Štev. 75»___ Izdaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih oU-^ dopoldne. | - Mftm: Um Sv. Frančiška Asi?kcga nadstr. — Vs* t • -4 rs pošiljajo uredništvu lista. NrirankTOna pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. f7daiateli in rd-o\onri urednik Štefnn Godina. Ustnik konsorcij lista .Edinosti* - Tisk tiskarne .Edinosti" vTisane zadruge z crrejenim poroštvo« v Trstu, ulica Sv. FranciSka Asiškega §t. 20. Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57. Narofn i na znaša: Za celo leto.......K 24-- za pol leta.................Af ~ za tri inC5etre - ; ;........ J Za nedeljsko izdajo za celo leto.......520 za pol leta................. V Trstu, torek H» marca 1915. Letnik XI. Posamezne številke .Edinosti- se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- ....................mnt P° , vln* Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5.— vsaka nadaljna vrsta............ » - —" Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti". — Plača in to2i se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek sc nahajata v ulici Sv. ErančlSka Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. S;i in ni ml Uzossoga piu»uran im m umi p»» Sercmo lil SRNRMN tf trmam onimi moflU rusu napnu JoJno ođ fflsle nobene tomate - » MMdni Galiciji topeosKl Hoj. Francosiii delni napadi o Champagni so bili ofaili. • Boli u ilosezisi se na posameznih mestih še** ljulejo. DUNAJ. 15. (Kor.) I radno se objavlja: 15. marca opoldne. V zapadnem delu karpatske fronte je potekel včerajšnji dan mirneje. Severno cd Lžoškega prelaza je prišlo do resnejših bojev. Rusi so napadli tu z močnimi silami in so prodrli do naših postojank. kjer so se najprej vzdržali. Toda z nepričakovano izvedenim protinapadom naših čet smo vrgli sovražnika po srditem boju na vsej fronti nazaj, pri čemer smo ujeli 4 oficirje in 500 mož. Tudi ob naših postojankah na oben straneh Oporske doline, so se vršili srditi boji. Nasprotnik, ki je dobil preko Strija nadaljna ojačenja, je že par dii ponovno napadal z močnimi silami v dolini in na sosednjih višinah. Vsi poizkusi, da bi pridobil proti prelazom na prostoru, so se vedno ponesrečili ob zelo težkih izgubah. Včeraj izvedeni napad, ki se je zopet popolnoma ponesrečil vsled našega ognja, se z ozirom na velike izgube, ki jih ima sovražnik, najbrže ne bo več ponovil. V tem boju smo ujeli do 1000 vojakov. Ob postojankah južno od Dnjestra se vrše boji. Protinapad, ki so ga izvršile naše čete. je pridobil na prostoru. Rusi so bili na več frontnih delih potisnjeni nazaj. Na Poljskem in v zapadni Galiciji so se vršili le topovski boji. Namestnik šefa generalnega štaba, pt Hoter. fml. Politična uredba Galicije. MOSKVA, 15. (Kor.) Uradnik za posebna naročila pri notranjem ministrstvu Puriškevič, se je, kakor poroča >Golos •Vioskowiu, izrazil v nekem referatu o politični uredbi Galicije sledeče: Ruske vladne oblasti so povsod odpravile »volilni element« in nadomestile izvoljene o-sebe v organih samouprave z osebami, ki jih »imenuje vlada«. Mestni magistrati ne funkciionirajo niti od daleč v onem stanju, kakor za časa avstrijskega gospo stva. Ruske vladne oblasti odklanjajo zlasti pri imenovanju organov samouprave židovski element. Iz uprav zemstva so odpuščene vse politično nezanesljive osebe in židje. Žide se namerava odpraviti tudi z magistrata mesta Lvova. Z Mš&o-rusKetf bojišča. BERLIN, 15. (Kor.) Veliki glavni stan, 15. marca: Vzhodno bojišče. Število ruskih ujetnikov iz bojev severno od Avgustovskega lesa se je zvišalo na 5400. Severno in severovzhodno od Prasznv-sza so napadli Rusi z močnimi silami. \si napadi so se ponesrečili ob težkih izgubah za sovražnika. Južno od Visle nobene izpremembe. Vrhovno armadno vodstvo. BERLIN, 15. (Kor.) NVolifov urad poroča: Iz velikega glavnega stana se nam poroča o umikanju nove desete ruske armade: Po porazu ruske desete armade v i>o-zimski bitki pri Mazurskih jezerih in po kapitulaciji v Avgustovskem lesu, so se zbrali ostanki tretjega ruskega armadnega zbora pod utrdbami Ulite. Ostanki 26. in 3. sibirskega arinadnega zbora so se umaknili proti trdnjavi Orodno in za linijo Bobr. Armadni voditelji: general baron Sievers, šef nj ovega generalnega štaba in poveljujoči general 3. armadnega zbora so bili odstavljeni, trije novi armadni zbori, 2.. 13 in 15. odposlani v Grodnu, razredčene vrste ostalih armadnih zborov pa izpopulnjenje z novinci. Tako je nastala zopet nova ruska deseta armada, ki se je koncem februarja trudila zaman, da bi pregnala nemške čete. ki so prodrle do linije Bobr in tik do Orodna. Pri teh napadih so imele čete pri Tannenbergu uničenega in med tem na novo formiranega 15. armadnega zbora, ki so prodirale v nerodnih, gostih napadalnih kolonah, zelo težke izgube. Nemško armadno vodstvo nikakor ni nameravalo, da bi se čete utaborile pred linijo Bobr. ki je zgrajena iz betona in pred gozdom pri Kovnu. ker bi nudile tako sovražniku odprto levo krilo. Pač pa je bil namen, da se pridobi zopet kolikor tnogoče hitro operacijska svoboda. Poprej je hotelo armadno vodstvo spraviti še na varno veliki plen, ki je ležal po vseli delih Avgustovskega lesa. Kakor hitro so bila ta dela kolikor toliko končana, so izvršile nemške čete ona gibanja, ki so do-vedla do nameravane nove grupacije. — iJevio krilo ie zavzelo med tem v okolici 4*"r»?stowa pripravljene postojanke. — Druge sile so bile zbrane na primernih točkah. Sovražnik ni Čisto nič vedel za nemška gibanja in nemške čete so že zavzele odkazane pozicije, ko je izdal voditelj ruske armade zmagoslavni ukaz, v katerem je govoril o velikih uspehih na vsej črti. V velikih prostornih razdaljah sta pričela prodirati dva ruska armadna zbora: tretji od Simna proti Lodziejam, druga od Orodna preko Sejnega na Krasno-pol. Drugi ruski armadni zbori so šli skozi Avgustovski les, kjer so pa kmalu zajeli na močen odpor, ki ga Rusi niso »noži i zlomiti, kljub temu, da so več dni zaporedoma napadali nemške postojanke z dva- do trikratno premočjo. Dne 9. marca se je pričela nemška ofenziva proti na ruskem desnem krilu prodi-rajočemu tretjemu armadnemu zboru. Ko so Rusi zapazili pri Lodziejah in Sv.ijen-ko-Jezitoriju, da so s severa ogroženi ob boku in obkoljeni, so se hitro umaknili v vzhodni in jugovzhodni smeri in pustili v naših rokah več sto ujetnikov in nekaj strojnih pušk. Vsled tega umikanja je bilo brez zaščite krilo sosednjega drugega armadnega zbora, kojega kolone so prispele 9. marca v Berznike in Giby. Nadaljevanje nemške ofenzive se je pričelo sedaj nroti temu armadnemu zboru. Izvedba nikakor ni bila malenkost. Bilo je namreč 11° in še več pod ničlo. Ceste so bile tako gladke, da je vsled izmu-čenja popadalo na tucate konj in je zamo-gla prehoditi infanterija le 2 do 3 km na uro. Dne 9. in 10. marca je prišlo pri Sejnem in Berznikih do boja s presenečenim nasprotnikom, kojega sprednji deli so se že razvili za napad v zapadni smeri pri Krasnopolu in je bil sedaj prisiljen, da ie napravil fronto proti severu. Sejnv in Berzniki sta prišla še v noči od 9. na 10. t. m. v naše roke. Pri Berznikih sta bila dva še čisto mlada polka popolnoma po-t Ičena in ujeta oba polkovna poveljnika. Vodja ruske armade, ki je videl, da se bliža ponovitev obkolilne bitke pri Mazurskih jezerih, je dne 10. t. m., ko je uvi-Jel, da je vsak nadaljni odpor brez pomena, izdal povelje, da naj se umakne vsa armada. Kmalu so zamogli naši letalci zapaziti dolge kolone sovražnika, ki so se umikale na vsej črti od Gibega do Sztabina skozi Avgustovski les proti Grodnu. Dne 11. t. m. so zasedle naše čete pri zasledovalni akciji Katarzer, Tronek in Oiby. Neka nemška konjeniška divizija je še isto noč z naskokom zavzela Kopšo-vo. Naštela ie samo tamkaj 300 mrtvili Rusov; nad 5000 ujetnikov, 12 strojnih pušk in trije topovi so bili naš plen. Večji resnejši boji se niso vršili. Samo grožnja z močno nemško obkolitvijo je zadostovala, da se je umaknilo ne samo ogroženo krilo, ampak cela sovražna armada, ki se je postavila na 50 km dolgi fronti za napad. Pomena tega gibanja, moraličnega učinka in škode na izgubljenem materijalu vseh vrst, v trenotku še ni mogoče pregledati. Odlikovanje nemškega generala. BEROLIN, 15. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča: Cesar je podelil generalu konjenice pl. Marvvitzu, ki poveljuje rezervnemu armadnemu zboru, za njegove izborne zasluge na vzhodnem in zapadnem bojišču red »Pour le merite«. Z zopodnejo bojišča. BERLIN, 15. (Kot.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 15. marca: Zapadno bojišče. Včeraj ste dve sovražni topničarki brezuspešno obstreljevali Westende. ~ Neki napad na neko angleško višino južno od Yperna. ie dobro napredoval. Francoski delni napadi severno od Le Mesnila (Champagne) so biti odbiti ob težkih izgubah za sovražnika. V Vogezih se na posameznih atestih še nadaljujejo boji. Vrhovno armadno vodstvo. Boj med Nemčijo in Anglijo na morju. LONDON. 14. (Kor.) »Times« objavljajo dve pismi, ki se nanašate na ujete posadke nemških podvodnih čolnov, in v katerih se oporeka obtožbi radi pomorskega roparstva in umora, ki (obtožba) se ima vložiti proti častnikom in moštvu, kajti da so morali ubogati admiraliteto. LONDON, 14. (Kor.) »Morning Post« objavlja neko pismo, v katerem se zahteva od vlade jamstvo za izdatno odškodnino, ki naj bi jo plačala Nemčija za ladje, ki so jih nemški podvodni čolni potopili. Kot garancijo je pritegniti ali terjatve, ki jih imajo posestniki ladij pri narodno-mor-1 nariškem zavarovalnem fondu, ali pa vrednosti nemških ladij, ki so bile pridržane ali zaplenjene. LONDON, 14. (Kor.) Glasom poročila admiralitete je nemški podvodni čoln »U 29« torpediniral ladje »Headland«, »Auda-lusian«, »Indian City< in »Ademum«. V poročilu je rečeno, da je v septembru potopil angleško oklopno križarko »Abukir«. BEROLIN, 14. (Kor.) »Lokalanzeiger« piše: Po dostavku londonske brzojavke ni kapitan »U 29« nikdo drugi, nego kapi-tanlajtnant Weddingen, ki se je kot vodja »U« pokazal Angležem jako neprijaznega. Dne 21. septembra 1914 je bilo, ko je »U 9« pod svojim drznim poveljnikom v Severnem morju z dobro naperjenim torpednim strelom pogreznii na dno angleške oklopne križarke »Abukir«, »Ho-gue« in »Cressy«. Temu delu, ki je prineslo strah pred »U« v angleškia pristanišča, je sledilo 13. oktobra uničenje angleške križarke »Havke«, tudi delo hrabre posadke »U 29«. PARIZ, 14. (Kor.) * Agence Havas« javlja iz Bordeauxa: Neki nemški podvodni čoln je pogreznii v četrtek parnik »Auguste Conseil«, 22 milj južno od Statpointa Posadko so privedli v Falmouth. Glasom nekega poročila iz Havre-a se je parnik »Campinas* dne 12. t. m. pred Chcrbur-gom s spretnim manevriranjem rešil pred torpediranjem po nekem nemškem podvodnem čolnu. Blokada angleškega vodovja. ROTTERDAM, 15. (Kor.) »Rotterdam-sche Courant« poroča iz Londona: Pri potopitvi pomožne križarke »Bayano« se je p^-o-iio 13 oficirjev in tudi kapitan. HELS1NGBORG, 15. (Kor.) Kapitan parnika »Hanna« je poslal brzojavko, v kateri naznanja, da je nastopila katastrofa parnika v soboto ob 2 zjutraj. Parnik je potopil neki torpedo. Vsled eksplozije so bili ubiti štirje kurjači, en čolnar in en vajenec, vsi Švedi. Ostalo posadko je rešil neki mimo došli parnik. Vsi papirji in instrumenti so izgubljeni. (Notica Wolffovega urada). Ker se je izvršila eksplozija na sprednjem delu, je bolj verjetno, da je zadela ladja na kako mino. KOPENHAGEN, 15. (Kor.) »National Tidende« poroča iz Londona: Rešena posadka parnika »Hanna« je prispela na krovu angleškega parnika »Zy!lerja« v Muli. Šest mož posadke se pogreša in sicer štiri kurjače, enega čolnarja in enega stewarda. Domneva se, da so zgubili življenje, ko se je izvršila eksplozija. Prvi krmilar pripoveduje: Ladja je bila poslikana v deželnih barvah in je imela spredaj in zadaj ime z velikimi črkami. Ladja je bila torpedirana med Scarbo-roughom in Flamboroughom. Drugi krmilar, ki je stal na mostu, je videl, kako se bliža torpedo po vodi. Kako svarilo poprej m bilo izdano. Sprednji del ladje se je takoj potopi!, dočim je ladja ostala še kake pol ure na površju. Posadka je šla med tem časom v čolne. Ladijski papirji in instrumenti so izgubljeni. Radi potopi jenja parnika »William Fryc«. WASHlNGTON 14. (Kor.) Nemški veleposlanik grof Bernstoff se je razgovar-jal z uradnikom državnega oddelka o vprašanju potopljenja parnika > WilIiam Frye«. Branil je postopanje nemške križarke »Princ Eitel Friedrich« ter je na-glašal, da to postopanje odgovarja londonski deklaraciji. Kapitan Tiericksen je dal pridržati dva moža posadke »William Frye«, ker sta Nemca in obvezana v vojaško službo. Dva ranjena francoska generala. PARIZ. 14. (Kor.) Poročila, došla o stanju generalov Maunory in Villarst, se glase ugodno. Maunoury je brez mrzlice. Levo oko |e izgubljeno, čeljust razstre-ljena. Na generalu Villarstu so izvedli tropanacijo pod ugodnimi pogoji. V poklicni termin francoskega letnika 1916 preložen. PARIZ, 15. (Kor.) > Matin« poroča, da bo vpoklicanje letnika 1916., ki ie bilo prvotno določeno za 20. t. m., preloženo na čas med 14. in 16. aprilom, ker naborna dela še niso popolnoma končana. Haldanov govor pri sprejemu indijskih dijakov. LONDON, 15. (Kor.) Lord Haldane je imel pri sprejemu indijskih vojakov govor. v katerem je izvajal: Mi potrebujemo vse energije in spretnosti v boju za svo- bodo in življenje proti velikemu narodu, ki je toliko storil za znanost in civilizacijo, a izgubil menda pamet. Angleško državo vzdržujejo moralične, ne pa materijalne vezi. Prorokovanja, da bodo Indijci v odločilnem trenotku odpovedali, se ni izpolnilo. Indijski vojaki se bojujejo za svobodo in humaniteto, kakor mi sami. Ker žrtvuje Indija premoženje in kri prostovoljno, stvari ne morejo ostati kakor so. Nas je združil ta veliki boj in smo si svesti edinosti. Tako so nastali med Anglijo in Indijo odnošaji, ki poprej niso obstojali. Naša zmaga bo zmaga države ko* ene celote in jo mora dvigniti na višji nivo. Oproščeni belgijski uradniki. BRUSELJ, 15. (Kor.) Gubernijsko sodišče je veleizdaje obtožene belgijske uradnike, ki so nujno osumljeni tega zločina, oprostilo, ker iz materijala ni razviden popoln dokaz njihove krivde. Razsodba kaže, da so nemški sodniki pravični tudi napram sovražniku. Turčija proti trosporazumiL Bombardiranje Dardanel. CARIGRAD, 14. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Danes je bombardirala neka sovražna oklopnica v velikih presledkih brez uspeha Seddil Bahr in Kum-kaleh. Včeraj ponoči se je sovražnik zopet poskušal z lahko flotiljo približati mi-nišču, a so ga naše baterije prisilile, da se je umaknil. Naš ogenj je poškodoval nekaj sovražnih ladij. FRANKFURT, 14. (Kor.) »Frankfurter Zeitung< poroča iz Aten: - Tukajšnji list »Athenes«' poroča iz Mi-tilen, da se varuje o poškodbah angleških vojnih ladij najstrožja tajnost. Turki so parkrat zvabili Angleže v past. Ko je šla v pondeljek Queen Elisabet« na čelu bro-dovja v Dardanele, so jo naenkrat obsule štiri baterije s krogljami. Bila je zadeta v bližini strojnice in se je morala umakniti z znatnimi poškodbami. Odpeljala se je proti otoku Lemnu, kamor ste se podali tudi dve drugi angleški vojni ladji, ki ste bili istotako znatno poškodovani. Turški glas o grško - turških interesih. CARIGRAD, 14. (Kor.) »Tasvir Efkias« piše: Naj se presoja s kateregakoli si bodi stališča, interesi Grške soglašajo z našimi. Ce bo enkrat ta resnica priznana v Atenah, šele potem bo nastala tam logika. Mi želimo, da je s padcem Venizelosa zaključena nelogična era. Grški vojaški ataše zapustil Carigrad. CARIGRAD, 14. (Kor.) Iz najnovejšega turško - grškega incidenta znani mornariški ataše Kriezis, je definitivno odšel iz Carigrada. _ Zborovanje deželnih $Meu zapadnih in Južnih kronovln. GORICA, 14. (Kor.) Na inicijativo goriškega deželnega glavarja dr. Faiduttija, se je vršilo v soboto v sejni dvorani goriškega deželnega zbora zborovanje deželnih glavarjev južnih in zapadnih kronovm monarhije v svrho razgovora o nujnih vprašanjih, posebno glede aprovizacijc. Navzoči so bili: štajerski deželni glavar grof Attems, koroški deželni glavar baron A i c h e I b u r g, deželni glavar Predarlske, član gosposke zbornice in'^mher?. kranjski deželni pla-ar dr. Šusteršič, v zastopstvu tirolske deželnega glavarja deželni odbornik baron Sternbach in v zastopstvu dalmatinskega deželnega glavarja deželni odbornik profesor dr. Milorad Medini, dalje istrski deželni glavar dr. R i z z i. Tržaški deželni glavar, župan dr. V a l e-r i o je radi nujnih poslov opravičil svojo odsotnost. Navzoči so bili dalje različni funkcijonarji udeleženih deželnih odborov. Potem ko je deželni glavar dr. F a i -d u 11 i otvoril sejo s kratkim nagovorom, se je takoj pričelo posvetovanje o točkah dnevnega reda, ki je obsegal med drugim aprovizacijo, pomanjkanje vagonov m preskrbo žita. . . Po obširnem posvetovanju je bila sprejeta cela vrsta resolucij, ki bodo izročene vladi in v katerih se posebno glasi: Kakor je izven vsakega dvoma, da je dolžnost vlade, da odpravi vsled vojnih dogodkov v posameznih deželah nastala zastajanja v preskrbovanju prebivalstva z najpotrebnejšimi živili, dolžnost, ki jo je vlada z izvajanjem posameznih določil na tem polju hotela tudi izvršiti, tako je tudi izven vsakega dvoma, da morejo že v miru vladajoče različnosti posameznih dežel in deželnih delov ie tedaj nuditi u-jodno upoštevanje, če privabi vlada avto-aomne deželne uprave pravočasno li kom-petentnemu in v deželni ustavi utemeljenemu sodelovanju. Ker se preskrba prebivalstva Cislitvan-ske s potrebnimi živili, posebno z moko, v domačih deželah često ne more izvrševati, in ker ie ugoden izid te strahovite vojne ne v zadnji vrsti odvisen od nemotenega preskrbovanja prebivalstva zaledja, so v Gorici zbrani deželni glavarji in njihovi zastopniki zato prepričani, da se zamore pod sedanjimi razmerami doseči uspešna in hitra odpomoč le s preskrbo potrebnih količin z Ogrske. Vlada se dalje nujno naproša, da naj vpliva, da se bodo tudi vse bolnišnice in vojaški zavodi, ki negujejo ranjene, bolne in rekonvalescentne vojaške osebe, obračali glede svojih živilskih zahtev na vojaška skladišča. Ker so v svrho vzdrževanja humanitarnih zavodov v posameznih deželah neobhodno potrebna živilska sredstva v gotovih količinah, ki pa po dosedaj obstoječih veljavnih naredbah niso več na razpolago. se poživlja vlada, da preskrbi, da u-pravljanje teh zavodov ne bo ovirano. Od vseh strani je bila izražena izrecna zahteva, da naj se pri odmeri za osebo določene množine moke vpoštevajo v življenjskem načinu prebivalstva utemeljene različnosti in tudi to, da so v svrho vzdrževanja plemenske živine in konj v posameznih deželah, neobhodno potrebne žitne zaloge. Vlada naj se dalje sporazume z vojnim ministrstvom in deželno-brambnim ministrstvom, da se bodo s teh mest izdana določila glede dopustov moštva kmečkega stanu v svrho preskrbe pomladanskih del tudi primerno izvedla. Dalje se naproša vlada, da naj se pri predstojećih naborih moštva I. 1S72—76 primerno ozira na kmetijstvo. Dalje je bila sklenjena tudi resolucija, da naj se srednjim in malim kmetom pusti vprežna živina, kolikor jo je potreba za poljska dela. Po prečitanju strokovnjaškega mnenja dr. Alojzija Pontonija glede zdravstvenih odredb, ki jih je treba ukreniti, je bilo sklenjeno nasvetovati, da naj se skliče v kratkem na Dunaj deželno zborovanje, na katerem naj bi se razpravljalo in sklepalo o važnih splošnih zadevali, ki intere-sirajo vse dežele monarhije. Njegovemu Veličanstvu cesarju in armadnemu višjemu poveljniku, nadvojvodi Frideriku, so bile poslane udanostne brzojavke. GORICA, 15. (Kor.) V soboto tu zbrani deželni glavarji južnih in zapadnih avstrijskih dežel so poslali, kakor je bilo že javljeno, Nj. Veličanstvu udanostno, armadnemu vrhovnemu poveljništvu pa pozdravno brzojavko. Brzojavka na cesarja se glasi: Danes v Gorici v svrho pogovorov glede aprovizacije in drugih važnih gospodarskih deželnih odnošajev zbrani deželni glavarji Štajerske, Tirolske, Vorarl-berške, Koroške, Kranjske, Istre .Dalmacije in Goriške poklanjajo Vašemu Veličanstvu svojo najponižnejšo udanost z zagotovilom neomajane zvestobe in uda-nosti dežel, katere zastopajo. Deželni glavar dr. Faidutti v imenu zbranih. Brzojavka na vrhovno armadno po-veljništvo se glasi: Armadni glavni stan na Dunaju. Danes v Gorici v svrho pogovora o važnih deželnih zadevah zbrani deželni glavarji Štajerske. Tirolske, Vorarlberške, Koroške, Kranjske, Istre, Dalmacije in Gorice pozdravljajo našo hrabro armado in zrejo s polnim zaupanjem nanjo, da bo naši pravični zadevi pomagala do ko-nečne zmage. Deželni glavar dr. Faidutti v imenu zbranih.__ italijanska zbornica. RIM, 14. (Kor.) Pred glasovanjem o zakonskem načrtu glede gospodarske in vojaške obrane Italije je več govornikov podalo kratke izjave, v katerih so utemeljevali svoj predloge. Poslanec Barzilai je izjavil, da bo glasoval za zakonsko predlogo. Gotovo po-menja sprejetje zakona zaupni votum za vlado. Zato vlado opozarja na to, da je svečano poudarjala svete aspiracije, ki jih mora Italija udejstviti. Izreka nado, da bo vladna akcija obrnjena v dosego teh nacijonalnih aspiracij neomejeno tn neprikrajšano. Straa 0. .EDINOST* štev. 75. V Trstu, dne 16. marca vor s »iioch' na cesarja, klic kateremu je sledil navdušen odmev. Po defiliranju se ie slavnost zaključila. Govornik je prepričan. da si bo Salan-dra v svesti celotne teže, ki jo mora imeti zauu*fije. ki mu je poklanjajo on (govornik* in prijatelh v tej resni uri. v »je- Trža$ki namestnik odpotoval z Dunaja. govo (Salandrovo) odločitev. račun glede iz\anrednc__!----—---—---- resnosti trenotka. ko ima država dol-i m » fvlftfn žnost.da se v edinstvu in polnem zaupanju , UlOi WlillS» zbira okolo vlade, ki je v tej težavni uri čuieC branitelj svetle slike domovine, po CujeC branitelj svetle siiKe domovine .po- ;ilitančlli min,ster je umrl v 50. letu svo-osobfiena v rimskem orlu, ki ze stoletja ( živ|jenja. Z njim izginja s pozorišča čaka Ba to. da iztrga plen roparskim ga-|( vropske p^ eden nuiodličneiMli dr-vranom. Govornik bo glasoval za zaKor.. žav||ikov in diplomatov ne samo sodob- .1 I L : . — < .Kr ti.ll U 1' II/IP!. ! ____. ... ~ .. Grof Ser Rej Juljevič Witte. bivši ruski ,j K;,!na stranka ne bo <*<>ta- ^ ^ juljja 1849 Najprej jc Stu. k, ijKolasiiIa podati v svrho, da jdiraI y ()(Jesi jj odnc znan0st», potem v Juhu. ki odgovarja veličini da-i _ - in ^ vi; .... ... 0 i pa se je i>osvetii železiiičarstvu in se jc rav li dogodkov, lahko izvrši vehko:na- izkaza| z organizacijo želez- domovine r>;,em največjo pozornost. Od Kitaja|najst let V tem času je izvedel Uitte za-zahuvajo caergičao obveznem odiiovo-i res epohalne reforme. Uredil je rusko dr-ra na japonske zahteve. V slučaju, da sevno gospodarstvo. Uvedel je >zlato vale odklonijo, poseže JtapoBska po ener- Juto . Polnil je državne blagajne. Izvedel gičnih odredbah proti Kitaju. Prepoved izvoza ovsa, rži in graha iz Rumunlje. BUKARFJŠT, 15. (Kor.) Uradni list objavlja o vprašanju prepovedi izvoza ovsa, rži in graha sledeči komunike: Pri zaključenju parlamenta je nastala zmešnjava, ki je izzvala neutemeljena doume s ania. Zbornica je sprejela soglasno izvozno prepoved. Toda senat je že poprej je reformo davkov, začei je s podržavljanjem železnic, sklenil več trgovskih j>o-godb, posebno ono z Nemčijo. Bil je velik finančni tehnik. Seveda daje to delovanje pokojnega \Vitteja povoda za navzkrižne sodbe o njem. Kakor je z ene strani res neizmerno koristil državnemu gospodarstvu, tako so z druge strani neizmerno narastli davki, direktni in indirektni. Povečal se je tudi državni dolg, to pa posebno radi sibirske in mandžurske želcz- zaključil svoio scio in radi zakon v se- niče. Gradnja te poslednje pa je imela še natu ni mogel biti istotako sprejet. To ni!druge velike posledice: zasedenje Port- čisto nič vplivalo na namero vlade in bo izdana izvozna prepoved s pomočjo kraljevega dekreta. Od zbornice zahtevana odredba, da naj vlada eventualno rekvirira žito za setev, bo v slučaju potrebe ukrenjena na podlagi od parlamenta sprejetega re! vizicijskega zakona. Demisija finančnega ministra Ccsti-nesca, o kateri so poročali listi o j>riliki zgoraj imenovanega incidenta, se lii izvršila. Genadijcv v Bukareštu. BUKAREŠT, IS. (Kor.) Oenadijev je prijel na povratku iz Italije semkaj. Imel jc razgovor s presednikom turške zbornice Halil bejem. ki je prispel semkaj na potovanju v Berlin. Novoimenovani časniki v vojaških akadcnrjafc. DUNAJ, 14. (Kor.) V terezijanski vojaški akademiji so danes končali- šolsko leto. odnosno bili izbrani novo imenovani lajinanti, med temi nadvojvoda Leo Kari in Viljem Fran Josip. Slavnosti je kot zastopnik cesarja prisostvoval nadvojvoda Kari Štefan, njegova soproga, nadvojvo-dinja Marija Terezija in nadvojvoda Kari Albreht, ki se jc po sedmih mesecih, katere je preživel na bojišču, za nekaj dni povrnil nazaj. Po slavnostni službi božji, so bili mladi častniki zapriseženi, najprvo oba nadvojvoda. Ob zaključku so čete defilirale pred cesarjevim zastopnikom, ki je potem ob-državal cerkle. V terezijanski vojaški akademiji v M6-dlingu so pri^ostvos ali zapriseženju gojencev. med katerimi je bil tudi nadvojvoda hran Kari Salva tor, kot zastopniki cesarja nadvojvoda Fran Salvator. nadvojvodi:1. ja Marija Valerija, generalni artiljerijski nadzornik nadvojvoda Leopold Salvator in nadvojvoda Hubert Salvator. Po slavnostnem zapriseženju so čete defilirale pred cesarskimi zastopniki. Ob navzočnosti ministra za de/.elno obrambo barona pl. Georgija so bili danes v Fran Josipov i vojaški akademiji izbrani novi domobranski častniki. Po slavnostni prisegi je povzel minister besedo ter v vznesenem govoru slavil po-ineben dan. Minister jc zaključil svoj go- Uthuria — ki pa mu je \Vitte nasprotoval — in ____rusko-japonsko vojno. Poraz Rusije pa je spravil pokojnika v ospredje svetovnih dogodkov. Imenovan je bil prvim pooblaščencem Rusije na mirovnih pogajanjih z Japonsko in njegova zasluga v prvi vrsti je bila, da je prišlo v Ports-mouthu — v Ameriki — do sklepa rniru, razmerno ugodnega za Rusijo. Vendar se ni mogel potem več uveljaviti. Znano je, da je bil Witte vedno v najboljših odnošajih z Berolinom in zato kakor se izražajo nemški listi — velik sovražnik xpanslavističnega rovarenja«. Rusija se pač nacijonalizira, dočim je bil \Yitte vedno za Rusijo, ki bi bila narodno brezbarvna. V nacionaliziranju Rusije je videl Wittc" največjo nevarnost. Zato je bil najhuji sovražnik nekdanjega ministrskega predsednika Stolipina, ki so ga ustrelili v gledališču ob strani carjevi. To politično nasprotstvo je šlo tako daleč, da se NVitte ni hotel udeležiti zadušnice za Stolipina. In vendar, da-si velik talent, združen z brezprimerno delavnostjo, silno individualnostjo in nikdar mirujočo ambicioznostjo. vendar ni mogel priti več ua površje. V tem dejstvu je izražena evolucija, ki se je v zadnjem desetletju izvršila v političnem razpoloženju Rusije...! Dejstvo pa obstaja, da je s smrtjo grofa Ser-geia Julieviča Witteja Rusija izgubila niarkatnega državnika in diplomata. topov, ob tisočerih bolih, ob ječanju ?-to-tisočev in milijonov ranjencev, v smrtnem hropenju nepreglednih krdel umirajočih, ob rušenju cvetočih mest in požiganju srečnih vasi — dozoreva nova bodočnost za nas in naše otroke. Bolia ali slabša, nego je bila minolost? Kdo more vedeti to? Mi vemo le. da nad našim delom zemlje vihra usodepolna huda ura z nedoslednimi posledicami za bodočnost. Ne koristi, ako se potajujemo in skrivamo. Stresajoči in strašni dih te hude ure prihaja tudi do nas. In čemu tudi naj bi s silo zatiskale oči, ko treba in se mora gledati: za našo lastno bodočnost, za naše o-troke, naše rodbine, za vso našo deželo, za ves naš ljubljeni, težko izkušeni narod. Ravno sedaj moramo visoko držati ideale svojih očetov, kakor še nikdar, ravno sedaj moramo biti zveste svojemu narodu, kakor nikdar. Ljubimo ga z vso silo svojega,srca in ravno sedaj, vsak dan, vsako uro,' učimo svoje otroke, naj ljubijo svoj narod za vso bodočnost, preko vsake izkušnje, preko vsake nesreče! — Potem nam tudi naša lepa domovina, katere sinovi toli številno pokrivajo bojišča Evrope, ostane zopet nova v naših otrocih, ne umre nikdar, če bomo me matere vršile svojo dolžnost. — Tako kliče Z. hrvatskim materam. Naj čujejo ta klic tudi slovenske matere! Od Sv. Ivana. V soboto zvečer so obhajali odhodni večer naši narodni vojaki-novinci v našem Narodnem domu. Dvorana je bila polna domačega občinstva, katero se je drage volje odzvalo vabilu. — Raznovrsten program je bil jako srečno izbran: dve igri, kupleti in poslovilni govor. Poslovilni kuplet, ki ga je pela gdč. Petelin, jim kliče nasvidenje, kateremu klicu se pridružujemo tudi mi. Pozabili pa niso naši rodoljubni fantje naše prekorist-ne družbe, za katero se je nabrala poleg darov v nabiralnik še lepa svota. Tržaška pekovska zadruga bo razdelila zadružnikom nekaj moke danes v torek, 16. t. m. od 3. do 4. ure popoldne. Pogreša se Vincenc Milič, infanterist črnovojnik 12. marškompanije, ki je odšel iz Trsta v mesecu novembru. Ker ni nobenega glasu o njem, prosi žena njegova, Helena, bivajoča v Dragi št. 9, naj bi jej dobrohotno javil, kdor kaj ve o njenem možu. Moška in ženska podružnica CM D vabita k odborovi sklepni seji čajevega večera v sredo, 17. t. m., ob 6. uri popoldne na CM šoli na Acquedottu. Poštni in brzojavni promet z Inozemstvom. Promet poštnih nakaznic z Nemčijo in Italijo jc od dne 14. marca 1915 u-stavljen. Sprejemanje poštnih nakaznic za vojne ujetnike, internirance in konfini-rancc. je z dnem 15. marca omejen le na erarične urade. Škodljiva radovednost. Predsnočnjim je prišel na policijski komisarijat v ulici di Torre bianca 51 letni Andrej Osvaldel-la, ki je vratar hiše štev. 39 v ulici Oiosue Carducci, kjer ima tudi stanovanje. Na policiji je pa Osvaldella povedal, da mu je inalo prej neznan uzmovič odnesel ko-vinasto uro in srebrno, pozlačeno verižico, kar je bilo vse skupaj vredno 25 K. Povedal je pa obenem, da sta mu bili u-ra in verižica ukradeni, ko je na trgu sv. Ivana gledal nekega človeka, ki je bil tam po nesreči padel. — Plačal je drago svojo radovednost! PODLISTEK Madame Bovary Roman. • Spisa« Ovstavt Flaufccr«. Toda mati je storila prvi korak k spravi in se je ponudila, da vzame k sebi mak> Bcrto, ki bi ji pozneje lahko pomagala pri gospodinjstvu. Karel je privolil. Ko pa je otrok imel odpotovati, se je zopet premislil, vsled česar se je popolnoma spri z materjo. Ker je izgubil vsako drugo naklonjenost. se je tem tesneje oklenil otroka, ki ga j-: zeio -'*rbel. Berta je namreč kašlja-la in je imela na licih rdeče madeže. I.ekarrarjeva družina, ki je stanovala nasproti Karlu, se jc cvetoče razvijala. Napoleon .le že pomagal očetu v laboratoriju. Ataliia mu je vezala domačo če-pie Iriiia ic strigla liste iz pergamenta 7a lončke z vdelanim sadjem in Franklin je znal že na izust pitagorejski stavek. DomaČe vesti. „VEČERNA EDINOST" izide danes ob 5 in pol popoldne. Slovenskim materam. Omenivši dogodka v Pragi, ko so tri dame hotele vojne dogodke prespati, piše Z.v »AgranicrTag-blattu«: Vidimo, da ni dobro, ako imaš predrzne želje in jih hočeš izvajati. Nič ne koristi, da hočeš spati, ko moraš bdeti. Kajti, pač malo je med nami takih, ki bi se TiKvgle uda jati razpoloženju do spanja, kakor one tri dame v Pragi. Nasprotno. Spimo manje, nego sicer, ker skrbi nas vzdržujejo v bdenju in mnoge težke skrbi nam ne dajejo miru. Moramo bdeti, ravno sedaj, ko nam ob gromenju licmais je bil najsrečnejši oče, najsrečnejši človek. Toda to mu ni bilo dovolj, slavohlepje mu je kakor črv glodalo srce. Stremel je po križcu častne legije. Saj ga je po pravici smel zahtevati! Prvič se je bil odlikoval za časa kolere s svojo brezmejno požrtvovalnostjo napram soobčanom. Drugič je bil priobčil na svoje stroške različna občekoristna dela na primer ... (tu je omenjal svojo knjižico: »Kako se prireja jabolčnik?« nadalje njegova opazovanja v pojavljanju trtue uši, svojo statistiko itd); dejal je tudi. da je član raznih učenih društev. V resnici je bil seveda član samo enega. »In slednjič,« je vzkliknil, »zaslužim to odlikovanje že samo zato, ker me kličejo k vsakemu požarju, da vodim rešilna dela.« _ . Pristopil je k vladni stranki. Skrivoma je zelo podpiral gospoda prefekta pri volitvah. Prodajal se je, da, naravnost prostituirah Poslal je kralju prošnjo, v kateri ga je prosil, *naj mu bode pravičen,« «n , r L^fori C ro i t- nrimprial * Henrikom IV. Vesti iz Gorfibe, Sestanek deželnih glavarjev v Gorici. Zastopane so bile dežele: Goriško - Gradiščanska. Istra, Dalmacija, Kranjska, Stirska, Koroška, Tirolska in Preda-relska. Trst ni bil zastopan. Govorilo se ie obširno o rezultatih in skušnjah v raznih deželah glede aprovizacije in sprejete so bile razne resolucije. Določba maksimalnih tarifov ni dosegla svojega namena, ker ni bilo mogoče nabaviti živil in moke po določeni ceni; določba 240 gramov mešane inoke na osebo, (oziroma 2U0 za meščane in 300 za deželane> se je izkazala za nezadostno za kmečko prebivalstvo v naših deželah, kjer je kruh in polenta glavna vsakdanja hrana. Razpravljalo se je tudi o potrebi ribjega lova ob Dalmaciji in Istri, da si prebivalstvo opomore, dalje, naj se v prihodnje kmetijstvu ne odtegne še več delavnih moči. Vsako jutro je planil lekarnar po časopisju, v upanju, da bode čital o svojem odlikovanju; toda zaman. Slednjič kar ni mogel več prenašati in si je dal napraviti na svojem vrtu gredico v obliki križca zlate legije; dve zeleni črti predstavljajoči trak, sta sledili na koncu. Večkrat se je izprehajal prekrižanih rok okoli te gredice in je premišljeval o nehvaležnosti sveta in o nezmožnosti vladnih uradnikov. Iz boječnosti aH tudi morda iz malomarnosti Bovary še vedno ni preiskal vsebine Emine mizice. Toda nekega dne je sedel k njej, pregledal je vse predale in je slednjič dospel do skrivnega predalčka. Tu so ležala vsa Leonova pisma. Ni bilo več nikakega dvoma! Karel je prečital vse do zadnjega, prebrskal je vse kote, pohištvo, predale; trkal je po stenah, ihtel, jokal, tulil od bolesti, skratka bil je ves iz sebe, blazen! Zadel je ob leseno omarico in je podrl pokrov... Iz nje je padla Rudolfova slika in mnogo, mnogo njegovih vse vprek razmetanih pisem. (Konec |utri.) ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v TrsuiJ re- se nahaja ulici delle Poste štev. 14, »ho-v ulld Giorgio Galalti, zraven glavne poiit. Slovenska postrežba In slovenski Jedilo I lis'.?. :: MALI OGLASI •3 glede preskrbe z živili naj v vseh deželah skupno delujejo deželne avtonomne korporacije in političn oblasti. Vse solucije so predložene vladi. O sporazumu med soriškima italijanskima strankama je napisal članek tudi goriški »Novi Čas«, ki se jc zatekel poj aprobacijo svojega stališča glede na na- j svetovano združevanje slovenskih strank i k vrhovnemu glasilu S. L. S., k ljubljanskemu »Slovencu «. Stališče S. L. S. v tem pogledu je znano, namreč priznanje krščanskih načel vsepovsodi, drugače je vsako zedinjenje nemogoče, govorijo pa o sodelovanju strank in »Novi Ćas« pov-1 ----:-:—■— dana, daje sodelovanje potrebno gledč j ISjgfoj (Jgjgfc Sf^e^^^^bolu na sedanji položaj pri nas, kakor se dru- j siužbo. Naslov pove Ins. odtine, izdelujem čoz tlan — MION1, fotograf, ulico. Silviu Pellico 10. 73 Trst, ulica Pieta fctv. 0 __________ _________ Dclavnica in skladiSčo marmorja Sprejemajo se tu
  • ravila. Tele.'. 22—5:1 bi->. 71 io motorna faoJc,ca popravljam. Delo zajamčeno. Cene zmerno. Toramdesso, Via Ca|.rin 2. 72 staro kovine in železo. Anton Cerneka. Trst, ul. Oltno št -1, telefon 43S. 147 :: za pečenje _________ ____________ m___ kruha itd. p« K 7*20, medena obešala za zavese K 3*50, prodaja CESCA, Trst, ul. Caserma štev. 14. 2fl August Stular, MeSt^^-'i znanja, da je 7.o( et lastnoročno prevzel krojaško delavnico. Izvršuje najmoilernejšo civilne obleke, ter vsakovrstne uniforme po najzmernejSih cenah Za naročilo zado-tuje dopisnica, ter pride osebno na dom z uzorci. 127 Dnevno kupim rabljeno volno blazin. Plačam najvišje cene. Pisati: LEVI, ul ca Hecchene št. 17. 142 Pozor I d««bro ohranjeni že rabljeni parni kotel 10—15 11 P. Ponudbe naj se pošiljajo na ima K Kofol, Pečine, pošta Slap ob Idriji, Tolminsko. 14.7 Iščem Službo E-iinosti. kod postrežnica za par ur na dan ubo^a ženska. Naslov pove Ins. o«M. 200 Oglase, poslana, osmrtnice In vsa naznanila je pošiljati »lnseratnemu oddelku« »Edinosti«, Trst. ulica Sv. Frančiška št 29 Natečaj. Podpisano županstvo razpisuje tem to i 11 službo oiMegn tilnika letno plačo 456 kron. ^».i«, ................—---------, Razun tega mu pritiče še posebej ista stotnija, mrtev, Anton Tomažič, 27. | znesek 96 kron za sestavo letnega ra-črn. polk, 7. stot., ranjen, Peter Uršič, 27. | čuna in proračuna. črnovoiniški Polk, 3 stoU mrtev Anton f prosild .Q y]Qm ošnje 0prem- & L h/ I stot S Josf^r- j Ijene s spričevali dosedanjih služb župan- zut 27. P-, 9. stot., ranjerK__! stvu v Opatjemsclu do 15. aprila 1915. OPATJESELO, 11. III. 1915. Županstvo v Opatjemselu. župan: Anton Pahor. Vesti iz Istre. Iz potite torbe. Ker sem prijatelj naših lepih pokrajin, in stikam rad okrog, kjer je in kjer ni treba, doživljam marsikaj kar bi sicer ne. ako bi tičal doma za pečjo. Tako sem bil nekega dne minulega tedna v Roču v Istri. Ker se mi je še oglašal glad, sem stopil v bližnjo krčmo, da si za silo privežem želodec. Tu je bilo nekaj gostov, ki so prišli tu sem menda z isiiin namenom, kakor jaz, in uživali božje darove ter jih prav pridno »zalivali«. Med gosti, tam po sobi, se je sukalo 4 do 5 letno dekletce, kričalo in prepicalo se, kakor znajo taki majhni ljudje sploh. Se bi mor da nadaljevala svojo zabavo, da je ni opozoril nekdo izmed gostov, ki je rekel: »Punčka, glei, ti pa imaš hrvatski predpasnik, ali te ni sram, da kaj takega nosiš?« Dekletce se je za hip zamislilo, ozr- j lo se naiprej na onega, ki jo je nagovoril,1 potem pa na svoj predpasnik, jezno ga iztrgalo s sebe in vrglo v kot za hišne duri. Spogledali smo se in nekateri izmed gostov so se temu prav poredno smejali. Otroče je med tem izginilo iz sobe, a ne za dolgo. Kmalu je bilo zopet v gostilniški sobi. V naročju je imelo sklc-dico, a v njej — kakor je inoj dalekovidni tovariš zapazil — kuhano jajce. Ne zmene se za dovtipc, ki so jih gostje delali na njen račun, je sedla v kot in pričela jesti. Moj tovariš pa. hudomušnež ka kor je še vselej bil. Jo pokliče po imenu in reče resno: »Jajce je vendar hrvatsko, in ti ga vseeno rada ješ, kako pa to?* O-troka, kakor majhen je bil, so te besede tako razdražile, da jc pograbil skledico in jo z jajcem vred telebnil na cc^o. — Marsikomu se bo zdelo to preotročje, kar sem tu le povedal, in vendar ni tako. Povedati sem hotel s tem, kako naši istrski sosedje vzgajajo svojo mladež. Toda to niso samo sosedje, ampak žalibog često naši rodni bratje, ki so potom zlobe iu j prevare prešli v nam sovražni tabor, in s tem postali naši smrtni sovražniki. — Vsakdanja skušnja nas pa tudi uči, da so ravno taki, ki so izšli iz naših vrst, danes mnogo huji nasprotniki vsakega napredka na našem narodnem polju, kakor pa Italijani po rodu. Torej sami zaslepljeni j in prodanci, polagajo že v najnežnejša srca svojih otrok sovraštvo in stud do vsega, kar je naše, do vsega, kar spominja na našo narodno last. — Pohorsky. Seme zasočivje. Ponujam v svrho reltlarcc, semena I. vrsto. Zl»irk:t 1»0 ilustrovanih zavitkov semena ita nnjveč potrebno soeivje. Pridelovanje zadostno za 1 letni potroSelc družme od 4- (» oseb samo K i! 50, prosto s roskov; plafil<» naprej. Attlllo Deranghsr, Trst, Corso sfu. 5 Telefon štev. 18-95 (z\oniti 2 krat) Trst, ul. CampaaHe itv. 21. Vsaki dan prihajajo novosti m pomladansko in letna sezono. Bluze, Krila, kostimi, obleke in vsnko-vrstno drugo blago do zelo nizkih ce mii. HBIi iiHBII IIHIHBiiBMi DrHORVJlTH TRST, CORSO ŠT. 17 Specijalist sa KOŽNI In SPOLNE SOLZNE ŠIBKOST in NERVOZNOST za BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. Kn 4-6 zvečer ob nedeljah od 10 - 1. UMETNI Z0SJE PLOMBIRANJE' ZOBOV. IZDIRANJE ZOiOV : BR£Z BOLgClNE : Dr.lČERHM 0.TDSCHE2 SOBOZOMV. MRAM KOM C. ZOBMI MIK 1 K^ S TEHNIK ULICA CASERMA, 73 IB. nad.