.MLADO JUTRO
8t* 26
Nedelja, 28. junija
1931
Ivr Grahor:
Petletnega Miloša moška povest
6. Slikan Je
Tisti travnik, kjer so se slikali, je med hlevom in krompirjevo njivo. Položen je, nekod pa strm. Vendar se je fotografu posrečilo najti toliko ravnine, da so vsi svatje stali na ravnem. Služkinje so prinesle stole. Nekateri gostje so sedli. V sredi skupine je videl Miloš očeta hi mater, ženina in nevesto, pa
ves dan čudno gledajo, ampak tu se mu je zdelo, da bi brez Mice ne bilo nič, ne poroke, ne pojedine in niti pravega slikanja.	i A o ni hnel časa za take misli Fotograf ga je zgrabil za prsi ter ga zasukal kot mlado mačko. Tudi mama je bila huda in Miloš je moral sesti pred očeta
še dva starega sorodnika. Gospod župnik Je stal v vrsti, nekako v sreda za onimi, ki so sedeli in velik Je bil. Poleg njega je Miloš opazil župana: »Oba sta plešasta,« Je dejal Janezu in že se Je oziral, kje da je kuharica. Služkinje so razvrstili na obeh koncfti, ob vrstah. Pogledal je, če so vse. Kuharico Je takoj našel in se je ni mogel dovolj nagle-dati, tako se mu je zdela nakazana. Ona ima zmerom svoje posebnosti, bel predpasnik rrna hi s tem se bo stikala. Najbolj čudno pa je to, da ima tak ovratnik kakor gospod učitelj, in njen je še višji, pa pisan trak si je privezala. Ovratnik je previsok in ker je trd, jo reže, da mora Uboga ženska držati glavo zrni ram visoko, kakor da lovi vrabce. Miloš je opazil, da jo tudi drugi že
v travo. Tam Je že slovesno čepel m prekrižana nogah njegov brat Jane*. To je tok) Miloša naenkrat všeč in zavihtel se je in Je Se on sedel »po turško«.	< Sedeli 96 tako hi čakati precej Saša. Fotograf Je imel dosti dela, preden Je vse spravil v red. Aparat je postavil na železno trinožmo stojalo, pri katerem so noge premične in jih lahko podaljša afl pa skrajša. V zadnji vrsti mu nekaj ni bilo prav, lasje so se mu razkuštrali, R-ca zardela in kregala sta se z županom, ker je oni dejal, da bi bilo bolje drugače. To se je menda fotografu zamerilo. Domači so se resno držali
Končno se je fotograf spet pokril c črno ruto. Skril se je pod njo do pasu, samo njegove roke so se zunaj premi-
kale. Premfka! se je x aparatom bko
dolgo sem in tja, da je našel pravo razdaljo. Nekaj časa je bil res smešen, ko je tako plesal brez glave. Potem je brž nekaj odvil in štel: »tMir 1 Ena — dve — tri.« Z roko je pritisnil tipko, ki je pritrjena na črni vrvici — šklepl
Lepo se jim je zahvalil in se oddahnil. Oni pa so še sedeli in stali, ker niso vedeli, če je že slikanja konec ali še ne. Pa bilo je že vsega konec. Vstajali so in se zbirali okoli slikarja. Radi bi takoj zvedeli, kako bo in kdaj da prinese narejene slike. Mož je bil nekoliko v zadregi in je obljubil, da naredi fotografije v 14 dneh.
»(Kako bo, pa ne vem,« }e dejal. »Malega nisem skoraj nič videl in ga najbrž ne bo dobro videti, ko je črn kot zamorček.«
S tem, da je Miloš zamorček, so imele posebno ženske mnogo opraviti. Mati je Marjanco oštela, da se ni dobro umil in bi ga morala zdrgniti z milom.
»Saj nič ne pomaga!« se je z jokajo-čim glasom opravičevala Marjanca. Postrani pa je Miloša narahlo udarila, ker se ga močneje ni upala in mu puhnila z vso jezo v uho: »Zamorec!«
Zamorec? Zamorci prebivajo onkraj morja. »To ni nič hudega,« si je rekel Miloš in bilo mu je še všeč. črn pa je bil od solnca. (In vendar se je, ko so čez 14 dni res dobili fotografije, tudi on videl na sliki. Toliko moramo tu povedati, da torej on ne bi bil prav nič kriv, če bi se bila slika pokvarila.)
Tako smo dobili sliko, na kateri je tudi Miloš. Pa ne tiste, ko je bos v samih hlačicah in majci s kratkimi rokavi, temveč pravo nedeljsko sliko. Miloš je v praznični rjavi obleki, ima lep ovratnik in v gumbnici na prsih šopek z rožmarinom, razkrit in črn kot navadno, obut pa v črne čeveljčke in •črne nogavice. Ker čepi pri tleh in ima obraz v senci, morate dobro pogledati. Glejte! Tisti rjavi klopek, ki ga komaj opazite, to je Miloš, ta, ki je bil na svatbi svoje sestre, ki je tisti dan odhajala z doma in se ni več vrnila.
Odšla je popoldne. Slovo je bflo žalostno pa tudi veselo, ker je bratcem obljubila, da ju povabi k sebi na novi dom za počitnice.
Svatje so se naložili na dva nova vozička, ki sta bila okrašena z zelenjem in cvetjem. Najlepše so pa okrasili ko-leselj, s katerim sta se odpeljala Milena in svak. Da bo odslej botra moral
fcBcati »svak«, to Je bfk) za Miloša spet
nekaj zanimivega; zdelo se mu je, da njuno prijateljstvo lepo napreduje.
Po odhodu svatovske družbe se je dom nekoliko pomiril. Oni, ki so ostali doma, niso prav vedeli kaj početi. Jedil je bilo v dvorani še mnogo, a nihče ni hotel jesti. Povedati so si imeli marsikaj in so se zbirali po dva in dva. Marjanca, Janez in Miloš so prisluškovali. Toda velikih in zanimivih razgovorov ni bilo. Oče in mati sta ostala molčeča in resna; gotovo so vsi mislili na sestro in na družbo, ki so zdaj že na novem domu. »Tam bodo še jedli in pili,« si je mislil Miloš. Mogoče se tudi še enkrat fotografirajo. Zvečer pa odpotujeta ae-vesta in ženin na Bled.
Bled je lep kraj na Gorenjskem. Tja se moreš peljati z vlakom skozi Ljubljano in še naprej do visokih gora s krasnimi jezeri. Miloš je poznal dvoje pesmi, ki pravita kako je tam; sam pa si ni znal dobro predstaviti onih krajev, ker visokih gora še ni videl. Hribčkov je v njegovem kraju res mnogo, toda vsi so le hribčki. Triglav je visok 2864 metrov. Koliko je to?«
Tako se je za Miloša sestrina svatba končala z novo mislijo na Ljubljano. Bil pa je preveč truden od hrupnega dne, da bi še s kom govoril. Le to je vedel, da sestre Milene ne bo več nazaj in da jo ima zelo, zelo rad.
7. Sestra
Pa je vendar prišla. Ze prvo nedeljo sta se sestra in njen mož, stric, boter, svak Pavle pripeljala k maši. Prinesla sta mnogo daril. Za vsakega v hiši sta imela nekaj; podobice in obeske, spo-minčke z Brezja in z Bleda. Najlepši so bili rdeči križci s podobico v sredi. Pred podobico je povečevalno stekelce in če pritisneš križke k očesu, se ti prikaže cerkvica Marije Pomočnice. Sestra je Miloša poučila, da sme le tisti človek darovati komu tak križek, kdor je Tes šel k »Mariji pomagaj« na božjo pot
(Daljo prih. nedelja)
'Marija H.
Sladkosnedna Minka
Minka je bila jako sladkosnedno de« kletce. Nič dobrega in sladkega ni bilo varno pred njo. Neštetokrat jo je ubo= ga mamica rotila, naj opusti to grdo lastnost, iin prosila ljubega Boga, naj pomaga njenemu otroku, da se odvadi te grde sladkosnednostL
Vse zaman! Bratci in sestrice so jo zasmehovali! Ko je mama delila sadje, ga ni nikoli dobila, ker ga je bila že vedno prej sama prilastila. A Bog va» ruj, če je zaduhala kje kak bonbonček ali čokolado! Tedaj je bila rajši tepe« na samo da je mogla oškrhljati slad« čico!
Nekega dne je mamica pričakovala gostov. Rekla je Minki: »Skoči po dve ploščici najfinejše čokolade. Skuhala jo bom za svoje goste.«
Vsa srečna je Minko ogledovala le* po zavito čokolado. Oh, kako dobro diši! Samo malo bi jo rada pogledala. Odvila je pisani ovojček in srebrni pa* pirček. In že je tudi jeziček oblizoval sladko dobroto! Pa to ni bilo dovolj.
Beli zobki so jo oškrtali okrog in okrog in ji pogrizli vse robove. Na« zadnje je Minka zavila čokolado nazaj v papir in stekla domov.
Mamica je začudeno ogledovala tako slabo zavito čokolado. Kako žalostna pa je bila šele, ko jo je videla tako
strašno razmrc varjeno. Hipoma pa se ji je izpremenil obraz in prijazno je dejala Minki: »Veš kaj, Minka! Tole čokolado pa le kar hitro nesi nazaj, Ne morem jo rabiti. Trgovec mora imeti miši, ki so mu tako ogrizle čo» kolado. Reci mu, da hočem imeti za dober denar tudi dobro blago!«
Nazaj k trgovcu! Minki je postalo tisti hip strašansko vroče. Zdelo se ji je, kakor da bi jo nekdo s trdo pestjo zagrabil za ubogo srčece iin ga krepko stisnil. Tesnoben krik se ji ie izvil iz ustec in uboga deklica je padla pred mamico na kolena in prosila: »Ljuba mamica, nikdar več ne bom sladko« snedna! Samo zdaj mi še odpusti in no pošiljaj me nazaj k trgovcu.«
Dobra mamica se je Minke še enkrat usmilila in je ni poslala nazaj v trgo* vino. In ta ji je poplačala njeno do« broto s tem, da odsihbod m bila več sladkosnedna.
Maksa Samsa:
Po polju trava valovila
Po polju trava valovila, bil vrt je « cvetjem posejan, po njem je deklica hodila, blesk oje oči — ko v cvetja lan ..j
Ni roka rož se dotaknila, te božalo jih je oko — a mladi deklicd pri srca lepo je bilo in sladko...
Jeseni umirale so rože in rumenel prej zelen log: njo, ki nekoč je tn hodila, pozval je k sebi večni Bo«..*
»Kje so oči, ki nekdaj zrle na nas z ljubeznijo so vso?« so rože v smrti vzdihovale po njej jim bilo je hudo...
Gustav Strniša:
V »v •
višavi
Zadnjič sem potoval v višavo. Pa ne z aeroplanom, ali balonom. Še sedaj se tresem, če se spominjam na tisto trenutke.
Na našem polja imam prijatelja prijaznega škrjanca, ki ae vsak dan o mraku dviga v nebo in prepeva. Cesto ga obiščem. Prinesem mu nekaj črvov ali pa kakega hrošča. Tudi sem že prepodil hudobne pastirje, ki so ho-' teli odnesti njegovo gnezdo.
Teh malenkostnih uslug škrjanec nI pozabil. Sam mi je ponudil svoje prijateljstva In odnesel sem ga ponosno čepečega na moji rami, na domači vrt, ki meji žitno poljano. Iz rdečega naprstecovega cveta sva pila bratovščino. Dobra je bila čista rosa in šale proti jutra sva se poslovila.
Prihodnji dan sem ga spst oMahl na polju. Dejal sem mu:
Lepo življenje imaš! Kar zavidam tL Kako mogočno se dvigaš pod večer v višave, kjer prepevaš in se razigran vračaš. Tam ti ni treba poslušati rasnih kritikov in puhloglavcev! Sen as pogovoriš s svojim Bogom k
Skrjanec me je namišljene pogledal. Ukazal mi je:
»Prinesi jutri irw,	m ^
ješ dohiti!«
Ze naslednji hip se je dvignil in aapeL
Kaj neki hoče? Kaka] mu bo toliko črvov? Sem se vprašal. Naslednji dan sem res kar ves dan kopal črvička in aičesar drugega delaL
V mraka sem prišel na polje a veliko posodo samih črvov. Skrjanec me je ie čakaL Zaprhatal J» krepka s perutmi in tenko zapeL
In tedaj so prileteli od vseh strani poljski ptiči. Med njimi je bil še črni krokar. Pričeli so zobati .črvičke. Ko so posodo izpraznili, mi Ja dejal noj prijatelj škrjanec:
»Danes boš potoval ■ nami Tvojo željo bomo uslišali! Pojdimo!«
Naslednji hip so me obkrožili pti& Pe vsem telesu sem mahoma čutil, kako ao me prijeli za obleko drobni kljun čkL Prav povsod ao ms držalL Naroda krokar ni nadel med ptiči prostora. Pa me Je s kljunom prav krepko pograbil za lase. Zabolelo me je, da so s® mi pooedOe solze. Rad bi ga bil prepodil, pa ga nisem mogel, ker ao ms tadl za roke držali kljunSrf ptičev.
Tedaj Je škrjanec zapel ln ss dvigali poleg msns kvišku. Takoj ss ss
dvignile z menoj druge ptice- Zazibal sem se in že sem plaval med nebom in zemljo.
pa tudi moji ptički Glas poljskega pevca Je postajal vedno zvočnejši in milejši. Med potjo smo sreča vali njegove tovariše, ki se as že vračali na polje Povpraševali ao ga, kdo plava s njimi, Ni se zmenil za nje, saj Js imel poln kljun napevov.
Večerna zarja Je odprla zlata okna na stežaj. Vse Je sijalo nad menoj in okoli mane. Ozrl sem se na zemljo. V niža vi se Je smejala blesteča pšeniea. škrjančkov dom. Drevje Je bilo Blično drobnim šopkom Kmetje, ki se delali na polju, so bili videti kakor otroci, kasneje pa kakor žive igračke Povsod pa je sijalo solnce. Migljajoči žarki so mi kakor ognjeni valovi vedno bolj zakrivali pogled na zemljo.
Skrjanec je še vedno peL Njegova pesem Je bila vriskanje in zmagoslavni spev svoboda- Odmevala Je in trepetala. Zazdelo se mi Je, da so sa oglasila skrivnostne orgije vesolja in zaigrala mogočno melodijo.
Mahoma Je škrjanec utihnil Visoka nad nJim se ie pojavil mogočen oraL
»Orel! Orali Nazaj na zemljo!« Je za-vrisnil škrjanec hi pričal kakor kamen padati proti zemlji.
Začutil sem trepetanje drobnih ptičjih srčec in zastalo mi je srce. Kaj če me ptiči izpuste? Na zemljo bom priletel ,med zlato k laso pšenico in jo o&kro-pil s svojo krvjo.
Se preden sem končal svoje misli, sem čul poleg aebe drobno grulenje divjega goloba:
»Človek 1 Ne boj sel Nad prijatelj sL Varno te položimo naa&j, od koder smo to prinesli! Poglej škrjanca, je te pristal. Tudi mi bomo takoj ne tlak. Orel se spužča k nam. Brani nest
Spet sam začutil nemirno utripanje ptičjih srčec. Vedno urne j« so se spuščali na polje. Orel je pa plaval nižje in nižje. Se enkrat 00 ptice močno makri lil« s pero trni faa ie smo pristali sredi njive.
Prav tedaj pa je padel na tla tudi oreL Popade! sem ga za kremplje. Skušal me je pograbiti s kljunom Zadel me je na roko, ki je pričela krvaveti. Ker je čutil, da je šibkejši _ je odle-toL Ptiči so bili rešeni.
Utrujen sem obležal med pšenico. Skrjanec mi je pričel peti uspavanko. Zaspal sem Ko sem se vzbudil, je ležale nad poljem mlado jutro.
Tisto noč sem prvič prenočil pod ■rflii« nebni
feaa AJfani*:
Med polji
Med polji so ceste razpete ta pota, ▼ daljavi se Sava srebri, tik kraj obzorja srdito kropeč viak ae ob reki podi.
Sobice se nagne In zarjo w»kH5e, reka škrlatno ▼ valeb zardi; vlak je izginil, le veter šumi Se, zvon ae prijazno ▼ večer oglasi.
Mir hi ljubezen, dobroto oznanja. Nič se ae boj. kot ai mal in nbot, stisni se k meni, ker v tS» samoto k svojim x večerom prihaja cam Bos!
Mani ca;
Previdnost povsod!
Blažena poletna dooa, ki nudi ml a* dini toliko razvedrila, zabave in zdrav« ga prostega gibanja v božji naravi! Kak užitek je to, po dovršenem šol« skem letu — zlasti ie, če je dovršeno z dob rili uspehi — tekati brez skrbi po travniku, ▼ gozdu ali na katerikolem igrišču. Seveda, preobjestni in preveč predrzni otroci tudi pri igranju ne sme« jo bitil Previdnosti je treba povsod! Vi pouk m svarilo naj služijo ns^ednje vrstice.
M neki zasavski gorenjski vasi so se fantički igrali a tem, da so streljali ■pračo«. Frača to je konec lesa, ki se od sredine prod vrini cepi v dva deta in izgleda kot rogovila. Na koncu obeh delov se pritrdi vrvica v sredino vrvice ae položi kamen, potem se nategne, pomeri in spusti kamen, ki brenči na določeni prostor, seveda, če strelec do* bro pomeri.
Otroci so imefi tik ob ogla nekih starih piank zarisan s kredo velik krog in v ta krog so leteH ali vsaj morali bi leteti streli Vsak strel, pogo» den ali nepogoden, je apremljal laik ki smeh vseh igralcev.
Med «strdce» je tedaj prispel 2abaz» jev Tonček, edini sin premožnega kme> ta. Zaprosil je, če bi gmd streljati tudi on. Ker so imeH tovariš 1 dobrega Tončka radi, so mu takoj izročil! pr» 60. Tonček je vzel lumea, g* nurnui, nategnil in rx>meriL
V tistem hipu na je pritekel izza ogla Zabrdnikov Janezek in — ojoj —« kamen je zadel Janezka v desno oko. Ubogi deček je padel in glasno zakrV čai A tucfi vsi drugi so začefi vpiti in jokati, ko so opazili dečkogo oka, ki Je postalo na mah vse krvava
Tonček se je od straha skoro zgra» tfiL Brez besed se je ves opotekajoč po« dal domov in se, v mresti al svojega
greha, iz strahu pred kaznijo zaril v seno.
Kmalu pa ga je iztaknil oče in ga vsega Dreoadenega in trepetajočega potegnil iz mr\e.
Dvignil ga je visoko od tal, pogledal v obraz in rekel z vo+,:- glasom:
»Otrok, ne bom te pretepal in tudi drugače ne kaznoval. Kazen, katero si nakop-1 danes samemu bi je tako velika, da te 1 mučila vsi življenje!«
Tonček, k; je bil prepričan, da ga bo oče pretepel, je bil nekam ves pre« senečen. Ni popolnoma umel očetovih besed. Vendar ta votli in žalostni glas iz očetovih ust mu je govoril, da je za* krivil nekaj zelo hudega.
Minila so leta. Tonček je b3 že po«
staven možak in gospodar v-3ga oče* tovega imetja. Srčno dober je bil Za* brdnikov mu Janezku. T lel ga i > stal* no pri sebi da mu je pomagal pri g_>* spodarst- in nadzoroval posle. Bila sta si najboljša prijatelja. Vendar pa, kadar je mladi Gospodar zazrl Janez* kovo prazno desno očesno votlino, ga je zapeklo nri srcu in tedaj se je ved* no snomnil na besede svoj epa, zdaj že pokojnega očeta:
»Kazen je tako velika, da te bo mu* čila se življenje«.
•O, zdaj je pač dobro razumel tiste besede...
Zato otroci, le bodite veseli, le igraj* te se, toda bodite r"-evidni —i igri, da se tudi vam ne pripeti kaj podobnega.
Marija EL:
Pik in Pikica na plavalni tekmi
Pik in Pikica sta tako zelo slična drag drugemu, da si ju moraš prav dobro ogledati, ako ju hočeš poznati posamič. To navihanca tudi prav dobro
vesta in sta stvar pri prvi priliki izrabila. Nekje v Italiji so priredili plavalno tekmo na 30 tem; mislim vsaj, da jih je bilo toliko. No pa saj nič ne de, če je bil kak kilometer več ali manj! Skratka, Pikica se je priglasila k tej mednarodni tekmi. Pika pa ni bilo nikjer na spregled.
V elegantnem skoku je startala Pikica in v brzem tempu rezala valove. Z navdušenjem je gledala množica urno plavalko.
Toda komaj je Pikica izginila gledalcem tzpred oči, se je pognala k bregu, splezala na kopno ia se vlegla na toplo
Na koncu jezera pa je čakal Pik skrit v grmovju, in ko je od daleč videl izmučene plavače, je spočit smuknil v vodo in v svežem, urnem tempu kot prvi priplaval na cilj.
Gromovito pozdravljanega od ljudstva in okrašenega s cvetjem, ga je slikar posnel v zmagovalski pozi in vsi
časopisi so objavili njeguvo sliko na prvi strani. Nikomur s- niti sanjalo ni, da bi bil tudi on žrtev prebrisane potegavščine.
Jirtravčki! Najlepše mladinske knjige dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v LjubljanL
Marica Bariol«rw
Čarobna piščalka
(Po stari pravljici)
Zlvel Je nekoč čarovnik, ki je Imel zelo dolge noge in na sebi strgano obleko. Čudovito pa je igral na svojo piščalko. Ko je potoval po svetu, je prišel tudi v mesto Hamlin. V tem mestu so bile podgane velika nadloga in nesreča mestnih prebivalcev. Popotnik z
dolgimi nogami in s strgano obleko je vprašal mestnega župana: »koliko mi daste, če vas rešim podganje nadlege?«
»Pet tisoč kron,« je dejal župan smeje se, ker ni verjel, da bi mogel popotnik pomagati. >Pet tisoč kron,« so kričali meščani, ki so čudaku zaupali.
»Dobro,« pravi piskač in gre na ulico. Tam začne piskati na svojo piščalko in hodi iz ene ulice v drugo, da obhodi vse mesto. Tedaj so pritekle iz vseh hiš podgane, velike in majhne ter šle ža njim. Tako je prišel do gore, ki je bila na koncu mesta. Gora se je odprla pred piskačem in on je vstopil, še vedno piskajoč na svojo piščalko. Za njim so se pa gnetle in pehale podgane prav vse: majhne in velike. Tedaj se je gora spet zaprla in podgane se niso več vrnile v mesto in niso več bile prebivalcem v nadlego...
Minilo je leto hi piskač je prfiel ter zahteval, da mu plačajo pet tisoč kron, kakor so se zmenilL
»Kaj še!« so rekli mešSani, KI niso imeli v hišah več podgan. »Kaj še!« je dejal župan, ki se že ni več spominjal, da bi kdaj imel miši.
»Prav je,« je rekel piskač. Bel je na cesto ter pričel piskati na svojo piščalko. Po vseh mestnih ulicah in cestah. Tedaj so pritekli otroci, prav vsi otroci, veliki in majhni, ter so sledili piskaču pojoč in plešoč. Prišli so tako
ff
So gore, H Je MTa na Irancu mesta. In
gora se je odprla pred piskačem, ki je vstopil še vedno piskajoč na svojo piščalko. Za njim so se pa gnetli in pehali in vstopili v goro vsi otroci, veliki in majhni. Potem se je gora spet zaprla in otroci se niso več vrnili v, mesto.
Zfl SPRETNE ROKE
Padalo
Iz svilenega papirja si izrežemo krog s premerom do 30 cm, katerega prega-oemo najprej na polovico, potem na četrtino in osmino. Na pregibe ob robu kroga prilepimo 8 malih krožno izrezanih papirčkov iz navadnega papirja, skozi katere s šivanko vdenemo niti navadnega sukanca, ki naj imajo na enem koncu vozel, da se pritrdijo na papir. Vseh osem niti zvežemo spodaj v vozel in nanj pritrdimo primerno velik kos lepenke.
Padalo je zdaj gotvo Jo ga lahko po pregibih zložimo in vržemo v zrak ali pa s kake višine na zemljo. Pri letu se bo padalo odprlo ter polagoma padlo na zemljo. Ob zelo vročih dnevih lahko padalo uporabimo tudi kot balon. Ako ga namreč spustimo ob prisolnčni steni hiše bo topli zračni tok, ki gre ob zidu navzgor, vzdignil padalo do strehe, nakar bo spet počasi padlo na zemljo.
Otroške narodne popevke
O svetem Vid«, to je IS. junija ao sek> dolgi dnevi Tedaj smo otroci peli, ali bolje rečeno kričali: »O svetem Vkf se noč in dan t*cP, 5e se stegnemo, vanjga (v dan) dregnemo* če se skrčimo, vanjga trčimo.«
Na dan sv. Janeza Krstafta (24. Junij) pa smo zakrožili:
»Sveti Janez se nam sinejo x nčba nam kresnice seje. Kresnice bomo pok)vili v koških v mesto jih znosili, drago bomo jih prodaH za cekine zamenjali in kupili velik grad, ki imel bo tristo vrat
Zlogovirica nuh, son, vo, gaj, na, grad, bla, dra, edi, le.
Zloži Iz gornja 10 zlogov Ime veB-kega izumitelja, ime mesta v Dravski banovini ime dečka, ki se noče učiti ki ime omare oziroma skrinje, ▼ kateri shranjujemo denar. Ce pravilno postavil besede drugo pod drugo, boš našel v začetnicah ime znanega letovišča v Dravski banovini
T		T
i	2 | 3	4
6		6
1	61«	7
0		8
8		1
6		3
Lestvica
pesnik
vulkan na StcJBJI Mdenje iglastega drevja
ttevflk dim I—n ID m—ur hodita po taatvfe* r hlerec ta tal
falOTC*.
Bistrim glavicam
Rešitev.
Rnftga Je fcneia 500 listov. Janko Je femeril debljtao knflge. Bila Je 25 ;nm debela, torej pride 20 listov na 1 mm. 1 tst pa je debel eno dvajsetinko mfB-metra.
številnica
1,	2, 3, 2, 4, 5, 6, 1
2,	3, 2	žensko krstno ime
3,	6, 5, 2,1	sorodnik 2. 4, 2	papiga
4,	6, 1, 2	tekoča voda
5,	6, 1, 2, 3	zob
6,	3, 2	itovnik 1, i 2, 5, 2	del gnjjati Prva vodoravna ta	prva navpična
vrsta dasta ime ptiča	pevca.
Krizaljka »Blejski otok"
Pomen besed Navpično: 1. letovišče v Dravski banovini 2. gozdovnik, 3. divja mačka, 4: velelnik glagola »moliti«, 5. sve-
topisemska oseba. 7. veznOc, 8. vodna rastlina, 10. gaj, 12. kratica.
Vodoravno: 2. stran neba, 4 poljska cvetica, 6. kras, 9. zemljiška mera, 11. začimba, 12. slovo, 13. osebni zaimek, 14. soteska pri Bledu.
Rešitev krfžaljke »Petelin« Navpično: 1. petelin, 3. zaseda, T. kokoš, 8. oko, 9. Saša, 13. av! 16. to.
Vodoravno: 2. es, 4. to, 5. es, 6. len, 7. kos, 10. Ida, 11 bokal 12. Nada, 14. koš, 15. avto, 17. ah, 18. os.
kres.
Rešitev dopolnjevale