■
PRAVICA
®U8ILO KOIHONISTIfN E PARTIJI! SLOVENIJE
Leto Vin. - št. 299
Ljubljana, ponedeljek, 22. decembra 194?
Živela naša stavna in junaška Jugoslovanska armada
Organizator JA, vrhovni komandant oboroženih sil in minister za narodno obrambo, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito
Predsednik zvezne vlade, minister za n»rodno obrambo in vrhovni komandant oboroženih sil FLRJ, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je določil 22. december »Dan Jugoslovanske armade«, ki ga b° naša armada obhajala vsako leto kot svoj praznik. Proglasitev Dneva Jugoslovanske armade je pomembno priznanje Kasj armadi. Ta dan slave z armado tudi naši narodi, ki so jo vzgojili in vzljubili kot svoje najdražje dete. Tako je praznik Jugoslovanske armade tudi praznik na-*ih narodov.
. 22. december je bil izbran za Dan Jugoslovanske armade zato, ker je bila te9a dne pred šestimi leti ustanovljena *' proletarska brigada, prva enota naše fedne vojske, ki se je razvila iz partizanskih odredov. Proletarske brigade so Postale jedro naše armade.
Naša armada je nastala na poseben Kacin, tako kot doslej še ni nastala nobena vojska. Nastala je v borbi proti okupatorju in proti njegovim domačim Pomagačem, narodnim izdajalcem. Rasla na okupiranem ozemlju iz partizanskih odredov brez zaledja, brez tovarn ?rožja in brez skladišč z vojno opremo ln hrano. Naša armada je nastala v nenehni in surovi borbi. Nastala ni na povelje od zgoraj, temveč so jo rodile živ-'Ifnjske potrebe ljudstva naših narodov, ki so po krivdi izdajalskih vladajočih r°zredov aprila 1941 padli v fašistično Suženjstvo. In is tega suženjstva je vodila edina pot — oborožena borba. Na .Uc Komunistične partije, ki je zavestno l*ražala skrite misli in težnje vsega našega delovnega ljudstva, so vstali jugoslovanski narodi proti okupatorju. Ljudstvo — oropano orožja, ki so ga predali lZ(lajalski generali stare jugoslovanske v°iske fašističnemu okupatorju — je šlo Goloroko v boj in se v boju oboroževalo z zaplenjenim orožjem. V borbene enote ®° se združevali delavci, kmetje in po-stfni inteligenti, vsi resnični rodoljubi, ki jim je bila neodvisnost domovine sveta stvar. Tako je bila naša vojska v resnici oboroženo ljudstvo samo, ki je stopilo v b°j za svojo svobodo in neodvisnost do-kovine!
Taka pot nastanka ljudske armade ni ? današnjih družbenih pogojih svojstvena /■ 6 Jugoslaviji, temveč je prav tak na-*n nastanka ljudske armade najbolj prikladen današnjemu stanju družbenih sil Povsod, kjer narodi tiče v imperialistič-nen* jarmu. Pot nastanka Jugoslovanske ade priča o slabitvi imperializma, o ‘fiostritvi splošne krize kapitalizma in 'fokazuje, da je mogoča in uspešna tudi orpa maiih narodov, da se lahko tudi uprejo s svojimi silami imperiali-J nemu nasilju. Zasluga Komunistične L°’'tije Jugoslavije in posebej tovariša pa je, da sta v zapletenosti družbe-dogajanj naše dobe našla to pot, ki
je bila za naše narode tudi edina rešilna pot — pot zmage in svobode.
Jugoslovanska armada je nova armada, ki ima nov značaj in cilj, povsem drugačen od armad v kapitalističnih državah in posebej še od stare jugoslovanske vojske. Sam nastanek in razvoj naše armade kaže na njen nov značaj in nove naloge. Ona je resnično narodna vojska. Ona je branilec neodvisnosti vsakega naroda Jugoslavije in obenem vseh jugoslovanskih narodov. Naša armada je s krvjo, prelito v bojih, za veke povezala med seboj naše narode in je danes žarišče njihovega bratstva in enotnosti. V njej so utelešene vse osvobodilne tradicije jugoslovanskih narodov, ki so se stoletja borili za svojo narodno neodvisnost in v tej borbi težili k združitvi svojih sil, da bi lažje kljubovali sovražnim napadom.
Naša armada je ljudska revolucionarna armada, nastala v narodnoosvobodilni vojni, ki je bila hkrati tudi proces naše ljudske revolucije. Njo sestavljajo delovni ljudje, ki je niso ustvarili, da bi čuvala kapitaliste in veleposestnike, njihovo oblast in njihove kapitale, temveč so jo ustvarili v največjih mukah suženjstva, da bi se osvobodili jarma okupatorjev in tudi domačih izkoriščevalskih oblastnikov, ki so pomagali okupatorju obesiti jarem suženjstva na vrat narodov Jugoslavije. Naša armada je veren čuvar pridobitev osvobodilne borbe.
Naša armada je nova po duhu in idejah, ki jo prevevajo in ki so jo vodile v borbah. Ona je prežeta z najbolj doslednimi demokratičnimi idejami, ki sta jih dala svetu Lenin in Stalin. Od tod tudi njena moralnopolitična enotnost, ki ji daje silno moč. Od tod tudi množični lieroizem v naši vojski, ki ga ni med zadnjo vojno razvila v tolikšni meri nobena druga armada, razen Rdeče armade. Ideje o borbi za svobodo narodov, za pravice delovnih ljudi, za bratstvo in enakopravnost narodov, te ideje, ki jih je pri nas mojstrsko uresničil tovariš Tito z vstajo ljudskih množic in z borbo za zgraditev države, »so napravile iz naših navadnih, malih ljudi, od katerih vladajoči razredi niso pričakovali ničesar, razen da bi jim bili sužnji, največje junake v zgodovini naših narodov, sposobne premagati vse težave, zdrobiti vse trdnjave — sposobne ustvariti novo in srečnejše življenje« (Djilas).
Ljudstvo ljubi svojo armado! Sad je njegovih največjih in najplemenitejših naporov. Tm njeno izgraditev so dali življenje največji junaki. Ljubezen ljudstva do svoje vojske je bila med vojno izpričana z neštetimi primeri. Ljudstvo in vojska sta bila eno, en sam bojni tabor proti fašističnim osvajalcem in njihovim pomagačem. Ljudstvo je z vsemi silami krepilo svojo vojsko, vojska pa je bra-
nila ljudstvo, od katerega je dobivala svojo moč. Naša armada je ostala vseskozi verna ljudstvu kot veren sin svoji materi.
Pod vodstvom svojega vrhovnega komandanta maršala Tita, njenega tvorca in graditelja, je Jugoslovanska armada osvobodila našo domovino in se ovenčala z nevenljivimi venci slave in zmag. Ime tovariša Tita je nerazdružljivo povezano z nastankom in razvojem naše armade, z vsakim njenim uspehom in njeno zmago.
Borci armade, ki so padli v boju za osvoboditev, so s svojimi življenji postavili temelje novi Jugoslaviji, domovini svobodnih ljudi in enakopravnih narodov, in tlakovali pot v socializem, katerega danes gradi naše delovno ljudstvo. Naši narodi se zato danes s hvaležnostjo spominjajo padlih borcev in vseh tistih žrtev, ki so padle zate, da lahko danes mi v svobodi in miru gradimo srečo sebi in otrokom.
Jugoslovanska armada — velika pridobitev osvobodilne borbe — je naš ponos. Ponosni smo nanjo. Ona je naša. Tako nam je blizu kot rodni otrok. In naši narodi skrbno bdijo nad njo, kot nad svojim ljubljencem. Nanjo polagajo velike nade. Zaupali so ji častno in odgovorno nalogo, da brani ozemlje naših narodov pred imperialističnimi grabeži, da straži novo Jugoslavijo in njene temelje — ljudsko oblast ter bratstvo in enotnost naših narodov. Ona čuva zaželeni mir našim narodom, da lahko v miru grade svojo bodočnost. In prav zato nam je danes še posebno draga in naši delovni ljudje še z večjim zaupanjem gledajo nanjo. Naša armada se vsak dan bolj in bolj izpopolnjuje in vedno bolj je silno udarno kladivo. Naša moč je najbolj sigurna obramba pred imperialističnimi hijenami. »Imperializem je kakor hijena, gleda, kje bi lahko čimbolj poceni uspel in nekaj izvlekel, čimbolj poceni uresničil svoj načrt... Očividno je, da gre imperializem tja, kjer ne naleti na velik odpor.« (Tito.) Jugoslovanska armada in z njo vsi naši narodi so pripravljeni, da branijo svojo narodno neodvisnost, svojo ljudsko oblast in mir, ki nam je potreben. Mi delamo in gradi-
mo in ne mislimo na vojno. Toda ne pozabljamo besed, ki nam jih je rekel tovariš Tito: >Delajmo, kot da bi bil mir sto ali pet sto let, toda pripravljajmo se — in pripravimo s« — kot da bi se začela vojna že jutri.«
Dan Jugoslovanske armade praznujemo ob koncu prvega leta naše prve Titove petletke. Naše ljudstvo se je z vso silo vrglo v novo veličastno borbo za zgraditev socializma — v borbo, podobno po veličini narodnoosvobodilni borbi. Ono mirno gradi, ker bdi nad njegovim delom naša armada. Toda naša armada tudi sama neposredno pomaga pri napornem delu naših narodov. Njena največja pomoč je pomor pri vzgoji kadrov, pri oblikovanju lika novega človeka. V armadi se
sinovi naših narodov nauče novih strok dela, pridobe si veliko splošno izobrazbo in spoznavajo se z zakoni naše družbene stvarnosti, postajajo ljudje, ki vedo, kam vodi pot družbenega napredka. V njej se oblikujejo ljudje v zavedne borce in graditelje. Jugoslovanska armada je važen soustvarjalec naše petletke.
Naša armada je armada osvobojenih narodov, ki grade svojo srečnejšo in lepšo bodočnost. »F naši ljudski armadi je cvet našega ljudstva; armada je hrbtenica vsega našega življenja, stražar naši neodvisnosti, ki nam omogoča, da zgrat dimo boljše življenje naših narodov, da iz zaostale dežele ustvarimo cvetoči vrt srečnih in za vedno svobodnih ljudi.« (Djilas.)
Po podp!su pogodbe med Jugoslavijo in Rumunijo
Maršal Ti6© predsedniku rumunske vlade dr. Grosi
Stamora Moravica, 21, dec. (Tanjug). Na povratku iz prijateljske demokratične Rumunije je poslal maršal Tito z jugoslovansko-rumunske meje predsedniku rumunske vlade dr. Petru Grozi naslednjo brzojavko:
Dovolite, gospod predsednik, da se Vam v imenu delegacije vlade FLRJ in v svojem imenu najprisrčneje zahvalim za prisrčen sprejem in toplo gostoljubje, na katerega smo naleteli pri Vas in Vašem ljudstvu med našim bivanjem v Vaši državi.
Prepričan sem, gospod predsednik, da bo pripomogla pogodba med FLRJ in kraljevino Rumunijo, ki smo jo podpisali, k utrditvi gospodarskih, kulturnih in političnih vezi ter sodelovanju med narodi naših držav.
Sprejmite, gospod predsednik moje najprisrčnejše pozdrave in pozdrave članov jugoslovanske delegacije.
Predsednik ministrskega sveta FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito.
Ritmunsko ljudstvo se je z izrazi hvaležnosti poslovilo od jugoslovanske vladne delegacije
Stamora Moravica, 21. dec. (Tanjug) Predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito, ministri Aleksander Rankovič, Sreten Žujovič, Sta-noj© Simič, Todor Vujasinovič ter drugi člani jugoslovanske delegacije so se odpeljali predvčerajšnjim ponoči s posebnim vlakom proti rumunsko-ju-goslovanski meji. Pri odhodu jih je prisrčno pozdravljala velika množica prebivalcev Bukarešte in predstavnikov rumunskih oblasti s predsednikom vlade dr. Petrom Grozo na čelu.
Prebivalstvo je že od zgodnjega jiutra pričakovalo jugoslovanske goste
v	raznih krajih in navdušeno vzklikalo maršalu Titu in Jugoslaviji. Delovno ljudstvo Rumunije, delavci, kmetje in delovna inteligenca je hotela pokazati jugoslovanskim državnikom na njihovem povratku izraze hvaležnosti za njihovo vztrajno delo za vzpostavitev bratskih odnosov med narodi v tem delu sveta ter izgradnjo trdnega in trajnega miru. Svojie razpoloženje so državljani Rumunije izražali s prisrčnimi vzkliki, mahanjem rok, metanjem cvetja in petjem jugoslovanskih pesmi.
Na pozdrave so odzdravljali maršal Tito, člani jugoslovanske delegacije in predstavniki rumunske vlade z ministrom Georgijem Dezom na čelu, ki so spremljali jugoslovansko delegacijo do meje .
V	Temišvaru, kjer je stal posebni vlak nekaj časa, je priredilo veliko število meščanov in prebivalcev okoliških vasi, med katerimi so bili tudi številni Srbi — kmetje in kmetice, maršalu Titu im članom jugoslovanske vlade zelo prisrčen sprejem.
Mairšata Tlita so v imenu zbranega ljudstva pozdravili predstavniki oblasti, rumunske vojske, mladine in pionirjev, srbskega prebivalstva in kmeč-
kega komiteja Komunistične partije Rumunije, ki so izrazili željo rumun-skih državljanov, da nadalju jejo skupno z narodi Jugoslavije in drugimi svobodoljubnimi narodi vztrajen boj za mir in uresničenje resnične ljudske demokracije.
Po krajšem razgovoru s predstavnicami žena. predstavniki pionirjev in z neko srbsko kmetico iz mestne okolice, se je maršal Tito poslovil od prebivalstva.
Na obmejni rumunski postaji Stamora Moravica so se poleg velikega števila delavcev in kmetov iz tega kraja in okoliških krajev od maršala Tita in drugih gostov poslovili tudi predt staivniki rumunske vlade in veleposlanik v Bukarešti Radonja Golubovič.
Podpis pogodbe so svečano proslavili po vsej Rumuniji
Bukarešta, 21. dec. (Tanjug). Vest
o	sklenitvi j ugosl o va;nsko-r uinunske pogodbe o prijateljstvu, vzajemnem sodelovanju in medsebojni pomoči je naletela na velik odmev v vsej Rumuniji.
V	Jasiju se je udeležilo 35.000 ljudi mitinga, ki je bil sklicam ob tej priliki, v Cluju se je udeležilo mitinga 40.000 ljudi, v Ploestiju 35.000 itd.
Rumunski tisk je objavil na prvih straneh besedilo jugoslovansko-rumun-ske pogodbe ter uradno poročilo o obisku delegacije jugoslovanske vlade v Rumunije ter številne fotografije z velikega mitinga, ki je bil po podpisu pogodbe v Bukarešti. Vsi listi pišejo, da je bilo na mitingu navzočih 750 tisoč državljanov iz Bukarešte in notranjosti.
Maršal Tito in člani delegacije so se vrnili v Beograd
Beograd, 21. decembra. (Tanjug). Predsednik ministrskega sveta FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz Tito in člani delegacije jugoslovanske vlade so se po tridnevnem bivanju v Rumuniji včeraj ob 17. uri vrnili y Beograd.
Maršal lilo je svoje veliko vojaško delo zaključil z dejanji državnika
Organ češkosl. armade ob 6. obletnici ustanovitve Jugoslovanske aimade
Praga, 21. dec. (Tanjug.) Ob šesti obletnici ustanovitve Jugoslovanske armade piše »Obrana Lidu«:
»Jugoslovanska armada in ljudstvo tvorita enotno borbeno celoto. Jugoslovanski narodi so videli še med narodnoosvobodilnim bojem, da se nova armada ne bori samo proti nemškim okupatorjem, ampak tudi proti lastnim izdaijal-cem in hoče ustvariti nov ljudski režim, ki bo skrbel za enakopravnost vseh jugoslovanskih narodov.
Današnja Jugoslovanska armada je armada novega tipa, kakršne do sedaj
še ni bilo v zgodovini narodov Južnih Slovanov. Josip Broz-Tito je svoje veliko vojaško delo zaključi! z dejanji državnika. S sklenitvijo zavezniških pogodb s slovanskimi državami ter vrsto pogodb, sklenjenih s sosednimi narodi, je dosegel, da Balkan ni več sod smodnika, ampak steber mirovne politike.
Zato smo ponosni, ker je naša zavezniška pogodba z novo Titovo Jugoslavijo poleg pogodbe s Sovjetsko zvezo in Poljsko glavna opora varnosti "»še države, s čimer so ustvarjeni pogoji bodočega mirnega sodelovanja v duhu slovanske vzajemnosti.
Generallajtnant Koča Popovič:
Tito-organizator zmag narodno-osvobodilne vojne
i.
Tovariš Tito je pojasnil, v čem je specifičnost osvobodilne borbe in revolucionarne preobrazbe Jugoslavije. Zdaj je popolnoma jasno, v čem 60 tudi specifični vojaški elementi naše borbe. Naglasiti je pa treba, da je bila zmaga mogoča le zato, ker je naše vrhovno politično in vojaško vodstvo vse to sprevidelo ter razumelo in napravilo zaključke za akcijo pred oboroženo borbo in med njo.
Če si zdaj ogledamo razvoj vstaje in vojske, dobimo vtis enakomernega, logičnega, naravnega in stalnega močnega naraščanja. To se nam zdi zaradi tega, ker vse nadaljnje faze borbe povezuje linija oborožene borbe, ki je bila jasno postavljena in podrobno obdelana iz enotnega vodilnega središča, pa tudi trdno in dosledno uresničena iz istega središča. Dejansko pa je bilo treba to enotno linijo ustvaTjati in uresničevati v zelo različnih, pogosto izredno težavnih in zamotanih situacijah. Skratka, treba je bilo vojskovati se, to je ustvarjati vojsko, voditi številne velike ofenzivne in defenzivne operacije. Zaradi tega je še zelo malo povedano o naši vojski in njenem razvoju, če je kratkomalo rečeno, da se je razvijala iz partizanskih odredov in da je uporabljala partizanski način vojskovanja.
Tovariš Tito je ostro zavrnil trditev nekaterih ljudi, da je bil uspeh naše borbe rezultat nekakšnih posebno srečnih okolnosti in slučajnosti, v takšnih namišljenih izredno ugodnih političnih in geografskih ugodnostih, kakršne so n. pr. »visoke goreč, »narodnostna neenakopravnost« itd. Ob tej priliki je pojasnil, zakaj je bila narodnostna neenakopravnost premagana s pravilno linijo Komunistične partije glede narodnostnega vprašanja, odnosno kako je narodnostno vprašanje tedaj, ko so se množice prepričale v pravilnost linije, postalo eden močnih vzvodov v osvobodilni borbi. Omenjamo to pojasnilo zato, ker nam lahko postane ključ za razumevanje vrste trenutkov narodnoosvobodilne borbe. Zelo značilno je zaradi tega, kako je naše vojaško politično vodstvo premagovalo ter izpreminjalo v prid tudi najtežavnejše, negativne činitelje.
Ni dvoma, da so se naši odredi in edinice od začetka in ves čas vojne borili pod pogoji, ki so bili tudi vojaško izredno težavni in izredno neugodni. Stara vojska je bila premagana, dežela poteptana in razkosana. Vse je bilo treba začeti znova: ustvarjati tako vojsko kakor orožje, kadre in pridobivati si vojne izkušnje ter ustvarjati — samo državo. Vse je bilo treba graditi in razvijati nadalje med vojno sredi nenehnih ogorčenih borb v položaju, ko je bil sovražnik po številu in tehniki absolutno močnejši tik do samega konca vojne. Vendar se kljub vsem tem nenavadno neugodnim činiteljem naša armada ni prenehala razvijati niti trenutek, rasti in se krepiti, zadajati čedalje hujše udarce okupatorski in kvislinški vojski in končno je zmagala. Za nas so tako postale ugodne okolnosti — »zemljepisne razmere«, to se pra-
vi	»visoke gore«, kakor tudi — ravnine. Postale so kolikor je bila naša vojska pravilno vodena, vzgajana ter se je naučila vse te in druge razne »razmere« pravilno izkoriščati v borbi. Razumljivo je, da je bilo to mogoče samo zaradi tega, ker se je tov Tito med vsem svojim delom opiral na takšne pozitivne sile, kakršne so bile: prekaljena, zrela, odlična Komunistična partija, ljudske množice ,ki so bile pripravljene na vse žrtve za svojo končno osvoboditev od okupatorja in starega reakcionarnega režima. Vsi trajni subjektivni činitelji so postali odločilni, ob jektivni činitelj v organiziran ju, razvijanju in izidu vstaje. Postali so — kar je jasno razvidno zdaj — odločil-' ni činitelj tudi za vso nadaljnjo zgodovino narodov Jugoslavije.
n.
Ni treba dokazovati, kako je bila zamotana naloga ustvaritve osvobodilne vojske pod pogoji okupacije, tako rekoč takoj po njenem koncu. Zato ni bilo nobenih, niti ne najsplošnejših primerov ne v bližnji in daljnji zgodovini. Nemci so svojo bliskovito vojno uspešno končali proti stari Jugoslaviji, vemdar je po uspešno končani »bliskoviti vojni« nastala v Jugoslaviji nova vojska, proti kateri so aačela nove bliskovite vojne popolnoma odpovedala. Za ustvaritev takšne vojske je bilo treba povsem natančno poznati in oceniti svoje latentne sile in možnosti, kakor tudi latentne slabosti v resnici močnega in nevarnega sovražnika, ki je bil tedaj na vrhuncu svoje moči. Šlo je za organiziranje borbe od pogoji okupacije proti sovražni-u, ki j« imel visoko vojaško organizacijo, bil je najbolj moderno oborožen, s profesionalnimi oficirji ter generali. Za uspešno borbo proti njemu ni bilo dovol j, da je bila naša vojska moralno-politično močnejša že s tem, ker se je borila v pravični osvobodilni vojni. To je bil eden glavnih či-niteljev zmage. Toda treba je bilo imeti še vojsko, ki bi bila sposobna proti takšnemu sovražniku, sposobna tudi po svojih organizacijskih oblikah in načinu delovanja. V začetku vojne in pozneje ves čas med njo je bilo treba izdajati odloke za razvoj vojske in razmah operacij brez podcenjevanja, kakor tudi brez precenjevanja svojih in sovražnih sil, brez zamujanja in brez zaletavanja.
Vsaka zakasnitev ali prenagljenost, vsako precenjevanje ali podcenjevanje bi bilo lahko usodno za nadaljnji razvoj in uspeh vstaje. Treba
je bilo izbrati takšne smernice in uporabiti načine delovanja, s kakršnimi 6mo zadajali najobčutljivejše udarce sovražniku. Pravočasno je bilo treba odkrivati sovražne naklepe, jih ovirati ali jjh preprečiti s pravočasnimi in učinkovitimi protiukrepi. To ogromno nalogo vsestranskega vodstva vojske pod tako izjemno zamotanimi pogoji je prevzel in izpolnil tovariš Tito.
Če se govori, da je bila pri nas partizanska vojna, to ni dovolj točna označitev dogodkov iz več razlogov.
Posebna značilnost naše partizanske vojne je bila v tem, da je bila osnovna oblika oborožene vstaje, in sicer osnovna ne le glede ilegalne borbe v mestih, temveč zaradi tega, ker naša »partizanska vojna« ni bila in ni mogla biti le dopolnitev — na izgubljenem delu ozemlja — regularne vojne, v kateri se vojskujejo regularne čete, dopolnitev glavnine vojske z ohranjenega ozemlja, to se pravi v široki zaslombi na organizirano zaledje in oblast, državo. Vojska se je oboroževala edino s tem, kar je jemala sovražniku. Vendar smo šli tudi pod temi pogoji v borbo za končno osvoboditev dežele.
»Borba, tako partizanskih odredov, kakor tudi nove ljudske armade ni imela epizodnega značaja. Ne, to je bila permanentna vojna, krvava vojna z vsemi svojimi posledicami, vojna do iztrebljanja proti okupatorju in domačim izdajalcem« (Tito). Prav zaradi tega smotra vstaje, ki je določil tudi največjo ostrino borbe, vojska ni mogla ostati v začetnih organizacijskih oblikah in začetnih oblikah vojskovanja, to se pravi, ni se mogla omejiti na partizanske akcije. »Treba je bilo ustvariti vojsko, ki ne bo sposobna le povzročati sovražniku škodo temveč ga tudj tolči, zmagovati, ki bo sposobna sprejeti tudi frontalno borbo, zasedati mesta in trdnjave — osvoboditi svojo deželo« (Kardelj). Razvoj vstaje in zagotovitev njenega uspešnega razvoja sta že zelo zgodaj — ob koncu leta 1941. in v začetku 1942. — narekovala novo višjo organizacijo vojske in nove višje oblike vojskovanja. Tedaj so bile formirane prve regularne brigade iz katerih ko se pozneje rodile divizije in korpusi ter se ustanovila narodno-osvobodilna vojska Jugoslavije. Hkrati je borba prerasla okvir čisto partizanskega vojskovanja in dobila značaj »kombinacije partizanskega vojskovanja s frontalnimi borbami, za kar je bil pogoj svobodno ozemlje in formiranje velikih vojaških enot, divizij in korpusov« (Tito). Od tedaj je končno tudi pomen naše borbe daleč prerasel meje Jugoslavije. V posameznih bitkah je tedaj na naši in sovražni strani^ že leta 1942. sodelovalo po več divizij in v teh bitkah je sovražnik uporabljal vse vrste orožja, mi pa orožje, ki se nam ga je dotlej posrečilo iztrgati sovražniku. V naših glavnih operacijah so imeli velik pomen že airtiljerija, oddelki za zveze, inženjer-ski, sanitetni in drugi oddelki za službo v zaledju.
III.
Vojaško politične posledice takšne krepitve naše vojske in čedalje večja nevarnost ki je pomenila za stabilnost vsega balkanskega bojišča, so primorale Nemce, da so imeli v Jugoslavi ji ves čas med vojno več desetin svojih satelitskih divizij. Morali so se boriti proti nam in se lotevati številnih čedalje večjih ofenzivnih operacij. Mirno lahko rečemo, da so posamezne operacije po svojem obsegu, silah in zlasti po zamisli, pomenu in daljno-sežnosti zastavljenih smotrov imele strateški obseg. Naglasiti je treba, da se je vse to končalo z neuspehom. Zato, ker je bila pod vodstvom in na neposredno iniciativo tov. Tita ustanovljena takšna regularna vojska posebnega tipa, da se je pod njegovim neposrednim vodstvom razvijala in krepila vzporedno z dozorevanjem ter i.izvojem splošnega položaja smo mogli borbo čedalje bolj poostriti in in razširiti, ustanavljati in varovati novo _ svobodno ozemlje. Svobodno ozemlje je bilo na eni strani izr&z visoke_ stopn je in borbene sposobnosti ki jo je naša vojska dosegla, na drugi strani pa čedalje trdnejša in širša podlaga za nadaljnji razvoj vojske in razvijanja osvobodilne borbe. Razširjanje svobodnega ozemlja je bilo za našo vojsko med drugim ena izredno pomembnih oblik za bolj intenzivno vojno proti okupatorju. Če so ned vojno nastajali novi »trajno delujoči činitelji«, ki 6o odločali o usodi vojne, je bil osnovni splošni trajno delujoči činitelj, brez katerega bi naša borba sploh ne imela nobenega izgleda na uspeh — obstoj Sovjetske zveze, sila in borba Rdeče armade. Notranji prvi in ^glavni činitelji so bili, kakor že rečeno, ljudstvo in Partija. K njim je pa_ treba prištevati še druge: »Moralo vojske, trdnost zaledja, število in jakost divizij, oborožitev vojske, organizatorje sposobnosti komandnega kadra vojske«. Ti činitelji so seveda delovali po posebnih pogojih vojne v deželi, ki jo je zasedel sovražnik.
Naša vojska se je na splošno v svojih posameznih večjih grupacijah stalno borila obkoljena. S strateškega vidika, če gledamo na vojno v celoti, je treba reči, da so bile vse naše operacije v prvi polovici vojne vztrajna in obsežna priprava, ustvaritev močnega bojišča za veliko protiofenzivo, ki se je končala z uničenjem sovražnika in s popolno osvoboditvijo našega ozemlja. Če obravnavamo vojno po njenih razdobjih, lahko rečemo, da so bila pol-j na številnih napadalnih in obrambnih I operacij. Med največje operacije po
svojih neposrednih vojaških rezultatih je treba prištevati: izbruh vstaje v vzhodni Bosni v začetku leta 1942, prodor v Bosansko krajino istega leta, osvoboditev Bihača, prodor v vzhodno Bosno po peti ofenzivi, onesposobitev italijanskih oddelkov jeseni leta 1943 (hkrati z osvoboditvijo ozemlja in zaplembo vsega orožja), osvoboditev Mostarja in Knina itd. Prav tako spadajo sem operacije z osvoboditvijo Beograda in glavnega dela Srbije, dalje operacije na sremski fronti in koordinirane operacije naših štirih armij za končno osvoboditev dežele. Razlika med operacijami do leta 1944 in potem je med drugim v tem: posledice poznejših operacij so bile, da smo definitivno obdržali ozemlje. Napačno pa bi bilo trditi, ne glede na vedno večjo ali manjšo stabilnost varovanja ozemlja, da prejšnje operacije niso imele posrednih in neposrednih daljnosežnih ter trajnih osledic. Zadnja velika ofenziva se je ončala v začetku maja 1945 z obkolitvijo in porazom glavnine »Heeres-gruppe B« med Dravo in Jadranskim morjem. Naglasiti je treba, da je bil ta odločilni poraz, čeprav je bil nedvomno vzrok splošnega položaja, v kakršnem je bila spomladi 1945 nemška armada, posledica precizno izdelanega načrta naše vrhovne komande in uresničenje tega načrta po edinicah Jugoslovanske armade. Najboljši dokaz, da je šlo za odločitev, ki je bila vsiljena sovražniku, dejstvo, o katerem ne more biti nobenega dvoma — da nemške čete niso več hotele nič drugega, kakor da prekoračijo mejo in se, ker so sprevidele, da so izgubile vojno, hotele biti ujetniki — ne Titovih oddelkov, ampak angloameriških. Kakor znano, se jim to ni povsem posrečilo, ampak so bili obkoljeni na našem ozemlju in premagali so jih naši oddelki. Konkreten načrt za te zaključne operacije osvoboditve dežele, za grupiranje in uporabo sil, za uresničenje načrtov tudi po etapah, kakor tudi za samo obkolitev »Heeresgruppe« so bili osebno delo tovariša Tita. V operativnem in praktičnem pogledu ni dvoma da je bila iniciativa stalno z redkimi začasnimi izjemami v naših rokah. To velja tudi za vse operacije in akcije naše vojske, razen za sorazmerno kratek čas med samimi sovražnimi ofenzivami. V začetnih začasnih uspehih ofenziv je prišla do izraza absolutna številčna in zlasti tehnična sovražna premoč. Splošni skrajni rezultat je vendar bil vselej negativen za sovražnika, ne pa za nas;
S	čim je mogoče pojasniti to in kaj pomeni to? Naši protiudarci in protinapadi so okrnjali udarno moč sovražnih ofenziv in sovražnikovih čet tako dolgo, da so se utrudile in izčrpale. Ohranili smo pa svojo živo silo. V teh posameznih večjih operacijah naši protiukrepi v prvem razdobju vojne niso mogli privesti do odločilnega pozitivnega in neposrednega sovražnega vojaškega poraza. Vzrok je bil, da nam je primanjkovalo ljudi, orožja in rezerv, vendar so se te operacije končavale v strateškem obsegu z največjim porazom za sovražnika, ki smo ga mogli doseči glede na razmerje sil. In prav ta učinek, ki je bil izraz visoke borbene sposobnosti našega vodstva, našega komandnega kadra in naših čet, se je izražal v stalno skoraj zakonitem dejstvu, da je bil sovražnikov položaj po vsaki nje-
fovi ofenzivi slabši, naš pa močnejši, aktivno obrambno borbo je sovražnik najprej izgubil možnost za operacije po določenem načrtu, da bi dosegel zastavljeni smoter ter se je izčrpaval, s tem pa je bilo omogočeno, da smo prehajali iz obrambe in umikanja v načrtno protiofenzivo tam, kjer nas je sovražnik najmanj pričakoval. Med vsemi operacijami smo uporabljali kombinacijo aktivne obrambe z napadom in napad z obrambo, hkrati z udarci na več sektorjih, taktiko udarcev ob raznem času na več odsekih, manever v zaledju itd. »Ne glede na ogromno številčno in tehnično premoč sovražnika, ne glede na to, da je ta osvobodilna vojna bila na ozemlju vse Jugoslavije in Julijske krajine ob mnogo slabših tehničnih sredstvih, kakor jih je imel sovražnik, se sovražniku vendar ni posrečilo ves čas med vojno nikjer uničiti ljudskih sil. Nasprotno, te sile so navadno po hudih borbah postajale čedalje močnejše in močnejše.« (Tito)
Ni dvoma, da so bili pomembni elementi poraza, ki smo ga prizadeli sovražniku, tudi prav prevzete višje organizacijske oblike, ki jih je naša vojska prevzemala tik po sovražnih ofenzivah, takorekoč izvlačila jih je iz njih. Da omenimo samo kot primer: Ustvaritev proletarskih brigad po I. ofenzivi, ustanovitev Narodno osvobodilne vojske po III. ofenzivi, ustanovitev korpusov hkrati z osvoboditvijo velikega ozemlja po najhujši V. ofenzivi, tudi to je prav za prav pomenilo, da smo imeli ofenzivo, odnosno jo ponovno prevzeli, in premagovali neizogibne udarce. To je pomenlilo trajino izboljševanje razmerja sil v našo korist. Med ogorčeno neenako borbo med neštetimi ogromnimi težavami in negativnimi okolnostmi, ki jih je bilo treba premagovati drugo za drugo, so nastajale čedalje večje sile in čedalje večje udarne moči. Ko je šlo za to, da pridejo v borbo naprej pripravljene rezerve, za naraščanje moči udarca iz globine, je šlo dejansko za vnaprej pripravljene rezervne sile — samega ljudstva, ki jih je tovariš Tito pripravljal glede na razvoj vojne in jih pošiljal v borbo. Seveda to ne bi bilo mogoče, če bi same borbe ne razumeli in izkoriščali kot vzgoje množic in vojske, kot organiza-jočega činitelja vojske, kj je navse-
zadnje razen njenega največjega borbenega usposabljanja zagotavljal tudi njeno največje varovanje.^
Tu bi kazalo poizkusiti, da dam nekaj pojasnil glede časovne označitve posameznih faz osvobodilne vojne.
V	ta namen se navadno upoštevajo posamezne sovražne ofenzive »med prvo, drugo, peto itd. sovražno ofenzivo« do srede leta 1944., iz česar pa lahko dobimo napačen vtis o tem, v katerih rokah je bila iniciativa. Kakor 6mo videli, smo na splošno mi stalno napadali in razširjali svoje operacije, sovražnik je pa v obliki ofenziv samo reagiral na čedalje nevarnejši položaj, ki je nastajal spričo aktivnosti naše vojske. Časovno je razvoj njegovih operacij bil neposredni rezultat njegove številčne in zlasti tehnične premoči, končni izid ofenzive je pa bil vselej isti — neuspeh, in sicer tem večji, čim več sil je upodabljal v namenu, da bi uničil našo vojsko, kar je bil dejansko izraz novega razmerja sil. to se pravi stalnega naraščanja naših sil.
IV.
Tu ne gre več za to, katera oblika vojskovanja je bila za nas težja, do leta 1944. ala pozneje, kombinirana partizansko frontalna vojna ali regularna s trajno stabiliziranim zaledjem ali brez njega itd. Dejstvo je, da je naša vojska pod vodstvom Tita znala najti in uporabiti tiste oblike vojskovanja, ki so bile v danih pogojih edino mogoče in ki so 6e izkazale edino uspešne. V tem konkretnem smislu je bila to vojska nenavadno visoke borbene sposobnosti, z visoko kvalificiranim vojaško političnim komandnim kadrom. Tu 60 bile zares uporabl jene najučinkovitejše oblike vojskovanja v danih konkretnih pogojih in v okviru danega konkretnega razmerja sil in sredstev. Naša partizanska vojna ni bila torej kakšno vračanje nazaj na
Erimitivne oblike vojskovanja, česar
i	6icer tudi sovražnik ne dovoljeval
—	ampak zelo borbeno vojskovanje proti močni, moderni aTmadi.
Kako bi sicer tudi mogli razumeti in pojasniti uspehe, kj jih je naša vojska dosegla v neposrednih spopadih s sovražnikom. Nedvomno je, ko vemo, da se naša vojska ni skrivala in ne čakala, naj bi kdo dirug opravil njeno delo, ni se izogibala borbe, ampak jo je iskala — seveda tam in tedaj kjer in ko je bil sovražnik najslabši — dejstvo, da je na uašem ozemlju divjala srdita vojna, vojna do iztrebljenja, od leta 1941. do 1945. Sovražnik je imel pri nas stalno več desetin divizij in jih je moral imeti. Naše bojišče je bilo vsaj v prvi polovici vojne edina druga fronta v Evropi, prva po vzhodni in po številu angažiranih enot ter po svojem splošno vojaškem in političnem pomenu za razvoj in izid vse vojne.
V	nasprotju z vso strategijo in taktiko Nemci niso mogli najti učinkovite ustrezajoče oblike, da bi obračunali z nami. In če so med vojno izpolnjevali te oblike, so imeli dejansko čedalje večjo zamudo v primeru z nami. To praktično pomeni, da se jim do konca ni posrečilo in niso znali izkoristiti svoje številčne in tehnične premoči nad nami. To pomeni nekoliko v teoretičnem pogledu nasprotje tistih prednosti, ki jih ima navadno napadalec in o katerih govori Stalin. Pri nas je morda ta borbena nesposobnost tehnično močnejšega a družbeno politično nazadnjaškega sovražnika prišla najjasneje do izraza. Mi smo tolkli Nemce, ki smo jih imeli pred seboj in potolkli zato, ker smo se pod določe-
nimi vojnimi pogoji bolje vojskovali, ker je bila Titova marksistično-leni-nistična vojna strategija in taktika vnaprej zmagovita.	'	,
Tudi med nami so ljudje, ki še vedno ne vidijo vsega tega novega, kaj je v vojno vedo prinesla zmagovita praksa naše borbe. To borbo je vodil tovariš Tito. Posploševanje pridobljenih izkušenj in pospeševanje tistih elementov. ki so bili odločilnega pomena za dosego uspehov, je prav tako uvedel tovariš Tito. Seveda ne moreta v eni sami zgodovinski dobi obstajati dve znanstveni vojni doktrini. Ni dvoma, da je edina znanstvena vojna ideologija — ideologija Rdeče armade, najmočnejše in najsposobnejše armade na svetu, posledica družbeno političnega reda v Sovjetski zvezi in neposredni izraz uporabe marksizma-leninizma
v vojaških zadevah. Razumljivo je seveda tudi, da se more in mora naša armada kot- armada dežele, v kateri gradimo socializem, graditi primerno po pridobitvah in načelih najnaprednejše vojne ideologije, ideologije Sovjetske zveze in sovjetske armade- To pa nikakor ne pomeni, da smemo pod* cenjevati naše lastne vojne izkušnje. Za našo sodobno Jugoslovansko armado te izkušnje niso v nobenem na* sprotju z izkušnjami Sovjetske armade, z njeno vojno vedo, njihova glavna vrednost je tudi za našo sedanjo Jugoslovansko armado prav v skrajno uč n-> koviti prilagodljivosti načina vojskovanja pod danimi pogoji in z določenim sovražnikom. Zaradi tega je proučevanje naših vojnih izkušenj neprecenljivega pomena tudi za sedanjo Jugoslovansko armado.
V	narodnoosvobodilni borbi in v rezultatih te borbe so elementi zgodovinske zakonitosti razvoja družbe, ki sta jih odkrila naša velika učitelja Marx in Engels in ki sta jih teoretično obogatila, poglobila in uporabila v dejanju naša velika učitelja Lenin in Stalin. Ta zgodovinska zakonitost je imela in ima v svojem razvoju pri nas v Jugoslaviji do neke stopnje nove oblike, ki so povzročile med vojno nov značaj vojne in nove posledice te vojne in katerih pogoj je skoraj tridesetletni obstoj velike socialistične dežele
—	Sovjetske zveze z njenim ogromnim vsestranskim napredkom. Glede na posebni značaj niso tudi rezultati tega razvoja pri nas v nasprotju z naukom marksizma-leninizma. Nasprotno, povsem v soglasju so s to vedo. To hkrati ponovno potrjuje vso genialnost naših velikih učiteljev, ki so nas vedno učili, da marksizem in leninizem ni dogma, »temveč napotek za akcijo« (Tito). To velja tudi za to novo, kar je v vojno vedo vnesel tovariš Tito. V njo je tovariš Tito vnesel nenavadno pomembne' ugotovitve. Teoretično in praktično je obdelal osnove tistega dela vojne vede, ki se nanaša na oboroženo borbo pod pogoji okupacije v dobi imperializma, pod pogoji okupacije tuje moderne armade, ki je oborožena sila ekonomsko visoko razvite kapitalistične dežele. Dejstvo je, da so bile pod takšnimi pogoji vse zasužnjene evropske dežele med preteklo vojno in da v nobeni drugi deželi ni dosegla osvobodilna borba takšnega razmaha in ne takšnih uspehov, kakor v Jugoslaviji. To novo, kar je v vojno vedo vnesel tovariš Tito, je postalo v primeru in praksi Jugoslavije del splošne znanstvene strategije in taktike osvobodilnih vojn ter gibanj v sedanji dobi proti sodobnim zasužnjevalcem narodov. Da je zares tako. kaže primer sedanje borbe zasužnjenih narodov v Grčiji, Indoneziji. Indokini itd., kjer nedvomno že delujejo izkušnje osvobodilne borbe narodov Jugoslavije.
SPOMINSKA SVEČANOST NA GROBOVIH BORCEV IN TALCEV
Ljubljana, 21. decembra.
Danes pred Dnevom Jugoslovanske armade so ljubljanske množične organizacije skupno z borci JA počastile spomin tistih, ki so dali svoja življenja v dneh, ko se je ustvarjala naša slavna armada. Ob 11. uri dopoldne so se zbrali na pokopališču ob grobovih padlih borcev m talcev: vojska; zastopniki množičnih organizacij in sindikatov, pionirji in več svojcev padlih borcev, Ob grobovih je spregovoril zastopnik vojske polkovnik Milan Lah-Ivo, ki je med drugim dejal:
»Ob vsaki priliki, ko naša armada
beleži uspehe svoje rasti in moči, se hvaležno spominja tudi vseh tistih, ki so zajamčili uspešno rast naše armade z žrtvovanjem svojega življenja. Tudi 22. december — Dan Jugoslovanske armade — se ne bo nikoli praznoval, ne da bi se pri tem toplo spominjali naših, v borbi proti fašizmu padlih tovarišev.«
V	imenu Zveze borcev mesta Ljubljane je govoril član zveze tov. Stopar. Vojaška godba je zaigrala ob grobovih dve žalostinki, sindikalni pevski zbor EC2 pa je zapel »Bilečanko« in »2a-lostinko«. Zastopnik KSS Ljubljana in zastopniki raznih množičnih organizacij so položili na grobove vence.
Fašistične tolpe v Trstu so včeraj z bombami napadle slovenske in italijanske partizane
Trst, 21. dec. (Tanjug) Danes dopoldne je bila v Trstu pri Sv. Alojziju proslava tretje obletnice ustanovitve tržaške italijanske garibaldinske brigade »Fon-tamotc. Na proslavi se je zbralo več tisoč bivših partizanov in ostalih prebivalcev.
Po končani proslavi, na kateri so govorniki orisali veliko delo, ki so ga italijanski partizani dali v borbi skupno s slovenskimi brigadami v Julijski Krajini, so se partizani podali v središče mesta, kjer so uprizorili demonstracije proti okupacijskim oblastem, ki nočejo ničesar ukreniti proti političnim zločinom fašističnih elementov, ki nemoteno napa dajo sedeže demokratičnih ustanov.
Fašistične bande so v inesfu postavi le zasede in so na sektnriu ulic Cnno va, Pieta. Rnsselti. Christj Drevored 20. septembra in Carducci napadle z bombami slovenske in italijanske partizane. Vrženih je bilo šest ročnih bomb,
ki so ranile deset partizanov. Med ranjenimi je tudi urednik »Primorskega dnevnika« France Kaus. Bomba, ki ga je ranila se je razpočila nad njegovo glavo in mu povzročila več ran, da so g* morali peljati v bolnico, kjer so ga obvezali. Knoira od ranjencev so morali zadržati v bolnici zaradi težkih ran.
Napadalci so metali bombe z oken in s pločnikov. Razdeljeni so bili v male skupinice, ki 90 prepevale fašistične pesmi in grozile da imajo pri sebi bombe.
Policija, ki je napadalce ščitila, se je grožnjam z bombami in fašističnim pesmim smejala in se ni niti zmenila, da bi napadalce razgnala, ko so metali bombe Policija je nadzorovala izključno partizanski sprevod ki ga je z avtomobili. motocikli in na konjih potiskala v stranske ulice, in nato razcepljene male skupinice z lesenimi kiji surovo razganjala.
Zgodovinska pot slavne Jugoslovanske armade
REFERAT polkovnika boška duričkoviča na slovesni akademiji v proslavo dneva jugoslovanske armade
»Z odredbo vrhovnega komandanta oboroženih sil in ministra za narodno °brambo FLRJ tovariša Tita z dne 20. »Ktobra t. I. je 22. december določen Kot praznik in dan slavne Jugoslovanske armade. Ta dan ni določen slučaj-no za Dan armade, temveč v spomin “enega najpomembnejših zgodovinam dogodkov naše slavne narodnoosvobodilne borbe, v spomin na ustanovitev prve redne edinice NOV — • proletarske narodno-osvobodilne udarne brigade.
Ta dogodek ima ogromen pomen zaradi tega, ker je to dan ustanovitve ene najslavnejših edinic naše voj-®ke in ker je bil z ustanovitvijo I. proletarske brigade položen temelj za organizacijo naše vojske na načelih jnoderne armade. Zato je 22. december v resnici največji iin najpomembnejši datum v zgodovini ustvarjanja in borbe naše armade ter je odredba vrhovnega komandanta napolnila z radostjo srca vseh borcev in voditeljev nase armade zlasti tistih, ki so imeli cast boriti se v vrstah proslavljene I. Proletarske brigade.
Glede na usodno vlogo Armade pri osvoboditvi dežele, nastanku ljudske oblasti, zagotoviti mirne graditve in Prehodu v socializem, današnji dan ni samo praznik armade, temveč je hkrati tudi eden največjih praznikov vseh naših narodov.
Ta datum se nam pokaže še tem po-P^mbnejši če imamo pred očmi dolgo m težavno pot, ki so jo morali preho-
kretnih nalog m zagotovitev razvoja vstaje ustanoviti edinico, kakršna je brigada.
Ustanovitev brigade je bila nujna organizacijska oblika na dani razvojni stopnji naše borbe. Prva proletarska brigada je častno izpolnila svojo nalogo in upravičila svoj obstoji Z drugimi brigadami, ki jih je pozneje ustanovil tovariš Tito, je izpolnjevala najtežavnejše naloge, bila vzor vestne ter železne discipline, vzor tovarištva, kovačnica kadrov in poosebljenje ter nosilec enotnosti ter bratstva naših narodov. Bratstvo in enotnost nista mogla biti nikjer preizkušena v deja^ nju tako konkretno ter očitno, kakor v brigadi med borbo. V vsakdanji borbi proti okupatorju ter njegovim hlapcem, ko	so	si borci	delili	vse dobro
in slabo	sta	se kovala med	proletarci
najmočnejša ljubezen in najtrdnejše bratstvo, ki so ju širili med ljudstvom v krajih, kamor koli so prišli. Tovariš Trto	je	večkrat	ponovil, da sta
bratstvo	in	enotnost	naših	narodov
ena najdragocenejših pridobitev narodno osvobodilne borbe ter da je naša armada ponosna, da je dala za to ogromen delež.
V	brigado so stopili najboljši in najbolj preizkušeni borci, po večini komunisti. Brigada se je kmalu proslavila s svojo trdnostjo in junaštvom, tako da si je sleherni borec štel v čast boriti se v vrstah brigade. Niso bili redki primeri, da so boroi kratko-malo zapuščali svoje edinice v odredih
Maršal Tito pri predaji zastave I. proletarski brigadi leta 1942. v Bosanskem Petrovcu
diti naši narodi, preden so ustvarili svoje prve regularne edinice in preden So se končno osvobodili.«
V	nadaljevanju referata je polkovnik Duričkovic podal kratek pregled, kako so se razvijali dogodki v aprilskih dneh leta 1941, v dneh sramotne kapitulacije vodstva stare Jugoslavije in bivše jugoslovanske vojske Jn v dneh, ki so potem sledili. Naglasil je vlogo Komunistične partije Jugoslavje kot edine dejansko ljudske Partije in resnične sile, ki se je odločno uprla stremljenjem okupatorja ln njegovih hlapcev, prejšnjih oblastnikov.
. Najsrditejše borbe so bile jeseni leta 1941. v Srbiji, kjer so naše edinice osvobodile velik del ozemlja z 10 nogi ni j mesti.
Da bi preprečil in zadušil takšen razvoj vstaje, je okupator z vsestransko pomočjo izdajalca Draže Mihailo-yjča in njegovih četnikov ter drugih lzrodkov začel svoj prvo ofenzivo. Na-*nen te ofenzive je bil uničiti glavnino naših sil in vodstvo vstaje — naš vrhovni štab. Toda to se je zaradi modrega vodstva tovariša Tita izjalovilo *n naše edinice so se pravočasno umaknile iz Srbije ter prenesle val vstaje v <Jruge pokrajine naše dežele.
Polkovnik Duričkovic je potem nadaljeval:
»Po teh dogodkih so naše edinice zavzele mestece Rudo ob reki Limu v Sandžaku, kjer je tov. Tito 22. dec. *®41. ustanovil iz srbskih in Črnogorcih bataljanov 1. proletarsko brigado, la odlok tovariša Tita ni slonel le na konkretnih potrebah po ustvaritvi moč-j16 edinice, kakršna je bila brigada, temveč je vseboval jasno perspektivo na poznejšo ustvaritev Jugoslovanske armade. Partizanski odredi so bili prijemi za borbo proti okupatorju, dokler ni začel smotrno pripravljati akcij in v njiih angažirati večjih sil-'■dede na to, da je sovražnik začel Menjavati način borbe proti nam in goditi večje ofenzive, je nastala potreba, da se razen odredov ustanovijo ■udi brigade kot gibljive centralizirane edinice. ki niso vezane na določeno °z_ern 1 je kakor odredi in ki imajo pre-*nično komoro in saniteto. Način vojsko. Vanja je ostal v brigadah še nadalje partizanski, toda zaradi svoje giblji-vPsti so mogle delovati pod centraliziranim vodstvom kot celota tudi po bataljonih.
Razen tega so bili za ustanovitev Prve brigade tudi konkretni politični razlogi Zaradi četniške izda jalske oro-Pagande in delavnosti je zašlo partizansko gibanje v vzhodni Bosni in . r,,gih pokrajinah v precejšnjo krizo
r je bilo nujno za reševanje kon-
ter stopali v brigade, tako da je brigada postala najprivlačnejša edinica ter najboljši organ za mobilizacijo množic v borbi. Že samo ime »brigada« je vlivalo ogromno zaupanje pri borcih drugih edinic in pri prebivalstvu, sovražniku pa je budilo strah in trepet. Brigada je povzročala posebno desorganizacijo v vrstah četniških izdajalcev,^ ki so si pripovedovali legende o naših brigadah — seveda ne iz ljubezni do njih temveč iz strahu, ki jim je ledenel kri v žilah.
Prva brigada je imela ostro borbo takoj drugega dne po svoji ustnovit-vj v okolici Rudega z Italijani in četniki. V tej borbi je izpisala prvo stran svoje zgodovine z zmago.
Brigada je potem nadaljevala svojo slavno pot borb in zmag globlje v vzhodno Bosno. V tem položaju je v vzhodni Bosni odigrala odrešilno vlogo za partizansko gibanje, ki je začelo razpadati pod vplivom izdajalske delavnosti oficirjev Draže Mihailoviča; le*ti so pridigali bratstvo z Nemci, govorili, da je partizansko gibanje v Srbiji likvidirano ter da je treba čakati in si tako rešiti glavo. Nastop vojaško močne, disciplinirane in dobro organizirane prve proletarske brigade v Bosni in njeni uspehi so popolnoma prekrižali izdajalsko delo Dražinih propagatoirjev. Kmetje so začeli prehajati iz četniških oddelkov v partizanske odrede, tisti pa, ki^ so se vrnili domov, so se začeli vračati v edinice in tako je partizansko gibanje v vzhodni Bosni ponovno oživelo.
Ko je sovražnik to spozn&l je pripravil svojo drugo ofenzivo, da bi likvidiral partizansko gibanje v vzhodni Bosni. Tudi ta ofenziva se je izjalovila, naše sile pa so izšle iz nje prekaljene in močnejše ter so zavzele še večje ozemlje.
Marca 1942 je Tito ustanovil II. srbsko proletarsko brigado. Ta ustanovitev je povečala borbeno sposobnost vojske. Že tedaj je sovražnik s pomočjo četniških izvrškov pospešeno pripravljal svojo tretjo ofenzivo proti našim silam v Sandžaku, Črni gori in Hercegovini. Med to ofenzivo je tovariš Tito ustanovil nove brigade: III. san-džaško, IV. in V črnogorsko in malo pozneje VI. vzhodno-bosansko in her-cf#ovinsko.
V	tej ofenzivi smo zaradi četniške izdaje izgubili svobodno ozemlje v Sandžaku,,črni gori in Hercegovini ter smo morali zapustiti ta teren, kjer je zavladala najbolj krvava in nečloveška oblast četniških izdajalcev. Naše edinice so bile v zelo težavnem položaju r,- adi pon>>ini! m ja st i1 va in živeža, bile pa so moralno močne,
Iz dni slavne osvobodilne borbe. Na sliki (od leve proti desni): dr. Bakarič, Milutinovič, Edvard Kardelj, maršal Tito, Aleksandar Rankovič, Tempo in Milovan Djilas v podzemnem bivališču (leta 1943)
politično trdne ter popolnoma kos temu težavnemu položaju.
V	takšnih razmerah je tovariš Tito napravil zgodovinski sklep za umik v Bosansko krajino. Hkrati s tretjo ofenzivo na Kozari, kjer je bilo ustaško oporišče v Krajini, pozneje pa tudi ofenzivo v Sloveniji. Zaradi proletarskih brigad v vzhodni Bosni, je sovražnik premestil del svojih sil, ki so bile v ofenzivi, na krajiške oddelke in tako jim je bilo omogočeno, da so prišli v ofenzivo. Tedaj so se začele ustanavljati slavne krajiške brigade, nekoliko pozneje pa tudi hrvatske. Prihod proletarskih brigad je imel velik pomen za nadaljnji razvoj vstaje ne le v vzhodni Bosni in Dalmaciji, temveč tudi na Hrvatskem in v Sloveniji. V zahodni Bosni je nastalo veliko osobojeno ozemlje. Ko je uaša vojska uničevala sovražne utrjene garnizije se je dobro oborožila in oskrbela.
Jeseni leta 1942. je Vrhovni štab poslal svojega člana tov. Tempa v Makedonijo, da organizira partizanske odrede in koordinira operacije z Grčijo ter drugimi sosednimi deželami. V Slovenijo je bil poslan načelnik Vrhovnega štaba general Arso Jovanovič z nekaj oficirji, da organizirajo regularno edinico iz partizanskih odredov.
Ko je bil osvobojen velik del Jugoslavije, je bil 26. novembra 1942. sklican v osvobojenem Bihacu Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije. Svet je bil sklican, ker se je pokazala potreba po ustanovitvi politične korporacije, ki bi naj združila in vodila narodne odbore vse Jugoslavije. Te odbore so tedaj ustanavljali povsod na osvobojenem ozemlju že od I. 1941.
Ta položaj je zahteval, da preidejo tudi na višjo stopnjo vojaške organizacije, zato je tovariš Tito izdal odlok o ustanovitvi divizij in korpusov, kar pomeni drugo stopnjo v razvoju naše armade. Hkrati je bil izdan odlok, da se iz številnih udarnih partizanskih brigad in nekaterih večjih partizanskih odredov ustanovi redna partizanska vojska Jugoslavije.
Tovariš Tito je ob tej priliki dejal: tDo ustanovitve divizij in korpusov, ustanovitve naše narodne vojske je prišlo prav v času, ko so za to dozoreli vsi pogoji; ko se je za to pokazala nujna potreba; ko so bile že ustanovljene številne brigade in bataljoni; ko so bili te brigade in bataljoni oboroženi skoraj z vsemi vrstami orožja (razen letalstva); ko je postalo skoraj nemogoče voditi na ta način vse brigade, bataljone in odrede in, končno, ko je bil osvobojen velik del našega ozemlja ter se je pokazala potreba po oboroženih ofenzivnih operacijah.«
Z ustanovitvijo narodnoosvobodilne vojske niso bili odpravljeni partizanski odredi kot organizacijska oblika naše vojske, ampak so še nadalje ostali na osvobojenem ozemlju ter v vseh pokrajinah države. Tovariš Tito je dejal o odredih: »Ti odredi imajo ogromne in častne naloge, kakor so jih imeli tudi odredi, ki so se spremenili v sedanjo narodno vojsko.«
Polkovnik Duričkovic je potem prešel^ na opi^ IV. in V. sovražne ofenzive. Zlasti je naglasil dejstvo, da se po teh borbah med tema ofenzivama, zlasti na Neretvi, črnogorske, herce-
govinske in sandžaške četniške formacije, ki so bile razbite, niso nikdar več opomogle.
Ko je govoril o pomenu pete ofenzive je citiral besede tovariša Tita, ki je dejal: »Peta sovražna ofenziva spomladi in poleti leta 1943. proti našemu osvobojenemu ozemlju bo prešla v zgodovino kot epopeja naše narodnoosvobodilne borbe. Brezprimerno junaštvo naših borcev in iznajdljivost našega komandnega kadra so premagali skoraj nemogoče ovire. Peta sovražna ofenziva in njen polom sta dvignila pred vsem svetom ugled naše slavne narodnoosvobodilne vojske na visoko stopnjo.«
Polkovnik Duričkovic se je potem dotaknil kapitulacije Italije, ki je nudila pogoje za silen razmah vstaje po vsej državi ter nadaljeval:
»Ofenziva Rdeče armade in prebitje nemške fronte leta 1944. sta nudila široke možnosti za še močnejšo in obsežnejšo ofenzivo proti sovražniku. Zato je Vrhovni štab sklenil, da se težišče naših akcij prenese proti vzhodu in v Srbijo. S prehodom naših sil v Srbijo je vstal ves srbski narod k orožju in začela se je velika ofenziva za končno osvoboditev naše dežele. Naša vojska je doživela čast in srečo, da se je združila z bratsko Rdečo armado in z njo skupaj sodelovala pri osvoboditvi naše dežele.
Dne 20. oktobra 1944. je bil kot uspeh skupnih akcij Rdeče armade in naše vojske osvobojen Beograd, glavno mesto naše domovine. Osvoboditev Beograda pomeni prelom v naši osvobodilni vojni. To se kaže v tem^ da se je naša Armada naslonila na bratsko Rdečo armado ter prejela od nje ogromno materialno podporo. Prvič v vojni smo ustvarili stabilno fronto ter jo povezali s stabilnim zaledjem. Ustvarili smo takšno fronto zaradi sodobne tehnike, ki smo jo prejeli od bratske Sovjetske zveze in zaradi velikega porasta naših edinic. Novi pogoji so zahtevali tudi nov način vojskovanja, namesto partizanskega načina, namesto izogibanja frontalnih borb — čvrsto držanje fronte in frontalni napad na sovražnika, da se tako koncentrirajo na sorazmerno majhnem prostoru številne sile in tehnika. Vse to je nadalje zahtevalo ustanovitev velikih edinic, reorganizacijo naše vojske in zato se je začela ustanavljati Armada. Kakor vidimo, je organizacijski razvoj naše vojske prešel od malih partizanskih odredov, od začetne oblike mimo brigad in pozneje do divizij ter korpusov, končno pa do ustanovitve velike vojaške formacije — Armade.
Med srditimi boji za končno osvoboditev naše dežele je tovariš Tito izdal odlok o spremembi imena Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije v Jugoslovansko armado, Vrhovni štab se je pa spremenil v Generalni štab. Tov. Tito pravi v svojem odloku: »Naša narodnoosvobodilna vojska, ki se je rodila med osvobodilno borbo naših narodov in izpolnjevala nalogo za osvoboditev naše domovine, je postala dejanska in edina oborožena sila Demokratične federativne Jugoslavije. Naša vojska je zgrajena na bratstvu in enotnosti naših narodov in je močen činitelj za utrditev tega bratstva.«
Moderno oborožena in za moderni način vojskovanja pripravljena naša
XXVIII, divizija pri prehodu čez reko.
Armada je šla v končno ofenzivo, katere rezultat je bil končna osvoboditev dežele od fašističnih okupatorjev in njihovih hlapcev — domačih izdajalcev.
V	zaključnih operacijah Armade za osvoboditev naše dežele je treba naglasiti slavno bitko za osvoboditev Trsta, Slovenskega Primorja in Istre. V tej bitki so naše edinice pokazale razen velike hrabrosti tudi ogromno bratsko ljubezen do osvoboditve naših slovenskih in hrvatskih bratov iz mraka suž-nosti v teh krajih. Toda kljub potokom prelite krvi za osvoboditev ten krajev in vroče želje naših ljudi po priključitvi k materi FLR Jugoslaviji so nam kratili pravico do priključitve Trsta in dela Beneške Slovenije, in sicer Anglija in Amerika, naši zaveznici med vojno, Francija in vrsta drugih dežel, ki niso sodelovale v vojni. Tovariš Tito je pri obrazložitvi mirovne pogodbe z Italijo dejal pred Ljudsko skupščino: »Naša vlada je, dosledna v borbi za utrditev miru, sklenila, čeprav s težkim srcem, mirovno pogodbo z Italijo, ki pomeni veliko krivico za našo deželo ...« Nekoliko dalje pa, ko je govoril o naših bratih onkraj meje, je dejal: »To vprašanje ne bo likvidirano za nas in izločeno z dnevnega reda tako dolgo, dokler ne bo nekoč za nas pravilno rešeno.«
Z osvoboditvijo dežele in zaključkom vojne je naša Armada, ko je sijajno izpolnila svojo nalogo, končala slavno poglavje svoje zgodovine. Naša Armada je po svojem nastanku in razvoju povsem ljudska ter neločljivo povezana z našim ljudstvom; je njegov največji ljubljenec. To je bila med vojno in je zdaj v dobi mirnodobne graditve dežele in Armade. To svojo svetlo tradicijo ljudske armade mora gojiti ter še bolj poglabljati ter utrjevati. Zveza naše Armade z ljudstvom, njena enotnost z našimi narodi je najmočnejši vir moči in slave naše Armade. Zato je dolžnost Armade, da stori vse, tako da bo ta izvor še močnejši.
Povojno razdobje je zastavljalo vsem našim narodom nove naloge, ki so življenjskega pomena za nas. Hkrati so Armadi zastavljene nove naloge, ki so precej drugačne od medvojnih. Toda vsebujejo varovanje in razširjenje, kar smo med vojno pridobili. Te nove naloge Armade imajo mnogo manj očitno zvezo s posameznimi konkretnimi nalogami, ki se postavljajo na terenu, vendar se s tem pomen in vloga naše Armade nikakor ne zmanjšuje. Nasprotno, živimo v času, v katerem ni sreče in svobode brez močne Armade in zvestih zaveznikov. Zato se pomen in vloga naše Armade za naše narode po končani vojni krepita ter rasteta z njeno rastjo ter utrjevanjem.
O	pomenu in vlogi Armade najbolje govori prvi člen, prvi odstavek, zakona o vojaški obveznosti v FLRJ, ki se glasi: »Obramba domovine je najvišja dolžnost in čast vsakega državljana FLRJ.«
Prva in najpomembnejša naloga Armade po končani vojni je, da se naša Armada spremeni v moderno armado. Naša Armada ni bila ustanovljena v kabinetu in v vojnih akademijah, temveč v strogi šoli vojnih spopadov. Zavednost in nesebično, nenehno prizadevanje borcev, ki so na svojih plečih prenašali breme vojne, sta zmagovala ter premagala težave pri obvladanju moderne vojne tehnike in teorije. Služba v stalnem kadru, način in metode vzgajanja v naši novi Armadi se korenito razlikujejo od vojaške službe v kateri koli kapitalistični deželi ali, recimo, v bivši jugosIoVanski vojski. V bivši jugoslovanski vojski je bila glavna metoda vzgoje nepotrebno priganjanje in klofute. Disciplina v nji se je opirala na strah mlajših pred starejšimi in na despotskem, nečloveškem ravnanju starejših z mlajšimi. To je bila vojska, v kateri podrejeni niso ljubili svojih starešin. Na službo v kadru pa so gledali, kakor na nujno zlo, ki jo je bilo zares težko prenesti. Starešine so napredovali po protekciji, oficirji zatiranih narodov pa so bili pri polaganju izpitov, pri sprejemu v šole, napredovanju sploh onemogočeni ter brez pravic. Njihovo napredovanje v službi je bilo odvisno od dobre volje generalov, ki so se bahali s solunskimi zaslugami ter so se bolj ukvarjali s trgovino kakor z vojno teorijo.
Nadaljevanje na 4. strani.
Matevž Hace:
Komandir Cindrič
(Iz spominov na notranjske borce)
Pokrajina od Petelinjeka, čez Jermen dol, Babno polje, Polico tja do Be-rinška, Otrobovca in Grajšovke je ze-
lo	dobro poznana stoterim našim borcem.
Veliki gozdovi, ki se raztezajo tja do Like na eno stran, na drugo stran pa temni gozdovi, ki se vlečejo kot mogočen zid tja do Idrije, so bili leta dvainštiridesetega oživljeni večidel z notranjskimi borci in Gorani.
Mnogi delavci, ki so prejšnja leta sekali v teh gozdovih, so zamenjali sekiro in žago s puško. Mnogo voznikov, ki so prej dan za dnem vozili hlode iz gozdov ali pa deske na postaje, se je pridružilo partizanskim četam ter so hodili v zasede čakat fašistične kolone in kamione.
Cindričev Tone je bil velik, močan ter korajžen fant. Prištevali so ga k najmočnejšim Babnopoljcem. V stari Jugoslaviji je malo časa vozil pošto iz oddaljenega Starega trga, sicer je pa cele tedne sekal hoje v velikih gozdovih Snežnika in Gorskega kotarja.
Ko so pa prišli Italijani v našo deželo ter se jeli šopiriti in hoditi ponosno po vasi, je dejal Cindričev Tone gruči fantov, ki je nekega večera stala pred vaško gostilno: »Fantje videli boste, kako bomo te laške švedre premlatili. Tako jih bomo, da bo tako] odpadla z njih ta našopirjena revščina.«
V zgodnji pomladi leta dvainštiridesetega, ko notranjski hribi in gozdovi še ozeleneli niso, je Cindričev Tone že nosil mitraljez po Bloški planoti ter hodil iz Petelinjeka in Otrohovca obstreljevat prezidsko postojanko. Postal je najhrabrejši in najboljši mitraljezec čete ter Zidanškovega bataljona. Zelo rad je poslušal komisarja, ko je na političnih urah govoril o sovjetskih herojih v Oktobrski revoluciji, o Ca-pajevvt, Timošenku, Frunzeju in Bu-djonu.
Ze po prvih hrabrih in uspešnih akcijah je bil sprejet v Partijo ter kmalu zatem zaslovel daleč naokrog kot najboljši mitraljezec. Vsa znamenja so kazala, da bo velika ofenziva, ker je bila od Prezida pa tja do Rakeka in Ribnice ter doli do Kolpe tiste čase zemlja že osvobojena, a na Pivški planoti je bilo tedaj veliko zbiranje raznovrstnega italijanskega vojaštva. Stara jugoslovanska in italijanska meja pa je bila močno zasedena ter tudi minirana. Dvakrat je Smeli poskušal priti čeznjo, pa ni šlo. Vrniti se je moral.
»Dobro bi bilo, da bi šel kak dober mitraljezec in spustil nekaj rafalov v fašistično kasarno v Leskovi dolini. Pravijo, da je polna vojaštva,« je rekel komandant grupe Mirko Bračič skupini borcev in komandirjev, ki so sedeli pri studencu v Otrobovcu.
Vsi so bili veseli, ko je bil imenovan za komandirja čete najboljši mitraljezec Cindričev Tone.
Večerno sonce je z zadnjimi žarki obsevalo Ravno goro in Knežki vrh.
»Tovariš komandant, jaz bi šel rad. Vzel bi bredo. Z menoj bi šel tudi Levčkov Vinko ali pa Fajdigov Lado,« se je oglasil Cindrič ter vrgel kapo na tla, tako da so se mu vsuli dolgi in gosti črni lasje na obraz.
»Ti ne moreš iti sam, nisi več mitraljezec, ampak komandir,« se je oglasil Bračič.
»Tako je, tovariš Bračič. Komandir gor ali dol. In ravno sedaj bi šeljrad še enkrat sam ali v spremstvu Levčko-vega Vinkota, ker vse poti in steze dobro pozna. Poznam tudi Leskovo dolino tako kot Polico in Babno polje.«
Tam od Padeža in Mokrca je bilo slišati zamolklo grmenje topov. »Tam se daje Lukov bataljon,« je omenil Bračič.
»Najrajši bi šel jaz,« se je oglasil Smeli, komandant bataljona, ki je ležal pri studencu.
VVNAA/WVVA/\A/VVVVV>A/SA>'VVVAAA/WVVVVVVV
Nadaljevanje t 3. strani.
V	naši Armadi so se razmere temeljito spremenile. Ko vojak vstopi v kader, ga starejši vojaki tovariško in toplo sprejmejo. Sprejmejo ga pa toplo in s skrbnostjo tudi njegove starešine.
V	vojašnici najde veselo, zabavno življenje. Vojak se seveda mora držati tudi trde, železne discipline, ki je mnogo trdnejša, kakor v kapitalističnih vojskah, toda je zaradi tega tudi globoko pravična. Trdna disciplina v naši Armadi sloni na globoki zavesti, da je potrebna pri slehernem posamezniku. V naši Armadi je sistematično organizirano politično delo, z nalogo, da vsestransko seznanijo borce z vsemi dogodki na svetu in z zgodovinskim razvojem dogodkov v naši deželi. V vsaki osnovni edinici so knjižnice polne raznih knji^ in dnevnega časopisja. Branje knjig in časopisov je organizirano ter obvezno. V bivši vojski ni bilo o knjigah niti sledu,_ med ^časopisjem 'pa niso mogli brati niti športnih listov. Vse te stvari so bile strogo kaznive in zanje je bilo treba odgovarjati pred sodiščem za zaščito države. To ni veljalo le za čete, temneč tudi za vojne akademije.
Naš vodilni kader je prišel skozi akademijo borbe za osvoboditev domovine ali skozi muke in trpljenje v fašističnih taboriščih. Hrabrost in pripravljenost, da se Žrtvuje za svoj narod in domovino, je bil glavni pogoj za napredek na položajih. V razdobju mirnodobne graditve je osnovni pogoj veselje do dela. spietnost in marljivost. Sleherni voditelj je lastnik svoje usode, napredovanja in razvoju v armadi.
Glavna razlika, iz katere izhajajo vse druge razlike med našo Armad*) in kapitalističnimi armadami, je v tem, da je naša Armada ljudska, one druge
»Tako bo, kot je rekel Cindrič,« se je oglasil Levčkov Vinko, velik, rdečeličen borec, znan kot najboljši poznavalec vseh notranjskih gojzdov ter kot hraber borec v domačem kraju. »S Cin-dričem bova šla in naredila bova, kar je treba. Kaj bi se pregovarjali. Jutri dopoldne boste že vedeli v štabu, kaj sva napravila.«
»Pri četi bo pa lahko moj namestnik eno noč,« je rekel novi komandir Cindrič.
»Dobro, naj bo, ampak tovariša, rečem vama, da to ni pravilno, da gre sam komandir na akcijo. Toda ker je to posebna akcija, dopustim zaenkrat,« je rekel Bračič, vstal ter odšel v spremstvu kurirjev proti Petelinjeku, kjer se je videl gost dim iz partizanskega logorja.
Tam od logorja je bilo slišati jeseni. Cindričeva četa je prepevala: Za vasjo je čredo pasla ... Cindričev Tone in Levčkov Vinko sta se pridružila ter pomagala peti z močnim basom. Tiste čase so partizani zelo prepevali po vsej notranjski zemlji.
»Hej, vsak naj bo na svojem mestu, jaz bom prišel sele jutri dopoldne nazaj. Sel bom po neke stvari v Pete-linjek,« je zakričal z močnim glasom komandir Cindrič, Svojemu namestniku pa je še naročil, naj zjutraj okrog osme ure pošlje močno patrolo do Lepega dvora.
Poletni večer je bil tak, kot so vsi večeri lepi v notranjskih gozdovih: bilo je tiho, mirno, le sova je skovikala, globoko v gozdu pa je lajal lisjak. Cindričev Tone je vrgel bredo na ramo ter odšel z Levčkovim Vinkotom kar čez dolge in razvlečene senožeti ter laze. A tam ob logarski hiši sta zavila po znani stezi v temni gozd.
»Ko se bo delal dan, bova pa napravila mesarski dan za fašiste. Tam od Hrvatovega hriba bova šla pa kar v celo,« je rekel tiho Vinko koman-dirjii Cindriču.
Noč je bila lepa; mogočne smreke so nalahno šumele. Tam globoko v snežniških gozdovih je bilo celo naselje zelo čednih gozdarskih hiš. Ob križpotju pa, kjer se odcepi cesta na Gamance, a druga v Loško dolino, je stala zelo velika in lepa fašistična kasarna. Fašisti so bili vedno na meji, ali so pa dan na dan ustrahovali gozdne delavce in voznike. Po letu 1942. pa so hodili le v velikih tropah strahoma po gozdnih poteh in cestah. Staro mejo so pa močno zaprli.
V	Leskovo dolino so hodili dan za dnem fašistični bataljoni. Bližala se je
julijska ofenziva. Čakali so, da na povelje vderejo čez staro mejo.
Začelo se je svetlikati. Pred kasarno je stalo mnogo fašistov. Visok oficir jim je nekaj razlagal. Do roba ceste sta se priplazila Cindričev Tone in Levčkov Vinko.
»Tako lepe prilike pa že dolgo ne,« je dejal Cindrič ter nastavil v smrekovo rogovilo mitraljez.
»Kar spusti nekaj rafalov, jaz bi pa nekaj bomb pometal s tistega roba,« je tiho spregovoril Levčkov Vinko.
»Pusti to. Boljše bo, če mi boš hitro podajal municijo. Kar hitro dajva,« mu je odgovoril Cindrič.
Italijanski oficir je končal s svojim govorom. Nato se je v lepo poletno jutro zaslišala fašistična pesem.
»Takoj boste nehali,« je rekel Cindrič in izpustil rafal v veliko gručo fašistov. Vinko mu je hitro podajal municijo. Celi tropi so padali, ker je Cindrič streljal na petindvajset korakov. Slišalo se je grozovito kričanje: »Mamma mia!« Fašistični vojaki pa, ki so še spali, so poskakali s postelj v spodnjih hlačah skozi okna ter kriče bežali proti Leskovi dolini, odkoder so se slišali tanki!
Cindrič je pa kričal: »Prvi bataljon levo, tretji bataljon desno, hitro!«
Vinko je še vrgel težko bombo, ki je padla prav pred vrata v bežečo gručo- Komandir Cindrič je pa zakričal z močnim glasom:	Bataljon,	ob-
koljuj kasarno!« Nato sta odhitela med gostimi jelkami proti stari meji. Fašisti so tisti dan neprestano streljali z ba-cači in topovi proti Grajšovci in Otrobovcu.
Še isti dan je zvedel komandant notranjske grupe Mirko Bračič za drzno akcijo v Leskovi dolini. Kmalu se je začela tudi tista znana julijska ofenziva na Notranjskem. Vasi so kar naprej gorele.
Bila je huda vročina. Skoraj vsi studenci so se posušili. Čete so se redčile, omahljivci so zapuščali naše vrste. Med najbolj borbenimi četami je bila Cindričeva četa. Fašistov, alpinov, bersaljerov in vseh mogočih lopovov in požigalcev se je tiste čase nadrlo več kot sto tisoč. Kar v trumah so drli od Sušaka sem po gozdovih Gorskega kotarja in po vseh cestah in poteh snežniških in javorniških gozdov. Tam po Bloški planoti jih je pa bilo več kot petdeset tisoč. Tam sta jih zadrževala in se prebijala s četami Krimskega odreda Stenka in Hribar.
Nekega dne je pa pogorela tudi rojstna vas komandirja Cindriča. Zve-
Pohod Šercerjeve brigade po borbi pri Krvavi peči na Notranjskem
pa so protiljudske ter Orodje v rokah peščice kapitalistične gospode.
Naša Armada ima častno in vzvišeno nalogo, da bedi nad mejami naše domovine; da varuje in omogoči nadaljnji razvoj ter razširitev pridobitev narodno osvobodilne borbe; zagotoviti zgraditev socializma v naši deželi. Da bi Armada izpolnila to nalogo, je naloga vseh borcev in voditeljev, prizadevati si kar najbolj, da postanejo mojstri svojega orožja, ki smo ga prejeli iz rok naših narodov in da sleherni starešina postane mojster m-i vodstvu svoje edinice. Zato je potrebno nenehno delo podnevi in ponoči ter prizadevanje voditeljev in borcev. Naša armada nam je bila zgled prizadevanja in požrtvovalnosti med vojno in njene izkušnje je treba preučevati ter prenašati iz roda v rod. Kot izpod-buda nam pa mora biti nadalje za delo množično delovno junaštvo in socialistično tekmovanje, ki je zajelo vso našo deželo med izpolnjevanjem petletnega plana.
Generacije mladincev, ki izpolnjujejo vrste naše Armade, je treba vzg.o-jiti po slavnih tradicijah in junaških dejanjih in naše Narodno-osvobodilne borbe ter z' velikimi izkušnjami Sovjetske armade, ki si jih je pridobila med domovinsko vojno.
Vedno moramo biti pripravljeni in nič nas ne more in ne sme presenetiti. Želimo, da se v miru razvija in razcveta naša domovina; tega pa ne želijo imperialistični zasužnjevalci, hujskači in podpihovalci nove vojne na čelu z ameriškim imperializmom. Zato ijas čaka naloga, kakor je dejal tovariš Tito: »Delati, knkor da bo sto ali petsto Irt mir. toda pripravljajmo se in pripravimo, knkor da se bo jutri pričela vojna.« Te besede tov. Tita najbolj zgovorno govorijo o naših nalo-
Kurirja Dolomitskega odreda čakata ob meji, da bo šla mimo nemška patrola
gah ter o tem, s kakšno točnostjo, hitrostjo in prizadevanjem jih je treba izpolniti. Naši narodi in državno vodstvo posvečajo ogromne napore, da bo naša Armada opremljena z najboljšo in moderno tehniko, kakor tudi z vsemi drugimi potrebščinami. Popolnoma nam zaupajo, da bomo častno izpolnili svojo nalogo. Zato je vprašanje največjega prizadevanja, vprašanje vložitve vseh umskih in fizičnih sposobnosti slehernega posameznika — vprašanje časti vseh nas.
Z 22. decembrom, tovariši, kot z dnevom Jugoslovanske armade, je povezana vsa zgodovina borbe naših narodov ter bitke in zmage, vsi uspehi in pridobitve. Na pobudo Komunistične partije Jugoslavije na čelu s tovarišem Titom se je začela oborožena vstaja naših narodov in ustanovljena je bila ljudska armada, ki se ji moramo zahvaliti za osvoboditev naše domovine.
Armada je pod vodstvom Partije in Tita izpolnila vse naloge; najboljše jamstvo pa, da bo naša armada in Vsa naša dežela uspešno izpolnjevala vse nadaljnje naloge, sta KP in tov. Tito-Živela slavna KPJ, organizator obo rožene borbe naših narodov, organizator in insplrator obnove in graditve naše domovine II
Naj živi in se krepi herojska Jugoslovanska armada, budni čuvar naših meja, naše neodvisnosti in graditve socializma v naši deželil
Živelo prijateljstvo slavne Sovjetske armade in Jugoslovanske armade!
Živela bratska skupnost naših narodov!
Živel 22. december, dan Jugoslovanske armade!
Živel voditelj in učitelj naših narodov, ustvaritelj in junaški komandant naše slavne armade, tovariš Titol
čer pa je terenec Štefan rekel Cindriču, ki se je vračal z Bloške planote s svojo četo: »Hej, tovariš komandir, danes so zažgali Babno polje in šestdeset mladih moških so v Vražjem vrtcu postrelili.«
»Za celo četo moških, da je padlo,« je zamrmral komandir Cindrič. »Sedaj mora biti naša parola: čim več te golazni pobiti.« Nato je krenil s svojo četo proti Novemu kotu, potolkel v vročem julijskem jutru precej fašistov ter jim pobral živino, ki so jo hoteli odgnati s seboj v Italijo. »Dali smo jim vetra,« je rekel veselo, ko je prišel v Otrobovec.
V	soparnem jutru v avgustu 1. 1942 je pa hotel sovražnik zasesti gole robove poliških senožeti. Po strminah so lezli trumoma fašisti in alpini in še in še so šli od Podgore proti Polici. Cindrič je tekal od borca do borca ter jih razporejal na poločaju.
»Danes bo pa zelo vroče,« je rekel Iztok, poznejši narodni heroj. Cindrič pa, čeprav je bil komandir, je najrajši vzel bredo ter z njo streljal. Ponosen in vesel je bil tudi zato, ker je imel same hrabre borce, same prostovoljce. Med zelo hrabre prostovoljce je štel MasloVo Kristino in Vero z Ostrožnega brda ter Palčičevl dve sestri z Vrhnike.
Mine so padale zelo gosto po obšir* nem praznem in čistem prostoTU. Tam pa, kjer se gola senožet zožuje, je ra-zoglav stal komandir Cindrič ter besno streljal na fašiste, ki so v gručah hiteli proti robu. Na ostrih robovih senožeti so ležali ali pa stali ter streljali najboljši borci Cindričeve Čete: Levčkov Vinko, Fajdigov Lado, Točkov Tone in Vinko Dubčev, Rajdek, KrašavČev Viktor, Kovačev Filip in Ludve. Vedno veseli Tonček, Andreta in Kovačev Ludve iz Dan so bili poznejši hrabri oficirji čet in bataljonov. Zaradi hrabrega nastopa so pričeli fašisti in alpini divje bežali. Ker je bil položaj zelo razgleden, so se vsi ozirali na veliko postavo svojega priljubljenega komandirja, ki je stal sredi vijugastega položaja ter kričal in besno streljal z bredo.
»Hej, tovariši, dobro merite in hitro streljajte preklete črnosrajčnike,« je kričal komandir Cindrič. Njegova mogočna postava se je videla po vsem bojišču, ki ga je ravno obsijalo jutranje sonce, ki je pokukalo iz temnih gozdov Gorskega kotarja.
»Ze bežijo, že bežijo,« sta kričali Maslova Kristina in Palčičeva Francka. Komandir Cindrič je sam podil pred seboj grupo alpinov, ki so tekli po strmini proti požgani vasici.
Cindrič se je veselo vračal s svojo četo po razliti poti skozi senožeti in gozdove v Otrobovec iz kratke toda zmagovite borbe. Italijani so imeli mnogo mrtvih in ranjenih. Tudi Cindrič je imel več ranjenih; še sam je bil ranjen v roko.
»Ej, le Če bi bila še kaka Četa tukaj. potem vem, da bi jih do dobrega razbili in tudi kaj zajeli,» je rekel Cindrič četnemu komisarju.
Da, četa je imela visoko moralo, Pa čeprav je bila notranjska zemlja po*' na laške sodrge. Še isti dan je bil Cindrič povišan za bataljonskega komandanta. »Veste kaj, najrajši bi ostal ko* mandir in obenem mitraljezec. Streljaš z bredo ter skačeš po položaju sem in tja,« je rekel veselo Cindrič.
»In skupaj bi hodila na akcije,« je dodal Levčkov Vinko.
Bataljon je stal pod lepimi jelkam} v Otrobovcu. Večerno sonce je skoZi redke veje obsijalo ves bataljon.
Komisar bataljona je spregovoril! »»TovarišiI Komandant Slavec je ranjen in bataljon bo prevzel novi komandant vsem dobro znani najhrabrejši komandir čete v teh krajih Cindric-Tone.«
»Živel naš komandant Cindrič!« so kričali borci ter metali kape v zrak.
»Tovariši, samo to vam rečem: kamor bomo prišli, jih bomo tepli, da bo veselje,« je na kratko povedal Cindrič.
»Bomo jih tolkli, barabe fašistične,« je zakričal bataljon. Pod jelkar.i se je oglasila vesela harmonika.
Še isto noč je bataljon odšel pomagat hrvatskim partizanom v Gorski ko* tar. Levčkov Vinko je vodil bataljon po znanih stezah in potih. Cez nekaj dni je bila razbita kolona Italijanov pri Cerovcu in Sokolih. Prebivalci ti* stih krajev, ki so stanovali v obširnih
f;ozdovih, so bili veseli hrabrega bnta-jona, ki je prišel iz Notranjske. _ »Bil je skrajni Čas, da ste nam prišli po* magat,« je rekel komandant Goran* skega odreda Cindriču.
Tovariško so se bratili slovenski i® hrvatski borci. Skoraj do zime se niso Italijani upali v gozdove in v kraje, kjer so vecleli, da jih na vsakem kraju potolče hrabri komandant Cindrič v drznih in hitrih akcijah.
Nekega jesenskega popoldneva je stal ves bataljon ob velikem tabornem ognju v dveh dolgih vrstah. Jesenska burja je brila skozi drevje. Zato so se nekateri greli, drugi pa so se zavijali v dolge oguljene plašče. Na koncu vrste sta stali tudi hrabri terenki Smilj* ka in Daša. Delavec z žage terenec Bogo je ravno zaključil politično uro. ko je stopil pred bataljon komisar Ko* pitnr Jože ter izpregovoril: »Tovariši, vsi ste poznali hrabrega delavca, mitraljezca in komandanta bataljona Cindriča. Pravkar smo dobili vest, da je umrl v Drežnici. Še nazadnje je govoril in mislil na vas, ki vas je vodil od uspeha do uspeha. Tovariši, šel j® od nas bojni tovariš, glejte, da bomo vredni imena hrabrega komandanta, vsak naj bo tak. kakor je bil v vsem delu in borbah naš najhrabrejši borec komandant Cindrič Tone.«
»Bomo!« so zakričali borci v jesenski veter. »Bomo taki kot je bil nfl* komandant!« so kričali hrabri komandirji Kraševec Viktor. Tine in Rafel, ki so stali vsak pred svojo četo.
In mnogo komandantov, komandjr* jev ter hrabrih mitraljezcev je prišlo poznejša leta iz Cindričevega bataljona. Vsi so posnemali hrabrega delavca, borca in komandanta.
Živela Jugoslovanska armada — osvoboditeljica naših narodov, čuvar pridobitev osvobodilne borbe, neodvisnosti naše domovine in mirne izgradnje socializma v naši državi!
Bolnica na Zelengori ob V. oienzivi
Ivan Potres
ZMAGA
Zadnji
Drvon, ,l ,ve^er Pred Zagrebom — v Se™«*-™	^ smo se zna^‘ na cesti med
kist »' m ..^aŽret>ačko goro — je tan-lahpn Z1J Pr,®d bunker. Začutili smo siknil« *Un®*c', ^ Pred nami je žareče neveriJ11	se	*e ustav‘l' Oba borca,
debeli /t°xi	da\ a š? ^ol' neverietno
čen« ui v z 0^croglimi lici in natla-
ii	■ i ena! sta visela vsak na svo-vreči^1* P°^®' ,sla se nerodno ko dve StUn;!111 1go<lrniaie potegnila za kupolo. kakr.',a * j me med sebe in zaslišal sem, briJn ,e, ,en t*k nad mojo titovko brez-vspm°' i ,or ki ugotavljal nekaj po-vsakdanjega, rekel drugemu: •Nasedli smo.«
nat„ru2' borec je nekaj časa molčal, n«o pa odgovoril;
Pj.°®^ka)i bomo še videli.,.« j. lsn“a sta glavi na debelo lito žele-Zazrf6 ja ^renutek pogledala, zatem pa 0{ .	preko drugega v mitraljeski
Ji , ,.*e zasikal mimo tanka. V nju-111 ’n napetih obrazih ni bilo lt«,'Ce s.*rahu, prej pritajena radovednost, se b° zdaj zgodilo.
Do / i mitraljeskega ognja, ki je brisal iz A •' Se 'e 2nenada odprla kupola,
^ odprtine vrh kupole pa se je potegnil
sik-
koi
nil
fflandir naše tankovske enote ... ________
proti tistemu ognju, sredi katerega znenada znašel:
*Y‘ej jih, ljubim jim boga!« ji ,eSov debeli glas z dalmatinskim na-Qn om je Bil na moč jezen in užaljen, kj .IJogla jeza pa je zasijala tudi iz oči, sab	V ^a^ma^'Tlec zapičil v ogenj pred
z	Kučmasta	usnjena kapa in debele
azane in črnikaste obrvi so trznile. ?	zgi, ljubim	jim bogal«
tr.	mandir je	zaklel v tank, naslednji
ia	se ie potegnila vanj tudi glava
Pokrov se je počasi vlezel v kupolo. ; *Nekaj se je zgodilo,« je rekel eden ^ed borcev,
Dri iv11®' >e znova molčal, kakor da bi ls‘Uškoval, zatem pa odgovoril: naj! Videli bomo.,.«
Pomenkovala sta se počasi in na glas, .Prav sta se njuni okrogli kučmasti “aP‘ dotikali.
„ gosenice so zaropotale, tank se je oLni ^"e^a kupola s tankom vred se je st °lain^a nekam proti levemu robu ce-*■ Dolga štirimetrska cev na sprednji ^r&ni kupole, ki je doslej štrlela v zrak, j. )e naglo spustila proti zemlji, ko da dySe. hotela zabosti v cesto, se malce
2	in — krčevito smo se oprijeli
ročaje na tanku in se pritegnili k si-Hju železu — žareče bruhnila.
®alu zatem drugič, tretjič.,. Če-*L in petič ,. .
lank je stal in žareče bruhal...
»Evo ti pesmi. ,.« je povedal borec , a. levi, tovarišu na desni pa je zadrge-a' glas.
, AH še tisti trenutek se je zvalil ob anku v cestni jarek in z nastežaj odpr-imi UB^ pjanil mjmo tanka v temo. Za ,lm _so tekli drugi borci, vsi z močno »aPre) sklonjenimi, skoraj plazečimi se 5tavami; še nižje kot njihova telesa *o tekle, tik nad zemljo, po jarku, Jihove puške.
. Tank je prestal bruhati, tudi motor )e utihnil. Nastala je topa in gluha tiši-,?■ Samo po ušesih je zvenelo. Iz jarka,
1	se je pokazal za dimom, so planile P°stave ter se pognale s hura-kriki na .Ivo in nikomur podobno gmoto, ki se , komaj ločila od prav tako sivkaste in ® Jevnate pokrajine, zgubljajoče se v ,0^- Ta gmota je molčala; od tam, od °Qer je prej zasikalo, je zazijala črna erna.
i.,	Uro kasneje — v tišini, gluhi in sum-ki jo je megla nad ravnico samo
6	Večala — sem se potegnil z obema Pomočnikoma pod tank, Borca sta se j^nila s hrbti, objela vsak svojo brzo-felko, se skrčila in zaspala. Spala sta lrno, ne da bi se premaknila; pod bra-
do zapeti kučmi sta delali njuni glavi še vse bolj otroški. Njun pomenek tik pred spancem je bil:
»E, Džuro in Stevo ...«
»Škoda . ..«
»E, škoda, dabome, škoda . . .1 Končala je vojna ... in, viš!«
Samo to, zatem sta zaspala. Sam pa nisem mogel zaspati. Vlačil sem se po hrbtu in čutil vse kamenje na cesti. Tisti sunek, takoj skraja, je prebil oklep, spredaj, na kolesu, in ubil radiotelefo-nista in prvega topničarja. Ali tanka ni uničil. Jeklena trdnjava se je maščevala Komandir, v plečih široki Dalmatinec Pero, je zavozil na deset, dvajset metrov pred žrelo bunkerja in ga raztolkel, Prilezli so še ostali tanki, ali borba je bila do takrat že zdavnaj končana. Izvlekli
cijo, ali tu pod Zagrebom so morali osvobajati domovino še vedno, ko^ak za korakom. Končno je pred Drugo in Prvo armado ležal samo še Zagreb, in zadnji dan pred osvoboditvijo mesta se je med borci Prve armade, ki je napredovala po ravnici na levi strani Save, raznesla vroča želja, biti prej v Zagrebu kakor druga armada. O tem so govorili borci in komandanti, Z grenkim občutkom smo tisto popoldne pred Sesveti, sredi neprestanih in težkih borb, sprejemali radostne, a za nas grenke vesti, da je Druga armada prodrla v Zagreb od severa in da se je začela borba za mesto. Sovražne sile so bile deloma odrezane in morale so se umakniti proti vzhodu in na jug. Tako smo obtičali z nočjo in s tanki med Dugim Selom in Sesveti,
Sergej Epih, poročnik:
Ohranili smo naše žito
(Jesen 1943. leta v Gacki dolini)
Med predavanjem
smo mrtva tankista, Odnesli smo ju v kmečko hišo ob cesti, kamor so začeli prinašati tudi ranjence. Borci sami so porabili to priliko, da so zlezli v klet, kjer je gazda s kmetico in na pol odraslimi otroci vred natakal izabelo in neverjetno velike kose šunke. Nekateri so se branili, jemali pa so vsi, Potem so jedli in se smejali. Smeh je prestajal samo takrat, ko je zgoraj, mimo vrat, zaječal ranjenec. Kmetica In kmet pa sta znova in znova silila in govorila: »Kaj bi se vam smililo? Pijte, vzemite! Samo, da je končano, hvala bogu!« Tako smo se spotoma najedli in zlezli pod tank. Nekaj tankov se je potegnilo sicer še kak meter naprej, zatem je obstalo vse: edino pešadija ni mirovala. Borci so lezli mimo tankov, drug za drugim, si pošepe-tavali in izginjali v noč. Tam pa tam je kateri kresnil ob porcijo.
Bila je že druga ali tretja noč, odkar smo zvedeli na posavski ravnici, sredi noči nekje pred Ivanič Gradom od poljskih radiotelefonistov, ki so si začeli kakor divji med	sabo	sporočati,	da je
kapitulirala Nemčija In da Hitlerja ni več. Ali borcev vse to ni premotilo. Pomikali in	plazili	so se	naprej v	prvih
linijah, kakor da poznajo nasprotnika, kakor da	mu ne	zaupajo, Nemci,	ustaši
in četniki	so se	vlekli	na sever,	hoteli
so se rešiti pred Angleži, niso hoteli kapitulirati.
Tanki so bili popisani s parolami: »Naprej, v Zagreb, v Trst! — Naprej, na Berlin!« V neprestanem drvenju po prebitju fronte pri Banovi Jarugi (Prva armada je zvedela za padec Berlina v Li-piku in njen komandant Peko Dapčevič je dal streljati ob tej priliki iz vsega orožja, da so se tresle šipe sredi noči več kakor celo uro so borci zvedeli za osvoboditev Trsta, za osvoboditev Ljubljane in končno za hitlerjevsko kaipitula-
mm
^
II
Borec JA skrbgp.	or4«#e
med tem ko je Druga armada popoldne mesto osvojila.
Drugo jutro, komaj se je začelo svitati, so se tanki zganili. Zlezli so počasi skozi vasi in znašli smo se na ravni cesti pred Zagrebom. Vse nebo na zapad, kjer bi morala tačas zahajati noč, je bilo krvavo ožarjeno, zdelo se je, kakor da gori mesto samo. Gorel je ogromen tren z vagoni, avtomobili in vozovi vred, ki so ga zažgali Nemci. Gorelo je z vsemi mogočimi plameni, od belih do krvavo rdečih; za celo goreče morje jih je bilo. Ogenj in zgodnje jutro so presetkavale težke eksplozije — raznažalo je granate in mine. Na desno stran po vsej široki ravnici proti hostam Zagrebačke gore pa so kot v pahljači raztegnjeni od nas bežali Nemci, razlezli so se kakoT plaz drobnih in ušivih pik.
Dalmatinec Pero se je potegnil do pasu iz kupole. Zastrmel se je v bežeče pvke in obraz se mu je razlezel sam od sebe. Pogledal je skozi daljnogled in zapovedal:
»Poženi! Vžgi! Iz vsega orožja!«
Tanki so zdrveli, se Ustavili, obrnili kupole z nosovi proti bežečim Nemcem in začeli bruhati, vmes So zapele strojnice. Široki Dalmatinec Pero se je tačas oziral po bežečih Nemcih in niegov obraz je bil ena sama sreča. Gledal je prizor pred sabo in oči se mu dolgo niso mogle napasti. Znenada pa — eden izmed tankov se je odtrgal iz fronte in se zazibal za Nemci — je zarpl na vse oretege Vpiti in preklinjati. Ali tank io je rezal preko njiv za Nemci, ne da bi ga slišal ali opazil. Zavpil je nad dečkoma. Morala sta poskakati s tanka i.n odhiteti Za tankom. Začel je vniti nad tankom: »Da ga ni sram, s tankom za bežečimi Nemci! Uh, uh . . .« Kar s kože se je hotel dati. »Taka sramota! Uh, uh...«
Borca sta končno zavrnila tank. ki se je 0'brnil sredi travnika in začel lesti proti cesti. Pero je mahal na vse strani proti tankom, proti pomagačema t>a je povedal s stisnjenimi zobmi — vozili smo skozi goste vrste pešadiie: »Ej, ljubim vam boga. da pride pešadija pred nami
V	Zagreb?!«
Zdrveli smo zadnie kilometre proti mestu, se ognili v velikem loku eksplozijam in krenili skozi predmestja proti Maksimiru. Prebudili1 smo liudi, ki so Vstajali, videli, da ni več Nemcev in začeli lesti iz hiš, V nekaj trenutkih so bile vse hiše v zastavah,
Zunaj predmestja je pritekel neki ci-Vil, suh in v modrikastem, ohlapnem suknjiču. Kazal je proti hosti in začel pripovedovati o »jarugi«, v kateri so usta-ški »koljači« poklali na stotine Zagrebčanov, tudi njegove, vse,
»To zapiši!« mu je zapovedal Pero in obrnil tanke. Zavozili smo na maksi-mirsko cesto, tik pred Zagrebom. Bila je natlačeno polna trena, avtomobili in vozovi so se tiščali na cesti drug v drugega, da smo morali s ceste in po njivi. Pomočnika na tanku sta z odprtimi ust! zrla na dobrote, ki so ležale po vozovih in bile razvlečene po cesti. Pero se je režal, znenada pa je začel vpiti na borca, ki mu je ves srečen kazal uro.
»Uh,« je vpil in se jezil, »mrhovinarji! A tega ne vidiš, ti trap, da bo šel tank preko ojesa?! Kam ste se zagledali, vi, vsi skupaj? Potegnite oje. potrebovali ga bomo!«
Oba potnočnika sta morala na cesto in razvleči vozove, da so mogli tanki skozi. Pri tem sta pobrskala tudi po vsebini- voza. Privlekla sta izpod plaht cele zavoje cigaret in iih pokazala kazoč vse zobe komandirju Ta ju je zmerjal, A ko je eden izmed debeluharjev segel še globlje in potegnil izpod plahte daljnogled. se ni mogel več zadržati.
»To bomo potrebovali,« je rekel tankistu in pokazal, kako mu naj zažene daljnogled. Spustil ga je v tank, In še je pogledal na pol bosega borca,
»Ej, ti, zakaj ne sezuješ kakšnega Švaba?«
Bilo je na terenu klasičnih partizanskih borb med Italijani, četniki in ustaši na eni, in partizani — Primorci in Ličani — na drugi strani, na cesti pri Zuti Lokvi. Tam se cesta, ki prihaja iz Senja čez planinsko vas Vratnik odcepi v dva kraka. Eden teče skozi Gacko dolino čez Otočec, mimo Plitvičkih jezer na Kordun in v Liko, a drugi zavije levo skozi Brinški klanec pod Kapelo, mimo Ogu-lina skozi Barijo na Karlovec.
Spomladi leta 1943, bi mogli Zuto Lo-kvo upravičeno spremeniti v »Rdečo Lo-kvo«. Takrat je bfla zemlja tam dobesedno prepojena s krvjo Obstoj enot XIII. Primorsko-goranske divizije, ki jo je vodil junak iz španske vojne Veljko Kovačevič, in tudi obstoj vsega tamkajšnjega ljudstva je bil odvisen od tega, ali nam bo uspelo pospraviti žetev na osvobojenem teritoriju Brinške in Gacke doline, ki sta bili naši žitnici in osvobojeni že od aprila 1943, Ves ta čas so naši borci prebili v težkih borbah z Italijani in njihovimi kvizlinškimi slugami, ki so Se iz Senja poskušali prebiti na naše osvobojeno ozemlje, nas potolči in ugrabiti našo žetev,
Borbe so postajale vedno hujše in so dosegle svoj višek tako po svoji krutosti, kot tudi po številu lil, ki jih je sovražnik pošiljal v boj tik pred padcem fašizma. Proti eni naši, številčno šibki in slabo opremljeni brigadi j* operirala skoraj vsa, v Senju nameščena divizija MURGE, podprta z aviacijo in celo z ladijsko artilerijo, ki nas je ofcstredjerala iz Senja. Vendar vsa ta ogromna sila, uporabljena na majhnem sektorju komaj 10 km, vsa udarna sila modeme divizije, ves ogenj njene artilerije, topov, minometov, mitraljezov in avionskih bomb ni mogel streti odpora par stotin naših borcev, ki so, kakor prikovani ob skale, kakor pri-rastli k rodni zemlji, zdržali do konca.
Dva momenta »ta takrat silila sovražnika na tako uporne borbe. Prvič dejstvo, da smo v borbah od aprila dosegli vrsto vojaških in političnih uspehov in ie postajal položaj italijanskih posadk v Primorju, posebno še po zavzetju važ-
peč, kruh. Edina toplota nam je bil včasih skop žarek slabotnega zimskega sonca, Grela nas je borba — juriš s kot na koto. neskončni premiki, ure in ure dolgi pohodi, ki so nas navadno pripeljali spet na isto mesto, a so bili potrebni, da bi preslepili sovražnika. Borba in spet borba, Mitraljezke cevi so bile včasih tako razgrete, da si se pošteno opekel, če si nehote položil roko nanje, medtem ko je bilo kopito mrzlo, da se je koža lepila ob hladnem železu.
Sedaj pa je že drugače. Gospodarji smo precejšnjega osvobojenega ozemlja. Brinjska dolina z Gornjim krajem, Gacka dolina z Otočcem, Drežnica z mnogimi vasmi in žitnimi polji, to je danes partizanska zemlja. Naša brigada varuje mejo tega ozemlja, varuje žetev, varuje naš prvi partizanski kruh. Ob cerkvici sv. Duha, ki so ji italijanske granate odtrgale kupolo zvonika, na pobočju Škamnice sta vkopana dva bataljona naše brigade, medtem ko sta dva v rezervi. Pred nami je nekaj desetin metrov položnega pobočja, potem pa široka državna cesta, vsa minirana, a preko ceste in ob njej italijanski položaji. Italijanov je več tisoč. Baje cela divizija Murge — proti našima dvema bataljonoma. Vsa mogočna artilerija, ki jo ima v svoiji diviziji, avijoni in celo italijanski ladijski topovi, ki nam pogosto prinašajo pozdrave z morja — proti nekaj našim mitraljezom, trem težkim bredam in proti naši artilje-riji. — našemu edinemu topiču.
Vendar dnevi hitro minevajo. In kar navadili smo se na »fronto«. Proti večeru na primer, ko se naši sosedje potuhnejo, se naš italijanski partizan Ginno spusti z megafonom prav v bližino prednjih italijanskih linij in ji/m drži celo politično uro ter jim pove novice s fronte. Kakšna imenitna zabava je to za nas! Sicer si o Ginnovih govorniških sposobnostih še nismo na jasnem. Odzvala se je na vse njegove pozive doslej le ena mula. Tri dni pred padcem fašizma se je zgodaj zjutraj pojavila pred našimi prvimi stražami, natovorjena z gorskim kotlom še toplih špagetov. Zvečer si j»
Pevski zbor vadi
nega križišča Zute Loke, vedno bolj ne-siguren, drugič pa ekonomski moment, ker so Italijani vedeli da je naša najranljivejša točka. Zato so hoteli za vsako ceno prodreti na naše osvobojeno ozemlje ter žetev če že ne pobrati, vsaj uničiti.
Vendar smo izpolnili svojo nalogo. Žetev je bila ohranjena.
Kmalu po tistih borbah pa smo se začeli v celih kolonah spuščati v deželo naših sanj — k morju, v Senj. Italija je kapitulirala.
Za nami so bilf hladni januarski dnevi in mrzle zimske noči, ko nas je burja, ki je pihala iz Senja, silila, da smo si iskali zavetja za skalami in v gozdovih. Prav v vsaki vasi je bil takrat sovražnik, a nam je bil dom le gozd in premnogim nebo odeja. Spominjam se noči, ko smo se plazili v bližino vasi, da bi strmeli v razsvetljena okna, ker so v nas vzbujala tako nedosegljive želje — soba,
bilo razsutega na tisoče bogastva, tudi škornjev, je korakal tršat in dolg borec,
v	ozkih hlačah, z nogami, ovitimi v cunje. V desnici je nesel karabinko, kakor da bi še hodil vedno v prvi liniji, pripravljen vsak trenutek na napad. Nasmehnil sc je Dalmatincu na tanku in pokazal zobe. Imel je iajkačo, potegnjeno čez levo uho, medtem ko mu je drugo modrikasto uho štrlelo stran kakor ozeblo. Šel ie krai tanka in zaklical na glas, preskakujoč razvlečen tren. da smo ga mogli slišati na tank:
»Če sem prestal zimn bos nn sremski fronti, bom šel tudi v Zagreb bos!«
»Ei, poženi na Ilico!« je zaklical Pero tankistu v tank in pomaha! borcu Korakal je ob tanku, ponosen na svoje rta-zeble in v cunje ovite noge — in vse na njem se je samo od sebe smejalo Tankist se je obrnil, si popravil usnieno bluzo, si naravna! kučmo na glavi, se oprijel na desno in levo za odprtino kupole kdko'- ob paradi in izrekel, preden smo zdrveli:
»Ej, tovariši, zmaga!«
Ginno na ta račun zopet privoščil Italijane.
Le pogosto pa se ne obdelujemo samo z besedami. Začne se z dobro znanim brnenjem tam nad Vratnikom in se kmalu spremeni v točo bomb in granat, s katerimi nas včasih obsipa kar po deset do dvanajst avionov. Pa to še ni tako hudo. Če nisi strahopetec, ti čas kar hitro mina ko spremljaš bombo od trenutka, ko se odlepi od avijona, pa dokler ne konstatiraš da ... »ta ne leti name«.
Toda potem nastane tišina v pričakovanju jurrša, kateremu je bombardiranje vedno le predigra. To pa so trenutki, ko imaš tako žalosten občutek popolne osamelosti, ki ga niti tovariš, ki leži s teboj v bunkerju, tesno ob tebi, ne more pregnati,
Pa tudi to mine, ko se med nizkim grmovjem na pobočju pred našimi položaji pokažejo najprej peresa, potem pa še jurčkom podobne zelene kape alpi-nov, ko zapojejo mitraljezi in se pomešajo klici »avanti ragazzi« z našim »stoj, drži ga, ne daj mu!«
In potem zopet tižina. Toda ne dolgo, če se nismo spustili v protijuriš z Italijani, dvigamo glave iz bunkerjev, gledamo proti sosednjemu bunkerju in ko ga zagledamo, se veselo pozdravimo s tovariši, kakor da se nismo videli vsaj par dni. Kmalu pridejo na položaj mladinke iz bližnjih vasi. Prinašajo nam hrano. Zanimajo se za vsakega od nas in poleg glavne skrbi — ali bomo obdržali položaj, jih najbolj zanima ali pride zvečer kdo na miting v vas. Včasih zapojemo, da se razlega prav do italijanskih jar-k°v. Proti večeru pa zavlada na položaju tišina in prav razločno slišimo klice italijanskih straž: »Chi va la?« Potem pa se vse zopet pogrezne v trdno spanje utrujenega borca. Nevidni in neslišni sto-ie stražarji na prednjih položajih. Skozi ozračje, ki so ga podnevi parale granate, je slišati le monotono brundanje cvrčkov.
Zjutraj pa spet vzide »once nad vrho-
vi	Kapele in nam prinaša pozdrave z vzhoda. Sončni žarki prijetno grejejo ponoči prezeble ude.
Žito pa zori, klasje valovi in se pripogiba pod težo dozorevajočih zrn.
Živela borbena enotnost in bratstvo Jugoslovanske armade in slavne Sovjetske armade!
Kraj tanka, po jarku, po katerem je
Kako bomo izbolišali uspehe na Tehnični sredn « šoli v Lubliani
Naše šolstvo, prav posebno pa še strokovno, tvori važen sestavni del petletnega plana, zato je potrebno, da se tudi naša najširša javnost seznani z uspehi prve klasifikacijske kunference v mesecu novembru 1947 Ker je letošnje šolsko leto prvo, s katerim vstopamo v našo petletko, je potrebno, da že sedaj opozorimo vzgojitelje na gimnazijah, starše, kakor tudi vse ostale, ki imajo posla z vzgojo naše mladine, na ovire, ki zavirajo študij gojencev, tako da bomo z združenimi silami na osnovi sedanjih napak in ovir na koncu šolskega leta dosegli take uspehe, kakršne zahteva od nas sedanja borba za uresničitev plana in da v prihodnjem šolskem letu ne bomo dopustili, da bi se te napake še pojavile.
Tehnično srednjo šolo v Ljubljani obiskuje 1445 dijakov in dijakinj, med katerimi je tudi nekaj štipendistov JA.
V	prihodnjem šolskem letu se mora to število povečati za približno tisoč na novo vpisanih dijakov, ker petletni plan določa, da mora TSŠ v prvi petletki vzgojiti veliko število srednjih tehničnih kadrov za našo industrijo in JA.
Letošnji vpis na strojnem in elektrotehničnem odseku je še celo presegel plan, a premajhen je bil vpis na lesnem, kemičnem, rudarskem in geometerskem odseku, čeprav imajo te panoge gospodarstva prav v Sloveniji veliko bodočnost. Zato je potrebno, da se v prihodnjem šolskem letu mladina v večjem številu vpise v odseke, ker letos nismo dosegli planskega števila vpisa. Arhitekton-sko-gradbeni odsek, ki se bo v najbližji bodočnosti odcepil od TSŠ, bo v prihodnjem šolskem letu odprl najmanj deset novih prvih razredov zaradi ogromne gradbene dejavnosti v petletki.
Pri ocenjevalni konferenci je najboljše učne uspehe na šoli dosegla rudarsko-nadzorniška šola, kjer je bilo 72.28% pozitivno ocenjenih dijakov, sledi ji delo-vodska šola s 65.92%. Najboljši odsek na šoli je bil arhitektonsko-gradbeni, ki je prejel tudi prehodno šolsko zastavico, a najslabši strojni, ki je imel le 28.27% pozitivno ocenjenih dijakov.
Najslabši uspehi so bili v prvih letnikih, kjer je bilo vpisanih 646 dijakov.
S temi uspehi nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj kažejo take rezultate, da moramo resno razmišljati, kako jih bomo popravili.
Sindikalna podružnica, šolska uprava, kakor tudi mladinska organizacija na šoli so začele analizirati vzroke neuspehov, katere moramo odpraviti, da bomo do-
segli na koncu šolskega leta zadovoljive rezultate ter tako ohranili sloves šole, ki je že dvakrat dobila prehodno zastavico LMS kot najboljša šola v Sloveniji.
Današnja vzgoja mladine se mora razvijati vzporedno s hitrim tempom tehničnega razvoja. In če hočemo v tej veliki gospodarski borbi kljubovati tehnično bolj razvitim državam, ki niso naše prijateljice, moramo vzgojiti dovoljno kvantiteto in kvaliteto tehničnega strokovnega kadra. Zato morajo prav vse šole stremeti k temu namenu. Važno vlogo pri tem ima posebno nižja gimnazija, ki mora biti tehničnim strokovnim šolam v pomoč. Dati mora učencem solidno podlago, da bodo strokovne šole na njej lahko uspešno gradile in izvrševale postavljene naloge.
Res je, da je imela vojna porazne posledice za našo šolsko mladino, saj so dijaki obiskovali šolo v času okupacije, med alarmi in borbami, kar se zrcali v uspehih prvih letnikov prve ocenjevalne konference TSŠ, a kljub temu krivde teh neuspehov ni iskati samo v tej okolnosti, pač pa se nahajajo vzroki neuspehov tudi drugje Znano je dejstvo, da so mnogi dijaki-partizani pokazali pri študiju prav dobre uspehe.
Kje so vzroki?
1. Slaba predizobrazba zaradi nerednega obiskovanja šole v času okupacije.
2. Še neurejenim razmeram v internatih se ne more pripisati nobene krivde, ker so ravno najslabši dijaki stanovali izven internata.
3. Starši in gospodinje so bile premalo povezane s šolo. Redki so bili primeri, da bi se starši zanimali za napredek svojih otrok, da ne omenimo gospodinj, ki jih sploh ni bilo v šolo.
4. Tudi pijančevanje in ponočevanje med dijaki se je marsikje razpaslo. Danes oblast nudi vsa mogoča področja telesnega in duševnega izživljanja, da najde mlad človek izhod iz kritičnih momentov pubertete, ne pa da se ukvarja z alkoholom, kot v času kapitalizma.
5. Pri dijakih se še občuti špekulant-sko-oportunistični čut, ki še ni docela 'ubit. Mnogi mladinci so mislili, da so izključeni kakršni koli ostrejši ukrepi zoper malomarnost v učenju zaradi planskega vpisa.
6. Pomanjkanje šolskih knjig in skript tako na gimnaziji kakor tudi na TSŠ.
Kako bomo izboljšali to stanje?
1.	Šolska uprava na TSŠ je prikazala v posebni okrožnici dijaštvu vsega zavo-
da rezultate prve konference in nakazala vzgojno-politična navodila, da se uspehi popravijo. Vsem aktivom LMS na šoli je predlagala, da obravnavajo na svojih študijskih in političnih sestankih vzroke neuspehov in kako bodo te slabe uspehe popravili.
2. V internatih je potrebno dvigniti disciplino na višjo raven, zato bo mladinska organizacija postavila v vsaki sobi pomožnega prefekta; ti dijaki bodo imeli brezplačno hrano in stanovanje.
3. V internatih se ob 22. uri vrata zaklenejo in po tem času nima nihče več vstopa v poslopje. Vsak dijak TSŠ se mora pred razrednikom opravičiti, “če se še po tej uri nahaja na ulici.
4. Na TSŠ in internatih bo mladinska organizacija na šoli osnovala študijske krožke, ki morajo dijakom prikazati ogromno važnost vzgoje strokovnih kadrov z gospodarskega in političnega vidika. Obravnavati morajo vprašanje industrializacije in elektrifikacije, vprašanje akumulacije s posebnim ozirom na dijaške štipendije. Krožki morajo dijakom prikazati odnos kapitalistične države do dijaka in odnos do dijaka v ljudskodemo-kratični državi. Posebno je treba podčrtati zavesi odgovornosti dijakov do ljudske skupnosti.
5. Člani sindikalne podružnice bodo skupno z dijaki na razrednih sestankih in sestankih aktivov obravnavali vzroke neuspehov ter podvzeli vse mere, da se odpravijo.
6.Potrebno bi bilo, da bi terenski odbori OF in AF£ na množičnih sestankih obravnavali naloge staršev pri vzgoji mladine ter jim pojasnili, da nosijo tudi oni del krivde neuspehov na šolah. Premalo je nadzorstva staršev nad mladino, ki je marsikje prepuščena sama sebi. Rajonski odbori OF so v predvolivnem tekmovanju naglasili tudi potrebo tekmovanja glede učnih uspehov, vendar se je ta poziv izvršil le malokje.
Če hočemo dvigniti našo mladino na stopnjo, ki jo od nas zahteva naš družbeni razvoj, se moramo z vprašanji vzgoje mladine baviti prav vsi: šola, starši in organizacije OF, ker le v skupnem sodelovanju bodo uspehi zagotovljeni. Naša mladina ni slaba, to je dokazala s svojim delom na mladinski progi in drugih delovnih popriščih, a naša dolžnost je, da to delovno aktivnost usmerimo tudi na študij. Tovariš maršal Tito je vedno in povsod poudarjal, da je danes glavna naloga naše šolske mladine: učenje in zopet učenje.	M. V.
RAZSTAVA VZGOJIL, UČBENIKOV, UČIL IN OTROŠKIH RISB
Tekstilna ndusirra LRS ic t š ednjo dosegla vehke u peke
S štednjo in varčevanjem so v mnogih tekstilnih podjetjih delovni kolektivi uspeli, da so dosegli več, kakor je bilo v planu predvideno. Na splošno so vsa tekstilna podjetja posvečala veliko paž-njo racionalnemu izkoriščanju osnovnega kakor tudi pomožnega materiala in delovne sile. Zmanjšanju odpadkov bombažne preje na minimum pa ni bila posvečena največja pažnja. V tem pogledu je možno še veliko prištediti. Tudi s stalnim izboljševanjem kadra se dajo proizvodni stroški občutno znižati.
K zmanjšanju proizvodnih stroškov mnogo pripomore uvedba norm v podjetjih. Dobre norme ima n. pr. podjetje »Volna« v Laškem, dobro vidno, kako pravilno so delovne norme postavljene v onih oddelkih, kjer vestni in zavedni delavci sami žele postavitev pravilnih delovnih norm, ker so spoznali, da imajo na ta način tudi korist pri izplačilu zaslužka. Od meseca junija do konca novembra tega leta se je produkcija po oddelkih tega podjetja zvišala takole: V tkalnici za 20%, v predilnici za 30%, v navijalnici osnov za 42%, v navijalnici votkov 34%, v apreturi 32%, v trgalnici pa 16%.
Tudi ostale tovarne so izdelale več ali manj pravilne delovne norme, na primer tekstilna tovarna v Medvodah, v Kočevju, v Novem mestu, tovarna nogavic v Savljah pri Ljubljani in škofjeloška predilnica. Je pa še vedno nekaj tovarn, ki norm niso izdelale, oziroma so jih izdelale samo za nekatere izdelke. Tako je tovarna tiskanega blaga v Kranju izdelala norme le za pripravljalnico in apreturo, dočim jih za ostale oddelke ni postavila. Res je, da imajo normirci v tem podjetju težko delo, ker do nedavna norm, vsaj pravih delovnih norm, niso poznali. Izvežbani normirci so šele v mesecu septembru pričeli načrtno ugotavljati pravilne delovne norme in s svojim delom hitijo, da bi mogli norme čimprej pravilno postaviti v vseh oddelkih
Preko plana je doslei uspelo znižati proizvodne stroške v Tekstilindusu v Kranju, v tekstilni tovarni Medvode in v škofjeloški tkalnici. Tudi tovarna volnenih izdelkov v Mariboru je dosegla zadovoljive uspehe in prav tako »Industrija platnenih izdelkov v Jaršah«. Tkalnica hlačevine v Celju pa bi mogla svoie proizvodne stroške v večji meri znižati. Tovarna tiskanega blaga v Kraniu se je glede znižanja proizvodnih stroškov izboljšala, toda med prvimi ni
Od ostalih podjetij bi bilo omeniti tekstilno tovarno v Novem mestu, ki je sicer za enkrat še ni mogoče smatrati za rentabilno pod:etje. pa vendar ima delovne norme postavhene pri selfaktoriih in mikalnikih S postavitvijo norm pri mikalnikih so bile težave, ker so se br-zine večkrat menjavale Prav tako so morali norme večkrat menjavati, ker so za iste številke preie uporabliali različen material Za čistilnico !e dosle; usoelo postaviti norme le za nekatere kvalitete surovin. V mešalmci so postavili norme na ta način, da so mešanje razdelili na več faz, ker ne izvršijo ene mešanice v 8 urah. Za postavitev delovnih norm v
barvarni in tkalnici imajo vse pripravljeno.
Čeprav je poraba maziv in strojnega olja minimalna, so v nekaterih podjetjih pričeli zbirati izrabljena maziva in olja v svrho regeneracije. V pletilni industriji pa so zlomljene platine in igle pričeli sami variti. Za stroje na motorni pogon so dobili zelo malo pletilnih igel in so si pomagali z lastno iznajdljivostjo, V
Tekstilindusu v Kranju so pričeli delati po brigadnem sistemu. V tovarni nogavic na Polzeli je neki delavec iznašel dvojno iglo, tako da istočasno plete dve vrsti, in ta iznajdba se je izkazala nadvse koristno. Produkcija na ta način je postala za 80% višja, kvaliteta izdelkov pa je pri tem ostala enaka. Vsa naša tekstilna industrijska podjetja so v primeri s prejšnjo normalno porabo utenzilij s pazljivostjo in štednjo na utenzilijah prihranila okrog 5 milijonov dinarjev in toliko odobrenega kredita je ostalo neizrabljenega in prihranjenega.
MLEKO BODO ZBIRALE ZADRUGE
Z novim načinom zbiranja in razdeljevanja mleka bo kmet po svoji zadrugi sam razdeljeval svoje produkte direktno potrošnikom v mesto.
S tem v zvezi je republiška poslovna zveza naproz v tem tednu sklicala več konferenc, od katerih je bila ena v torek, 16. decembra v Mariboru. Te konference so se udeležili: zastopnik ministrstva za trgovino in preskrbo tov. Panjan, zastopniki Okrajnih ljudskih odborov, okrajnih poslovnih zvez in zadrug okrajnih ljudskih odborov Maribor-okolica, Maribor-mesto, Gornja Radgona in Slovenska Bistrica ter »Mlekoprometa«.
Na konferenci je zastopnik republiške poslovne zveze naproz v kratkih obrisih pojasnil pomen in cilj reorganizacije zbiranja in razdeljevanja mleka po zadružni liniji. Poudaril je, da je po dosedanjem načinu odkupa mleka morala količina mleka padati. Močno je vplivalo na kmete, da niso redno oddajali svojih presežkov, ker so dobili dena.- za mleko šele čez leto dni, tako so mleko, ki je bilo oddano v letu 1946., dobili plačano šele v novembru 1947. Sedaj se bodo prosti presežki sproti obračunavali in izplačevali. Demokratična načela sodobnega zadružništva naše nove države so našega kmeta tako dvignila in utrdila, da hoče svoje produkte sam brez posrednika postavljati na mesto potrošnika. Dosedanja razpetost med nabavno in prodajno ceno mleka, ki jo je ustvaril posrednik, je upravičeno bodla v oči našega kmeta, saj je ta razpetost pri obvezni oddaji znašala 44%. Z novim načinom odkupa pa se bo znižala na 21%. Tudi delitev močnatih krmil po dosedanjem načinu brezdvomno ni bila pravilna in so zavedni kmetje upravičeno godrnjali proti taki pavšalni delitvi, pri kateri ni bilo upoštevano, koliko tisti kmet daje skupnosti. Sedaj bodo ta krmila delile zadruge, ki najbolj poznajo razmere in vestnost kmetov. Brezdvomno se bodo držale zdravega načela »kolikor ti daješ skupnosti, toliko si upravičen od nje zahtevati«.
Z novim načinom stimulacije plač pa bo tudi zadružni nameščenec postal bolj aktiven, kei bo zainteresiran, da poveča promet v svojem obratu. Zbral bo od kmeta vs> njegove presežke, na drugi strani pa skrbfll, da bo kmet zadružnik dobil vse industrijsko blago, kolikor ga bo na razpolago
Nadalje bc moral postati zadružni nameščenec tudi pravi zadružni aktivist, ki bo znal pravilno prikazati nujnost tesne povezave in medsebojne pomoči kmeta in delavca.
V	soboto in včeraj je bila v ministrstvu za prosveto LRS konferenca vodilnih pedagoških delavcev iz ljudske republike Slovenije. Ob tej priliki je bila prirejena v knjižnični dvorani ministrstva za prosveto, razstava vzgojil, učbenikov, učil in otroških risb.
Razstavljeni predmeti nas seznanjajo, kako sta urejena v Domovih igre in dela pouk in zabava. Imajo raznovrstne peskovnike (zaboje s peskom, kjer se igrajo naši najmlajši), razne zlaganke in drugo.
Razstava učbenikov in mladinskih knjig nam pokaže nazorno, kako marljivo delujejo Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga in druge založbe v LRS. v drugih republikah FLRJ in v ZSSR. Bogato skupino tvorijo taki
učbeniki za manjšinske šole. Šele nova Jugoslavija je omogočila narodnim manjšinam pouk v materinem jeziku.
V	petletnem planu je zagotovljeno, da bodo dobile naše šole učila, ki 90 nujno potrebna za geometrijski, zemljepisni, fizikalni pouk in ostale predmete.	.	.	.
Okupator je v svojem divjanju un -čil premnoge šolske stavbe in doma* vsa učila, ki so jih imele naše sole. Zato je nujno potrebno, da posvetimo obnovi učil vso potrebno pozornost. Naša ljudska oblast vodi o tem P°' trebno razumevanje. Tovariš V. Kunst, znani delavec na tem polju, Je za Koledar prosvetnih delavcev 1"y zanimiv članek, ki ga zaradi aktual' nosti podajamo tudi širšemu občinstvu.
Naloge šol pri obnovi učil
V	živahni diskusiji, ki so se je -udeležili več ali manj vsi prisotni, so bili dani razni predlogi, nakar so bili sprejeti tile sklepi:
1. S ponedeljkom dne 22. t. m. prevzamejo zadruge zbiranje vsega mleka in ga na svojih zbiralnicah oddajajo »Mlekoiprometu«.
2. Z istim dnem stopi v veljavo nova cena mleka, ki je odkupna cena obvezne oddaje 7 din, prodajna 8.50 din za liter, odkupna cena prostih presežkov 8 din, prodajna cena 10 din.
3. Zadruge bodo do 31. decembra t. 1. postavile zbiralnice tako, da bodo zajele vsa kmečka gospodarstva v svojem okolišu.
4. Zadruge oz. okrajna poslovna zveza Maribor-okolica bo prevzela s 1. januarjem 1948 tudi prevoz in razdeljevanje mleka direktno potrošniku v Mariboru, v svoji režiji, ter odrezke obračunavala z mestnim ljudskim odborom.
5. Mestni ljudski odbor Maribor odstopi zadrugam oz. okrajni poslovni zvezi Maribor-okolica del mesta z razdeljeval-nicami.
6. Okrajna poslovna zveza oz. zadruge bodo mleko razdeljevale po navodilih mestnega ljudskega odbora Maribor.
Tudi ostale zadruge oz. poslovne zveze bodo do 31. decembra proučile tehnično izvedbo prevoza in razdeljevanja ter čimprej tudi same pristopile k direktnemu razdeljevanju.
Živahnost, ki je vladala na tej konferenci, in živo zanimanje zadružnega sektorja za rešitev problemov, je priča, da so zadružniki ubrali pravilno pot in da razumejo naloge, ki se postavljajo prednje.	Anton čok
Okupator nam je v vojni uničil malone vse zbirke učil v naših osnovnih, srednjih, strokovnih in visokih šolah. Uničena so bila učila, ki smo jih pred vojno za drag denar uvažali iz tujine, uničene pa tudi mnoge dragocene zbirke, delo vestnih učiteljev in marljivih učencev. Škoda na učilih v osnovnih in srednjih šolah Slovenije znaša blizu
25.000.000 predvojnih dinarjev, to je 85% celotne vrednosti učil.
Po osvoboditvi obnavlja ljudstvo šolske zgradbe in jib usposablja za pouk. Napravljeno je bilo najnujnejše pohištvo, začele so izhajati šolske knjige, nabavljene so bile najnujnejše šolske in pisarniške potrebščine, le z učili je težava, težava predvsem zaradi tega, ker pred vojno nismo imeli lastnih delavnic za izdelavo učil in smo bili navezani le na uvoz.
Obnova učil se je tedaj mogla pričeti šele z ustanovitvijo potrebnih delavnic, za katere je bilo treba oskrbeti stroje, gradivo in delovno moč. Danes imamo v državi že štiri delavnice za izdelavo učil. Vse so že pričele z delom. Že v prvi polovici letošnjega šolskega leta bomo dobili učila domačega izdelka. Delavnice so v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Nišu in razj>olaga-jo že sedaj z okrog 500 delavci. To število stalno raste, kar je razumljivo, če pomislimo, da moramo v najkrajšem času ne le doseči predvojno raven, ampak jo zaradi nove vsebine naše šole še znatno preseči. Za dosego predvojne ravni bi potrebovali v Sloveniji
20.000.000 din. Ta vsota pa bo že v prvi petletki prekoračena za celih 100%. V okviru vse države pomeni to investicijo v višini pol milijarde dinarjev.
V	te vsote pa niso všteta le učila, ki jih bodo izdelale delavnice učil, in učila, ki jih moramo uvoziti iz tujine, temveč tudi učila, ki si jih lahko nabavijo šole same.
Že v preteklem šolskem letu je bilo mnogo šol, ki niso čakale, da jim začno učila padati v kabinete od zgoraj, tem-teč so se samoiniciativno lotile dela in dosegle pri tem zelo lepe uspehe. Razstave učil v Pragerskem, Žalcu, v Idriji in drugod pričajo, da 60 mnogi učitelji in profesorji razumeli svojo dolžnost; to pričajo tudi številna učila na drueih šolah, ki niso bila razstavljena.
Uspehi na šolali, ki so si same izdelale učila, so bili znatno boljši kakor na tistih, ki so na učila čakale, ponekod tudi boljši od uspehov na šolah, ki so imele na uporabo tovarniška učila.
Šole lahko dosežejo zelo lepe uspehe v zbiranju učil za pouk prirodopisja. V ta namen je prirodopisnim interesnim krožkom na razpolago že nekaj literature, predvsem šolska praktična biblioteka, ki jo izdaja »Prosveta« v Beogradu. V tej biblioteki najdemo drobne brošure, ki jih je napisal Vel. K. Uroševič pod naslovom: »Insekti — kukci«, način prepariranja za školsku zbirku, dalje »Leptiri«, »Pauci«, »Sisa-ri«, »Mehkužci, gmizavci in vodozem-ci«, o prepariranju najdemo članke tudi v »Proteusu«, glasilu »Prirodoslovnega društva«, ki naj bi ga imela vsaka šola.
Vsaka šola lahko zbere najznačilnejše rastline svojega okoliša, prav tako tudi mineraloške zbirke, ki jih lahko poveča in razširi z zamenjavo z drugimi šolami.
Sole v Sloveniji lahko zamenjujejo posamezne minerale, živali in rastline ali pa celotne karakteristične zbirke posameznih pokrajin s šolami v Makedoniji, Črni gori in drugod.
Učila za pouk fizike in kemije izdelujemo najlaže v krožkih Ljubiteljev tehnike, kjer naj se družijo učenci strokovnih sol in učenci v gospodarstvu, prav tako pa tudi z raznimi obrtniki, tehniki in inženirji ter drugimi strokovnjaki.
Pri tem delu lahko uporabljamo knjigo Milenka Miliča »Uputstva za iz-radu nastavnih sredstava«, ki jo je izdalo ministrstvo za prosveto LR Srbije in se dobi pri Državni založbi Slovenije v Ljubljandi in pri »Prosveti« v
Podjetje »Kraški marmor - Sežana«
Pred dvema mesecema je bilo v Sežani ustanovljeno okrajno industrijsko podjetje »Kraški marmor — Sežana«, ki je pričelo z odkrivanjem prikritih ležišč marmorju tudi italijanske tvrdke. Podjetje krivajo, so našli črnorožnat, siv, repnat, belotigrast in črnooblačen marmor in belorepnat tip granita. Novi kamnolomi v Vrhovljah in Kozljah že delno obratujejo in so prve pošiljke že bile odposlane zagrebški klesarski zadrugi. Še letos bosta tej zadrugi poslani še dve pošiljki, Veliko povprašujejo po kraškem marmorju tudi italijnske tvrdke. Podjetje je že sklenilo dogovor in se pogodilo za cene s tvrdko »Montecatini«.
V	kamnolomih je trenutno zaposlenih 55 delavcev, ki delajo še po primitivnem načinu z ročnimi vrtalnimi napravami in orodjem Podjetju primanjkuje namreč strojev, kompresorjev, potrebnih kamnoseških dlet in zagozd kakor tudi žag. Vse to pa misli podjetje ob pomoči ljudske oblasti, ki se zanima za razvoj kamnoseštva, premostiti in dvigniti produkcijo z nabavo dveh kompresorjev. Kljub začetnim težavam delajo kraški kamnoseki z veseljem, ker vedo, da delajo zase in za svojo državo, ki jo hočejo z vstopom v petletni plan gospodarsko okrepiti s svojim požrtvovalnim delom. (Tanjug.)
Beogradu. Isti pisatelj pripravlja tudi knjigo: »Kemija z enostavnimi sredstvi«. Ta knjiga je važna tako za izdelovanje učil, še bolj pa za eksperimentiranje, ker se avtor izogiblje laboratorijske steklovine in uporablja pri vseh poskusih večinoma navadno, vsakdanjo posodo.
Mnogi profesorji in učitelji so v zadnjih dveh letih in že prej izdelali učila za pouk fizike po svojih zamislih* kar je izredno važno. Če bomo posnemali le tuje vzorce, ne bomo zlepa na; predovali. Škoda je le, da ti avtorji svojih izumov ne objavljajo. Preprostejše stvari bi lahko posnele šole sa,-me, bolj komplicirane in težje bi izde' lale delavnice učil za vse šole v državi.
Široke možnosti za zbiranje in iz' delovanje učil nudi na vseh šolah zemljepisni pouk. Interesni krožki in krožki Tehnike in športa oziroma Ljubite-jev tehnike lahko zberejo albume m opise znamenitih mest, prirodnih krasot, gospodarsko važnih krajev, napra^ itd. Vsaka šola naj bi izdelala reliei svojega okoliša, relief osnovnih ge<>' grafskih pojmov, model za navidezo<> gibanje sonca itd. Tudi za zgodovinski pouk lahko izdelamo mnogo učil. *z dnevnega časopisja izrezujmo slike znamenitih ljudi in jih vse zbirajmo v album. Dodajmo temu važnejše g°' vore, zbirajmo podatke o izpopolnjevanju gospodarskega načrta, o dejanjih mladine, o delu žena, o učenju in delu pionirjev, o uspehih delovnega ljudstva, o slavi in moči naše armade.
Interesni krožki lahko izdelajo mn<2' go učil za pouk geometrije. Sem spadajo mreže in modeli geometrijskih teles, priprave za ponazoritev pretvarjanja likov, izračunavanje površine' prostornine itd.
Tudi za jezikovni pouk je mnog0 učil, ki jih lahko izdelajo šole. Od zidnih slik in tabel preko albumov pesni' kov in pisateljev do slik troražsežid® posnetkov njihovih rojstnih hiš. V ta učila štejemo tudi priprave za uredi' tev bibliotek in lutkovnih gledališč.
Shematične slike in grafikoni s° odlična učila pri vseh predmetih na vseh vrstah šol. Tudi tu pomagajo ih' teresni krožki in krožki Tehnike in športa.
Učilo, ki ga je napravil učenec sam ali kolektiv učencev, ima pred tovarniškimi učili mnogo prednosti, predvsem v preprostosti, dalje v tem, da s0 je tvorec temeljito seznanil s problemom, ki ga je reševal, in slednjič f tem, da navaja k delu druge učence-Vse to so vzgojni momenti, ki so up<J' števanja vredni. Temu pa se pridruži gosjjodarski moment. Čim več učil ho-do napravile šole same, tem bolj razbremenjena naša mlada industrija’ ki stoji pred ogromnimi nalogami.
Zaradi vzpodbude in spoznavanj* priredimo čim več krajevnih (v večjih krajih) okrajnih razstav učil. Med V0'. sameznimi šolami, mesti in okraji ltfJ se razvije ono plemenito tekmovanje, ki je tako značilno za današnji čas; Posamezni učitelji in profesorji naj svoja izkustva pri izdelovanju in upo' rabi učil posredujejo vsem pedagoški® delavcem v Sloveniji in Jugoslaviji. ' ta namen so jim na razpolago mladinske revije Ciciban in Pionir, dalje Pi<>' ilirski list, prav tako pa tudi Popotnik in Vestnik ministrstva za prosveto.
V.	Kunst
(Ta članek je napisan za Koledar prosvetnih delavcev, ki izide te dnU
KULTURNA KRONIKA
Gledališča so tekmovala. Narod®0
gledališče v Kragujevcu je povabil0 na tekmovanje gledališča v srbski« mestih. Tega tekmovanja so se udeležila vsa gledališča razen beograjskega in novosadskega. Med tekmovanjem S? posvečali posebno pozornost umetni' ški' višini vprizoritev ter je šlo v glaV' nem za kakovost in ne za število pred" stav.
Kulturno umetniška društva Srbij® se pripravljajo na veliko tekmovanje*
Sindikalna kulturno-umetniška društva Srbije pripravljajo za dostojno prosla' vo tretje obletnice ustanovitve Enotnih sindikatov Jugoslavije 24.—25. januar-ja revijo, ki bo manifestacija njihovega dela v kulturnem dvigu članstva, kar bo dokazal bogato izbran in kval1' tetno izdelan program. Na tekmovanju bodo sodelovala poleg 21 beograjskih društev, društva iz cele Srbije in Vojvodine.
NOVE KNJIGE IN ČASOPISI
Narodno zadrugarstvo, št. 6. Izdaja lavna zadružna zveza FLRJ. Beogr®
Glavna 1947. Str. 90.
S.	S. Mokuljski: Voltere i njegov® škola. Prevedel Ilija Kecmanovič. 1* dala »Kultura«. Beograd 1947. Str. *•' '
KOMUNIKE ZUNANJEGA MINISTRSTVA FLR JUGOSLAVIJE
V ZVEZI Z ODPOVEDJO JUGOSLOVANSKO-DRITANSKEGA SPORAZUMA O RAZSELJEN«! IN KOLABORACIONISTIH
strti ’	*	^ec'	(Tanjug).	Od	nuni-
j . .p3 za zunanje zadeve FLRJ smo nj,.1 P°oblastilo, da objavimo nasled-
^..zv®zi z odpovedjo sporaZUma o Ikl! -!enih osebah' ki Ža je vlada FLRJ z Vja<^° Velike Britanije 8. 6ep-i,	ra ^ na Bledu, se v komentarjih
jj an^ . ža tiska, v izjavah predstavnica t jJ^anskega zunanjega ministrstva, Mali * V *Z)av' državnega podsekretarja dal	V ^P°dJ1jem domu, ki jo je po-
tev A j cembra> pojavlja težnja in trdi-i da do odpovedi blejskega sporazuma tan"	.zaradi tega, ker ga Velika Bri-
ne,^® n’ izpolnjevala, ampak zaradi ciio ^ v3 ,.na^ organov za repatria-seli' 'u	n'	uspelo pridobiti raz-
jenih oseb za repatriacijo ter zaradi 2] ®.^a_ nezadovoljstva, da »nedolžni« u ,In.c' ui izdajalci, za katerih usodo so am britanski krogi zelo zaskrbljeni, “o bili izročeni našim oblastem.
ved l n°^ naže v^ade, s katero je o-dpo-v j ,sP°razum in ki je bila izročena 8a , onu 9. decembra, so podrobno d; Vif . razl°gi in številni dokazi, zara-^ katerih je bila vlada FLRJ prisiljena jas^ovydati sporazum. Iz teh navedb je no in nedvoumno razvidno, da je do . Puvedi prišlo zato, ker se britanski 2u^ vniki niso držali določb spora-s ?a’ k'.so Ža kršili v mnogih primerih, sel'11”? bdo re^evanje problema raz-lenih oseb še oteženo Ta dejstva so Dr d br^ansk' vladi znana že mnogo P ed odpovedjo sporazuma, vol Zadnie dni septembra je izročilo i e eP°slaništvo FLRJ v Londonu na pod-navodil vlade FLRJ z dne 26. sep-,, ra britanskemu zunanjemu ministr-
stvu
določi
protestno noto, ki je opozorila na ene pojave v posameznih taboriščih
razseljene osebe, ki so bili v popol-ai® nasprotju z določbami 6 čl. spora-P° katerih se ie vlada Vel. Brita-obvezala, da bo prepovedala v ta- I Part za Tazsek’ene osebe vsako pro- ! Sando proti interesom Združenih naro- I
dov in repatriacij. 14. novembra je izročilo naše veleposlaništvo v Londonu protestno noto zaradi nabiranja razseljenih oseb za delo izven Nemčije in Avstrije, katerega so vodili razni tuji predstavniki, med njimi tudi britanski, kar je v nasprotju s 15. čl. sporazuma. Odgovora Foreign Officea na to noto ni v nobenem primeru mogoče spraviti v sklad z določbami tega člena
Končno je izročilo veleposlaništvo FLRJ v Londonu na podlagi navodil svoje vlade z dne 28 novembra protestno noto, v kateri je opozorilo na kršitve določb 13., 14 in 15 čl blejskega sporazuma ter na hud napad britanskih okupacijskih oblasti na šefa jugoslovanske misije za zvezo generalnega majorja Pehačka, ko je odhajal 19 novembra službeno 6kozi obmejni blok v Jugoslavijo. V svojem odgovoru 6e je britansko zunanje ministrstvo opravičilo samo zaradi incidenta z generalom Pehačkom, glede drugih pritožb pa je zavzelo negativno stališče, za katero ni mogoče najti podlage v določbah sporazuma.
Hkrati s temi protesti v Londonu so v Beogradu opozorili tudi britanskega odpravnika poslov ob ni ego vem obisku v zunanjem ministrstvu 25. oktobra, da se glede ravnanja britanskih okupacijskih oblasti v Avstriji in Nemčiji kljub blejskemu sporazumu še ni ničesar spremenilo, pri čemer so mu navedli mnogo kršitev samega sporazuma.
Prav tako je naletela tudi jugoslovanska misija za zvezo, ki je bila dodeljena na podlagi sporazuma britanski komisiji za begunce v Avstriji za izvedbo sporazuma, že od prvega dne na velike težave pri svojem delu, ker britanske oblasti niso kazale volje, da spoštujejo sporazum V noti vlade FLRJ ter v izjavi predstavnika zunanjega ministrstva na tiskovni konferenci 15 decembra so te težave izčrpno navedene.
S temi težavami je jugoslovanska misija seznanila britansko posebno komisijo, ki ji je v pismenih protestih obraz-
ložila, da so te težave v neposredni zvezi s kršitvijo sporazuma od britanske strani. To je prišlo posebno jasno do izraza 24. novembra na konferenci med šefoma komisij generalom Pehačkom in generalom Mac Lanom v Celovcu, kjer je podal general Pehaček pregled dotedanjega dela in izjavil da je bila dosedanja praksa v popolnem nasprotju z določbami sporazuma in britanski predstavnik ni ugovarjal tem ugotovitvam.
V zvezi z našo odpovedjo sporazuma so značilni poskusi britanskih uradnih predstavnikov, da so za nekaj dni zamolčali prejem note v Londonu, zatrjujoč, da je bila izročena nota uradno britanskemu veleposlaništvu v Beogradu v našem jeziku in da je bila njena vsebina objavljena v našem tisku, preden je bila znana britanski vladi, ker so baje čakali na prevod v angleščino.
Take poskuse si je mogoče razlagati samo s prizadevanjem britanskih uradnih krogov, da za prvi hip zabrišejo težak vtis, ki ga je morala napraviti na britansko javnost tako dokumentirana odpoved Noto je izročilo veleposlaništvo FLRJ v Londonu britanskemu zunaniemu ministrstvu 9. decembra ob 11.50. Poleg pismenega potrdila od tega dne, je dobilo veleposlaništvo FLRJ v Londonu 13 decembra tudi noto britanskega zunanjega ministrstva, ki pravi, da je bila naša odt>oved izročena 9. decembra. — Istega dne ie bila ob 13. uri izročena odpoved tudi britanskemu veleposlaniku v Beogradu. Vest o odpovedi je bila objavljena v jugoslovanskem tisku drugi dan, t. j. 10. decembra.
Tako reagiranje uradnih predstavnikov v Londonu v zvezi z odpovedjo sporazuma daje še en dokaz več, da se ena od pogodbenic ni trudila, da bi prispevala k rešitvi problema, glede katerega se je v sporazumu obvezala, da se bo skupno z nami trudila za. dokončno rešitev celotnega vprašanja jugoslovanskih razseljenih oseb in kolaboracionistov.
Volitve v krajevne sovjete v petih federalnih republikah SZ
Z glasovanjem za kanddate Stalinskega biol a komunistov in nesarti cev ie sovjetsko ljudstvo g asovalo za zmago komunizma
rrovokatorske izjave avstrijskega zunanjega ministra
Hlapec imperialistov Gruber se sklicuje na falzificirani plebiscit na Koroškem
l, London, 21, dec, (Tanjug.) Prekinitev _ °Pterence zunanjih ministrov je dala f°v°d izvajalcem imperialistične politi-Ke> da se ponašajo kot da bi jaltske in Potsdamske določbe izgubile veljavo,
..Tako se je dr. Karl Gruber, avstrij-zunanji minister, drznil podati na ti-izz^f koiderenci v Londonu drzne in W o6 fziave' Izzivalno in drzno sta-n..e Gruberja pride zlasti do izraza v j ,?°navskih vprašanjih. Ko so ga vpra-1 o možnosti morebitnega direktnega Pogajanja z Jugoslavijo v koroškem vprašaj0' se je drznil trditi, češ da »ni Ko-v° ka vprašanje za Avstrijo in da bo to Prašanje rešil plebiscit.«
p Sklicevanje na falzificirani plebiscit Prvi svetovni vojni ni slučajen pojav.
Dr. Gruber je dober učenec svojih slabih učiteljev. Marsikaj se je naučil od nemških fašistov in wallstreetskih imperialistov. Ko je na eni strani ostro napadel potsdamske in jaltske določbe, je skušal na drugi strani uveljaviti interese svojih imperialističnih gospodarjev Ko je pričel govoriti o donavskem vprašanju, je izjavil, »da je Avstrija zainteresirana na svobodnem prometu po Donavi, kar pomeni svoboden prehod za vsakogar; svoboden prehod za francoske, britanske in ameriške ladje.«
Svoboda, ki jo priporoča dr, Gruber, je Jugoslovanom dejansko dobro znano suženjstvo. Ta svoboda, ki jo želi, bi pomenila suženjstvo za avstrijski narod in pooblaščeno hlapčevski položaj za dr. Gruberja.	,
Govor geneneralnega sekretarja KP Italije Palmira Togliattija
Glavna naloga etalNansfee zomanfe počitke ie sodelovante s Sovie&cko sveso
j:	21. dec. (Tass.) Med razprav-
vJ,anJem o deklaraciji De Gasperijeve *&de v ustavodajni skupščini je ge-tajnik KP Italije Palmiro To-
Vin i rekel’ da ->e De Gasperijeva ‘“da dejansko vlada reakcionarnih “apin, ki služijo tujemu imperializmu.
logliatti je rekel med drugim: j JDe Gasperi je po njegovih lastnih glavah hotel po določeni »rekonstruk-Ju postaviti reprezentativnejšo vlado, wvtem Pa je izbral »najreprezentativ-osebe, kakor so n. pr. funkcio-kat - Saragatove stranke, ki nima ni-doi ne °Pore v državi, še manj pa v e,avskem razredu.
t .Glede republikanske stranke lahko j.dJmo, da njen sporazum z De Gaspe-jfeja povsem razgalja konservativni aacaj usmeritve njenih voditeljev. S . ejim vstopom v vlado so postali republikanski pristaši De Gasperija pri [A?5.ovih poskusih ustvariti takšen po-v katerem bi komuniste in so-ubste potisnili iz javnega življenja.« oh °..je omen>l manifest saragatovcev njihovem vstopu v vlado, je To-vj 'atti izjavil: »Iz tega dokumenta veje s, °tjkomunistični duh kongresa krščan-® demokratske stranke. Postaviti ko-Uniste izven zakona je smešna grož-Ja in tega ne more napraviti pa-prbad kancelar De Gasperi. Ideale “riije dojema in sprejema vedno več ie°Z *n ?e,,a družbenih plasti. To |j Pravi pohod napredka, to je polet JUUstva, ki je zadihalo in se postavilo s..vn°Se, da bi odvrglo stoletni jarem ž°njstva, ki ga je zatiralo. Ne bo
.uspelo zasukati kolesa zgodovine
vain
JPaz°j^ Nikdar vam ne bo uspelo one-ji?S°čiti procesa dviganja množic, ki ua vodimo mi, in ki bo ovenčan z-tl, Jjritvijo nove demokracije in nove
IV
iavi Sforzine proteste je Togliatti iz-v d: »Kot zunanji minister niste našli tes.. i dovolj dostojanstva, da bi pro-vel	Pr°ti dejavnosti ameriškega
ePoslanika, ki potuje po naši državi Je]0rSanizira industrijce za borbo proti PfjPvnemii ljudstvu in zahteva, da se ,|;i JluG protikomunistični fronti. Uso-H|J’*lije v tem povojnem razdobju, Hj ''Uost, da postane svoboden narod “ drugimi svobodnimi narodi in
država med drugimi državami, je odvisna od tega, ali bo ameriškemu bloku uspelo ali ne uspelo vzpostaviti svoje gospostvo nad našo državo in jo spremeniti v protektorat. Italija ne bo mogla pod pokroviteljstvom tega bloka postati svobodna in neodvisna država.«
Togliatti je nadalje izjavil, da je glavna naloga italijanske zunanje politike »vzpostavljanje zvez in sodelovanja s Sovjetsko zvezo, edino veliko državo, katere prijateljstvo lahko omogoči Italiji pridobiti v Evropi in na svetu mesto svobodne in neodvisne države«.
Fašisti vrgli granato na poslopje KP v Rimu
Rim, 21. dec. (Tanjug.) Izpadi fašističnih elementov v Italiji proti naprednim organizacijam v državi se stalno ponavljajo in zavzemajo vedno večji obseg. Snoči so vrgli v rimski četrti »Ita-lia« — kakor poroča Reuter — granato na poslopje Komunistične partije. Poslopje je poškodovano.
Splošna stavka v živilski industriji v Italiji
Rim, 21. dec. Kakor poroča AFP, so organizirali delavci in nameščenci Italije v živilski industriji po prekinitvi pogajanj za sklenitev novih delovnih pogodb splošno stavko za vso Italijo.
Prav tako se širi val stavk tudi na Siciliji. Včeraj so proglasili v Tr&paniju in Enni splošno stavko. V Messini še vedno stavkajo občinski nameščenci, delavska zborniea pa je v znamenje solidarnosti s stavkujočimi sklenila, da preneha delati. Poleg tega ie delavska zbornica v Messini 9klenila, da razglasi v mestu splošno stavko, če dotlej ne bo zadoščeno zahtevam občinskih uslužbencev.
OSLO — Norveški pisatelj Knut Ham-sun, zloglasni pobornik hitlerizma, je bil obsojen — kakor poroča AFP — zaradi svoje kvizlinške dejavnosti med nemško okupacijo samo na denarno kazen.
Pogajanja o spojitvi zapadne Avstrija z Bavarsko
Dunaj, 21, dec. (Tass.) »Oesterreichi-sche Zeitung« komentira izjavo kanclerja Figla na seji vlade, s katero je nedoločno demantiral glasove, da so se avstrijski in bavarski predstavniki v Švici pogajali o sodelovanju O tem sta pisala švicarski list »Tat« in avstrijski »Salz-burger Nachrichten«, ki sta poročala, da so se avstrijski politiki in nemške uradne osebnosti pogajale o spojitvi zapadne Avstrije z Bavarsko.
Tisk prinaša poročilo francoske no-vinske službe, objavljeno 3. decembra v »Salzburger Nachrichten«, v katerem je rečeno, da so razpravljali na konferenci predstavnikov socialističnih strank iz pokrajin Wurttemberg-Baden, Porenja, Pfalz-Wurttemberg-Badena in francoskega dela te dežele o ustvaritvi nove države, ki naj bi nastala v primeru neuspeha^ londonske konference v Južni Nemčiji in v katero bi bile vključene tudi zapadne pokrajine Avstrije.
»Oesterreichische Zeitung« pristavlja, da je bil tudi predsednik bavarske vlade silno »pazljiv« pri demantiranju tega poročila.
Antsrišk; klevetniki ZSSR ob sramotnem stebru
Moskva, 21. dec. (Tass) V podlistku z naslovom »Polom klevetnikov« zasmehuje »Pravda« napore radia »Glas iz Amerike« in ameriškega tiska glede »dviga cen« in »psihološke priprave za ohranitev racioniranega sistema« v ZSSR.
Da bi odvrnili pozornost ameriškega ljudstva od prave nevarnosti prihodnje krize, skušajo propagandisti boga dolarja organizirati govorice o bajeslovni »krizi v ZSSR« — piše »Pravda«. Ze po nekaj dneh so nekateri organizatorji tega blebetanja ugotovili, da so šli preko mere. »Christian Science Monitor« potrjuje, da slonijo radijske oddaje »Glasu iz Amerike« na brzojavkah diplomatskih predstavnikov ZDA in izraža bojazen, da bi »ameriški ugled trpel« — če bi se vesti o »bližnji gospodarski katastrofi ZSSR« izkazale za lažnjive.
Sklep Sveta ministrov ZSSR in CK Komunistične partije o denarni reformi in ukinitvi nakaznic za preskrbo je pokazal, da se dejanski položaj v Sovjetski zvezi temeljito razlikuje od želja ameriških reakcionarjev. Ta sklep ni _ samo nov dokaz neomajne moči socialističnega gospodarstva, ni samo nov korak k izboljšanju blaginje sovjetskega ljudstva — postavil je pred očmi vsega sveta ob sramotni osteber avtorje klevetniških vesti o »krizi v ZSSR«.	______
Monarhofašisti izseljujejo makedonsko prebivalstvo
London, 21. dec. (Tanjug). List »Niki« glasilo EAM-a vodenskega okrožja, prinaša krvavo bilanco terorja monarhofa-šistov nad prebivalstvom tega kraja. Iz podatkov je razvidno da napadajo plačanci ameriških imperialistov živelj makedonskega porekla s posebno srditostjo.
V zadnjih tednih so monarhofašisti prisilno izpraznili celo vrsto vasi tega okrožja, ker je odšla večina prebivalcev v vrste demokratične armade. Tako so prisilno izselili ljudstvo iz vasi: Kocijani, Doilno Gramatiko, Kandrovo, Nisi, Teovo, Patičina, Volkojanovo in drugih V večini teh vasi imajo Makedonci večino in so izlil' fašisti svoj bes posebno nad njihovimi družinami.
Moskva, 21. dec. (Tass.) Danes so volitve v sovjete delavskih poslancev v 5 federalnih republikah: RFSSR, Ukrajini, Armeniji, Moldaviji in Karelofinski republiki. Kakor pri prejšnjih volitvah v vrhovne in krajevne organe državne oblasti tvori Komunistična partija blok z delavci-nepartijci. V uvodniku, posvečenem volitvam, piše »Pravda«:
Volitve v krajevne sovjete delavskih odposlancev so v trenutku, ko se kažejo znatni rezultati drugega leta povojne Stalinske petletke. Denarna reforma in ukinitev nakaznic za živila in industrijske proizvode prispevata k dvigu ravni materialne blaginie delavcev, k obnovi in razvoju narodnega gospodarstva in nadaljnji utrditvi moči sovjetske države. Samo v socialistični deželi — zmagovalki je dve leti po koncu strahotne voine mogoče doseči take uspehe. V tem se kaže moč planiranega socialističnega gospodarskega sistema, veliko ustvarialno delo. ki ga ie dovršilo sovietsko ,1'ud-stvo pod vodstvom Partije Lenina-Sta-lina.
Liudstvo je predlagalo za poslanske kandidate v kraievne soviete svoje nai-boliše sinove in hčere, ki so v delu pokazali, da se znaio boriti za interese delavcev. Z današniim glasovanjem za kandidate Stalinskega bloka komunistov in nepartijcev, bo naše zavedno liudstvo glasovalo za izvedbo petletnega plana v štirih letih, za nadalinio utrditev moči naše sovjetske domovine, za nov dvig eksistenčnega n'«oia delavcev, za zmago komunizma. Današnii dan bo zaznamovan z novim zmagoslaviem moralne in politične enotnosti sovietskih m,ož. z mogočno manifestaciio niihove visoke sociaLstične zavesti in sovjetskega domoljubja.
Gintralisim Stalin - kandidat vssga sovjetskega ljudstva
Moskva, 21. decembra (Tass). Ob 5. uri je 100 odstotkov volivcev glaso-val° za Stalina. Že zgodaj zjutraj je množica prišla na ceste Stalinskega okrožja, največjega industrijskega središča glavnega mesta. Nad 200 kandidatov v krajevne sovjete je čakalo na glasove volivcev. Prvi izmed njih je kandidat vsega ljudstva Josip Stalin, šef sovjetske vlade. Delavci Stalinskega okrožja so že izvolili šefa sovjetske vlade v Vrhovni sovjet ZSSR, lansko leto pa so zanj soglasno oddali svoje glasove na volitvah v Vrhovni sovjet RSFSR.
V dnevih pred volitvami v krajevne sovjete so delavci tovarne motorjev predlagali kandidaturo Stalina v mestni sovjet Moskve. Prostorna in visoka hiša. kjer je 24. volivni urad, in kjer kandidira Stalin, je razsvetljena.
Čim so se vrata volivnega urada od-
Erla, je bilo na stotine delavcev, ki so ili na nočnem delu v tovarni motorjev v mestu, da bi oddali svoje listke. Stari delavec Sergej Sazonov, iz Moskve je prvj oddal svoj listek. Svojo mladost je preživel v Moskvi, tu je postal delavec in se odlikoval kot najboljši delovodja strojne delavnice.
Takoj za njim je oddala svg)j listek Olga Borodkina, upokojenka, 6tara 70 let. Videla sem mnogo stvari, je dejala v našem glavnem mestu, toda dan volitev je bil zame vedno največji praznik.
Glasovanje v 85. volivnem okrožju Stalinskega rajona je trajalo samo 5 ur. Ob 11. dopoldne je 100 odstotkov volivcev oddalo svoje glasove za Josipa Stalina.
»Ko glasujemo za Molotova, glasujemo za miroljubno politiko ZSSR«
Prebivalci volivnega okrožja Molotov v prestolnici so imeli danes čast izvoliti za svojega poslanca v sovjete delavskih odposlancev mesta in moskovskega okrožja Vjačeslava Molotova, zunanjega ministra ZSSR.
Ob rani uri so se številne skupine oseb pojavile na cestah volivnega okrožja Molotov in hitele na volivne urade, da bi bili prvi, ki bi oddali svoje glasove za šefa zunanje politike Sovjetske zveze. V nekem privatnem hotelu, čudovito okrašenem, kjer je 5. volivni urad, so se zbrale stotine oseb, vojakov, delavcev, študentov, nameščencev in gospodinj. Vsi so veseli in dobre volje.
Marija Zotova, delavka tekstilne tovarne »Klara Zetkin«, pravi: Danes je zame velik dan — tretjič oddajam svoj glas za Vjačeslava Molotova, zvestega sina sovjetskega ljudstva. Molotov je eden izmed tistih, ki so naredili našo domovino močno in neodvisno.
Ob 6. uri zjutraj je predsednik volivne komisije povabil volivce, naj prič-no z volitvami. Dva mlada moža z zlatimi zvezdami na prsih sta prva pristopila k skrinjicam. To sta brata v orožju Aleksander Vasiljev in Nikolaj Solotov, heroja Sovjetske zveze, ki sta se borila skupaj na mnogih frontah. Sedaj obiskujeta visoke šole. Ko je vrgel svojo glasovnico v skrinjico, je Vasiljev dejal predsedniku komisije:
»Danes, ko glasujemo za Vjačeslava Molotova, glasujemo za zunanjo politiko Sovjetske zveze, ki se trudi, da bi utrdila delo miru proti netilcem nove vojne. Sovjetski možje imamo trdne živce in težko nas je ustrahovati. Vemo. da podpirajo in odobravajo politiko ZSSR milijoni navadnih ljudi po vsem svetu.«
Seja komisije za kontrolo atomske energije
Sovjetska zveza stremi za sporazumom, toda le na temelju sklepov Generalne skupščine in Ustanovne listine 0ZM
je izjavil sovjetski delegat Gromiko
Nev/ York, 21 dec. (Tass.) Kljub nasprotovanju Sovjetske zveze in Poljske je sklenil delovni kolektiv komisije za kontrolo atomske energije OZN, lotiti se nadaljnje izdelave ameriškega načrta o mednarodni posesti, upravljanju in nadziranju proizvodnje atomske energije po. mednarodnem kontrolnem telesu, ki bi moralo biti ustanovljeno po ameriškem načrtu.
Predsednik komisije, francoski delegat Parodi je predlagal, naj komisija pokliče strokovnjake iz velikih javnih in privatnih podjetij posameznih držav, ki naj bi svetovali glede vprašanj upravljanja in financiranja, ki se nanašajo na osebje itd.
Predstavnik Velike Britanije Cadogan se je strinjal s Parodijem, vendar pa je hkrati predlagal, naj komite št. 2 vnovič prične s proučevanjem načrtov, ki jih je predložila Sovjetska zveza o vprašanju uvedbe mednarodnega nadzorstva nad sredstvi za proizvodnjo atomske energije, ki pripadajo posameznim državam. Komite je soglasno odobril Cadoganov predlog, medtem ko je Gromiko odločno nastopil proti francoskemu predlogu.
Gromiko je poudaril, da so britanski in ameriški znanstveniki odkrito izjavili, da niso načrta Sovjetske zveze v komisiji zadostno proučevali, in je izjavil, da Sovjetska zveza pozdravlja ponovno proučevanje njenih predlogov, ker ni bila zadovoljna s prejšnjim načinom proučevanja.
Gromiko je nadalje dejal, da bi francoski^ predlog, ki se po svojem sestavu nanaša na proceduro, preprosto privedel do predložitve tretjega poročila po komisiji za kontrolo atomske energije, poročila, ki bi ga verjetno večina odobrila. To bi pomenilo strinjati se 6 stališčem ZDA, s tem dejstvom pa ne bi rešili glavnih vprašanj
Ni potrebno ponavljati — je rekel Gromiko — da Sovjetska zveza vsestransko stremi za sporazumom, pri tem pa se ne sme žrtvovati načel, ki izhajajo iz sklepov Generalne skupščine in Ustanovne listine OZN.
Poljski predstavnik Zlotovvski je prav tako poudaril, da se brez pristanka vseh držav, zlasti ZDA in Sovjetske zveze, ne more ustvariti mednarodna kontrola Navedel je stališče britanskega Združenja znanstvenikov, po katerem mora komisija pri svojem delu ohraniti načelo soglasnosti, in po katerem je mednarodna kontrola nad atomsko energijo brez mednarodnega posedovanja in upravljanja povsem nemortoča Zlolowski je opozoril, da atomska bomba ne more zago-
toviti varnosti ZDA ali kakšni drugi državi in je dejal: »ako bo komite še nadalje obravnaval to vprašanje na podlagi ameriškega načrta, postane lahko položaj še težji in nevarnejši.«
Vrsta govornikov, med katerimi so bili tudi predstavnik Avstralije, Kitajske, Kanade in Kolumbije, je podprla francoski in britanski predlog glede vprašanj procedure.
Ob koncu seje je Parodi skušal oceniti to podporo kot znamenje pristanka, da se proučujejo samo odgovori Sovjetske zveze na britanska vprašanja v zvezi s sovjetskim načrtom. Ker pa je bil Gromiko proti temu, so sklenili, da se proučevanje v komiteju št, 2 ne omeji le na sovjetske odgovore,
Ta seja je bila zadnja, v kateri so bili navzoči _ predstavniki Avstralije, Poljske in Brazilije. Predstavniki Argentine in Ukrajine jih bodo zamenjali kot člani komisije (kot telesa Varnostnega sveta) ob koncu leta. Kanada je že član komisije za kontrolo atomske energije.
Indonezijske čete odbijajo nizozemske napade
Džakarta, 21. dec. (Tass.) Po poročilu indonezijskega vojaškega poveljstva se nadaljujejo ogorčeni boji vzhodno od Ma-langa. Nizozemska motorizirana pehota je zaman skušala s tanki in s topništvom prebiti obrambne indonezijske položaje. Indonezijske čete so odbile vrsto nizozemskih napadov.
Kakor poroča novinska agencija An-tara, je poslala socialistična stranka v Indoneziji poslanico vsem socialističnim strankam Azije, v kateri jih poziva, naj povečajo svoj prispevek za obrambo Indonezijske republike pred nizozemsko kolonialno napadalnostjo.
Na koncu spomenice zahteva socialistična stranka, naj vplivajo pri OZN, da ukrene vse potrebno za kaznovanje nizozemskih napadalcev.
Z VSEGA SVETA
PARIZ — AFP poroča, da je frankf-sticno vojaško sodišče obsodilo na smrt znanega španskega antifašističnega borca Zoroa in tri njegove tovariše.
MADRID. — Radio Pirenaica poroča, da je izbruhnila v večjem številu industrijskih podjetij v mestu Bilbau stav-ka. Delavci stavkajo, ker uprave podjetij niso ugodile njihovim zahtevam, da se zvišajo mezde vsem delavcem, zlasti pa tistim, ki so najslabše plačani.
f IZKULTURA
SEJA GLAVNEGA ODBORA FZS
Nove naloge naše H z kultur ne organizacije
Ljubljana, 21. decembra.
V	soboto je bila na Taboru v stekleni dvorani seja glavnega odbora FZS, katere so se udeležili delegati iz posameznih okrajev, Seja je imela informativen in posvetovalen značaj; glavna točka dnevnega reda je bila konkretizacija sklepov V. plenuma FISAJ-a.
REORGANIZACIJA FIZKULTURE
Predsednik FZS tov. Zoran Polič je otvoril sejo in takoj spočetka poudaril, da je glavno težišče vsega dela naše fizkulturne organizacije uvedba splošne telesne vzgoje med najširše množice naših fizkultumikov. Da se to prizadevanje uresniči, je potrebna delna reorganizacija. Nova oblika naj bi ustrezala zahtevam po najintenzivnejši splošni telesni vzgoji, istočasno pa naj bi v največji meri pospeševala razvoj vseh športov ter vrhunskih rezultatov naših športnikov. Po dosedanjem načinu smo v večjih mestih dosegli še nekako zadovoljive uspehe in splošna telesna vzgoja ni trpela na račun raznih športnih panog. Na našem podeželju pa je splošna telesna vzgoja občutno pešala na račun športa. Zato pristopamo zdaj k dvema oblikama aktivnega dela. Na eni strani bomo organizirali društva s težiščem v splošno telesni vzgoji, na drugi strani pa bodo ustanovljena društva po posameznih panogah.
Bodoča oblika naj bi bila po izvajanjih predsednika tov. Poliča taka, da bi FZS s svojim glavnim odborom in sekretariatom vodila vse delo kakor doslej. Pač pa se bodo dosedanji strokovni odbori reformirali v odbor splošne telesne vzgoje in v odbore za posamezne športne panoge, v odbor za planinarstvo ter v odbor za šah. Odbor za splošno telesno vzgojo bo razširjen in bo vodil vse delo splošne telesne vzgoie na terenu. Odbori športnih panog bodo delovali za razvoj in dvig športov pri posameznih specialnih društvih in sekcijah. Ostala dva odbora pa bosta v istem smislu vodila samostojna društva za planinarstvo in za šah.
Težišče vse^a dela pri oikrajnih odborih bo v splošni telesni vzgoji ter v nadzorstvu nad športnimi društvi ter sekcijami. V okviru okrajnih odborov bodo formirani tudi odbori za šah, za planinarstvo pa po potrebah na terenu. Dosedanja društva bodo prevzela nalogo splošne telesne vzgoje in bodo vključevala eventualno športne sekcije, in sicer take, ki imajo v svojem kraju vse pogoje za uspešen razvoj. Kjer bi bila ta sekcija po številu aktivnih članov dovolj
močna, bo ustanovljeno posebno društvo za tisto panogo.
Doslej smo formirali v društvih vse panoge ne glede na ugodne ali neugodne pogoje. Odslej dalje bomo ustanavljali posamezne sekcije ali društva po ugodnih razmerah na terenu. S to spremembo bomo vsekakor dosegli večje uspehe v razvoju športov, istočasno pa bo prenehala vsaka nejasnost, v kakšno smer naj se razvije delavnost posameznih društev, je dejal tov. predsednik Vsekakor pa bo treba temeljitega preudarka pri ustanavljanju določenih seik-cij, da ne bi zavrli razvoja gotovih panog, ki bi v začetku ne imele podanih vseh najboljših pogojev za razvoj.
Tov. predsednik je nato izvajal, da je že sedaj potrebno pripraviti teren za ustanavljanje športnih društev ali posameznih sekcij. Pobudo in navodila za uspešno delo bodo prejemala društva od tozadennih odborov pri FZS, splošna navodila pa bo tudi za specialna društva dajal razširjeni odbor za splošno telesno vzgojo.
V	nadaljnjih izvajanjih se je tovariš predsednik dotaknil posameznih aktivov, ki so ustanovljeni po raznih tovarnah in ustanovah. Ti bodo vsekakor še obstojali naprej, vendar morajo stremeti za tem, da bodo pospeševali vključevanje članstva v društva, ali pa da se čimprej razvijejo v samostojna društva. Osnova za ustanovitev društva iz prej formiranega aktiva je število članov, vključenih v aktiv. Zaradi tega mora aktiv stremeti za tem, da čim prei vzgoji zadostno število rednih športnikov in delavcev, ki bodo potem vodili samostojno društvo. Takih aktivov, ki so omejeni na ozek krog priložnostnih fizkultumikov, ne bomo več dopuščali.
Kot zaključek svojih izvajanj je tov. predsednik pozval navzoče k sodelovanju za čim bolj uspešno izpolnitev novih nalog in jih prosil za konkretne nasvete. Poudaril je, da bomo le s sodelovanjem vseh pripomogli naši' organizaciji do novega življenja, kajti z dosedanjim delom nikakor ne moremo biti docela zadovoljni. Po teh besedah je pozval k diskusiji.
Vsi diskutanti so se s predvideno reorganizacijo docela strinjali. Diskusija se je v glavnem razvijala o določitvi starostne dobe, do katere bi se mladinci morali udeleževati splošne telesne vzgoje. Rešitev tega vprašanja je bila odložena na poznejši čas, ko bodo posamezni odbori skupno z glavnim odborom določili starostno mejo po posameznih športih in po posebnih primerih.
Norveški smučarski trener prispel v Planico
Ljubljana, 21. decembra.
Kakor znano, je bila naša Fizkulturna zveza v dogovorih z Norveško smučarsko zvezo, da ji pošlje trenerja, specialista za skoke na smučeh. Norvežani so izbrali izkušenega skakalca Sigurda Ta-raldsena, ki je prispel z letalom v Beograd, od tam pa je danes popoldne potoval skozi Ljubljano v Planico.
Na kolodvoru so pozdravili prikupnega gosta iz daljne Norveške člani smučarskega odbora pri FZS s tovarišem Josom Gorcem na čelu. V imenu Olimpijskega odbora ie bil orisoten predsednik inž. Stanko Bloudek. Prisotni so obsipali našega novega trenerja z mnogimi vprašanji, na katera ie ljubeznivo odgovarjal, medtem ko ie obedoval v kolodvorski restavraciji, Sigurd Tarald-sen je doma iz Osla, kjer ie ustužben kot uradnik. V smučarskih skokih se udejstvuje že od rane mladosti in je tudi sam tekmovalec. O snežnih razmerah pravi, da so na severu prav dobre, saj imajo v Oslu in okolici že od novembra
naprej skoraj meter snega. Razveselil se je ob srečanju z inž. Bloudkom, ki ga poznajo skakalci na Norveškem kot priznanega strokovnjaka za gradnjo smuških skakalnic. Oblečen je bil v moder tekmovalni dres z norveško zastavico na rokavu in se je zlasti zanimal za tečajnike in za snežne razmere v Planici.
Naši skakalci, ki so se letos v suhem tečaju vsestransko pripravili na zimsko sezono, ga bodo nocoj radostno pozdravili v planiškem smučarskem domu. Do-slei so vodili skakalne treninge v Planici naši fantje, zlasti France Pribošek. iutri pa bo prevzel skakalce trener iz dežele bratov Ruudov in stoterih drugih mojstrov v skakaniu na smučeh. Sirfiird Ta-rald«en ni naš prvi trener iz Norveške.
! Ledino ie oral pri nas niegov roiak inž.
| Hansen, za n!im je prišel Gutormsen, o priliki planiških tednov pa smo imeli priložnost občudoval tudi svetovna prvake brata Rimda in druge. Ko nor^avliamo Sirfurda Taraldsena na naših tleh, mu želimo prijetno bivanie med našimi tekmovalci in veliko uspeha.
Haiduk : Partizan 1:0 (0:0)
Beograd, 21. dec. Ob priliki proslave dneva Jugoslovanske armade sta danes igrali na, igrišču CDJA »Partizana« prijateljsko nogometno teikmo moštvi »Partizana« in »Hajduka« iz Splita. To srečanje med partizanskim moštvom »Hajduka« (ki je bilo po kapitulaciji Jugoslavije prvo osnovano na svobodnem ozemlju aprila 1940) in »Partizanom«, prvakom države in pokalnim prvakom, je obiskalo kljub velikemu mrazu 7000 ljudi.
Na terenu je bilo nekaj centimetrov snega, ki je onemogočil tehnično dovršeno igro. Tekma, razen prve četrt ure, ko se igralci niso znašli A a zmrzlem terenu, je bila živahna, posebno še v drugem polčasu, ko so bili napeti prizori pred obemi vrati. Ne moremo reči, da je imel »Hajduk« več od igre. Njegovi igralci, ki so bili v začetku brez ostrega starta, so igrali bolj borbeno ter zmago popolnoma zaslužili.
Kratek potek igre: V prvih 15. minutah je bila žoga večinoma v polju. Bobek je v 10 minuti lepo plasirano poslal žogo čez prečko. Kmalu nato je Vuka6 prodrl pred vrata »Partizana«, toda Šoštarič je lepo streljano žogo ubranil Nato je postala igra živahna, posebno še pred vrati »Partizana«, kjer je bil najbolj nevaren Vukas, ki je bil najboljši na terenu —
V	28. minuti je imel »Partizan« lepo priliko za gol, toda žoga je letela previsoko. Kljub temu, da je sredi prvega polčasa »Partizan« prevladoval na terenu, sta Vukas in Ive Radovnikovič stalno napadala vrata »Partizana«. Zadnjih 15 minut prvega polčasa je prevladoval na
REALIZACIJA PLANA, MORALNOPOLITIČNA VZGOJA FIZKULTURNI-KOV TER DVIG KADROV
V	drugi točki dnevnega rega je podal svoj referat glavni sekretar pri FZS tov. Vlado Jurančič. Glede moralne vzgoje fizkultumikov je poudaril, da imamo v disciplini doslej na dnevnem redu vse preveč najrazličnejših prekrškov Vsi ti prekrški dokazujejo, da še nismo dosegli prave kvalitete naših fiz-kulturnikov. Nismo še dosegli, da bi vsak posameznik pravilno pojmoval naloge današnje fizkulture in se po tem tudi ravnal. Današnji fizkulturnik mora biti s svojimi moralnimi in fizičnimi sposobnostmi pripravljen graditi in po potrebi tudi braniti svojo domovino.
Nadalje se je tov. sekretar dotaknil vsebine fizkulture pri nas in v zapadnih kapitalističnih deželah Naglasil je, da o tem vse premalo diskutiramo. Prav s tem razmotrivanjem pa bomo mnogo vplivali na moralno politično vzgojo mladine. Doslej imamo med našimi vodniki in športnimi delavci še mnogo ljudi, ki niso sposobni posredovati prave politične vzgoje našim fizkulturnikom. Marsikdo ni politično dovolj vzgoien in kot tak tudi ne more v tem smislu pravilno delovati. V bodočih tečajih bo posvečena posebna pozornost moralno-politič-ni vzgoji.
Ko se je dotaknil plana, je izjavil, da je ta gotov in čaka samo še odobritve zvezne planske komisije. Kar se tiče gradnje manjših objektov, se bodo morala društva lotiti te naloge iz lastne pobude istočasno z ostalimi obveznostmi, ki so bile sprejete na raznih občnih zborih.
Plan kadrov predvideva za vso Jugoslavijo 15.000 inštruktorjev za splošno telesno vzgojo in do 14000 trenerjev za razne športne pano<?e. Pripadajoče število za področje FZS bomo morali vzgojiti sami Zato naj tudi okraji organizirajo krajše tečaje, Ikjer naj posvetijo posebno pozornost ideino,politični vzgoji.
Glede plana rekvizitov je izjavil, da ’e v načrtu veliko povečanje produkcije. Potem, ko je zborovalcem podal še navodila in smernice za izvedbo bližnjih okrajnih skupščin ter skupščine FZS, ki bo v začetku februarja, je sekretar referat zakliučil.
Ob zaključku posveta je še tovariš predsednik minister Polič poudaril, da so pred nami velike naloge in da se bomo morali za niihovo izvršitev vztrajno ter resno boriti.
terenu »Hajduk«. Stinčič je lepo branil iz bližine streljano Senčarjevo žogo. — Z rezultatom 0:0 sta obe moštvi odšli na odmor.
V	drugem polčasu pa je začel »Partizan« napadati, toda nekoristne kombinacije ga niso pripeljale do gola. Ko-keza je moral večkrat pošiljati žogo v aut. Stinčič je ostro streljane žoge Senčarja lepo branil. V 16. minuti je bila žoga spet pred vrati »Hajduka«, toda oba branilca sta uspešno intervenirala. »Hajduk« je kmalu nato prenesel igro v napad, toda »Partizan« 6e je doibro branil. Senčar je zopet nekajkrat prodrl pred gol »Hajduka«, toda žoga je ostala vedno v rokah Stinčiča. V 20. minuti se je ostro streljana Bobekova žoga odbila od letve, Že je izgledalo, da se bo tekma končala brez gola. Toda zadnjih 15 minut je prev*el iniciativo »Hajduk« in v 37. minuti dosegel zmagoviti in edini gol te tekme. Vukas je iz daljave 20 metrov ostro streljal na gol. Žogo je Šoštarič odbil na noge Nedoklanu, ki je žogo poslal v mrežo.
Od »Partizana« 60 bili najboljši Mi-hajlovič, Senčar in Čajkovski, pri »Hajduku« pa Vukas, Radovnikovič Ive, ter vsa obramba.
»Partizan«! Šoštarič, Brozovič, Čolič, Čajkovski, Firm, Atanckovič, Mihajlovič, Senčar, Jezerkič, Bobek, Simonovski
»Hajduk«; Stinčič, Broketa, Kokeza, Batinič, Lokošek, Mrčič, Vukas, Radovnikovič Ive, Nedoklan, Radovnikovič Tonči.
Sodnik čolič iz Beograda.
Glavni urednik: Ivan Bratko — Naslov uredništva; Kopitarjeva 6 -- Uprava: Kopitarjeva 2. — Telefon uredništva in uprave 52-61 do 52-65 - Telefon na-cočninskega odd.; 30-30. Telefon oglasnega odd.: 36-85. Štev, ček rač. 60.4045-22
Košarka
Enotnost : Triglav 31:28 (15:18!)
Ljubljana, 21. decembra.
Razen tekme v košarki med Enotnostjo in Triglavom je bila Ljubljana danes brez športnega dogodka.
Prijateljska tekma med našimi najboljšimi slovenskimi košarkaši je privabila na Tabor precejšnje število gledalcev.
Kot prva iffra je bila na sporedu tekma ženskih moštev.
ENOTNOST : TRIGLAV (ŽENSKE) 38:7 (11:3).
Čeprav so vrsto Enotnosti sestavljale nove igralke, so Triglavanke izgubile tekmo z visokim rezultatom 38:7 (11:3).
V	moštvu Enotnosti sta igrali najbolje Judničeva in Beračeva, ki je zabila 18 košev. Ženska vrsta Triglava pa je igrala zelo raztrgano in nepovezano. Ugajala je zlasti Vidmarjeva.
Sodil je Kosec zadovoljivo.
ENOTNOST : TRIGLAV 31:28 (15:18!).
Tesna zmaga Enotnosti nad Triglavom je presenetila marsikaterega gledal-
ca. Moštvo slovenskega prvaka danes igralo najboljše. Triglav pa se od me do tekme zelo popravlja to P0®”,1, vedno večji nasprotnik Enotnosti, igr igrajo zeio požrtvovalno in tudi P kombinirajo. Na današnji tekmi _ so z meti od daleč večkrat uspešni.
Igra sama je bila napeta od začetka do konca. Moštvi sta igrali takole:^ Enotnost: Šerbec (17), Supančič Ih Ciglar (4), Škrjanc (4), Fugima (2), &0" sec. Steiner, Pecinič, Olivi eri.
Triglav:	Vozelj (12), Muller (Ji
Oman (4), Deu (5), Remic (1), Dvorzak (1), Brdnik, Kržič, Juvan.
Sodila sta Pecinič in Mirtič.
Kratke vesti
Na Dunaju je v nedeljo nogometno štvo »Austria« premagalo Norrkoping * zultatom 2:1 (1:0)
Teniška mojstra Drobny in Cernik. ki 8
pravkar prispela iz turneje po Južni riki, bosta odšla skupno s teniško i8* Miškovo na gostovanje v ZSSR-
V	Moskvi je bilo zaključeno tekmova^ za ekipno prvenstvo ZSSSR 7 boksu. ie mesto je osvojila ekipa sindikatov, zmagala v vseh srečanjih.
Lokomotiva : Dinamo 1:1
Zagreb, 21. decembra. Danes sta se ob lepem sončnem toda hladnem vremenu srečali dve zagrebški nogometni ligaški moštvi: Dinamo in Lokomotiva. Rezultat tekme je bil 1:1 (1 :0) za Lokomotivo.
Dinamo je bil v drugem polčasu v rahli premoči toda njegov napad ni izkoristil nekoliko ugodnih prilik za dosego gola. Lojen je v 30. minuti za-streljal enajstmetrovko. Igra sama je bila zelo nepovezana in raztrgana. Vratar Monsider je v prvem polčasu ubranil nekoliko zelo nevarnih strelov napadalcev Lokomotive. Gole sta zabila za Lokomotivo Bobek II, za Dinamo pa Wolfl.
Sloga : Crvena zvezda 2:2
Novi Sad, 21. dec. Prijateljska nogometna tekma Crvena zvezda : Sloga se je končala neodločeno 2:2 (1:0).
. Gole so zabili za Crveno zvezdo Mitič 1 in Milovanov (autogol), za Slogo pa Aca Petrovič in Karanfilovič.
Gledalcev je bilo 3000.
Namizno-teniško ligaško tekmovanje
Kladivar : Enotnost 5:3
GLEDALIŠČE
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA
Drama — Ljubljana
Ponedeljek 22.. ob 20: Moliere: »Tartuffe«. Zaključena predstava za LMS los.
Četrtek. 25.. ob 15 Kranjec: »Pot do zločina« Izven - Ob 20: Moliere: »Tartuffe«. Izven.
Petek 26. ob 20: Cervantes: »Štiri med-iere« Premiera Izven	....
Sobota, 27.. ob 20: Nušič: »Gospa ministrica«. Red A.	.
Nedelja. 28.. ob 15: Kranjec: »Pot do zlo; čina«. Izven. — Ob 20: Cervantes: »Štiri medigre«. Izven.
Opera — Ljubljana
Torek 23., ob 19.30: Čajkovski:	»Pikova
dama«. Gostuje Josip Gostič. Bed Torek.
Četrtek, 25 . ob 19.30: Puccini: »La Boheme«. Gostuje Ksenija Vidalijeva. Izven.
Petek. 26.. ob 1930: Mozart: »Figarova svet-ba«. Izven
Sobota, 27.. ob 19.30: Janaček:	»Jenufa«.
Bed D. ■
Nedelja, 28., ob 15: Puccini: »Madame But-terfly«. Izven.
Drama — Maribor
Sreda: 24.: Zaprto.
Četrtek. 25.. ob 15: Moliere: »Skopuh«. Izven.
Petek, 26., ob 20: NuSič: »Dr«. Izven.
Nedelja. 27.. ob 15: Shakespeare: »Kar hočete«. Izven. - Ob 20: Ibsen: »Stebri družbe«. Izven.
Opera — Maribor
Ponedeljek 22 : Zaprto (generalka).
Torek. 23.. ob 20: Dvorak: »Busalka« Premiera Izven.
Četrtek 25	ob	20:	Puccini:	»Tosca«.	Izven
Petek 26..	ob	15-	Gotovac:	»Ero z	onega
sveta«. Izven.
Sobota 27..	ob 20: Dvorak: »Rusalka«.	Izven.
Torek. 30..	ob	19:	Gotovac:	»Ero z	onega
sveta«. Bed LMS 1.
Ljudsko gledališče — Celje
Ponedeljek. 22 ob 10: Ivan Cankar: »Za narodov blagor« Bežija Fedor Gradišnik. Zaključena predstava za II drž. gimnazijo r predavanjem rav Tineta Orla Petič
KINO
LJUBLJANA: UNION: Zaprto ▼ nedelj® in ponedeljek.
UNION: zaprto .
MATICA: Češki film »PardubUke gosP6 tednik. Predstave ob 16.15, 1(U5, 20.15.
MOSKVA:	Francoski film »Kleti note*
Ma.iestic«, tednik. Predstave ob 16.15. ib '
SLOGA: Sovjetski film »Prebrisano dekl®‘> tednik. Predstave ob 16.15, 18.15. 20.15.
KODELJEVO Sovjetski film »Zaklad®«1 ske stene«, tednik. Predstava ob 19.30.
ŠIŠKA: Sovjetski film »Vrnitev«, tedni* Predstava ob 20
MAEIBOR: ESPLANADE: Francoski fu® »Beli valček«, tednik
GBAJSKI: Sovjetski film »Starinska loigra« tednik
CELJE:	METKOPOL:	Sovjetski film >’
imenu življenja«, tednik.
DOM: Francoski film »Seme v vetru«, teo^j
KAMNIK: Sovjetski film »Mladost nas« domovine«, tednik.	„	.
KB AN j: MESTNI: Sovjetski film »Prisega** tednik
PTUJ: Sovjetski film »Sovjetska Estonija«* tednik.	6018
MALI OCLAfl
SMUČI, dobro ohranjene 190—200 cm kupi® takoj. Naslov v podruž. Ljudske pravi®0
Kranj.
PREKLICUJEM prometno knjižico avtom® bila St. 6371. znamke Ford BB BnP<* 285420990 S 3819 na ime Videčnik. Avgust, Celje, Dečkova 22 RAZVELJAVLJAM izgubljene oblačilne nakaznice na imena Anton IG, Jožefa Franc IG. Vojko IE, Milan IE. Fran® ml. IG. Golavšek, Sesče 10, Sv. Pavel P1 Preboldu.	-,-r,
RAZVELJAVLJAM izgubljeno osebno O* izkaznico in druge dokumente na Berdon Dorica, KLO Kam broško okra) Gorioa.
Čigorinov spominski šahovski turnir v Moskvi
Moskva, 21. decembra. Turnir šahi-stov slovanskih držav se bliža zaključku.
V	predzadnjem kolu sta igrala favorita za prvo mesto Botvinik in Keres. Rezultati predzadnjega kola so naslednji:
Dr. Trifunovič in Gligorič sta remizirala v 23. potezi. Smislov je v 81. potezi premagal Sokolskega, velemojster Ragozin pa v 34. potezi Bolgara Cvetkova.
Vse ostale partije pa so bile prekinjene. Pachman stoji pozicijsko boljše v igri i Novoteljnovim. Kotov ima proti Holmovu dva kmeta- več. Partije Bonda-revskj : Kotnauer. Boleslavski : Plater in Botvinik : Keres pa so bile prekinjene v izenačenih pozicijah.
Tabela pa je po predzadnjem kolu naslednja: Botvinik 9% (1), Ragozin in Smislov 9K, Keres 9 (1), Boleslavski in Kotov 8 y? (1), Pachman in Novoteljnov 7lA (1), dr Trifunovič 1%, Gligorič 7, Bondarevski 5'A (1) itd.
Vremenska napoved za ponedeljek 22. decembra: Nobene bistvene spre meinbe.
Potrošnikom tekočih goriv in maziv!
Zaradi predpriprav za letno inventuro bodo izdajala skladišča »Jugopetrola« v času od 24. do 81. t. m. le količine do 200 litrov tekočiM goriv in maziv. Potrošniki naj prevzamejo zato svoje dodeljene jim in še neprevzete količine tekočih goriv in maziv do 24. t. m.
V času inventure od 1. do 5. januarja 1948. bodo pa naša skladišča za vse potrošriike zaprta, na kar jih že vnaprej opozarjamo.
V	tem času se bodo prodajala tekoča goriva in maziva le na črpalkah v manjših količinah.
Trgovsko podjetje »Mavod« - Ljutomer
poziva
1. vse dolžnike, da poravnajo svoje dolgove pri »Navodu« najpozneje do 31. decembra 1947 osebno pri podjetju ali pa potom čekovnega računa pr; Narodni banki FLRJ, podružnica Ljutomer št. 644-407000, sicer bodo ti dolgovi brez posebnega predhodnega opomina izterjani pravnim potom;
2. vse odjemalce, da vrnejo do istega roka vso prazne embalažo, katero dolgujejo podjetju;
3. vse upnike, da pismeno prijavijo svoje obstoječe in doslej neprijavljene terjatve napram podjetju najpozneje do 31 decembra 1947, ker po tem roko dane prijave ne bodo upoštevane.
TRGOVSKO PODJETJE »NAVOD« LJUTOMER
NAŠ DOBRI DEDEK v
V	v
ANTON ŽNIDERŠIČ
PREDSEDNIK ČEBELARSKE ZADRUGE ZA SLOVENIJO
NAS JE KOT ŽRTEV NEMILE PROMETNE NESREČE ZA VEDNO ZAPUSTIL.
CAS POGREBA BO JAVLJEN POZNEJE.
LJUBLJANA, 21. DECEMBRA 1947.
TEŽKO PRIZADETI OTROCI IN OSTALO SORODSTVO