Izhajajo 1. in 1&. Tsacega loeseca. Cena jim je za Oznanila s« plať^ujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, eelo leto 2 K., za polleta I K. - Naročnino in za trikrat 12 helenev od kvadratnega centimetra. J. Kraioc v Novem meriu. îîanjse kakor 10 Dem obsega,oCe se ne sprejme. Gospodarske stvari. Kaj Tttžiia opozoriteT našim vinogradnikom. Dolenjske Novice opozorile so nase vinogradnike it na marflikatero napako v novem 'ï'inogradstvu. Tako že pogostokrat na kar naravnost velikansko napako, katera se zgodi prav Êesto pri zasajanju cepljenih ameriških hilf (sajenic) ali pa pri grnbanju na zeleno cepljenih ameriških trt. Ta velikanska napaka obstoji namreč v tem, da ee pri zasajanju cepljenih ameriških bilf, te tako globoko zasaja, aH pa pri grubanju na zeleno cepljenih aine-riskih trt, te tako globoko gniba, da pride europskega dela trte, toraj cepiča, več ali manj pod zemljo. To je pač jedna največjih napak, katera se zamore v našem novem vinogradstvu îîgoditi, a vse opozarjanje ne pomaga nič, vseeno ae še cepljene trte pregloboko zasaja, pregloboko gruba. Pred par cinevi šele, podal se je pisatelj teh vrstic v Trški gori pri Novem mestu v nekatere nove vinograde in našel takih napak več ko preveč. In take napake se nahajajo skoraj vedno le v novili vinogradih, ne kmečkih, ampak le gosposkih vinogradnikov, kateri 80 primorani, svoje vinograde tako zvanim „baneeriom" (to je vinščakom) v oskrbovanje izročiti, ker tega vsled bivanja v I jubljani ali kje drugje satni opravljati uc morejo. y enem takem vinogradu gosposkega posestnika grubal je ravno vinščak na zeleno, v preteklem letu cepljene ameriške trte. Pri tem delu postopal je tako, da je prišlo pet do sest očes cepiča, toraj curopejskega lesa pod zemljo. Na vprašanje, zakaj da tako dela. se Jc odrezal : zato, ker je tisti, kateri je ameriške trte na zeleno cepil, te prenizko cepil. y novem vinogradu druzega gosposkega Ujubljanskega) posestnika, kateri je bil že pred stmnii ali petimi leti s cepljenimi ameriškimi bilfami dosti pregloboko zasajen, (in jako drago zasajen!) bil je še videti nasledek takega preglobokega zasajanja. Kuropejski, pod zemljo se nahajajoči del trt je povprek skoraj kakor roka za pestjo debel ter tako ukoreničen, da se nahaja okolo in okolo trte venec korenin, katerih nekatere so že za mezinec debele. Pod euro-pejskim delom trte nahajajoči se ameriški les (korcninino deblo) je pa droban kakor svinčnik ter na tem, da v prav kratkem času popolnoma odgnjije. In tako bodo v k večem dveh letih, vse te zdaj res da kaj lepe, da krasne trte, na samih europejskih koreninah rastle. Trtna us napadla bode pa europejske korenine, vsled tega bodo one odgnjile in ob trte bo, ob vinograd bo, ob vinograd, katerega štirjaski meter je stal gospodarja gotovo 60 vinarjev, ter postal star komaj sedem do osem let. V novem vinogradu tretjega gosposkega (tudi ljubljanskega) posestnika, kateri je bil pa že pred kakimi šestimi ali sedmimi leti s cepljenimi bilfami zasajen, seveda tudi pregloboko, BO trte že na tem. da pričenjajo vaihati. Vsihajo pa vsled tega, ker jim je vineČak vsled opozo-ritve strokovnjaka, predlansko in lansko leto, iz europskega dela trte (eepičaj rasteče korenine sicer preč pořezal, toda — prepozno je že bilo. Ameriško koreninino deblo je že dosti preveÔ oslabelo, tako oslabelo, da europskega dela nad zemljo z zadostnim živežem ne more več preskrbovati, in zato gredo šele komaj sedem ali osem let stare z velikanskimi stoški zasajene cepljene trte že v nii. Kake posledice bode li imelo tako postopanje v stvari nepoučenih, ali pa tudi poučenih, toda samoglavih vinš-čakov? To, da si bodo ptuji gospodarji vinogradov, kateri imajo denar in dobro voljo po trtni uši uničene vinograde znova zasaditi, pač premislili to še dalje delati, kajti denarja, veliko denarja, kar tje metati ne mara dandanes paČ nobeden. Manj premožni, domaČi kmečki posestniki vinogradov, kateri nimajo dosti denarja da bi ga vtaknili v nove vinograde, kateri imajo pa dobro voljo in delavne roke ; kaj bodo pa rekli, ko bodo zvedli, da so ptujim posestnikom novi vinogradi po komaj sedmih do osmih letih že zopet izginili? Zaupanje io veselje do nove stvari bodo izgubili, ter daljno zasajanje novih DOLENJSKE NOVICE. vinogradov pustili, čes: ta in ta gospod potrosil je za svoj nov vinograd toliko in toliko, pa v osmili letih so se trte zopet posušile, ta nova reč ne velja toraj niô, in opustili bodo tudi oni nove zasaditve. Da do tega prežalostnega dogodka ne dospěme , vložilo je vodstvo kmetijske šole na Grmu pri veleslavnemu deželnemu odboru v Ljubljani že prošnjo, glaseČo se na to, da bi dovolil na Grmu tečaj vinsčakov, v katerem bi se te može v vsem potrebnem delu naprave novih cepljenih vinogradov praktično prav temeljito podučilo. Ni dvoma, da veleslavni deželni odbor v to dovoli, in ko bode tečaj razpisan, tedaj naj paČ nikak posestnik vinogradov, kateri jih s pomočjo vinsčakov obdelujejo, ne zamudi ugodne prilike, in vsak naj svojega Tinsčaka posije na Grm, da se poduči kaj in kako imadelati, dasebodo novi vinogradi dobro obnesli ne pa da bodo čez par let zopet poginili. Politični pregled. Govoriti o delovanju državnega zbora ni lahko. Komaj so se pomirili ('ehi in hoteli delati, začeli so nagajati takozvani „Vsenemci'S to so Nemci, ki bi danes raji ko jutri spravili celo Avstrijo pod oblast nemškega cesarja. Cehi 80 se menda udali zato, ker pride cesar v kratkem na Čeako in Moravsko k nekim slavnoatim. Nemce so pa tudi potolažili. Sovraštvo Nemcev do slovanskih narodov se je kazalo prav jasno 20. m. m. Poslanec Hrubý je predlagal, naj ljudi pri štetji povprašujejo ne samo po obce-valnem jeziku, temveč tudi po materinem jeziku, potem se bo vedelo, koliko je zares ljudij te ali one narodnosti. S tem namreč, da so Šteli po obéevalnem jezik«, so Nemci in Italjani odvzeli Slovanom veliko tisoč duš in pravijo sedaj : glejte, kaj nas je, Slovanov pa tako malo, zato dajmo jih, nobene pravice jim ne privoščimo! Da je to krivica, velika krivica, kdo bo tajil? A vendar so za predlog poslanca lirubyja glasovali samo Čehi, Slovenci in Hrvati; Poljaki ne! Predlog je propadel. — Dne 22. ra. m. je bil vsprejet predlog, da se odpravijo mitnice. Vlada pa hoče imeti za vojno novih topov, par milijonov bo slo spet davkoplačevalcem iz žepa. Na eni strani nam davke zmanjšujejo, a na drugi strani jih prav občutljivo povišajo. Posebno lepih piruhov nam naši poslanci, ki so Šli sedaj na počitnice, niso prinesli, in dasi je ta ali on imel resno voljo kaj storiti za svoje volivce, ni mogel. Razmere so krive. Zidom se nikjer ne godi tako dobro ko na Ogrsksm, vse skoraj je v njih rokah. Ker se jim pa tako izborno godi, postali so objestni, kar dokazujejo ti-Ie dogodki : Ionsko leto so na vseučilišču v Budapešti meuda židovski dijaki pobili in polomili križe na cesarsko-kraljevih grbih. Ni se je jim nič hudega zgodilo. — Letos so pa profesorji sklenili, da se odpravijo še drugi križi, ki vise po sobanah vseučilišča, kar se je tudi zgodilo. Krščanski dijaki — pomnite, ne samo katoliški, ampak tudi luteranski — so jih obesili nazaj iu se postavili po robu ravnateljstvu. A profesorji niso hoteli priti predavati in so sklenili, te križe odstraniti, ta sklep je potrdilo naučno ministerstvo in tudi ravnatelj vseučilišča, dasi katoliški duhoven, je molčal k temu. To je strah pred gospodujočimi Židi ! Neki profesor ki uči cerkveno pravo, je sam snel sv. razpelo in židovski dijaki 80 mu ploskali ter vpili : „Proč s križem." In budimpeštansko vseučilišče je cerkvc-na ustanova, pa se tako dela s križem, in to nekaterim ljudem na ljubo ! Na Francoskem so skovali postavo in so jo poslanci Že odobrili, da se morajo zatreti vse cerWene družbe, Če tudi se pečajo s šolo in bolniško postrežbo. Prva rcsnica, katero raora vsak Francoz vedeti in verovati pa je: „Svoboda, enakost, in bratstvo," sicer ga štejejo izdajalca domovine. Pa velja samo za nekatere, za katoličane ne. Kaj pa da! Italija bi rada imela vec vojakov, pa ni denarja, ker celemu avetu znana resnica je, da ljudje nikjer ne plačujejo toliko davkov ko ravno na Laškem. Ubogo ljudstvo^ ki Že itak strada, da se skozenj vidi in se zato sedaj tu sedaj tam spunta, ne more veČ dajati davkov kar jih že daje, V Rusiji je nekdo streljal na najvišjega upravitelja razkolne cerkve za to, ker je izobčil iz razkolne cerkve pisatelja grofa "J^olstoja. Mož je sicer duhovit, pa neizmerno pokvarja ljudi z berilom, ki je ne samo često nenravno marveč tudi sovražno vsaki posvetni oblasti. Dijaki se skoraj dan za dnem bijejo s kozaki in žandarji, mnogo jih na obeh straneh pade, mnogo dijakov pa vtaknejo kar šiloma v vojaško suknjo. Angleži so se na Kitajskem nekaj sprli z Rusi in že se je govorilo o vojski. Angleži so bili v takem strahu, da so v Italiji nabrali vojakov, v Avstriji kupili zopet mnogo konj, liu-rom pa ponudili mir ter jim obljubili par drobtinic. A možati Buri so dejali : „Ali vse ali nič, ali svoboda ali smrt, ali zmagamo aH umremo'' in so rekli Angležem, da o miru ni možno govoriti pri teh okolsčinah. ». «evr Piâe se nam: Iz Toplic. [Petindvajsetletnico] je praznoval 6. miD. m. g. naduCitelj Ferdinand Kalinger, ker je ravno ta dan pred 26 leti nastopil učiteljsko sluibo na Toplicah. Ta dan je bil pra2nik, ^le prosti dan za učence io g. učitelje na Toplicah. Že predvečer 80 zapeli topliški pevci podoknico, drugi Topli-čani pa so napravili razsvetljavo z lampijonci pred Šolsko hišo. — Zjutraj 6, marca ob 9. nr brala se je sv. maša in zapel „Te Deum". Pred 9. aro so se zbrali: šolarji, občinski znstop, požarna bramba, veliko topliSkih faranov, sorodniki in »tariši, ter so slav-Vjenca spremili v cerkev v častnem sprevodu. Po končani službi Božji spremili go ga nazaj v šolsko poslopje. Tu stopi belo obleCena deklica pred g. jubilanta, ter mu v primerni deklamaciji vošči, da bi mn ljubi Bog dal praznovati Se BOletnico njegove nadučiteljske službe na Toplicah. Na to se mu g, žnpan s krepko besedo zahva-Ijiye za njegov trud, mu čestita, našteva zasluge ter Želi, da bi ga Bog ohranil občini topliški Se mnogo let. Zdaj poprime besedo g. župnik ter hvali posebno jubilantovo modro postopan e med šolo in cerkvijo ; mu posebno Se častita, da e ljubljen od duhovščine, áolarjev in íaranov, in da je prav povoljno opravljal v minulem četrt stoletji tudi cerkveno službo kot organist. G. jubilant se vsakemu posebej zahvaljuje za lepe čestitke in srčna voščila ter zatrjuje, da upa, da bo tudi zanaprej vedno vladala med njimi lepa Sporazumnost in prijateljstvo. Skupni obed je bil v gostilni g. Rej ninger-j a, pri katerem so se vrstile mnogobrojne najiitnice. Bog poživi in ohrani nam našega priljubljenega naduČitelja se mnogo let! __TopIiČ&ni. NaCrt za pravila vlnarste zadruge v îioTem mestu, t. Tvrdka, sedež in namen zadruge. §1. Tvrdka se glasi: „DoleAjsko kletarsko društvo v Novem mestu, legistrovana zadruga z omejeno zavezo," nemški: „Unterkrainer Kellereiverein in Endolfswert, registrirte Genossenschaft mit be-schrilnkter Haftung." § ÍÍ. Sedež zadruge je Novo mesto; njena doba je nedoločena. §3. Namen zadruge je, pospeševati napredek in razvoj vinarstva s kupovanjem in prodajanjem gpozdja in vina, eventualno tudi s posredovanjem vinske kupčije zadružnikov, z napravo pivnic in skladišč tudi izven novomeškega političnega okraja. 11. Sredstva zadruge. §4. Sredstva zadruge so: 1, zadružni deleži5 2. rezervni fond; 3. posojila; 4. vpisnine; 5. podpore. , §6. Zadružni deleži so dvojni, namreč glavni deleži, ki znašajo 100 K in opravilni deleži po 20 K. Vsak zadružnik imeti mora vsaj en delež; s privoljenjem načelstva jih ima pa tudi lahko več, § 6. Za zaveznosti zadruge jamči vsak član z vsemi svojimi deleži in še jedenkrát toliko v smislu zakona od 9. aprila 1873 d. z. št. 70. §7. Rezervni fond se nabira iz: 1.) vpisom; 2.) iz tistega dela čistega dobička ki je po bilanci v to določen. Eezer'çni fond služi za pokritje izvanrednih zgub, ki se ne morejo poravnati iz opravilnih dohodkov tekočega leta. Nabiranje rezervnega fonda se nadaljuje toliko časa, dokler znaša 60®/o (polovico) vsote vpisanih zadružnih deležev. Če se rezervni fond vsled izgub zmanjša pod zgorajsno najvišjo mero, se nabiranje zopet prične in nadaljujo toi ko časa, da doseže zopet določeno višino. § 8. NaČelstvo je opravičeno primanjkiyoča denarna sredstva omisliti si potom posojila z dovoljenjem nadzorstva. §9. Vpisnino je plačati vsakemu, kdor pristopi k zadrugi. . Vpisnina znaša 2 K m se porabi v prvi vrsti za pokritje ustanovnih stroškov; še le potem se steka v rezervni fond. Ill, Zadružniki, njih pravice In dolžnosti. § 10. Število članov ni omejeno. Za Člane se sprejmejo vinogradniki in sploh interesenti iz vinorodnih krajev Dolenjske. Zadružnik zamore biti vsaka svojepravna oseba, ki jo načelstvo sprejme, pa tudi pravne osebe kakor društva, občine, podružnice i. t. d. . . ^ , Kdor želi pristopiti, se mora oglasiti pn načel-stvu, katero pristop dovoli ali odkloni, ne da bi ma bilo'treba povedati razlogov. § 11. Sprejem zadružnika dobi še-le tedaj pravno moč, kadar je podpisal pristopno izjavo ali zadružna pravila in plačal vpisnino in podpisane deleže. Dosedaj priglašeni deležniki imajo plačati saj polovico podpisanih deležev do ustanovnega shoda, drugo polovico pa do 1, avgusta t. 1. Pozneje vstopivšim je delež takoj pn vstopu plačati. §12. Zadružnik ima pravico: a) glasovati in predlagati jiri občnem zboru, b) voliti in voljen biti v načelstvo, nadzorstvo, razsodišče ali presojevalno komisijo. Pravica glasovanja se ne more prepustiti drugi osebi. Vsak ud, kateri je zavezan po opravilnih deležih^ ima na občnem zboru toliko glasov, kolikor ima deležev. Glavni delež daje svojemu posestniku p e t glasov. Več ko 6 glasov ne more imeti noben zadružnik. Pravne osebe volijo po zastopniku izkazanem v pismenem pooblastilu. I 18. Cisti dobiček se razdeli med zadružnike k večjem do zneska 6»/o od vplačanih deležev. Ostanek Čez so/o pripade rezervnemu fondu. § 14. Zadružnik je dolžan r a) spolnovati dolžnosti, ki so določene v teh pravilih glede plačil; b) ravnati se po pravilih in sklepih občnega zbora in skrbeti v vsakem oziru za korist zadruge. § 16. Načelstvo izključi zadružnika v teh-le slučajih : a) ako ne izpolnuje dolžnostij v teh-le pravilih določenih ; b) ako s svojim postopanjem škoduje dobremu imenu ali kreditu zadi'uge. § 16. Ce zadružnik umije, smatra se dedič zadružnikom do konca upravnega leta z istimi pravicami in dolžnostmi. § 17. Kdor hoče prostovoljno izstopiti, mora svoj izstop pismeno prijaviti načelstvu vsaj tri mesce pred koncem upravnega leta; izplačilo deležev se ravna po določil h zakona z dne 9. aprila 1873. stran. I..... 111! III^MI I III DOLENJSKE JNUVli;Ji;. ■»IHT. § 18, Do rezervnega fonda nimajo pravíce niti prostovoljno izstopivši ćlani, niti izkljaćeni, niti dediči pokojnih. IV. Uprava zadruge. § 19. Kletarsko drultvo opravlja svoje posle po : a) načelstvu, b) nadzorstvu, c) presojevalni komisiji, d) razsodišča in c) občnem zboru. aj Nac4latvo. § 20. NaČelstvo obstoji iz petih Članov in se izvoli na občnem zboru po listkih v jednem volilnem dejanji za tri leta z nadpolovično večino oddanih glasov. Načelstvo ei izvoli ustmeno ali pismeno načelnika, njegovega namestnika, blagajnika in dva odbornika. Udje načelfitva se morajo koj po izvolitvi naznaniti za vpis T zadružni register; v dokaz izvolitve ee predloži volilni zapisnik v prepisu, katerega poveri prejšnje načelstvo, istotako se potrdijo podpisi novih članov. Olani prvega načelstva so legitimováni s temi pravili : §21. Načelatvo izvršuje zadružne posle po določilih opravilnika in sklepih občnega zbora. Načelstvo zastopa zadrugo pred oblastmi in drugod, proti zadruř.iiikom in nezadrui^-nikom z vaemi pravicami, koje določuje postava z dne 9, aprila 1873 in podpisuje v imenu zadruge vse zadružne izjave in obveze na ta način, da se pod zadružno firmo, katera naj bo pisana ali natisnena, podpiše načelnik ali njegov namestnik In jeden odbornik načeWtva. § 22. Načelstvo reëuje v svoj delokrog spadajoče stvari v sejah, pri katerih predseduje načelnik ali njegov namestnik in pri katerih morata biti navzoča saj se dva uda načelstva. Sklepa se z večino glasov; pri enakosti glasov odločuje predsednikovo mnenje. O sejah načelstva se sestavljajo zapisniki katere podpisujejo vsi navzoči člani. Svoje sklepe zglaAuje načelstvo z oznanili, v uradnici nabitimi. Heje sklicuje načelnik, ali če je ta zadržan, njegov namestnik. K sejam mora povabiti predsednik pismeno vse Člane načelstva ter naznaniti jim dnevni red. § 23. Vse kupne, prodajne in druge pogodbe so veljavne proti zadrugi, ako so sklenjene od načelnika, odnosno njegovega namestnika in jednega odbornika načelstva. § 24. Načelstvo sme pogojno ali nepogojno pooblastiti jednega svojega člana ali drugega zadružnika, da v imenu zadruge veljavno sklepa pismene ali ust-mene pogodbe ter kupuje in prodaja grozdje in vino. Dotično pooblastilo mora biti podpisano od vseh članov načelstva. Ako bi korist zadruge zahtevala, se tudi lahko več zadružnikov pooblasti, katerih delokrog se omeji po vinskih okra^jih. § 2fi. Načelstvo sprejema in izklučuje člane ; odločuje pngoje kupovanja in prodajanja grozdja, vina, inventaričnih premakljivih in nepremakljivih reČi; pazi, da se vodijo zadružne knjige po predpisih trgovskega zakona; Čuva na zadružno imetje in se bavi z drugimi zadružnimi posli. Posebna dolžnost načelstva pa je, da letne računske sklepe pravočasno predloži v pretres nadzorstvu, ki ima o njih poročati pri občnem zboru. § 26. Opravilnik o zadružnem poslovanju sestavi načelstvo v sporazumu z nadzorstvom. § 27. Načelnik vodi načelstvo in izvršuje njega sklepe. Načelnik sprejema dopise in podpisnje sam one spise, ki niso obvezni za zadrugo. On mora vaatd mesec pregledati blagajnico in zadružne knjige in ako vidi, da ni vse v redu, mora to takoj prijaviti nadzorstvo. § 28, Ako je načelnik zadržan, opravlja njegove posle njegov namestnik in če je tudi ta zadržan, tisti ud načelstva, katerega določi načelnik. Druge zadružne posle porazdelijo si odborniki med seboj po dogovoru in sWepih storjenih v sejah. § 29. V slučaju stalnega zadrika, izstopa ali smrti posameznega uda načelstva, voli nadzorstvo drugega zadružnika v načelstvo ter se mora ta pre-memba pravilno prijaviti in objaviti. § 30. Načelstvo sprejema zadružne uslužbence in določa njihovo plačo. Legitimacija uslužbencev je poseben dekret, katerega izda načelstvo. § 31, Načelstvo sploh kakor vsak posamezen ud načelstva se mora odstaviti vsak čas s sklepom obft-nega zbora, ako je bil ta predlog na dnevnem reda. b) Nadzorstvo. g 32. Nadzorstvo obstoji iz sedmih članov, koje izvoli občni zbor za tri leta izmed zadružnikov, ki niso člani načelstva. Nadzorstvo izvoli iz svoje sredine predsednika, namestnika in tajnika. § 33. Nadzorstvo nadzoruje delovanje načelstva in zamore kadar hoče pregledati društvene knjige, račune, blagajnico in društvene zaloge. Dolžnost njegova je, pregledati letne računske sklepe ter o tem poročati občnem zboru. Nadzorstvo določuje tudi nagrade članom načelstva. Sejam nadzorstva, o katerih se imajo sestavljati zapisniki, prisostvuje jeden član načelstva. Seje sklicuje predsednik in ako je ta zadržan, njegov namestnik. Zapisnik podpisujejo vsi navzoči. c) Preaojcvalna komisija, § 34. Presojevalna komisija obstoji iz treh članov, katere izvoli občni zbor za eno leto z absolutno večino glasov. Presojevalna komisija se zbira na povabilo načelstva , pregleduje ponuđena vina in grozdje glede kakovosti in vrednosti in izreka svojo sodbo načelstvu. d) Razsodišče. §3."). Razsodišče obstoji iz petih udov, katere izvoli občni zbor iz vrste zadružnikov za tri leta. V razsodišče se volijo zadružniki, ki niso v načelstva, BazsodišČe izvoli iz svoje srede predsednika z absolutno večino glasov. Ce je predsednik začasno zadržan, namestuja ga od nJega določeni član razsodišča. Razsodišče je sklepčno, če so bili vsi člani k seji vabljeni in če se razun predsednika saj še dva udeležita seje. § 26 V delokrog razsodišča spada neprizivn» razsodba vseh sporov, ki nastanejo iz zadružnega razmerja ali iz zadružnega poslovanja, bodi si mej posameznimi zadružniki in zadrugo, oziroma načelstvom. Vsak zadružnik se s svojim pristopom k zadrugi podvrže v vseh pravnih zadevah mej njim in zadrugo neprizivni razsodbi zadružnega razsodišča. § 37. Sdor se obrne na razsodišče, mora to storiti s pismeno vlogo, katero je vložiti pri predsednika. Ilflzsodiifie sklepa z absolutno večino glasov. Predsednik se vsikdar ydeleíuje glasovanja. V slučaju jednakosti glasov obvelja tiato mnenje, kateremu ae je pridružil predsednik. (Dalja prihodnjiiS,) Domače restl. (Osebne vesti.) Dne 20. m. m, umrl je c. k. nadinžener Tomaž V a 1 k a za pljuinico. Dne 29. je nastopil njegovo mesto blag. g. Leon Bloadek, c. k. inienir za novomeški in črnomaljski stavbeni okraj, prideljen c. kr. okraj, glavarstvu v Novem mestu. — Preé. g. p. Benigen Snoj, katehet na deSki ljudski šoli, poda se po Veliki noči v Aleksandrijo, da prevzame duhovno vodstvo tamošnje duhovne naselbine, ki šteje do 5000 duš. Neumorno delavnemu ter ljubezDjivemu gospodu, ki so ga ljubili ne samo njegovi učenci marveč vsi, ki so z njim občevali, želimo srečno pot in veliko uspeha med brati Slovenci ob Nilu. Oaka ga dela veliko, pa Častiti gospod se ga ne boji marveč ai ga želi. Obljubil nam je, da kmalu pošlje v naš list poročilo o stanju tamošnje naselbine ali kaj druzega zanimivega iz dežele palm. (Zlatomašnik g. msgr. Matija Jeriha) poklonil je kapiteljski cerkvi o priliki svoje zlate ma-ěe dva krasna, bogato izdelana v ognu pozlačena lestenca, ki visita poleg velicega oltarja. Kdor hoče videti res kaj lepega, naj si jih pri priliki ogleda. Ravno tako tudi lepo svetilko za večno luč, katero je podaril mil. g. prošt dr. Elbert, Vse je napravil v strogo gotskem slogu ljubljanski pasarski mojster g. J. Kregar, Preč. g. zlatomašnik oskrbel je cerkvi tudi novo lepo oltarno preprogo. Postavil si je s tem trajen lep spominek v naši cerkvi. (V n o y e m p o s I o p j u) c. kr. okrožnega sodišča, t. j. y nekdanji vojašnici, napravili so tudi lepo novo kai)elo z ličnim oltarjem sv. Magdalene ter jii preskrbeli z vsem potrebnim, da se služba Božja dostojno obhaja. 21, marca je mil. g. prošt dr. Elbert kapelo slovesno blagoslovil ob obili asistenci in na to daroval tam sv. mašo. Navzoči so bili pri tej slovesnosti blag. gosp. predsednik okrožnega sodišča Gerdešič z drugimi gg. sodnimi svètniki, blag. g. nadayètnik državni pravdnik Schwiuger in mnogo drugih gospodov c. kr. okrožnega sodišča, — C. kr. uradi se preselijo v novo poslopje menda začetkom maja. — (Postne pridige) v nemškem jeziku so se danes, v torek, sredo in četrtek v kapiteljski cerkvi ob polu 7 uri zvečer. Propoveduje P. Karol Z e h e n-gruber S. J. (Dolenjsko pevsko društvo v Novem mes t u) je priredilo dne 23, sušca t. 1, zabaven večer, kteri je iuienitno vspel. Šest izbranih toček različnega značaja se je proizvajalo vseskozi dovršeno. Kdor ve, koliko vaj je treba, da se vsaka pieça nauči, kdor ▼e, kako težko je pridobiti za Številnejše nastope so-delovalcey, ta bo znal presoditi tnidoljubivost onih dveh gospodičen in onih dveh gospodov, kteri so cel aranžmá zabavnega večera prevzeli. Občinstvo, katero je dvorano prenapolnilo, se je pri vseh točkah izborno zabavale; seveda gredo mueiya, katere so bile najboljše, narazen. Za to naj se nam odpusti ocena posameznih toček, ter nam bodi le dovoljeno še posebej povdariti, da je imelo to pot tndi naše oko poseben Tžitek, ko smo gledali z izbranim uknsom prirejene sknpine („mladi vojaki" , „fandango" , „muzikalična knhinja"), pri kterih se je pač poznala yešca roka slikarja. Kaj pak da je imel lahko stališče, ko je ljubkost in dražestnost nastopivših gospodičen že sama ob sebi morala vzradostiti najrazvajenejša očesa ! (Drniba sv. Mohora) v našem mestu ima letos 238 udov, lani 233, toraj 5 več. Starih udoT je izstopilo 20, novih pristopilo 21, umrl 1, odšlo 7, došlo od drugod 12. , . , ^ (V Ljubljani) bil ]e od nedelje pred praznikom sv. Jožefa do praznika Marijnega oznanenja sv. misijon v vseh župnih cerkvab hkrati. Udeležba je'bila vedno velika, obhajanih je bilo 27.000 do 28.000 ljudi. , . . 1 , X (Vstanovni shod vinarske zadruge) bo v sredo dné 1. maja 1.1. v novi gostilni g. J. Ko-šaka v Novem mestu. Pričetek zborovanja ob 10. dopoludne. (Načrt za prayila vinarske zadruge v Novem mestu) smo na prošnjo osnoyalnega odbora deloma že danes priobčili; drngo polovico objavimo prihodnjič. Vsakemu, kdor se zanima za osnovo tega društva, bodemo s tem omogočili, da se lahko pouči do ustanovnega shoda, kako ima biti to društvo urejeno in kako ima delovati. Kakor smo že zadnjič naznanili, vršil se bode ustanovni shod v pričetk« meseca maja. Pri tem shodu imajo pravico voliti in voljeni biti le tisti, ki se do Velike noči zglase za pristop in kateiû bodo do ustanovnega shoda vplačali polovico podpisanih deležev, — Kdor želi pristopiti k zadrugi s podpisom enega ali več deležev, naj se oglasi pri osnovalnem odboru do Velike noči. Sprejemajo se za člane vinogradniki in sploh interesenti iz vinorodnih krajev Dolenjske. Denar je pošiljati zn Časnemu blagajniku osnovalnega odbora gosp. tehničnemn voditelju Boh. Skalicky-ju v Novem mestu. (Cepilni tečaj) za vinščake (bancerle) na kmetiški Šoli na Grmu. Prepotrebni tečaj za vinščake, vinogradskih posestnikov v obližju Novega mesta, o katerem je v današnjem uvodnem članku govor, je, kakor nam vodstvo grmske šole poroča, veleslavní deželni odbor dovolil. Vsled tega dovoljenja višil se bode ta popolnoma brezplačni tečaj prvo soboto po veliki noči to je 13. aprila. Podučevalo se bode vin-ačake o praktičnem in pravilnem zasajanju in gru-banju cepljenih trt, o njih pravilnem izgojevanju, to je obrezovanju in vežnji, ter o poletni režnji. Kdor ima toraj za obdelovanje syojega vinograda vinščaka nastavljenega, naj nikar ne zamudi ga poslati v ta tečaj. Ob 8. uri zjutraj mora biti že vsak udeleženec na Grmu. (Oddaja cepljenk iz novomeške trt-nice.) Kmetijska podružnica bo oddajala ameriške cepljenke na Vel. četrtek 4. t. m. in y torek po Veliki noči 9. t, m. Trte se bodo oddajale ob imenovanih dneh y trtnici na KoČevarjevem marofu od 9. do polu 12. predpoludne in od 1. do 3. popo-ludne. Naročniki naj pridejo Če le mogoče že na Vel. Četrtek po trte in naj ne čakajo posebnih obvestil. Kdor bi ne prišel tega dne po cepljenke, bo s posebnim dopisom obveščen, da mu je trte prevzeti v torek po Vel. noči. Stroški dopisa se bodo v tem slučaju zaračunali. Bližnji naročniki lahko dobe trte tndi že v sredo 3. t. m., a zglasiti se jim je v to svrho pri podružničnem načelniku. Pripomniti je pri tej priliki, da je želela podružnica vsem naročnikom dati popolno število naročenih trt in da se je v to svrho že poga- jala z mokronoško podružnico; ker pa je mokronoska podružnica v zadnjem trenotkn umaknila svojo ponudbo, bo zamogla podružnica le deloma ustreči obilnim na-ročitvam na ameriške capljenke, kajti priglašene na-ročitve znašajo 26 235, v podružnični trtnici se jih je pridelalo pa le 14,000. (Oddaja sadnega drevja podružničnim ilanom.) Podružnično drevje pričakujemo Tsak dan iz Ljubljane, Drevje se bo oddajalo tuđi letos T drevesnici na Kočevarjevem marofu. (Gad.) Tiho nedeljo 24 min. m. našel je Franc Pan car v nekem griču nad Hmelčičem velikega pol metra dolgega, 4 cm debelega gada svitlo give barve ter gft vjel. Brž ko ne je bil prvikrat na solncu pa je doletela smrt. (IV. vinski trg v Gradcu.) Mestna občina Gradec priredi od 11. do 14 aprila t. 1. vinski trg, ki bo v mestnih prostorih Keplerstrasae 104. Na ta vinski trg, ki je zdmien s pokušnjo vin, se zlasti opozarjajo oni, ki kupujejo Štajerska vina, kakor vinski trgovci in gostilničarji, ker bodo tukaj gotovo najboljša štajerska vina na prodaj razstavljena. Na-tančneji spored vinskega trga se lahko izve v pisarni trgovske in obrtnijske zbornice v Ljubljani, (Mesovno konsumnf» društvo vN o vem mestu.) Kakor je slehernemu iz lastne skušnje znano, je meso v Novem mestu že nekaj let sem najdražje na Kranjskem, daairavno se radi obilih živinskih aemnjev v Novem mestu in okolici najložje kupi ceno in dobro klavno živino. Splošna je pritožba konsu-mentov, da se jim za drag denar postreže a primerno slabim mesom in raznovrstnimi neprijetnostimi. Da se tem opravičenim pritožbam opomore, namerava Be od prizadetih krogov v Novem mestu osnovati mesovno konsumno društvo. Glede dobave ostalih hranil in živil pa se more resnici na \jubo priznati, da je obĎinstvo v Novem mestu splošno zadovoljno. Želimo, da se to vprašanje reši v obojestransko zado-voljnoat čim preje. (Današnji list) obsega dvanajst strani. vefi nego 1, 1900. 1 1890. Galicija . . 7,296.628 687.722 ČCHka . . . 6,318.239 475.186 Doljna Avstrija 3,086.382 424.686 Morava . . 2,436.081 158 211 Štajerska . . 1,356.058 73.350 Tirolsko . . 850.062 37.366 Gornja Avstrija 809.918 24.087 Bukovina . . 729.921 83.330 Šlesko . . . 680.529 74.880 Dalmacija . . 691.597 64.171 Kr a nj s ka . Koroška . BOS.348 9.390 367.344 6.336 Istra , . 344.173 26 563 Goriška 232.338 12.030 Solnograška . 193,247 19.737 Trat . . . 178.627 21.206 Predarelsko . 129.8lfi 13.743 Skupa 26,107.304 2,211,891 V ogerski državni polovici skupno s Hrva'ško se je naštelo I. 1900. 19,^03.531 prebivalcev. Brez Bosne in Hrcegovine je torej pod liabsbnrškim žezlom 43,310.334 prebivalbev, to je za 3,951.631 več nego L 1890. — V celi Avstriji je 3,577.341 hiš, v katerih stanaje 6,538.362 atrank. * (Na Dunaju) padel je 8. marca tak sneg, da je potrgal veliko telegrafskih in telefonskih žic, v Pragi pa je bi ustavljen skoraj vea promet. * (Umakni se.) Dva moža sta se srečala v ozki ulici, nobeden se noče izogniti. Slednjič eden jezno zakriči : „Se ne ognem vsakemu norcu". — „Jaz pa", se odreže drugi, se odkrije in stopi v blato oastran. — Pravijo, dà se to večkrat primeri, pa kar brez besedij. Rame Testi. * (Podatki ljudskega štetja.) Mim-flterstvo je sedaj objavilo podatke ljudskega štetja, podatke, ki niso bogve kako veseli ali spodbudni za nas! Posamezne avstrijske kronovine štejejo po zad- Oarovl za Dovomaiko dljaske kuhinjo. Slama fmonialjeka posjilnica 30 K, g. žapnik A, Dalinar 2 K, Eanz 5 K, žapan Jaaip itos 4 É, ii;. sretnik J. Kjnekjr ca mesece jan. febr. in marec 20 E, g. V, Obtali, tr^. 4 K. Loterijske Itevitke. Trst 16. marca 87 86 84 42 30 Gradec 23, „ 39 67 37 65 66 Trat 30 „ 33 31 87 67 22 m Zahvala. Ker mi v moji neisitnerni bolesti ni mogo^ie osobno se znhyalîti tako mnoj^m izTa»;om pteineniteKa eo£iitja povodom prerane amrti mojega iskreno Ijiililjenega soproga, oziroma očeta, goapoila omaža Valka, C. kr. nadin^eniija in posestnika t Hađolfcirein, zahvíiljnjem se tem potom v lastnem in v imenu svojega sina Vitem tjnbim bližnjim in flaljnim prijateljem in znancem sa tulnžilDe dokaze milega soËutja, za podarjene hraene vence in za mnogobrojno spremstro k večnema počitku. Zahvaljtijem se p. t. dostojanstvenikom, gg. ntadnikom, slav. zaKtopstvom in društvom, gg, pevcem „Dol, pevak. drnJtva", vsem topla zalivala. RimOLFOVO, dne 23, marca 1001. Antonija Válka roj. Prillinger. I "• K J t Franc Perko trgovec in posestnik javlja v avo-jem ter t imenn sina Frano Kenda in hčere Anice Perko in družili sorodnikov pretniino vest, da je Vsemogočni naSo Ijabtf soprogo in idago mater, gospo JosipiDO Perio vdovofKenđa roj. Kastelic, po ilolgotri^nem make polnem trpljenji « sebi v boljšo veúnust poklical. Pogreb bode dne 2. aprila 1.1. popolndne ob nri na tnkajšno pokopalisiie. Svete maSe sadniínice bodo se brale v novo-meSkih cerkvah. Blago ranjko priporoSamo v prijazni spomin in molitev. NOVO MESTO dne 1. aprila 1901. Oklic. -^jSt V tniodnem zadrtířnem ref^ietrn se je ÍEvrSil rpis trrdke; ■Hranilnicft in pasojiliiicEt t Tržišiu na Doleiijsketn, regiatro?anâ Mdru^ft z neomejeno ebtmu", ktera irn» btoj sedež v iupniSiu v Tržiiin na Dolenjskem, ter vpi« dotiûniii prayil * dne 27. fibr. 1901, nadalje vpil iJl&nov prvega nafelntva ; Anton Hajcen, poiestnik na Poljn št. 2, Janez Joliant, posestnik v TržiĚča St. 28, Jože Joliant, posestnik t Tržišča St. i!O, Janez Pokovio, posestnik v Pijaviiah it. 14, Andrej Kolm), posestnik v Gabrijelih St. 21, Alojzij Podobnik, kapelan v TržiáĚtt St. 1. Namen zadriifça je, razmere svojih ĚtanoT v içmotnem oziru BboljSftvati; zlatiti Kpodbujati varSaost in s svojim zadrnžnim kreditom preskrbovati svojim ndom v gospodarstvu potrebna d -narna sredstva. Ta namen dosega zadrnga s tem, da a) sprejema in obrestuje hranilne vlotte ter vIor« v tekočem «ačunn; ® b) Bi pridobiva nadftljna deiarna sredstva, kolikor so za do-aogo ladniKne^ smatra pitrebna, e svojim zadružnim kreditom; C) daje svojim Članom posojila; d) oskrbuje svojim članom inkaso Bedni občni zbor se sklicuje enkrat v letu in sicer do konca me.ieca maja in »e raz^Iaiía niega dan, ur«, kr^ in dnevni red viaj 8 dni prej po v nradnici nabit,sm nainanilu in po razpisu V Ljubljani izliajajočom glasilu gospodarske «veze „Narodni tïospodftr"; Ěe načeistvo odnosno nadzorstro to kot potrebno ali umestno spozna, pa sme obSni zbor raîîfflasiti po svoji previdnosti ie v drugih listih in po okliou prsd cerkvijo v TržiSčn. — Na isti način se vrJiju tudi vsa druga razglasila zadruge (S 43, pravil). — Načelstvo zastopa zadriiRO a; vsemi pravicami, katere mu tloloii^e postava od aprila 1873 in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpileta dva uiln pod zadružna tvrdbo, ktera ))odi pisana ali s pečatom odt'snena. C- kr. okrojina sodnlja v Rudolfovem oddelek I., dne 16. marca 1901. Izjava. Tem potom prekličera in javim, da sem 3. sve-iana v gostilni pri Košakii o ženi postnega sluge J, T. nepremišljeno in neresnično govoril in je bilo le «koz slabo misel, drnzega nič, zato yzaioem te besede nazaj, (86; Janez Mirtič, f^ul}ać. HiSa na prodaj! Nova hisa, z opeko krita, v Novem mestu na sv. Katarine, mej hišami gosp, Štefanovima in Pintarja ležeča, katera obsega 2 sobi, kuhinjo, 2 kleti je takoj iz proste roke prodati. — Več pove lastnik ^-ndwig Ferll^a glavnem trgu št 61. (60-3) Stanovanje v Novem mestu na Glavnam^ trgu, obatoječe iz dveh veiicih in ene male sobe, je počenSi z me8BCom avQuatom dobiti. — Ravno tam je 400 poliitersicih očišćenih butelk ceno dobiti. ___pove opravništvo „Dol. Novic." (77-2) V grajšéíui Strugu pri Št. Petru J« «f^ prodaj krompir, na drobno in debelo. Ravno lam so na prodaj tudi starosti in lepe telice. 30ineters][iti centov krompirja onejidoTca za seme proda ktnetijsks àola na Grmu in sicer po 8 K 100 kila Euvno tam se dobe tuđi razne druge vrste krompiqa, kakor triglavan, solnćnik, agnelijey biser, merkeijevec, zborovski itd., toda v malih množinah po 1—5 kilo ter stane 10—20 h. — Krompir se oddaja le proti takojšnjemu plačilu, oziroma proti poyzetja. Potrebna vreče mora kupec sam preskrbeti. 1) Ima na prodaj Flor. Kalinger ni Drski posta Novo mesto in sicer: Jabolka, hiuSke, beke po 30 h komad; divji kostanj po 3 K; sajenke divjih trt po 1 K 60 h tisoé komadov ; cepljene trte na zeleno 16 K tisoč komadov. Grof Margher^evo oskrbniitvo grajščine Otočin prodalo bo iz znano dobrih travnikov v Draškovca. Zgluiti so _je Y gradu Otočce. {28—5> Gostilna in žaga se pod jako ugodnimi pogoji proda. (79-2> Ista je v najlepšem kraji, pod gojzdom, obdana od travnikov iu sadnih vrtov, pol nre hoda od Litija ali ćetrt ure od Smartna. HiSa obsega: v parterji 3 gostilniške sobe, 3 kleti, eno kuhinjo, 3 sobe za stanovanje, en kravji in en svinski hlev. V I. nadstropji 7 pnatornih sob, 3 kuhinje, kjer stanuje 6 rodbin. Zraven hiše je lep vrt za gostilno, s kostanjevim nasadom, en velik vrt za soiivje s sndnim drevjem. Žaga je v dobrem stanu, zraven iste je prostor za cirkularno iago in rezlanje, drakslarija s tranEtmisij.* z velikim vodnim kolesom in s precej prostorno iù-aico. Okrog je lep travnik in njiya lastnikov«. Nahaja se v bližini mnogo lesa, tako da ima, žaga vedno dovolj dela. Cena celemu posestvu je 6500 gld. in zadostnja pri prsvzetji vplaôilo 500 gld. Ostanek pladnje se v letnih obrokih in sicer od dohodkov najemnin« i» žage. — Vpraša se pri lastniku g. Ivanu Wakonigg« v Smartnem pri Utiji. Istotam se jako pod ceno proda: 1 zaprtji kočija, 1 lej» vagerl, 2 voza za težo, 1 kpe sanke, 1 omara za led, 1 biljard in razna gospodai'ska orodja. Lep semenski krompir mSrûpSfsstl;"" - (66—2) na novo popravljena v prav dobrem stana, j« zaradi družinskih razmer iz proste roke prodati. V hiši se nahaja prodajalna, ^^ katera je prav dobro obiskovana, ker je poleg novega mosta in na razpotju državne in deželne ce»lft. Več se izve ravno tam. V Msi g. pL Fichtenau je I nova prodajalna z vsakovrstnim blagom za lišp, kakor tudi z V30 pripravo za krojače in šivilje, ter se z ob^nbo, kolikor mogoče po najnižji ceni postreči vsakema, toplo priporoča. (6«-2) M. L, Barborič. (rčma in hiša je oddati y najem na Mirni na Dolenjskeis. Prednost imajo iznieni mesarji. Hiša je pripravna tudi za Tsako drugo kupčijo, posebno z deželnimi pridelki in za vinsko kupčijo. — Oddati bi bilo čez poletje tudi več snažnih sob - in na prodaj jo sedaj kakih 50 vedrov vina. Vse to prav po nizki ceni. — Veô pove Ivan Aussenik na Mirni (Neudegg), Oolenjsko. (69—2) ša na proda v Žab i vasi št 2. j L Hiša je pripravna za vsaeega rokodelca, sloji blizo glavne ceste, pet minut od Novega mesta. Zra-v«u je tudi lepa njiva. Cena je^90Q gld Več se zve T gostilni ,,pri Amerikancu" v Žabji vasi. (73-2) Desetero velikonočnih pesmi ra in Regina coell ^a mesau zbor, ; zložil Ign. Hladnik op. 43. == Cena 1 krona. -- Dobi se v „Kat. bukvami" v Lubijani in pri skladatelju v Novem mestu, m W'j _ Šivalni stro raznih vrst po najnižji ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji. ntin vsakovrstnega JH. oblačilnega blaga [i po najnižj ceni! "11" pri^Jos. Ogoientz-u îlRudolfoieni. (68—2) Oklic. Prostovoljno se prodajajo k grajščini KlevISe pri Polinlku spadajoča poslopja in zemljišča, ležeča ob vozni cesti od postaje Sava proti Polsniku na solnčni strani t zatišju. Njive, traTniki, vrti, vinogradi in pašniki merijo bliza 8t) oral, gozdovje okoli 120 oral. Grajlčina a 6 prostornimi sobami v I. nadstropju itd. ter gospodarska poslopja so v narboljSem stanju. Prodaja ae skupno ali pa na dele — po dogovoru^ Sknpna vrednost znaša 16.000 gld. Natančneja pojasnila daje (70—a) Dr. Janko JamSek, advokat v Litiji. Na prodaj je posestvo. Radi starosti proda na Zidanem mostu pol ura od Trebnja Ana Sfermec svoje posestvo, obstoječe iz zidane hiše in vse gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu, več njiv, travnikov, hoste in dva vinograda, Natanko se izve pri lastnici ali pri Jenezu Bukovcu v Mrzlllužl pri Veliki Loki. (68—S) JP^' II. odprto pismo, Gospod Jos. Medved, Novo mesto. Jednako kakor se Vam je lanako leto zahvalil krojaĆ Janez Kovaèid iz Podborita pri Mirni peci v „Dolenjskih Novicah" za Šivalni stroj, ki ste mu ga prodali, zahvalim se t«đi jaz za moj šivalni stroj. Res, veselje z njim šivati. Poznam razliĆne stroje mojih prijateljic, ali takih le prav malo, kakorini ao iz Vase zaloge. Toraj se enkrat „hvala Vam lepa! S pozdravom 61-3) Marija Marc, Srebmče št. 12. Glavna slovenska hranilnica in posojilnica, |j| reglstrovana zadruga z neomejeno zarezo, IS pisar;aeii aa ^sg^ b- ât. M tiÎE v S^ixbljasl {M sprejema in izplaéi^e hranilne vloge In H obrestuje po od dne vložitve do dne vzdige m brez odbitka in brez odpovedi. M Hrauilnične knjižice so sprejemajo kot gotov denar, ne M da bi se obrestovanje pretrgalo. (ss-g») U g®" 81iižba organista se v Podzemlji razpisuje. stalna plaèa 240 kron. Nastopi se laliko takoj. (87-1)_Župnijski urad v Podzemlji. V bližini novega novomeškega poslopja je dobra njiva takoj v najem za oddati. — Veé pove lastnica Marija Ogoreutt. prejme takoj lakob Prosenlk, kovač v Metliki, (loo) ^iT-ATiliílInílí P""»^' P'esnobi, je iz- /iVepiJiiillU-n' med ročnimi ?vep]jalniki priznano najboljši za male in sredno velike vinogradnike „Hudaklinov meh" imenovan, dobiti je pri F. Seidelnu V Novem mestu ali pri izumitelju Jos. Hudakltnu v Št. Jerneju, Dolenjsko. Komad 4 K 50 v, pri ve6jim naročilu popust,__j^n i 'rihodoji veliki sejm v St. Jerneju za konje, goved in drugo blago bo v petek iZ aprila. (S4Í__Županstvo t St. Jerneja, WW" Apnenica, ^ig ktera se nahaja blizu Trebnjega, pol ure od kolodvora, se odda v najem, ali pa se tudi proda. Kurjava za apnenico ni draga, ker se kuri a premogom iz Št Janža. — Več se izvé pri lastniku Jožefu Lavriha, _Dol. Nemška vas, pošta Trebenj. f52—^ >5* anez Jax-a najstarejša In največja tovarnišls zalop šivalnih strojev T Ljubljani, Dunajska cesta gt 13. Zastopnik za Dolsnjsk«; Friderik Skusek, trgovec v Metliki. (aio—S9> jeklene pluge z i, 2, 3 in 4 lemeži, 1 travniške in za mah, klepne in orane, dijagonalne, 1 • «ÏA p®^® jeklene ploŠĆevine, gladke Taijarje jn robate, sejalne stroje „Agricola", stroje za košnjo trave, detelje in žita, grablje za seno in žito, priprava za obračanje sena, patentOTane SUàllUÎCe za sadje in sočivje, stiskalnico za ylno in mošt in splob za vse nuuene, •V mline za srozdje in sadje, stroje za robijanje, lamodekjoče patentoTane brizgalnlco za trsje, zelenjad In pokončavanje uâi „Syphonia", premične štedilne peči, (7t-2j priprave za parjenje živinske krme, KajbolJ Izvrstne, priznano najboljše mlatilniee, z obroĚaato pripravo za mazanje, roĚne, na fle-pel in na par, vsakovrstne gepelne za vprego 1 do 6 Živalij, najnovejše žitočlstilníce, ifo^ trljerje, robljaCe za koruzo, stroje za napravo krme-rezan Ice, e repe. amo, Ustanovlieno stroje za meiikanje žita in rezan stiiikalnlce za seno in s ročne, premične in neprmične, kakor sploh vse poljedelske strojs iidelnje in rsipoSi^ja po najnovejěl aestavl C. kr. edino priv. tovarna kmet. strojev, livarna In fužina na par 1871. DUNAJ, II|i, Taborfltrasse Št. 71. 750 delavcev- adIlk*Y*i> ■ nail 450 slstiDii, arphruiml In 1tron>HtImI kolnjnaml on VBfli veyili rniptavali. ObSirni ceniti íe mnogoitevilna iiiiziinliia pisnift zantonj. -- Zastojmiki In prekTipol (a iftieio. in potrebne podrobnosti (zvonec 2 gld. in več, žice [drat kilo 2 gtd. 50 kr. in već). f Električne ure é male dinamo- À mašine in s,- > 4. male električne motfjrje 4. g . •P I i £ i "I I 2 S p cd o. o CO ^ g ^ s o rt^ .s " ' «a -S - K- ima v komisiji Josef OttOf v Novem mestu, ~T8i-2) bivši ravnatelj tovarne za nre v Parizu. Prnilaîalîin n« C^l«vnem trgu Novega J:iJcllUdi meata je takoj oddati. Oglasiti fite jc pri lastnici pl. Fichtenan. Priporočam svojo zalogo z voScenimi svečami, imam tudi ItC^c" najfinelsl med pitanec za čebeie in za potice. Knpnjem vedno po najvlflji ceni rumen vosek, kakor tudi vosčine ali satovje. Z odliinim spoštovanjem Gustav Murn, lectar in svečar, (75-2) Novo mesto, GiaTni trg át,47. Hiša s kovacnico dobro obstnjeSa, se da v najem. Zraven spada tudi njiva in hlev, vse na lepem kraju v Dol. Straži. Vei pove Jožef Šali, posestnik v Doi. Straži pri Novem-mestu. (64-3) 'ŠCvFfft kapiteljskem marofu mej staro in novo oesto, je takoj v najem oddati. Sme se tudi z deteljo obsejati. — Već pove lastnica v Arkotovi ulici b. št. 212. (78-2) Hiša na prodaj. Na Brodu poleg Novega mesta, tik okrajne ceste na Toplice in Žužemberk na prodaj je nova hiša z vsemi potrebnimi prostori in gospodarskimi poslopji, ter 60 arov zemljiSča. — Več pove lastnik Ludovílc Miiać, Brod St. 4 posta Novomesto. {G2—8) ífr I is Vsakovrstna zanesljiva semena kakor: domače, lucerne ali nemike in ru-dsče detelje; velikanske rumene, bele in rudoče pese; repno seme; raznih trav in vsih vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri Josipu KorđiDB 7 Ljiililjani, pred Škofijo it. 4. (49-4) 7. štev. DOLENJSKE NOVICE. stran 73. MESTNA HRANILNICA V NOVEM MESTU. Aotiva I Bilanca>pravnega imetja za 31. dec. 1900, Pwiva Rićun hipoteĚnih posojil....... „ hipoteĚnih obreiti ïaostale 1. 1900 . » menjic........... „ tekoči . , ......... » zalog........... , efektov........... „ efektnih obreiti, viseie 1.1900 . . » zamudnih obresti, Kaoitale leta 1900 „ inventarja.......... H uradnih troikov: Zaoatali' opomini in drugi troSki........ Saldo ]. l!)00......... H blagajne . , . I ! , , . . K h 1,123.210 82 7.9^3 01 16ft,4fi0 80 145,793 74 IC60 — 146.371 96 :;,S61 36 482 28 430 , 01 17 26 440 — 18.881 80 1,601.992 03 RaŘua vlog............ „ hipoteĚnih obresti: Predplačila L 1900 „ menjiSnih obreiti: PredpiaSila L 1900 , taložnih obresti: Predp aiila 1. Í900 „ pro diverei.......... „ davkov in pristojbin ...... „ zgnbe in dobiika: Cisti dohiĚek . . Activa- Il. Bilanca rezervne zaklade za 31. dec. 1900, Pasi Ta. K h K h Eaánn efefctov........... 27,164 63 36,438 62 ViseSe obresti........ 861 40 Poslovni dobiáek 1, 1900 ..... 8.92S 49 36,43S 1 1 62 36.438 52 V NOVEM MESTU, dne 31. decembra 1900. Ravnateljstvo. posojilnice v Črnomlju, registrováno zadruge z neomejeno zavezo, za leto 1900. Imetje K ât. Dolgovi Posojila............ Zaostale obresti od pojojil..... Naloženi denar pri dragih denarnih zavodih Nevzd. ohr. od prejSmh let 4193'80 K in za leto IflOO . . . 6.097'90 „ Inventar v vrednosti...... Prehoatii znegkj........ Vrednost zadružnih kiijiiic .... Jïotovina konten) 1900..... 509.799 10,(577 2U.200 10.290 970 306 13 16.917 \2 67 70 14 61 Deleži in sicer 1772 deležev po 4 K , . Nevzdignens dividende (obr, od deležev) Hranilne vloge . . . 73],686'3itK Kftpitalisovane obresti . 25.747-67 „ Predplaiane obresti od posojil za 1901 Vstopnina za reiervni zaklad . . . . PijžEimi hrambi y Ćrnomlji izplaňati je za 18a9 dovoljena io Se nevíd. poJpora Čisti đobiaek.......... 7.088 8.368 747.433 3.884 244 20 2,136 Sknpaj 763,174 14 Skupaj 4S 35 33 7fi3.174 14 Promet: Prejemkov bilo je 505.251 K 25 li, izdatkov 488,333 K 64 h, skupaj 993.584 K 89 li. Zadružnikov bilo je koncem 1899 = 1194, leta 1900 jili je izstopilo 23, pristopilo pa 65 in je