jarše, št. 17, .dne 16. novembra 1956.
Varšava, 16. nov. Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je sinoči v Krakovu zmagala nad drugo garnituro Poljske s 64:o8 (36:29).
Republiško prvenstvo I. razreda v sabljanju bo danes dopoldne in jutri popoldne v spodnji dvorani na Taboru. Razpored tekmovanja je tak, da bodo gledalci lahko gledali finalna srečanja. Danes ob 14. je pričetek ženskega finala, ob 17.30 pa finale v moškem floretu. Jutri ob 10. tekmovanje bo finalno tekmovanje s sabljo.
Plavalci ZPK Ljubljana imajo redne treninge gimnastike od ponedeljka 19. t. m. dalje, in sicer vsak ponedeljek in četrtek od 19. čaral	ljubiteljev te igre v našem do 20. ure v telovadnici osnovne
nisstu.	sole Frana Levstika.
IZDAVACKO PHEDUZEČE
»GRADJEVINSKA KNJIGA«
Vam priporoča
1. Nove priročnike:
MASINSKI TEHNlCAR 2
latinica — vezana v platno — cena 700 din Obsega poglavja: parne kotle, parne stroje, toplotne turbine, motorje z notranjim izgorevanjem, plinske generatorje, motorna vozila, hidravlične turbine in črpalke.
Opomba: Mašinski tehničar 1 — cena 900 din — Je že v prodaji.
Svet. Djordjevič:
SAOBRACAJNI propisi
cirilica in latinica — broširano — cena 100 din Vsebina: najnovejši prometni predpisi — signali, znaki, pravila šofiranja. Priloga: daljinar (kilome-traže avtocest).
2. Nove učbenike:
Dr. S. Novakovič, V. Zekovid in M. Miodragovič: EKONOMIKA FLRJ
za IV. razred SES — cirilica — cena 250 din.
Ing. D. Bezuhovič-Glavinič:
OPŠTA I NEORGANSKA HEMIJA
za I.. razred Ind. srednje teh. šole — cirilica — cena 300 din.
Ing. I. Zivkovič in ing. D. Nedeljkovid:
GEODEZIJA I.
za II. razred — cena 150 din,
GEODEZIJA II.
za III. razred — cena 180 din,
GEODEZIJA III.
za IV. razred — cena 130 din — vse tri v latinici za STŠ.
Ing. V. Mitrovič:
OTPORNOST MATERIJALA
za II. razred STS - strojni oddelek. — latinica — cena 150 din.
Ing. A. Zoc:
maSinski elementi n. deo
za III. razred šole učencev v gospodarstvu — cirilica — cena 120 din.
Ing. V. Mitrovič:
tehniCka mehanika
mehanizmi, dinamika in odpornost materiala — za II. razred šole učencev za gospodarstvo in industrijske šole — latinica — cena 120 din.
Knjige lahko dobite v vseh večjih knjigarnah v državi in v knjigami »Gradjevinska knjiga«, Maršala Tita 40, telefon 26-182 ali direktno, na naslov
' »GRADJEVINSKA KNJIGA«, Beograd, Masnrvkova 2
poštni predal 798, telefon 21-173 In 25-464
Po najnovejši uredbi o ukinitvi davka na promet proizvodov, smo občutno znižali cene našim proizvodom — strojem za les
»BRATSTVO«
Ivomica Strojeva
ZAGREB
Paromlinska 55
Po daljši bolezni nam je nenadoma umrla naša dobra žena, mama in stara mama
MARUA ZIHERL roj. ŽABJEK
Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v soboto, 17. novembra, ob 15. uri iz hiše žalosti v Dobru-njah št. 13 na pokopališče v Sostro.
Globoko žalujoči: mož Anton, sin Anton, hčeri Terezija in Marija z družinami in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, 16. novembra 1956.
7i mm
m
mm-SM
(Š
S
te
N. OPACIC
t. PETKOVIČ
  Cernu? — je vzkliknil Sevemikov. — Stara coprnica
je namreč bolana na žolču in usoda carice jo je tako pretresla, da so jo morali taikoj odpeljati v bolnišnico. Sedaj mi je vsa ■ družina hvaležna.
V klubu je bilo tako tiho, da se je Ottoju zazdelo kakor da sanja. Prestrašeno je pogledal na uro. Ob enajstih ima pred gledališčem sestanek z Olgo. Nato se je globoko oddahnil. Šele devet! — je rekel — meni se je pa zdelo, da bo že polnoči.
Sevemikov je z razumevanjem prikimal. — Tudi jaz sem bil bolan na takih rečeh. Lahko vam povem izkušnje starejšega
— to je edino na svetu,-zaradi česar se splača živeti. Izkoristite vaša leta, to je vse, kar sem vam hotel povedati. — Nato je izpraznil polno čašo ruma.
Sovernikov je dolgo časa molčal, zamišljeno in sanjavo, dokler ni segel v žep in izvlekel lepo listnico iz rdečega usnja.
— No, sedaj pa prenehajva z idealizmom — je rekel. — Življenje je praktično in vse ostalo je utopija.
Iz listnice je vzel precej debelo kuverto, katero je Otto hitro spravil v notranji žep suknjiča. Gledal je v Sevemikova.
— Kaj je notri?
  Vojaške zadeve. Obmejne utrdbe in skica obrambne
cone, izdelana na samem kraju.
— Kdo,'vi sami?
Sevemikov je potrdil.
— V zadnjem času je bilo že mnogo neresničnih skic. Nekdo nas goljufa. Zato ne verjemite nikomur in preiščite vse sami.
— To je tudi moje načelo. — Sevemikov je napolnil kozarec. — V posebni kuverti imate še pregled divizije v vojnem sestavu. Formacija, oborožitev, imena komandantov in taktika.
— Vse to že imam. Manjkajo mi popolni podatki o protitankovskih enotah,
— Mogoče drugikrat. Kolikor mi je znano, bo kmalu reorganizacija. Prispela je nova skupina tankov. Neki polkovnik je pravkar odpotoval v Francijo zaradi nabave novega orožja, vojaška delegacija pa pregovarja v Angliji za avione.
Otto je zamahnil z roko. —O tem sem obveščen. Poskrbite za podrobnosti, kadar se vrnejo. Ali se kaj spoznate v aero-tehniki?
Sevemikov je skomignil z rameni — Ne ravno posebno. Kaj vas zanima?
— V izdelavi je nov tip letala. Konstrukcija je že končana. Kot sem obveščen bo to odličen aparat. Pretežno lovski, toda kombiniran z nekaterimi elementi lahkega bombnika. Hitrost in oborožitev držijo v strogi tajnosti. Kmalu bo poizkusni let.
Sevemikov je pomežiknil. — Ali so vam potrebni načrti?
— Zelo nujno. Ali imate možnosti?
— Zakaj ne?
— No, potem drugič. Še nekaj! Zanimajo me aerodromi, toda samo rezervni, vse ostale imam. Organizirajo jih na več mestih, poglavitno v centralnem pasu. Poizvejte za lego in kapaciteto, ali zelo natančno. Ce le mogoče ts fotografskimi posnetki.
Sevemikov je molče prikimal. Popila sta še po kozarec ruma, nakar se je Sevemikov dvignil.
— Grem v »Kazbek«, kjer imam neki sestanek. Kako da vi tako redko zahajate tja? »Kazbek« je emigrantska postaja za duševno okrepitev. Nekaj sličnega kot mednarodna čakalnica, kjer prihajajo in odhajajo vlaki v vse smeri. Sedaj je pa še nekaj prav posebnega v »Kazbeku«. Pojdite i-n oglejte si! Moj okus poznate, ali povem vam, da takšne žene še niste videli.
— Nova?
— Od nedavna. Vi še ne veste, kako zna ta Rusinja plesati.
Poznam jo že od poprej. Toda, kaj bi vam govoril, vi, Židje, se spoznate v umetnosti. Pridite zanesljivo.
Otto je obljubil.
Sklenil je, da bo najpoprej krenil domov in vprašal po telefonu, kdaj bo baletna predstava končana. Ura je šele deset in bo, verjetno* moral čakati še celo uro. Nikoli ni čas tako počasi tekel. 2e zopet so ga obšle misli na Olgo. Čutil je nejasen notranji nemir. Nocoj se bo moralo odločiti, tako ne gre več naprej.
Hitel je po stopnicah in odklenil vrata. Ko je vstopil v .sobo, je vzdrhtel in prebledel. Komaj je zajecljal: — Vi tukaj? — Olga je sedela v širokem fotelju in čitala časopise. — Zvečer nisem nastopila in sem odločila presenetiti vas — je rekla in rahlo zardela v obraz. — Ugaja mi vaše stanovanje. Dunajski okus! -
Otto je ni poslušal. Naglo je odprl kuhinjska vrata, poklical Matildo in vznemirjeno rekel: — Matilda, usmilite se in nama skuhajte kavo. No, no, ne vihajte nosu, vašo kavo bo ■ pila bodoča kraljica Palestine.
Matilda je napravila kisel obraz. — Za vas bi bilo bolje, da ste šli v bar, — je zamrmrala in mu obrnila hrbet.
— Popila bova kavo — je dejal in sedel k Olgi, — potem bova pa čakala, kaj bo odločila usoda.
— Jaz ne verjamem v usodo — je odgovorila — in sploh ne v velike stvari. Ljubim prijateljstvo in nežnost.
Sedela sta in šepetala o vsem, skakajoč s predmeta na predmet. Gledal je njene oči, ali ni zapazil ničesar posebnega. Toplina mu je jemala dah, spreletavalo ga je po vsem telesu in z gotovostjo je občutil, da je usodno vezan z njo.
Matilda je prinesla kavo. Med serviranjem je premerila Olgo od nog do glave tako krvoločno, da je Rothmullerju hipoma postalo tesno pri srcu.