Leto VB., št. 35 („JutK»«xiv.,št.zooa> LJubljana, ponedeljek 28. avgusta 1933 ''ena 2 Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št- 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja Ponedeljska i?daja >Juua« ujsujo vsak ponedeljek zjutraj. — Ma-roča se posebej tn velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cLh dostavljena Din 5.- mesečno. Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Nemški militarizem na pohodu Hitler jevski režim razvija na vsej fronti militaristični duh in pod raznimi krinkami obnavlja staro nemško armado Berlin, 27. avgusta, d. Ko so se pred ne- j ko na razpolago maske proti plinu, ki jih :i- --J D—i:---i-^-i- 1 jma razdeliti med stanovalce, ako preti koliko tedni pojavila nad Berlinom letala, katerih poreklo še do danes ni ugotovljeno in ki so metala letake z napadi proti Hitlerjevi vladi, se je pričela v hitlerjev-ski Nemčiji nova agitacija za obrambo države v zraku in na kopnem. Tretje nemško carstvo ne opušča nobene prilike, da ne bi opozarjalo prebivalstva na razne možne vojne nevarnosti. Nemčija se seveda predstavlja kot država, ki je razorože-na, dočim so vsi njeni sosedje oboroženi do zob. Pri tem pa se pred javnostjo stalno poudarja, kako skrbi hitlerjevski režim za izpopolnitev nove oborožene sile. Revije hitlerjevskih napadalnih in zaščitnih oddelkov so popolnoma vojaškega značija ter vse predstavljajo gledalcem kot nadomestilo za vojsko in kot njen bodoči kader. Dne 6. avgusta so v Tempelhofu defili-ra'e formacije napadalnih oddelkov iz Velikega Berlina in brandenburške grofije. Kako je Nemčija razorožena, dokazuje dejstvo, da je ob tej priliki na Tempelhofu samo iz tega dela države korakalo v vojaških formacijah z vojaškimi godbami in razvitimi zastavami s kljukastimi križi pod poveljstvom izvežbanih oficirjev z vojaškim elanom in strojno točnostjo bivše cesarske armade 82.000 Hitlerjevcev. Na okoli je stalo več sto tisoč občinstva, ki je navdušeno pozdravljalo to militari-stično revijo. Dne 13. avgusta je bila prirejena revija zaščitnih formacij ter je ob tej priliki korakalo po zgodovinski cesti Unter den Linden 11.000 mož v črnih uniformah, očitna elita nemške vojaške moči. Tudi ti so bili samo iz enega dela glavnega mesta. Revije pa se ne prirejajo samo v Berlinu, temveč tudi na Pomorjanskem, v Vzhodni Prusiji, Šleziji, Porenju in drugod. Vse to so izrazito militaristične revije. Temu »j pridružuje sedaj živahna propaganda za letalsko obrambo države. Vsi Nemci .iaj bi se zbrali v državni zvezi za letalsko obrambo. V Berlinu so družinski poglavarji skoro vseh mestnih okrajev prej sli poziv, naj vstopijo v državno vezo za zrakoplovno obrambo in umevno je, da se bo glede na sedanji politični položaj večina brez dvoma odzvala. Število članov te zveze znaša že več milijonov. S temi številkami bo Nemčija paradirala pred inozemstvom ter čla. e zveze enostavno proglasila za pristaše narodne socialne stranke. Razen tega se izvršujejo tudi razni konkretni ukreni. V vsaki hiši, zlasti v Berlinu, je določena straža, ki je točno informirana, kaj je treba napraviti, ako pride do napada iz zraka. Vsaka hiša mora imeti v kleti varno zgrajene prostore za zavetje pred bombami iz zraka. Hišna straža ima prav ta- nevarnost plinskih napadov. Za vsak blok hiš je imenovana straža bloka, ki so ji podrejene vse hišne straže. Nad temi stražami blokov so okrajne straže in končno 6000 vrhovnih oficijelnih straž. V Berlinu je torej organizirano celo omrežje raznih poklicev in straž in lahko si je predstavljati, kako pod sedanjim režimom stremi prebivalstvo za tem, da bi pridobilo kak vojaški čin. Danes se je na Horst-Wesel Platzu, ki se je nekdaj imenoval Biilow-Platz, vršila velika revija krajevne skupine »Aleksander« v Velikem Berlinu, pri kateri so nastopile vse straže, ki so prebivalstvu nazorno pokazale, kako učinkuje eksplozija fetalskih bomb. Ta revija zveze za zrakoplovno obrambo je samo pričetek velike agitacije. Hitlerjevska vlada pričakuje, da bo v teku nekoliko tednov zbrala v državni zvezi za zrakoplovno obrambo nad 20 milijonov ljudi in kasneje celo 40 milijonov, ki bodo vsi pred svetom zahtevali pravico do zrakoplovne obrambe svoje države. Pri tem oficijelni listi ne prenehajo zahtevati, da naj »agresivna« Francija razoroži svojo vojsko. Milltaristična proslava bitke pri Tannenbergu Berlin, 27. avgusta. AA. Danes dopoldne se je vršila slovesna proslava 19. obletnice bitke pri Tannenbergu. Udeležila se je je velika množica ljudi ob navzočnosti predsednika rajha Hindenburga, Hitlerja, Papna, vojnega ministra in najvišjih zastopnikov mornarice. Nad zbranimi oddelKi rajhsvera, hitlerjevskih milic, stahlhelma, tannenberških veteranov itd. je krožila eskadrilja letal, med njimi posebna eskadrilja Hermana Gobbelsa. Govorilo je več govornikov, med njimi predsednik vzhodnopruskih provinc Koch, predsednik pruske vlade Goring, kancelar Hitler in drugi. Naposled se je Hindenburg zahvalil za manifestacije, ki so mu jih priredili, m se poklonil spominu nemških vojakov, ki so padli za domovino, ter izrazil svojo hvaležnost cesarju ln gospodarju, ki ga je poklical na čelo nemških armad. Po svečanostih se je Hitler odpeljal v avtomobilu v Marienburg, od Koder se je po še nepotrjenih vesteh z letalom odpeljal na posaarske manifestacije v Nieder-vvaldu. Demonstracija Posaarcev Sarrbriicken, 27. avgusta AA število Posaarcev, ki so se odpeljali na manifestacijo v Niedervvald, cenijo na 50.000 do 55.000, to je okoli 50 odstotkov manj, ka. kor se je prvotno računalo. Za pacifiste v Nemčiji ni prostora Berlin, 27. avgusta. AA. Kakor javlja »Deutsche Zeitung«, je badenski prosvetni minister odredil, da se izključijo z univerze ne samo dijaki, ki so se zadnje leto marksistično ali komunistično udejstvova-li, nego tudi vsi tisti, ki so bili člani pacifističnih društev, kakor na pr. francosko-nemškega društva za mir. Prav tako morajo pacifisti zapustiti vse javne službe. Berlin, 27. avgusta, s. Glede na vprašanje, ali bodo izgubili državljanstvo tudi rodbinski člani onih 33 oseb, ki jim je notranji minister zaradi bivanja v inozemstvu odvzel nemško državljanstvo, zatrjujejo, da se bo ta zadeva reševala v vsakem primeru posebej. Predvsem bodo ugo- tovili, ali živijo tudi rodbinski člani v inozemstvu. Pariz, 27. avgusta, s Današnjim manifestacijam v Niedervvaldu v Posaarju posveča francoski tisk veliko pozornost, ker smatra, da bo ta manifestacija prva velika preizkušnja za glasovanje posaarskega prebivalstva 1. 1935. Dočim piše >L' Intransigsant« samo o spretni organizaciji, posveča »Tempe« poeaanekemu problemu uvodnik, ki ga zaključuje z zahtevo, da mora policija v Posaarju čuvati pravice tamkajšnjega prebivalstva. Današnja manifestacija v Ni3derwaldu je svarilo, ki se ne sme pustiti v nemar. „Hitlerjevski dan" Za kongres narodnosocialistične stranke v Niirnbergu pripravljajo ogromne parade, ki pa so se jih tudi v Nemčiji že naveličali Berlin, 27. avgusta, d. V Nemčiji še ni zaključena sezona velikih svečanosti, revij in manifestacij. Po nedavni paradi 82 tisoč članov napadalnih oddelkov, ki so de-filirali v Tempelhofu, in pc veliki reviji zaščitnih oddelkov se hitlerjevska Nemčija pripravlja za novo nacionalno slavnost, ki bo prihodnje dni v Niirnbergu. Tej svečanosti so dali ime »Narodno socialistični dan«'. Vsi listi so polni reklame, ki jo v pretirani množini razpošilja ministrstvo za propagando. V listih je izračunano, koliko kvadratnih metrov blaga bodo porabili za šotore, koliko stotov eksplozivov je pripravljenih za ognjemet, koliko bo potrebno živil, na kratko, nemška javnost se mora zopet čuditi kaj se v nemški republiki vse dogaja in pripravlja z ogromnimi stroški. Po dosedanjih vesteh je prijavilo udeležbo na svečanosti v Niirnbergu že 400.000 ljudi, ki bodo prispeli s posebnimi vlaki. Razen tega bo veliko število gostov prispelo z avtomobili. V starodavnem južno-nem-škem mestu bo nastopilo okoli 164.000 samo funkcionarjev stranke, da bi čuli Hitlerjevo poslanico. Hitler se je že mudil v Nurnbergu, da se osebno prepriča, kako je preskrbljeno za stanovanja ter je sam dal navodila za poslednje priprave. Listi neprestano ponavljajo, da bodo nacionalne svečanosti v Niirnbergu prekosile vse, kar so hitlerjevci priredili doslej v tem pogledu. čeprav je ogromen ognjemet 1. maja v Berlinu po tedanjih poročilih predstavljal panoramo svoje vrste, izjavlja sedaj mini- ster dr. G6bbels slovesno v listih, da bo ognjemet, ki bo prirejen v Niirnbergu, še večje mojstrsko delo, kakor pa je bila nočna svečanost 1. maja v berlinskem Tempelhofu. Vstopnina 50 pfenigov za osebo naj bi pokrila vse izdatke. Mesto Niirnberg je v veliki meri poskrbelo za nastanitev gostov, večina izmed njih pa bo nastanjena pod šotori na prostem. Okolica Ntlrn-berga bo pretvorjena v pravo vojaško taborišče in hitlerjevski tisk že sedaj navdušeno razglaša, da bo to primer moderne selitve narodov in vzoren vzgled nemške organizacijske' sposobnosti. Kljub vsej bombastični reklami režima pa se že sedaj opaža, da se polašča občinstva nekakšna utrujenost in da propaganda nima več tako ugodnega odziva, kakor ga je imela še pred nekoliko meseci. Zato mnoge hitlerjevske prireditve v zadnjem času nimajo kljub vsej propagandi pričakovanega uspeha. Naravnost klasičen primer za to je bila razstava v počastitev Schlageterja, ki je bila pred nekoliko tedni otvorjena v Berlinu. Vprašanje je seveda, ali morejo hitlerjevci proslavljati Schlageterja, ki so ga Francozi kakor znano v času okupacije Porurja ustrelili zaradi atentata z bombo na tovorni vlak, kot prvega hackenkreutzlerskega junaka. Schla-geter ni bil nikdar narodni socialist, in malo verjetno je, da bi se kot dober katoličan prijavil za člana hitlerjevskih napadalnih oddelkov. Toda narodno socialistični stranki je potreben junak in zato je bi- la prirejena razstava, za katero je bila izvršena velika reklama v javaosti, tisku in po radiu. Razstava je zares polna pijetete. Zaprta bo 15. septembra, ni pa verjetno, da bi bilo objavljeno število posetnikov. Pred nekoliko dnevi je eden izmed listov Scherlovega koncema na bolj skrivnem mestu ugotovil, da je poset razstave sramota za prestolnico Nemčije. Razen nekoliko frontnih bojevnikov, članov napadalnih in zaščitnih oddelkov, vojnih invalidov in pripadnikov nemške vojske, ni razstave nihče posetil. Nemško občinstvo je ostalo doma. Vobče se nihče ne zanima za razstavo, čeprav znaša vstopnina samo 20 pfenigov, za brezposelne in otroke pa polovico. To je najboljši dokaz, da niti največja reklami več ne pomaga. V Nemčiji je sedaj že mnogo ljudi, ki se vprašujejo, kdo bo vse plačal, ko pred niirnberškimi slavnostmi čitajo v listih, kakšen veličasten ognjemet in druga razna čudesa bodo tamkaj priredili. Nemški program: Okupacija nemškega dela Švice in Belgije, vse šlezije ter razbitje Poljske in češkoslovaške Pariz, 27. avgusta, d. »Echo de Pariš« je objavil članek Charlesa Bonefo-na, ki pravi, da je Rosenberg, ki je prav za prav pravi minister za zunanje zadeve režima, kateremu služi baron Neurath le kot zunanja firma, poudarjal 8. avgusta t. 1., ko je govoril o Belgiji in Švici, da ni izključeno, da bo nemška Švica, ki je danes germanofob-sko razpoložena, začutila potrebo, da se pridruži Nemčiji in postane zopet velika. Slično se je Rosenberg izjavil tudi o Belgiji. »Echo de Pariš« vidi v vseh njegovih izjavah stremljenje Nemčije, da anektira nekega dne, ko bo zopet močna, Belgijo in Švico. Zatem se bavi z govorom guvernerja nemške Šlezije Bruchnerja, ki ga je imel 30. julija na osmem kongresu Zgornje Šlezije in ki je dejal: »Prihajam iz Katovic in Bijelice, kjer sem se razgovarjal z zastopniki ger-manstva, ter razumem, da še ne Vedo, na kak način bodo te pokrajine, ki so nam bile odvzete, zopet vrnjene Nemčiji, vendar pa čutijo v dnu srca, da bodo Katovice ponovno nemške. Rekli so mi, da bi nam bil ponovni plebiscit gotovo naklonjen ne samo v mestih, temveč tudi v vaseh. V ostalem ne bo Društvo narodov odločalo o usodi Zgornje Šlezije, temveč nemški narod sam, ki pa ne bo odločal samo o Zgornji Šleziji (poljski), temveč tudi o Kulčinu, kajti približuje se dan, ko bo Češkoslovaška »postala razvalina«. Aneksija Belgije in Švice, vojna proti Poljski in Češkoslovaški, vse to je torej program za čas, ko postane Nemčija zopet močnejša. Pri vsem tem ni še potrebno posebej poudarjati, da je general Epp napovedoval vrnitev nemških kolonij, kar je poudarjal kot glavno točko programa kongresa bivših bojevnikov iz kolonij in kar pomeni, da misli na vojno proti Angliji in proti južnoafriški republiki, bodisi proti obema na enkrat, bodisi proti vsaki posebej. Tej gospodi se mora priznati, pravi Charles Bonefone, da so cinični v svoji iskrenosti. Toda, kaj bodo rekli naši otroci, če bodo morali čez dva ali tri leta zopet iti v vojno, gospodu Dala-dieru. Ali mu bodo morda rekli: »Imeli ste zase pravico razpolaganja s silo in imeli ste moralno podporo civiliziranega sveta, vendar pa ste dovolili, da se je vse to dogodilo zato, ker ste bili na dopustu ali pa vam je v trenutku, ko je bila potrebna odločitev, primanjkovalo odločnosti.« Hitlerjevci v skrbeh za slovensko Koroško Bojno glasilo nemških narodnih socialistov o pevski turneji Triglavanov po Koroškem Berlin, 27. avgusta. »Volkische Beobach- j blatnigsee«), ki ga je nacionalno prebival-ter«, ki izhaja v Monakovem kot »bojno stvo ob velikih materialnih žrtvah prire- glasilo narodno-socialističnega gibanja velike Nemčije«, kakor se glasi njegov podnaslov, v ogromnem formatu, kakršnega ljubijo boljševiški dnevniki, je v svoji sobotni izdaji prinesel senzacijo z bombastičnim naslovom »Dollfuss — Verrat an Karnten — Slovenische Irredenta hetzt ungenindert (»Dollfussovo izdajstvo nad Koroško — Slovenska iredenta ščuva nemoteno«), »Volkischer Beobachter« ima vobče rad hrupne naslove, pri njem se nedolžna notica ne loči od prvorazredne senzacije. Ta članek o koroških Slovencih pa je tem bolj zanimiv, ker se »Volkischer Beobachter« redkokdaj dotika problemov tujih narodov — saj ima kot bojno glasilo hitlerjevske organizacije čez glavo posla doma. Koroški Slovenci, Jugoslavija in akademski klub »Triglav« iz Ljubljane — njegova ekskurzija po Koroškem, o kateri je »Jutro« nedavno poročalo, je dala povod za omenjeni članek — so postali cilj ogorčene hitlerjevske atake samo mimogrede — sredi svojevrstnega, zgodovinsko vele-zanimivega političnega duela med narodno socialističnim Berlinom in krščansko-so-dalističnim Dunajem. Članek je datiran iz Beljaka dne 25. avgusta in se v celoti glasi: V južni Koroški se je zadnji čas vršilo veliko število iredentističnih zborovanj, ki jih je brez vsakih ovir od strani policije in koroške vlade priredilo nacionalistično ljubljansko akademsko društvo »Triglav«. (V monakovskem listu je naš Triglav prekrščen v »Triglay«. Op. ur.). Na Obirju so imeli govore, v katerih so kazali na Podjunsko dolino, ki leži ob vznožju Obir-ja, in so ponovno naglašali, da ni več daleč čas, ko bo nad Celovcem in Gosposvet-skim poljem (»tiber dem Zollfelde« piše »V. B.«) za vihrala jugoslovenska troboj-nica. Koroške Slovence so pozivali, naj ostanejo močni, saj dan osvobojenja itak ni več daleč. Slovenska oreanlzaciia, ki jo je zastopalo 20 ljubljanskih visokošolcev, s katerimi je bil tudi poseben pevski zbor, je lahko 14 dni nemoteno agitirala po deželi, dasi so udeleženci imeli samo dovoljenje za prestop meje, ki upravičuje samo do dvodnevnega bivanja onkraj meje. Domovini zvesto koroško prebivalstvo je zlasti ogorčeno nad zadržanjem avstrijskih oblasti, ki imajo sicer navado, da proti vsakomur, tudi najbolj nedolžnemu, ha-kenkreuzlersko sumljivemu pojavu nastopajo z najbrutalnejšo strogostjo. Veliko vznemirjenje vlada tudi zaradi prepovedi nemškega turnerskega taborjenja ob Ba-škem jezeru (to bo bržkone nemški »Sa- pnre- dilo v ogroženem obmejnem ozemlju. Kakor vse to kaže, so se avstrijska oblastva že povsem očitno stavila v službo vseh nemštvu sovražnih stremljenj. Značilno je, da se ta slovenska aktivnost drami v znamenju Dollfussovega pohoda proti caroano-socialističnemu gibanju, dočim se v zadnjih letih slovenstvo v tej pranemškl deželi (podčrtano v originalu) sploh ni več pojavljalo. Tako »Volkiscler Beobachter«. Kakor je videti, hitlerjevska reportaža iz Avstrije precej počasi prihaja do Berlina. Dolgi tedni so že minili od tedaj, ko so slovenski visokošolci iz Ljubljane v najidealnej-šem razumevanju svojih dolžnosti do svojega naroda priredili izlet med koroške Slovence, da s pesmijo zanesejo mednje živo misel na narod, katerega veja so. To ni bil nikak izzivalen, iredentističen pohod, bil je samo dostojen, preprost in prisrčen obisk pri svojih ljudeh. Zdaj, po dolgih tednih je prispel iz Berlina ta pavšalni in brutalni napad, ki nosi vse odlike metod nemškega narodnega socializma. In da bo brutalnost in topa krivičnost tega hit-lerjevskega napada toliko bolj očitna, je kakor nalašč izšel ravno nekaj dni potem, ko je avstrijska vlada prepovedala Slovenski krščansko-socialni zvezi na Koroškem prireditev slovenskega dobrodelnega pevskega koncerta. Niti koroškim Slovencem niti nam ne bo težko zavzeti jasnega stališča do hit-lerizma. Nemškim narodnim socialistom ni dovolj samo Brezpravnost slovenske narodne manjšine, oni bi jo bržkone želeli iztrebiti. Akademskemu društvu »Triglav« pa vsa čast, da je njegova pesem po koroških slovenskih vaseh odmevala, kakor vse kaže, noter do Berlina. Novi izgredi na Kubi Havana, 27. avgusta. AA. Associated Pres poroča, da se je delavsko gibanje, ki je bilo neposredni povod za odstranitev Machada, zopet začelo še s hujšo silo in da se obrača proti diktatorski vladi Ces-pedesa. Stavkajoči zahtevajo znižanje delovnega časa in zvišanje mezd. Doznava se tudi, da se je več oboroženih skupin Machadove stranke zapletlo v praske z vojaštvom in s člani ouganizacije »ABC« v Santi Clari in treh okoliških mestih, žrtev pa nj bilo. Washington, 27. avgusta AA. Kakor govore v poučenih krogih, namerava državna zakladna uprava poslati na Kubo svojega zastopnika, ki naj pomaga novemu ameriškemu poslaniku Jeffersonu Coffery-ju pri proučevanju kubanskih finančnih problemov. Prvotno je vlada Zedinjenih držav hotela poslati na Kubo celo komisijo finančnih in gospodarskih strokovnia-kov. Francoski polet v Rusijo Pariz, 27. avpusta. AA. Letalski minister Pierre Cot, ki ga je povabila sovjetska vlada v Rusijo, bo odletel iz Villacoublaya bržkone 8. septembra. Cotovo potovanje po Rusiji bo trajalo teden dni in bo imelo namen razkazati najbolj reprezentativna francoska letala in napredek francoskega letalstva. Cotova odprav bo obstojala iz treh letal: eno znamke Devoitine bo pilotiral Doret; v njem se bo peljal minister, drugo bo znamke Vibault, tretje pa vojaški aparat za kolonije znamke Bloch. Lindbergh z ženo priletel v Evropo Kopenhagen, 27. avgusta, č. Polkovnik Lindbergh je včeraj ob 10.30 startal na Sotlandskih otokih za polet preko Oceana Kopenhagen, 27. avgusta. AA. Lindbergh in njegova žena sta včeraj ob 17.15 pristala v Kopenhagenu. Sprejel ju je poseben sprejemni odbor s člani ameriške legije in zastopniki letalskega ministrstva. Letalski par se je nato peljal po ulicah, ki so bile vse v zastavah, pred mestno hišo, kjer ju je pozdravil m.jtni župan. Prebivalstvo je »idd prihodom slavnega letalca in njegove žene silno navdušeno. Smrt senatorja dr. Gavrile v Rogaški Slatini Včeraj popoldne je umrl v Rogaški Slatini, kjer se je mudil na oddihu, senator dr. Emil Gavrila, zadet od kapi Rogaška Slatina, 27. avgusta. Danes ob 14. je v Rogaški Slatini nenadno umrl zadet od kapi senator g. dr. Emil Gavrila. Kosil je v neki okoliški re: stavraciji, po kosilu pa je v večji družbi igral domino. Nenadno je omahnil in izdihnil na mestu. Nenadna smrt uglednega politika .ie zbudila v vsej Rogaški Slatini presenečenje in globoko sočustvovanje. * Pokojnik je bil iz Velikega Bečkereka, kjer se je rodil 17. aprila 1. 1861. Ko je dokončal gimnazijo v rojstnem mestu, je študiral travo in filozofijo na Dunaju, nato pa še v Bonnu, Monakovem in Budimpešti. S tako pridobljenim obsežnim znanjem se je posvetjl advokaturi in je 1. 1890 otvoril svojo pisarno v Velikem BeSkere-ku. Kmalu si je pridobil glas odličnega pravnika, obenem pa je tudi z vsem svežim elanom vstopi! v politčno areno ter je začel sam izdajati in urejati glasilo »Glas«. Kma'u nato je posta! direktor no-vosadske »Zastave«. L. 1894 ie organiziral veliki narodni metropolitski zbor v Kar-lovcih, kier je pravoslavni element Vojvodine odločno protestiral proti madžarskim cerkveno-političnim reformam. Ko se ie kmalu nato vršilo v Aradu veliko zborovanje Rumunov. Slovakov 'n Srbov, se je dr. Emil Gavrila odločno uveljavi! kot srbski predstavnik. V »vefleizdajni- škem procesu« proti Rumunom in nekaterim Slovakom je dr. Gavrila uspešno zagovarjal rumunske obtožence. Na »narodnostnem kongresu« v Budinfliešti L 1895 je bil dr. Gavrila kot predstavnik vojvodinskih Srbov tajnik kongresa. L. 1898 je sestavil memorandum v obrambo narod-no-cerkvene samouprave Srbov v ogrski kraljevini. 1. 1896 pa ie Srbom iz Bosne sestavil memorandum o nacionalnem verskem in prosvetnem stanju srbskega živ-l'ja v Bosni. L. 1905. je pokrenil prvo srbsko politično glasilo v Bosni. »Srbsko ri-ječ«. Razen v novinarstvu je njegovo publicistično delovanie poseglo tudi v razna druga področja. Tako je uredil in izdal »Spise islamskega naroda Bosne in Hercegovine«. Cim ie nastopila svetovna vojna. je bil dr. Emil Gavrila seveda med prvimi, ki ie moral za zapah vendar pa ie srečno prestal vse oersekucije. Takoj po osvoboditvi ie bil izvoljen za člana vojvodinske Narodne uprave, 1. 1921 pa je bil imenovan za velikega župana v Velikem Bečkereku. Nekaj let se nato ni vidno udejstvova! v širšem območju jugoslovenske politike, njegovo veliko in zaslužno nacionalno delovanje pa le biJo kronano s tem. da ie postal član senata prerojene lugoslaviie. ki bo odličnemu politiku in narodnemu delavcu ohranila naj-častnejši spomin. Obnova Tardieujevega načrta Pred važno odločitvijo francoske vlade — Tardieujev načrt o podonavskem sodelovanju zopet v ospredju Tragedija matere In sina Podrobnosti o obupnem dejanju Celjanke Jozefine Schmidtove Pariz, 27. avgusta. d. Francosko zunanje ministrstvo se podrobno bavi z Mus-solini.evimi predlogi glede Podunavja. Oficielno še niso zavzeli stališča gleie Mussolimjevih ponudb Avstriji :n Madžarski, ki so bile objavljene včeraj v >Dailv Mailu«, zatrjujejo pa, da je francoska vlada že obveščena o uspehu poseta dr. Pollfussa in Gombosa v Rimu. Francoska vlada se bo prihodnji petek bavila pod predsedstvom predsednika republike Lebruna podrobneje z razvejem avstrijsko - remšikega spora in s položajem Avstrije po povratku zveznega kanr oelarja dr. Dollfussa iz Rima. Ta seja bo zelo važna, ker bo na njej določena na-daljna smer francoske politike v Podu-»»&viu V zvezi s tem se pripisuje poseben pomen izvajanjem »Tempsa«: o rešitvi po. lunavskega vprašanja. List pravi, da je Pariz, 27. aygusta. d. Konferenca druge socialistične internacionale je v petek ponoči končala svoje delo. Po zaključnem poročilu poročevalca Otona Bauerja je bila sprejeta sklepna resolucija, v kateri se odklanja enotna fronta s komunisti, izraža pa volja za zedinjenje razcepljenih sil delavskega razreda, obsoja hitlerjevsko barbarstvo ter poziva vse delavstvo kakor tudi narodi vsega sveta v borbo proti fašizmu. Nadalje je konferenca sklenila; 1. Vse socalistične stranke prirede 9. rovembra ob obletnici nemške november-f ke revolucije leta 1918 velike manifestacije proti fašizmu in hitlerizmii. 2. Socialistična internacionala bo sodelovala z vsemi svojimi silami pri organizaciji moralnega in materijalnega bojkota hitlerizma. Podpirala bo žrtve fašizma in hitlerizma kakor tudi begunce, ki so se umaknili pred tema političnima režimoma. 3. Socialistična internacionala poziva vse svobodne narode, naj se združijo proti vojni nevarnosti, ki jo predstavljata fašizem in hitlerizem. 4. Socialistična internacionala poziva nadalje demokratične narode, naj predlože svetu Društva narodov vse probleme, ki ogrožajo svetovni mir in ki se tičejo novega oboroževanja Nemčije, nemške agitacije v Avstriji, Gdansku itd. Konferenca odobrava skupno resolucijo druge internacionale In strokovne internacionale glede b >rbe proti vojni. Priznava, da ima Nem- W ashington, 27. avgusta, č. Roosevelt je včeraj po radiju sporočil ameriškemu narodu novo poslanico, v kateri je naglašal, da ne bo krenil s poti, po kateri hoče Ameriko dovesti k obnovi gospodarstva. Ciene blaga se morajo pod vsakim pogojem dvigniti. Okoliščina, da na efektnih borzah tečaji oscilirajo, za izvedbo obnovitvenega programa nima pomena. Finančni minister \Voodin je izjavil, da je imel daljši razgovor s predsednikom Rooseveltom in da more demantirati vse govorice o inflaciji, ki naj bi jo pripravljala ameriška vlada. Sedaj bo minister odpotoval na dopust za dobo dveh mesecev, da si ozdravi grlo. Poudaril je, da že v naprej demantira sleherno vest o tem. da bi podal ostavko. London, 27. avgusta. AA. Odkar je začel Roosevelt svoj gospodarski eksperiment, skoraj ne mine dan, da ne bi veliki londonski listi prinesli uvodnika ali vsaj daljšega članka o izvajanju načrta za reorganizacijo ameriškega gospodarstva, ki ga je izdelal Roosevelt s pomočjo polkovnika Johnsona. Ta eksperiment so Angleži v začetku s simpatijami pozdravljali, predvsem s simpatijami do človeka, ki ga je ustvaril, saj je znano, da uživa Roosevelt slasti med Angleži zaradi svojega liberalizma in smisla za mednarodne realnosti velik ugled. V začetku marca notranjepolitični program — boj proti gospodarski krizi — še ni bil oddvojen od zunanjega —- Francoske dobave Rusiji Pariz, 27. avgusta, d. Uradno poročilo zunanjega ministrstva potrjuje, da je bil v petek sklenjen z rusko vlado sporazuma o francoskih dobavah, in sicer na konferenci, na Kateri so zastopali francosko vlado ministrski predsednik Daladier, zunanji minister Paul Boncour, trgovinski mimister Serre ln kmetijski minister Queilli. Uradni komunike o sklenjenem dogovoru bo izdan v prihodnjih dneh, ka-fcor hitro bo ruska vlada odobrila njegovo »esedilo. Miljardni primanjkljaj francoskega proračuna Boussac, 27. avgusta. AA. Minister za proračun Lamoureux je imel tu ob posvetitvi nove mestne hiše govor, v katerem je med drugim navedel, da bo imel proračun za leto 1934 približno 6 milijard frankov primanjkljaja, to, je za 2500 milijonov več kakor leta 1933. Ta številka je pa vzlic temu nižja, ker se je proračunskemu ministru posrečila prihraniti na račun proračuna za leto 1934 okoli 1600 milijonov. Razen tega, ie nadaljeval Lamou-reux, kaže eosTvodarsiti indeks in nlači'a davkov v zadnjih mesecih, da se finančni položaj obrača na boljše. Lamoureiux je v svojem nadaljnem govoru pobijal razne glasove o načinu po- stališče Francije v Srednji Evropi danes močnejše kakor kdaj prej. Francija ni pridobila Anglije samo za svo^e nazranje, da je neodvisna Avstrija mogoča le v okviru gospodarskega sodelovanja podunavskili držav, temveč tudi, da si vse podunavske države žele izvedbo Tardieujevega načrta, med njimi predvsem Madžarska ln Avstri ja. Končno mora biti seveda merolajna volja prizadetih držav. Pred letom dni je bila Avstrija še odločna nasprotnica tega načrta, danes pa so vse podunavske države zunaj. Brez dvoma je bil Tardieujev načrt slabo vpeljan, ker je akcija zanj javno mnenje presenetila. Zato je b Io tudi razumljivo rezervirano stališče, ki so ga glede francoskega načrta zavze1; v raznih zunanjih uradih, danes pa so razmere taKe, da more Francija nadal evati v Po-dunavjiu politiko kontinuitete. čija enako kakor drugi narodi iste pravice, pa tudi iste dolžnosti glede oboroževanja, zlasti pa glede razorožitve. 5. Konferenca odklanja vsako popuščanje napram nacionalizmu, s čemer pa ni zavzela dejansko nobenega določenega stališča napram nesoglasju v francoski socialistični stranki. Resolucija Bauerja je bila sprejeta z 291 glasovi proti 18, resolucija o razorožitvi pa z 283 glasovi proti 19 glasovom. 22 delegatov, med njimi tudi Leon Blum, so se vzdržali glasovanja. Resolucija, ki obsoja proti 2idom naperjeno gonjo, je bila sprejeta soglasno. Včeraj sta se sestala izvršilna odbora internacionale socialističnih žensk ter internacionale socialistične mladine. Dunaj, 27. avgusta. AA. Glasilo krščan-skosocialne stranke »Reichspost« posveča v svoji nedeljski številki uvodnik kongresu druge internacionale v Parizu in prihaja do sklepa, da pariške razprave, ki so se vršile v »atmosferi neenotnosti, zmedenosti in pobitosti«, jasno dokazujejo, da je socializem na koncu svojih sil. Uradni organ avstrijske socialnodemokratske stranke »Arbeiterzeitung« pa pravi v članku »Nemški boj za internacionalo«, da mora dobiti boj za socialno revolucijo v Nemčiji, za socialistično Nemčijo mednarodni značaj, zakaj ta boj bo odločil o moči pravice in svobode delavnegga ljudstva v vseh državah. programa — težnje za sprejemljivo ureditvijo vprašanja vojnih dolgov na podlagi medsebojnega sporazuma med prizadetimi državami. Med tem je mineval čas in začelo se je kazati razočaranje, ker Zedinje-ne države tako dolgo odlašajo z likvidacijo velikega povojnega problema in ga postavljajo v drugo vrsto, za ureditvijo vprašanja notranje gospodarske obnove. Angleži so začeli spoznavati, da se ameriška politika obrača v vase zaprt nacionalizem. Iztreznjenje je pa postalo popolno, ko so Zedinjene države tik pred otvoritvijo gospodarske konference in med konferenco trikrat odklonile podpis na izjavi o pristanku na denarno stabilnost, ki je bila potrebna, če že ne neobhodna za uspeh slehernega gospodarskega ukrepa. Moglo bi se sicer oporekati, da je tudi Velika Britanija eksperimentirala z razvrednotenjem denarja in z inflacijo kreditov, toda to je bila posledica okoliščin, ne pa rezultat volje. Razen tega se je Anglija borila za obnovo svojega gospodarstva na podlagi dejanske stabilizacije, borila se je zoper inflacijo in devalvacijo z ustanovitvijo fonda za izravnavanje valute. Po odgoditvi svetovne gospodarske konference je začela Velika Britanija skrbno in pazljivo slediti vsaki fazi ameriškega eksperimenta. Prvotna simpatija se je umaknila kritiki, kritiko je Izpodrinil interes, zdaj pa začenja prevladovati skepsa spričo velikanskih težav, ki jih mora Roosevelt spraviti s poti. kritja primanjkljaja za leto 1934. Dokazoval je, kako težko je doseči popolno ravnotežje proračuna, ker se je šele nedavno posrečilo zmanjšati primanjkljaj za celih deset milijard. Obljubil je, da bo v pravem času sporočil svoje predloge in ukrepe in jih predložil parlamentu. Za dosego popolnega ravnotežja proračuna bo treba novih žrtev, ki jih bo pa prebivalstvo s pogumom preneslo. Mednarodni železničarski kongres v Beogradu Zagreb, 27. avgusta. Dne 3. septembra •se zberejo v Zagrebu delegati, ki se bodo udeležili mednarodnega kongresa železničarjev, ki bo zasedal 10. septembra v Beogradu. Prišli bodo delegati ".z 15 evropskih držav. Iz Zagreba bodo odpotovali naiprvo v Dubrovnik. Sarajevo in na Cetinie ter nato preko Južne Srbije v Beograd, kjer se bo pričelo delo kongresa. Industrijsko glasilo v Beogradu Beograd, 27 avgusta. AA. Te dni začne izhajati v Beogradu nov časopis »Industrijska odbrana«, glasilo za obrambo interesov in pospeševanje jugoslovenske domače industrije. Časopis bo izhajal mesečno. Kmetski praznik na Bledu Kmetski praznik na Bledu, ki se bo vršil na Mali Šmaren 8. septembra in za katerega je tudi letos dovoljena polovična vožnja, bo potekel po naslednjem sporedu: Ob 9. zjutraj po prihodu vlakov in sprejemu zastopnikov vlade, banske uprave ln drugih gostov se otvori na prireditvenem prostoru v Zaki razstava gorenjske (pinc-gavske) živine. S predhodnim pregledom in odbiro živine po hlevih je zagotovljeno, da bo prišla na razstavo res prvovrstna plemenska živina Venkov< poroča, da je bilo v soboto 26. t m. kupljeno nekaj malega hmelja po 97 Din ra kg (2200 Kč za 50 kg). Nevaren požar v Zagrebu V bližini kolodvora je zgorelo skladišče lesa in zaloga tvrdke Singer - Ogenj je bil najbrž podtaknjen TAKO MIRNE NEDELJE SO REDKE! LJubljana, 27. avgusta. Z današnjo nedeljo in njenim vremenom se lahko vendarle pohvalimo, čeprav je v marsičem zaostala za prejšnjo. To ve lja v prvi vrsti glede . ročine, ki je znatno popustila, na drugi strani pa glede prireditev. Dočim smo imeli preteklo nedeljo v Ljubljani celo vrsto pomembnih prireditev, zlasti otvoritev aerodroma in veliki zbor učiteljstva, je bila današnja nedelja v tem pogledu nenavadno skromna. Najavljena ni bila nobena prireditev, nobeno zborovanje in če ne bi bilo tradicionalne »Komarjeve proslave« v Šiški, bi lahko rekli, da se je danes Ljubljana izselila. Pač! Domala smo prezrli dogodek, ki pa se ie »odigral« že v soboto zvečer. To je bila namreč nogometna tekma med mitničarji : stražniki 4:0 Saj veste, da so vrli stražniki in mitnica rji sklenili, da po zgledu novinarjev ;n oficirjev prirede nogometno tekmo, katere čisti dobiček bo šel v korist bedne trboveljske dece in brezposelnih rudarjev. Simpatični prireditelji niso zaman apelirali na javnost. Na igrišču Ilirije se je zbralo okrog 1000 gledalcev, med temi tudi mnogo odličnih predstavnikov naše javnosti. Za uvod je igrala na igrišču godba Sokola I, nato sta se pa pojavili obe moštvi, ki jima je sodil pravi pravcati sa-vazmi sodnik g. Pevalek. Kakor je torej videti, so zadevo vzeli s prav resne strani in so tudi resno zaigrali Občinstvo je prišlo v polni meri na svoj račun, športni razvaienci so bili zadovoljni z igro mit-raičarjev, med katerimi je več »kamipelj-cev«, laiki so se pa zabavali s stražniki, ki menda še niso v polnem treningu. Nekateri so med tekmo srdito »mimo« mahali, krilili z rokami in startali drug na drugega, da je bilo veselje. Tako nekako se je zdelo, da so stražniki brez uniforme kar brez moči... Mitnica rji niso imeli prav nobenega respekta pred njaroi in so jim štirikrat napolnili mrežo v veliko veselje občinstva. Uspeh je bil v polni me-ri dosežen in nekaj trboveljskih družin dobi znatne priboljške. Mornarjevo žegnanje" V Šiški je bilo danes precej slavnostno razpoloženje. Že zjutraj je večina renomi-ranih šišenskih gostiln okrasila z zelenjem ln zastavami svoje lokale. Komarjevo nedeljo je pač treba posebno dostojno proslaviti. To zahtevata tradicija in ugled ŠiSke! S periferije se ie preselila v Šiško razna »komedija«, en vrtiljak so postavili na dvorišču Lutzove tovarne nasproti stare šišenske cerkve, drugi se- je pa sukal na travniku blizu nove oerkve, kjer je bilo postavljenih tudi več bud in raznih stojnic. Vabljive stojnice z odpustki in razno se.imarsko robo so bile pa tudi pred staro cerkvijo, kjer se je že popoldne pričelo prav živahno vrvenje. Z vseh strani je bučala muzika. Pridno se je zbiralo staro in mlado in na večer se je Šiška razživela kakor pač vsako leto na »Ko-marievo«. Do večera kronika ni zabeležila nobene nesreče, niti kakega pretepa ali poboja Kakor na reševalni postaji, tako so imeli tudi na policiji popoln mir. NI še konec Ob nekolikem kujavem vremenu seveda Sroogledni Ljubljančani že napovedujejo konec kopalne sezone. Stvar ne bo tako huda. Že res. da se naše reke in potoki prej ohladijo, kakor se ob toplem soncu ogrejejo. Ljubljanica danes bržčas ni imela več kakor 15 stopinj nad ničlo. Gotova tudi Sava ni bolje odrezala. Morda ima le še Sora kaj toplote v rezervi. A vendar je danes bilo ob vodah še precej živahno. Dopoldne so sicer ljudje nevšečno pogledovali na oblake, ki so kljubovalno zakrivali solnce. Ali popoldne, ko se je (kmalu po kosilu) zopet razlilo nekaj poletnega zlata nad Ljubljano in okolico, je vneta mladež pohitela k bregovom in so se na Ljubljanici (pod pokroviteljstvom Ilirije) ceno vršile plavalne tekme, ki jih je dosti številna kopalna publika spremljala z razgretim temperamentom. A kaj bi o koncu kopalne sezone tarnali v Ljubljani, ko imamo vendar najudob-nejše in najmodernejše kopališče v državi! Čim bolj je hladno ozračje, tembolj je topla voda v bazenu Ilirije. Tega pa Ljubljančani očividno ne vedo, zakaj kadarkoli se malo pooblači nebo nad Ljubljano, že pričenja padati siceT stalno številni obisk kopališča Ilirije. Malo več poguma in tople prhe, pa se bomo kopali še ves september, če že ne baš do sv. Miklavža! Kakor je iz vsega navedenega razvidno, je današnja nedelja bila v Ljubljani dopoldne oblačna, popoldne pa še precej solnčna. O tem. kako je bilo in kaj imamo pričakovati, naj po sodbi strokovnjaka pove naslednji Vremenski pregled Kakor je bilo pričakovati, se je zgodilo. Dolgo je pihal iug in obetal dež, pa ga je pretekli teden vendarle privlekel. Vročina je pritiskala, suša je delala že hudo škodo; soparica, ki se je ob zaključku predzadnjega tedna ter nato čez nedeljo stopnjevala do skrajnosti, je obetala hudo uro. In res je prišlo vse hkrati, dežja obilo v hudih nalivih, pa grmenja in treskanja zraven. In shladilo se je vmes. Prvikrat letošnje poletje se je zgodilo, da je na gorah padel sneg. Že v torek popoldne je bil Triglav pobeljen, in v prelepem jutru v sredo zjutraj se je pokazal sneg na naših snežnikih nekako od 2300 m navzgor. To je bilo prvikrat v letošnjem juliju in avgustu, pač znamenje, kako toplo poletje smo imeli letos. Smo imeli? Ali je res že zaključeno? Ni videti. Velika atlantska depresija, ki se je držala na severnozapadni strani evropske celine, oblivajoč jo v ogromnem obsegu s toplim in zelo soparnim južnozapadnim vetrom, se je ob začetku za toliko premaknila, da nas je oplazil njen mokri sektor, ki je dotlej naklanjal dež samo pokrajinam severno od Alp. Prav za prav niti ni dospela do nas glavna depresija, marveč le nekakšen njen zliv, to je posebna obrobna depresija, ki se je izobliči-la, kakor se često dogaja, nad severnim Jadranom in njegovim severnovzhodnim sosedstvom ter se tu držala domala dva dneva. In to je bil vzrok, da so bili nalivi tako izredno obilni in dolgotrajni in da so jih spremljale hude nevihte, na zelo veliko krajih s silovitim fcreskanjem. To pot je bilo mnogo dežja samo na južni strani Alp severno odtod ga je bilo znatno manj; pač pa so ga dobile obilo tudi ostale pokrajine v naši državi, vendar na splošno čim bolj na vzhod in jug, tem manj. Suše je s tem konec, vročina se je sicer tudi znatno zmanjšala, ali popolnoma pa vendarle še ne. Zakaj nad Atlantskim oceanom je ostalo staro jedro ciklonskega sistema, in spričo tega je srednja Evropa ostala še nadalje pod gospostvom depresij-skega vetrovnega območja, z njo vred pa tudi naši kraji. Zato gredo še vedno preko nas zračne mase od jugozapada in ženejo mogočne oblake od Sredozemskega morja. Celo dež se nam je nekoliko ponujal v četrtek, in naglo se je znova segrelo. Zavedamo pa se seveda, da so to zadnji dnevi poletja, ki potečejo po meteorološkem koledarju z zadnjim avgustom. Na severu — nič novega • • • Maribor, 27. avgusta. Današnja nedelja je bila v Mariboru zelo hladna. Izgledi za kopanje niso bili baš ugodni, vendar pa Mariborski otok in dravska koipališča niso zabeležila slabega obiska. Ljudje se niso mnogo upali v vodo in so se v glavnem samo solnčili, kajti Drava je imela le 12 stopinj. Vreme je bilo ves dan prizanesljivo, le popoldne se je dvakrat vlil pohleven, kratkotrajen dež v mestu in okolici. Precej Mariborčanov je pohltežo k Sv. Urbanu, na Pohorje, v Slovenske gorice in drugam. Da so bile gostilne v okolici dobro zasedene, je seveda samo ob sebi umlfivo. Dopoldne so se odpeljali mnogoštevilni člani in simpatizerji Narodno-strokovne zveze na Sladki vrh, ksjer je bila ustanovljena ob veliki udeležbi domačega delavstva krajevna podružnica NSZ. Sinoči so bili mariborski reševalci * pozni uri poklicani na Meljski hrib, kjei je nastal v vinotoču med fanti hud prepir, ki se je končal tako, da je bilo več pivcev precej ranjenih. Ko so pa prišli reševalci na hrib, so se junaki nožev že porazgubili in sedaj se večina ranjencev zdravi doma. — S kolesa je padla 13 letna učenka Pavla Podgorškova, s Koroške ceste. Poškodovala si je roko v desni nadlehti. Na reševalni postaji so ji nudili prvo pomoč Pri delu je včeraj skoraj zmečkalo levi kazalec 20 letni tkalki v tovarni »Jugosvi-la« Mariji Vidovičevi iz Metelkove ulice. Prepeljali so jo v bolnico. Policijska kronika ni zabeležila drugega, kakor dve tatvini koles. Prvo je bilo odpeljano včeraj izpred glavne pošte šolskemu slugi Francu Mllnariču, drugo pa šoferju Anderluhu s Teznega. Mlinaričevo kolo je vredno 800 Din, Anderluhovo, kii je bilo odpeljano iz neke hiše na Aleksandrovi cesti, je pa znamke »Peugeot« in vredno 1000 Din. Enkrat za trikrat - po malem oglasu Po svetu in v Ljubljani se navzlic hudim časom še gode vesele stvari. Radosten dogodek zablisne kakor svetel žarek v pusto mračnost, vse se prijetno zgane in razveseli. Lučka pa se hitro utrne in — ljudje potrpežljivo čakajo na drug mikaven dogodek. Takole se je nekako zasukala tudi naša stvar. Ugledna družina, stanujoča v iepi hišici v južnozapadnem delu mesta, je sedela pri kosilu. Zdaj pa zdaj je padla kaka beseda, pomenkovali so se o lepem vremenu in so tako prešli od juhe do močnate jedi. Takoj po kosilu pa je zmanjkalo besedi in je moral družino pozauavati dnevnik. »Jutro« je krožilo iz rok v roke, pregledali so ves list, obstali nekaj časa pri politiki, se pozabavali pri naših krajih in ljudeh, pobro-dili med dnevnimi novicami, obstali — kot člani trgovske družine — pri gospodarstvu, nato pa se prerili skozi življenje in svet še v tisto živo in pestro rubriko, ki jo pišejo ljudje sami, trgovci in obrtniki, brezposelni, zaposleni, mali in veliki, ljudje brez strehe in hišni posestniki, pa ljudje z ženo in po ženi hrepeneči. Prečitali so vrste za vrstami in skoro vsak, ki je imel list v rokah, se je slednjič nasmehnil: »Vidiš ga, Amerikan-ca,..!« »Kakšnega Amerikanca?« se je oglasila naposled pozorna, brhka Marica, ki je opravljala pri hiši vsa domača dela. Kot daljno sorodnico, obenem pa kot lepo dekle in od sile pridno siroto so jo imeli vsi radi. Marica je pokazala vrsto lepih belih zob-čkov in obstala pred gospodom, pred poglavarjem družine. Gospod se je dvignil s kanapeja, zasme- jale so se mu oči in zasmehljal se mu je obraz. »Hehe, Marica, vidiš jo, prav zate bi bil ta-le Amerikanec, ki išče neveste. Morebiti je še zal fant!« Kakor drugi prej, je zdaj pogledala v »Jutro« tudi Marica in jela Citati ženitno ponudbo, s katero je iskal vrl in pameten Amerikanec enako pridno in vrlo nevesto. Marico je takoj zamikala majhna, nedolžna pustolovščina. »Zakaj pa bi se ne oglasila tudi ti?« so jo med smehom podražili domači. »Nu, zakaj bi se pa ne?« je menil dobro-voljno tudi poglavar družine. »Zakaj bi se pa ne?« je priglasila slednjič tudi Marica in šaljivo zavila oči. Potem pa je sklonila glavico in se kar resno nekam zamislila. še tisti dan je Marica napisala lepo pismo. Spravila ga je v ovitek, potem pa je menil poglavar družine, da mora itak v središče mesta in da bo že dal znamko na ovitek in odposlal pismo. »Nak, nak, nič ni treba tega,« se je branila med smehom drugih Marica in zarde-vala čedalje bolj. »Bom že sama vse uredila, čemu neki znamko na pismo, sama ga po-nesem v upravo!« Gospodar se je moral s tem zadovoljiti in čez čas so se porazgubili vsi po opravkih. Tudi Marica. Pa je oni dan nekam hitro opravila svoje delo, nato pa zamišljena še enkrat vzela »Jutro« v roke, še enkrat prečitala vabilo Amerikanca in še enkrat napisala drugo, vse lepše pismo. Ni mu skrila niti tega, da Naši na Durmiforn Doživljaji skupine slovenskih fantov v gorski samoti Že 14 dni je, odkar smo se vrnili. Ta čas, ki je med tem potekel, je deloval kakor sito. Šele sedaj so se nekoliko ločiti glavni utisi od manjših in manj važnih. Takoj po povratku ni bilo mnogo dobiti iz nas. Spraševali so nas, kako je bilo. Vsi smo pač vedeli, da lepo in »fajn«, nihče pa ni vedel, kako in kje naj prične pripovedovati, da utemelji svoje trditve. V nas je živelo toliko novega, toliko lepih prizorov s sivih sten in blestečih snežišč obširnega Durmitorja, toliko zabavnih prigodic s potovanja, da je bilo v resnici težko iz jsega tega izbrati in reproducirati najznačilnejše slike. * S potovanjem se ne bom dolgo ukvarjal. Saj so si potovanja slična, posebno potovanja na našem jugu. Nekaj časa železnica, ko ta preneha — avto. Ko usahne cesta — konj, in ko tudi ta ne najde več prostora za svoje štiri noge, takrat — takrat se pač tragedija prične; to je dramatična borba tursita na strmini s 30 kg težkim nahrbtnikom. Priznati je treba, da smo to borbo odločili v svojo korist. Bili smo spočiti: saj smo dva dni, od Foče dalje, samo gledali in priganjali ubogega konjička, ki se je potil in krivil pod težo naših nahrbtnikov. Razen tega je bilo do cilja le dobro uro hoda. Že doma smo sklenili, da se bomo uta-horili na Skrčkem jezeru 1700 m v osrčju Durmitorja. Do tega sklepa nas je dovedlo ->red vsem dejstvo, da je to. PO poročilih, najlepši planinski cirk Durmitorja, dalje iczero s pitno vodo in končno bližina vseh glavnih vrhov: Bobotovega kuka (2528, Be-zimenega vrha, Šarenih pasov in Prutaša. Poleg tega smo že doma zvedeli, da so ob jezeru tudi stanovi, v katerih prebivajo poleti pastirji, tako, da bomo lahko dobivali vedno kruh in mleko. Sploh smo računali, da bosta mleko in kruh naša osnovna prehrana. Vest pa je bila nekoliko netočna in tako je to postala naša osnovna zmota. Na Škrkah namreč ni žive duše! • Stene so bile ob našem prihodu globoko zavite v meglo. Časih se je začulo oddaljeno grmenje in kmalu 90 tudi pričele padati debele kaplje. Kljub temu, da je bilo okrog poldneva, je bilo nekam čudno mračno. Jezero, ki smo si ga predstavljali kot blesteč smaragd, je bilo temno in mirno, kakor da je v njem olje. Vsa resnost in mogočna lepota visokih gorovij je ležala takrat v pokrajini. Nepopisno je bilo zato naše veselje, ko smo odkrili zapuščeno stajo, čeprav je v njej deževalo le malo manj kakor na prostem. ogrodje pa je bilo uporabno in takoj smo skovali načrt, kako jo bomo popravili, kakor hitro bo vreme ugodnejše. Ampak vreme navadno nima smisla za turiste. Pa je pričela za spremembo udrihati toča. Ker pa do noči ni bilo več daleč, smo morali tudi v takem vremenu prekriti z vejami streho, nakar smo čez vse skupaj še poveznili dve plahti- Z« ležišče smo pripravili nekai desk, ki smo jih previdno »montirali« nekoliko nad tla, da bi voda mogla ponoči svobodno žuboreti pod nami iz bajte. Z nekoliko mešanimi občutki smo legli tisto noč k počitku. Varnostni ukrepi so bili nepotrebni, ker je dež ponoči prenehal. Zato pa je bila noč strašno mrzla. Zjutraj so še vedno valovile sive megle gori in uoli. Časih je pršilo, mi pa smo postajali malodušni. Morilo nas je vprašanje: »Kaj, če bo vse dni tako?« Nu, popoldne se je stvar izpremenila. Zapihal je močan severo-vzhodnik. Megle so se raztrgale in prikazal se nam je ves prelepi planinski svet okrog nas. Obrnjeni proti vzhodu smo imeli na desni masivni Prutaš, na levi ves glavni greben Durmitorja, pred seboj pa prezanimi-ve, krasne Šarene pasove: vrh, ki mu pri nas ni para. Valovite plasti tega vrha potekajo po vsem pobočju popolnoma skladno. Med temi plastmi pa so police, ki so porastle s travo. Enako kakor plasti se vlečejo tudi ti zeleni pasovi med sivimi popolnoma skladno. Ko je zvečer prvič posijalo solnce na to sivozeleno preprogo, smo morali zadivljeni proglasiti Sarene pasove za najlepši in najznačilnejši vrh v tem delu Durmitorja. Na glavni greben, ki se vleče od zapada proti vzhodu, pa smo imeli približno podoben pogled, kakor na greben nad dolino Triglavskih jezer (Tičarica), le da je greben Durmitorja višji in bolj razsekan. • Naslednje jutro je Prutaš žarel v solncu, ko smo se prebudili. Stene na levi so bile še v senci in potopljene v ono motno mo-drosivo barvo. Odrinili smo na prvo turo. Trije smo odšli, dva dežurna sta ostala Radovednost nam je vsilila naglo hojo. tako da smo bili celo pri fotografiranju nestrpni. Saj nam je vsak korak odpiral po^ vsem neznane poglede. Flora je tako nedotaknjena in pisana: ko- je prav za prav uboga sirota, ld d želi le dobrega, plemenitega moža zaščitnika v življenju in njegovih brigah. Potem pa je ob prostem času skočila čez domači prag na cesto in hajd v mesto in v »Jutrovo« upravo! Marica se je nato vrnila in čakala. Doma so se nekajkrat pošalili na račun njenega pisma in na račun skrivnostnega Amerikanca. Marica pa je čakala, še vedno čakala. Minevali so tedni, a na pismo ni hotelo biti odziva. Pozabili so na stvar domači in je skoro pozabila na svoj mali nemir tudi Marica. čemu zaman upati? Toda... Pred nekaj dnevi se je zglasil v lepi hiši na jugozapadnem delu Ljubljane mlad, zagorel gospod, oblečen v eleganten malce nedomač kroj. Stopil je pred vrata stanovanja, potrkal in vstopil. Slučaj je hotel, da se je pojavil baš pred gospodarjem, ki je nameraval menda ravno stopiti v spalnico in obdržati svojo običajno siesto. »Pozdravljeni! Sem John T... in prihajam, ... nu, prihajam zaradi Marice R.., menda jo imate tukaj?!« Gospodar je skoro omahnil od presenečenja in je le s težavo prišel do sape. »Uf, tako, tako ...« je vzkliknil slednjič, »vi ste?« »Da s kožo in kostmi in poštenim srcem in namenom,« je potrdil zagoreli Amerikanec. »Kje pa je Marica?« Gospodar je povabil gosta v sobo in že so jeli prihajati drugi. Prijetno presenečeni so se namuznili in hiteli klicat Marico. Prišla je vsa zardela, kajti še zunaj je čula, da je v hiši nepričakovan obisk. Amerikanec jo je samo pogledal, zaiskrile pa so se mu oči, kakor so Marici zablesteli njeni lepi zobčki izpod ustnice, ki se je tresla v za-dregL Kakien je bil nadaljnji pogovor v sobi, je težko uganiti. Ve se samo to, da je pripomnil Amerikanec, da je dobil obilo ponudb. Nobena pa ni znala napisati tako lepo in odkrito, kakor Marica. Takoj mu je ugajala njena odkritosrčnost in zaželel si je videti lepo in pridno siroto. Povedal je tudi, da je mojster v Fordovih tovarnah, da izvrstno zasluži, da mu je Marica res kar všeč in pa, čez čas, da bi jo vzel s seboj kot svojo ljubljeno ženico. Tudi je že zvedel, da je res pridna in varčna. Domači z Marico vred so kar strmeli. Kakor da prisostvujejo moderni opereti. Zaenkrat je sledilo prisrčno slovo, že naslednji dan pa se je peljal gospodar kot Ma-ričin sorodnik in varuh nekam na Gorenjsko, nedaleč iz Ljubljane, in se ofr'"starini, Atletikov v veseli nogometni tekmi porazili »kibice< Atle-tikov s 5:3 (2:0). Istočasno je na Glazijl kombinirano moštvo SK Celja zmagalo nad moštvom SK štor s 7:1 (6:1). Popoldne je na igrišču pri Skalni kleti rezerva Atletikov zmagala nad rezervo Jugoslavije z 9:1 (4:1). Naslednji revanž-ni tekmi SK Atletik : Vojaški team 30. pp. 3:1 (0:0) je prisostvovalo okoli 500 e'edalcev. Tekma je bila zelo napeta. Vojaki so igrali fair, Atletiki pa zelo ostro. Po igri sta bili moštvi izenačeni. Dva gola sta padla iz enajstmetrovk. Sodnik g. Oberlintner iz Laškega je sodil v prvem polčasu zadovoljivo, po odmoru pa je z mnogimi odločitvami vzbujal viharne proteste med občinstvom. Ostale nogometne tkme Dunaj: Otvoritev prvenstva: Donau : FAC 3:2 (1:0), Admira : WAC 3:2 (1:1), Hakoah : FC Wien 1:1 (0:0), Rapid : Viei.na 2:0 (l:0).f Bukarešta: Ferenczvaroe (Budimpešta) : Juventus 5:4. Praga: Sparta : Zidenice 3:2, Nachod : Bohemians 1 : 1. Teplitzer FC : Slav.a 0:0, Kladno : Viktorija (Plzen) 2:1. bili navzoči državni upravitelj Horthy z zastopniki diplomatskega zbora, med katerimi je bil tudi jugoslovenski poslaniK z osobjem. V tekmah je Madžarska zasedla tri prva mesta, po eno pa Danska, Francija, Poljska in Italija. Športni dan v Kamniku Kamnik, 27. avgusta. Znano je, da je SK Kamnik najagilnejši podeželski športni klub, ki se uspešno uveljavlja v številnih športnih panogah in dosega sorazmerno za provinco prav lepe uspehe. Svoj letošnji športni dan je moral klub zaradi številnih prireditev v Kamniku in zaradi podsaveznega in državnega plavalnega prvenstva preložiti na neugoden čas proti koncu avgusta, vendar pa je imel srečo, da je prireditev, ki je bila izvršena v velikem obsegu s teniškimi, plavalnimi in nogometnimi tekmami, še v dovolj lepem vremenu spravil pod streho. Tradicijonalni štafetni tek po Kamniku je letos odpadel, ker so zaradi znanih izpadov na zadnjem občnem zboru izstopili iz kluba najboljši tekači. Teniški turnir. Po programu so bile najprej na vrsti teniške tekme, ki bi se morale pričeti že ob 7. zjutraj, vendar pa so se zaradi zakasnitve Ilirijanov pričele šele ob pol 11. Prvič je bil to pot v Kamniku teniški turnir po izločilnem sistemu Udeležili so se ga Ilirija, Domžale in Kamnik. Najštevilnejša je bila ilirijanska ekipa, ki je prišla v Kamnik s prvakom Trudnom na čelu. Ilirijo so zastopali: Truden, Banjai, Gogala, Kos, Drago in Lado Zaje ter Banko. Domžale so zastopali inž. Skok ter brata Oskar in Rudi Ladstaetter. Kamniško reprezentanco pa so tvorili: Pouthon. Stuzzi, inž Rebolj, inž. Gerzinčič, Rechbach in Ster-gar. ni bilo prav nič potrebno, da je popolnoma odpovedala tudi tehnična stran organizacije Splitski JSK Jadran je dosti ugleden klub, da se mu je moglo brez skrbi zaupati tehnični aranžman. Pa je tudi tu popolnoma odpovedalo. Res so Jadranovi funkcionarji vložili mnogo brige in truda za to, da je bilo na plavališču in krog Ja-dranove klubske hiše dovolj barvastih žarnic, da je bil buffet dovolj bogaio založen in da so vsi njegovi člani pravočasno dobili permanentne proste vstopnice, pozabili pa so, da je pri takšni prireditvi posvetiti vso pažnjo pla*dišču ter napravam in pripravam, ki so direktno ali indirekt-no potrebne za tel fiovanje. Tako se Je primerilo, da ob pričetku tekmovanja ni bilo »stoperic« na mestu, tako se je zgodilo. da ni bilo niti pet, kaj šele sedem garnitur številk za sojenje skokov na razpolago. Iz zadrege si je savez pomagal s salomonsko rešitvijo, naj skoke sodijo pač samo štirje sodniki; točke pa so preračunavali po tabelah, pripravljenih za pet sodnikov in nihče si ni belil glave, če je bil rezultat, po teh računih, od začetka do konca napačen. Tudi o sestavi in poslovanju razsodišča za skoke bi se dalo reči marsikaj — če je že moralo biti tako, da je sedel v njem samo en jugoslovenski sodnik in poleg Delahava dva Madžara. Gotovo ni bilo treba, da je naš sodnik reševal madžarskega skakača. k? ne bi bil imel za neuspeli skok dobiti nobene točke, kar }e priznal celo sam dr. Baranv. Sploh so skoki in okolnosti, v katerih so se skoki vršili — oder, na katerem je bila postavljena dosti mizerna deska, se je močno zibal — poglavje zase in vprašujemo se. kaj Je mislil savez, ko je odredil, da se bo tudi dvomateh z Avstrijo, kjer so skoki v ofi cielnem sporedu, vršil v Splitu in bi se torej moralo skakati na tej deski. Po kratkem pozdravu naielnika teniške sekcije SK Kamnika g. Valterja Stuzzija so se izžrebani pari tekmovalcev pomerili v igri, ki je dal« naslednje rezultate: Truden : Gerzinčič 6:0, 6:1, Stuzzi : R. Ladstaetter 8:6, 9:7, Gogala : Rajko Kos 6:4, (hI, Banko : Lado Zaje 6:4, 6:3, Ban-jaj : Skok 6:1, 6:1, Rebolj : Rechbach 6:3, 6:2, Drago Zaje : Stergar 6:0, 6:1. V vseh prvih' izločilnih tekmah se je opažala premoč zmagov Icev, najbolj napeto igro pa sta odigrala Stuzzi in R. Ladstaetter, kar je razvidno že iz rezultata. Dopoldanski turnir je v lepem številu po-setila kamniška publika, ki je z zanimanjem spremljala potek borbe. Popoldanski rezultati so bili: Truden : Banjaj 6:1, 6:0, Zaje D. : Gogala 6:3. 6:4, Truden : Stuzzi 6:2, 6:0, Stuzzi : Rebolj 6:2, 6:2, Banko : O. Ladstaetter 6:0, 6:0, Zaje D. : Banko 6:3, 4:6, 7:5. Za finale sta se plasirala Truden in Zaje D. Odigrani so bili tudi naslednji doubli: Truden-Banko : R. Ladstaetter—O. Ladstaetter 6:0, 6K); Stuzzi—Grzinčič : Rebolj —Rechbach 6:4, 6:1; Kos—Gogala : Skok —Pouthon 6:0. 6:0 in naslednji mešani doubli: Gevnčič—Debevčeva : Stuzzi— Krasa 8:6, 6:3, Kos—Hajkova : Rebolj— Taho B. 6:4, 6:3 Damski singli in ostale igre niso mogle biti končane zaradi pomanjkanja časa. Damski singli bodo med tednom, ker tekmujejo samo domače tekmovalke. Plavalne tekme. Popoldne so se pričele na lepem kamniškem kopališču plavalne tekme, h katerim se je poleg Kamničanov prijavila še močna ekipa Ilirije in 5 plavačev SK Korotana iz Kranja, ki so prispeli pod vodstvom predsednika g. Joška Horvata. Vreme je bilo plavalnim tekmam manj naklonjeno, ker je ves čas pihal mrzel veter, voda pa se je po zadnjem dežju se grela komaj do 16 stopinj C. Jurv je pod vodstvom predsednika SK Kamnika g. Fer-da Smuča funkcijonirala prav dobro, le pričetek se je zakasnil za skoro pol ure in točke so si prepočasno sledile druga drugi. Rezultati v posameznih disciplinah so bili naslednji: 50 m prosto, seniorji in juniorji: Ker se je prijavilo 9 tekmovalcev, se je startalo v dveh skupinah. 1. Skupina: 1. Šerbec (T) 30, 2. Lenard (I) 30.08, 3. Karba 32.06, 4. Pogačnik (oba Kamnik), 5. Schell (I). V drugi skupini so prišli na cilj: 1. Cerer (Kamnik) 30. 2. Demonte (I) 33.8, 3. Ko-šnik 34.8, 4. Česen (oba Kranj). Cerer in Šerbec sta dosegla oba enak čas 30 sekund. 100 m hrbtno, gospodje: Na startu sta bila samo dva tekmovalca. Sigurno je zmagal Šturm (Kamnik) 1:31 nad Tavzesom (Ilirija) 1:36.5. 50 m prosto, dame: Tri tekmovalke: 1. Grošelj Nana 34.06, 2. Bradač 37.14 (obe Ilirija), 3. Vrlinšek (Kamnik) 48:09. 100 m prsno, dame: Med tremi tekmovalkami je v dobrem času zmagala Babi-nek (Ilirija) 1:41.02. 2. Sitar Stana 1:55, 3. Kocmur (obe Kamnik) 2:09. Štafeta 3X100 mešano, gospodje: Na startu 3 štafete. 1. Ilirija (Sever, Tavzes, Lenart) 4:23.2, Z Kamnik (Sercer, Sturi*. Cerar) 4:31.7, 3. Kranj je odstopil. Zmago Iliriji je priboril Sever, ostala dva kamniška plavača sta bila enakovredna Ilirijanoma, vendar nista mogla zmanjšati razlike. 50 m prsno, subjuniorji: Na startu trije Kamničani in en Ilirijan. 1. Gjuran Marjan (Ilirija) 50.7, 2. Bevec 56.7, 3. Keržar, Zagreb, 28. avgusta. V danafinji double-igri za Davisov pokal, v kateri sta za Jugoslavijo nastopila Punčec in Kukuljevič, za Avstrijo pa Ar-tens in Metaxa, je Jugoslavija po trdem boju izvojevala prvo zmago in izboljšala stanje na 2:1, tako da je še nekaj nade, da se bo morda v jutrišnjih singlih kvalificirala za nadaljnje tekmovanje. Toda ta na-da je zelo skromna. V prvem setu so naši dobro začeli ln že vodili s 4:0. Gostje so popravili na 4:1, naši povišali na 5:1. Igra Je bila zelo hitra in prvi set se je končal 6:2 za naše. Pri gostih je bil zelo nesiguren mladi Metaxa in tudi Artens ni bil v formi kot včeraj. Sreča, da so skoki bili izven konkurence in te pomanjkljivosti niso imele vpliva na končni rezultat dvomatcha. Zato pa je tembolj žalostno, da so se neodpustljive tehnične pogreške pojavile tudi na plavališču samem, kar je žal imelo dalekosež-nejše in tragičnejše posledice. Prav nič ni bilo potrebno, da so se po malomarnosti prirediteljev na startu in obratu pojavili defekti, ki so veljali tekmovalce njihov placement. Pri startu v hrbtnem plavanju je Wilfan enkrat odtrgal desko, drugič pa se mu je deska pod rokami udala in po-greznila, Senjanovič pa je v mešani štafeti pri 100 m prosto na obratu, ko se je hotel odriniti, zadel z nogo v prazno in ostal pod vodo, kar ga je stalo dragocene desetinke sekunde, Jugoslavija pa je izgubila štafeto! Nastop Fuxa Naše čitatelje bo zanimalo, da je bil v tekmi drugega dne najmlajši igrač, komaj 17Ietni junior ljubljanske Ilirije Miran Fux najboljši v moštvu. Dosegel je uspeh, s katerim se more ponašati redkokateri branilec na svetu; pokrival je obe krili madžarske prve garniture Boszija in Ver-tessvja. kratek čas tudi fenomenalnega centerfora Nemetha, v vsej igri pa ni med 15 goli, ki so jih dali Madžari, padel po igraču. ki ga je on kril, niti eden. niti ni posredno zakrivil gola. Mlademu igralcu treba za tak uspeh najprisrčnejše čestitati! Razgovor z Delahayem Član »International \vater-polo boarda«, znani belgijski \vater-polo strokovnjak, ki slovi kot najboljši \vater-polo sodnik sveta, Delahaye. ki je sodil obe tekmi z Madžari, je vašemu dopisniku dovolil precej obširen razgovor V svoji. R flamščino pomešani 'n tupatum s francoskimi in angleškimi izrazi nren'eteni nemščini je prav po domače kramljal skoraj celo uro. Pr- 4. Keršmanc (vsi Kamnik). Gjuran ni plaval pravilno. 100 m prsno, gospodje. Na startu 8 tekmovalcev. Zmaga sigurno Kramar (Ilirija) 1:296, 2. Presl (Kamnik) 1:38.7, 3. Hafner (Kranj) 1:41.2 Sledijo Turner, Presl Jan-či. Sadnikar, Lesjak. šušteršič. Presl K. je od podsaveznega prvenstva zelo izboljšal čas. ~,)0 ™ prosto, gospodje: Najbolj napeta točka tekmovanja. V prvih 100 metrih se je zdelo, da bo odločilna borba med Serb-cem in Cerarjem, vendar pa je Serbec zadnjih 50 m popustil, Tavzes (Ilirija) pa dosegel Cerarja in proti pričakovanju za četrt metra zmagal v času 2:57.8. 2. Cerar (Kamnik) 2:58.5, 3. Serbec 3:07.7, 4. Košnik (Kranj). 3X50 m mešano, dame: Neenaka borba dveh štafet. 1. Ilirija (Babinek, Bradač, Grošelj) 2:07.2, 2. Kamnik (Kocmur, Krat-nar, Vrlinšek) 2:59.2. S to točko je bilo zaključeno plavanje. Sledili so propagandni skoki, katere so izvajali Bervar, Krek, Pogačnik, Levičnik (vsi Kamnik) in mlada subjuniorja Gjuran' (Ilirija) in Jeglič (Kamnik). Vzbudili so mnogo odobravanja in prizn-.Ja. P.kazafo se je. da ima Kamnik prav številno gardo dobrih skakačev. Po skakalnih tekmah, katere je jury tudi ocenila, se je vršila waterpolo tekma Ilirija III : Kamnik 9:1 (6:1). Ilirijani r*> postavili svojo tretjo garnituro v postavi: Linhart, Sever, Schell, Lenart, Tavzes, Demonte, žiža. Kamnik je nastopil v postavi Presl K., Pogačnik, Karba, Levičnik, Sercer, Cerar, Sadnikar. Kamničani niso Bili dorasli igri Ilirijanov, čeprav so igrali požrtvovalno. Grešili so posebno v obrambi, kjer niso znali kriti. Napad se nikakor ni mogel uveljaviti, zastreljal pa je vsaj dve lepi šansi. Igro Je zelo ovirala mrzla voda. Edini gol za Kamnik je zabil Cerar. Sodil je dobro Kamnt-čan g. Lado Stergar. K plavalnim tekmam se je zbralo izredno veliko število publike, ki je živahno pozdravljala vsak uspeh domačih. Po končanem vaterpolu se je na travniku poleg kopališča odigrala prijateljska nogometna tekma med kamniškimi nogometaši in močno garnituro ljubljanskih nogonteta-šev, med katerimi so nekatera znana imena. 2e dopoldne je kamniška rezerva odigrala tekmo z SK Radomlje. Po živahni in napeti igri, v kateri so bile Radomlje v stalni premoči, so Kamničani podlegli 0:1. Lahkoatletsko prvenstvo klubov LHP SK Ilirija priredi dne 8. septembra t. 1. s pričetkom ob 15. na svojem igrišču ob Celovški cesti lahkoatletsko prvenstvo klu-. bov. Tekališče meri 385 m, je iz ugaskov in ima dva nedvignjena zavoja. Pravo nastopa imajo vse verificirane in neverificirane atletinje klubov LHP., kakor tudi atletinje klubov nevčlanjenih pri LHP. Tekmuje se v disciplinah: 60 m, met krogle, 290 m, skok v višino z zaletom. 800 m, met diska, 100 m, met kopja, skok v daljino z zaletom, štafeta 4 krat 100 m. Prijave v dveh kopijah je poslati na naslov: SK Ilirija, hazena sekcija, kavarna »Evropa«, Ljubljana, najkasneje do 1. septembra opoldne. Zakasnele prijave se ne bodo upoštevale. Tekmovalo se bo po pravilih za večboj in po propozicijah LHP. — Tekmuje se po pravilih JLAS. V drugem setu so se gostje popravili, posebno Metaxa je bil brez treme. Naši so igrali zelo nesigurno, tako da so Avstrijci gladko dobili 6:0. V tretjem setu je igra spet izenačena. Naši so igrali sem in tja odlično, pa zopet zelo nesigurno, toda končno so vendarle dobili 6:4. Četrti odločilni set se je odigral po kratki pavzi. Na£i »o vodili 4:3, potem 5:3, v nadaljnjem so Avstrijci izenačili na 5:5. toda našim je uspelo končno doseči vodstvo 7:6 in odločiti set 8:6. Ta igra je bila najbolj napeta. Jutri se bosta odigrala oba odločilna singla med Pučecem in Metaxo ter Kuku-ljevičem in Artensom. vič je bil topot v Jugoslaviji in ves je bil očaran od nje. Obljubuje venomer, da bo v belgijskih listih samo lepo pisal o naši domovini. Na vprašanje, kako sodi o našem plavalnem športu, se je kar nekam razživel. Zavida nam, zavida [»-edvsem. ker je plavanje kot šport, o čemer se je mogel uveriti, močno vkoreninjeno med vsemi ljudskimi plastmi, najbolj pa tako-rekoč med nežno mladino, med otroki. Tu je naša velika bodočnost! Med tekmovalci mu je daleč najbolj ugajal Wilfan, ki plava v crawlu in na hrbtu absolutno popoln stil *in je brezdvomno plavač svetovne kvalitete. — Water-polo moštvu manjka predvsem rutine, tekem. Moštvo drugega dne je bilo boljše kot prvo. Gledal je pri treningu Jadranove subjuniorje in prepričan je, da bodo v nekaj letih igrači najboljših kvalitet, boljši, kot seniorji, ki igrajo sedaj. Z organizacijo dvomatcha ni .adovoljen. Pomanjkljivosti je bilo dovolj, spored se je razvijal dosti prepočasi, vse preveč je krog žirije vedno bilo ljudi, ki niso imeli tam nikakega posla. — Plavališče za prilike, v kakršnih je postavljeno, prav dobro in lepo. Ne more pa biti govora, da bi se na njem postavljali rekordi. Zadovoljen je. da je prišel k nam in srečen, da je spoznal Jugoslavijo! Tako Delahaye o nas. Vaaj ta izjava odličnega strokovnjaka je uspeh dvomatcha za nas. Skoda, da je pa to res tudi skoro edini uspeh. Vprašujemo se samo še, kako bo na dvomatehu z Avstrijo, ki bo 2. in 3. septembra. Tudi ta bi se moral vršiti v Splitu, toda, če pogledamo nazaj na gostovanje Madžarov, moramo žal priznati da bi bilo za naš ugled boljše, da bi se ne vršil. Ali pa bo Madžarska morda le za savez lekcija in morda bo savez končno vendar spoznal, da se da plavati tudi še kje drugje, ne smo v »lipome Splitu*! —ŠK Zaključek veslaških tekem za prvenstvo Evrope Včeraj so se v BucSmpešti vršile finalne tekme za prvenstvo Evrope v veslanju — Jugoslavija je zasedla samo tretje mesto v osmercu, četrto v dvojki brez krmarja in peto v double-scullu Avstrija : Jugoslavija 2: l V tekmi za Davisov pokal je Jugoslavija zmagala v doubleu nad Avstrijo 6:2, 0:6, 6:4, 8:6 — Odločilni bodo današnji singli TEDEN DNI FILMA „V znamenju križa" - številke govore Po enoletnem odmoru bomo zopet videli priljubljene filmske zvezde Greto Garbo, Joano Crawfordovo, Ramona Novarra, Nils Asthera in druge Za Paramountov zvočni film »V znamenju križa«, ki ga je izdelal Cecil B. de Mille, so porabili 250.000 metrov filmskega negativa. Pri tem filmu, ki nam kaže čase Nero-novega vladanja in preganjanja kristjanov, je sodelovalo več ko 7500 statistov. Troški za izgotovitev filma »V znamenju križa« znašajo 2 milijona dolarjev (130 milijonov dinarjev). 6000 posnetkov (kopij) antičnih okraskov in okoli 1500 kovinastih delov telesne opreme in orožja so izdelali v tovarni, ki jo je Paramount nalašč zgradil za ta film. V veličastnih cirkuških prizorih tega filma bomovideli 12 levov in 18 levinj. štirje zvezdniki v tem filmu so štirih različnih narodnosti, Charles Laughton, ki igra Nerona, je Anglež, Elissa Landi, mlada kristjanka Mercia, je Italijanka. Rojena Francozinja je Claudette Colbertova, ki igra vlogo cesarice Popeje. Frederic March, ki podaja rimskega prefekta Marka Superba, je pa po rodu Američan. Film »V znamenju križa« je prvi monu-mentalni zvočni film, ki se peča z versko-zgodovinskim problemom. Med 58 filmi, ki jih je Cecil B. de Mille tioslej napravil, so trije s svetovnim slove-feom, ki jim je temelj svetopisemska ali versko zgodovinska vsebina: »Deset božjih za- St- '"v- -v.^'" . «. • ' . 1 V is ■ -jj jft-:- . - '! V ''■'.* ' , . V./- * • * i t -•-.. - •-- *.rv % .,■'•'• ■■. t-is«' ' ,■ ' * "'■ ? ^ • -V • s A.a. , . ■ N-tfV ■ - .V «.-»<■, , ,:'■, ... - V. "..-;■»:• ">■ ..%■■•■ S; ■ ' ' - ' ■• •.** . JL. -.-:.:■■ . ^ }.? . ' - . - > , . ' ' 'X*.. " V. : ' ■>* ■■ 'y. \ ,'>■> ■ <- • ' t. ■-.■ .svVf «"iv povedi«, »Kralj kraljev« in zdaj »V znamenju križa«. Prvi prizori, ki so jih snemali za film »V znamenju križa«, se odigravajo na zelo obljudeni rimski cesti v 64. letu po Kr. r. Pri teh prizorih je sodelovalo približno 200 ljudi, ki so predstavljali tele tipe: 10 Rimljanov, 10 Rimljank, 2 pekovska pomočnika, 1 vinotržca, 2 tržarja, 2 bogata Rimljana, 8 slov. (tekačev), 4 oklicevalce, 1 nosilničar-ja, 4 črne sužnje, 5 Grkov, 5 Grkinj, 7 Egip-čank in 5 Egipčanov, 5 sirskih deklet, 4 rimske senatorje, 5 rimskih patricijev, 5 rimskih gospa, 3 pretorijance, 5 belih sužnjev, 2 črni sužnji, 9 rimskih otrok, 1 mater z otrokom, 1 dečka, ki hodi po rokah in 94 raznih rimskih pocestnih tipov. Za vlogo mlade kristjanke Marcije se je pulilo 476 igralk pri Cecilu B. de Milleu. Napravili so 114 poskusnih posnetkov, dokler ni Elisse Landi doletela sreča, da je smela igrati glavno žensko vlogo. Obleka, ki jo je morala nositi Claudette Colbertova kot cesarica Popeja, je tehtala celih 15 kg in je bila nazankana iz drobne srebrne žice. Ker je morala Popeja stati skoraj pri vseh prizorih, ki jih je igrala v družbi cesarja Nerona, ji je režiser de AliUe dovolil, da se je po vsaki uri filmanja 15 minut odpočila. Ka] prinaša Metro Goldwyn ? Po ukinitvi zakona o kontingentiranju filmov ni več razloga, da bi Američani ne prinašali svojih filmov na naš trg. Po kratkih dneh priprav za svoje poslovanje so pričele poslovalnice ameriških filmskih podjetij spet z rednim izposojanjem filmov. V najbližji bodočnosti bomo torej že imeli na sporedu velike ameriške zvočne filme. V obvestilo čitateljem naj navedemo nekaj podatkov o filmih, ki nam jih prinese Metro Goldwyn Mayer. FIlmi te produkcije se vselej odlikujejo z visoko kvaliteto, s priljubljenimi igralkami in igralci. Vsebinsko so zelo zanimivi in nikakor ne plehki. V splošnem bodo Metro-Goldwyn-Ma-yerjevi filmi, ki pridejo k nam, izdelani v nemškem jeziku, le nekaj jih bo angleških. V prvi vrsti omenjamo film »Tarzan« (Gospodar pragozda), ki je Izdelan po motivih romana z istim imenom. Film je delo režiserja W. S. v a n D y k a, ki Je ustva-ritelj znanih filmov »Bele sence«, »Trader Horn« in »Kubanska ljubavna pesem«. Vsi posnetki za »Tarzana« so napravljeni v Afriki v bližini Albertovega Jezera. Posnetki divjih zveri so v tem filmu prav gotovo zanimivejši in senzacljonalnejši od onih iz »Trader Hornac. Glavno vlogo igra svetovni prvak v plavanju J o h n n y Weissmtiller v družbi Maureene 0'Sulli vanove. Greta Garbo se nam bo pokazala v dveh filmih. Prvi ima naslov »Suzana Le-nox«; partner »božanske Grete« je pa priljubljeni ameriški filmski igralec Clark Gable. V drugem filmu, ki se imenuje »Mata Hari«, igra Greta Garbo vlogo znane plesalke in vohunke. Oba filma sta žela po vsej Evropi sijajne uspehe. »Tltani neba« Je naslov filma, ki prekaša s svojimi nad vse uspelimi in vratolomnimi letalskimi predvajanji vse, kar je kdaj ustvarila človeška drznost. Glavne vloge imajo Clark Gable, Wallace Beery in Dorothy Jordan. Zelo zanimiv je film »Araene Lupin« (kralj vlomilcev). Vsebina je lahka, vendar prepre-žena z duhovitimi prigc^ami in zabavnimi doživljaji, čeprav ne rešuje film težkih problemov, je vendar najmanj ^iko zabaven kakor najboljši detektivski roman. Glavni vlogi igrata John in Lionel B a r r y m o r e, ki sta se s tem filmom občinstvu bolj priljubila ko kdaj prej. Film »Tommy boy« nam nazorno pokaže, kako požrtvovalno in zvesto služi konj človeku, ki pa ne zna dovolj ceniti zvestobe in požrtvovalnosti, temveč ga pogosto z nehvaležnostjo nagradi za njegovo koristno službo. Po mnenju svetovnega tiska spada ta film med najboljše, kar so jih napravili v poslednjem času. Obdelan je na popolnoma svojevrsten nov način, misel sama je prepričevalno izražena, poleg tega pa ne manjka senzacionalnih dogodkov. Glavne vloge imajo Clark Gable, Magde Evans in konj Tommy boy. Predlanskim so odkrili v Ameriki novega filmskega zvezdnika fantka J a c k i e-ja Cooperja. 2e s prvim filmom si je osvojil vse amenško občinstvo, s filmom »Mamičin junak« in »Sampijon« pa še evropsko. Posebnost dečkove igre je, da je povsem naraven in ume občinstvo ganiti in razveseljevati še bolj kakor nekoč Jackie Coogan. »Greh gospe Claudetove« je vsebinsko globok. Je povest mlade matere, ki rodi nezakonskega fantiča, nakar jo zapro zaradi nesrečnega slučaja v ječo. Zataji svojemu lastnemu otroku sebe in pravi, da mu je mati umrla, samo da bi ga obvarovala sramote. Za svojega sina žrtvuje vse. šola ga za zdravnika, a ker ji primanjkuje sredstev, postane celo prostitutka. H e-len Hayes, ki igra z največjo dovršenostjo vlogo matere, je dobila za to svojo igro lani prvo nagrado »Ameriške filmske akademije«. Joano Crawfordovo bomo videli v dveh filmih: »Poslednji korak« in »Mi-lijonarjeva prijateljica«. V prvem sta ji partnerja Robert Montgomery in Nils Aster, v drugem ji dela družbo Clark Gable. Oba filma se odlikujeta z dobro vsebino, razkošnimi toaletami in opremo, zlasti pa s sijajno igro Joane Crawfordove in njenih partnerjev. Buster Keaton nas bo razveselil z dvema velikima komedijama: »Za ljubezen ni zdravila« in »Buster, narodov dobrotnik«. Oba filma sta polna najneverjet-nejših zapletljajev in najsmešnejših prizorov. Marija Dresslerjeva igra glavno vlogo v filmu »Ema«. Ta film bo navdušil vsakogar, ki ima le še trohico čustvovanja. V vsakem pogledu je film »Ema« popolnoma uspel in so ga po vsej Evropi sprejeli z navdušenjem. To so slavni filmi, ki nam jih prinese Metro Goldwyn Maver. Vsekako se pa nadejamo še novih presenečenj, ki jih bomo čitateljem cb pravem času zaupali. Vsak naročnik Jutra" je zavarovan za 10 000 Din! '■K . :>'kV > „$tedljiva pogostitev" AmeriSki glavni poštni ravnatelj James Farbey je sprejel novinarje vseh velikih listov, ki jih je iz razlogov štednje pogostil samo z dinjami Vsaki tx»f da 50 par; za dajanie naslova ali it Šifro na 3 Din. (1) Perfektno kuharico •rednjih let, ki bi oprav ljala t.udi drod »Zelo snažna« Da oz asni oddelek Ju.tra. 24760-1 Plačilno natakarico čedne in prikupljive zuna njnsti, spretno ter dobro izurjeno, sprejmem takoj. Ponud.be s sliko in spri če-veli na podruž. >.Jnrra« t Novem mestu pod iifro »Prikupi ji va«. 24791 -1 Medičarja » voščarja kot prvo moč z letnimi spričevali sprejmem. Dopise n« ogl. odd. Jutra pod »Trezen«. 250S2-1 Kdor ima pisalni stroj d-obi za.pnslenje. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Okus«. 25140-1 Dobro pletiljo in šiviljo •prejme Anžtir, Predoviče r« 14. Moste pri Ljubljani 25120-1 Delavec ki bi bi! v položaju pre-ekrbe-ti s4 konja in vozi-iek, dobi rajvažanje kurjave po mestu. Naslov v ^glasnem oddelku »Jutra«. W ?3489-l Zamenjam ugodno službo v Maribora s podobno v Ljubljani. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zasebna uradnica«. 25235-1 Frizerko veščo v poslu, tudi trajne, iščem za stalno službo. P!-smeno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sposobna«. 25303-1 Deklico faro 14—15 lef. sprejmem takoj kot postrežb eo r« 5«» od 8.—6. dnevno. — Camp«, Poljanska cesta 15 — V. etopnjišče. 25285-1 Službe išče Vsaka, besed« 90 par: 2* da jen j« naslo-va afi za Šifro p« 3 Din. (2) Gospodična 19 let stara, iš&e mest« k boljši družini k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod 7,nafko »Samo v Ljubljani!« 250»!-2 Uradnik z znanjem slov., hrvatskega in nemškega jezika, s loletno pisarniško prakso, išče primerno službo v pisarni. kot skladiš&nik ali kaj sliSnega. Naslov pove oglasni o-ddelek »Jutra«. 24090-2 Ljubeznjiva gospa [vdov«') želi mesto gospodinje pn iint.eligen.t.ne'm im dobrosrčnem starejšem g>o--podu -- v:š'pm drž. urad niku. Je dobra gospodinja ter finega prisrčnega ve d en;«. Cenjeine dopis p pod »Ljubo diin man« Pak^uTi! st.rold. s 4 razr. m»Jxstifl;» šo'e. i??p no meščen;e. Nas1 o*v v oer'«« oddeku »Jut.ra«. 25010-2 K otrobom iS^ern mesta. Vod »Velikost«. 25271-7 Elektroštevec 220 volt. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »števec«. 25135-7 ! Vsaka beseda 1 Din: I za dajanje naslova aH I šifre na 5 Di.n. (9) | Radio-aparat čisto nov, sei-ektiven, pod ceno prodam ali zamenjam za pisalni »troj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Izvrsten aparat«. 24906-9 Radio nov« tipe, selektiven, kupi » druge roke Pahernik, Krakovski nasip štev. 26. 25046 9 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; z« da anje naslona tli za šifro 5 Din. — Oglasi Metalnega inataja p« vsaka beeeda 50 par: za dajanje naslova al! za šifro pa 3 Din. '81 »Ljubljanski Zvon« nevezani letniki 1923., 1928.. 1929. i.n 1930. poce ni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jmtra«. 25266-8 Avto, moto Vsaka beseda 1 Din: za dajanje oaaLora ali za šifro pa 5 Din. (10) Tovorni avto Chevrolet. 1 % do 2 tone, in odprt avto »Fiat« 501, oba dobro ohranjena, t vsem plačanim davkom, zamenjam za šestsedeitM) limuzino dobre znamke. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zamenjava«. 24049-10 Bencin-motor 3 HP m veiji, v dobrem »trenju kupi Cebnlar, Ig pri Ljubljani. 2498M0 Harley Davklsoo motocikel s prikolico 1200 ©cm, i električno razsvetljavo, kil. števcem, klakso-nom iito., voien komaj 11.562 lun. v brezhibnem Btatnja, ee vsled bolezni ugodno proda. Ponudbe na ogiasni odd. Jutra pod »Vsled bo-iemni«. 25063-10 Avtomobil ozkotirni, poltovorni aM luksuzni kupi takoj Prostovoljno gasiluvo društvo Krka pri Stidni, Dolenjsko 34854-10 Motorno kolo s pon»o4nim motorjem, malo rabljeno, znamke »Sachs«, zaradi družinskih razmer naprodaj. KaroJ Gnidioa. Kolodvorska 35, mesarija. 25034-10 Avtobus »Renault« z uradno določenimi 15 sedeži in 4 stojišči, v zeJo dobrem eta.nju prodam pod povoljnimi pogoji. Naslov v ograsnem oddelku Jutra. 25136-10 Pohištvo Vsaka beeeda 1 Din; m dajanj« naslova ali iia Šifro pa 5 Ko. (IS) Orehovo jedilnico ročno re-zljano. telo dekorativno, prodem. Naslon v »eia&nem oddelku »Jutra« 6 25112-12 Kompletno spalnico Čiftto, ne dosti rabljen* kuipim. Miklošičeva ceeta št. 34/11 levo. 25259-12 Oblačila Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanj« naslova ali za iifro 5 Dit Oglasi socialnega Enačaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13) Kostum temno moder, plašč ln lepo lisico, prodam. — Vprašati med 8. ln 10. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25162-13 V najem Vsaka beeeda 1 Din: ia lajanj« naslova aH La Šifro pa 5 Din. (17) Gostilno aH vinotoč v Ljubljani vzame v ne jem natakarica. Ponudbe na oglaeraf oddelek »Jntra« pod »Gorenjks«. »1941-17 Vinotoč ali mlekarno vzamem v najem. Prevzamem tudi zo»tiiiio na ra 6un. Ponudbe na ogl. od 1e!ek »Jn-tn« pod znački »1901«. 25211-17 Gostilno dobro Idočo, t gospodarstvom, na prometnem kraju v Rimririb Toplicah od damo v najem proti kavciji. Pojasnila daje oprav« kopaliSča Rimske Top'«1«. 2463817 Ličen paviljon na sejmišču oddam za fiac jesenskega velesejm«. — Pojasnila v ♦laščijarnl !fovotny. Gostilno vzame v najem ali na račun zakonski par brez otrok, ki vodita gostilno že 6 let. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Gostilna 28«. 25367-17 Zastopnike za oddajo svojih podrui nic v Dravski in Samski banovini išče Jadransko Posavska čevljarna v Kranju. Ponudbe je poslati oa gornji naslov. 24353-17 Staroznano gostilno in špecerij. trgovino tik Ljubljane oddam zaradi starosti takoj v najem. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 25233-17 ■s 23 m | Vsaka beseda 1 Din; I za dajanj« naslov« ali ! za šifro pa 5 Din. (19) Buffet hi vin. klet za vagonsko množino, oddam. Ponudbe Da oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj sredina Ljubi 'ane« 24992-19 Trgovino i mešanim blagom, prodam ob prometni cesta v Ljubljani. Mesečni promet 50.000 Din. — Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Prevzem Din 80.000«. 25013-19 2 lokala primerna ze trgovino^ pisarno ali delavnico, takoj oddam v sredini mesta. Naslov v ogl. odd. Jutra. 25150-19 Parno pekarno rentabilno, v Zagrebu, zaradi od potovanja ugodno oddam. Ponudbe na ogl. od. »Jutra« pod »Dnevni promet« 2000«. 25234-19 Lep trg. lokal s postranskim1 prostori ta koj oddam. VpraSat-i v p! širni dr. Luckmanna — Ljubljana. Gradišče št. 4. 25117-19 Trgovino zelo dobro vpeljano, pro dam zaradi družinskih raz mer. Vprešanja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »30.000« 25268-19 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova aH za šifro pa 5 Din. (2»n Foto-atelje zelo dobro vpeljan, obenem s hišo. v večjem pro-vincialnem mesta, zaradi boJezni ugodno proda Rechnitaer Korio, fotograf — Pančevo, Dunavska ba novina. 24963-20 Krasne parcele v ereditii mesta ugodno naprodaj. — Pojasnila de je »Herknles«, izdelovanje plomb. Ljubljana. Poljanska cesta 42. 24985-20 Enodružinsko hišo aH parcelo prodam v Koleri ji. ?o5ka St. 3. 24960-20 Parcela v Radovljici 3—4000 m>, z industrijskim poslopjem naprodaj v neposredni bližini kopališča. — Pojasnila daje Jeglič, vila »Marija«, Radovljica. 24781-20 Hišo v Perastu najlepšem kraju Boke Ko-torske, z visokim pritličjem in 2. nadstropjema, ter 8 oddeiemji, v sredini mesta, sto m-etrov od morja. z dobro pitno vodo, za 60.000 Din proda Darinka ReduJo-vič, Beograd, Teodosijeva 12. — Telefon št. 24106. 24942-20 Novo hišo t vrtom in nekaj zpmlje prodam v Domžalah, Ljub-;ja.nska cesta štev. 3. 24848-20 Hišo z "gostilno kupim na prometnem kraju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Plačljivo v gotovini«. 24971-20 Stanovanje Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (31) Enosob. stanovanje oddam dvema osebama v Pleteršniko vi ulici št. 26. 24994 21 Pristopajte k Društvu stanovanjskih naiemnikov. Gajeva ulica. Nebotičnik III. 373-21 Stirisob. stanovanje s kopalnico, v vili sredi Ljubljane takoj oddam. Ugodno za zdravnika ali zobotehnika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24802-21 Dvosob. stanovanje lepo, z vsem! pritlklinami oddam takoj v Postojnski uiici 20. 25243-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami. čisto im soinčno. zraveD obrtne šole. oddam s 1. novembrom. Murnikova u'iea 18. 25130-31 Enosob. stanovanje podpritlično. s pritiklinami oddam z novembrom. Pojasnila v Ilirski ulici 20/1. 25300-21 Stanovanja Vseia beeeda 60 par; za dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (21-«) Stanovanje sobe. predsobe, kuhimje ln pritiklin. najraje v šent-peterskem okraju, iščem s 1. oktobrom. Ponudbe pod »Cel dan odsotna« ne oglasni oddeiek »Jutra«. 24993-21/a Dvosob. stanovanje iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Primerna cena«. 25347-21/a Dijaške sobe Vsaka boseda 50 parj aa dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (22) Dve dijakinji sprejmem v popolno oskrbo v bližini gimnazije na Poljanah. Dobra domača hrana, zdravo in zračno stanovanje ter strogo nadzorstvo. Naslov v o^la*. oddelka »Jutra«. 24S95-22 Dijake sprejmem na doibro oskrbo. Strogo nadzorstvo, center, komfortno stanovanj«. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24764-2? 2 dijakinji ali dijaka boljših rodbin, sprejmem v vsestransko oskrbo, v zračno sobo blrau parka tn v bližini srednjih šol. Lušin, Maribor, Prešernova 31. 24770-22 Dva dijaka brat in sestrica, stara 14 im 15 let, iščeta stanovanje z vso oskrbo, pri fini rodbini. Ponuooe in pojasnila v slaščičarni Novotflv, Gosposvetska cesta št. 2. 25196-22 Konservatoristinja 5. letnika išče od 15. septembra naprej stanovanje s popo'no osikTbo ter uporabo klavirja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna«. 25076-22 Za dijaka (nižješolca) iščem cenejše &tanovanje z vso oskrbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »J. Z.« 24757-22/a Sobo o dda Vsaka beseda 50 par: aa dajanj« naslova alt za šifro 3 Din. (23) Sobo lepo opremljeno, s separatnim vhodom in krasnim raagiedom, pri operi oddam Le stalnemu gospodu 8 1. septembrom. Knafljeva 13/11. 25007-23 Mesečno sobo zelo veliko in lepo opremljeno, v najlepši legi centra. z dvema posteljama oddam event. z vso oskrbo le boljšim, stalnim osebam. Kopalnica im telefon na razpolago. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod Sobe išče Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23-a) Sobo z vhodom s stopnic v sredi mesta iščem. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv« na ogl. oddelek »Jutra«. 25292-2&a Majhno sobico separirano, v centru tš'e boljši gospod s 1. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »150—200«. 2499h-23/« Sobo s štedilnikom iščem bliizu centra. — Ponudbe z navedbo oen« na ogL oddelek »Jutra« pod »Trnovo — Rožna dolina«. 24893-26/« Prazno sobo v kolodvorsko - šent-peterskem okraju iščem. Ponudbe pod »Starejša oseba« na oglasni oddelek »Jutra«. 25324-23a Samsko so-bo zračno, iščem v bližini st. tehnične šole z vso oskrbo po zmerni ceni. Ponudbe pod »Dijak« na podružnico »Jutra« Jesenice. 24944?3a Gospod išče manjšo, opremljeno sobo v bližini Ceste v Rožno dolino. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Glasbenike. 25!60-23.'a Kdor nudi prebrano plača za vsak« besedo 1 Din; kdor išče prebrano pa za besed« 50 par; za dajanje naslova ali šifro S Din. oziroma 5 Din. (14) Trgovski oglasi 1 Ka »Udobnost«. 25008-23 Enosob, stanovanje išče t oktobrom mirna stranka dveh oseb. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Praga« 24852-21/a Enosob. stanovanje suho in čisto, išče za oktober solidna in točna tri članska Iruži.na. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 2M14-21/a Opremljeno sobo za 2 oseb'., 6 posebnim vhodom, parketirano. v visokem pritličja oddam s 1. septembrom na Mirju. Lepi pot 12. 24833-23 Sostanovalca sprejmem v pritlično sobo I dvema posteljama Po Izve se v trgovini. Borštnikov trg 1. 248M-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam v Rožni ulici štev 3. 24937 23 2 lepi pisarn, sobi v L nadstropju oa Miklo šičpvi cesti odda drogerii« Hermes. Miklošičeva c. 30 24988-23 Na lepem posestvu nedaleč od Maribora — sprejmem starejše, tndi bolehne, inteligentne dame in gospode v dobro oskrb) Vprašanja na podružnico »Jutra« v Maribora pod šifro »Udoiben dom«. 24687-14 Na dobro domačo hrano sprejmem več boljših oseb po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 25186-14 Glasbila Vsaka beeeda 1 Ko; za dajanj« matov« aH za šifro p« 5 Din. (26) Črn planino rabljen, svetovno znamk«, kupim. Ponudbe t opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hofmen« 84735-26 Dolg klavir lep, dober, prodam. Cena 4500 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25342-25 Urgjuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.