Leto XIV številka 2 cena 1,46 EUR 29. februar 2012 Leto XIV številka 2 cena 1,40 EUR 29. februar 2012 Žalska upravna enota lani uspešna...........................str. 6 Kaj je s prestopnim 29. februarjem in koliko verjamemo?...str. 25 . £• „6 nns*«* 5 »V» . V? o O. ^ Ceije - sKiaaisce Per SMUčfl&ne čem 111 266/2012 WINTEX - High Quality Drešinja vas 18 Pe 5000029262,2 COBI SS 0 Smučarske čelade WINTEX v AKCIJI 9 771580 096004 % CAFFE galerija still caffe na Slandrovem trgu v Žalcu Vabljeni na pokušino v našo vinoteko! HORMANN garažna in industrijska vrata Iz gline. Iz betona. Iz izkušenj. NELSKAMP ZASTOPA IN PRODAJA: /4sietùz/ d.o.o. Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si Predsednik v Preboldu Dr. Danilo Türk Občina Prebold in Medobčinska splošna knjižnica Žalec - Občinska knjižnica Prebold sta na obisk in srečanje z občankami in občani povabila predsednika države dr. Danila Tiirka. Predsednik je vabilo sprejel in včerajšnje popoldne preživel v Preboldu. Dr. Danila Tiirka je v občinskih prostorih najprej sprejel župan Vinko Debelak s sodelavci, potem pa je obiskal Dom starejših Prebold in podjetje Odelo, ki ta čas zaposluje največ ljudi v občini in širše. S ponosom so Prebold-čani predsedniku razkazali novo občinsko knjižnico, v čitalnici knjižnice pa se je srečal z občankami in občani. Z dr. Danilom Tiirkom se je pogovarjal Janez Vedenik. K. R. Na Polzeli štirje za župana Na Polzeli bodo 11. marca nadomestne županske volitve, potem ko se je Ljubo Žnidar preselil v poslanske klopi, poslanska funkcija pa ni združljiva z župansko. Polzelani bodo lahko izbirali med štirimi kandidati za župana. Med sabo se bodo pomerili devetintridesetletni univ. dipl. inž. teh. prometa Jože Kužnik (predlagatelj SDS, podpora DeSUS-a), petin-petdesetletni elektrotehnik in zavarovalni zastopnik Andrej Potočnik (predlag-telj SLS) in dva neodvisna kandidata, petdesetletna magistrica poslovnih ved Nevenka Ribič in sedemin-štiridesetletni diplomirani Dobrodelni koncert za Dejana Grilja V Športni dvorani Vrana Vransko bo v petek, 23. marca, ob 20. uri dobrodelni koncert za 27-letnega Dejana Grilja, ki je po delovni nesreči ostal brez obeh rok. Letos je stekla obširna akcija zbiranja sredstev za nakup bionskih protez, ki stanejo kar 170.000 evrov. Te bi namreč Dejanu pomagale, da ne bi bil povsem odvisen od drugih. Na koncertu bodo nastopili: Modrijani, Ansambel bratov Avbreht, Ansambel Šestica, Ansambel Goti, Ansambel Dori, Ansambel Zupan, Ansambel bratov Dobrovnik, Ansambel Krajcarji, Ansambel Nagelj ter duet Barbara in Matic Jehart. Organizatorji na čelu z županom Francem Sušnikom si želijo, da bi bila dvorana ta večer nabito polna in da bi Dejanu čim bolj in čim prej lahko pomagali pri nakupu umetnih rok. Odprimo svoja srca in pomagajmo. D. N. ekonomist Marko Slokar. Do jutri morajo volivci, ki želijo glasovati po pošti, na polzelsko občinsko volilno komisijo vložiti zahtevo za glasovanje po pošti. Predčasno glasovanje bo potekalo od 6. do 8. marca. To je tudi rok, ko morajo vložiti zahtevo za glasovanje na domu volivci, ki zaradi bolezni ne morejo na volišče. 9. marca opolnoči se začne volilni molk, 11. marca pa bodo volitve. Če nobeden izmed kandidatov ne bo dobil absolutne večine glasov, bo 25. marca drugi krog volitev, na katerem se bosta pomerila kandidata, ki bosta dobila naj večje število glasov. 25. marec je tudi dan, ko bodo vrata odprla volišča po vsej Sloveniji in tudi v naši Spodnji Savinjski dolini, saj bomo ta dan odločali o podpori ali zavrnitvi družinskega zakonika. L. K. Romantika na prestopni 29. februar Ali vam je tale zgodba poznana? Uspešna mestna lepotica že dolgo časa pričakuje zaročni prstan svojega izbranca, a ker se ta še vedno obotavlja, mu sledi na Irsko, saj želi izkoristiti tamkajšnjo starodavno tradicijo, da lahko zadnji februarski dan prestopnega leta ženska zaprosi za roko moškega. Toda potovanje se najprej spremeni v nočno moro, saj dekle obtiči na podeželju z neotesanim domačinom, potem pa v pravljico s srečnim koncem, saj neotesani mladenič postane ljubezen njenega življenja. Dobro, dobro, nič ne škodi v teh časih nekaj sladkorja ..., gre namreč za ameriško romantično komedijo izpred dveh let z naslovom Prestopno leto, ki govori o starodavnem irskem običaju, kije možen le še v filmu, sodobni družbi pase zdi nekoliko arhaičen. Prvič, itak so sodobne ženske že nekoliko bolj emancipirane, da si katera upa kakšnega dedca zaprositi za roko in zato ne potrebuje ravno 29. februarja. Drugič, takšnih klasičnih romantičnih dejanj je zdaj razen med estradniki, kijih, kako medijsko, na primer izvedejo s preletom letala z napisom »Bi se poročila z mano?«, čedalje manj. Partnerji se odločajo bolj racionalno v smislu, ko dobim službo za nedoločen čas, da lahko vzamem kredit za stanovanje, da greva na svoje, potem sepa vzameva... Tretjič, kdo se danes sploh še poroča, če je pa ceneje, ne le zaradi t. i. kvazi samohranilstva, da »kao« niso skupaj, pa še »kao« niti v skupnem gospodinjstvu? Četrtič, kaj pa potrebujemo tisti papir, da smo skupaj? Če ne verjamete, lani je bilo na območju Upravne enote Žalec 74 poročnih obredov, leta 2010 pa 85. v Sloveniji je bilo lani okrog 6500porok, v petdesetih letih prejšnjega stoletja pa, pozor, kar dobrih 14.000!!! No, pa tega gotovo ne moremo prisoditi pomanjkanju atraktivnih lokacij za poročni obred, kot je menda omenil naš načelnik. Če je volja, je tudi pot, češe imata dva rada in če bi rada »požegnala« svojo zvezo, 'se poročita tudi v Peklu (saj veste, tistem šempetrskem), da ne govorimo o klasičnih matičnih uradih, na katerih se je gotovo poročila večina tistih 14 tisoč v petdesetih letih, ko sploh ni bilo alternativnih lokacij. Resje, bolj praznujemo Valentinovo, a kaj, ko smo ob vsej komercialnosti dneva pozabili na romantiko. Ja, to bo! Trpimo za kroničnim pomanjkanjem romantike, ne tiste velikopotezne, preračunane, medijsko izpostavljene in »pocukrane«. Zmanjka nam že tistega, življenjsko potrebnega sladkorja, ki naredi zvezo ravno prav sladko, odnos znosen ne glede na grenkobo časa in prostora. In ne mislim le romantike v smislu ljubezni med partnerjema! Govorim tudi o kančku romantike v odnosih na splošno, o romantiki v družbi, v odnosih med ljudmi, v službah, v šoli, v politiki... Govorim o odnosih spontanosti, iskrenosti, brez scenarijev in virtualne realnosti. O lepoti življenja samega po sebi, o duhovni lepoti, ki nima zveze s plastičnimi operacijami, šminko in modo. Spomnimo se, daje naš najbolj znani književni romantik ravno Prešeren in da smo si njegovo Zdravljico morda tudi zaradi nostalgije po romantiki izbrali za himno. Pa se vrnimo k današnjemu prestopnemu 29. februarju, o katerem smo v tokratnem časopisu povprašali tudi astrologa. Ne vem, če seje že zgodilo, daje naš časopis izšel prav na prestopni dan, in upam, da ima vsaj malo zveze s tistim romantičnim irskim običajem ... ali vsaj z romantiko ... V časih, ko romantiko najraje kupimo in koje vrhunec romantike včasih že spretna »kurbarija«, ne le v smislu prepovedanega ljubimkanja, tudi tista javna, za katero plačujemo vsi, so iskreni romantični prebliski kot sončni žarek, ki prikliče na plan prve zvončke. Naj zacvetijo kot dobrodošlica mesecu, ki najavlja pomlad ter praznike žena in mater, pa tudi mučenikov, brez kvazi romantike, zgolj z romantično Zdravljico v srcu! Lucija Kolar Dekanijska Karitas Petrovče vabi na 16. tradicionalni dobrodelni koncert »Z ROKO V ROKI«, v ponedeljek, 5. marca 2012, ob 19.30 v Dom II. slovenskega tabora Žalec. Nastopili bodo: Saša Lendero, Alfi Nipič, Ansambel Saša Avsenika, Ansambel Pogum, Ansambel Šepet, Alen Vogrinec Vesel, David Grom, Navihanke, Majda in Marjan Petan ter Veški dečki. Vabljeni, da pridete in pomagate pomoči potrebnim! Garažna vrata leta Odlična kakovost po neverjetni ceni Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji matjaz Ustvarjamo pozdrave Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm. ■SKT 888 g/ Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 7l 20 600 | PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 1 www.matjaz.si • info@matjaz.si Vabimo vas na sejem DOM v Ljubljani, hala Ali STILM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec Resnične ustvarjalnosti ni moč omejiti 0k I ¥ 4 Dr. Boštjan Žekš »Zunanji okvir kulture se bo v naslednjih dneh spremenil, a karkoli se že bo zgodilo, toka žive ustvarjalnosti ni moč prekiniti, zajeziti, preprečiti ali spraviti v želene okvire nečesa ali nekoga.« To je bila osnovna misel osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku v Žalcu. Slavnostni govornik pa je bil tistega dne še minister za kulturo dr. Boštjan Žekš. V Občini Žalec so ob sloven- skem kulturnem prazniku pripravili več proslav, osrednja s podelitvijo Savinovih odličij pa je bila 6. februarja v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Letos so na oder stopili mladi umetniki. Igralka Tina Potočnik, kitarist Miha Petrič, pevka Marta Ko-sturska, plesalka Aja Zupanec, vizualna umetnica Tinka Mesec Tomazin in akrobatka Dana Augustin so uprizorili umetnikovo vsakodnevno samotno iskanje in letenje. Črno ptico sinjega neba je režiral Jaša Koceli. Slavnostni govornik je bil dr. Boštjan Žekš. Kot je poudaril, je kulturni praznik pri nas največji praznik, saj je edini praznik, ki ne deli Slovencev. Na kulturo gledamo vsi enako in se zavedamo, da je osnova Slovenstva. S kulturo smo preživeli in tudi prišli do svoje države. V dvajsetih letih samostojnosti smo dosegli velike uspehe, a naredili tudi veliko napak. Napake se morajo Dr. Peter Zimmermann je prejel Savinovo nagrado popraviti, ne pa obupavati zaradi njih, je med drugim poudaril dr. Žekš in dodal, da je pojem kulture širši od glasbene, likovne in literarne umetnosti. Vključuje namreč tudi medčloveške odnose, da se znamo pogovarjati, kulturno razpravljati tudi o stvareh, o katerih se ne strinjamo. Občina Žalec vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku podeli Savinova odličja za ustvarjalnost na področju kulture. O predlogih, ki prispejo na javno objavljen razpis, odloča posebna komisija, v kateri so bili letos poleg župana Janka Kosa Nataša Gaber Sivka, Jože Jančič, Marko Repnik in Lidija Koceli. Odločili so se za štiri priznanja in plaketo z denarno nagrado, Savinove plakete za izjemne dosežke v zadnjih dveh letih pa niso podelili. V svojem nagovoru je župan Janko Kos izrazil prepričanje, da bodo kulturniki na vseh področjih kljub kriznim časom še naprej ustvarjalni in polni idej, s čimer so lahko dober zgled tudi gospodarstvu. Savinovo priznanje je za 50-letno uspešno delovanje na področju vokalne glasbe župan Janko Kos izročil Adiju Ajtniku, po rodu Korošcu, tudi članu Koroškega okteta, ki se je leta 1983 preselil na Ponikvo pri Žalcu ter prepeval v zborih Velika Pirešica in Ponikva. Ljubiteljski igralec Andrej Čehovin je prejel priznanje za dolgoletno uspešno delovanje v Amaterskem gle- Prejemniki Savinovih odličij z županom Jankom Kosom in dr Boštjanom Žekšem dališču Vrba. Prav tako Savinovo priznanje sta prejela Anton Holobar, tudi član Amaterskega gledališča Vrba, za 30-letno uspešno delovanje na področju scenskih umetnosti in gledališkega plakata ter violinistka Tanja Miklavc za izjemen pedagoški in umetniški prispevek k razvoju glasbenih dejavnosti v žalski občini. Savinovo plaketo z denarno nagrado pa je prejel mož dveh domovin dr. Peter Zimmermann, in sicer za življenjsko delo na področju slovenske kulturne dediščine, tako v širšem evropskem prostoru kot v Sloveniji. Od leta 1968, ko sta s soprogo Ano Marijo (spoznal jo je v Lipici) kupila in preuredila domačijo na obronkih Savinjske doline in jo spremenila v pravi etnološki biser, teče njegovo življenje med Münchnom in Hramšami. V okviru panevropskega gibanja in kot predsednik kuratorija Bavarsko-slovenskega društva je neutrudno in zelo uspešno zastopal interese Slovenije na Bavarskem. Odmeven je bil njegov samostojni projekt Slovenija na vojaškem zemljevidu. Prav njemu velja zahvala, daje Bavarska državna knjižnica posodila dragocene Brižinske spomenike za razstavo Rojstni list slovenske kulture leta 2004 v Ljubljani. Dr. Peter Zimmermann, ki je bil rojen v Berlinu, je med drugim pisal o Valentinu Staniču in slikarju Antonu Ažbetu pa tudi o dvorcu Plevna. Leta 2009 je z vojaško-zgodovinskim predavanjem Blišč in beda vojaštva na primeru generalmajorja Friderika Širce - Rista Savina sodeloval na mednarodnem simpoziju ob 150-letnici skladateljevega rojstva. V dunajskem vojaškem arhivu je odkril rokopisne osebne dokumente o enem najpomembnejših sinov Žalca, zato se je odločil napisati njegovo celotno vojaško biografijo. Knjiga bo v slovenščini in nemščini izšla aprila letos in prav njenemu izidu je dr. Peter Zimmermann namenil denarno nagrado, ki jo je prejel s Savinovo plaketo. Ob tem je potrebno izpostaviti, da ga je za dosežke pri krepitvi kulturnega sodelovanja med Bavarsko in Slovenijo leta 2005 z redom za zasluge odlikoval predsednik dr. Janez Drnovšek, leta 2011 pa mu je predsednik Zvezne republike Nemčije Christian Wulff podelil red za zasluge. Lidija Koceli je prireditev zaključila z besedami: »So ponosni ljudje in so tisti drugi. Ostanimo ponosni na svojo kulturo in nikdar ne pozabimo: zaradi nje in z njo smo postali, obstali in ostajamo samostojen in ponosen narod.« K. R., foto: T. T. V čast slovenskemu kulturnemu prazniku so pripravili tudi proslave po nekaterih krajevnih skupnostih, 3. februarja v Hmeljarskemu domu Petrovče, 7. februarja v Hmeljarskem domu KZ Šempeter in v Zadružnem domu Ponikva ter 11. februarja v Kulturnem domu Svoboda Liboje. »Mala« Savinova podarjena srcu Spet priigrala zlato Prejemniki priznanj iz Glasbene šole Risto Ob slovenskem kulturnem prazniku je Občina Žalec tudi letos podelila priznanja učencem in mentorjem vseh petih osnovnih šol Občine Žalec in Glasbene šole Risto Savin. Slovesnost je potekala v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, priznanja pa jim je v imenu občine podelil župan Janko Kos. Za šolsko in izven-šolsko delo na likovnem, literarnem, glasbenem, plesnem in dramskem področju je podelil priznanja 61 učencem in 30 mentorjem ter 7 skupinam. Z OŠ Griže so priznanje prejeli devet učencev, tri mentorice in dve skupini, z OŠ Petrovče deset učencev, pet sku- Savin Žalec pin in sedem mentoric, z OŠ Šempeter deset učencev, dve mentorici, s I. OŠ Žalec enajst učencev in sedem mentoric, z II. OŠ Žalec trije učenci, tri mentorice ter z Glasbene šole Risto Savin Žalec osemnajst učencev in osem mentoric in mentorjev. Ob tej priložnosti je župan Janko Kos vsem, posebej pa še prejemnikom priznanj, čestital ob slovenskem kulturnem prazniku. Kulturni program so pripravili učenci in učenke I. OŠ Žalec z odlično glasbeno-plesno--dramsko predstavo Podarjeno srce pod vodstvom Polone Kuder, učiteljice pevke s I. OŠ Žalec in plesalec Goran Kusič - Gogi. T. T. Neža Pogačar GROFICA Opereta E. Kàlmàna 4. marec ob 17.00 13. april ob 19.30 15. april ob 17.00 Dom II. slovenskega tabora 'Žalec / topnkrn TIC Žaltc, 03 7100434, kopirnim TOMI, Celja, 03 49 30 500 Produkcija: Projekt st / tatPokrovitelji: 9 SSSSSKS. mi25ž ELjJAR Karlah ^|tllglav m 0 ä (J banka Celje <7 K>5tLsl0vSÌÌÌe e/ MnuuifaenauŽiMc Nadarjena mlada pianistka Neža Pogačar iz Šempetra je konec januarja znova navdušila. Na prvem mednarodnem tekmovanju pianistov v Kendovem dvorcu v Sp. Idriji, kije potekalo v spomin idrijskemu glasbeniku Ivanu Rijavcu, je prejela zlato priznanje, medaljo in prvo mesto za najvišje število točk (98). Pianisti so se pomerili v šestih kategorijah, od začetnikov (9 let) do zelo naprednih pianistov (od 18 let dalje). V svoj program so morali vključiti skladbo izpod peresa idrijskega glasbenika Ivana Rijavca (20. 4. 1905-11.7. 1980). Neža Pogačar, učenka Glasbene šole Risto Savin Žalec (iz razreda prof. Melite E. Villasan-ti, ki jo je zaradi porodniškega dopusta v začetku leta nadomestil mag. Primož Mavrič), je nastopila v prvi kategoriji. Zaradi odlične ocene se je predstavila tudi med desetimi najboljšimi tekmovalci na večernem koncertu ob svečani podelitvi nagrad in priznanj. L. K. 03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net Gost prireditve bo Miran Stanovnik, pester in zanimiv program bosta povezovala Peter Kavčič in Franci Podbrežnik Pridružite se nam in spoznajte naše uspešne športnike! VSTOP JE PROST ! Vabimo vas na prireditev PORT 2011 V OBČINI ZA „kateri bomo podelili nagrade in priznanj« šnim športnicam in športnikom naše ob tek, 16. marca 2012, ob f8. v Domu II. slovenskega tabor Stroške oskrbe z vodo morajo v celoti pokriti občani Žalski občinski svet je imel včeraj 12. redno sejo, na 11. redni seji pa so se svetniki sestali 26. januarja. Na januarski seji so med drugim odločili, da bodo ob prenehanju veljavnosti državne uredbe o zamrznitvi cen komunalnih storitev v žalski občini veljale višje cene vode in da bodo od zdaj gradivo za seje prejemali le v elektronski obliki, zato jim bodo iz proračunskih sredstev kupljeni tablični računalniki. Na začetku seje so vsi svetniki prejeli anketni listič z vprašanjem, ali bi želeli gradivo za seje prejemati v elektronski obliki. Približno 76 odstotkov jih je odgovorilo pritrdilno, na osnovi tega pa so proti koncu seje ob točki aktualne informacije sklenili, da občina za vse svetnike kupi tablične računalnike v • (i-pade). Kot je povedala direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar, so pridobili tri informativne ponudbe za nakup tabličnih računalnikov, ki odvisno od njihove konfiguracije oziroma zmogljivosti znašajo od 12 do 18 tisoč evrov. Za fotokopije vseh materialov in poštnino občina v štirih letih porabi 17.600 evrov, tako da se bo nakup povrnil v enem mandatu, je povedala direktorica. Vsi razpravljavci so podprli predlog o pošiljanju gradiva v elektronski obliki, po razpravi pa tudi predlog, da nakup opravijo iz sredstev, ki jih sicer prejemajo za delovanje političnih strank. Tisti svetniki, ki že imajo tablični računalnik, na svojo zahtevo ne bodo dobili novega. Mimogrede - v predlogu občinskega proračuna za letos je svetnikom za sejnine na se- jah odborov namenjenih 68 tisoč evrov, za stroške svetniških skupin dobrih 59 tisoč evrov, za financiranje političnih strank pa 38.416 evrov. Za dejavnosti župana in podžupanov (seveda gre samo za zakonsko zagotovljene pravice) je predvidenih dobrih 138 tisoč evrov. Sicer pa so januarsko sejo v Žalcu tako kot decembrsko začeli s predlogom o umiku točke z dnevnega reda. Gvido Hribar je predlagal umik predloga potrditve novih cen vodarine in omrežnine za dejavnost oskrbe s pitno vodo. Predlog novih cen je bil pripravljen na podlagi sklepa Skupščine JKP Žalec septembra lani, vendar pa so žalski svetniki konkreten predlog z izračunom novih cen prejeli šele na januarski seji. Lojze Posedel je dodal, da razlog za izgubo Javnega komunal- Pogrešajo primeren prireditveni prostor Jure Drobne in Pika Koštomaj Študentski klub Žalec ima novo vodstvo. Za predsednika je bil v začetku minulega decembra izvoljen Jure Drobne, januarja pa je nova svetnica v ŠKIS postala Pika Koštomaj. Klub se že pripravlja na največjo vsakoletno prireditev, Žalsko noč mladih. Člani Študentskega kluba Žalec so redno ah izredno vpisani študenti katerega koli javno priznanega visokošolskega programa, ki imajo stalno prebivališče na območju Upravne enote Žalec, ki izpolnijo in podpišejo pristopno izjavo ter ji priložijo potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto. Če status študentu preneha, postane samodejno somišljenik društva in ne more koristiti članskih ugodnosti. Enako velja za dijake. Kot sta povedala Jure Drobne, ki je na mestu predsednice zamenjal Urško Kralj, in Pika Koštomaj, je v žalski študentski klub včlanjenih približno 360 študentov in 160 dijakov. Slednji so od letos organizirani v dijaški sekciji, njen predsednik pa je Sandi Brodej. Študentski klub Žalec se financira iz koncesijske dajatve študentskih servisov (80 %), z donacijami sponzorjev, iz občinskega proračuna in iz prihodkov od prireditev. »Za naše člane pripravimo vsaj na približno 14 dni kakšen manjši projekt, kot so karaoke, turnir v ročnem nogometu, bovling, februarja smo organizirali smučarski vikend na Kopah, pripravljamo tudi pohode in druge manjše prireditve. Oktobra smo imeli brucovanje, naš največji projekt pa je Žalska noč mladih, ki jo zdaj organiziramo v povezovanju z Občino Žalec in ZKŠT Žalec. Tudi letos bomo imeli dva odra, poleg glavnega še oder z elektronsko glasbo. Nekaj skupin že imamo rezerviranih in pričakujemo, da bo letošnja Žalska noč mladih najboljša do zdaj,« je povedal Jure Drobne. Pika Koštomaj pa dodaja: »Nekatere naše prireditve so bolj, druge manj obiskane. Športni in zabavni dogodki imajo dober obisk, vendar bi želeli organizirati tudi kaj bolj poučnega ali kakšno kulturno prireditev. Pri tem pa imamo manjši odziv članov.« Predsednik žalskega študentskega kluba ocenjuje sodelovanje z Mladinskim svetom Občine Žalec kot dobro, seveda pa bi lahko bilo še boljše. Dejstvo pa je, da je študentski klub z najdaljšo tradicijo in da je do zdaj naredil največ za mlade v Spodnji Savinjski dolini. Na razpis mladinskega sveta za sofinanciranje se prijavijo samo s projektom Žalska noč mladih. S prizadevanji, da bi Občina Žalec pridobila naziv mladim prijazna občina, žalski študenti niso seznanjeni, pogrešajo pa predvsem primeren prostor za druženje, ne le za zabavo, ampak tudi manjše koncerte, kulturne dogodke, stand up komedije. Prav tako ni veliko možnosti za prijetno in zdravo preživljanje prostega časa. Njihov klubski prostor (v hiši, ki je že desetletja predvidena za rušenje) lahko sprejme največ 40 ljudi. »Na svojih prireditvah in v svojih prostorih ne toleriramo drog, predlani smo pripravili celo prireditev Z glavo na zabavo. Podpiramo torej zdrav način zabave in izjemno velik poudarek namenjamo varnosti,« je še dodala Pika Koštomaj. Študentski klub Žalec je dejaven tudi na področju sociale. Mlade študentske družine lahko zaprosijo za finančno pomoč in v prejšnjem letu je bilo kar nekaj prošenj, letos še nobene, je povedal Jure Drobne. Za denarno pomoč lahko prosijo tudi kakšne nove glasbene ah druge kulturne skupine. Klub dobro sodeluje z ostalimi društvi v mestu in širše, lani pa je ob prazniku Mestne skupnosti Žalec za dejavno vlogo prejel celo priznanje. K. R. BREZPLAČNO PREVZEMANJE ZAPUŠČENIH IN ODSLUŽENIH VOZIL DO 1. 4. 2012 Vse občane, ki razpolagajo z odsluženimi vozili, in jih želijo oddati v brezplačno ekološko razgradnjo, prosimo, da se dogovorijo za odvoz s pooblaščenim predstavnikom na tel. št. 040 690 957. Občina Žalec nega podjetja Žalec ni samo v nizkih cenah in da bi bilo pošteno do občank in občanov opraviti kakovostno razpravo, preden svetniki sprejmejo sklep o višjih cenah. Župan Janko Kos je povedal, da bo sklep o povišanju veljaven le, če vlada ne bo podaljšala uredbe o zamrznitvi cen, ki se izteče 28. februarja, in da ni denarja, s katerim bi občina pokrila razliko med veljavno ceno in ceno, ki bi pokrila dejanske stroške zagotavljanja oskrbe s pitno vodo. Za umik je glasovalo 10, proti pa 13 svetnikov. Ob obravnavi te točke je pozneje župan Janko Kos poudaril, da mora cena vključevati stroške obratovanja, vzdrževanja in amortizacije vodovodnega sistema. Cene vode so enake za vse spodnje-savinjske občine, ki zagotavljajo oskrbo s pitno vodo preko Javnega komunalnega podjetja Žalec, omrežnina pa se razlikuje. Za žalsko občino, ki ima veliko uporabnikov, je zato razmeroma nižja na uporabnika. Po razpravi so sprejeli sklep o povišanju cene, veljati pa bo začel 1. marca, če vlada ne bo podaljšala uredbe o zamrznitvi cen komunalnih storitev. Nova cena vodarine je 0,4143 evra na kubični meter porabljene vode, omrežnina za vodomer DN 13 pa 1,6744 evra mesečno na vodomer. Po razpravi, ki se je bolj kot o vsebini odloka vrtela okoli tega, katera krajevna in mestna skupnost je v prejšnjih mandatih zaradi dobrih ah slabih odnosov z županom dobila več oziroma manj denarja in kaj so pred zadnjimi lokalnimi volitvami obljubljali županski kandidati, je bil v prvi obravnavi sprejet predlog Odloka o kriterijih in merilih za financiranje ožjih delov Občine Žalec. V drugi obravnavi je bil potrjen predlog Odloka o ustanovitvi razvojnega sveta Savinjske regije, v prvi in drugi obravnavi pa predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče. Predlog je predstavila direktorica Katja Esih, prav tako brez pripomb so bile potrjene tudi spremembe statuta tega zavoda. Žalski svetniki niso imeli pripomb k predlogu Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Žalec, poudarili so le, da Zveza športnih društev skupaj z enoto za šport pri ZKŠT dela zelo dobro, da pa je bil ta pravilnik kljub vsemu zelo potreben. Med aktualnimi informacijami je vodja urada za negospodarske javne službe Nataša Gaber Sivka svetnike seznanila s potekom tožbe v zadevi med šolskim izletom hudo poškodovanega učenca I. OŠ Žalec pred več leti. Nova sodba namreč občini (30 %) in ministrstvu za šolstvo (70 %) nalaga plačilo mesečne rente v višini 2.125 evrov, in sicer za nazaj od 1. novembra 2005 do 31. maja 2011 z zamudnimi obrestmi, nato pa vsak mesec samo rento. Občina in ministrstvo se bosta nad višino pritožila. Vodja Urada za gospodarske javne službe Aleksander Žolnir je svetnike seznanil s tem, da se bo žalska občina pridružila slovenski oziroma vsesvetovni akciji čiščenja okolja, ki bo 24. marca (v primeru slabega vremena teden dni pozneje). K. R. Na včerajšnji, 12. redni seji so imeli žalski svetniki na dnevnem redu predlog mnenja k imenovanju direktorja UPI - ljudske univerze Žalec. Izmed dveh kandidatov je KVIAZ predlagal soglasje k imenovanju sedanje direktorice Franje Centrih. V drugi obravnavi so bili predlog programa dela občinskega sveta za letošnje leto, predlog odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje stanovanjske soseske Liboje - sever ter predlog odloka o kriterijih in merilih za financiranje ožjih delov Občine Žalec. V obravnavi sta bila tudi pravilnik o sofinanciranju in vrednotenju programov veteranskih organizacij in programov posebnih skupin ter o pogojih, merilih in postopkih za sofinanciranje programov in projektov s področja mladinske dejavnosti. Prav tako je bila na dnevnem redu druga obravnava proračunov za leti 2012 in 2013, potem pa so žalski svetniki prisluhnili poročilom nadzornega odbora o izvedbi nadzora poslovanja Krajevne skupnosti Levec, Vrtcev Občine Žalec in Žalskih lekarn. POMLADANSKO UREJANJE IN ČIŠČENJA OKOLJA V OBČINI ŽALEC 2012 Očistimo Slovenijo - očistimo svet! Obveščamo vas, da bo Občina Žalec letos v sodelovanju z vsemi krajevnimi skupnostmi, Mestno skupnostjo Žalec, društvi in osnovnimi šolami organizirala že 19. občinsko spomladansko akcijo urejanja in čiščenja okolja. Akcija za občane bo potekala v soboto, 24. marca, v primeru dežja, pa v soboto, 31. marca 2012, med 9. in 12. uro. V petek, 23. marca 2012, se jim bodo pridružili tudi osnovne šole in vrtci. Območja čiščenja in zbirna mesta udeležencev ter odgovorne osebe za posamezno območje bodo določili predstavniki krajevnih skupnosti in MS Žalec s pomočjo društev in drugih pobudnikov. Več informaciji o akciji bo objavljenih na letaku, ki ga bodo po pošti prejeli vsa gospodinjstva in podjetja ter učenci, učitelji vseh osnovnih in podružničnih osnovnih šol. Kontaktna oseba za izvedbo akcije je Marjana Kopitar (tel. 713 64 56, 051 330 335, marjana.kopitar@zalec.si). Informacije o akciji Očistimo Slovenijo - očistimo svet! in o divjih odlagališčih v žalski občini so objavljene tudi na spletni strani www.ocistimo.si. Vabljeni k sodelovanju! Občina Žalec, župan Janko Kos Znamo ceniti našo kulturo? Kulturni milijonar ob prazniku kulture Osrednja govornica Marjana Lesjak Vsebino letošnjega kulturnega praznika v Občini Tabor so oblikovali člani gledališke skupine Teloh pod vodstvom režiserke Tanje Kastelic in kostumografinje, maskerke in izdelovalke scene Ine Geržina. Ti so bili kot priljubljeni Smrkci rdeča nit proslave, ki jo je pripravilo KD Ivan Cankar Tabor. Kot Smrkci so se predstavili že v času božično-novoletnih praznikov, tokrat pa so se kot smrčja družina pripravljali na praznovanje slovenskega kulturnega praznika, na katerem naj bi imel vsak član družine svojo točko. Njihov program so obogatili folklorna skupina učencev OŠ Tabor, Moški pevski zbor Pevskega društva Tabor in Savinjski rogisti. Slavnostna govornica Marjana Lesjak pa je najprej spregovorila o pomenu kulturnega praznika, o Prešernu in o pojmovanju kulture v širšem smislu. »Trudimo se ohranjati to našo bogato kulturno dediščino. Oče in mati sta tisti steber, ki prva dajeta svojim otrokom vzgled. Naučita jih ceniti svojo kulturo, svoj jezik, ceniti ljudi, pa naj si bodo verni ali neverni, črni, rumeni ali beli - skratka drugačni. Vsak ima svoj prav, svoje vrednote. Veliko se lahko človek nauči v šolah, knjižnicah, ob računalniku na svetovnem spletu. Toda ljubezni do vsega, kar je naše, domače, odnosa do naših kulturnih vrednot in dobrin, se ne da naučiti. To moraš čutiti tu, v svojem srcu in svoji duši. Svojo zemljo, ki smo jo nekoč samo sanjali, danes pa smo nje gospodarji, premalo cenimo. Koliko je Slovencev po svetu, ki so zaradi političnih ali ekonomskih razlogov odšli v Avstralijo, Kanado, Ameriko. Ti znajo zares ceniti to, nekoč krvavečo zemljo, njen jezik, njeno pesem in kulturo. Kaj pa mi?« si je zastavila vprašanje Lesjakova in citirala Janeza Medveška, ki je v svojih potopisih zapisal: »Pa bomo mi sploh kdaj ponosni na to, da imamo svoj jezik, svojo kulturo, svojo zemljo?« In nanj je odgovorila: »Mislim, da imamo kljub vsemu vse možnosti, da bodo naši otroci in vnuki vseeno cenili našo dediščino. Tudi pregovor pravi: Če dobro poseješ, se dobro rodi. In v naši občini se dobro seje. Tu so ljudje, mladi in starejši, ki na različnih področjih, v številnih društvih in organizacijah bogatijo kulturni utrip kraja. Hvala jim za to, hkrati pa upam in želim, da bo tako tudi v prihodnje Zaključila je z razmišljanjem svojega 18-letnega vnuka, ki je zapisal: »Slovenci se ne zavedamo, kaj vse so pretrpeli naši očetje, da so pred grabežljivimi rokami tujih narodov ohranili ta sorazmerno majhen, a prelep košček zemlje. Na žalost danes raje kuhamo zamere, si pod noge mečemo polena in največkrat vzroke za to iščemo v stvareh, ki so se zgodile pred 70 leti. Toda Slovenci, danes imamo lastno državo. Za Trubarja, Slomška, Prešerna, Cankarja ... in mnoge druge so bile to le sanje. Mi pa danes živimo te sanje, a si jih raje grenimo z zamerami in razdeljenostjo, kot da bi v njih uživali.« In dodala: »Zato, moji ljubi Slovenci, stopimo spet skupaj v enoten narod in bodimo ponosni na to lastno državo, ohranjajmo njeno zgodovino, kulturo in vrednote naših prednikov. Cenimo jih, saj so se tisočletje borili in želeli imeti to, kar imamo danes mi. Spoznajmo lepote, ki jih ne znamo ali nočemo videti, in bodimo močni in srečni tudi v teh težkih časih, v katerih smo se znašli zaradi svetovne krize in tudi zaradi nespametne politike.« Kaj pomeni složnost, razumevanje in odpuščanje pa so ob koncu pokazali Smrkci, saj so uspeli spreobrniti tudi hudobnega Gargamela in z njim tudi zapeti. Nedvomno dober nauk, da je v slogi moč in da se dobro vrača z dobrim. D. Naraglav Pogodba za opravljanje gasilske dejavnosti V sejni sobi Občine Tabor so 7. februarja podpisali pogodbo oziroma aneks o delovanju javne gasilske službe v občini za leto 2012. Za to dejavnost bodo tudi letos namenili okrog tri odstotke primerne porabe. V imenu Gasilske zveze Žalec je pogodbo podpisal predsednik Edo Kugler, v imenu Občine Tabor župan Vilko Jazbinšek, v imenu občinskega gasilskega poveljstva Ivan Derča, v imenu gasilskih društev pa so to storili predsednik PGD Ojstriška vas-Tabor Alojz Ribič, predsednik PGD Loke Filip Tekavc in predsednik PGD Kapla-Pondor Ivan Hrastnik. S tem se občina obvezuje V Občini Prebold so bili ob letošnjem kulturnem prazniku zelo izvirni, saj so za osrednjo občinsko proslavo, ki je tokrat potekala v dvorani nove knjižnice, pripravili kviz Kulturni milijonar. Člani KD Svoboda Prebold in učenci OŠ Prebold so odstirali življenje in delo Franceta Prešerna in druge zanimivosti, povezane z njim in s slovenskim kulturnim praznikom. Na sceni ob velikem zaslonu in računalniku sta bila voditelj in tekmovalec, ob njima pa kulturniki gledališke skupine DPD Svoboda Prebold, ki so prebirali posamezne verze in s tem tekmovalcu omogočili pravilno odgovoriti. Zanimiv je bil tudi nastop šolskega rokovskega ansambla, ki je zaigral in zapel pesem O, Vrba, srečna draga vas domača. Program je s svojim nastopom obogatil Moški pevski zbor KD Prebold pod vodstvom Bojane Hrovat, slavnostni govornik pa je bil tokrat ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič. V svojem govoru se je osredotočil na to, da je kultura pojem, ki je izredno širok. Da Med slavnostnim nagovorom Otona Račečiča to ni samo glasba, literatura, film, gledališče, petje ..., ampak je kultura vsak odnos, ki ga ima človek v naši družbi. V drugem delu svojega nagovora je bil nekoliko kritičen do odnosa do kulture in tistih, ki se trudijo podajati to kulturo, saj večkrat nastopajo tudi pred napol praznimi dvoranami. Dejal je, da očitno Slovenci še premalo čutimo moralno dolžnost do ljudi, ki ustvarjajo in podajajo kulturni utrip v posameznem kraju ali na nivoju občine in države. Kultura, bodisi profesionalna ali ljubiteljska, je duhovna hrana, je del vsakega naroda in bi jo zato morali bolj spoštovati in podpirati, še zla- sti pa vsestransko sodelovati in si lepšati ter bogatiti življenje. Letošnjo proslavo pa je za Utrip pokomentiral predsednik KD Svoboda Prebold Franc Cigler: »Za tokratno osrednjo občinsko proslavo smo se odločili kulturo približati na nekoliko bolj zabaven in tudi aktualen način. Po odzivih ljudi mislim, da nam je dobro uspelo, za kar pa gre seveda velika zasluga učencem osnovne šole, ki so podali idejo in v tem projektu tudi sodelovali. Prav sodelovanje šole in društev pa je tista vrednota, ki jo bomo negovali tudi v prihodnje. In upam, da bo nastal še kakšen skupen projekt.« D. Naraglav Prešeren in Slomšek »elektrarni« duha zagotavljati sredstva gasilskim društvom. Z njo podpisniki uredijo vsebino, obseg, način, financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe v občini v času mandata občinskega sveta, vsako leto pa podpišejo tudi aneks k pogodbi, s katerim določijo obveznosti in dejavnosti v tekočem letu. D. Naraglav Na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku in 150. obletnici smrti Antona Martina Slomška so v Občini Vransko v dvorani kulturnega doma snovalci kulturnega progama, člani Kulturnega društva Vransko, Vokalna skupina Solo, Janez Lend, Maruša Pečovnik, Aleš Lesjak in učenci OŠ Vransko - Tabor, Prešernov dan povezali s Slomškovim letom, saj sta se oba rodila leta 1800. Oba velikana sta pustila neizbrisen pečat in brez njiju Slovenija zagotovo ne bi bila takšna, kot je danes. Bolj kot karkoli drugega pa ju je družila ljubezen do slovenskega jezika in do poezije. To dejstvo je spodbudilo tudi slavnostnega govornika Janeza Turinka, kaplana na Vranskem, ki je uvodoma čestital Prešernu in Slomšku in ju označil za elektrarni duha, iz katerih prejemamo vedno močnejšo luč, ki ohranja neokrnjeno duhovno bistvo družine kot najmočnejše celice naše družbe, nato pa je spregovoril o pomenu slovenske besede in kulture: »Najmočnejše orožje Slovencev, ki je močnejše od atomske bombe, je beseda, pa ne katera koli, ampak samo tista, ki nahrani srce. Dve besedi sta, ki nas vse vključujeta in povezujeta v narod, to sta besedi sin in hči. Slovenskega naroda sin in hči, ki si želita živeti, živeti člo- Ob podpisu zahvala gasilcem Po podpisu tudi fotografija za v arhiv DANILO PIKU s. p. Starovaška ulica 1,3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186 - MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV, NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA, - POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN POMIVALNIH STROJEV, - POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV. Občina Vransko, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva Vransko, Prekopa-Stopnik-Čeplje, Te-šova in Ločica pri Vranskem so v preddverju kulturnega doma podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilke službe. S pogodbo podpisniki urejajo vsebino, obseg in način opravljanja službe, financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe v Občini Vransko. Župan Franc Sušnik se je zahvalil gasilcem vseh štirih društev in Gasilski zvezi Žalec za opravljeno delo in dobro sodelovanje ter poudaril, da bo v tem letu na razpolago toliko sredstev kot lani. Še posebej se je zahvalil za posredovanja, ki so jih opravili lani. Predsednik zveze Edvard Kugler pa se je zahvalil za uspešno sodelovanje na vseh področjih z društvi, občinskim poveljstvom in občino in v imenu Gasilske zveze Žalec podpisal pogodbo. V imenu Občine Vransko je pogodbo podpisal župan Franc Sušnik, v imenu društev pa njihovi predsedniki. T. Tavčar Slavnostni govornik Janez Turinek veka vredno in enakopravno življenje. Človeka vredno pa je življenje, kije povezano z resnico. Ko se boriš za zmago resnice, te ta boj za luč in čisto vodo, za vsakdanji kruh nikoli na utrudi. Našega preroka si na predstavljam drugače, kot da napne vse sile, govori na glas, preprečuje, hodi iz kraja v kraj, se pusti in moli, bedi, da bi svoj slovenski rod zbudil iz spanja, ga prebudil k zavesti, predvsem mladine in izobražence, zbiral okoli sebe somišljenike, da bi zares ves narod zaklical: Živeti hočem!« in ob koncu dejal: »Obleka naredi človeka, moškega in ženska pa kultura. Na začetku sem čestital Slomšku in Prešernu, na koncu čestitam vam, ki se trudite, da na Vranskem ne živijo divjaki, ampak ljudje. Naši kulturni dosežki so tisto, kar sega preko groba in smrti.« T. Tavčar S podpisa pogodbe (Franc Sušnik in Edvard Kugler) 03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net Ob Prešernu tudi Slomšek, Vodnik... Med preteklostjo in prihodnostjo Med govorom Jožeta Kužnika V Občini Polzela so letošnji kulturni praznik 8. februar počastili s tremi proslavami, in sicer v Andražu nad Polzelo, v športni dvorani učenci in kolektiv OŠ Polzela in v dvorani Kulturnega doma Polzela, kjer je potekala osrednja proslava. Slavnostni govornik je bil Jože Kužnik, podžupan občine, ki je uvodoma dejal, da je moč besede Prešerna ustvarila in ohranila našo narodno zavest, nam privzgojila svetovljanstvo in širino, zato smo si v najbolj svetlem trenutku svoje zgodovine izbrali del njegove pesmi za svojo himno. Znano je, da smo Slovenci vedno znali modro izrabiti zgodovinske priložnosti. Preučevalci zgodovine pravijo, da smo vse priložnosti, ki smo jih imeli, razen koroškega plebiscita, najbolje izrabili. V času protestantizma smo si ustvarili temelje enotnega knjižnega jezika in si nadeli skupno ime Slovenci, v obdobju prosve-tljenskega absolutizma Marije Terezije smo nove možnosti obrnili v skrb za razvoj jezika in gospodarskega napredka, ob kratkotrajni francoski zasedbi smo postavili temelje šolstva in posvetne književnosti, zato bi se morali tudi delavnega, na-rodnozavednega in predanega Valentina Vodnika spoštljivo spomniti ob vsaki obletnici njegovega rojstva. V nadaljevanju je poudaril: »V tej spominski aleji dogodkov in velikih imen je tudi Anton Martin Slomšek, škof, učitelj in vzgojitelj, ljubitelj materinega jezika, borec za našo enakopravnost in rodoljub, čigar 150-letnico smrti se letos spominjamo. Slovencem je vcepil spoštovanje in ljubezen do maternega jezika, do lastnega naroda in kulture, do slovenske domovine. Za slovenski jezik si je prizade- val tudi v šolah. Zavedal se je njegovega pomena za narodov napredek in obstoj, zato je pisal številne članke, učbenike in pesmarice, čitanke in druge šolske knjige. Ko se ob Prešernu, Slomšku in drugih velikanih slovenstva sprašujemo, kdo je najbolj poklican, da ohranja slovenstvo, našo identiteto, naš ponos in svetovljanstvo, vemo, da smemo zaupati tistim, ki verjamejo v svoj narod, ga spodbujajo in hrabrijo z dobrimi zgledi, in mu iz skrbi za prihodnost kdaj pokažejo tudi ogledalo, da vidi v njem svojo žlahtno ali zaskrbljujočo podobo. Zato želim v svojem nagovoru povabiti kulturne delavce, umetnike in učitelje k oblikovanju lepše podobe slovenstva, torej vas, spoštovani učitelji in kulturni ustvarjalci, ki si v naši občini prizadevate za duhovno rast ljudi, ki gojite lepo besedo, lepo glasbo, pesem, ohranjate kulturno in naravno dediščino, ki z besedo in sliko ohranjate našo sedanjost poznejšim rodovom, ki v lepi knjižnici poiščete ali ponudite knjigo za bogatitev duha.« Osrednji gost proslave je bil gledališki igralec, režiser in novinar Jože Krajnc, rdeča nit njegovega nastopa pa je bilo razmišljanje, ko se je kot otrok spraševal, kaj bo, ko bo odrasel, kuhar, natakar, duhovnik ... V kulturnem programu so nastopili Mešani pevski zbor Oljka, ki ga vodi Marko Slokar, vokalistka Dada Kladnik in kitarist Marko Zaletelj. T. T. »Živeti na tem svetu pomeni skupaj prenašati vsakodnevne težave in graditi tisto, kar bo ostalo tudi za nami. Tako, kot je sedanjost določena s preteklostjo, je določena tudi prihodnost. In prihodnost pripada preteklosti. Kultura pa je brezčasna.« S temi mislimi so po himni, ki so jo zapeli člani Seksteta Gomilsko, pričeli osrednjo prireditev ob kulturnem prazniku Občine Braslovče, na kateri se je sedanjost prepletala s preteklostjo v mislih na prihodnost. Bila je namreč srednjeveško obarvana. Učenci POŠ Gomilsko so pod mentorstvom svojih učiteljic pripravili srednjeveški dan, odrasla dramska skupina KD Gomilsko pa je uprizorila odlomek iz tragedije Veronika Deseniška Otona Župančiča. Za sceno, v ozadju se je razprostiral mogočni Žovne-ški grad, pa je tokrat poskrbel Aco Markovič. Ker postane v srednjem veku prevladujoče glasbilo violina, je nanjo ta večer zaigrala in navdušila občinstvo v dvorani mlada glasbenica, učenka 5. letnika violine na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec, Lara Krajnc Škruba, na klavirju pa jo je spremljala Špela Štrajhar. V omenjeno kulturno društvo so tudi letos sprejeli prvošolčke, tokrat so bili samo štirje, to nalogo pa sta opravila predsednik KD Gomilsko Andrej Šram in letošnji slav- Odpovedali so se sejnini za nakup proteze Vranski svetniki so na 8. redni seji razpravljali in sklepali o trinajstih točkah dnevnega reda. Najprej so obravnavali Odlok o ustanovitvi Razvojnega sveta Savinjske regije in Odlok o koncesiji za obstoječo žičniško napravo, vlečnico Prvine. Oba odloka je obrazložil župan Franc Sušnik, svetniki pa so ju potrdili po hitrem postopku. V nadaljevanju so obravnavali nove cene vodarine in omrežnine za dejavnost oskrbe s pitno vodo in o določitvi pavšalnega obračuna vodarine v vodovodnem sistemu Merinca. Nova cena kubičnega metra vode znaša 0,4143 evra, cena se je spremenila po petih letih, če bo vlada z 29. 2. odmrznila cene komunalnih storitev. V povprečju se bo mesečna položnica za štiričlansko družino povečala za 1,6 evra. Pavšalni obračun vodarine v vodovodnem sistemu Merinca se določi na 8,5 kubičnega metra mesečno na osebo, za živino pa 3 kubične metre na glavo živine od 1. junija dalje. Svetniki so v nadaljevanju brez pripomb podali pozitivno mnenje k imenovanju Franje Centrih za direktorico UPI -ljudske univerze Žalec, se seznanili z letnim programom nadzora Nadzornega sveta Občine Vransko za letos in potrdili člane vaških odborov Prapreče in Merinca - Volo-ga. Dalj časa pa so se svetniki zadržali pri obravnavi dopisa STV, d. o. o., Portorož glede komunalnega prispevka večstanovanjske Vile Domino Čeplje, ki ga je članom občinskega sveta predstavila Nadi Lazič iz omenjene podjetja. Po razpravi so svetniki sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Vransko soglaša s plačilom komunalnega prispevka za projekt večstanovanjske Vile' Domino Čeplje, odmerjenega z odločbo Občine Vransko z dne 10. 2. 2011, v višini 301.038,80 evrov, na način, kot sledi: prvi del odmerjenega komunalnega prispevka v višini 150.000 EUR poravna investitor projekta, STV oglaševanje, d. o. o., Obala 26, Portorož, takoj oz. pred izdajo gradbenega dovoljenja, plačilo drugega dela odmerjenega komunalnega prispevka v višini 151.038,80 evrov se odloži do 31. decembra 2013 in se obrestuje po 5-odstotni letni obrestni meri, kar se uredi s pogodbo o odlogu plačila dela komunalnega prispevka med Občino Vransko in STV oglaševanje, d. o. o., za zavarovanje plačila tega dela prispevka pa dovoli investitor STV, d. o. o., Obala 26, Portorož vpis hipoteke na zemljiščih k. o. Prekopa, ki so v njegovi lasti. V celoti plačan komunalni prispevek v višini 301.038,80 evrov skupaj s pripadajočimi obrestmi je pogoj za izdajo soglasja Občine Vransko k uporabnemu dovoljenju za zgrajena stanovanja. S tem sklepom sta razveljavljena sklepa Občinskega sveta Občine Vransko, sprejeta na 7. Državno v Taboru Vodstvo AD Kladivar Celje se je na pobudo Društva za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan Tabor odločilo, da bo letošnje državno prvenstvo v krosu v Taboru, to je v kraju, ki je takšno tekmovanje gostil in ga tudi uspešno izpeljal že leta 1973. Tekmovanje bo potekalo 24. marca na naravnem terenu. nostni govornik Franci Kralj, ki je v uvodu spregovoril o kulturni dediščini na območju Občine Braslovče, nato pa predstavil novo knjigo o sakralnih kulturnih spomenikih na območju braslovške občine. Kot je dejal, je knjiga na 336 straneh opremljena z besedili in slikami, gradivo pa je avtor zbiral celih pet let. Poseben poudarek je na arhitekturnih usmeritvah, ki so jih uveljavljali v 17. stoletju in pozneje. V tem delu je opisana tudi vloga Žovneških, saj so bili oziroma njihovi predniki soustanovitelji braslovške pražupnije. Pri delu na terenu je vedno naletel na razumevanje in pomoč. Župniki župnij Braslovče, Gomilsko in Nazarje so mu bili vedno in ob vsakem času v pomoč. Opisani sta obe župnijski cerkvi in vse podružnične. V kategorijo sakralnih kulturnih spomenikov spadajo tudi kužna znamenja, kapele, kapelice, različni križi. Vseh teh je na območju občine več kot sto. Za poseben prispevek pri izdaji knjige so javno zahvalo in knjigo prejeli Ksenija Fanrich za jezikovni pregled, župniki Martin Cirar, Milan Gosak, Franc Kovše in Ivan Rojnik za uvodne besede, profesor Milan Natek za strokovne nasvete in župan Občine Braslovče Branimir Stroj anšek. Povezovalka programa Nina Markovič Korent je letošnjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Občine Braslovče sklenila z Slavnostni govornik Franci Kralj razmišljanjem o današnjem stanju kulture, o času, ko zahodni svet v veliki meri izgublja temeljne civilizacijske vrednote, o tem, »da za preseganje sedanjega težavnega stanja potrebujemo Slovenci na kolektivni ravni predvsem pogumno in veliko srce. Takšno, ki nas bo v duhu Prešerna kot umetnika in domoljuba poneslo k večjim in velikim mislim in dejanjem. Ne le na področju politike, znanosti, gospodarstva, kulture ali športa, pač pa tudi na področju občutljivih medčloveških vrednot, vrlin in odnosov,« kot je v svojem razmišljanju ob slovenskem kulturnem prazniku zapisal prof. dr. Miro Cerar. Ob koncu so prisluhnili še Kreslinovi interpretaciji Prešernove pesmi O, Vrba, srečna draga vas domača v izvedbi Bojana Bahča iz Zabukovice. V preddverju Doma krajanov Gomilsko so članice Društva podeželskih žena Trnava in Gomilsko poskrbele za dobrote, KD Gomilsko pa za kapljico ruj nega. T. Tavčar Obnova telovadnice redni seji dne 13. decembra 2011. Svetniki so potrdili še en sklep, in sicer, da znaša letos delež Občine Vransko za projekt lokalne ceste Vransko-Prapreče-Teševa 31.138.78 evrov. Svetnik Aleksander Reberšek je pri točki o pobudah in vprašanjih svetnikov predlagal, da se občinski svetniki in ostali prejemniki sejnin odpovedo izplačilu ene sejnine, ta denar pa bi namenili Dejanu Grilju. S tem predlogom se je strinjalo vseh enajst svetnikov in tako se bruto znesek ene sejnine v višini 1.440,23 evrov nakaže Dejanu Grilju kot prispevek za nakup bionskih protez. T. T. Letni program športa v Občini Braslovče, ki ga je na zadnji seji sprejel braslov-ški občinski svet v soglasju s Športno zvezo Braslovče, ima v proračunu za letošnje leto zagotovljenih 109 tisoč evrov. Od tega bodo za posodobitev telovadnice na Gomilskem in izvedbo manjših vzdrževalnih del na ostalih športnih objektih porabili 58.500 evrov, 37 tisoč evrov za programe športa, 8.800 evrov za športne prireditve, ostala sredstva pa za športno vzgojo mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. T. T. Pod lip'co domačo Vrtec Vransko pripravlja pod tem naslovom 29. februarja ob 17. uri v Športni dvorani Vransko dobrodelni koncert. Poleg otrok iz vrtca bodo na koncertu nastopili Ansambel Zupanc, Folklorna skupina Vransko - Mehtin, Marjan Novak, Vokalna skupina Sold in drugi. Izkupiček od prodanih vstopnic bodo porabili za nakup igral oziroma pripomočkov za igrišče ob vrtcu. T. T. Kot je znano, ima v Taboru šport dolgoletno tradicijo, tek je imel vedno posebno mesto, za kar so zaslužni v tem kraju Danica in Viki Urankar, Jani Primožič in še veliko ostalih športnih navdušencev. Tako organizator kot prireditelj sta zagotovilo za odlično športno kakovost in izvedbo tekmovanja. T. T. S knjigo v svet Na OŠ Vransko - Tabor bodo 1. marca ob 17. uri pripravili literarni večer z okroglo mizo z naslovom Pojdiva s knjigo v svet. Gosta večera bosta eden najbolj branih slovenskih pisateljev, publicist in popotnik, avtor glasbenih besedil Ivan Si- vec in bivša učenka Katja Piki, ki je v lanskem šolskem letu kot devetošolka izdala samostojno knjigo Dobra plat slabega. Prireditev bodo pripravili v okviru projekta Opolnomo-čenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja. T. T. Žalska upravna enota lani uspešna Marjan Žohar, načelnik UE Žalec Načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žoharje s sodelavci pripravil podrobno poročilo o poslovanju žalske upravne enote v preteklem letu. Njeno poslovanje so zaznamovali splošna klima v družbi, številne spremembe v zakonodaji in povečan pripad zadev pa tudi kadrovske težave. »Zaradi večjega primanjkljaja na kadrovskem področju (upokojitve, porodniški dopusti, daljše bolniške odsotnosti) smo le s težavo prerazporejali naloge in ob tem sodelavce motivirali še za sodelovanje v projektnem delovanju. Dodatno obremenitev so lani predstavljala volilna opravila pri treh referendumih in predčasnih volitvah, preiskovalni postopki ter strokovni in inšpekcijski nadzori,« je povedal Marjan Žohar, načelnik Upravne enote Žalec, ki od lani deluje le s tremi organizacijskimi enotami. To so: oddelek za upravne notranje zadeve, oddelek za gradnjo in kmetijstvo ter služba za skupne zadeve. V letu 2011 se je obseg prejetih upravnih zadev (20.021) povečal za 20,5 % v primerjavi z letom prej, največ zaradi povečanja upravnih notranjih zadev in področja prometa. »Povečal pa se je tudi obseg rešenih zadev (20,3 % več kot leta 2010). Nerešenih je ostalo 434 upravnih zadev, kar je glede na tako veliko povečanje prejetih zadev malo in le šestnajst zadev več kot prejšnje leto. Opravljeno delo v letu 2011 ocenjujemo kot uspešno, saj smo kljub kadrovskim težavam povečali število rešenih zadev na koncu poročevalnega obdobja, povečali stopnjo rešenih zadev (97,88 %), zmanjšali delež zaostankov v vseh zadevah (0,01) in izboljšali delež vrnjenih zadev v ponov- ni postopek (0,01), kar so bili poglavitnih cilji, ki smo si jih zadali v poslovnem načrtu,« povzema statistiko Marjan Žohar. »Število prejetih pritožb (29) se je zmanjšalo za 27,5 %. Največ pritožb je bilo vloženih na področju okolja in prostora (17), tri na področju upravnih notranjih zadev, šest na področju kmetijstva in tri na področju dela, družine in socialnih zadev. Zaključeni sodni postopki in drugostopenjske odločitve dokazujejo, da je bilo delo opravljeno kakovostno in skladno z zakonodajo. Ob koncu leta smo imeli dva zaostanka s področja kmetijstva in s področja notranjih zadev.« Uslužbenci Upravne enote Žalec so lani opravili tudi 43.489 drugih upravnih nalog. Število se je v primerjavi z letom pred tem povečalo za 11,3 % na področju dela, družine in socialnih zadev, prometa in notranjih zadev, zmanjšalo pa na področju pravosodja (izdaja izpiskov ZK) ter okolju in prostoru. »Izmenjavo podatkov med organi javne uprave izvajamo dosledno in v roku. V letu 2011 smo izmenjavo podatkov med organi še nadgradili z e-podpiso-vanjem dokumentov, tako da jih ni potrebno več preslikavati oz. niso posredovani v Wordo-vi nepodpisani obliki. Celotna izmenjava podatkov poteka v e-obliki, papirni dokumenti pri izmenjavi ne nastajajo več,« pojasnjuje Marjan Žohar. Število izdanih zemljiškoknjižnih izpiskov je tudi v letu 2011 upadlo, in sicer za 42,7 %, kar je prinesla tudi novela zakona o zemljiški knjigi, ki je strankam omogočila, da same opravijo vpogled v elektronsko zemljiško knjigo (e-zk). Izdaja izpiskov večinoma ni več potrebna. Stranke tudi pogosto uporabljajo možnost vpogleda v e-zk na dveh lokacijah v Upravni enoti Žalec. Upravne overitve so se izvajale na sedežu upravne enote in na vseh krajevnih uradih. V primerjavi z letom 2010 se je lani število vseh overitev povečalo za 3 %. Izdajanja potrdil iz geodetskih zbirk podatkov je upadlo za 36,85 %. Razlog je v zaključenem procesu vrednotenja nepremičnin, kar je v letu prej bistveno povečalo njihovo izdajo. »Na področju dela, družine in socialnih zadev smo izvajali vsa finančna opravila po tako imenovanih vojnih zakonih: opravila v zvezi z mesečnimi izplačili za upravičence, evidentiranje računov in nadzor pravilnosti računov, mesečne obdelave plačil za nakazila pravnim osebam, nadzor pravilnosti in pošiljanje Zavodu za zdravstveno zavarovanje, prijave in odjave upravičencev iz zdravstvenega zavarovanja. Skupna izplačila pravnim in fizičnim osebam so znašala malo manj kot 1,5 milijona evrov, kar je za 2,8 % več kot prejšnje leto. Izvedli smo valorizacijo prejemkov in izdelali 1300 uradnih zaznamkov,« pravijo na žalski upravni enoti. V zvezi z gradnjami je bilo lani v reševanju skupaj 753 upravnih zadev, kar je na enaki ravni glede na predhodno obdobje (756). Nerešenih je ostalo 147 zadev (slabih 12 % več kot v letu 2010). Prejetih pritožb je bilo 17 (v letu prej 29). Zaostankov ni bilo. Na področju kmetijstva je od skupaj prejetih 342 zadev (leto prej 336) ostalo nerešenih 29, pred tem 26. Pritožbene zadeve (vseh 7, od tega 6 na novo prejetih) so se nanašale na promet s kmetijskimi zemljišči. V ponovni postopek ni bila vrnjena nobena zadeva. Prav tako ni bilo zaostankov. Podobno kot v prejšnjih obdobjih je bila najbolj pereča problematika prenosa kmetijskih zemljišč pri zaščitenih kmetijah. Že v naslednjem obdobju zaradi spremenjene kmetijske zakonodaje pričakujejo povečan pripad zadev, ki jih z obstoječim kadrom ne bo mogoče opraviti v zakonskih rokih, kar lahko privede tudi do premoženjskih škod (nepravočasno usklajevanje podatkov v zvezi s plačilnimi pravicami), opozarjajo na žalski upravni enoti. Na področju denacionalizacije je na območju žalske upravne enote še šest nerešenih zadev, od katerih tri rešujejo v upravnih enotah Celje in Laško. Dve od njih sta v ponovnem reševanju, ostale pa se rešujejo na II. stopnji po pritožbi oz. v upravnem sporu. V vseh zadevah so po besedah Marjana Žoharja ovire za zaključek v neurejenem zemljiškoknjižnem stanju nepremičnin v lasti podjetja Hmezad, d. d., v stečaju, v nasprotju med upravičenci in Skladom kmetijskih zemljišč pri sklepanju dogovorov o nadomestnih zemljiščih, nasprotovanju postavitvi pooblaščencev med sorodniki umrlih upravičencev ter neodmerjenih javnih površinah v lasti lokalnih skupnosti. Oddelek za upravne notranje zadeve se je leta 2011 prav tako soočal s številnimi spre- TUDI TO SMO SAVINJČANI Do konca leta poteče veljavnost enajsttisoč osebnim dokumentom - V letu 2012 bo morala približno tretjina vseh državljank in državljanov z območja Upravne enote Žalec zamenjati osebne dokumente. Veljavnost bo potekla nekaj več kot šest tisoč osebnim izkaznicam in malo več kot pet tisoč potnim listom. Cena za državljane skupaj s taksami za izdajo osebne izkaznice je 18,07 EUR, potnega lista pa 41,55 EUR (z 32 stranmi, za večji obseg je cena višja). Če bodo torej letos zamenjane vse osebne listine, ki jim bo potekla veljavnost, bomo Savinjčani »lažji« za najmanj 320 tisoč evrov. membami. Največ novosti je bilo v zvezi s tujci. Od 18. maja lani se namesto dovoljenj za prebivanje državljanov tretjih držav v obliki nalepk izdajajo dovoljenja za prebivanje v obliki izkaznice s fotografijo in prstnimi odtisi. Vendar pa je bilo do zdaj kar nekaj nerazumevanja zaradi tega, ker kartice tujci ne prejmejo takoj, saj jo izdelujejo v Cetisu, rok za izdelavo pa je 10 dni. V zvezi z migracijami na žalski upravni enoti opozarjajo, da veliko težavo predstavljajo vročitve aktov in drugih dopisov v tujino, saj diplomatsko konzularna predstavništva v tujini ne nudijo upravnim enotam ustrezne pravne pomoči. Na področju izbrisanih so bile vložene tri vloge. Tudi v zvezi z organizacijo in prijavo prireditev je precej novosti, predvsem je veliko večji poudarek na zagotavljanju varnosti. Določbe, ki urejajo javne prireditve na javnih cestah, so bile iz Zakona o varnosti cestnega prometa prenesene v Zakon o javnih zbiranjih. Rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja za organiziranje prireditve se je podaljšal na 10 dni pred prireditvijo. Spremenjen je tudi način vročanja odločb o prepovedi shoda oziroma prireditve. Odločba ali izrek odločbe se objavi na oglasni deski upravne enote in enotnem državnem portalu e-uprava. Dan objave se šteje za dan vročitve. Vlogi je, poleg ostalih dokazil, potrebno priložiti tudi načrt varovanja prireditve. Prav tako je bil leta 2011 spremenjen Zakon o društvih. Društvo si lahko poleg pogojev za včlanjevanje v temeljnem aktu določi tudi pogoje za delovanje društva, ki pa ne smejo biti diskriminatorski. V temeljnem aktu si lahko določi dva zastopnika, ki ju seveda izvolijo člani na občnem zboru. Društvo mora po novem pridobitno dejavnost v temeljnem aktu opredeliti v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti. Ponovno je mogoča določitev skrajšanega imena društva (iz katerega pa mora biti vidno, da gre za društvo), društvo lahko ima tudi podružnice, za nadzor nad opravlja- njem pridobitnih dejavnosti pa je po novem pristojen Tržni inšpektorat. Z letošnjim letom je stopil v veljavno Zakon o socialnem podjetništvu, ki med drugim določa pogoje, pod katerimi bodo lahko nepridobitne pravne osebe (društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga ali druga pravna oseba, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička ter premoženja ali ustvarjenega dobička ne deli oziroma jih deli v omejenem obsegu, v skladu z zakonom) pridobile status socialnega podjetja, in sicer z vpisom dostavka »socialno podjetje« pri imenu nepridobitne pravne osebe v register ali javno evidenco. O vpisu odloča organ, pristojen za registracijo posamezne nepridobitne pravne osebe. Upravna enota Žalec je tako pristojna za odločanje, če se za pridobitev takega statusa odloči društvo. Na področju prometa namesto Zakona o varnosti cestnega prometa od 1. julija lani veljajo Zakon o voznikih, Zakon o motornih vozilih, Zakon o pravilih cestnega prometa in Zakon o cestah. Nekateri upravni postopki so se z uveljavitvijo teh zakonov spremenili, npr. identifikacija strank in odjave vozil, s tem pa so se postopki podaljšali. Kupci in prodajalci morajo priti skupaj k upravnemu organu in večkrat plačati odjavo. Za vsako spremembo lastništva je namreč potrebno narediti novo odjavo. Novi postopki so tudi začasni odvzemi vozniških dovoljenj in zasegi vozil, ki imajo posledično nujne poizvedbe sodišč, ki jih je bilo leta 2011 veliko. Velik delež nalog na področju prometa predstavljajo vpisi rubežev v register motornih vozil in posredovanje obvestil o poteku registracije motornih vozil ter prenehanju veljavnosti polic avtomobilskega zavarovanja. Ker se stranke na vabila organa ne odzivajo, je dolžnost organa, da v predpisanem roku poda predlog za uvedbo postopka o prekršku Inšpektoratu RS za notranje zadeve. Upravna eno- ta zaradi prevelikega stroška ne obvešča več državljanov o skorajšnjem poteku veljavnosti teh dokumentov. Na področju prijave in odjave prebivališč, osebnih izkaznic in potnih listin se je pričakovano povečal obseg vlog za osebne izkaznice in potne listine, kar se bo letos in prihodnje leto še nadaljevalo. Zato na žalski upravni enoti upajo, da bo ministrstvo za javno upravo odobrilo nadomestno zaposlitev za referenta. Sprejet je bil tudi novi Zakon o osebni izkaznici, ki omogoča osebam po 70. letu starosti pridobitev trajne osebne izkaznice. Od marca 2013 bo mogoče naročiti izdelavo osebnih izkaznic tudi na konzularnih predstavništvih, v zakon pa so prav tako zapisane določbe, ki se nanašajo na elektronsko osebno izkaznico in drugo. Novi Zakon o matičnem registru ponovno omogoča vpis smrti za vse osebe, ki so življenje izgubile ob koncu druge svetovne vojne, spremenjena je določba o pristojnosti za vpis matičnih dejstev iz tujine v matični register, črtan pa je bil tudi poseben izpit, ki ga mora opravljati matičar. Pogled v statistične podatke med drugim pove, da je bilo lani na območju Upravne enote Žalec 74 poročnih obredov, leta 2010 pa 85. Vendar pa je pri zmanjševanju števila poročnih obredov po besedah načelnika Marjana Žoharja bistveno to, da na tem območju ni zelo atraktivnih prizorišč za organizacijo porok, ne pa manjše zanimanje za poročne obrede. In kakšna je bila v letu 2011 realizacija finančnega načrta Upravne enote Žalec? Prvotno sprejet proračun je bil z rebalansom zmanjšan za 3,2 % na malo manj kot 1,5 milijona evrov. Odhodki so znašali dobrih 1,5 milijona evrov. V primerjavi z letom 2010 so se zvišali za 3,26 %. Med odhodki največji delež zavzemajo plače (76,9 %), sledijo materialni stroški (13,9 %), vplačane tiskovine (8,1 %), investicije in investicijsko vzdrževanje (1,0 %) ter poraba sredstev iz naslova odškodnin in zavarovanja premoženja (0,1 %). K. R. JUTE KS’ JUTEKS, proizvodnja talnih oblog, d.d. Ložnica 53 a, 3310 Žalec Telefon: 03/ 71 20 700, Faks: 03/ 71 20 755 e-pošta: juteks.zalec@juteks.si Internet: www.juteks.si OBIŠČITE NAS V PRODAJNEM SALONU V ŽALCU: JUTEKS, Industrijska prodajalna Hmeljarska 3,3310 Žalec Telefon: 03/71 20 757, 03/71 20 759 e-pošta: branko.ursic@iuteks.si Vsak je lahko junak Mlade je nagovoril tudi podžupan Robert Čehovin in poudaril, da so lahko za zgled tudi politikom Predstavniki vseh devetih osnovnih šol iz Spodnje Savinjske doline so se dan po kulturnem prazniku zbrali v dvorani žalske glasbene šole na 22. zasedanju medobčinskega parlamenta. S svojo kulturo dialoga in argumentiranimi razmišljanji so tudi oni zagotovo junaki našega časa, so jih pohvalili odrasli. Medobčinski otroški parlament poteka pod okriljem Občinske, zveze prijateljev mladine Žalec, zato je več kot 70 mladih parlamentarcev, njihove mentorje in ravnatelje šol najprej nagovorila predsednica Danica Vončina Veligošek. Pokrovitelj letošnjega zasedanja je bil žalski župan (v njegovem imenu je mlade pozdravil podžupan Robert Čehovin), organizatorica pa Osnovna šola Griže. Ravnatelj Franci Žagar je o temi letošnjega otroškega parlamenta Junaki našega časa - kdo so in zakaj povedal tudi to, kako so za sodelovanje prosili nekatere znane Slovence in kaj mu je priporočil duhovnik in zaporniški kurat Robert Fri-škovec: »Ne iščite junakov med znanimi Slovenci, poglejte ljudi okrog sebe in našli boste junake.« Na zasedanje in razpravo po delovnih skupinah so povabili: zdravnico, predstojnico oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na ZZV Celje Nušo Konec Juričič, direktorico Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolando Železnik, vodjo enote za kulturo na ZKŠT Žalec Lidijo Koceli, vodjo delovne enote Maksi VDC Žalec Darjo Fišer, rejnico Simono Vodonč-nik, strokovno sodelavko pri GZŽ in prostovoljno gasilko Sabino Sorčan ter Petra Planinška iz Petrovč in Janeza Hudeja iz Vinske Gore, ki sta priklenjena na invalidski voziček, a zelo aktivna pri osveščanju mladih o posledicah nepremišljenosti v prometu ter v Društvu paraplegikov JZ Štajerske. Osrednja gostja je bila kriminalistična inšpektorica na PU Celje Zdenka Jan, moderatorka zasedanja pa učiteljica na OŠ Griže Karmen Paulin. V uvodnem delu so gri- ški učenci pripravili tudi krajši kulturni program. Mladi parlamentarci so letošnjo temo najprej obravnavali po skupinah, nato pa na plenarnem zasedanju predstavili svoje ugotovitve, kdo so pravi junaki današnjega časa oziroma kaj je tisto, kar naredi junaka. Izpostavili so pogosto majhna dobra dejanja, pomoč soljudem in tudi živalim, vztrajnost, doseganje ciljev, polno življenje kljub morebitni invalidnosti. Junaka ne naredijo slava, lepota in bogastvo. Opozorili so tudi na negativne plati junaštva, med katere lahko sodi medijska izpostavljenost. Ob koncu zasedanja so izvolili svoje predstavnike, ki se bodo v začetku marca udeležili regijskega parlamenta v Velenju. To so: Nejc Britovšek in Tjaša Dolinšek iz OŠ Griže, Pina Držan in Matic Grešak iz OŠ Petrovče, Jan Mogu in Ina Poteka iz OŠ Polzela, Lara Kolenc iz OŠ Šempeter in Kaja Gajšek s I. OŠ Žalec. Nekaj učencev smo vprašali, kdo so zanje junaki našega časa oziroma kako so jih opredelili na razrednih oziroma šolskih parlamentih. Polona Turnšek, OŠ Polzela: »V šoli smo ugotovili, da se junaki navezujejo na svoja dejanja, ocenjujemo jih po dobrih dejanjih, ne toliko po njihovi osebnosti, ker jih po navadi toliko ne poznamo. Morda so že pokojni ali so iz tujine. Ugotovili smo tudi, da imajo takšne lastnosti, ki se razlikujejo od naših. Na primer, če si mi česa ne upamo, si naš junak to upa in je to že dosegel. Imajo takšne dosežke, ki si jih mi želimo doseči, ali pa imamo podobne vizije. Malo smo se navezovali na slovenske športnike in ljudi s Polzele in okolice, na primer Neža Maurer in Dejan Glavnik, zame osebno pa je junak Kurt Cobain, glasbenik Nirvane, in niti ne vem, zakaj mi je všeč. Po navadi je tako, da mi niti ne vemo, zakaj so nam določeni ljudje všeč, mogoče je to njihova osebnost, kar piše v knjigah, kako izgledajo, kaj počnejo in tudi če imajo nekaj slabih lastnosti, se moramo zavedati, da so to le ljudje, moramo gledati na dobre lastnosti, ker smo vsi iz mesa in krvi.« Špela Kot, OŠ Griže: »Zame so na primer junaki moji starši, ker vzgajajo mene in mojega brata. Junaki so mi tudi duševno ali telesno prizadeti ljudje, ker imajo vsakodnevne borbe, da jih drugi ljudje sprejmejo, da se tudi sami sprejmejo in spoštujejo take, kot so, saj smo vsi ljudje, vsi smo krvavi pod kožo. Junaki so tudi gasilci, reševalci. Vsi mislijo, da so junaki Batman, Superman, Spiderman, v bistvu pa pozabljajo na prave junake, ki res naredijo junaška dela.« Gal Ancelj, OŠ Prebold: »Zame osebno je junak slovenski filmski režiser Janez Lapajne. Čeprav ni tako zelo znan v Sloveniji, ima dobre filme, veliko snema in tudi zelo dober človek je. Drugače pa smo na šoli ugotovili, da junaki niso sami pevci in igralci, ampak tisti, ki so nekaj dobrega naredili za nas ali druge. Pa da ni pomemben videz, ampak osebnost.« Andraž Stariha, I. OŠ Žalec: »Zame osebno so junaki glasbeniki, smo se pogovarjali, da so vsi vzorniki pomembni, starši pa najbolj.« K. R., foto: T. T. športniki. V šoli pa Biti poslanka pomeni ponos in veliko odgovornost Marija Plevčak je postala poslanka Stranka DeSUS v 4. in 5. volilnem okraju 5. volilne enote praviloma dosega zelo dobre volilne rezultate in tudi na lanskih predčasnih volitvah je bil v Državni zbor RS izvoljen kandidat te stranke iz 4. volilnega okraja. Ker pa je Karl Erjavec postal zunanji minister, je njegovo poslansko mesto 14. februarja zasedla Marija Plevčak iz Latkove vasi, kandidatka iz 5. okraja. Z novo poslanko smo se pogovarjali nekaj dni pozneje. Kakšni so bili občutki takoj po državnozborskih volitvah, ko ste za stranko DeSUS dobili drugo največje število glasov v 5. volilni enoti? »Na volitve sem šla s predpostavko, da se ne bo zgodil kak preobrat, saj je Karl Erjavec predsednik stranke in sem bila prepričana, da bo na tem območju dobil največ glasov. To se je resnično zgodilo. Potem so mi povedali, da sem v 5. volilni enoti dobila takoj za Karlom Er- javcem največ glasov in da bom v primeru njegovega odhoda na ministrsko mesto nadomestna poslanka. To me je pa presenetilo, saj tega nisem pričakovala, res ne. Ampak sem se začela takoj zatem pripravljati in bolj spremljati vse politično dogajanje. In je res prišel trenutek, ko sem morala vstopiti v parlament.« In kakšni so občutki, ko prestopiš prag Državnega zbora kot poslanec? »Skozi vrata parlamenta sem prvič kot poslanka stopila z mešanimi občutki. Po eni strani sem občutila ponos, da sem prišla tako daleč, da mi ljudje zaupajo, po drugi strani pa se mi je zdelo, da je pred mano zelo velika odgovornost, zlasti glede razmer, v kakršnih smo se znašli. To je odgovornost do vseh mojih volivcev, ki so mi dali svoj glas, in pa seveda do vseh Slovencev, ki živijo bolj na socialnem robu. Tisti, ki so bogati, se pač znajdejo. Na vsak način se ne bom strinjala s tem, da bi se zniževale vse pokojnine, ne rečem pa tega morda za tiste, ki imajo 1.500 evrov ali več pokojnine, taki lahko odstopijo nekaj v dobrobit Slovenije. Seveda se strinjam tudi z doslednim varčevanjem, vendar pa bodo ob tem morali gospodarstveniki v državo pripeljati neke nove dejavnosti za zagon gospodarstva, saj sicer ne vidim izhoda iz vsesplošne krize.« V katerih delovnih telesih boste delovali? »Imenovana sem bila v tri delovna telesa. Sem članica odbora za zunanje zadeve, komisije za nadzor financ in odbora za finance in monetarno politiko. To sem podedovala od Karla Erjavca, saj je bilo članstvo v delovnih telesih razdeljeno že prej. Poslanci stranke DeSUS smo v več odborih, ker nas je premalo, da bi bil vsak član samo enega ali dveh, tako da bo delo kar zahtevno.« Boste imeli v Ljubljani stanovanje? »Vlogo za stanovanje sem oddala. Sicer se rajši vozim domov, kadar pa se bodo zasedanja parlamenta zavlekla dolgo v večer in se bodo na primer seje odborov začele zgodaj zjutraj, je bolj pametno prespati v Ljubljani, če bom seveda dobila primerno stanovanje - ne preveč razkošno ali morda utesnjeno. Zjutraj je promet proti Ljubljani zelo gost in ne želim, da se mi kaj zgodi na cesti.« Kako ste se ujeli s kolegi poslanci, glede na to, da ste neznano ime v politiki, celo na našem območju? »Ko sem prišla v poslansko skupino, sem se takoj počutila, kot da se poznamo že zelo dolgo. V poslanski skupini smo zdaj tri ženske in trije moški in mislim, da bo lahko naš dialog zelo odkrit. Imamo pa tudi strokovno pomoč izkušenih pravnic, tako da ne pričakujem težav.« Ampak v parlamentu je potrebno včasih glasovati tudi po strankarskih navodilih in proti osebnemu prepričanju ... »To bo zelo težko zame in tega si še ne znam predstavljati. Še vedno o sebi mislim, da nisem pravi politik, tak, ki bi znal manipulirati. Ampak morala se bom naučiti delovati v politiki in se zavedati, da en sam glas ne more spremeniti večinskega drugačnega mnenja. Če bom proti vsem, bom pač glas vpijočega v puščavi.« Katere teme bi izpostavili kot ta čas najpomembnejše za Savinjsko regijo? Ali podpirate pobudo o ustanovitvi kluba poslancev iz Savinjske statistične regije, ki bi podpirali regijske projekte ne glede na strankarsko pripadnost? »Za to še nisem slišala, ampak bi se kar strinjala s takim klubom. Poslanci moramo delovati povezovalno na ravni celotne države in tudi na ravni regije. Prav je, da najbolj problematične zadeve rešujemo skupaj, ne glede na politično pripadnost, saj tu živimo ljudje, ne pa politika, ki bi nas morala deliti. Je pa kar nekaj takšnih problemov v naši regiji, na primer tretja razvojna os ter varovanje pred poplavami s suhimi zadrževalniki ob Savinji in Bolski. Naj omenim tudi nujnost gradnje krožišča v Latkovi vasi za regionalno cesto proti Trbovljam. Vsekakor pa je najbolj potreben razvoj gospodarstva, ampak tu bodo morali svoje narediti gospodarstveniki in vsi, ki imajo vpliv na to, tudi gospodarska diplomacija.« Že veste, kje boste imeli poslansko pisarno? »Navdušujem se nad tem, da bi imela poslansko pisarno Februarja je Slovenija dobila novo vlado. Sestavil jo je premier Janez Janša (SDS), v koaliciji pa je pet političnih strank. Oba v Savinjski dolini izvoljena poslanca - Karl Erjavec in Ljubo Žnidar sta koalicijska poslanca, Erjavec pa je bil imenovan za zunanjega ministra. Nova vlada, imenovana 10. februarja, ima le 12 ministrstev, zaradi odhoda Karla Erjavca med ministre pa je nadomestna poslanka postala Marija Plevčak. Koalicijo sestavljajo: Slovenska demokratska stranka, Državljanska lista Gregorja Viranta, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Slovenska ljudska stranka in Nova Slovenija. Poslanec SDS Ljubo Žnidar je član treh delovnih teles, in sicer član mandatno-volilne komisije, odbora za infrastrukturo in v Preboldu in Žalcu. Prihajam namreč iz preboldske občine oziroma 5. volilnega okraja, kjer sem dobila toliko glasov. Ker pa sem poslanka postala po odhodu Karla Erjavca v vlado, bi bilo prav, da je poslanska pisarna tudi v Žalcu, torej dvakrat v mesecu v Žalcu in dvakrat v Preboldu. Vendar se moram o tem še dogovoriti v Ljubljani, tako da več ta hip ne morem povedati.« K. R. Ljubo Žnidar prostor ter odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. Njegova poslanska pisarna je v Gradu Komenda, odprta vsak prvi ponedeljek v mesecu od 8. do 10. in od 18. do 20. ure. Za obisk v poslanski pisarni se morajo volivci naročiti oziroma prej poklicati na telefonsko številko: 703 32 28. K. R. Koalicijska Savinjska Po desetletju veliko uspehov, še več novih izzivov Matjaž Juteršek Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec praznuje letos deseto obletnico svojega delovanja. To je zavod, ki v Občini Žalec pripravlja prireditve na področju kulture, športa in turizma in je tudi največja tovrstna ustanova v vsej dolini, ki je v zadnjem desetletju skupaj z občino in drugimi ustvarjalci poskrbela, da so s ponudbo prireditev v najširšem smislu zadovoljni ne le občani Občine Žalec, temveč pa tudi obiskovalci prireditev od drugod. S povezavami na kulturnem področju (regionalna naveza Triangel), na športnem področju (Razpnimo jadra, Tek po ulicah Žalca ...) in na področju turizma (projekt Ekofest, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije z vstopno-informacijski-mi točkami po dolini, koordinacijska vloga v RDO Dežela Celjska, ...) si prizadeva, da bi svoje poslanstvo ponesel preko meja občine. »Pomemben povezovalni element Spodnje Savinjske doline je tudi časopis Utrip Savinjske doline, katerega izdajatelj je naš zavod. Utrip je pravzaprav še edini tiskani in množični medij, ki pokriva dogajanje v Spodnji Savinjski dolini,« pravi Matjaž Juteršek, ki je že skoraj tri leta direktor žalskega zavoda. Kljub precej težkim časom so v ZKŠT Žalec tudi lani uspeli uresničili vse zastavljene načrte, med njimi je gotovo največji zalogaj produkcija operete Grofica Marica. Po premieri operete Grofica Marica v začetku decembra, ki jo je ZKŠT Žalec postavil na oder skupaj s Hišo kulture Celje (regionalna naveza Triangel), je mimo šest odmevnih ponovitev, predstavo si je do zdaj ogledalo že 3000 ljudi. »Polne dvorane, odmevnost po Sloveniji in odlične kritike potrjujejo naš cilj, da Žalec v tem prostoru prepoznajo kot operetno mesto.« Opereta je res največji projekt sezone 2011/2012, še zdaleč pa ni edini, ki ga v okviru svoje ponudbe pripravljajo na ZKŠT v Domu II. slovenskega tabora Žalec, Savinovi hiši in Savino-vem likovnem salonu, v Ekomu-zeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Dvorcu Novo Celje, v športnem centru, na Ribniku Vrbje ... so pripravili več kot 100 različnih dogodkov, proslav, protokolarnih dogodkov, razstav, predstav, delavnic in drugih dogodkov. Dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec je bila lani zasedena skoraj 1000 ur, ob tem, da sta julij in avgust tako rekoč mrtva meseca. »Morda se kriza vendarle nekoliko pozna pri prodaji abonmajev, saj so mnogi, ki so imeli po dva ali tri abonmaje iz naše ponudbe, zdaj ohranili le enega, nekateri se zanj niso več odločili. Sicer pa kakšnega bistvenega upada obiska prireditev ne opažamo. Drži tudi to, da ljudje v težkih časih še bolj potrebujejo razvedrilo in duševno hrano,« pove Matjaž Juteršek in ob navajanju kapacitet za prireditve doda: »Lani smo oživili večnamenski prostor v 1. nadstropju Doma II. slovenskega tabora Žalec, ki je namenjen različnim dejavnostim, jogi za vsakdanje življenje, otroškim delavnicam in izobraževanju, v sodelovanju z glasbeno šolo pa tudi baletni šoli.« Matjaž Juteršek s ponosom ugotavlja, da je vizija Žalca kot festivalskega mesta oz. ideja blagovne znamke Festival Žalec začela dobivati trdnejše temelje, saj so se zdaj dobro prijeli pravzaprav že vsi festivali, ki skupaj z različnimi soorganizatorji potekajo pod okriljem ZKŠT Žalec. To so tolkalni festival Bumfest, folklorni festival Od Celja do Žalca, festival vokalnih skupin Sredi zvezd in Akustični festival. Na športne prireditve, ki jih prirejajo v Športnem centru Žalec, po ulicah Žalca, na plezališču Kotečnik, ob ribniku Vrbje, pa tudi na drugih zunanjih lokacijah, pritegnejo vsako leto krog 10.000 udeležencev in obiskovalcev. Gre za prireditve, ki so vezane predvsem na Občino Žalec (Športnik leta, Cici olimpijada, Zajadrajmo v poletje - plavalni izleti, občinska šolska športna tekmovanja,...), mnoge, ki so se v teh letih zelo prijele, pa presegajo okvire žalske občine, npr. Razpnimo jadra, Tek po ulicah Žalca, Savinjski smučarski izziv,... »Kljub temu da prireditve, ki jih pripravljamo, formalno sicer delimo na kulturne, športne in turistične, pa lahko rečem, da se med sabo zelo prepletajo in da jih je pravzaprav večina že hkrati turističnih prireditev, saj pritegnejo v našo občino veliko obiskovalcev od drugod. Še boljše povezovanje in dopolnjevanje različnih vsebin je tudi naš cilj za prihodnje, saj se zavedamo, da lahko le tako dosežemo še boljše rezultate,« je odločen Matjaž Juteršek, ki ob tem dodaja, da je dejansko turizem tisti, ki povezuje vse, in tisti, ki ponuja najve- čji potencial za razvoj ponudbe v prihodnje. »Relativno mlada ponudba Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki jo upravljamo od leta 2009, zdaj pritegne že okrog 10.000 obiskovalcev letno in še narašča. Narašča obisk tujih gostov, predvsem Italijanov, Avstrijcev in Srbov. To je prvovrstni turistični produkt, ki je pomemben za celotno Savinjsko regijo in nudi še pestro paleto razvojnih potencialov. Ravno v teh dneh smo pred lansiranjem Savinjskega piva Kukec, ki mu sledi tudi ponudba drugih spominkov za obiskovalce, v razvoju je še temna različica piva. Širitev ponudbe ekomuzeja v ostale občine in obogatitev obstoječe ponudbe iz zakladnice hmeljarske dediščine doline je še vedno nedokončana zgodba, ki jo mora* mo nadaljevati skupaj z ostalimi občinami v dolini. Odlična zgodba je tudi Ekofest, ki smo jo začeli v Žalcu in jo širimo tudi v druge občine, ZKŠT Žalec pa ima v njej vlogo koordinatorja, pri kateri sodelujemo z drugimi zavodi v dolini in regiji. Podobno vlogo imamo tudi pri vključevanju naše su-bregije, Spodnje Savinjske doline v regijsko povezavo Dežela Celjska, katere rezultat je skupna predstavitev kot turistične de-stinacije na nekaterih sejmih in drugih prireditvah (Mednarodni obrtni sejem Celje, Zagrebški velesejem, Turizem in prosti čas v Ljubljani, Primorski sejem Koper). Seveda je to tudi del strategije turizma Občine Žalec 2012-2018, ki je bila ravnokar sprejeta in v kateri smo aktivno sodelovali tudi mi.« Sicer pa ima Žalec še nekaj takih prireditev in produktov, ki kažejo pomemben turističen potencial. »Lani smo po trinaj- stih letih uspešno obudili Žalsko noč, ki je uspešen dokaz, kaj lahko naredita dobro sodelovanje in skupni cilj različnih akterjev, od občine, ki podpira in sofinancira projekt, mestne skupnosti, do domačih gostincev, Študentskega kluba in našega zavoda, ki smo ta projekt povezovali in vodili. Več kot deset tisoč obiskovalcev in pozitivni odmevi so nas opogumili za delo naprej, hkrati pa pomenijo odgovornost, saj smo si zastavili še ambicioznejše cilje, bogatejšo ponudbo. Lahko vam že izdam, da bodo letošnji glasbeni gostje Čuki, Tanja Žagar in Fešta bend, mlajše pa bo ponovno obiskal Ribič Pepe,« nam je zaupal Matjaž Juteršek, ki ugotavlja, da imamo tako v žalski občini kot v Savinjski dolini poleg uveljavljenih turističnih destinacij, kot sta Jama Pekel in Rimska nekropola, še celo vrsto naravnih biserov, ki ravno tako predstavljajo turistični potencial. »Plezalni biser je gotovo Kotečnik v Libojah, ki ima več kot 300 plezalnih poti, tudi najtežjih kategorij in sodi uradno med 30 največjih in najlepših naravnih plezališč na svetu. Za dodatno ponudbo, ki sledi plezalnemu turizmu, je to gotovo eden izmed najpomembnejših potencialov. Tudi ponudbo Ribnika Vrbje smo že obogatili, kar se kaže v vedno večjem obisku. Okoli njega se vijejo tematske poti, med njimi hmeljska pot, srčna pot, pot ob Savinji in učna ekološka pot Vrbje. Pestro je dogajanje v Ponirkovem infocentru, ki ga upravljamo, in v njegovi okolici (delavnice, praznovanja rojstnih dni, ježa ponijev, opazovanje ptic, nordijska hoja). Na konkretnejšo turistično obogatitev pa Ribnik Vrbje še čaka. Ravno v prihodnjih dneh bo predstavljena idejna rešitev za ekokamp ob Ribniku Vrbje, ki vsebuje ekobungalove (hišice iz naravnih materialov), šotorišče, prostore za avtodome in objekt z gostinsko ponudbo. Projekt je sicer še v fazi idejne zasnove, a gotovo predstavlja odlične turistične možnosti za lokacij q, ki že zdaj postaja vse bolj priljubljena točka za sprehode, kolesarjenje, prebivanje časa v naravi. Z novo ponudbo bi radi pritegnili tudi obiskovalce od drugod,« nadaljuje Juteršek in ob navajanju vseh prireditev, aktivnosti in potencialov prihodnosti, ki se tako ali drugače dotikajo tudi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ugotavlja, da je pravzaprav nemogoče strniti vse. »Dejstvo je, da so za uspešno delo in rezultate, ki jih nizamo, pomembni uigrana ekipa in timsko delo v našem zavodu, podpora in dobro sodelovanje z ustanoviteljem, torej občino, in odprtost za povezovanje z okoljem, z institucijami in društvi v občini (društev, ki jih pokrivamo in jim nudimo strokovno pomoč, je v zvezah blizu 100). Na to sem ponosen in sem vsem tudi hvaležen. Pomembna pa je tudi odprtost za povezovanje v dolini, z ostalimi petimi občinami, njihovimi zavodi, pa tudi v celjski regiji.« In kaj ob precej velikopoteznih ciljih le prinaša leto, ki mu še vedno vlada gospodarska kriza? »V vsakem primeru bomo morali ravnati varčno. Gotovo bomo racionalizirali število prireditev, ob tem pa si prizadevali za še višjo kakovost ostalih prireditev. Nedvomno velja, da vsaka kriza pomeni tudi priložnost, iskanje notranjih rezerv, potencialov, pomeni pa tudi še večjo potrebo po povezovanju med našimi programi v zavodu, z društvi in institucijami v občini, z ostalimi občinami v Spodnji Savinjski dolini, znotraj Dežele Celjske. Sinergije, ki jih na že nanizanih področjih lahko dosežemo skupaj, lahko nadomestijo tudi zmanjšana sredstva, s katerimi se v teh časih soočamo.« L. K. Na Vransko pridejo rada tudi priznana imena Suzana Felicijan Bratož Občina Vransko je v začetku leta 2002 ustanovila Zavod za muzejsko, kulturno, turistično in športno dejavnost Vransko. Na podlagi zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo je pozneje spremenila ime v Zavod za kulturo, turizem in šport (ZKTŠ) Vransko ter uskladila njegovo delovanje z določbami omenjenega zakona, njegovo osnovno poslanstvo pa ves čas ostaja enako, pravi direktorica Suzana Felicijan Bratož. Osnovno poslanstvo zavoda je opravljanje javne službe na področjih kulture, turizma in športa. Njegova naloga je organiziranje, spodbujanje in izvajanje kulturne dejavnosti, organiziranje in posredovanje kulturnih in drugih javnih prireditev v sodelovanju z matičnima muzejema (Pokrajinskim muzejem Celje in Muzejem novejše zgodovine Celje) pa tudi upravljanje z dediščino in spomeniki lokalnega pomena. Od svoje ustanovitve zavod upravlja s Kulturnim domom Vransko, Schwentnerjevo hišo in gasilsko zbirko, ki se ta čas še nahaja v poslovni stavbi podjetja INDE. Po odprtju večnamenske športne dvorane je zavod prejel v upravljanje tudi Športno dvorano Vransko, v kateri ima svoje prostore. Po besedah direktorice zavoda Suzane Felicijan Bratož, so pred petimi leti prvič organizirali abonma: »Prej si tega niti nismo upali. To je bila dobra poteza in od takrat vsako leto pripravimo gledališki, otroški oziroma mladinski in glasbeni abonma. Mladinskega smo pripravljali skupaj z ZKŠT Žalec, vendar ga to sezono v Žalcu ni, zato otroke peljemo na dve predstavi v lutkovno gledališče v Ljubljano. Še vedno živijo Vranski poletni večeri, čeprav v okrnjeni obliki. Dodali pa smo podnaslov Oživimo kulturno dediščino. Od maja do konca septembra pripravimo v podružničnih cerkvah in Schwentner-jevi hiši štiri do pet koncertov klasične glasbe za male oziroma komorne sestave. Imamo dobrega pomočnika v Ljubljani, glasbenika, ki pozna veliko slovečih imen, in zato priznani glasbeniki radi pridejo na Vransko. V okviru glasbenega abonmaja pripravljamo koncerte v športni dvorani, kjer koncerte pripravljajo oziroma najamejo dvorano tudi zunanji organizatorji. Poleg tega smo v Schwen-tnerjevi hiši pripravili manjši prireditveni prostor, kjer potekajo koncerti v sklopu Vranskih poletnih večerov, tam je tudi galerija /.../. V Schwentnerjevi hiši bo v kratkem tudi uradno poročna dvorana.« In kako se vsesplošna kriza odraža na obisku prireditev na Vranskem? »Lansko leto se nam kriza ni tako poznala, mogoče letos malo bolj na glasbenem področju. Pri abonmajih nimamo upada obiskovalcev, beležimo celo povečanje. Tudi gledališki abonma ima okrog 110, 120 naročnikov, nekaj časa jih je bilo nekoliko več, saj je občina kupila abonma za občinske svetnike. Bolj pa me skrbi obisk glasbenih koncertov, saj dvorana sprejme kar 1.300 obiskovalcev, tako veliko število pa je v teh časih težko doseči,« pravi Suzana Felicijan Bratož in dodaja, da so obiskovalci prireditev in razstav v kulturnem domu zlasti domačini, na koncerte pa prihajajo ljudje iz celotne Celjske regije pa tudi iz Tuhinjske doline, Zasavja in s Koroške, kamor pošiljajo vstopnice po povzetju. Sicer pa ZKTŠ Vransko sodeluje pri večini prireditev v občini, tudi pri pustnem karnevalu. Pripravljajo že program letošnjih Vranskih poletnih večerov: »Zagotovo bo nastopil Tomaž Lorenz, ki je lani zaradi bolezni odpovedal koncert, za letos pa je potrdil, da bosta z Jerkom Novakom odprla večere. Nastopil bo tudi Slowind. Se pa obetajo Vranski poletni večeri ponovno v večjem obsegu. Klub mladih Vransko organizira namreč že deseti Vransko Summer Night in zato razmišljajo, da bi oživili Vranske poletne večere tudi z na-rodno-zabavnimi koncerti, kot je bilo nekdaj. Pri tem naš zavod sodeluje samo pri promociji.« Zavod po besedah Suzane Felicijan Bratož dobro sodeluje z društvi v občini. Na začetku je bilo nekaj nezaupanja, tudi s strani Kulturnega društva Vransko, ki se takrat ni odločilo za upravljanje s kulturnim domom, je pa še vedno organizator več občinskih prireditev. Med drugim vsako leto pripravi osrednjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, sodeluje pa tudi pri drugih prireditvah in dogodkih na Vranskem. Na kulturnem področju delujeta še Literarno društvo Livra in Folklorno društvo Vransko. Vsi imajo svoje prostore v kulturnem domu, za prireditve pa lahko po ugodni ceni najamejo dvorano. Na področju športa poleg upravljanja s športno dvorano zavod organizira športna praznovanja rojstnih dni in počitniške aktivnosti. Z nogometnim stadionom še vedno upravlja Nogometni klub Vransko, športna društva v občini pa so še Košarkarski klub Vrani, Športno društvo Vransko, Športno-rekreativno društvo Ločica, Planinsko društvo Vransko, društvo S fit (organizira predvsem skupinsko vadbo) in Športno društvo Tana, ki med drugim pozimi organizira smučarske skoke in je celo uredilo novo skakalnico. Še največ je potrebno postoriti na področju turizma, opozarja Suzana Felicijan Bratož: »Na področju turizma delujemo prav z muzejskimi zbirkami in seveda skrbimo za promocijo. Manjka nam še ustrezni promocijski material, kar pa se tiče splošne turistične ponudbe v občini, ugotavljamo, da je gostinska ponudba zadostna. Morali pa °bi imeti več nočitvenih kapacitet, vendar to seveda ni v domeni našega zavoda.« K. R. OSREDNJE TEME februar 2012 9 Za raznoliko in kakovostno ponudbo Jerneja Svetko, v. d. direktorice ZKTŠ Polzela Občina Polzela je javni zavod za opravljanje kulturne, turistične in športne dejavnosti ustanovila ob koncu enega največjih projektov - obnove Gradu Komenda. Odlok o ustanovitvi Zavoda za kulturo, turizem in šport (ZKTŠ) Polzela je bil sprejet 10. februarja lani, dejansko pa je začel delovati novembra lani, je povedala v. d. direktorice ZKTŠ Jerneja Svetko. Naloge ZKTŠ Polzela so zagotavljanje kontinuirane prisotnosti kakovostnih vsebin s področij kulture, turizma in športa, učinkovitejše organizacije, razvoj in spodbujanje dejavnosti na teh področjih, s ciljem dviga kakovosti življenja v občini in njene boljše prepoznavnosti. Sodeluje tudi pri načrtovanju in izgradnji javne infrastrukture s področja kulture, turizma in športa ter skrbi za pripravo predlogov projektov za prijavo na javne razpise. Zavod lahko poleg dejavnosti v javnem interesu opravlja nekatere gospodarske oziroma lastne dejavnosti, če je zanje registriran oziroma izpolnjuje zakonske pogoje zanje (na primer prireditve, ki niso v programu javne službe), je med drugim zapisano v odloku o ustanovitvi zavoda. Sedež ZKTŠ Polzela je v Gradu Komenda, na zavodu pa so zaposleni strokovni sodelavec, hišnik, čistilka in v. d. direktorice, ki polovico delovnega časa opravi v občinski upravi, polovico pa na zavodu. Zavod je v upravljanje prevzel Grad Komenda, ostalih turističnih znamenitosti, kot je na primer rojstna hiša Neže Maurer, pa zaenkrat ne. S kulturnim domom upravlja polzelsko kulturno društvo, s športno dvorano pa osnovna šola. »V letu 2011 se je dokončno zaključila obnova gradu. Svoje prostore v njem sta dobili medobčinska splošna knjižnica in glasbena šola, kletne prostore je prevzela v najem Gostilnica in kavarna Malteza, svoje prostore pa je dobil tudi Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela. Z delovanjem smo začeli v začetku novembra in veliko dela je bilo vloženega v sam zagon, kot je nakup osnovnih sredstev (računalniške opreme, fotokopirnega stroja ...), in pripravo letnega načrta. Decembra smo že začeli z organizacijo različnih prireditev, imeli smo tudi že veliko vodenih ogledov po gradu in po ostalih turističnih zanimivostih v občini,« je povedala Jerneja Svetko. In kateri odmevnejši dogodki so se že zgodili v organizaciji ZKTŠ Polzela? »Glede na to, da je zavod začel delovati novembra, smo se takoj začeli aktivno pripravljati na bližajoče se praznike. Prva velika prireditev v okviru zavoda je bilo vsekakor miklavževanje, ki je bilo zelo dobro obiskano, hkrati pa se je Grad Komenda prižgal v soju prazničnih luči. Organizirali smo tudi razstavo božično-novole-tnih aranžmajev in božični koncert v cerkvi sv. Marjete na Polzeli, kjer je bila cerkev zapolnjena do zadnjega kotička. Letošnje leto smo začeli s predstavitvijo na sejmu TIP Alpe-Adria v Ljubljani, uspešno smo izvedli kulturno prireditev "Uvod v kulturni praznik s savinjskimi vinogradniki", soorganizirali kulturno prireditev ob kulturnem prazniku - 8. februarju ter Valentinov koncert. Poskrbeli smo tudi za aktivno telo s plesnimi vajami, aerodancem, z gong terapijo. Mesečno izvajamo tudi različna predavanja o pasteh hitrega življenja, turiste popeljemo po vseh naših turističnih točkah. Skratka, bogati smo na področju kulture, turizma in športa.« Leto 2012 bo za zavod pestro in zelo delovno, pravi v. d. direktorice ZKTŠ Polzela Jerneja Svetko: »V načrtu je mnogo prireditev, naj omenim le najodmevnejše. V prvi vrsti je to Malteški pozdrav poletju, ki bo letos 16. junija. Organizirali bomo t. i. bolšje sejme, ekološke tržnice, različne koncerte, predavanja, aktivnosti za otroke med šolskimi počitnicami in drugo, v jesenskem delu pa bomo začeli tudi z abonmaji. Z društvi v občini bomo skupaj organizirali že odmevne in utečene prireditve: Malteško poroko, Sejem dobrot s kmetij in petelinje dirke, kolesarjenje Polzela-nov in Braslovčanov, božični koncert in drugo. Izdelano imamo že celostno grafično podobo zavoda, aktivno pa pripravljamo gradivo za spletno stran zavoda. Pristopili bomo tudi k izdelavi in postavitvi usmerjevalnih tabel (Grad Komenda, rojstna hiša Neže Maurer ...). Organizirali bomo tudi usposabljanje za turistične vodnike ter objavili natečaj za turistični spominek občine. Aktivno tržimo oz. oddajamo prečudovito poročno in konferenčno dvorano (za poslovna srečanja, seminarje in delavnice). Načrtujemo izdajo občinskega glasnika, v katerem bodo vse informacije o dogajanju v občini. V izdelavi je tudi kratek predstavitveni film o Polzeli, poleg tega pa pripravljamo strateški program dela in razvoja zavoda.« Pa je zavod namenjen predvsem občankam in občanom oziroma domačim obiskovalcem ali bolj turistom od drugod? »ZKTŠ Polzela si prizadeva za boljše in aktivnejše življenje občank in občanov na vseh področjih svojega delovanja, zato organiziramo razne prireditve zanje in pomagamo društvom v občini pri organizaciji njihovih prireditev. Z željo po dobrem sodelovanju z obča- ni in društvi v Občini Polzela se bomo še naprej trudili po svojih najboljših močeh in skušali organizirati čim več prireditev za naše občanke in občane. ZKTŠ Polzela želi z učinkovitejšo organizacijo, razvojem in spodbujanjem dejavnosti na omenjenih področjih doseči predvsem večjo prepoznavnost Občine Polzela. S svojim delovanjem želimo seveda privabiti tudi tuje obiskovalce.« In kakšno je sodelovanje s turističnimi, kulturnimi in športnimi društvi v občini? »Sodelovanje z društvi v občini je dobro, vendar menim, da je potrebno narediti korak naprej in s skupnimi močmi dvigniti prizadevanje za čim bolj raznoliko in kakovostno kulturno, turistično in športno dogajanje v občini. Le skupaj nam bo uspelo,« poudarja Jerneja Svetko. K. R., T. T. Dram^Gledališče Koper, * za torkov abonma in izven Torek, 13. marec 2012, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec lÉfmT 7KŠT Žalec, Aškerčeva 9», www.zk8t-zalec.si NESTRANKARSKA LISTA Na volitvah v 1. 2010 smo se člani nestrankarske liste za enakomeren razvoj predstavili s svojimi glavnimi programskimi točkami: - enakomeren razvoj Polzele kot celotne občine, - približevanje občine občanom in obratno, - razvijanje in negovanje lepot naših krajev, - uspešno delovanje društev z zagotovljenimi pogoji, - boljšo prometno ureditev, ekologijo in varnost, - učinkovito urejanje lokalne infrastrukture, - občino z aktivno vključenimi odbori. Zame ni nasprotnikov, so le ljudje z različnimi pogledi in stališči, ki jih je pri načrtovanju občinskih aktivnosti potrebno poenotiti s sprejemanjem kompromisov po načelu »vsi dobimo, nihče ne izgubi«. Za navedeno se bom zavzemal tudi kot župan, še konkretnejše prioritete v mojem županovanju pa bodo: - rešiti prostorsko problematiko vrtca in osnovne šole, - dokončati komunalno ureditev občine, - racionalizirati delovanje občinske uprave, - vključevati mlade v občinska dogajanja in skrbeti za medgeneracijsko sodelovanje, - postaviti takšen način planiranja v občini, ki bo temeljil na predlogih krajevnih odborov, društev, pravnih oseb in občanov. Rezultate prinesejo le dobri medsebojni odnosi in nesebično sodelovanje. Vaš glas mi poleg izkazanega zaupanja pomeni tudi obvezo do uresničitve obljubljenega. ZAUPAJTE MI IN ME PODPRITE. Marko SLOKAR kandidat za župana občine Polzela DANES USPEŠNI, JUTRI ŠE USPEŠNEJŠI Naročnik: Nestrankarska lista za enakomeren razvoj, Andraž 64, Polzela Raztfojna agencija Sarinja GospodtnKo Interesno združenje e- pošta: ra. savinjaQra-savInJa. sl; www. ra-savinja.si &£______________________________________________________________________________ AKTUALNE INFORMACIJE - MAREC 2012 JAVNI RAZPISI V TEKU Razvojna agencija Savinja In Odbor za razvoj obrti In podjetništva Žalec najavlja razpis 26. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec, ki bo objavljen marca 2012 na spletni strani RA Savinja http://www.ra-savinja.si in v časopisu Utrip. Podrobne informacije bodo podjetnikom na voljo od 12. marca 2012 na tel. št. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo In prehrano Ukrep 132 - Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane (Ul. RS št. 43/11). Rok: do porabe sredstev oz. preklica objave na spletni strani. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 77 92 ali e-nasloviaktrp@gov.si. Subvencioniranje vzrejevalcev čebeljih matic (Ul. RS št. 56/11). Rok: do porabe sredstev oz. preklica objave na spletni strani. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 77 92 ali e-naslov: aktrp@gov.si. Ukrep Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu v letu 2011 (Ul. RS št. 86/11). Rok: do porabe sredstev oz. preklica objave na spletni strani. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 77 92 ali e-naslov: aktrp@gov.si. Regionalna gospodarska zbornica Celje Razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v Savinjski regiji za leto 2011. Rok: 2. 4. 2012. Informacije: andreja.semolic@rgzc.si. javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov In štipendije Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2011/2012 (Ul. RS št. 64/11). Rok: 30. 3. 2012. Informacije: tel.: 01/434 58 82, kadrovske@sklad-kadri.si. Ekosklad, Slovenski okoljski javni sklad Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 12SUB-OB11 (Ul. RS št. 109/11). Rok: do 31. 12. 2012. Informacije: 01/241 48 20, http://www.ekosklad.si. Ministrstvo za. gospodarstvo Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za obdobje od 2011 do 2014 -KNLB 3 (Ul. RS št. 35/11). Rok: do porabe sredstev oz. najkasneje do 5. 9. 2013. Informacije: 01/400 33 99, jani.turk@gov.si. Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje od 2011 do 2015 - DOLB 3 (Ul. RS št. 53/11). Rok: do porabe sredstev oz. najkasneje do 5. 9. 2013. Informacije: 01/400 33 99, jani.turk@gov.si. Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si. Ostale informacije RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM Navedene aktivnosti so sofinancirane s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstva za gospodarstvo. V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si. Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«. Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI - ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi mnoge dejavnosti. Več na www.upi.si in www.ra-savinja.si. IMAŠ IDEJO/PROJEKTf Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si. ■*! NAROČILNICA ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline od marca 2012 naprej za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk -v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 8 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. GE0PR0JEKT d.o.o. m CENTER NEPREMIČNIN Savinjske doline Zanesljivi in zvesti partner pri gradnji. Pod tema imenoma se predstavlja naša ekipa, ki s svojim znanjem in izkušnjami že dvajseto leto oblikuje prostor, ki vas obdaja. Ponujamo vam hitre, kvalitetne in cenovno ugodne GEODETSKE STORITVE Pomagamo vam pri NAKUPU in PRODAH NEPREMIČNINE Priskrbimo vam PROJEKTNO DOKUMENTACIJO 03/710 38 10 www.geoprojekt.si GEOPROJEKT d.o.o. geodetske storitve, projektiranje, inženiring, nepremičnine Geoprojekt ^ I d. o. a. Šlandrov trg 11, 3310 Žalec (med gostiščem Marjola in poslovno stavbo Vender) Kriza ne more biti izgovor za meglo Celjski klub podjetnikov Zlatorog je januarja svoje člane povabil na strokovno srečanje in pogovor z novoizvoljenimi poslanci iz Savinjske statistične regije o projektih in razvojnih priložnostih Savinjske regije. Kriza ne more biti izgovor za kognitivno meglo in prešibko povezovanje vseh, ki so ali morajo biti nosilci sprememb, so zapisali v vabilu na srečanje. Na srečanje je bilo povabljenih dvanajst poslancev z območja Savinjske statistične regije, prišlo jih je sedem, med njimi Ljubo Žnidar s Polzele. Izjemno dobra pa je bila udeležba podjetnikov, saj je tematika zelo pereča, pričakovanja gospodarstvenikov do novih poslancev in nove vlade pa velika. Regijsko gospodarstvo se tako kot v celotni državi spopada s hudimi težavami, regija pa do zdaj tudi še ni uspela izkoristiti razvojnih priložnosti, po dobrih rezultatih izstopa le področje turizma. Gospodarstveniki so zato od poslancev zahtevali enoten nastop v državnem zboru glede osnovnih projektov in interesov regije, predlagali pa so tudi ustanovitev kluba poslancev Savinjske regije. Predsednik sveta regije mag. Branko Kidrič je v uvodnem delu srečanja med drugim povedal, da je bilo za regijo v finančni perspektivi 2007-2013 predvidenih dobrih 83 milijonov evrov razvojnih sredstev, svet regije je odobril 98 operacij, do danes je bilo realiziranih 66 projektov. Na voljo je še dobrih 18 milijonov evrov, svet regije pa bo na prihodnji seji potrdil 23 projektnih predlogov za 6. javni poziv v skupni vrednosti več kot 30 milijonov evrov. Res lahko za ta sredstva kandidirajo samo lokalne skupnosti, vendar preko njih dobijo delo tudi lokalna podjetja in obrtniki, je poudaril mag. Branko Kidrič. Predstavniki celjskih in velenjskih območnih gospodarskih in obrtnih zbornic Drago Polak, Franci Kotnik, Miran Gracer in Branko Meh so nanizali številne probleme, s katerimi se še vedno, kljub dolgoletnim pozivom k reševanju, ukvarja regijsko gospodarstvo. To sicer beleži rast števila podjetij, a hkrati padec števila zaposlenih. Hude težave povzročajo siva ekonomija, plačilna nedisciplina, nelikvidnost, kreditni krč, upad investicij. Prisilna poravnava je kraja, uvedba fiskal- nih blagajn za obrtnike pomeni bohotenje administracije, dovoljenih 50 evrov gotovinskega poslovanja med pravnimi osebami pa je popolna neumnost, so brez dlake na jeziku poudarjali predstavniki gospodarskih in obrtnih zbornic, ki so opozorili še na eno neskladje, da je namreč ob vseh težavah povprečna plača tudi v podjetjih Savinjske regije ves čas rasla, da seveda ne omenjamo posebej rasti javne porabe. Leta 2010 je regijsko gospodarstvo pridelalo 21 milijonov evrov skupne izgube. Ob tem stojijo nekateri osnovni projekti, ki bi pomenili zagon gospodarstva. Kot so povzeli ob koncu srečanja, morajo glavni akterji v Savinjski regiji povezati interese pri uresničevanju ključnih projektov, kot so tretja razvojna os, protipoplavna varnost, ustanovitev univerze, gradnja bloka šest in razvoj Tehnopolisa. Pri tem pričakujejo enotno podporo poslancev, ne glede na strankarsko pripadnost, v upanju da nihče ne drži fige v žepu. K. R. 1 ■i i SUKOPLESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad amimi Dekorativni opleski Ifiilll Izdelava izolacijskih fasad i DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO i. Sl JKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. f Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si PEUGEOT mMiToTAL Ponudba velja od 1. jonuarja do 30. aprilo 2012. ‘Prihranek do 5.600 EUR velja zo model peugeot 5008 Allure 2,0 HDi. Bonus do 1000 EUR veljo za vse izvedenke modela peugeot 5008. Poraba goriva (kombiniran način vožnje, l/l 00 km): 4,0 - 7,8, izpuh CO2 (g/km): 104 - 181. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si. Ob nakupu peugeota 308, 3008 ali 5008 zdaj trikrat prihranite Vsi trije modeli so opremljeni z visoko tehnološkimi Peugeot motorji. Poleg tega vam ob nakupu peugeota 308, 3008 ali 5008 podarimo prihranek do 5.600 evrov*, zraven pa dodamo še varčevalni bonus v višini do 1.000 evrov*. Ob nakupu s pomočjo Peugeot financiranja prejmete še 3-letno podaljšano garancijo Optiway oz. do 60.000 prevoženih kilometrov. PEUGEOT 308 Er 3008 E 5008 AVTOSERVIS MARJAN TRATNIK s.p. Ločica ob Savinji 49 - 3313 Polzela Tel. 03 700 11 90 PEUGEOT GEODETSKE MERITVE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si www. peugeot. si ; -, fii ■■ 7 IX do 5.600 €’ PRIHRANKA IX do 1.000 €* BONUSA 'x VARČNI MOTORJI PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ^ ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Blagovna znamka Styrian hops Druženje podjetnikov in obrtnikov Kot smo v Utripu že poročali, je zaradi hude krize v slovenskem hmeljarstvu Vlada RS v začetku novembra lani sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ureditvi trga s hmeljem. Uredba je bila osnova za ustanovitev konzorcija za promocijo slovenskega hmelja, saj je dobra blagovna znamka v veliki meri osnova za uspešno prodajo. V konzorciju so po uredbi lahko samo pravne osebe, ki se ukvarjajo s prodajo hmelja in so v letih od 2009 do 2011 skupaj odkupile 40 % slovenskega hmelja v posameznem letu. Zaenkrat ima konzorcij štiri člane: Hmezad Export-Import, Inbarco, Hmezad KZ Petrovče in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS). Kot je v imenu vseh članov konzorcija povedal Ivo Bračun, je konzorcij v pogodbo zapisal obvezna skupna izhodišča. Tako morajo vsi člani konzorcija na vseh reklamno- -propagandnih materialih za slovenski hmelj obvezno uporabiti oznako Styrian hops. Uporabljati morajo enotne tehnične parametre kakovosti za posamezne sorte, prav tako pa bodo sofinancirali pridobitev certifikata geografskega porekla na ravni Evropske unije in njegovo čimprejšnjo uporabo. Ob ustanovitvi konzorcija je bil pripravljen program aktivnosti oziroma promocije slovenskega hmelja, ki ga je potrdilo tudi kmetijsko ministrstvo. Člani konzorcija so se udeležili sejmov Brasil Brau Sao Paolo 2011 v Braziliji in Brau Deviale Nürnberg 2011 v Nemčiji (Hmezad Export in Inbarco), sejma v Soči in simpozija v Moskvi v Rusiji (Inbarco), Craft Brewers Conference v San Franciscu v ZDA (Hmezad Export), obiskali in opravili poskusne dobave v Indijo (Hmezad KZ Petrovče), Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pa je v pro- Po nasvet 1500 ljudi Letno se na svetovalno središče UPI - ljudske univerze Žalec obrne približno 1500 ljudi, ki potrebujejo kakšno informacijo ali pa bolj poglobljeno svetovanje glede svoje vključitve v izobraževanje in usposabljanje. Brezplačno svetovanje nudijo že skoraj 10 let. V svetovalnem središču posredujejo informacije o ponudbi vseh izobraževalnih in drugih programov v Sloveniji in v tujini, od srednješolskih do podiplomskih. Ponujajo osebno svetovanje, informiranje in svetovanje po telefonu, pisno svetovanje (po navadni in elektronski pošti), po dogovoru pa tudi skupinsko svetovanje in svetovanje zunaj sedeža svetovalnega središča. Kot je povedala Mihaela An-clin, jih največ zainteresiranih obišče pred vključitvijo v izobraževanje, ko se zanimajo, kako izbrati ustrezen izobraževalni program in organizacijo, ki ga ponuja, kakšni so vpisni pogoji, potek izobraževanja idr. »Ponujamo pa tudi pomoč med potekom izobraževanja, ne primer, kako organizirati svoje učenje, kako odpravljati težave pri učenju in ob koncu izobraževanja v smislu, kaj sem dosegel, v čem se lahko še izobražujem. V zadnjem času je zelo aktualno tudi povpraševanje glede možnosti sofinanciranja izobraževanja in seveda glede možnosti zaposlitve.« Svetovalna središča so namenjena vsem odraslim, posebno pozornost pa posvečajo tistim s slabšim položajem, ki imajo težji dostop do izobraževanja, so manj izobraženi. »Naše središče v povprečju obišče nekoliko več žensk kot moških, največ je tistih med tridesetim in štiridesetim letom, prevladujejo brezposelne osebe, precej pa je tudi zaposlenih,« je še povedala Mihaela Anclin z UPI - ljudske univerze Žalec. L. K. Župan Vinko Debelak med nagovorom preboldskim podjetnikom in obrtnikom gram dodal izdelavo kataloga slovenskih sort hmelja, pripravo gradiva in posvetovanja na temo pridobitve zaščite geografskega porekla, sodelovanje s pivovarnami in udeležbo na simpozijih in konferencah. Konzorcij deluje predvsem v utrditvi prepoznavnosti slovenske blagovne znamke hmelja Styrian hops, ki so jo že pred desetletji promovirali nemški trgovci kot odlično aromatsko sorto hmelja. Ob tem Ivo Bračun dodaja, da je promocija usmerjena na končne porabnike in blagovno znamko s ciljem pridobivanja novih naročil, ne glede na to, ali je prodajalec domača ali tuja trgovska hiša. K. R. Razvojna agencija Savinja je skupaj s partnerji v okviru bilateralnega projekta Trajnostni razvoj nas povezuje pripravila Fotografsko, Kulinarično Ustvarjalni natečaj na temo trajnostnega razvoja s poudarkom na ekologiji in turizmu. Prijavitelji iz Savinjske regije ga pripravljajo v sodelovanju z Rasinskim okrožjem iz Srbije, poimenovali pa so ga FOKUS iz začetnic daljšega naziva natečaja. Namenjen je učencem in mentorjem osnovnih šol Savinjske regije, zaključi pa se 1. aprila, ko je tudi rok za oddajo izdelkov. Učenci od 1. do 9. razreda lahko sodelujejo na fotografskem natečaju, kulinaričnem natečaju za najboljši lokalni recept, natečaju za pripravo najboljšega turističnega spominka, ustvarijo lahko najlepšo knjižno kazalko (učenci prve in druge triade oziroma nižje stopnje osnovne šole) ali sodelujejo na specializiranem fotografskem natečaju Knjiga v objektivu (učenci tretje triade oziroma višje stopnje osnovne šole). Izdelke bo do 1. aprila 2012 zbirala Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Med njimi bo ocenjevalna komisija znotraj vsake posamezne kategorije izbrala tri najboljše udeležence, Župan Občine Prebold Vinko Debelak je v dvorano preboldske knjižnice 9. februarja povabil podjetnike in obrtnike, ki delujejo na območju Občine Prebold. Srečanja so se udeležili tudi nekateri člani občinskega sveta, načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar in drugi gostje. Župan Vinko Debelak je predstavil regijsko štipendijsko shemo, investicije v letu 2012 in dejavnosti, ki so jih izvedli lani, in dejavnosti, ki jih še čakajo. Povedal je tudi, pri katerih dejavnostih vse lahko podjetniki in obrtniki sodelujejo. Gre za kar nekaj investicij. Med drugim gre za nadaljnjo obnovo vrtca v vrednosti milijon evrov in za števil- ki bodo prejeli priznanja in nagrade. Izdelki, ki ostanejo trajna last organizatorjem, bodo predstavljeni tudi na spletni strani in razstavljeni v knjižnicah. Natečaj organizirajo Razvojna agencija Savinja, Regionalni center za razvoj malih in srednjih podjetij Kruševac, Razvojna agencija Savinjske regije, podjetje Simbio Celje - partnerstvo Osrednje Celjsko, Razvojna agencija Sotla, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Narodna biblioteka Kruševac, Zavod ne manjše projekte za dograditev kanalizacije. Občina je dobro poskrbela za prostorske pogoje za širitev in razvoj podjetništva. Že nekaj časa je od sprejetja občinskega prostorskega načrta, prav tako je sprejetih tudi nekaj podrobnih občinskih načrtov, tako za kulturo, šport in turizem Žalec, Javno komunalno podjetje Žalec v okviru bilateralnega projekta Trajnostni razvoj nas povezuje. Projekt sofinancira Vlada Republike Slovenije. Več informacij o natečaju je na voljo na spletni strani www. ra.savinja.si oz. na elektronskih naslovih irena.v@zal.sik. si (Irena Verbič, Medobčinska splošna knjižnica Žalec) in ra.savinja@ra-savinja.si (Alenka Doler, Razvojna agencija Savinja). L. K. da lahko podjetniki z investicijskimi načrti in s cilji uresničujejo svoje zamisli. Župan je spomnil na čase, ko je bilo po propadu tekstilne tovarne v Preboldu in MIK-a na območju občine na voljo le 320 delovnih mest, danes jih je več kot 1500, kar je nedvomno zasluga podjetnikov in obrtnikov. Ob koncu svojega govora se je zahvalil podjetnikom in obrtnikom za njihovo sodelovanje in prispevek, ki ga preko davkov odvajajo tudi v občinski proračun. Zbranim je spregovoril tudi načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar. Udeleženci srečanja so se kasneje zadržali ob kozarčku in dobrotah, za katere je poskrbela izletniška kmetija Uplaznik iz Matk. V uvodnem delu srečanja pa so se udeleženci nasmejali Olgi Markovič, ki je pripravila prijeten in humoristično obarvan program, v veliki meri povezan s slovenskim kulturnim praznikom in Prešernom. D. Naraglav Ustvarjalni natečaj za osnovnošolce za popust v vrednosti Pfh% DSti I ZELINI DOLINI Izdelkov ZELENI DOLINE pokažite kupen in prignali vam bomo 10 % popusta, " ' ut n® velja za izdelki' v akciji. Turizem in prosti čas po savinjsko Hmeljarska princesa Zala Povše v pogovoru z obiskovalci Da turizem res združuje in povezuje, je 21 občin s Celjskega znova pokazalo na skupnem razstavnem prostoru destinacije Dežela celjska na letošnjem sejmu Turizem in prosti čas, ki se je letos predstavil pod sloganom Oddahnite si! Tu smo: Alpe-Adria in Salon plovil. Naša spo-dnjesavinjska subregija se je s svojo turistično ponudbo v okviru skupnega razstavnega prostora na sejmu predstavila v petek, 27. januarja. Na največjem turističnem dogodku v Sloveniji, ki je potekal od 26. do 29. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, so turistično ponudbo destinacije Dežela celjska predstavili vsak dan z različnim in pestrim programom. Sejemski nastop je del triletnega projekta Regionalna destinacijska organizacija Dežela celjska, katerega nosilec je Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje. Upravičene aktivnosti, sofinancirane s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj in ministrstva za gospodarstvo, so tudi sejemski nastopi doma in v tujini, zato se je projektna skupina odločila za skupno destinacijsko udeležbo na Pogled na eno od stojnic Subregije Spodnjesavinjsko, kjer se je predstavila naša dolina stične kmetije Cokan - ribnik Steska, domačo hrano Turistične kmetije Weiss iz Tabora, gostišča s prenočišči Močnikov mlin iz Jeronima (Vransko) in kulinarike Podpečan. Predstavili so se tudi hmeljarska princesa Zala Povše, malteški vitez z Gradu Komenda Stanko Novak in grajska gostilnica Mal-teza. Turistično društvo Šempeter je predstavilo Jamo Pekel omenjenem sejmu. Subregija Spodnjesavinjsko seje s svojo turistično ponudbo na sejmu predstavila v petek, 27. januarja. Na razstavnem prostoru je bilo moč spoznati pomen hmeljarstva za Spodnjo Savinjsko dolino, nazdraviti s pivom, poskusili ste lahko hmeljevo žganje Etnološkega društva Hmeljarska vas ter dobrote Društva kmečkih žena Ponikva in ribje namaze Turi- Prvi dan so pod vodstvom predsednika Gobarskega mi-kološkega društva Polzela Francija Uratnika in njegove soproge Marte pripravljali dobrote iz gob: gobovo juho, gobovo torto, različne omake iz gob in tudi druge jedi, ki popestrijo vsakdanji jedilnik. Drugi dan so bili na jedilniku solatni krožniki, ki jih je sestavljal Tomaž Turk. Poleg najrazličnejših solatnih jedi so pripravili tudi rižoto z lignji in rukolo ter moderno variacijo poznanega makaronovega mesa. V Turističnem društvu tečaj, na katerem so pred-Občine Polzela so tudi le- stavniki obeh spolov prido-tos organizirali dvodnevni bivali kuharske veščine. Udeleženci tečaja z vodjem Tomažem Turkom ss£Ä ff B|jrinn «jam* -TOČ.!*' ■ : -M' Dediščina ljudskega izročila -Srečanje z dedki in babicami Ekomuzej Brezplačni ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu Predavanja in delavnice, več na www.nivo.si Ekomuzej Bio park NIVO Se.“'“* POŠ Trje, Galicija Ekomuzej Ekomuzej Bio park NIVO Ekomuzej EKO tržnica in sejem PREDAVANJE: Zakaj me duša boli? Predava Ana Miletič - 5€/os Predavanja in delavnice, več na www.nivo.si PREDAVANJE: Vojna ali mir z bakterijami Predava Adriana Dolinar - 5€/os Projekt Skupaj za zdravje človeka in narave TIC Žal«:, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec T: (03) 710 w: www.zkst-zalec.sl E: 2kst.t1c@siol.net Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec T: (0)3 571 80 21 W; www.ekomuzej-hmelj.si E: ekomuzej@siol.net Mi počitnice jemljemo resno vase POTEPUHOVO POLETJE 2012 Popusti za zgodnje prijave, otroci BREZPLAČNO, akcije, all inclusive. pijača pri večerji. NAJ POČITNICE: PINE BEACH PAKOŠTANE. all inclusive light, 7 dni že od 186 IČNO.PETRČj €: FAMILY FRIENDLY en otrok do 12. letBREZPLACNO:PETRČANE. Htl. Pinija 4*.POLže od 29 €/os.. BANJOLE. Htl. Centinera 3*. POL (pijača pri večerji) že od 24 €/os.. RAB. Htl. Carolina 4*. POL že od 30 €/os.. HVAR. Jelša, Htl. Hvar 3 POL že od 27 €/os.. LASTOVO. Htl. Solitudo 3*. POL že od 25 €/os.. SUPER UGODNO: DUGI OTOK. HN Božava 3*. POL (pijača pri večerih že od 32 €/os.. 1. MAJ NA JADRANU - 2. 3. 5. 7-dni že od 68 €: SARDINIJA: APP že od 35 €/dan:TOSKANA: APP La Collina 3* že od 34 €/dan:KRlŽARJENJE: Norveški fjordi (13 dni) skupinski odhod 12.8., od 829 € Svoje dobrote je ponujala tudi kmetija Weiss iz Tabora in Rimsko nekropolo, ostalo lec, ZKTŠ Polzela in Vransko, turistično ponudbo Spodnje Kamp dolina Prebold, Kamp Savinjske doline pa ZKŠT Ža- Park in Hotel Žalec. T. Tavčar üiiniiRllHlKiH z narodno zabavno glasbo, kračami, piščanci arca tümSFÄNCäOS m ^IwnWf^jeliranetKlulyffi UJZd Glede na zadovoljstvo udeležencev tečaja gre vsekakor pričakovati, da se bo novo kuharsko znanje odrazilo v dobrotah na domači mizi. Udeležencev obeh tečajev je bilo 35. T. T. Alenka Žnidar, ki so ji prejšnje dni po dvanajstih letih vodenja TD Občine Polzela ponovno izkazali zaupanje za novi mandat, je povedala, da bodo v društvu tudi v tem letu namenjali poudarek predvsem promociji doma pridelane hrane na njihovih kmečkih tržnicah in promociji kmetij iz domačega okolja. Organizirali bodo prireditve, s katerimi bodo obujali stare šege in navade, ter prireditve v spomin na naše prednike (Malteški pozdrav poletju z malteško poroko). Povedala je tudi, da so v turističnem društvu opravili veliko in pomembno delo pri vodenju po Gradu Komenda, saj so po gradu od junija do novembra popeljali 3208 obiskovalcev. »Z ustanovitvijo ZKTŠ Polzela so dani dobri pogoji, da se na teh temeljih gradijo dejavnosti na višji profesionalni ravni, še posebej ob dejstvu, da je v občini veliko društev, ki so pripravljena sodelovati,« je še dodala Alenka Žnidar. Turistično društvo Žalec bo v soboto, 17. marca, na žalski tržnici (na svoji stojnici) ZBIRALO RABLJENA OTROŠKA OBLAČILA IN OBUTEV v humanitarne namene. Veseli bodo vaše pomoči. Info.: turisticnidrustvo.zalec@gmail.com Malteški vitez Stanko Novak je predstavljal Komendo na Polzeli Obogatili kuharsko znanje »Danes uspešni, jutri še uspešnejši« Županovanje kot poslanstvo in ne služba »Zame ni nasprotnikov, so le ljudje z različnimi pogledi in stališči,« je na novinarski konferenci povedal Marko Slokar. Od štirih kandidatov za novega župana Občine Polzela se je prvi na novinarski konferenci predstavil Marko Slokar z Nestrankarske liste za enakomeren razvoj. Po izobrazbi je diplomirani ekonomist in inženir fizike, zaposlen v podjetju Polzela tovarna nogavic, kot vodja informatike. Zadnjih 30 let je zelo dejaven na kulturnem, športnem in župnijskem področju. Od leta 2010 je član Občinskega sveta Občine Polzela, deloval je tudi v Svetu staršev in v Svetu zavoda OŠ Polzela. Z družino, ženo Anušo, hčerkama Katarino in Andrejo ter mamo Marijo, živi na Polzeli. Kandidaturo za župana na Polzeli je utemeljil s tem, da tukaj živi že od rojstva, da od osnovnošolskih let na različne načine sodeluje pri oblikovanju lokalnega življenja, zdaj pa želi svoje izkušnje prenesti na širšo raven in z njimi prispevati k uspešnemu razvoju občine, kar se bo moralo odraziti predvsem v zadovoljstvu občanov. V svoj program je kot glavne naloge zapisal enakomeren razvoj Polzele kot občine, približevanje občine občanom in obratno, razvijanje in negovanje lepot, uspešno delovanje društev z zagotovljenimi pogoji, boljšo prometno ureditev, ekologijo in varnost, učinkovito urejanje lokalne infrastrukture in občino z aktivno vključenimi odbori. V svoj ožji izbor nalog pa je uvrstil rešitev prostorske problematike vrtca in šole, dokončanje komunalne ureditve občine, racionalizacijo delovanja občinske uprave, vključevanje mladih v občinska dogajanja in skrb za medgeneracijsko sodelovanje ter uvedbo takšnega načina načrtovanja v občini, ki bo temeljil na predlogih krajevnih odborov, društev, pravnih oseb in občanov. Obljubil je, da bo enkrat v tednu namenil nekaj časa tudi občanom za razgovore z njimi. Svojo predstavitev je zaključil: »Zame ni nasprotnikov, so le ljudje z različnimi pogledi in stališči, ki jih je pri načrtovanju občinskih aktivnosti potrebno poenotiti s sprejemanjem kompromisov po načelu - vsi dobimo, nihče ne izgubi.« T. Tavčar Uspešno delo ženskega odbora Novi ženski odbor s predsednico Jasno Seražin, podpredsednico SDS Sonjo Ramšak in predsednikom Občinskega odbora SDS Z novinarske konference: Neža Deželak (voditeljica), Jože Kužnik (kandidat za župana) in Andrej Sevčnikar (vodja volilnega štaba) Devetintridesetletni oče štirih otrok Jože Kužnik iz Andraža nad Polzelo je SDS-ov kandidat za župana Občine Polzela, podpira pa ga tudi DeSUS. Je aktualni podžupan Občine Polzela, ki do izvolitve novega župana začasno opravlja funkcijo župana. Zase pravi, da kot tesen sodelavec poslanca Ljuba Žnidarja dobro pozna, kako diha Občina Polzela, ob tem pa se že dolga leta zavzema za trajnostni razvoj občine in dobro počutje občanov. Je univerzitetni diplomirani inženir tehnologije prometa, zaposlen na Pošti Slovenije kot upravnik pošte v Velenju. Jože Kužnik je mnenja, da je velika odgovornost prevzeti delo župana po uspešnih mandatih Ljuba Žnidarja in obdobju, ko je bilo v razvoju občine postorjenega res veliko: »Tega izziva se po svoje malo bojim, vendar pa verjamem, da lahko z izkušnjami, vizijo in elanom dodam še kakšen pomemben kamenček v razvoju Občine Polzela,« je povedal Kužnik in še, da si bo prizadeval za nadaljevanje že začetih projektov, kot sta de- nimo sekundarna kanalizacija in izgradnja novega vrtca. Prav tako Kužnik obljublja obnovo več lokalnih cest in ker je zalogaj finančno precej velik, bo ta projekt trajal več let. Naslednja naloga bo izgradnja mreže malih čistilnih naprav v višinskem delu občine (Andraž, Dobrič, Založe in Podvin). Izgradnja novega kulturnega doma na Polzeli, k čemur se nagiba bolj kot k obnovi, se bo zaradi težkih časov nekoliko zamaknila, a jo tudi uvršča med cilje štiriletnega mandata. Na Polzeli, Bregu pri Polzeli in v delu Ločice si želi uvesti ulični sistem, urediti pa tudi vsaj dva najnevarnejša železniška prehoda v občini. Med pomembne naloge uvršča tudi povečanje števila zdravnikov in zobozdravnikov v zdravstvenem domu. Kužnik si bo v primeru izvolitve za župana prizadeval za čim večjo podporo gospodarstvu, za spodbujanje razvoja podeželja, turističnih kmetij in turistične ponudbe v občini ter za spodbujanje delovanja ZKTŠ in društvenega življenja v občini. V vsakem primeru pa si bo prizadeval za približevanje vsem občanom. Funkcijo župana bo opravljal kot poslanstvo in ne zgolj kot službo. Jože Kužnik je na novinarski konferenci na Gradu Komenda povedal tudi, da pričakuje na polzelskih županskih volitvah ob štirih kandidatih uvrstitev v 2. krog, v njem pa še širšo podporo za zmago. Podporo Jožetu Kužniku za župana Občine Polzela so na novinarski konferenci izrazili v imenu polzelskega DeSUS-a polzelski podžupan dr. Jožef Korber pa tudi predstavnika SDS-a, vranski župan in član izvršilnega odbora stranke SDS Franc Sušnik in žalski podžupan Robert Čehovin. Podporo kandidaturi je po strankarskih kolegih sporočil tudi Ljubo Žnidar, ki se novinarske konference zaradi obveznosti v državnem zboru ni mogel udeležiti. L. K. zkst.utrip@siol.net Žalec Robertom Čehovinom V ponedeljek, 12. februarja, so se na volilni konferenci zbrale članice Ženskega odbora SDS Žalec, na kateri so sprejele poročilo dela za pretekli dveletni mandat in ponovno volile. Za predsednico so ponovno potrdile Jasno Seražin. Članice izvršilnega odbora ŽO SDS Žalec v novem dveletnem mandatu pa bodo Karmen Strenčan, Sonja Majer, Jožica Likar, Alenka Lesjak, Marjeta Rukav, Slavica Čehovin, Brigita Bašič Obrez, Irena Blatnik in Danijela Tešanovič Kalaba. Svojo podporo novoizvoljenemu izvršilnemu odboru je izrekla tudi podpredsednica SDS ter poslanka v Državnem zboru RS Sonja Ramšak, ki je čestitala predsednici Jasni Seražin in poudarila, da je navdušena nad delom odbora, ki z odmevnimi humanitarnimi projekti v veliki meri sledi humanitarni noti. Predsednik SDS Žalec Robert Čehovin je povedal, da je ponosen na ženski odbor, ki vsestransko bogati delovanje celotnega občinskega odbora SDS. Jasna Sarežin se je zahvalila za zaupanje in med drugim povedala: »Organizacija vseh samostojnih projektov, in tudi soorganizacija ostalih, je od nas zahtevala ogromno truda, potrpljenja in trdega dela, ki ga poročilo v celoti ne more zaobjeti. Vendar se je splačalo. Vrednote, ki so nam blizu, nam dajejo moč in občutek, da lahko pripomoremo in da zmoremo. Ženske smo namreč tiste, ki hodimo na desni strani, ko pa gre za naše skupno dobro, zavzamemo celotno cesto.« D. N. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net OBČINA POLZELA OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Polzela 8, 3313 Polzela tel./fax: (03) 703-32-00 / 703-32-23 Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 94/2007 - UPB3, 45/2008) v zvezi z 61. členom Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS št. 109/06 - UPB1), Občinska volilna komisija Občine Polzela, objavlja SEZNAM KANDIDATOV ZA ŽUPANA OBČINE POLZELA na nadomestnih volitvah, 11. marca 2012 1. JOŽE KUŽNIK, roj. 6. 3. 1973, Andraž nad Polzelo 87 d, 3313 Polzela univ. dipl. inž. tehn. prometa, vodja operativne enote Predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 2. ANDREJ POTOČNIK, roj. 30. 3. 1957, Polzela 86, 3313 Polzela elektrotehnik, zavarovalni zastopnik Predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANICA 3. NEVENKA RIBIČ, roj. 13. 10. 1962, Breg pri Polzeli 70 c, 3313 Polzela mag. poslovnih ved, doktorska študentka Predlagatelj: JOŽEF RIBIČ IN SKUPINA VOLIVCEV 4. MARKO SLOKAR, roj. 6. 8.1965, Polzela 221, 3313 Polzela dipl. ekonomist, vodja informatike Predlagatelj: DANILO TURNŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV Datum: 20. 2. 2012 Občinska volilna komisija Številka: 041-4/2011-14 Predsednik Slavko Resnik, univ. dipl. prav., 1. r. w PRIPRAVLJENA ZA ŽUPANJO Spoštovani občanke in občani, znanje in dolgoletne menedžerske izkušnje mi bodo služile kot dragocena podlaga pri vodenju Občine Polzela, v kolikor mi boste naklonili svoj glas. Vrsto let sem bila članica uprave Garant Polzela in finančna direktorica družbe, sedaj pa se aktivno posvečam raziskovalnemu delu na svojem strokovnem področju, tudi kot strokovna sodelavka Slovenskega inštituta za revizijo. Poštenost, pravičnost, prizadevnost in skrb za sočloveka so zame najpomembnejše vrednote. Prizadevala si bom za: ■ večje pridobivanje sredstev iz virov Evropske unije ter preko državnih razpisov, enakomernejši razvoj posameznih naselij v občini, ureditev javne razsvetljave, ureditev prehodov preko železniške proge, zaščito naselij pred nevarnostjo visokih voda, dvig pogojev dela v Osnovni šoli Polzela, subvencioniran prevoz za pomoči potrebne dijake in študente, višje subvencioniranje pomoči na domu za starejše, razvoj turizma (grad Komenda, kmečki turizem), aktivnejšo vlogo občine z dajanjem pobud Direkciji RS za ceste, za čim hitrejšo obnovo državne ceste Polzela-Velenje. NEVENKARIBIC NEODVISNA KANDIDATKA ZA ŽUPANJO OBČINE POLZELA Donacija za učence Pomoč ljudem Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (b 703 43 70). Spoštovani! Za nami je Valentinovo, čas, ko smo izkazovali ljubezen drug drugemu, pred nami pa sta še dva praznika, ko bomo posvečali pozornost našim ženam, materam, jim podarjali cvetje, darila in jim izkazovali ljubezen in spoštovanje. Za nami je letos tudi čas pustnih norčij in veselja, čas, ko smo si nadeli maske in si dali duška. Vsaj enkrat na leto smo lahko bili to, kar si morda želimo biti. Brez kakršnih omejitev smo se spotikali ob državo, njeno politiko in politike, ponazarjali aktualne dogodke doma in po svetu in uživali, koliko se nam je dalo. Pustni čas pa vsakič postreže tudi s pustnimi dobrotami, s svinjskimi kračami in okusnimi krofi. V naši pekarni smo v tem času napekli na tisoče krofov in z njimi dobro založili vse naše lokale po dolini in tudi izven nje. Z njimi smo se dve nedelji mastili tudi skupaj s Polonco in maskami na TV Celje (na sliki). S krofi pa se lahko posladkate tudi izven pustnega časa. Kadar ste v bližini naših lokalov, se lahko posladkate in si tako skupaj z drugimi dobrotami iz našega proizvodno-prodajnega programa polepšate dan. Prisrčno vabljeni v naše slaščičarne in trgovine. Naj bodo vaši dnevi čim lepši in prijetnejši tudi z nami! Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ [Sl urn Uspešno vodenje Ministrstvo za javno upravo je skupaj s Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje in v okviru evropske operacije Naložba za vašo prihodnost, ki jo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, pripravilo predavanje z naslovom Uspešno vodenje društev. Na predavanjih oziroma delavnicah, ki jih imajo po Sloveniji, predstavljajo priložnosti, ki jih nudi poznavanje zakonodajnih okvirov, civilnega dialoga in zagovorništva. Takšno predavanje so v organizaciji savinjskega društva Univerze za tretje življenjsko obdobje 16. februarja pripravili tudi v Žalcu. V predavalnici Doma II. slovenskega tabora Žalec sta Goran Fabrici, direktor centra nevladnih organizacij, in Matej Verbas, specialist za pravo društev in drugih nevladnih organizacij, predstavila zakonodajne okvire pri sodobnem načinu upravljanja društev. V drugem delu so se udeleženci seznanili s konkretnimi primeri, kako vplivati na odločevalce na lokalni ravni in sodelovati pri skupnem kreiranju lokalnih politik razvoja. Pri tem so se seznanili z najpomembnejšimi zagovorniškimi orodji in mehanizmi ter kako strateško načrtovati in voditi kampanje in akcije, s katerimi želimo doseči spremembo predpisov ali politik. Osredotočili so se na lokalno, regionalno in občinsko raven, saj postaja vloga nevladnih organizacij vse pomembnejša tudi pri oblikovanju politik. V ta namen je potreben dialog državljanov z vladnimi institucijami in potreba po zmanjšanju razkoraka med tem, kako občutijo problematiko starejše nevladne organizacije na eni strani in vladne institucije na drugi strani. D. Naraglav Lani je Območno združenje Rdečega križa Žalec, ki združuje šestnajst krajevnih organizacij, iz intervencijskih zalog Evropske skupnosti razdelilo 10.083 kg moke, 18.695 kg testenin, 17.031 kg riža, 21.600 litrov mleka, 750 kg pšeničnega zdroba in 5.499 kg pralnega praška. Poleg tega so razdelili tudi 1623 paketov s hrano, za katere so denar zbrali s pomočjo sredstev FIHO, republiške akcije RK Lepo je deliti, in drugih virov. Hrano, ki so jo lani delili petkrat, so razdelili okoli 500 družinam in posameznikom. Dodeljevali so glede na število oseb, upravičenih do te pomoči, tako da so družine z več čla- ni prejele več hrane. Na RK predvidevajo, da bo letos prosilcev za tovrstno pomoč še več kot lani, zlasti zaradi novega socialnega zakona. Na srečo naj bi bilo hrane iz intervencijskih zalog Evropske skupnosti dovolj tudi letos in prihodnje leto, kako pa bo v prihodnje, za zdaj še ne vedo. D. N. Evropski dan epilepsije Ernest Lužar čestita novoizvoljeni predsednici Pavlini Glušič Na letnem zboru DU Vrbje so za predsednico društva izbrali Pavlino Glušič. Društvo je do zdaj osem let vodil Ernest Lužar, ki se je vsem zahvalil za sodelovanje v teh letih vodenja. V poročilu je Lužar izpostavil številne prireditve in dejavnosti, ki so jih izvedli. Še posebej je pohvalil špor- tnike in ekipo strelk, ki je na državnem tekmovanju v Škofji Loki v streljanju z zračno puško osvojila tretje mesto. Progam dela v tekočem obdobju je podoben lanskemu. Zbor je nagovoril tudi žalski župan Janko Kos in se dosedanjemu predsedniku zahvalil, novemu vodstvu pa zaželel veliko uspehov. T. T. 'v' Štirinajsti Valentinov ples V ponedeljek, 13. februarja, smo v Sloveniji obeležili drugi evropski dan epilepsije. Bistvo tega dne je predvsem širiti vedenje o tej bolezni in s tem odpravljati negativno stigmatizacijo oseb s to boleznijo. V Sloveniji ima epilepsijo okoli 20.000 ljudi. Prav tako naj bi imelo kar okrog 200.000 ljudi v življenju vsaj en epileptični napad, kar pa še ni epilepsija. Ljudje z epilepsijo so še vedno precej negativno stigmatizirani, in to kljub temu da jih večina s pomočjo ustreznega zdravljenja in drugih oblik pomoči povsem normalno živi. Žal pa imajo velike težave pri iskanju zaposlitve in pri pridobitvi vozniškega dovoljenja. Kot je opozoril otroški nevrolog Igor M. Ravnik, vodja Centra za epilepsijo otrok in mladostnikov, predsednik društva Liga proti epilepsiji Slovenije in ambasador Mednarodne lige proti epilepsiji, v Sloveniji močno primanjkuje specialistov za epilepsijo, saj nimamo niti četrtine evropskega povprečnega števila specialistov. Zato velja vedeti, da vsak četrtek od 16. do 19. ure na številki (01) 432 93 93 deluje svetovni telefon Epitel, kjer nudijo pomoč in informacije glede psiholoških in socialnih težav z epilepsijo. Franci Žagar skupgj s predstavnikoma Golding kluba Žalec ob izročitvi listine o donaciji V teh kriznih časih je marsikatera družina na pragu ali že pod pragom revščine. Zlasti hudo je tam, kjer so otroci, starši pa brez redne zaposlitve in ne morejo pokriti življenj- skih stroškov. Poleg centra za socialno delo lahko poiščejo pomoč tudi pri Rdečem križu, Karitasu in drugih organizacijah. Konec prejšnjega meseca je društvo menedžerjev Golding klub Žalec Osnovni šoli Griže namenilo 800 evrov donacije. Denar bodo porabili za plačilo kosil za tri socialno ogrožene učence, katerih starši ne zmorejo poravnati tega stroška. Sredstva sta ravnatelju šole Franciju Žagarju izročila predsednik društva Matjaž Goršek in članica društva Nataša Gaber Sivka. »Za ta korak in to pomoč velja izreči donatorjem vso zahvalo,« pravi ravnatelj Franci Žagar, hkrati pa so lahko vzgled še komu, ki ima denar in bi bil pripravljen pomagati na podoben način. Ker gre pri tem za konkreten namen in znane osebe, katerim je pomoč namenjena, je morda odločitev za to še bolj na mestu. D. N. Društvo podeželske mladine Tabor je v soboto, 11. februarja, organiziralo že 14. Valentinov ples. Letos so v goste - povabili Ansambel Akordi, ki je skrbel, da so zbrani na plesnem podiju uživali v živi glasbi in plesnih ritmih. Za večerjo z Valentinovo sladico so poskr- beli iz znanega šempetrskega gostišča, gašenje žeje pa je bila naloga podeželske mladine. Slednja je dva dni pred prireditvijo začela z okraševanjem dvorane, kar je vsako leto poseben izziv. Pri tem je glavni aranžer Alen Kovačič, nekdanji predsednik društva in zdajšnji občinski svetnik. Na Valentinovem plesu v zaodrju svoja vrata odpre tudi priložnostni bar. Večer je v prijetnem razpoloženju in družbi za marsikoga kar prehitro minil. Mladi Ta-borčani, ki so se znova izkazali, pa so z mislimi že tudi pri 15. Valentinovem plesu. D. N. ® 03/712 12 80 IS1 zkst.utrip@siol.net Dragiča Djordjevič, Mojca Ježovnik in Tončka Podgorski ob 10-obletnici vzpona na Triglav Na področju naše doline in Celja deluje "Klub epi-stil" Slovensko društvo ljudi z epilepsijo, v katerem so dejavni tudi »prEPIh-ovci« (planinci in pohodniki Spodnje Štajerske), ki so svojo sekcijo ustanovili pred dobrimi desetimi leti, ko so osvojili vrh Triglava. V teh letih, kot je povedala ena od članic društva in vodja planinske sekcije »prEPIh« Mojca Ježovnik, so prehodili že večji del poti slovenske planinske transverzale. Tudi letos se bosta sekcija in društvo trudila za zmanjševanje in odpravljanje predsodkov in zmot o epilepsiji v javnosti. Zato se bodo udeleževali različnih pohodov in množičnih akcij. Organizirali bodo predavanja Raba in zloraba zdravil, Vloga družine v procesu zdravljenja, Pomen čustev in nadzor nad čustvi itd. Nadaljevali bodo z laično delavnico Skrbimo za lastno varnost. V okviru prve delavnice bodo organizirali tridnevni pohod s praktičnimi prikazi varovanja v gorah, spanjem v naravi in v skupnih prostorih v planinski koči. Druga delavnica bo vključevala petdnevno bivanje ob morju s praktičnim prikazom varovanja v vodi. Kot je povedal predsednik društva Dragiša Djordjevič, ki je skupaj z Ježovnikovo tudi steber planinske sekcije prEPIh, tudi letos ne bo manjkalo prijetnih druženj in srečanj. D. Naraglav Na plesu je bilo veselo in zaljubljeno Novo vodstvo DU Vrbje Klobasekov Pepi praznoval 15 let Z najboljšimi vini v kulturni praznik Koncert za citrarski abonma in izven MIHAELA KOMOČAR (sopran) in TINKA VUKIČ (citre) Nedelia. 4. marec 2012, Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34 ZKŠT Žalec, www.zkst-zalec.si Na Polzeli 111 krvodajalcev Zimovanje v snegu in mrazu Zimovanja seje udeležilo 48 tabornikov PD Polzela je februarja organiziralo že peto zimovanje mladih planincev na Gori Oljki. Letos je pod vodstvom mentorjev in vodnikov na Gori Oljki zimovalo 34 planincev, učencev OŠ Polzela. V izjemno pestrem programu so mladi planinci pridobili številna planinska znanja. Kljub snežnim razmeram so se odpravili na krajši pohod in se preizkusili v iskanju ponesrečenca z lavinsko žolno. Mladi planinci so se preizkusili tudi v vezanju vozlov, se seznanili s prvo pomočjo, varno hojo v gore ter spoznavali pestrost planinskega rastlinskega in živalskega sveta. Vsa ta znanja so strnili v skupinskem delu s predstavitvijo v ustvarjalnih delavnicah. Pomerili so se v družabnih igrah, uživali v družbi svojih vrstnikov in navezovali nova prijateljstva. Ne gre namreč le za pohode na bližnje in daljne, bolj ali manj visoke vrhove, temveč predvsem za privzgojo tovarištva, prijateljevanja, sodelovanja in sobivanja z naravo. V soboto so prisluhnili predavanju mentorice Irene o Taborniki na zimovanju znamenitostih Maroka. V planinsko dejavnost društva in s tem povezanega izobraževanja podmladka na OŠ Polzela je vpletenih veliko srčno dobrih in prijaznih ljudi, ki svoje planinske izkušnje v svojem prostem času posredujejo najmlajšim članom društva, za kar ne pričakujejo nobenega plačilo, več jim pomenijo veseli in zadovoljni obrazi otrok. Tudi osebje doma na Gori Oljki otroke vedno sprejme z odprtimi rokami in z veliko razumevanja. T. Tavčar Roman Brglez je Klobasekovemu Pepiju ob njegovem jubileju izročil darilo Odličen glasbenik in vodja Ansambla Miro Klinc, ki je lani obeležil 25-letnico delovanja, praznuje letos tudi 15-letnico nastopanja kot humorist Klobasekov Pepi. Jubilej je obeležil 4. februarja s posebnim koncertom v Športni dvorani Vrana Vransko. Jubilejnega koncerta se je kljub slabemu vremenu udeležilo kakšnih 1000 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije. Veliko smeha in dobre volje pa tudi dobre glasbe ansambla, imenovanega Trenerka bend, v resnici preoblečenega in preimenovanega ansambla Mira Klinca, je upravičilo njihov obisk. Nastopili so tudi člani humorističnega Klobasekovega bik benda, ki je kar močno zastopan tudi na novi zgoščenki Klobasekovega Pepija. Zgoščenka je bila izdana ob njegovi 15-letnici in predstavljena na omenjenem koncertu, ki so ga s svojimi humornimi nastopi popestrili tudi Stampedov Pepi, Podhomski Joža, Trezika iz Negove ter Cigan in Berta. Zadnje leto se mu na njegovih nastopih pridruži tudi pevski in glasbeni duet Marina Klinc in Franjo Oset, ki sta sicer člana Ansambla Modrijani in ki naj bi septembra zakorakala tudi v zakonski stan. Pepijev jubilej je bil nepozaben in vsakdo, ki je bil ta večer na Vranskem, se je nedvomno naužil smeha in dobre volje. D. Naraglav Društvo savinjskih vinogradnikov in Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela sta pripravila zanimiv uvod v letošnji mesec kulture. V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v obnovljeni Komendi na Polzeli so pripravili večer s predstavitvijo petnajstih najbolje ocenjenih vin na vsakoletnem društvenem ocenjevanju, vendar tokrat vin vinogradnikov s Polzele oziroma njenih okoliških vinogradov. Dvorana v Komendi je bila povsem polna. Po pozdravnem nagovoru podžupana Občine Polzela Jožeta Kužnika je vodenje večera prevzel publicist in vitez vina Drago Nekaj utrinkov z večera Medved. Ob petnajstih vzorcih vrhunskih vin, na katera so vinogradniki res lahko ponosni, je avditoriju posredoval vrsto zanimivih informacij, ki so povezane z vinsko kulturo in kulturo pitja. Za glasbeni del večera sta poskrbela odlična harmonikar Viki Ašič in basist Andrej Bremec, za prigrizek pa Kulinarika Podpečan. T. Tavčar Teden kulture v Vrtcu Prebold šega velikega pesnika Franceta Prešerna. Vrtčevski pevski zbor je zapel nekaj pesmi, otroci pa so prisluhnili tudi recitaciji o Prešernu. Zapeli so tudi slovensko himno, se pogovarjali o njej in o slovenski zastavi. Svoje zastave so nato ob zvokih slovenske himne slavnostno pritrdili na steno večnamenskega prostora, kjer bodo še nekaj časa spominjale na ta dan in na ljubezen do domovine. V znamenju Prešerna sta bila tudi četrtek in petek. Prvi dan po prazničnem dnevu so izdelovali klobuke in ogrinjala. V petek pa so vse to nadeli nase in se prelevili v Prešerna. V večnamenskem prostoru so ob klasični glasbi zaplesali Prešernov ples, se pogostili s suhimi figami in s tem zaokrožili svoj teden kulture, posvečen Francetu Prešernu. D. N. Udeleženci zimovanja Območno združenje RK Žalec je v sodelovanju s krajevno organizacijo RK na Polzeli prejšnji ponedeljek pripravila letošnjo drugo od desetih načrtovanih krvodajalskih akcij. Tokratno je v športni dvorani OŠ Polzela izvedel Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana. Kri je darovalo 111 krvodajalcev, lani deset več, kar je po mnenju organizatorjev za ta čas zadovoljivo. Tretja akcija bo 19. marca od 7. do 12. ure v prostorih UPI - ljudske univerze v Žalcu. T. T. Ustvarjalno in zabavno ob kulturnem prazniku V preboldskem vrtcu so letošnjemu kulturnemu prazniku posvetili kar cel teden. Začeli so z izdelavo slovenskih zastav. V ponedeljek je vsak oddelek izdelal svojo slovensko zastavo, pri čemer so upoštevali osnovne barve in njihovo zaporedje, grb pa je vsaka skupina naredila po svoje in je bil unikaten in značilen za prepoznavnost njihovega oddelka. V torek je bil osrednji dogodek s slovesno proslavo ob prazniku. Vzgojiteljice so otroke popeljale skozi življenje na- Taborniki rodu Bistra Savinja iz Šempetra so se, tako kot mnogi drugi otroci, razveselili snega in prave zime, saj so se v pravi zimski idili odpravili na zimovanje v Skomar, vas nad Zrečami, kjer imajo svoj dom zreški taborniki. Taborniškega vikenda, od 10. do 12. februarja, se je udele- žilo 48 otrok in odraslih. Vodniki so poskrbeli za pestro dogajanje v toplem domu ter v snežni in mrzli naravi. Mladi taborniki so osvajali taborniške veščine, novinci pa so »preživeli« taborniški krst in tako postali pravi taborniki. Za marsikoga je bilo zanimivo spanje v spalnih vrečah, posta- vljanje bivaka, sankanje, kepanje, peka hrenovk v bivaku ... Še posebej pa so uživali v večernem programu in dejavnostih, ko so bili na toplem. Ob vsem tem so tudi dobro jedli, za kar ima največ zaslug kuhar Emil. Zimovanje je bila zanimiva šola v naravi, to pa je bil tudi čas druženja in zabave. D. N. Pust v znamenju dobrodelnosti Tina Maze si je prismučala zlato na Vranskem Na polzelski maškaradi so kraljevale Pike Nogavičke Za nami je čas pustnih nor- zelo pomembna na karnevalu. Ljubka družina mikimišk čij in z njim tudi vrsta prireditev, povezanih s tem norčavim časom. Največji pustni prireditvi sta bili tudi tokrat karnevala na Vranskem in v Žalcu, na pustna soboto in torek. Veselo in zabavno pa je bilo tudi v drugih krajih po dolini. Na Vranskem so pustni generali že teden dni pred pustnim torkom prevzeli pustno oblast in ustoličili pustnega župana, ki je vladal vse do pokopa pusta. Njihova vloga je bila Janševa dieta v Gotovljah (sv. Jedert) Opaziti jih je bilo tudi na žalskem karnevalu, ki je potekal na pustni torek. Dogodka je obiskalo nekaj tisoč ljudi. Na Vranskem, kjer je sodelovalo 36 pustnih skupin, je komisija podelila kar 17 nagrad. Prvo mesto si je prislužila pustna skupina Športnega društva Ločica pri Vranskem, ki je predstavljala Tino Maze na tekmovanju. Ločičani so svojo nagrado, vredno 800 evrov, podarili 27-letnemu invalidu Dejanu Grilju, ki je po delovni nesreči ostal brez rok in zbira denar za nakup protez, ki stanejo 160.000 evrov. Drugo mesto je osvojila pustna skupina Rokovnjači iz Vira pri Domžalah, tretje mesto pa je komisija prisodila Gališkim Vikingom. Slednji so najbolj prepričali komisijo v Žalcu, ki je drugo mesto prisodila pustni skupini iz Levca, ki se lotila problematike predvidenega zadrževalnika, tretje mesto pa kurentu s hudičem TD Petrovče. Nagrade so prejele tudi skupine: Luftrans iz Gotovelj, Turist biro, Kurja družina, Dom starejših (TD Petrovče) in Kitajski zmaj. V Žalcu je velikemu karnevalu sledilo otroško pustno rajanje. Levški zadrževalnik je ohranil v dolini vse Po dolini se je v tem času zvrstila vrsta drugih pustnih prireditev. Turistično društvo Občine Polzela in ZKTŠ Polzela sta v sodelovanju z Osnovno šolo Polzela in Vrtcem Polzela na pustno nedeljo v športni dvorani organizirala veliko otroško maškaro z naslovom Pika in pust. Na maškarado v organizaciji DPM Braslovče so odpadke povabili »prijazni čarovniški trio« Pravljičarne, ki je otroke naučil čarovniškega plesa, pustne modne revije, priprave pustnih krofov... Pustovali so tudi v Grižah, Gotovljah in Galiciji, za spodoben pokop pusta pa so poskrbeli v Zabukovici, kjer je igrala zabukovška »hudičeva« godba. D. N., T. T. Dom starejših s pogledom na Lidi, Hofer (TD Petrovče) Sanja Polšak Pesan je zapela najmlajšim maškaram v Žalcu Pusta so z vsemi 'Častmi''pokopali v Zabukovici NAPOVEDNIK februar 2012 17 OBČINA ŽALEC Petek, 2. marec, ob 20. uri 52. kavarniški večer, gost Jože Vidmar; razstavno-prireditveni prostor Doma kulture Svoboda Griže (GLD Aletheia, 031 659 485). Sobota, 3. marec, ob 6. uri idrijsko-cerkniška planinska pot 2: Šturmovec-Vojsko-Hudournik; odhod izpred društvene pisarne v Žalcu, izpred POŠ Trje ob 6.15 (PD Galicija, 041 662 883). Sobota, 3. marec, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami Gotovlje (TPD Lipa Gotovlje, 041 809 589). Sobota, 3. marec, ob 10. uri 10. mednarodni karate pokal Žalec 2012; ob 10. uri tekmovanje v katah posamično in ekipno, ob 12. uri športne borbe; telovadnica I. OŠ Žalec (Karate klub Žalec, 051 428 421). Nedelja, 4. marec, ob 17. uri Duo Mihaela Komočar (sopran) in Tinka Vukič (citre); za citrarski abonma in izven; Dom kulture Svoboda Griže (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 4. marec, ob 17. uri Grofica Marica, opereta; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 5. marec, ob 17. uri pravljične minute in ustvarjalnica; sejna soba KS Petrovče. Ponedeljek, 5. marec, ob 19.30 Z roko v roki, dobrodelni koncert Karitas Petrovče; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 6., 13. in 21. marec, ob 19. uri brezplačne delavnice energijskega zdravljenja; Šlandrov trg 21, društveni prostori Angel.si (Mateja Cvetko, 031 381 782, Katarina Medved, 041 289 632, in Jožica Ramšak, 041 289 632). Sreda, 7. marec, ob 16. uri rez trte Nikolaje pred obrambnim stolpom v Žalcu (Društvo savinjskih vinogradnikov, 051 428 421). Sreda, 7. marec, ob 18. uri srečanje otroških folklornih skupin; Dom II. slovenskega tabora Žalec (JSKD Žalec, 491 38 40). Četrtek, 8. marec, ob 10. uri kopalni izlet MDI Žalec v Laško; odhod izpred Hotela Žalec; prijave pri poverjenikih in v pisarni društva (Medobčinsko društvo invalidov Žalec, 031 230 861). Četrtek, 8. marec, ob 18. uri proslava »Mednarodni dan žensk« in razstava »Delavke knapovke«; Dom kulture Svoboda Griže (Etnološko društvo Srečno, 051 256 015). Četrtek, 8. marec, ob 20. uri koncert Marjana Zgonca z. gosti; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 9. marec, ob 17. uri delavnica »Naravna mila«, ki jo bo vodila Irena Regovec; Zadružni dom Ponikva (Društvo kmečkih žena Ponikva, 031 442 317). Petek, 9. marec, ob 20. uri Tašča.com 2, komedija; KUD Veseli oder, Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 10. marec, ob 8. uri izlet na Kamnik; odhod izpred društvene pisarne v Žalcu (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242). Nedelja, 11. marec, ob 13. uri 25. pohod žena in deklet na Hom; starti: ob 13. uri izpred Društva upokojencev Griže in Doma gasilcev Matke (Planinsko društvo Zabukovica, 041 200 196). Torek, 13. marec, ob 10. uri zbor članov MDI Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (Medobčinsko društvo invalidov Žalec, 571 68 16). Torek, 13. marec, ob 20. uri Štorklje umirajo, drama; Gledališče Koper; za torkov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 14. marec, ob 18. uri »Večer savinjskih vin«, ki ga bo vodil publicist Drago Medved; preddverje Doma II. slovenskega tabora Žalec (Društvo savinjskih vinogradnikov, 051 428 421). Sreda, 14. marec, ob 18. uri Obrezovanje okrasnih grmovnic, predavanje Davorja Špeharja; Klub Gaia; Gasilski dom Šempeter (Turistično društvo Šempeter, 031 645 937). Četrtek, 15. marec, ob 17. uri Janko in Metka, igrana predstava za cici abonma in izven; Mini teater Ljubljana in SNG Drama Maribor; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 15. marec, ob 17. uri proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu; dvorana Hmeljarskega doma Petrovče (KD Petrovče). Petek, 16. marec, ob 17. uri občni zbor Planinskega društva Žalec; društvena pisarna v Žalcu (PD Žalec, 041 705 738). Petek, 16. marec, ob 18. uri Šport v letu 2011 v Občini Žalec; prireditev s podelitvijo priznanj najuspešnejšim športnicam in športnikom; gost prireditve Miran Stanovnik; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Sobota, 17. marec, 7. uri Rakov Škocjan; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 17. marec, med 9. in 12. uro Žalska tržnica, Šlandrov trg (Turistično društvo Žalec, 031 220 650). Sobota, 17. marec, ob 16. uri predavanje Varstvo gorske narave, predavateljica Petra Ratajc; Planinski dom Brnica (PD Liboje, 041 250 325). Sobota, 17. marec, ob 16. uri 40-letni občini zbor medobčinskega društva Sožitje Žalec; OŠ Žalec (Venišnik, 041 911 320). Sobota, 17. marec, ob 18. uri Skrivnostni Peru, potopisno predavanje; vstop prost; prostovoljni prispevki za otroke Peruja; Dom krajanov Vrbje (Kulturno društvo Vrba Vrbje, 031 370 959). Nedelja, 18. marec, ob 7.30 mučeniki na Bukovici; odhod izpred društvene pisarne v Žalcu (PD Žalec, 041 705 738). Ponedeljek, 19. marec, od 8. ure dalje Jožefov sejem v Petrovčah (KZ Petrovče). Četrtek, 22. marec, ob 15.30 IV. tekma za pokal Sprintko -spomladanski Sprintko; Športni center Žalec (Atletski klub Žalec, 070 586 903). Petek, 23. marec, ob 18. uri občni zbor Planinskega društva Liboje; Planinski dom Brnica (PD Liboje, 714 04 53). Petek, 23. marec, ob 18. uri proslava ob materinskem dnevu; POŠ Trje (KD Galicija, 041 882 970). Petek, 23. marec, ob 20. uri Modrijani in Ansambel Petka; posebna gosta: Franjo Oset in Marina Klinc; za narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 24. marec, ob 6. uri Idrijsko-cerkniška planinska pot 3: Šeberlje; odhod izpred POŠ Trje ob 6. 00 (PD Žalec, 051 351 689). Sobota, 24. marec, ob 8. uri pohod: II. etapa po SPP ob njeni 40-letnici: Letuš-Motnik; start: AP Zabukovica (Sipex) ob 8.00, Migojnice - društvena pisarna PD ob 8.10 in AP Žalec ob 8.20 (PD Zabukovica, 031 344 333). Sobota, 24. marec, med 9. in 12. uro »Očistimo Slovenijo - očistimo svet«; pomladansko urejanje in čiščenje okolja v Občini Žalec. Sobota, 24. marec, ob 19.30 Nevarna razmerja; SNG Maribor; za potujoči abonma in izven; odhod s parkirišča pri Domu II. slovenskega tabora Žalec ob 18. uri (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 25. marec, ob 10. uri občni zbor Planinskega društva Šempeter; Dom upokojence Griže (PD Šempeter, 031 501 244). Četrtek, 29. marec, ob 20. uri Balkanska špijonka, komedija; Špas teater; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 30. marec, ob 19. uri Sedma zapoved: kradi malo manj, Dario Fo, komedija; v izvedbi AG VRBA Vrbje in KD Galicija; režija Gojmir Lešnjak - Goje; Hmeljarski dom Petrovče (KD Petrovče). Petek, 30. marec, ob 20. uri 3 Big Band Orchestra z gostjo Alenko Godec; za glasbeni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 31. marec, ob 19. uri koncert MePZ sv. Jakob iz župnije Kalobje; Dom krajanov Vrbje (Kulturno društvo Vrba Vrbje, 031 370 959). OBČINA PREBOLD Sobota, 3. marec, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Sreda, 7. marec, ob 18. uri večer z rojakinjo, popotnico in pisateljico Sonjo Porle; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 10. marec, tekmovanje v badmintonu; Športna dvorana Prebold ŠZ Prebold (Primož Podkrajšek, 040 331 430). Sobota, 10. marec, 22. Arnčev pohod na Raduho; PD Prebold (Adi Vidmajer, 031 682 317). Sreda, 14. marec, ob 18. uri japonski čajni obred, predstavitev bo vodila Japonka Keiko Miyazaki Vahčič; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 17. marec, ob 19. uri "V marcu se dobimo"; Dom krajanov Šešče; KPD Šešče (Tomaž Cink, 031 612 040). Sobota, 17. marec, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 17. marec, ogled poletov v Planici; ŠD Latkova vas (Miha Fonda, 041 657 589). Sobota, 17. marec, ob 19. uri prireditev ob dnevu žena, materinskem dnevu in dnevu mučenikov; "D lejčki z ljubeznijo"; Dvorana Prebold; KO Dolenja vas (Jure Terpin, 041 786 066). Nedelja, 18. marec, ob 16. uri 6. dobrodelni koncert "Pesem staršem"; Dvorana Prebold; Župnija sv. Pavel Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83). Ponedeljek, 19. marec, ob 17. uri okrogla miza: Povečajmo ustvarjalnost; dvorana knjižnice Prebold; Družinski center Prebold (Ana Miletič, 041 454 415). Sreda, 21. marec, ob 18. uri pravljična ura z ustvarjalnico in izdelavo papirnatega cvetja z Antonijo Podgorski; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Petek, 23. marec, ob 17. uri otroški abonma: Soseda in pol; gledališče KU-KUC; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452). Sobota, 24. marec, ob 19. uri prireditev ob materinskem dnevu in dnevu žena; planinski dom Marija Reka; ŠD Marija Reka (Janja Tratnik, 040 172 558). Sobota, 24. marec, ob 13. uri društvena tekma v lovu rib s plovcem; mali ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). Nedelja, 25. marec, Pozdrav pomladi; Gasilski dom Latkova vas; PGD Latkova vas (Katjuša Stepišnik, 051 216 077). Nedelja, 25. marec, test hoje na 2 km; Kaplja vas; ŠŽ Prebold (Igor Uranjek, 041 264 221). Nedelja, 25. marec, 37. tradicionalni pohod na Porezen; PD Prebold (Janja Tratnik, 040 172 558, in Katja Debelak, 031 397 604). Petek, 30., in sobota, 31. marec, FESTIVAL POTIC 2012; Program: 30. marec od 9. do 13. ure dostava potic na ocenjevanje, ob 19.30 odprtje razstave in podelitev priznanj s kulturnim programom; 31. marec od 8. do 12. ure razstava potic; Anin dom, Občina Prebold in Društvo podeželskih žena Prebold (Danica Uplaznik, 572 42 85). OBČINA POLZELA Četrtek, 1. marec, ob 16. uri Medgeneracijski center Polzela; Kulturni dom Polzela (Stanko Novak, 041 404 533). Sobota, 3. marec, ob 18. uri aerodance; Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Sobota, 3. marec, ob 19.30 pilates; Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Nedelja, 4. marec, od 8. do 13. ure 11. zadnji krog rednega dela savinjske košarkarske lige Brglez.com; Športna dvorana Polzela (Dani Turnšek, 041 381 463). Ponedeljek, 5. marec, ob 19. uri predavanje Rozalije Ciglar: Prehrana in zdravje; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije na Gradu Komenda (Občinska knjižnica Polzela, 703 32 04). Četrtek, 8. marec, ob 17. uri družabni večer: Nariši nov dan - odvisen.si; Športna dvorana Polzela (OŠ Polzela, 703 32 15). Petek, 9. marec, ob 18. uri "Žene, pesem in vino"; koncert GŠ Risto Savin Žalec in braslovškega okteta; Grad Komenda, poročna dvorana in vinska klet (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Sobota, 10. marec, ob 5. uri zimski pohod na Debelo peč; zbor na parkirišču pri občinski stavbi (Mirko Jegrišnik, 041 902 183). Sobota, 10. marec, od 8. do 12. ure kmečka tržnica; pred TUŠ Polzela (TD Polzela, 703 32 20). Nedelja, 11. marec, od 9.30 do 12. ure polfinale končnice savinjske košarkarske lige Brglezicom; Športna dvorana Polzela (Dani Turnšek, 041 381 463). Nedelja, 11. marec, ob 13.15 pohod družin na Hom; zbor na igrišču v Andražu (Martina Ograjenšek, 041 278 328). Nedelja, 11. marec, ob 17. uri gostovanje gledališke sekcije Andraž z igro Nezvesti soprog; Kulturni dom Polzela (Jaka Jeršič, 041 844 770). Petek, 16. marec, ob 18.30 odprtje likovne razstave; Kulturni dom Polzela (Irena Pevnik, 041 784 905). Sobota, 17. marec, ob 16. uri družabno srečanje ob dnevu žena; Dom krajanov Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734). Nedelja, 18. marec, od 16.30 do 19.30 finalni dan savinjske košarkarske lige Brglez.com; Športna dvorana Polzela (Dani Turnšek, 041 381 463). Sreda, 21. marec, ob 18. uri podarite si notranjo harmonijo z gong terapijo; Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Petek, 23. marec, od 14. ure dalje in sobota, 24. marec, od 8. ure dalje pomladanska čiščenja in urejanja okolja v sklopu vseslovenske akcije "Očistimo Slovenijo"; celotno območje Občine Polzela (Občina Polzela, Peter Uratnik, 703 32 22). Sobota, 24. marec, 6. uri pohod po Haloški planinski poti 3. del; zbor na igrišču v Andražu (Izidor Ograjenšek, 031 853 990). Sobota, 24. marec, ob 7. uri pohod po Savinjski planinski poti 3. del; zbor na parkirišču ob občinski stavbi (Jožica Jegrišnik, 031 840 387). Četrtek, 29. marec, ob 17. uri velikonočna pravljična ura s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Polzela; Grad Komenda (Občinska knjižnica Polzela, 703 32 04). Četrtek, 29. marec, ob 19. uri podelitev športnih priznanj Občine Polzela za leto 2011; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije na Gradu Komenda (ZŠD Občine Polzela, 031 393 499, Občina Polzela, 703 32 28). Petek, 30. marec, ob 17. uri izdelovanje rož iz krep papirja; mala dvorana Doma krajanov Andraž (Ida Jevšnik, 031 624 679). Petek, 30. marec, ob 18. uri velikonočna delavnica izdelovanja aranžmajev; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije na Gradu Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Sobota, 31. marec, ob 9. uri spomladanski sejem; Grad Komenda (TD Polzela, 703 32 28). OBČINA BRASLOVČE Sreda, 29. februar, ob 19. uri predstavitev knjige Franca Kralja »Sakralni spomeniki na območju Občine Braslovče«; v preddverju OŠ Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117). Torek, 6. marec, ob 18. uri predavanje o zdravju na temo »metabolični sindrom - kardiovaskularne bolezni«; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98). Četrtek, 8. marec, ob 16. uri predavanje »Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu«; OŠ Braslovče; Čebelarsko društvo Braslovče (Martin Marovt, 031 377 991). Sreda, 8. marec, ob 17. uri proslava ob dnevu žena; Športna dvorana Braslovče; DPM Braslovče (Blanka Nerad, 041 512 954). Petek, 9. marec, ob 20. uri gledališka predstava »Sedma božja zapoved - ali kradi malo manj« v izvedbi gledališke skupine Vrba, KD Vrbje; Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805). Petek, 23. marec, ob 18. uri Pozdrav življenju; Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805). Sobota, 24. marec, čistilna akcija TD Braslovče in TD Gomilsko (Branko Ribizel, 031 616 570, in Božena Kosu, 041 602 464). Torek, 27. marec, ob 18. uri Pravljična ura v Občinski knjižnici Braslovče; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98). Nedelja, 25. marec, pohod po nagelj na Limbarsko goro; Planinsko društvo Braslovče (Maja Kumer Trček, 031 340 988). Nedelja, 25. marec, ob 15. uri dobrodelni koncert ob materinskem dnevu; Športna dvorana Braslovče; Občinski odbor NSi Braslovče (Jure Vasle, 040 290 063). Petek, 30. marec, ob 17. uri 2. predstava v okviru otroškega gledališkega abonmaja in za izven »Njam, njam, slastna knjiga«; Dom krajanov Gomilsko; DPM Braslovče (Blanka Nerad, 041 512 954). Petek, 30. marec, ob 19. uri proslava ob materinskem dnevu; Kulturni dom Letuš; POŠ Letuš in KD Letuš (Vanja Kretič, 040 363 955). Sobota, 31. marec, ob 19. uri premiera predstave »Politika, bolezen moja« v izvedbi gledališke skupine KD Gomilsko (ponovitev 1. aprila ob 16. uri); Dom krajanov Gomilsko; Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805). OBČINA TABOR Od četrtka, 8. marca, do četrtka, 29. marca, razstava likovnih del Vida Hanžiča, člana Likovne sekcije Mavrica KD IC Tabor; sejna soba Občine Tabor; ogled razstave med uradnimi urami (Likovna sekcija Mavrica, 051 357 214). Petek, 16. marca, ob 19.00 predavanje Toma Brumca: Odstranimo vse, kar hrani bolezen, da se lahko rojevata zdravje in dobro počutje; sejna soba Občine Tabor (Damjana Lukman, 031 328 990). Sreda, 21. marec, ob 17.00 prireditev za mamice; Dom krajanov Tabor (POŠ Tabor, 03/703 21 80). Četrtek, 22. marec, ob 18.00 potovanje po slovenskem hribovju z Magdo Šalamon; društveni prostor v domu krajanov (Renata Novak, 03/703 20 92). Sobota, 24. marec, ob 11.00 kmečka tržnica; med Domom krajanov Tabor in POŠ Tabor; (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). Sobota, 24. marec, ob 11.00 državno prvenstvo v krosu; Siršev travnik (Športno društvo Partizan Tabor, 031 650 785, in Atletsko društvo Kladivar Celje). Nedelja, 25. marec, ob 8.00 kmečka tržnica; parkirišče župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). Torek, 27. marec, ob 18.00 pravljična urica; Občinska knjižnica Tabor (Karmen Jezernik, 703 20 92). Torek, 27. marec, ob 19.00 košarkaška tekma stari - mladi; Dom krajanov Tabor (Športno društvo Partizan Tabor, 031 895 542). Četrtek, 29. marec, ob 17.00 humanitarni koncert z gosti za ureditev igrišča; Dom krajanov Tabor (Vrtec Tabor, 703 21 82). Četrtek, 1. 3. 2012, ob 16.30 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir. Torek, 13. 3. 2012, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec S potovanja po Južni Ameriki - potopisno predavanje Darje in Janeza Mihevca. Četrtek, 15. 3. 2012, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige Ženske. Z nami bo avtorica Milena Miklavčič. Torek, 20. 3. 2012, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Zdrava prehrana in napake pri prehranjevanju - strokovno predavanje Rozalije Ciglar. Torek, 27. 3. 2012, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura in velikonočna ustvarjalnica z Ireno Verbič. Od 2. do 15. 3. 2012 vas vabimo v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec na ogled razstave jeklenih skulptur Uroša Križnika. Prijazno vabljeni. Odlični bralci na Polzeli Ušpičena obletnica z Nežo Maurer Z regijskega tekmovanja OŠ Polzela je organizirala regijsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje, ki se ga je udeležilo 92 učencev 8. in 9. razredov osnovnih šol Zgornje in Spodnje Savinj- ske doline ter Šaleške kotline. Učenci so morali prebrati dve knjigi s problemsko tematiko, obvezna je bila knjiga koroškega pisatelja Andreja Makuca Oči. »Vse je videti v očeh,« je misel iz knjige, ki so jo uporabili tudi učenci polzelske šole pri pripravi programa in daril za sodelujoče učence in mentorje. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga na temo branja pripravili sedmošol-ci Maša, Veronika in Svit, so tekmovalce in mentorje pozdravili ravnateljica OŠ Polzela Valerija Pukl, podžupan, ki začasno opravlja naloge župana, Jože Kužnik, ter predstojnica ZRSŠ, OE Celje, mag. Sonja Zajc. V nadaljevanju so se učenci lotili pisanja razlagalnega spisa, za kar so imeli na razpolago 90 minut časa. Učenci so s sodelovanjem na regijskem tekmovanju dokazali, da so izkušeni bralci, ki se zmorejo lotiti tudi zahtevnejše literature. T. Tavčar Mladi gledališčniki v Žalcu V Domu II. slovenskega tabora Žalec je potekalo srečanje otroških gledaliških skupin, ki ga je organizirala žalska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki jo vodi Marko Repnik. Na srečanju sta se predstavili tudi gledališka skupina Osnovne šole Braslovče z igro Velikaška norost in gledališka skupina Osnovne šole Petrovče z igro Pepelka. Predstave si je ogledal gledališki igralec in strokovni spremljevalec Sklada za kulturo za gledališko področje Vojko Belšak. T. T. Učenci in mentorici OŠ Petrovče so nastopili z igro Pepelka Papirnato cvetje in vezenine Z razstave vezenin v rešilji tehniki Na Vranskem so prvo februarsko soboto odprli dve zanimivi razstavi, prvič do zdaj pa so se srečali tudi izdelovalci cvetja iz krep papirja. Konec januarja se je na svojem koncertu v Domu II. slovenskega tabora Žalec predstavila Vokalna skupina Cantemus, ki je s tem zaokrožila 11. leto svojega muziciranja. Občinstvo so navdušili s skladbami, kot so Only time in Sweet dreams, Ti si se bal, Na razstavi papirnatega cvetja v dvorani kulturnega doma so se prvič predstavili izdelovalci cvetja iz 23 slovenskih krajev. Razstavo in srečanje so naslovili Cvetje iz papirja Hvala za vijolice, Walking on sunshine, Mama Lue in Maček v Žaklju. Prijetno vzdušje je zaokrožila petčlanska vo-kalno-instrumentalna zasedba Preprosto črni iz Šmartnega ob Paki, ki je gostovala na tokratnem odru Cante-movcev. L. K. je naša dediščina - ohranimo jo, med številnimi obiskovalci pa je bila tudi avtorica knjige z istoimenskim naslovom Mira Sapač. Za srečanje ima največ zaslug Martina Felicijan z Vranskega, ki pravi, da je tudi na Vranskem zelo dolga tradicija izdelovanja cvetja iz papirja, sama pa cvetje izdeluje za lastno veselje že več kot deset let. Po vsej Sloveniji pripravlja delavnice za vse, ki želijo spoznati in ohraniti to ročno spretnost. Razstavo vezenin v rešilje tehniki so v prostorih občinske knjižnice že četrto leto zapored pripravile članice skupine vezilj Snežinka, ki deluje v okviru društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Vransko. Svoje izdelke je na ogled postavilo 17 članic, prvič pa so se z gobelini predstavili tudi učenci šestih, sedmih in osmih razredov OŠ Vransko - Tabor, ki obiskujejo izbirni predmet osnovni vbodi in tehnike vezenja. Ob odprtju razstave sta razstavljavce in obiskovalce med drugim nagovorila Martina Felicijan in vranski župan Franc Sušnik. T. Tavčar Cantemus prepeval Večerje popestril tudi Adi Smolar Glasbeno-literarno društvo Aletheia je v razstavno-pri-reditvenem prostoru Doma kulture Svoboda Griže zadnji januarski petek organiziralo že 51. kavarniški večer, ki so mu nadeli tudi jubilejno obleko in se predstavili s širšo vsebino. Gostja večera je bila pesnica in pisateljica Neža Maurer. Ob tej priložnosti so na ogled postavili tudi razstavo likovnih del ustvarjalcev društva Aletheia, ki je zaokrožila 51 večerov, na katerih so se predstavili pesniki, pisatelji, glasbeniki, slikarji in kiparji, ki so večinama povezani tudi s poezijo. Prvih deset večerov je potekalo na Vranskem, naslednjih deset v Žalcu, nato pa so s kavarniškimi večeri nadaljevali v raz-stavno-prireditvenem prostoru v Domu kulture Svoboda Griže. Tokratni večer je bil zaradi jubileja in zaradi izjemne gostje nekaj posebnega in udeleženci so uživali v glasbi Danijela Bedrača in skupine Lusier (Simone Kropeč in Lucije Lavbič) ter v poeziji Neže Maurer, ki so jo interpretirali Frenk Funkelj, Gorazd Matela in Simona Kropeč. Do predlani je kavarniške večere vodil Tomaž Mahkovic z Vranskega, zadnje leto Gorazd Matela, v prihodnje pa bosta kot pomoč Gorazdu v tej vlogi tudi Frenk in Simona. Pogovor z gostjo Nežo Maurer je vodil pesnik, kritik, esejist in urednik dr. Zoran Pevec. Neža Maurer vedno znova navdušuje in tako je bilo tudi tokrat. S svojo prešernostjo, prijetnim glasom, neposrednostjo, zanimivimi spomini ... je vnesla v razstavno-prireditveni prostor neko posebno energijo in se z njo nedvomno dotaknila vseh udeležencev tega jubilejnega kavarniškega večera, ki so ga poimenovali tudi U(š)pičena obletnica. K tej ušpičenosti pa je svoje dodal tudi kantavtor Adi Smolar, ki je nenapovedano popestril večer v Grižah s svojima pesmima in razveselil gostjo večera, s katero sta prijatelja še iz časov, ko sta skupaj nastopala. »Danes mi je res lepo in prijetno. Vesela sem, da sem bila gostja na tem jubilejnem kavarniškem večeru, ki me je v vseh pogledih navdušil. Organizatorji si za idejo in vztrajnost zaslužijo vse priznanje, saj ni veliko sredin, kjer bi na tak način promovirali pesniško, pisateljsko in drugo ustvarjalnost. Sama se in se bom vedno počutila Savinjčanka in zato mi vsakič igra srce, ko sem v moji rodni Savinjski dolini,« je na vprašanje ob uradnem delu večera, ki se je nato nadaljeval s prijetnim druženjem, povedala Neža Maurer in dodala, da je lepo predstavljati pesmi v takšni sredini, kjer so zbrani ljudje, ki imajo radi poezijo. D. N. Nastopila mlada vrhunska glasbenika V preddverju OŠ Braslovče sta v okviru prve koncertne sezone GM oder, ki jo Prosvetno društvo Braslovče organizira v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije, nastopila vrhunska umetnika mlajše generacije, violinistka Petra Kovačič in kitarist Timotej Kosovinc. Gre že za tretji koncert klasične glasbe v Braslovčah in drugi v okviru ciklusa GM oder, vsi trije dosedanji koncerti pa so plod odličnega sodelovanja Prosvetnega društva Braslovče in Glasbene mladine Slovenije, ki ga nameravata partnerja letos še obogatiti. Koncert je namenjen abonen- Vrhunska umetnika med nastopom tom in tudi zunanjim obiskovalcem. Petra Kovačič in Timotej Kosovinc sodelujeta od leta 2008. Med šolanjem v Ljubljani sta igrala pod mentorstvom prof. Tomaža Lorenza, trenutno pa študirata na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. T. T. Valentinov koncert stavili tako učenci kot učitelji glasbene šole, ki so z raznovrstnim programom obiskovalcem predstavili skoraj vsa področja glasbenega ustvarjanja na šoli. Poslušalci so lahko prisluhnili različnim glasbenim zvrstem, od narodno-zabavne glasbe do klasičnih in ljudskih del. Navdušile so tudi mlade baletke iz plesne pripravnice in prvega razreda baleta, ki so v letošnjem šolskem letu prvič začele piliti svoje baletne korake. Oba programa so namreč na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec začeli prvič izvajati letos. T. T. Glasbena šola Risto Savin da se je tretji februarski torek Žalec je v sodelovanju z Za- Kulturni dom Polzela zavil v vodom za kulturo, turizem romantične ritme. Na Valen-in šport Polzela poskrbela, tinovem koncertu so se pred- Vokalista Lovra Korošca je na klavirju spremljala Andreja Paščinski Večer japonske kulture t Godba Hramše ob jubileju Godba Hramše ob jubileju navdušila skupaj zgosti Zadnjo januarsko nedeljo so člani Godbe Hramše v dvorani Doma krajanov Galicija pripravili koncert ob 10. obletnici njihovega delovanja. Godba Hramše deluje v okvi- ru Kulturnega društva Galicija, njihov umetniški vodja je že vsa leta Feliks Zajc. Na jubilejnem koncertu so nastopili njihovi številni glasbeni prijatelji, ki se vedno radi odzovejo njihovemu povabilu v Galicijo. Kot je povedal predsednik KS Galicija Peter Vipave, so bili vsi nastopajoči in občinstvo v polni dvorani navdušeni nad odlično organiziranim koncertom. L. K. Likovni svet dijakov Poezija, slike in argentinski tango Z večera japonske kulture V Medobčinski splošni knjižnici Žalec radi povabijo v goste tujce, ki živijo v naši bližini in so zanimivi ne le zaradi drugačne narodnosti, ampak tudi zaradi svojih dejavnosti. Na večeru japonske kulture sta pesnica Seiko Araki Gerl in slikarka Keiko Miyazaki Vahčič (živi v Dolenji vasi) s pesmimi in slikami na svoj način predstavili svojevrstno kulturo, običaje in vsakdanje obnašanje Japoncev. V pesništvu in pripovedništvu, slikarstvu in kaligrafiji, čajnih obredih, urejanju vrtov, ikebani, umetni obrti in borilnih veščinah se kaže vpliv šintoizma, budizma in zenbudizma. Za japonsko poezijo je značilna tesna povezanost z naravo in kozmično prvobitnostjo, kar se kaže tudi v pesmih Seiko Araki Gerì. Leta 2010 je izdala pesniško zbirko Šiv življenja, ki jo bogatijo fotografije fotografa Hermana Čatra. Fantazijsko razčlenjeni in prepleteni motivi rib, ptic, valov in rastlin so podlaga barvnim harmonijam na slikah Keiko Miyazaki Vahčič. Leta 2003 je končala magistrski študij slikarstva, se izpopolnjevala med drugim na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in za svoje delo prejela kar nekaj nagrad. O njenem delu je govoril mag. Rastislav Knez, pesmi Seiko Araki Gerl je brala Andreja Hutinski. T. T. Med plesnim nastopom argentinskega tanga Jeraj v Savinovem salonu V Savinovem likovnem salonu bo do 5. marca na ogled razstava del akademskega slikarja Zmaga Jeraja iz Maribora. Zmago Jeraj se je rodil v Ljubljani, slikarstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in v Beogradu, kjer je leta 1960 diplomiral, študij nadaljeval na specialki za slikarstvo in ga uspešno končal leta 1967 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Za življenjsko delo je pred tremi leti prejel Prešernovo nagrado. O avtorjevih delih sta ob odprtju razstave spregovorila likovni kritik Boris Gorupič in dober poznavalec njegovih del Mario Berdič iz Maribora. Področij, na katerih deluje Zmago Jeraj, je več. Poznamo ga predvsem kot slikarja, grafika, fotografa, ilustratorja, scenografa, avtorja besedil o umetnosti ... Na razstavi v Žalcu predstavlja svoja najnovejša dela. V razmerju z njegovimi predhodnimi slikami lahko poudarimo predvsem raziskovanje zunanjih prostorov, zlasti mestnih vedut. Te seveda niso narejene v slogu romantičnih upodobitev, pač pa so značilno pozno modernistične. V njih prevladujeta nadrealizem in ekspresionizem, sloga, ki sta v modernizmu med pomembnejšimi. Novejše slike se od prejšnjih razlikujejo po tem, da so prav te kategorije še bolj poudarjene, hkrati pa ne govorimo več o tako enovitih serijah, kot smo jih poznali prej, pač pa gre za bolj raznolika likovna raziskovanja. Razstavo je odprla Anka Krčmar, v kulturnem programu pa je nastopil godalni duo Andrej Kopač (violina) in Špela Pirnat (viola). T. Tavčar Zmago Jeraj ob eni izmed svojih slik Nova preboldska občinska knjižnica je bila v ponedeljek, 20. februarja, prežeta s poezijo Marka Repnika, slikami Vlada Novaka, z glasbo ter s plesom argentinskega tanga, ki sta ga odplesala plesalca Maja Dvor-šek in Alfredo Valdes Rutar. Prijeten večer je vodila in povezovala knjižničarka Nuša Dvoršek, pesmi Marka Repnika pa je interpretirala Jolanda Železnik. Večer se je začel in tudi končal s tangom. Zanimivi so bili tudi kratki pogovori z vsemi štirimi osrednjimi gosti, v katerih so gostje razkrivali del svojega življenja in ustvarjanja. Zanimivo je bilo prisluhniti glasu Alfreda Valdesa, ki se je v treh letih življenja v Sloveniji naučil zelo dobro slovenskega jezika. V Slovenijo ga je pot zanesla zaradi iskanja svojih družinskih korenin, saj je bil njegov dedek iz Tolmina. Po njem ima tudi priimek Rutar. S plesom se je ukvarjal že v Argentini, zdaj pa argentinski tango skupaj s plesno partnerico Majo Dvoršek poučuje mlade v Ljubljani in tudi drugod po Sloveniji. Ob koncu so odprli razstavo Vlada Novaka, ki si jo lahko ogledate vse do 5. marca. Večer se je končal s prijetnim druženjem ob čokoladnih dobrotah in penini. D. Naraglav V preddverju Doma II. slovenskega tabora Žalec bo do 8. marca odprta razstava likovnih del dijakov Gimnazije Celje - Center, umetniške gimnazije likovne smeri. Tokrat se na razstavi predstavlja celotni program umetniške gimnazije. Razstavo sta predstavila dijaka Gea Gračner in Tim Jevše-nak. Poudarila sta, da ta razstava prikazuje pestro dejavnost dijakov programa likovna smer, ki je eden izmed programov na Gimnaziji Celje - Center. Dijaki so jo pripravili pod mentorstvom svojih profesorjev pri strokovnih predmetih, kot so risanje in slikanje, predstavitvene tehnike, bivalna kultura, likovna teorija itd. Ob odprtju sta zbrane pozdravila v imenu Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Uroš Govek in ravnatelj Gimnazije Celje - Center Igor Majerle, ki se je med drugim zahvalil za E zkst.utrip@siol.net Dani Bedrač (s kitaro) je predstavil Zajca v katedrali gostoljubje, da so lahko dijaki Žalcu. Kulturni program so pri-svoja dela ponovno razstavili v pravili dijaki sami. T. Tavčar Z razstave Zajec v katedrali Trideset folkloristov na seminarju V Galiciji je 11. februarja v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Žalec, potekal folklorni seminar. Že drugi folklorni seminar je vodil Branko Fuchs, ki je v okviru Sklada za kulturo tudi selektor območnih folklornih revij. Na seminarju je sodelovalo več kot trideset folkloristov iz vseh folklornih skupin Spodnje Savinjske doline, kar po besedah vodje JSKD, Območne izpostave Žalec, Marka Repnika kaže na to, da je še vedno veliko zanimanje za to zvrst ljubiteljske dejavnost. Seminar je ponudil koristne napotke za bližajoče se območno srečanje odraslih folklornih skupin, ki bo letos 3. marca na Vranskem, in otroške folklore, ki bo 7. marca v Domu II. slovenskega tabora Žalec. L. K. V Savinovi hiši v Žalcu so predstavili novo pesniško zbirko Danija Bedrača Zajec v katedrali. Pogovor z avtorjem je vodil literarni kritik, prevajalec in kantavtor Matej Krajnc, za glasbo pa sta poskrbela avtor nove pesniške zbirke Dani Bedrač in Simona Kropeč. Zbirka je izšla kot deseta po vrsti izdanih knjig pri založbi KUD Lena, to je založba neprofitnega kulturno-umetniškega društva za izdajanje neprofitne literature. Vsebuje 80 pesmi, naslov sam je metafora za pesnika, ki se v obstoječem svetu ne znajde in prihaja z njim neprestano v nasprotje. Čuteč subjekt mora živeti v okolju, ki mu ni kos. T. Tavčar Udeleženci med vajami SmučarSKI IZZIV s Tino Gorenjak Bron za Budihna na EP Karate klub Žalec je skupaj s Karate zvezo Slovenije organiziral letošnje člansko prvenstvo v katah in športnih borbah ter veteransko prvenstvo v katah. Na tekmovanju je nastopilo 121 tekmovalk in tekmovalcev iz 28 klubov. Uspešni so bili tudi udeleženci iz KK Žalec, KK Nestor Žalec in Polzela. Naslov državnih prvakinj sta v svojih kategorijah osvojili Vesna Bezgovšek iz Karate kluba Polzela in Lina Pušnik iz Karate kluba Nestor. Sebastjan Budihna iz KK Žalec pa je v najtežji kategoriji v finalu klonil proti Omerju Tabakoviči iz Karate kluba Tiger Velenje in osvojil srebrno medaljo. Ostali tekmovalci iz treh klu- Skupinska slika organizatorjev (prvi z leve Uroš Vidmajer, izzivalki in zmagovalci izziva) Na Golteh je v soboto, 28. januarja, potekalo že peto smučarsko druženje, imenovano Savinjski smučarSKI IZZIV. Glavna organizatorja sta bila Društvo ljubiteljev gibanja Izziv in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec - OE Šport, ki sta ob pomoči Smučarskega kluba Gozdnik Žalec, animacijske skupine Gibitus in neumornih delavcev RTC Golte in seveda prekrasnega vremena izpeljala nepozabno prireditev. V okviru vseslovenske akcije Smučarski izziv, ki jo organizira Savinjsko društvo ljubiteljev gibanja IZZIV pod vodstvom Uroša Vidmajerja, je bila to druga oziroma tretja letošnja prireditev po vrsti. Na uvodni celodnevni prireditvi v City centru Celje so organizatorji skupaj z zvestimi sponzorji predstavili letošnjo akcijo, prvi letošnji smučarski izziv na snegu pa je potekal 15. januarja na smučišču Cerkno. Na tokratnem savinjskem smučarskem izzivu na Golteh 28. januarja pa sta bili izzivalki igralka in pevka Tina Gorenjak in njena hči Nina. Tina Gorenjak je progo presmučala s časom 46,54 sekunde, najbolj pa se ji je približal Marko Grajž, ki je progo smučal nekoliko hitreje in dosegel čas 46,32 sekunde in si tako prismučal vikend paket za dve osebi v novem hotelu na Golteh. Mlada izzivalka Nina pa je postavila čas ene minute in 10,30 sekunde, najbolj pa se ji je približal Jošt Bibič s časom ene minute in 11,06 sekunde. Slednji si je presmučal nagrado podjetja Toper. Demonstratorji smučarske šole Beli Zajec so med tekmovanjem izpeljali več spustov. Udeleženci akcije pa so v ciljni areni sodelovali in uživali ob drugih aktivnostih. V smučarskem jukeboxu so si lahko zaželeli svojo glasbeno željo, ki jim jo je izpolnil Boris Faletič - DJ Falko. Tudi tokrat je ZKŠT Žalec poskrbel za predstavitev žalskega Ekomuzeja pivovarstva in hmeljarstva Slovenije in ostalih turističnih znamenitostih Spodnje Savinjske doline. Otroke je zabaval tudi Hmeljko - maskota ekomuzeja, ki se je spustil tudi po progi, kar ni bilo enostavno. Sicer pa lahko brez pretiravanja rečemo, da je bila »smučarsko izzivalska sobota« na Golteh pravljična, k temu je prispevalo tudi prekrasno sončno vreme. D. Naraglav Osnovnošolsko področno prvenstvo Odbojkarski klub Prebold in Športna zveza Prebold sta v nedeljo, 11. februarja, pripravila že tretji Petrin memorial. Celodnevno odbojkarsko druženje so pripravili v spomin na Petro Ambrož, odbojkarico, ki je začela igrati v Preboldu, nadaljevala je v Šempetru, zadnja leta pa je vodila odbojkarice in igrala v Celju. Spominskega odbojkarskega druženja se je udeležilo veliko igralk iz Savinjske doline. Dopol- dne so dekleta odigrala mini, nato pa malo odbojko, popoldne so začele z igro starejše deklice, nato pa so se med sabo pomerila dekleta, ki so igrala s Petro, se z njo družila ali pa jih je Petra urila v tej športni disciplini. Kot je povedal glavni organizator memoriala Igor Uranjek, s tem uresničujejo obljubo, ki so si jo dali pred tremi leti, da bodo spominski odbojkarski dan organizirali vsako leto. D. N. Na Golteh je v petek, 27. januarja, potekalo osnovnošolsko področno prvenstvo v veleslalomu in deskanju na snegu. Tekmovanje v veleslalomu je potekalo tako posamično kot ekipno za mlajše in starejše kategorije. Pripravili so tudi posamično tekmovanje v deskanju, čeprav rezultati niso šteli za nastop na državnem prvenstvu. V mlajših kategorijah so nastopali učenke in učenci letnik 1999 in mlajši. V starejših kategorijah pa učenke in učenci, rojeni 1997 in 1998. Za ekipni rezultat so v obeh kategorijah šteli štirje najboljši rezultati (dveh deklet in dveh fantov) nekategoriziranih tekmovalcev. Med posamezniki je v kategoriji starejših deklic zmagala Ana Govc (OŠ Prebold), drugo mesto je zasedla Ajda Rak (OŠ Braslovče) in tretje Tea Kocbek (OŠ Petrovče). Pri starejših dečkih je zmago slavil Martin Horjak (OŠ Primoža Trubarja Laško), drugo mesto je zasedel Jan Podbre-žnik (OŠ Petrovče) in tretje Gaber Camloh (OŠ Primož Trubar Laško). V kategoriji mlajših deklic v veleslalomu je zmago slavila Živa Novak (OŠ Šmarje pri Jelšah), druga je bila Lucija Omladič (I. OŠ Žalec) in tretja Naja Podbrežnik (OŠ Petrovče). Pri mlajših dečkih je zmago slavil Anže Gajšek (OŠ Šmarje pri Jelšah), drugo mesto je iz iste šole osvojil Anže Drofelnik, tretji pa je bil Blaž Verhovšek (OŠ Hruševec Šentjur). V deskanju na snegu je bila pri mlajših deklicah najboljša Ana Vipave, drugo mesto je zasedla Pina Držan in tretje Maja Geršak (vse tri OŠ Petrovče). Pri mlajših dečkih je slavil Gašper Veligošek (OŠ Griže), drugi je bil Matevž Re-bevšek (I. OŠ Žalec), tretji pa Lenart Rak (OŠ Braslovče). V kategoriji starejših deklic sta si kot edini tekmovalki prvo in drugo mesto delili Eva Johana Vipave in Maša Zupanc (obe OŠ Petrovče). Pri starejših dečkih, kjer je bila konkurenca kar močna, pa je zmagal Jakob Korbar (I. OŠ Žalec), na drugo mesto se je zavihtel Aljaž Krajnc (OŠ Šempeter), tretji pa je bil Jon Bonajo (OŠ Frana Kranjca). Ekipno zmago so si v veleslalomu v kategoriji mlajših deklic in dečkov prismučali tekmovalci OŠ Šmarje pri Jelšah, drugo mesto je zasedla OŠ Petrovče, tretje I. OŠ Žalec in četrto OŠ Braslovče. Pri starejših deklicah in dečkih so zmago slavili tek- Za državne naslove v Žalcu Spominski dan Na letošnjem že 39. mladinskem in kadetskem evropskem prvenstvu in prvenstvu do 21 let je žalski karateist Sebastjan Budihna v konkurenci do 21 let v najtežji kategoriji športnih borb nad 78 kg osvojil bronasto medaljo. V 1. kolu je premagal Avstrijca J. Sperra, v 2. kolu Belgijca B. Vanwaesberghena, v 3. kolu Španca V. Arangurena, v četrtem kolu je izgubil z Rusom A. Areshkinom in nato v repasažu premagal Makedonca F. Antiča. To je že druga medalja z evropskih prvenstev za žalski klub (prvo srebrno je osvojil Damir Vrbanič v članski konkurenci v Turčiji leta 1998). EP v Azerbajdžanu so se udeležili še spodnjesavinjski karatisti Luka Deberšek iz KK Polzela in člani KK Nestor, Neja Rom Zupan, Nel Lončar, Jernej Blatnik, Tilen Smiljan, Matjaž Metelko, Lina Pušnik bov Spodnje Savinjske doline so osvojili naslednja mesta: v športnih borbah v kategoriji -67 kg Sebastjan Kantužar drugo mesto, Matic Potočnik tretje (oba KK Nestor Žalec), v kategoriji -75 kg Benjamin Žgank in Matic Hri- bernik (KK Polzela) tretji mesti, v kategoriji -84 kg Matija Matijevič tretje, v kategoriji +84 kg Sebastjan Budihna drugo mesto (oba KK Žalec), Laura Skornšek pri članicah v kategoriji -50 kg drugo mesta. T. Tavčar Pri članicah je v športnih borbah v kategoriji -55 kg (rdeči pas) Vesna Bezgovšek (KK Polzela) premagala Sabino Fazlič (KK Hrastnik) movalci iz Petrovč, drugi so bili Braslovčani in tretji tekmovalci OŠ Pod goro. Sledili so jim tekmovalci I. OŠ Žalec, OŠ Hruševac in OŠ Šmarje pri Jelšah. D. N. V Žalcu 214 lokostrelcev Sebastjan Budihna prvi z desne in Matic Potočnik, ki pa niso bila zelo uspešna, saj je osvojila dosegli vidnejših razultatov. pet medalj, in sicer dve srebrni Slovenska reprezentanca je in tri bronaste. T. T. Lokostrelski klub Žalec je drugo februarsko soboto pripravil mednarodno lokostrelsko tekmovanje Fita indoor 18 m za slovenski pokal. Na tekmovanju, ki je potekalo v telovadnici I. osnovne šole Žalec, je v trinajstih kategorijah in štirih slogih nastopilo 214 lokostrelcev iz 31 klubov. Dogodek je odprl predsednik LK Žalec Leon Uratnik. Nekaj dobrih rezultatov so dosegli tudi tekmovalci iz LK Žalec. Veterani dolgi lok: 1. Zlatko Ulaga; veterani sestavljeni lok: 7. Ljubo Gorenjak, 8. Peter Jerin; člani dolgi lok: 9. Aleksander Narad, 13. Leon Narad; člani goli lok: 12. Roman Vrhunc, 15. Venčeslav Jakop, 19. Tomo Narad; mladinci goli lok: 3. Nik Jakob itd. V največji skupini tekmovalcev v sestavljenem loku je pri članih zmagal Edvin Ambrož iz LK Dravograd, pri članicah pa Nataša Mavsar iz VLR Viljem Dolenjska. T. T. S tekmovanja POPRAVEK V prejšnji številki Utripa se nam je v besedilo na športnih straneh z naslovom Tradicionalni košarkarski turnir prikradel tiskarski škrat, za kar se opravičujemo in objavljamo pravilne podatke. Športno društvo Partizan Tabor je ob koncu prejšnjega leta pripravilo dvanajsti košarkarski turnir trojk, ki se ga je udeležilo devet ekip. Poleg domačih so nastopile še ekipe z Vranskega, s Polzele, iz Trbovelj in Domžal. Za 3. mesto sta se pomerili ekipi Štepih Bullsi s Polzele in Mobitel. Za 1. mesto pa Taza-dnja ekipa iz Domžal in Ziheraši iz Trbovelj. Slavili so Domžalčani, drugi so bili Trboveljčani in tretji ekipa Štepih Bullsov s Polzele. D. N. V Samoborju na Hrvaškem je konec januarja potekal 21. mednarodni turnir v karateju Grand prix Croatia, na katerem sta se odlično uvrstila karateista iz Spodnje Savinjske doline. Jernej Blatnik iz KK Nestor je v kategoriji mladincev do 68 kg zasedel drugo mesto, Sebastjan Budihna iz KK Žalec pa je osvojil tretje mesto med mlajšimi člani nad 78 kg. Zaradi prihajajočega mladinskega prvenstva je bil letošnji turnir še posebej kakovosten in množičen, kar potrjuje tudi udeležba 1315 tekmovalcev iz 18 držav. D. N. Judoistke še naprej navdušujejo 'v' Sempetranke uspešne tudi letos Lucija Polavder Na tekmovanju grand prix v judu v nemškem Duessel-dorfu je v kategoriji + 78 kg prijetno presenetila odlična Lucija Polavder. Premagala je vse nasprotnice in se zavihtela na najvišjo stopničko. Premagala je pet naspro- Tomičeva na svetovno prvenstvo Polzelanka Marina Tomič, članica AD Kladivar, je na atletskem dvoranskem mitingu v Franciji zmagala v teku na 60 m ovire in s časom 8,13 za stotinko popravila svoj sedem let star osebni rekord. Povejmo še to, da so Marini sredi decembra operirali koleno, kljub krajšim pripravam pa ji zaenkrat odlično kaže pred prvim letošnjim velikim tekmovanjem, svetovnim prvenstvom, ki bo marca v Turčiji. T. T. tnic, in sicer Jasmino Kuelbs (Nemčija), Zehiro Belkis Kaya (Turčija), Karino Bryant (Velika Britanija), Idalys Ortez (Kuba) in v finalu še korejsko nasprotnico Na-Young Kim, ki je od Lucije težja kar 40 kg. Lucija je po zmagi povedala: »To tekmovanje je bilo dobra preizkušnja v pripravah pred olimpijskimi igrami. Prvega mesta nisem pričakovala, sem pa z njim dokazala, da bodo tekmice morale v Londonu resno računati name. Vseh pet dvobojev v Nemčiji je bilo zahtevnih, tako da sem se morala namučiti za zmago. Še zlasti je bil težaven finalni dvoboj. S svojo nasprotnico sem se tokrat pomerila tretjič in jo tudi tretjič premagala.« T. T. Marina Tomič ZADNJE ŠPORTNE VESTI Sobotni ligaški izidi Košarka: Liga Telemah, 17. krog: Pivovarna Laško : Hopsi Polzela 84 : 65; 3. SKL 17. krog: Nazarje : Vrani Vransko 79 : 72. Odbojka: I. DOL ženske, 9. krog modra skupina: Vital : Aliansa Šempeter 0 : 3 (22, 15, 20); I. DOL moški, 4. kolo zelena skupina: Kropa : Sip Šempeter 3 : 0 (15, 17, 18); II. DOL ženske 17. krog: Braslovče : Triglav Kranj 3 : 1 (-22, 15, 17, 11). Zbral: T. T. Lucija Polavder se je s srebrno medaljo vrnila s tekme svetovnega pokala v Sofiji, Urška Žolnir pa je osvojila bron. Lucija je v kategoriji nad 78 kilogramov na poti do finala premagala Nizozemko Pender, Nemko Konitz in Korejko Kirn, v finalu pa je morala priznati premoč Rusinji Jeleni Ivanščenko. Urška Žolnir je v kategoriji do 70 kilogramov najprej izločila Britanko Conway, nato pa izgubila z Nemko Polinning. V repasažu je najprej premagala Korejko Hwang, nato pa Španko Avomo in tako osvojila tretje mesto. Odbojkarice šempetrske Alianse tudi letos igrajo izvrstno. Članska ekipa pod vodstvom trenerja Bena Božiča je redni del prvenstva končala na drugem mestu. Zaostala je namreč le za odbojkaricami Luke Koper. Tako se je uvrstila v modro skupino lige, v kateri sta za osvojitev naslova prvaka lige še ekipi OK Nova KBM Maribor in OK Kamnik, ki tekmujeta v evro ligi. Sempetranke tudi v modri skupini igrajo zelo dobro in so v gosteh premagale tako HIT iz Nove Gorice kot Luko Koper, ki je sicer v trenutni razvrstitvi točko pred njimi na tretjem mestu. Za drugouvrščeno ekipo v modri skupini, kjer je v vodstvu Nova KBM Maribor, zaostajajo za dve Članska ekipa Alianse s trenerjem Benom točki. Igralke šempetrske Alianse lahko računajo na zelo dober položaj v 'playoffu', ko bodo igrale na dve dobljeni tekmi. Da lahko v Šempetru računajo na dobro žensko odbojko tudi v prihodnje, dokazujejo tudi Novo vodstvo Športne zveze Prebold V prostorih Občine Prebold je v začetku februarja potekala skupščina Športne zveze Prebold, ki vključuje šest športnih klubov, osem društev in dve športni sekciji. Na skupščini so poleg obravnavanja poročil in drugih opravil razrešili staro vodstvo in izvolili novo. Zadnja štiri leta je Športno zvezo vodil Primož Podkrajšek, v prihodnjih štirih letih pa bo njegovo delo nadaljevala Monika Brglez, hči Adija Vidmajerja, ki je nekoč vodil komisijo za šport v KS Prebold in s sodelujočimi društvi dosegel kar pet naslovov najboljše krajevne skupnosti v športni rekreaciji v Sloveniji in takratni . Jugoslaviji. Najbrž bo s svojim znanjem in z izkušnjami tudi zdaj rad pomagal. V predsedstvu, ki se je povečalo s pet na devet članov, bodo kot sekretarka še Tjaša Skočaj Klančnik in blagajničarka Katarina Jesenek ter člani Oton Račečič (ravnatelj OŠ Prebold), Franc Škrabe (podžupan Občine Prebold), Gregor Zagoričnik, Igor Ura-njek, Bernard Tratnik in Matej Vodi Kamnoseštvo Vogrinec V košarkarski ligi Brglez, com, košarkarji tekme vsako nedeljo igrajo v polzelski športni dvorani, se počasi zaključuje redni del tekmovanja. V 9. krogu so se srečanja končala z naslednjimi rezultati: Gradia Celje : Alpha express 78 : 70, Brglez.com : Lev zavarovalnica 48 : 73, Kamnoseštvo Vogrinec : Zlatorog Laško 85 :82, Tiferji Laško : Plohl, d. o. o., 53 : 67, Vrtine Palir : ŠK Žalec 72 : 70. Ekipa Otok Celje je bila prosta. Na listi strelcev po 9. kolu vodi Anže Zdolšek (Tiferji Laško) z 214 točkami pred Borisom Kovačičem (Kamnoseštvo Vogrinec) 210, Benjaminom Pugar-tnikom (Vrtine Palir) 190 točk itd. Na listi strelcev trojk vodi Andrej Površnik (Kamnoseštvo Vogrinec) 44,4 odstotka, Tomaž Blagotinšek 39,4 in Simon Zdol-šak 38,7 odstotka (oba Veterani Laško) itd. Na listi izvajalcev Lestvica po 9. krogu: KAMN. VOGRINEC PARIŽLJE 8 8 0 706 552 154 16 LEV ZAVAROVANJA LOČICA 8 7 1 568 482 86 15 VETERANI ZLATOROG LAŠKO 8 6 2 575 536 39 14 BSB OTOK CELJE 8 5 3 580 519 61 13 BRGLEZ.COM POLZELA 9 4 5 577 577 0 13 ŠTUDENTSKI KLUB ŽALEC 9 4 5 621 631 -10 13 GRADIA CELJE 9 3 6 574 613 -39 12 PLOHL, D. 0. 0., LOČICA 8 4 4 490 543 53 12 VRTINE PALIR POLZELA 7 3 4 498 541 43 10 TIFERJI LAŠKO 8 1 7 517 565 48 9 ALPHA EXPRESS GRIŽE 8 0 8 472 619 -147 8 Golavšek. Od dosedanjih članov predsedstva ŠZ Prebold, to so bili poleg predsednika Primoža Podkrajška tudi sekretarka Katja Kronovšek, Špela Huš, Jernej Zorko in Igor Uranjek, je ostal le slednji. Na zboru so se zahvalili dosedanjemu vodstvu za dobro in požrtvovalno delo, saj so vodenje zveze pred štirimi leti sprejeli v slabi kondiciji. Monika Brglez je po izvolitvi dejala, da se bo trudila nadaljevati dosedanje delo in uspeti tudi na področjih, kjer predhodnikom ni najbolje uspevalo. Vsekakor pa si želi tvornega sodelovanja in dela tudi ostalih članov predsedstva in vseh društev, ki so vključena v ŠZ Prebold. Igor Uranjek je predstavil program dela za letos. Predsedstvo v letošnjem letu tako čaka organizacija kar nekaj prireditev in akcij (test hoje na 2 km, badminton turnir, tečaj rolanja, športno dru; ženje mladine Občine Prebold ...). Njihov letošnji cilj je vzpostaviti kontinuirano vadbo za splošni telesni razvoj otrok. Poseben poudarek pa bo potrebno nameniti tudi izobraževanju novega kadra na tem področju. D. N. Božičem mlajše igralke, še zlasti starejše deklice in kadetinje, ki igrajo za ekipo Aliansa II in nastopajo v 3. članski državni odbojkarski ligi -Center. Po dvanajstih krogih so s prav toliko zmagami na 1. mestu in se že spogledujejo z uvrstitvijo v 2. državno ligo, česar se veseli tudi njihov trener Simon Božič. Prav tako so se v najvišji rang uvrstile tudi vse .ostale mlajše selekcije, od mini odbojke do kadetinj. Zaslugo za uspehe mlajših selekcij imata nedvomno njihova voditelja in trenerja Mojca Kodre in Simon Božič. D. N. Lucijan državni rekorder Na državnem prvenstvu v krožnih tekih, ki je potekalo 21. januarja v dvorani na Dunaju, so se odlično uvrstili tudi mladi atleti iz Spodnje Savinjske doline. Med njimi je Lucijan Zalokar (1. 1995) postavil državni rekord v kategoriji Ul 8 in zasedel 3. mesto v teku na 800 m. Na Dunaju so navdušile tudi mlade tekačice iz Savinjske doline, in sicer v teku na 400 m. Aneja Simončič iz AK Žalec (1. 1998) je ob tretjem mestu na 400 m le za nekaj stotink zgrešila državni rekord, Ina Rojnik (1. 1997) s Polzele in članica AD Kladivar Celje je bila šesta, Kaja Bajda iz AK Žalec (1. 1995) pa sedma. Lucijan Zalokar je dosegel nov državni dvoranski rekord za mlajše mladince (1.54.34) in ob ostalih uspešnih rezultatih napovedal boj za olimpijske igre 2016 v Riu de Janeiru. L. K. prostih metov vodi Benjamin Pugartnik (Vrtine Palir) 86,7 odstotka, Miha Uršič 81,3 in Tomaž Blagotinšek 8 odstotkov (oba Veterani Laško). T. Tavčar Člani Športnega društva Tana so v nedeljo, 19. februarja, organizirali tekmovanje v smučarskih skokih z alpskimi smučmi na 15- in 25-metrski skakalnici. Pred začetkom tekmovanja je bila krajša slovesnost ob odprtju novega Športnorekreacijskega centra Tana Briše. Ob tej priložnosti je zbrano množico pozdravil in nagovoril vranski župan Franc Sušnik, v nadaljevanju pa je domači župnik Jože Turinek opravil blagoslov novega ŠRC TANA Briše. Prvi se je po novi skakalnici s slovensko zastavo v roki spustil večkratni zmagovalec Tane Marjan Dernov-šek. Prve skoke pa so opravili predsednik društva Vinko Šoštar, Marija Kovačevič in Jernej Lesjak. Tekmovanja se je udeležilo 39 tekmovalcev iz Celja, Velenja, z Bleda, iz Laškega, Moravč, Prebolda, Tabora in z Vranskega. Razdeljeni so bili v štiri starostne kategorije, in sicer mlajši dečki, starejši dečki, člani in veterani. Zaradi vetra in toplega vremena je tekmo- Novi zmagi rokometašic V prvi tekmi nadaljevanja državnega prvenstva za osvojitev 1. do 8. mesta oz. prvih dveh mest, ki vodita v I. A državno rokometno ligo, so igralke Rokometnega kluba Zelene doline doma zanesljivo premagale RK Sava iz Kranja. Domača ekipa je vodila skozi celotno srečanje in izkušenejši ekipi iz Kranja ni dovolila, da bi se lahko enakovredno kosala z njimi. Za domačo ekipo, v kateri so dobile priložnost za igro prav vse igralke, so strelke bile: Stepišnik in Pirc 1, Kramer, Tratnik in Kompan 3, Su-taj 7, Turnšek 9, Plaskan 4. V naslednjem krogu se bo 2. marca naša ekipa doma pomerila z ekipo ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje Kozina. Že 27. januarja so žalske rokometašice gostovale v Radencih proti drugo uvrščeni ekipi na lestvici ŽRK Millennium in razabeležile zmago 19:28. L. K. Skoki in odprtje ŠC Tana vanje potekalo v slabih vremenskih razmerah, kar je organizatorjem dodatno otežilo izvedbo tekmovanja, saj je bilo potrebno doskočišče skakalnice ves čas popravljati. Tekmo si je ogledalo več kot 500 obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice. Sončno, toplo in nekoliko vetrovno vreme pa je pripomoglo k lepemu nedeljskemu doživetju, saj so si gledalci ogledali dolge in atraktivne skoke, videti je bilo tudi nekaj lažjih padcev, a brez hujših poškodb. D. N. Pisma bralcev Očistimo svojo sprehajalno pot Zelo rada se sprehodim po svoji vsakdanji sprehajalni poti (iz Podgrada čez Tešo-vo in Brode skozi Vransko nazaj domov), vendar so me v zadnjem času vedno bolj zbadale smeti ob poti. Zato sem se odločila, da ob naslednji priložnosti vzamem s sabo vrečko za smeti, da jih poberem, in počistim pot, po kateri se sprehajam. Nekega lepega, sončnega popoldneva sva se s sestro odpravili na sprehod in začeli pobirati smeti. Že po tretjini prehojene poti je bila najina vrečka polna. Celo sama sem bila presenečena nad tem, saj se mi je najprej zdelo, da je le tu in tam kakšna plastenka. A vrečka se je kmalu začela polniti s plastenkami, pločevinkami, steklenicami... Zgrožena in zaskrbljena sem ob brezbrižnem in neodgovornem odnosu, ki ga imamo do narave in okolja, v katerem živimo. Čista okolica ni dolžnost smetarskih služb, ampak ODGOVORNOST vsakega od nas, ki prebivamo na tem planetu. Ko bomo vsi začeli odgovorno ravnati, ne bomo potrebovali nikogar, ki nas bo nadzoroval, ustrahoval ali kaznoval, zato je čas, da vzamemo vajeti v svoje roke. In ker je zgled najboljša oblika vzgoje, vas vabim, da se nama pridružite. Upam in želim si, da je najina akcija spodbudila koga izmed vas 2.500 sokrajanov, da boste ob naslednjem sprehodu vzeli s sabo vrečko in pobrali smeti, ki jih najdete ležati ob poti. Ni potrebno čakati na organizirano čistilno akcijo enkrat v letu in ni potrebno, da se vas zbere skupina iz vse vasi ... Vsak posameznik šteje in vsako dobro delo se sešteva. UTRIPOV HOROSKOP ♦ OVEN Na nek način boste hoteli rešiti stare račune. Imeli boste občutek, da napredek ni mogoč vse do tedaj, dokler ne opravite s sencami preteklosti. Zaradi tega lahko imate občutek, da stopicate na mestu. BIK Razmišljali boste o situacijah, ki so vas v preteklih mesecih večkrat mučile. Morda boste ugotovili, da so lahko razlike, ki vas ločujejo, končno v nekem smislu tudi prednost. DVOJČKA Nič se ne more zgoditi v trenutku. Nekatere spremembe, ki jih želite doseči, so del procesa, ki bo potekal še v prihodnjih mesecih. Prav je, da jih uvajate postopno, saj so dolgoročnega značaj a. RAK Mogoče trenutno ne občutite, da tudi vi držite svojega asa v rokavu. Čas in okoliščine vam bodo pokazali, da je tako. Pri prepričevanju se poslužujte konkretnih argumentov in dejstev. LEV Velikokrat se boste ozirali v preteklost, kar ni skladno z vašim značajem. Razmišljali boste o tem, kàj ste opustili, česa še niste naredili ali kje ste storili napake. Nikar ne bodite preveč kritični. --------------------------------------------------------------1 DEVICA Tokrat boste lahko namenili veliko več časa tistim, ki vas že pogrešajo in si želijo vaše družbe. Dnevi vam bodo minevali prijetno, brez stresa in neljubih dogodkov. Naužijte se miru. TEHTNICA Če boste delovali po liniji najmanjšega odpora in sprejemali kompromise, se vam utegne nabrati kar nekaj negativnosti. Vsega, kar vas moti, ne nosite v sebi, saj se lahko nakopiči in povzroči izbruh. ŠKORPIJON Ničesar ne prepuščajte naključju. Pametno je, da imate okoliščine pod nadzorom in obvladujete situacijo. V nasprotnem primeru lahko občutite preveliko negotovost. ♦ STRELEC Razmišljali boste o denarju. Lahko gre za inve- sticije, večje nakupe ali novo delitev stroškov. V družinskem krogu lahko pride v teh pogovorih do nesoglasij, zato ravnajte previdno. _________________________ KOZOROG Ljudje e zadnje dni veliko pogovarjajo o vas. I Nekaj vam bo prišlo tudi na ušesa. Komentarji bodo izrazito pozitivne narave. To vam bo dalo energije in vas spravilo v dobro voljo. ___________________ VODNAR Do izraza bo prišla skrita plat vaše narave. O svojih občutkih boste pripravljeni spregovoriti redkim izbrancem, ki jim resnično zaupate. Takšno vedenje pa lahko povzroči nekaj skrbi vašemu partnerju. RIBI Prebudila se bo vaša radovednost in vam ne bo dala miru. Iskali boste informacije in jih tudi dobili. Na splošno vam komunikacija ne bo povzročala težav. Nekaj pa jih lahko pričakujete s spanjem.________________________ NIKI VEDEŽEVANJE, s. p., Ar ju vas 66, Petrovče, 090 44 33, 090 f>4 35 Pa obilo sprehodov po lepih in čistih vranskih sprehajalnih poteh v letu 2012 vam želim! Jolanda Podbregar, Prapreče pri Vranskem Za srečo otrok,... »Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države,« se glasi definicija družine. In verjetno ni človeka, ki vidi v zgoraj napisanih besedah kaj spornega. Pa vendar je Družinski zakonik za marsikoga sporen. Sporen je predvsem za tiste, ki ga sploh ne poznajo, ki se ne zavedajo, da zakonik pravzaprav uzakonja že obstoječe družine in zagotavlja otrokom enake možnosti. Kaj ni ravno to tisto, česar si želimo vsi? Enake možnosti in upanje na svetlo prihodnost. Ko opazuješ svet okrog sebe, spoznaš, da človeški egoizem nima meja. Da ljudje menijo, da se jih Družinski zakonik ne tiče, da naj istospolno usmerjeni sami bojujejo svoje bitke. Hkrati pa ne razumejo, da se pravzaprav zelo tiče vseh nas. Vseh družin ter predvsem vseh današnjih in bodočih otrok. In da pri zakoniku ni vprašanje drugačnosti, vere ali rase ..., da gre za vprašanje pravice. Pravice naših otrok. Pravice vseh otrok. Najpomembnejše pri referendumu, ki se približuje, je, da se ga udeležimo. Zlasti v času, ko imamo vtis, da se naša volja in glasovi ne spoštujejo, moramo pokazati, da nismo pasivni in da verjamemo v boljši jutri ter da smo se zanj pripravljeni boriti. Ne samo boljši jutri za posameznika, pač pa za celotno družbo. Da želimo, da družba napreduje, postane bolj odprta in sprejemljiva do drugačnih. In končno doseže, da drugačni ne bodo več drugačni, pač pa enaki. Da ne bomo več opisovali ljudi z barvami in pripadnostjo veri ali narodu, s spolno usmerjenostjo, pač pa z njihovimi lastnostmi. Da bomo končno nekega dne znali spoštovati vse ljudi ... nekega dne. Čim prej. Mateja Tiselj, Grajska vas Praznično leto v PGD Ponikva Decembra, ko vsak zase povzema pretekli čas in se ozira za dosežki in preživetimi trenutki v preteklem letu, se tudi prostovoljni gasilci s Ponikve z veseljem spominjamo uspešnega leta, ki je za nami in se počasi bliža h koncu. Že pred desetletji se je človek čutil dolžnega in predvsem sposobnega, da svojo voljo, čas in nesebičnost vloži v neprecenljivo pomoč ljudem, ki si pomoč zaslužijo in jo potrebujejo. Prav to je občutilo nekaj naših vrlih prednikov, ki so sklenili ustanoviti t. i. gasilsko četo na Ponikvi. Eden in edini njihov cilj je bil pomagati - sebi, sosedu, sokrajanu. Nekaj uspehov teh ciljev smo poželi letos, ko smo skupaj praznovali častitljivi jubilej: 80-letnico gasilstva na Ponikvi. Veliko truda, odrekanj in seveda prostovoljnega dela so v našo organizacijo vložile generacije pred nami, mi pa se trudimo, da z delom kar najbolje nadaljujemo. Neprecenljivo plačilo, ki ga prejemamo, je zadovoljstvo krajanov in podpora z vseh strani, ko tudi mi potrebujemo pomoč in spodbudo za nadaljnje delo. Članstvo v našem društvu obsega vse starostne skupine, od pionirjev od veteranov. Vsak po svoje primakne svoj košček sestavljanke, da je slika popolna. Veliko časa namenimo izobraževanju in usposabljanju naših članic m članov, saj si nepravilnosti pri našem delu ne smemo privoščiti. Vsak član se zaveda odgovornosti, ki jo nosi, in le dobro tehniško in strokovno podkovan član zmore in sme v vsakem trenutku opravljati svojo gasilsko službo. Danes imamo obnovljen gasilski dom, na katerem smo letos menjali dotrajano strešno kritino, dogradili del garaže, namenjene garderobi zaščitne opreme operativnih članov, ter dodatno izolirali in obnovili fasado. Imamo tudi sodobno opremo in strokovno usposobljene člane. V jubilejnem letu pa smo se odločili, da poleg obnove gasilskega doma razvijemo tudi veteranski prapor. To je bila velika želja naših veteranov in s pomočjo krajanov smo to željo lahko izpolnili. Zadovoljni smo, da dobro sodelujemo z ostalimi društvi v kraju in z vsemi gasilskimi društvi v okolici. To seveda krepi našo moč in je zagotovilo, da bomo lahko kos tudi najzahtevnejšim nalogam v prihodnosti. PGD Ponikva pri Žalcu Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.Uredništvo NAŠI BRALCI RAZMIŠLJAJO Kaj je kultura? Kdo je kulturen? In kaj reči o kulturi, da se človek ne razburi, ko si jo podajajo od praga do praga, kot bi se otepali vraga, ne pa dišečega kruha, ki ga vsak z veseljem duha. Da, kultura JE kruh ... in, če debel si ali suh, ti nujno kultura je potrebna. Slovenci smo kulturen narod in imamo je veliko, pa vendar ne toliko, da bi zmogli nekaj več, da obrnili bi se preč in prijeli brata pod roko. Ga peljali na boljše in se zazrli mu v oko. Kulturno je biti prijazen in vzgojen, s konkretnim znanjem podkrepljen. Kdor je vljuden, je kulturen, in kdor v branju je ažuren, a najbolj je kulturen tisti, ki rad se v javnosti pojavi, predvsem na prireditvi ali na proslavi. Pa vendar, ali je kultura tisto, kar nas napravi različne, da ni vse isto? Ko človek se rodi, je nepopisan list, popolnoma nedolžen in snežno belo čist in kulture ne dobi od botra za krst, tudi izbirati ne more, ker je pač ne obstaja več vrst. Kultura je ena sama in v principu je velika dama. Z njo ravnamo spoštljivo in jo negujemo marljivo, ker je z leti pridobljena in nikomur podarjena. In kdo je zdaj kulturen? Tisti, ki dela, ki v sodobni umetnosti izda erotično poezijo in z vulgarnim in prostaškim jezikom govori, ali tisti, ki je le obiskovalec in na kulturni prireditvi sedi? Kakorkoli že, kultura ima več plati. Ni, kot na pogled se zdi, sijoč kovanec s cifro in glavo. Prej je kot vranec, pobegel v naravo, ki se ne da ga ukrotiti. Iz njenega vrelca da se napiti poezije in literature, glasbe, plesa in slikarske strukture. Ponuja nam film, pesem, komedijsko zmedo, dramo in lepo slovensko besedo. Kultura ni le košček mozaika, ker je njena vrednost prevelika, da bi sama zase bila le nečesa del, kar sčasoma odšlo bo v pepel. In za tiste, ki kulturo le za košček imajo in se z njo le igrajo, je izvrstno izdelal lik - poet France Prešeren, doktor prava in fig. »Le čevlje sodi naj kopitar!« je povedal in od takšnih ljudi stran pogledal. In seveda ni hudega želel, je pa doktor Prešeren eden prvih doumel, kako krhka in lomljiva je kultura. In kako obsežna in težavna je procedura, da se ljudje pričnejo zavedati le-te in ne samo to, ampak da postanejo tudi ponosni nanjo. Večkrat ni bil razumljen, ko je od ljubezni zaslepljen izlival svoja čustva na papir in s tem povzročal čustveni nemir. Kakšen udarec je to za poeta, ko njegova duša je izpeta, pesmi njegove pa ostajajo zaprte? Večkrat tudi prezrte, ker bili takrat so za kulturo težki časi, tako v mestu kot na vasi. In če povzamemo takratne in današnje vidike, pravzaprav ni nobene bistvene razlike. Že takrat je umetnik hodil strganih hlač in tudi danes ni kulturnik kaj dosti več kot le berač. In ko je dušo svojo izpovedal, se nikakor ni zavedal, da besede njegove nekoč za Slovence bodo ogenj vroč. Da bodo Prešernove vrstice združile v eno vse klice, ki želeli so državo svojo na kulturni način, z roko sprave in pozdravom v spomin. Kulturnik želel je le ugajati, nikomur ponagajati, ko spesnil je besede, ki še danes niso blede: Kdor jih bere, vsak drugači pesmi moje sodi; eden hvali in spet drugi vpije: "Fej te bodi!" Ta veli mi: poj sonete; dni: poj balade; tretji bi bil bolj prijatelj Pindarovi odi. Bo prijeten morebiti temu glas gazelic; uni bo pa rekel: kaj za Vodnikam ne hodi? Razuzdanim bodo moje pesmi prenedolžne; al ' terejalke poreko, de jih je vdihnil zlódi. Jaz pa tebi sami, draga, želel sem dopasti, drugih nisem prašal, kaj se jim po glavi blodi. Kultura ima številne obraze in čeprav trenutno doživlja poraze, bo na koncu zmagoslavno vstala. Nikoli se ne bo predala, ker preveč za sabo ima ljudi, ki kulturno bogato življenje živi. Ne nazadnje, na koncu besed, ko smo spoznali, da narobe je svet, bi rad iz srca se zahvalil vsem, ki boste to bitko bili in ne boste dovolili, da kultura izgine in nam pusti le spomine. Na tem mestu bi rad se opravičil, če sem morebiti koga pičil, a preveč mi je kultura ljuba, da bi gledal, kako jemlje jo poguba. Ob tem naj odzvanjajo besede Toneta Pavčka, kulturnika in velikega človeka, čigar življenjska pot je bila žal lani izpeta, a njegov ponosen slovenski duh ostal bo vedno v nas. Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova. Marko Repnik, vodja JSKD OI Žalec MALI OGLASI PRODAM 30 KG DOMAČIH, NARAVNO SUŠENIH OREHOVIH JEDRC. Info.: 041 860 066 POSPRAVLJAM, LIKAM, PEREM, PAZIM VAŠEGA OTROKA V DOPOLDANSKEM ALI POPOLDANSKEM ČASU. Sem mlajša upokojenka iz okolice Polzela. Info.: 040 831 178 UPOKOJENKA IŠČE KAKRŠNO KOLI DELO. Info.: 031 635 675 POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Nujno iščemo podjetne ljudi za delo, ki bi se nam pridružili. Info.: 031 706 281 PODIRANJE IN OBŽAGANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975 ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 V PREBOLDU ODDAMO V NAJEM NJIVE. Info.: 051 427 576 Praznično ob kulturnem prazniku Podaj mi roko Ob slovenskem kulturnem prazniku smo učenke šestega, sedmega in osmega razreda, ki obiskujemo delavnice za nadarjene učence pri slovenščini, z mentorico Moniko Kovačič pripravile kratek kulturni program, s katerim smo se na predvečer praznika predstavile staršem. Na naših ustvarjalnih srečanjih je vzklila ideja, da slovenski kulturni praznik obeležimo in našemu največjemu slovenskemu pesniku, Francetu Prešernu, namenimo nekaj posebnih trenutkov. Tako smo zasnovale kulturni program, ki je ob dramatizacijah razkrival del pesnikovega življenja, uprizorile smo tri njegove pesmi in ob tem same poskrbele ža glasbeno spremljavo na instrumentih. Dotaknile smo se Prešernovega pomena za Slovence in pomena slovenskega jezika nekoč in da- nes, ob tem pa sklenile program z mislijo, da naj vsak Slovenec ponosno neguje besedne zaklade naše ljube materinščine. S tem kulturnim programom smo se v četrtek, 9. februarja, v sklopu medgeneracijskega sodelovanja predstavile še oskrbovancem Doma ob Savinji Celje, kjer so nas bili zelo veseli. Pridobile smo marsikatero novo izkušnjo in spoznanje o življenju »na stara leta«. Predvsem pa so nas obogatili zadovoljni obrazi vseh starostnikov, ki smo jim z nekajminutnim programom popestrile dan, jim narisale nasmeh na obraz in iskrice v oči. Med njimi nam je bilo res lepo, zato smo prosile, če lahko še kdaj pridemo. Zdaj pa se že krešejo ideje, kakšen bo naš novi nastop in katero bomo »zagodle« mamicam, babicam, materam in ženam. Ana Pečovnik, 8. a, I. OŠ Žalec Ali si predstavljate, da ne bi imeli možnosti iti na končni izlet ali v šolo v naravi? No, to se lahko zgodi vsem. Toda nekaterim od naših sošolcev, prijateljev ali znancev se to že dogaja. V takšnem primeru se lahko po pomoč obrnejo na Šolski sklad. Ravno zato smo učitelji in učenci OŠ Petrovče januarja pripravili dobrodelno prireditev z naslovom Podaj mi roko. Sredstva, zbrana od prodaje vstopnic in dobrodelnih prispevkov, so bila namenjena v Šolski sklad. Prireditev je 30. 1. 2012 do zadnjega kotička napolnila dvorano Doma II. slovenskega tabora Žalec. Začela in končala se je s pesmijo vseh štirih pevskih zborov petrovške šole in POŠ Trje. Osrednja točka pa je bila predstava Pepelka, ki so jo pripravili člani dramskega krožka pod vodstvom gospe Sonje Rebernik. Najbrž med gledalci ni bilo nikogar, ki se ne bi vsaj malo nasmejal ob odlično izpeljani igri, ki so jo popestrili pevski in plesni vložki igralcev. Vsi nastopajoči so se zelo izkazali in poželi zasluženo pohvalo ravnateljice gospe Irene Kolar in župana Občine Žalec gospoda Janka Kosa. Tudi bučno ploskanje je pričalo o kakovostno izpeljani prireditvi. Klementina Kruleč, 8. a, OŠ Petrovče “Šola ima talent” na I. OŠ Žalec Beseda, igra in glasba Ob kulturnem prazniku se seveda najprej spomnimo na Franceta Prešerna. Le kako se ne bi, ko pa na obletnico njegove smrti vsako leto ponosno izobešamo zastavo in si lahko privoščimo dela prost dan. Kljub njegovi pomembnosti za slovenski jezik pa marsikdo ob že prevečkrat omenjeni temi le naveličano zavzdihne. Po vsakoletnih prireditvah je postalo pravi izziv narediti proslavo, ki bi se razlikovala od drugih in na kateri ne bi videli že tisočkrat prikazanih stvari. Na OŠ Polzela se je to zgodilo 7. 2. 2012, ko je na pobudo / Samota Samota mara mir, stran od radovednih oči, zato si izbira samotne poti. A kadar se mirna in zbrana sama vase zaklepa, takrat je najbolj prostrana in lepa. A včasih samota zbeži iz svojega samskega hrama. Takrat je najraje na štiri oči in ni več sama. V takšni samoti vse sije od sanjarij in sanjskih muz domišljije, gradove v oblakih gradi in lebdi v svet poezije. Šimen Ribič, 7. b, I. OŠ Žalec \ Sreča V svetu je vse polno sreče, zadete, moreče ali ljubeče. Včasih se sreča spremeni v nesrečo, takrat se svet spremeni v kroglo bolečo. Sreča je kot dama, ki je pobegnila od doma. Enkrat pri m^ni je, drugič pri tebi kraljuje. Sreče se ne da ujeti, je ves čas imeti. Včasih nam pobegne stran in naredi mnogo ran. Vsi si želimo srečo imeti, jo ujeti ali na lotu zadeti. Želimo jo imeti ves čas, da lahko brez strahu pritisnemo na gas. Če smo srečni, je najlepše to, da se počutimo večni. Katja Rozman, 7. b, I. OŠ Žalec gospe ravnateljice Valerije Pukl potekala kulturna prireditev. Namesto dolgočasne in dolge proslave je bila ta nekoliko drugačna od pričakovanega. Prvi del je bil namenjen Francetu Prešernu. Pevski zbori od 1. razreda dalje so nas prebudili s slovensko himno, nato pa nas je pritegnila dramatizacija pesmi Povodni mož. Učenci so ob recitaciji upodobili zgodbo in tako kot so imeli Ljubljančani v pesmi oči le za Urško, smo gledalci gledali igro, ki se je odvijala na odru. V mislih smo se vrnili v čas dvorjenja in veselic, na katerih so dekleta omrežila in tudi strla marsikatero srce. V drugem delu so se z uprizoritvijo ljudskih pravljic predstavili člani lutkovnega krožka, ki so razvedrili še tako namrščene obraze, za prijetno vzdušje pa so poskrbeli še mladi folkloristi, pevski zbori in deklamatorji. Prijetno druženje smo sklenili z vsem dobro znano pesmijo Slovenija, od kod lepote tvoje. O Prešernu in njegovih pesmih smo v tednu pred prireditvijo razmišljali prav vsi učenci, nastala likovna in literarna dela pa razstavili in tako dokazali, da nam je še kako mar za naš narod, besedo, zgodovino in seveda tudi prihodnost, zato se že veselimo prihodnjega leta, ko bodo ponovno zadonele pesnikove besede: »Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi!« Ina Poteko, 9. a, OŠ Polzela Tresel sem se kot šiba na vodi Kot vsako leto sem tudi tisto leto moral nastopati na proslavi ob dnevu žena. Skupaj s sošolcema, z Žanom in Urbanom, smo morali povedati pesem. Vsak je imel eno kitico. Že odkar se spomnim, imam na odru vedno tremo. Zato sem se svojo kitico naučil zelo dobro. Vsak dan sem vadil, a še nisem bil prepričan vase. Potem pa je prišel dan, ko sem moral nastopiti. Pred proslavo sem bil zelo nervozen. V zaodrju smo čakali, da nas napovedovalec napove. Po nekaj trenutkih slišim: »Na oder vabim Domna, Urbana in Žana.« Pridem na oder. Pogledam in vidim dvesto ljudi, ki nas gledajo. Po glavi mi gredo čudne misli in pozabim na besedilo. Začenja me grabiti panika. Naposled le spregovorim, vendar ne povem svoje prve, ampak drugo kitico. Seveda se zmotita tudi Urban in Žan. Jaz pa se tresem in se osramočen vrnem za zaveso. Do konca proslave sem se že umiril in šel k staršem. Na poti pa sem slišal starejšo gospo, ki je nekomu razlagala: »Poglej, ta se je zmotil!« Skoraj mi je šlo na jok. Starši mi seveda niso rekli, da sem zamočil. Vendar mi to ni pomagalo. Še ves večer sem se počutil slabo-Nisem se mogel sprostiti, kajti bilo meje sram. Naslednji dan je bila učiteljica nekoliko jezna in nas je oštela, ker smo znali slabo. Ugotovil sem tudi, da nisem bil edini, ki se je zmotil. Zaradi tega dogodka še nekaj časa nisem hotel nastopati. Tega je zdaj že nekaj let in zdaj nimam več strahu pred nastopom. Domen Hojkar, 8. a, Ljubi mladi prijatelji! Mladi Slovenci, ker smo že v modernem času, sem se odločil, da vam pošljem sporočilo kar preko Facebooka, ne po pošti na dom, ker vem, da vas moje pošte vsaj polovica ne bi odprla, kaj šele da bi prebrali! Ko bi videli ime Primož Trubar, bi se takoj spomnili na šolo in nehali brati. A takšni ne smete biti, saj na vas svet stoji. Zato pa glavo pokonci in knjigo v roke, ker pravijo: »Več znaš, več veljaš.« Prosim vas, ne presedite cele dneve pred računalniki in televizijo, raje pojdite v naravo in preberite kakšno knjigo. Jaz sem komaj čakal, da je še kdo drug napisal kakšno knjigo. Takoj sem jo prebral, saj je bila takrat to edina literatura. A, pa še to: »Bodite, kar ste, in sledite svojim sanjam! Ne dovolite, da vam jih kdor koli uniči, in naredite stvari, ki si jih želite. Življenje je kratko in eno samo, ne zapravite ga!« Zdaj bom končal. Zdi se mi. da ste že dovolj pridige slišali od mene. Vam še kdaj kaj napišem. Lep pozdrav, Primož Trubar Gal Pilko, 9. c, Oba OŠ Polzela 23. 12. 2011 je na I. OŠ Žalec potekal najspektaku-larnejši šov, saj so si učenci popestrili zadnji dan pred božično-novoletnimi prazniki in pripravili zanimivo zabavo s prireditvijo Šola ima talent. Ta prireditev je že tradicionalna, saj jo že nekaj let zapovrstjo organizira Šolska skupnost, letos z mentoricama Jožico Roršek in Brigito Kruleč ter ostalimi učitelji, ki so priskočili na pomoč pri organizaciji dogodka. Naša telovadnica je pokala po šivih in komaj smo čakali, da nam učenci pokažejo, kakšne adute imajo v rokavu. Tudi publika se je razigrano zabavala in občudovala naj- različnejše talente svojih sošolcev. Predstavili so se pevci, plesalci, glasbeniki, športniki ... Z nastopi so presenetili in članice strokovne komisije so imele neizmerno težko delo, da so izmed vseh raznolikih talentov izbrale pet izstopajočih na razredni in prav toliko na predmetni stopnji. Prav vsi pa so si zaslužili bučen aplavz in znično vzdušje tega dne pa so pričarali prav vsi nastopajoči z zadnjo točko, ko so z učiteljico Apolonijo Kuder in z učiteljem Viljemom Kotnikom zapeli božično pesem Bela snežinka. Še enkrat smo dokazali, da na naši šoli ne manjka talentov. Zdaj pa že kujemo železo, da bomo lahko naslednje leto znova pokazali svoje adute. Katarina Nikolčič, 8. a, predsednica Šolske skupnosti na I. OŠ Žalec France Prešeren in Zdravljica Vsak zatiran narod hlepi po svobodi in miroljubnem sožitju s sona-rodi. Prav to nam je želel Prešeren sporočiti s svojo Zdravljico. Ideja te napitnice je osvoboditev vseh narodov, vsega človeštva, poziv k miroljubnem sožitju vsega človeštva. Pesnik v prvi kitici nagovarja prijatelje. Kot pravi prijatelj jim vliva optimizem, v njih budi upanje in skuša pregnati skrbi, kar kaže na pomebno vlogo prijateljev v njegovem življenju (Matija Čop, Andrej Smole). Nadaljuje z nagovorom Slovencem in slovanskim bratom. Nagovarja jih z »bratje«, kar kaže še na eno zanj pomembno vrednoto, bratstvo. Želi, da bi sè združili v oblasti enotne države (ideje panslavizma), kar se je uresničilo z Jugoslavijo. Poziva jih v boj za svobodo, edinost, srečo in spravo ter hkrati svari njihove sovražnike. Slovenci so si svojo državo priborili šele 143 let kasneje. Peto kitico posveča Slovenkam, ki bodo vzgajale domoljubne sinove slovenskega naroda. Kot nasledniki se bodo dolžni zavzeti za domovino in se zanjo boriti (up slovenskega naroda). Prihodnost slovenskega naroda torej Prešeren vidi v svobodi, humanosti, bratstvu, človečnosti in miru. Hkrati nagovarja vse ljudi in poziva človeštvo k medsebojnemu spoštovanju, toleranci in sožitju. Menim, da bi bil svet lepši, če bi upoštevali Prešernova vodila in na- svete. Dandanes smo ljudje veliko preveč nestrpni do soljudi, pojavljajo se različne oblike rasističnih diskriminacij, spolnih diskriminacij, diskriminacij v vseh oblikah. Čeprav nas učijo tolerance in enakosti, drugačnih do sebe še vedno nekako ne znamo sprejeti medse, pa se lahko še tako trudimo. Zaključujem v upanju in zaupanju v človeško dobroto, da za svet le še ni prepozno. Torej: »Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi!« Luka Podbregar, 9. a, OŠ Polzela Če greš po ulici in vprašaš naključne mimoidoče, kdo je bil France Prešeren, bi jih kar veliko povedalo le, da je bil pijanec, nekateri bi omenili še našo himno, redki pa bi povedali več spoštljivih besed. A Prešeren je bil še veliko več. Brez njega slovenščina danes verjetno ne bi bila na takšni ravni, kot je. Brez oziranja na mnenje drugih jezikoslovcev, kot je na primer Kopitar, se je boril za slovenski jezik. Hotel je dokazati, da to ni le jezik za nižje sloje, ampak da je primeren tudi za strokovne knjige in da je dovolj pisan, metaforičen in bogat, da se v njem lahko ustvarja tudi pomembna dela za izobražence. To je jasno pokazal z raznimi baladami, gazelami, soneti, romancami, epi in še drugimi oblikami pesmi, ki jih je napisal. Vztrajno je dokazoval, da je slovenski jezik prav tako močan kot nemški. Tisti, ki so mnenja, da je bil Prešeren pijanec, bi se morali zavedati, da je bil eden redkih v tistem času, ki je bil sposoben napisati izjemne pesmi in s tem ponesti slovenščino na dovolj visoko raven, da lahko zdaj beremo ter se učimo v svojem jeziku. V Zdravljici je pokazal, da se zaveda pomena mladine in mlajših generacij. Želel je, da bi bili samostojni, enotni ter enakovredni. Želel si je, da nas drugi ne bi poteptali, mi pa smo se ob prvi priložnosti vključili v EU. Prešeren je bil velik optimist in za razliko od trenutne oblasti je za uresničitev obljub tudi nekaj naredil. Zdaj vsi samo čakamo na čudež, ki nas bo rešil iz krize, Prešeren pa ni sedel križem rok, ampak je dokazal, da želje ne potrebujejo čudeža za izpolnitev, ampak le odločnega človeka, ki bo v to vložil veliko truda, časa in znanja. Tako tarnamo, ko se moramo učiti o Prešernu, Trubarju, Linhartu in drugih pomembnih avtorjih, a se hkrati ne zavedamo, da če se številni možje ne bi tako zavzemali za ponos Slovencev, danes naš osnovni jezik morebiti ne bi bil slovenščina. Sama sem mnenja, da bi morali Prešerna in nekatere druge avtorje bolj spoštovati in jim biti hvaležni, če že ne za kaj drugega, pa za to, da se pri pouku lahko »zbuniš« v svojem jeziku, brez razmišljanja, katere tuje besede moraš uporabiti. Tea Es, 9. a, OŠ Polzela Savinjčani za slovensko besedo v Srbiji skega društva Lipa Acem Cirko-vičem in Zoranom Mandeljcem in se z njima odpravili spoznavat kulturnozgodovinske znamenitosti v neposredni bližini Hotela Rubin. Drugi dan smo se srečali v prostorih njihovega društva Lipa in podrobneje spoznali njego- še kakšnega romana, bo zopet najprej spomladi ali jeseni izšla nova pesniška zbirka. Novih idej je pa kar nekaj, a naj za enkrat ostanejo še skrivnost. Upam, da jih bom s pomočjo dobrih prijateljev uspela realizirati.« Kakšno je sicer vaše življenje pa tudi stališče do vsega, kar se v Sloveniji trenutno dogaja? »Moje življenje se vrti predvsem okrog pisanja in podobnih stvari. Kar se pa tiče mojega stališča do trenutnega dogajanja v Sloveniji: po mojem mnenju Slovenija intenzivno propada oziroma, po domače povedano, gre k vragu, česar se pa naša oblast ne zaveda docela. Vedno bolj imajo prav tisti, ki zadnje čase vedno glasneje govorijo, da smo bili Slovenci hlapci in vedno bomo. Najbolj žalostno pa je to, da je navaden narod hlapec svoji lastni vladi, ki ga sploh ne upošteva.« K. R. Skupinska slika udeležencev iz Spodnje Savinjske doline v Kruševcu Ob obisku Kruševca konec lanskega leta v okviru projekta Trajnostni razvoj nas povezuje, ki pomeni pomembno sodelovanje med Slovenijo in Srbijo, natančneje med Savinjsko regijo in Rasinskim okrožjem, smo bili prijetno presenečeni, ko smo izvedeli, da pri njih deluje tudi slovensko društvo Lipa, ki vključuje člane iz šestih občin Rasinskega okrožja. Že ob prihodu v Kruševac, mesto, ki je bilo do leta 1990 pobrateno z Žalcem, smo si segli v roke tudi s predstavnikoma sloven- Ostrina Nušinega utripa tega. Pa tudi moje poezije ni tako enostavno uglasbiti, ker nima rim. Pred meseci sem preko spleta klepetala s prijateljem Aleksandrom Cepušem, ki je kitarist, basist, skladatelj, tekstopisec, pesnik in pisatelj (delal je za Don Mentony Band, Requiem, Šank rock, The Drinkers, Janka Ropreta, Mestno gledališče Ptuj ...), in prišla sva tudi do te teme. Rekel je, da bi mojo poezijo rad poskusil uglasbiti, in tako sem mu poslala nekaj pesmi iz zadnjih dveh zbirk ter nekaj novih. Počasi se nama je porodila ideja, da narediva CD z interpretirano poezijo in glasbeno podlago. Nisem hotela klasične glasbene podlage, želela sem nekaj drugačnega. Zato sva se z Aleksandrom dogovorila, da bo posnel improvizirano glasbo s prve, in to z basom, kitaro ter s klaviaturami, in super je uspelo. CD smo posneli v studiu Grega Peera v Žalcu, 20 pesmi na njem pa je odlično interpretirala Simona Kropeč. CD je namenjen vsem - predvsem pa ga bodo veseli tisti, ki raje poslušajo, kakor berejo.« Kje lahko ljudje kupijo zgoščenko, kakšni so prvi odzivi? »CD se da kupiti pri meni. Naročijo ga lahko na mojih profilih na Facebooku ter Ne-tlogu ali na mojem e-naslovu: nilova999@gmail.com oziroma po telefonu (03/710 25 73). Odzivi so zelo dobri, kljub majhni odštekanosti CD-ja oziroma drugačnosti. Mnogim je všeč kot celota, saj je Aleksander s pravim občutkom našel ustrezno sorazmerje med Simonino interpretacijo ter svojo glasbo in zapolnil praznino.« Ali nastaja tudi kakšno prozno delo oziroma se kakšna ideja o tem podi po glavi? »Da, prozno delo nastaja. Vendar, čeprav si ljudje želijo Levstikovo zmerjanje narodnih prvakov Medobčinska splošna knjižnica Žalec je v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec gostila dramskega igralca Anatola Šterna, ki je izvedel monodramo Matjaža Kmecla Levstikovo zmerjanje narodnih prvakov. Kot direktor Mestne knjižnice Kranj je za dolga leta opustil aktivno igralstvo, v zadnjih letih pa z uspešnimi nastopi znova potrjuje svojo igralsko nadarjenost. V Žalcu so ga že srečali, ko je uprizarjal monologe po literarnih predlogah pisatelja Matjaža Kmecla Trubar pred slovensko procesijo, Lovro Toman - ko je prvič razvil slovensko zastavo in Slovo Andreja Smoleta od veselih ur. Matjaž Kmecl je besedilo za svoje delo črpal tudi iz Levsti- kove korespondence in njegove velike in nepozabne ljubezni do Franje Malenškove, kjer se na surovo neposreden način kaže Levstikovo bolezensko stanje in hkrati njegov najintimnejši svet. Sicer pa v tragični osebni drami enega naj večjih Slovencev Matjaž Kmecl prikaže njegovo kritično popadljivost in neusmiljenost, tudi do samega sebe, zaradi katere so se ga vsi bali, hkrati pa spoštovali njegovo načelnost. T. T. Nuša Ilovar z zvočno poezijo Nuša Ilovar je že uveljavljeno literarno ime Žalca. Vedno znova preseneti ljubitelje poezije, tokrat z zgoščenko Ostrina utripa. Nuša kot vedno ne priznava ovir, zagotovo pa jo poleg vztrajnosti odlikuje tudi ostrina misli. Kar veliko let je od izida prve pesniške zbirke. Kako bi sami opisali svoje literarno dozorevanje - se zelo spreminjajo izpovednost, slog in vsebina? »Od prve pesniške zbirke, ki je izšla pred 12 leti, do zadnje, ki je izšla pred tremi leti, sta se izpovednost in vsebina kar spremenili pa tudi slog. Če je to, tako imenovano dozorevanje, v pozitivno smer, ne vem. To morate vprašati koga drugega. Kajti sem zelo samokritična in malo verjetno je, da bi kdaj za kakšno svojo stvaritev rekla: To pa je tako dobro, da boljše ne bi moglo biti.« Kako je nastala zvočna pesniška zbirka? Kdo je dal idejo, kdo je pomagal in kako ste uresničili ta projekt? »Precej se družim z glasbeniki oziroma z ljudmi, ki uglasbijo svojo ali tujo poezijo. Tudi meni se je že porajala želja, da bi dala kakšno svojo pesem uglasbiti, a še nisem prišla do vo delovanje in prizadevanje za slovensko besedo, za slovensko identiteto v osrednji Srbiji. Aco Cirkovič, ki od leta 2010 predseduje društvu, je povedal, da je vanj trenutno včlanjenih 270 članic in članov, dobra polovica jih je tako ali drugače povezana s slovenskimi koreninami. »Društvo je namenjeno ohranjanju slovenske narodne identitete na področju našega Rasinskega okraja, ki vključuje šest občin, skupaj približno tako velikih kot vaših enaintrideset občin Savinjske regije. Naši člani so večinoma rojeni v Srbiji in ne znajo dobro slovenskega jezika, saj se ga niso učili v šolah. Zato smo v društvu organizirali dopolnilni pouk slovenščine ob močni podpori Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Deležni smo bili tudi finančne podpore Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. V Srbiji obstaja štirinajst slovenskih združenj. Največ jih je v Vojvodini, najmočnejše pa je v Beogradu. V osrednji Srbiji so ta društva v mestih, kamor je bilo med II. svetovno vojno izseljenih veliko slovenskih izseljencev. Ob finančni podpori Ministrstva za šolstvo in šport RS nas je najprej poučevala slovenski jezik Rut Zlobec iz Brežic, predlani je to nalogo opravljala Tatjana Bukvič iz Ljubljane, profesorica slovenistike na OŠ Ledine. Poučevala je tudi v Beogradu, Nišu in Kragujevcu. Zdaj imamo v našem društvu dve skupini, ki se učita slovenščine. Štirinajst se jih udeležuje začetniškega tečaja, dvanajst pa nadaljevalnega, med temi sem tudi sam. Moje znanje je že kar dobro. Izpopolnjeval sem se namreč tudi na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, Aco in Zoran z Utripom v rokah kjer so me razvrstili v napredno skupino in sem tako pridobil še nekaj novih znanj v zvezi s komuniciranjem,« je povedal Aco, priznani ginekolog porodničar, ki je na svet pomagal že več kot 1000 otrokom. O načrtih društva in njegovih osebnih načrtih nam je povedal: »V letu 2012 načrtujemo ustanoviti našo spletno stran in s tem tudi elektronsko šolo slovenskega jezika. To bomo naredili v sodelovanju z vsemi slovenskimi organizacijami v Srbiji in s pomočjo Ministrstva za šolstvo in šport RS. Ustanovili bomo tudi slovensko knjižnico. Že zdaj imamo v našem društvu več kot 300 knjižnih enot. Največji donatorje bila Medobčinska splošna knjižnica Žalec, pred časom nam je kar nekaj knjig podarila I. osnovna šola Žalec. Želimo organizirati simpozije, tematske tečaje iz slovenske zgodovine, kulture, umetnosti... Naslednji teden bo med nas prišla lektorica slovenskega jezika s Filozofske fakultete v Beogradu Andreja Ponikvar, ki je tudi avtorica enega od učbenikov, po katerem se učimo. Poleg slovenskih knjig z veseljem prebiramo in si bogatimo besedni zaklad slovenskega jezika tudi s pomočjo vašega časopisa Utrip Savinjske doline, ki ga vsak mesec prejmemo na naslov društva. Lani (zdaj že predlani) je naš sekretar Zoran Mandeljc obiskal Žalec in od takrat dalje prejemamo ta časopis, ki je zelo zanimiv in ga radi beremo.« Zoran Mandeljc je druga generacija Slovencev v Srbiji. Je sekretar društva, sicer pa njegov ustanovitelj, ki si v prihodnosti želi živeti v svetu pod Triglavom, na Bledu, od koder so njegove korenine. »Društvo smo ustanovili leta 2008 ob pomoči slovenskega društva France Prešeren iz Niša. Prva predsednica je bila moja hči Ida Gajič, ki se je želela naučiti slovenskega jezika, ki ga tudi sam ne obvladam povsem dobro. Moj oče je bil vojaški uslužbenec, ki si je tu v Kruševcu ustvaril družino. Otroci smo govorili srbsko. S starostjo se človek zaveda svojih korenin, zato sem še toliko bolj zagnan, da bi se nas čim več naučilo govoriti slovensko. V bližnji prihodnosti se želim preseliti v Slovenijo, na Gorenjsko, kjer so tudi moje korenine. Sin študira za zdravnika, hči je medicinska sestra in tudi onadva si želita živeti v domovini svojih prednikov.« Od njiju in ostalih članov delegacije smo se poslovili s prijetnimi občutki, spoznali smo namreč ljudi, ki se zavedajo svojih korenin in se želijo naučiti jezika svojih prednikov. D. Naraglav Decra' sis'**« ESAI. SPLOŠNO KLEPARSTVO, KROVSTVO IN TESARSTVO few«» Krk Uroš, s.p. mmm * Zabukovica 162, 3302 Griže GSM: 031/307-780 uros, krk@trlera.net UREDIMO UGODEN KREDIT NAJEM DVIŽNE KOŠARE |de višina 40 m) Za vas uredimo kredit — — FASÄDERSTVO T; SLlkoPLESKARSTVO <: ■.'-‘fùttM-.-jrmimtéi ■ Job, Hiirf. Jm< . " ] 0A0J2 73 11 davor zdgožen tel./fax:03 705 33 44 ‘4(/ww.slikopleskqrsf info@slikopleskarstv87e Smučarski skoki v Hramšah Poseben slog skakanja Hramše, vasica v KS Galicija, so bile na pustno soboto savinjska Planica. Športno skakalno društvo Zajc je namreč v svojem športnem centru organiziralo meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih. Na skakalnici, ki je dovoljevala skoke do 20 m, so se pomerile štiri kategorije tekmovalcev. Dečki do 9 let in dečki do 12 let, veterani nad 30 let in tekmovalci, ki so skakali z alpskimi smučmi. V kategoriji do 9 let je zmagal Vid Rošer, drugi je bil Ožbej Kotnik in tretji Žak Lubej (vsi iz SK Mislinja). Pri dečkih do 12 let je prvo mesto osvojil Ožbej Jelen iz Velenja, drugo mesto je zasedel Marsel Lihteneger z Ljubnega, od koder je bil tudi tretjeu-vrščeni Lovro Vodušek, ki si je tretjo mesto delil s Svenom Zagomilškom iz Velenja. Če bi seveda skakal v konkurenci, bi bil zagotovo najboljši enajstletni Timi Zajc, ki je pokazal, kaj zna le kot predtekmovalec, saj se ponaša z naslovom šolskega svetovnega prvaka ter s petimi naslovi državnega prvaka v svoji kategoriji. Prav njegovi uspehi so očeta Boštjana, ki je tudi sam skakal, spodbudili k ustanovitvi Športnega društva Zajc, kjer bodo namenjali velik poudarek vzgoji mladih skakalcev. »Tokratna tekma je le ena od aktivnosti našega društva, a zelo pomembna, saj želimo, da tudi skakalni šport bogati športno življenje v KS Galicija. Trudili se bomo vzgajati dobre mlade skakalce in jih pripravljati na izzive na večjih skakalnicah. Ker je v to aktivno vključen tudi moj sin, sem še toliko bolj vesel, ponosen in pripravljen temu športu kar največ posvečati. Tudi poleti bodo tu skoki na plastični skakalnici, prav tako veselo pa bo ob drugih priložnostih.« Njegov sin Timi se ponaša Člani društva Stare kamikaze Peter Vipave otrl lirru m tudi z osebnim rekordom 110 metrov, ki ga je dosegel na skakalnici v Zakopanih ria Poljskem, kjer so bili na pripravah: »Vesel sem, da imam zdaj skakalnico tako rekoč na pragu naše hiše in da je danes tu tekmovanje. Sicer pa treniram v Smučarskem društvu Vizore pri Dobrni. Upam in želim, da bom v skakalnem športu tudi v prihodnje dosegal dobre rezultate in da bom nekoč med najboljšimi tudi v mladinski in članski konkurenci.« V doskočišču in ob skakalnici je bilo ta dan zelo živahno. Med navijači je bil tudi župan Občine Žalec Janko Kos, ki je bil navdušen nad dogodkom. Za mnenje o prireditvi smo povprašali tudi podpredsednika Galicija > \ J pavca in Jr Bojana I./ Pečnika, - ki se je TJM ff- prireditve udeležil v starodobni smučarski opravi. Slednji je dejal, da je vzdušje enkratno in da je potrebno pohvaliti organizatorje. Tudi Peter Vipave je bil navdušen nad organizacij o in prireditvijo in dejal, da je tokratna skakalna tekma še en dokaz, da se v njihovi krajevni skupnosti rojevajo vedno nove ideje, nova društva, ki bogatijo življenje krajanov. Rolando Kaligaro, nekdanji slovenski skakalec, ki zdaj ljubiteljsko tekmuje v veteranski skupini Stare kamikaze, je na tokratni tekmi tekmoval v kategoriji veteranov in slavil zmago, drugi je bil njegov klubski kolega David Videnšek, tretji pa Klemen Kotnik iz SD Vizore. »V minulem letu smo ustanovili športno društvo Stare kamikaze. Zbralo se nas je 22 bivših skakalcev in tako se zdaj udeležujemo takšnih in podobnih tekmovanj. Bistveno pri tem pa je, da se družimo in še naprej uživamo v tem športu,« je dejal Kaligaro in pohvalil organizatorje tokratne tekme. Na večer so pripravili še skoke z alpskimi smučmi. Za posebno razpoloženje pa so poskrbeli pustni vikingi, ki so se vrnili s pustnega karnevala na Vranskem, nato pa »okupirali« Hramše. D. Naraglav Kaj je s prestopnim 29. februarjem in koliko verjamemo? Bojan Pečnik Rolando Kaligaro Glede na to, da je leto 2012 prestopno leto in da ni ravno pogosto, da naš časopis izide ravno na dan, ki ga imamo na koledarju le vsaka štiri leta, torej 29. februarja, smo se odločili, da o pomenu prestopnosti tega leta povprašamo astrologa in vedeževalca Nikija s skoraj dvajsetletnimi izkušnjami na področju astrologije in vedeževanja iz kart, kave, napovedovanja z nihalko. Ne le to, želeli smo, da nam na splošno pojasni, koliko ljudje verjamemo astrologiji, vedeževanju, prerokovanju ... Niki pove, da se v njegovem poslu kriza ne pozna prav veliko, reklame ne potrebuje, ker ima dela čez glavo. Zdi se, da ljudje še bolj iščejo pomoč astrologije, vedeževanja in napovedovanja v časih, ki so težji. Seveda pa pomaga dober glas od ust do ust in za uspešnost svojega napovedovanja v prihodnosti so gotovo pomembni zadovoljni naročniki. »Pri svojem delu kombiniram astrologijo, kavo, karte, nihalo ... Astrologija mi da datume, časovno opredelitev posameznih življenjskih dilem, kava ®pokaže trenutno situacijo, karte odgovorijo na neposredna vprašanja, ki zanimajo posameznike. Delam drugače kot drugi, ne vlečem iz ljudi podatkov, s katerimi bi si lahko pomagal. Ko pridejo k meni, mi podajo samo rojstne podatke, datum in uro rojstva, potem pa jim jaz eno uro in pol govorim. Po navadi na koncu niti ne sprašujejo kaj dosti, ker jim že vse povem.« Najbrž se je astrologije in vzorcev prerokovanja iz kave možno naučiti. Ko spoznaš veliko ljudi, že tudi veš, kako bodo ravnali, jih malo zbodemo ... »Nekaj se da naučiti, a če nimaš neke naravne danosti, intuicije, gotovo ne moreš biti dober, in to ljudje kmalu spoznajo. Sem pa tudi zelo socialen tip, z občutkom za ljudi, imam močno sposobnost empatije, vživljanja v ljudi. Prepričan sem, da je to delo moje poslanstvo, moja karma ... Tega se ne moreš naučiti.« Zakaj pridejo k vam? »Ljudi pripelje situacija. Razdor zakona, seksualni škandali, finančna situacija, gospodarski zlom, bolezen, različne situacije, socialne stiske, krivice na sodiščih, odnosi...« Ali je odzivnost Slovencev na prerokovanje kaj povezana z nacionalnim značajem? »Bolj s horoskopom. Slovenija je v znamenju raka, kar pomeni, da se ne znamo boriti, se upreti, nismo dovolj energični. Podznak (ascendenta) ima Slovenija v kozorogu, kar pomeni, da smo prestrašeni, da nimamo korajže, velikokrat preveč posvečamo pozornost Videz pogosto vara; kombinacija astrologije, vedeževanja iz kart, kave in napovedovanja z nihalko odkrijejo nekaterim pravo resnico stvarem, ki sploh niso pomembne, ne znamo pa se po- staviti zase, stopiti skupaj, ko je to potrebno. Zato se pri nas ljudje velikokrat sprijaznijo s stvarmi, ki jim jih drugi pravzaprav vsilijo, se ne upirajo. Temu, kar jim na primer dela politika. Čeprav ne verjamem v politiko, katero koli, vidim vodje politike kot Gargamele, nas pa kot smrkce ..., ampak verjamem, da dobro vedno zmaga. Čeprav so Slovenci zelo črnogledi in ne znajo razmišljati pozitivno, vsaj ne takoj.« Kdo se torej poslužuje vaših storitev? »Različno. Presenečeni bi bili, kdo vse pride k meni, znani in neznani ljudje, estra-dniki, podjetniki, umetniki, glasbeniki, športniki, taki kot sva vi in jaz. Sprašujejo za uspeh, možnosti v poslu, kdaj naj ukrepajo, kako. Podjetja se veliko odločajo pri izbiri kandidatov za službo. Dajo podatke petih oseb, pa se potem na podlagi moje astrološke slike odločijo, katera oseba bi bila prava, za tajnice, marketerje, prodajnike. Tudi, da na podlagi astroloških kart ugotovim, kateri tipi ljudi gredo skupaj in kateri lahko sodelujejo v ekipi. Zakaj sploh prestopno leto? Prestopno leto imenujemo leto s 366 dnevi, ki premore tudi 29. februar. Prestopna leta so v koledar uvedli zato, da se koledarsko leto ves čas ujema z letnimi časi. Letni časi se na Zemlji ponavljajo vsako tropsko leto. To je čas, ki ga Zemlja potrebuje, da zaključi tirnico po orbiti okoli Sonca. Obhodni čas Zemlje je približno 365,2422 dni, torej bi se letni časi počasi zamikali, če bi uporabljali le preprost koledar s 365 dni. Z zgoraj opisanim občasnim dodajanjem dneva februarju dobimo v gregorijanskem koledarju v povprečju 365,2425 dni na leto, kar pomeni, da ta koledar v 4.000 letih zamuja pol dneva. Nekateri gospodarstveniki so stalne stranke.« Kaj prinaša prestopno leto 2012? »Prestopno leto je izravnava časa, kar ne bo imelo bistvenega vpliva na ljudi in na okolje. Leto bo minilo hitro, s polnim elanom in optimizmom, v zraku se bo čutila živčna napetost zaradi življenjskega tempa pri ljudeh, ki so že zdaj preveč obremenjeni z delom in obveznostmi. Komunikacija bo hitra in neposredna, določeni projekti se bodo malo zavlekli ali zamujali z datumom. Poletje bo dolgo in nadpovprečno vroče, sonce pa bo kazalo svojo moč tudi pozno v jesenski čas. Pričakovati je več afer in razkritij gospodarskega kriminala ter izrabe položajev, kar lahko povzroča slabo voljo in zgražanje.« Kaj pa bosta to leto in prestopni dan prinesla našemu časopisu? »Prestopno leto 2012 bo za Utrip dobro leto, saj je to astrološko leto, ki mu vlada Jupiter v znamenju Merkurja. V Merkurjevi domeni so komunikacija, prenos informacij in trgovina v najširšem pomenu besede. V Merkurjevem letu bo Utrip zagotovo na še bolj izviren in domiseln način predstavil utrip dogajanj Savinjske doline, saj bo moč besede pridobila na svojem pomenu. V prestopnem letu se lahko Utrip odene v novo preobleko, prične delovati s kakšno novo rubriko, uvede novosti, ki bodo popestrile časopis.« L. K. Prestopno 2012 v kitajski astrologiji Leto 2012 je zmajevo leto in čeprav je prestopno leto, je po pravilih kitajske astrologije leto sreče. Sprejemati ga moramo z optimizmom in s hvaležnostjo, ker nam ponuja več možnosti: en dan več (29. februar) lahko delamo dobro sebi in okolici, lahko smo uspešnejši in učinkovitejši. Založnik Lavoslav Schwentner Prebold na starih razglednicah Rok Glavan z novo knjigo in Karmen Jezernik, vodja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižice Žalec Medobčinska splošna knjižnica Žalec je pripravila Zveza veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline vsako leto januarja obišče družine, ki so v času slovenskega osamosvajanja skrivale orožje TO in Sekretariata za ljudsko obrambo. S tem družinam izkazujejo zahvalo za njihov pogum, predvsem pa ohranjajo vezi, ki so se stkale v letih 1990-1991. Družine obiščejo nekateri člani predsedstva Območne organizacije ZVVS, včasih pa se jim pridruži tudi kakšen pred- zanimiv večer v počastitev rojaka, prvega sodobnega stavnik občine. Ob tej priložnosti jim izročijo priložnostno darilo in jim zaželijo vse najlepše v novem letu. Obisk pa je tudi priložnost za obujanje spominov na tiste dni, ko se je že kovala pot v slovensko samostojnost. Prvi dan letošnjega obiska družin se je delegacija na čelu z Adijem Vidmajerjem, ki se jim je pridružil žalski župan Janko Kos, podala v Marijo Reko. Tam je orožje skrivala družina Artelj, v Dom pod Reško planino in k družini Lobnikar. D. Naraglav založnika na Slovenskem in človeka z velikim srcem, La-voslava Schwentner j a. Lansko leto je Antikvariat Glavan iz Ljubljane izdal knjigo Rodoljubni založnik Lavoslav Schwentner. Antikvar in kulturolog Rok Glavan, lastnik omenjene trgovine in urednik knjige, je ob projekciji predstavil življenje in delo tega izjemnega moža. Ta večer so na ogled postavili bogato in barvito razstavo Schwentnerjevih izdaj. Lavoslav Schwentner se je rodil leta 1865 na Vranskem. Po končanem šolanju se je vrnil v svoj domači kraj, kjer se je v domači trgovini učil knjigovodstva in korespondence. Leta 1888 je prevzel Levakovo knjigarno v Brežicah. Poleg knjigotrštva je tam začel tudi z založniško dejavnostjo. Njegovi založniški prvenci so bili glasbeni tiski. Vseskozi je sodeloval pri raznih narodnih društvih in se boril proti germanizaciji. Na pobudo ljubljanskega župana Ivana Hribarja se je preselil v Ljubljano in že leta 1898 odprl knjigarno. Schwentner je sodeloval z vsemi slovenskimi modernisti. Zelo dober prijatelj je bil s Cankarjem, kateremu je bil tudi mecen, in z Župančičem. Schwen-tnerjeve knjige so bile znane po lepem, estetskem oblikovanju. Tu izstopajo predvsem otroške knjige, katerih ilustracije so bile barvne, kar je bila takrat novost. Skrbel je tudi za izobrazbo knjigotrž-cev, založnikov in prodajalcev v knjigarnah. Leta 1900 je v ta namen začel izdajati informativno glasilo Slovenska knjigarna, ki je izhajalo kot priloga Ljubljanskega zvona. Skrbel je za oglaševanje knjig v knjigotrških katalogih, izdajal pa je tudi letake z obvestili in razglednice, s katerimi je obveščal bralce o novostih. Leta 1927 je bil odlikovan za zasluge z redom sv. Save IV. stopnje. Deset let kasneje se je poslovil od knjigotrštva in založništva ter se preselil nazaj na Vransko, kjer je decembra leta 1952 umrl. T. T. Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 8. in 22. 3. Nova kolekcija sončnih očal 2012 Kulturno društvo Vrbje vabi v soboto, 17. 3. 2012, ob 18. uri v Dom krajanov Vrbje na POTOPISNI VEČER »SKRIVNOSTNI PERU«. Ob tej priložnosti bodo zbirali prostovoljne prispevke za otroke iz Peruja. Prisrčno vabljeni. Na obisku pri družinah MODNI SALON iz Molih Braslovč v prenovljeni obliki in z razširjeno ponudbo Šivamo po meri in izdelujemo žensko, moško konfekcijo ter recikliramo stara oblačila. • IMATE svečano priložnost, poroko, maturantski ples...Svetujem in oblikujem vam celostno podobo, saj so oblačila zame izziv unikatov.»STE kupili drag kos oblačila in ne veste kako ga nositi? Pomagam vam stilirati Renata Pečnik s p., Male Braslovče 12b, modni stilist in svetovalec za prehrano/ neodvisni distributer pri podjetju Herbalife. PODARITE $1 ZDRAVJE IN POKLIČITE 040 897 097 celostno podobo.»IMATE kostim od katerega se ne morete ločiti? Z nekaj dodatki ga preoblikujem v novo modno oblačilo.»Da se boste v oblačilih počutili popolni, samozavestni in vitki, smo v našo ponudbo dodali program zdrave prehrane, program hujšanja, kjer imamo odlične rezultate (tudi do 40kg manj). Program izdelamo za vsakega posameznika individualno, saj ne vključuje diete, temveč le spremenjen način prehranjevanja. Na splošno velja, da imamo vse slabše prehranjevalne navade, hrano slabše kakovosti in_ s tem smo posledično vse bolj nezdravi. Ce k temu dodamo še druge dejavnike sodobnega načina življenja kot sta stres in onesnaženost, se možnosti za nastanek raznih bolezni in debelosti še povečujejo.Nudimo Vam INTELIGENTNO PREHRANO ZA VSAKOGAR, za zdrav način življenja, vzdrževanje telesne teže, hujšanje ali pridobivanje mišične mase za aktivne. Prav tako lajšamo težave v menopavzi in povečujemo energijo pri starejših ljudeh. Medobčinska matična knjižnica Žalec je v Občinski knjižnici Prebold od 7. do 18. februarja na ogled postavila zanimivo razstavo z naslovom Prebold na starih razglednicah. Razstavo je pripravila Karmen Jezernik, vodja domoznanskega oddelka MMK Žalec, kjer tudi hranijo razglednice. Ob slovesnem odprtju razstave je zbrane nagovorila knjižničarka preboldske knjižnice Nuša Dvoršek in povedala nekaj misli o razstavi, starosti razglednic, izboru ... Prebrala je tudi vsebino, napisano na razglednicah, ki sta bili poslani iz Prebolda naslovnikom v kraja takratne Avstro-Ogr-ske, katere del je bila tudi Slovenija, in vsebino razglednice, ki je bila poslana leta 1962 v enega od slovenskih krajev. Odprtje razstave, ki si jo je z zanimanjem ogledalo veliko ljudi, pa so pospremili s prijetnim kulturnim programom, v katerem so nastopili Kulturni program ob odprtju razstave Razglednica iz leta 1900 Marijereški slavčki in učen- Žalec (oddelek Prebold) s ci Glasbene šole Risto Savin kitarami in flavtami. D. N. 40 let od konca rudarjenja V Grižah so v nedeljo, 5. februarja, pripravili občni zbor rudarske čete in konferenco Etnološkega društva Srečno. Posebno pozornost so letos namenili 40-letnici zaprtja libojskega rudnika. S tem je bilo tudi konec rudarjenja v libojsko-zabukovški premogovniški kadunji. Ob tej priložnosti so predstavili dva projekta, ki jih Etnološko društvo Srečno uresničuje s pomočjo sredstev Evropske unije - Evropskega sklada za razvoj podeželja. Projekta, ki nosita naslov Rudarska dediščina Zabukovica--Liboje in Delavke knapovke, je v besedi in sliki predstavil dr. Jože Hribar, predsednik Etnološkega društva Srečno in najzaslužnejši za vodenje in izpeljavo teh nalog. Projekt Delavke knapovke je bil ovrednoten na 14.800 evrov, projekt Rudarska dediščina Zabukovica-Liboje pa na 25.700 evrov. EU je zanju namenila 85 % sredstev, to je več kot 28.500 evrov, približno 11.000 evrov pa bo društvo moralo zagotoviti samo. Kot je povedal Jože Hribar, sta projekta usmerjena k ohra- njanju spomina na rudarsko dediščino, ki ima v teh krajih 200-letno tradicijo. V projektu Delavke knapovke, ki se je začel 1. junija lani in naj bi se končal do 1. julija letos, namenjajo pozornost ženskam, ki so delale v rudnikih Zabukovica in Liboje, obenem pa izsledke predstavlja širši javnosti. Štiri desetletja po zaprtju rudnikov bo tako projekt osvetlil desetletja dela žensk v rudniku, ki so tako preživljale svoje družine in prispevale k boljšemu življenju v tamkajšnjih krajih. Precej nalog je bilo že izpeljanih, nekaj jih bo do konca projekta, vsekakor pa je glavni in dolgoročni cilj projekta celostno ohranjanje dediščine podeželja na področju med severnim Posavskim hribovjem in Spodnjo Savinjsko dolino. S tem bodo izboljšali tudi prepoznavnost Savinjske doline kot turistične destinacije in prispevali k razvoju turizma na podeželju. Podobno velja tudi za drugi projekt, ki se je začel 1. julija lani in se bo predvidoma končal 30. julija 2013. V okviru projekta bodo pripravili tri etnografske delavnice, in to po tematskih sklopih: naravna, rudarska in kulturna dediščina, popis in dokumentacijo snovne dediščine, poskrbeli za kataloge, prostovoljno urejali teren, organizirali okrogle mize in še kaj. Izdelali bodo tudi spletno stran v slovenskem in angleškem jeziku. Posneli pa bodo tudi dokumentarno-igrani etnografski film Rudarska dediščina skozi čas. Film bo nastajal vzporedno z etnografskimi delavnicami, s posnetki naravne, rudarske in kulturne dediščine ter s pričevanji rudarskih veteranov. Novost je predstavitev te dediščine preko medmrežja. Sicer pa je izvirna ideja tako prvega kot drugega projekta, da v njem sodelujejo tri generacije: rudarski veterani, srednja generacija - raziskovalci in mladinci, ki bodo odnos in skrb za dediščino prenašali naprej. Etnološko društvo Srečno sodeluje pri izvajanju obeh projektov s Slovenskim etnološkim društvom, Zasavskim muzejem Trbovlje, Muzejem novejše zgodovine Celje in še z nekaterimi. Ob tem velja povedati, da že več let za ohranjanje spomina na rudarske čase skrbi tudi uniformirana rudarska četa, v kateri je trenutno 50 članov. Ti se udeležujejo raznih rudarskih slovesnosti, organizirajo vsakoletno praznovanje dneva rudarjev, razna srečanja, izlete in druženja. Posebno ponosni so na rudarski muzej v Domu kulture Svoboda Griže in rudarske muzeje na prostem v Grižah, Zabukovici in Libojah. D. Naraglav MESTO NA GORENJSKEM STVAR- NOST, NAZORNOST CELJSKI GLED. IGRALEC (MIRO) KRČEVINA REKA V ANGLIJI NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ CLAN OMIZJA OPATINJA PLODOVI OLJKE IGRALEC WALLACH AVANS, PREDUJEM NACIJA OLGA LUNCER MAJHEN COF OSEBNI ZAIMEK VITAMIN BI VRSTA SEVERNEGA JELENA DEL VIJAKA VULKAN NA FILIPINIH OBLIKA SOCVETJA VULKAN NA SICILIJI IZDE- LOVALEC OBLEK EVROPSKA DRŽAVA GABI NOVAK IGRALKA MINNELLI AM, SKLAD, FILM, GLAS. (DIMITRI) KAJNOV BRAT UMETNIŠKI OBLIKOVALEC LESA GORA NAD SOLCAVO JAJČASTA POSODA POZIV, APEL STARO- GRŠKI VELIKAN VRTNA ZAČIMBNA RASTLINA LETNI POSEK GOZDA UREJENA OBALA AFRIŠKI VELETOK SLOVENSKA DEMOKRAT, STRANKA IRSKA (ORIGIN,) TELUR ORANJE PRE- BIVALKE FINSKE KIM NOVAK PONOVNO UTELEŠE- NJEM!. TUJINA NACE NASTAJANJE IONOV V PLINIH NORINA RADOVAN Cerkasov NIKOLAJ STENA DRAŽENJE, NORČE- VANJE VITAMIN ŠP, PISAT, (EUGENIO) SLADKOVODNA RIBA VRSTA, RED FR, IGRAL. (BERNARD) KARL ERJAVEC ŠALJIVA ZGODBICA, DOVTIP ULANSKA SUKNJA FR, PISAT, (ROGER) SOKRATOVA ZENA TELICA (LJUBK.) KOS SUKANCA INTENZIVNO Čustveno STANJE, STRAST REKLAMNI LISTEK GRŠKA Črka SL, GLASB, SKUPINA SMUČAR SKAARDAL MESTO NA HRVAŠKEM POLITIK MIKOJAN NENADEN, HUD PRETRES IZREZ FILMSKE SLIKE KAREL NATEK HRV.PEVKA VUICA GORLJIV PLIN, ETIN VELIK MOR, AKVARIJ AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (GEORGE) MESTO V SRBIJI üünT SADEŽ GOBICE V USTIH NEMfŠMUČ, (MARTINA) ZLATA OGNJANOVIČ IHTAV ČLOVEK VETROVKA S KAPUCO REM- BRANDTOV PRIIMEK EST, ATLET NOOL UJEC PAS PRI NEKD.BRIT. DIRKAČ (EDDIE) ŽELATINA FR. OTOK V POLINEZIJI POSKOČEN IRSKI PLES NADUHA ALOJZ REBULA GLAVNO MESTO PERUJA PLESNA PRIREDITEV GOROVJE V SAVDARAB. GOVOR- JENJE NEUMNOSTI AVSENAK SL, ROKOM. (TAMARA) ODŽAGAN KOS DEBLA IGRALEC PACINO ZNAMENITA FONTANA ŽELJA V RIMU GLASBENIK IN KITARIST HENDRIX KRAJNA GORIŠKEM FR, PISAT, ROMAIN GARY (EMILE) ROCK GLASBENIK COOPER Nagradna križanka Rešitev križanke, objavljene v junij številki Utripa: JOGA-ZA-VSAKOGAR-STOJA-NA-GLAVI. Izžrebani nagrajenci: I. Klavdija Koren, Gomilsko 23, Gomilsko; 2. Bogdan Felicijan, Ločica 48, Vransko; 3. Majda Golavšek, Velika Piresica 12 b, Žalec. Nagrajenci bodo o nagradah obveščeni po pošti s strani INŠTITUTA LIBERA, Darja Kropivšek s. p., Ojstriška vas 41, Tabor. Pokrovitelj križanke v tej številki je ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Izžrebali bomo 10 vstopnic (pet nagrajencev, ki bodo prejeli po 2 vstopnici) za koncerte in predstave v okviru abonmajev. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah a uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 16. 3. 2012. Pridobivanje matičnega mlečka Za večjo osveščenost in boljši jutri Del udeležencev predavanja Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline Žalec je v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije organizirala strokovno čebelarsko predavanje Pridobivanje matičnega mlečka. Dogodek je potekal v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, predaval pa je priznani čebelarski strokovnjak in pisec čebelarskih knjig Milan Meglič, član ČD Kranjska Gora. Predavanja se je udeležilo kar 42 čebelark in čebelarjev iz Savinjske doline in daljne okolice. Kot je poudaril Milan Meglič, je pridelava matičnega mlečka eno najzahtevnejših del čebelarjev, za kar se odločijo le redki čebelarji v Savinjski dolini in tudi v Sloveniji. Gre namreč za strokovni odvzem matičnega mlečka pri osnovnem razvoju matic s predčasnim premeščanjem samih ličink, katere čebele krmilke krmijo z matičnim mlečkom. V matičnem mlečku je 66 odstotkov vode, 12 odstotkov beljakovin in 12 odstotkov skupnih reduktivnih snovi, uporabljajo pa ga kot dragoceno poživilo in krepčilo, le redko samega, največkrat v kombinaciji z medom in cvetnim prahom. Pri procesu pridobivanja je prepovedana uporaba kemijskih sredstev (zdravil), čebelarji pa morajo upoštevati smernice dobrih higienskih navad programa HA-CCP. Udeleženci predavanja so si z zanimanjem ogledali tudi nekaj krajših filmov pridelave matičnega mlečka po drugih državah sveta. T. T. Posodobili čebelarski dom Nekaj članov ČD Šempeter s predsednikom (skrajno desno) pri svojem čebelarskem domu Lansko leto je bilo za Čebelarsko društvo Šempeter zelo uspešno. Članom je končno uspelo čebelarski dom v Mar-tjakih priključiti na vodovod in prekriti streho, denar pa so zbirali tudi s prodajo svojega medu. Kot je na občnem zboru povedal predsednik Pavel Rozman, so šempetrski čebelarji društvu podarili svoj med in ga julija prodajali na čebelarski stojnici pri Mercatorju, uspešni pa so bili tudi pri pridobivanju donatorjev. Po velikih naporih so lani nekaj sredstev (600 evrov) pridobili iz žalskega občinskega proračuna, prej šest let nič. Tako jim je uspelo uresničiti največji zalogaj - izvedbo in priklop vodovoda v čebelarski dom ter prekritje zelo dotrajane strehe. Tudi pri tem so jim priskočili na pomoč sponzorji, seveda pa so veliko dela opravili sami. Letos bodo prepleskali lesene dele objekta. Ob tem so izvedli vse ostale zastavljene naloge in sodelovali pri pripravi medenega zajtrka v vrtcu in šoli, pri čemer so šolarjem podrobno predstavili čebelarstvo in med. Predsednik društva je v svojem poro- čilu med drugim opozoril, da se rednih mesečnih sestankov in tudi čebelarskih predavanj in izobraževanj udeležujejo večinoma isti člani, nekateri pa nikoli. Vendar pa bo slej kot prej potrebno imeti tudi za domačo prodajo medu dokazila o vsaj osnovni izobrazbi pridelave medu. K. R. Za dober in zdrav pridelek V Društvu upokojencev Petrovče, v katerem je v desetih različnih sekcijah dejavnih okoli 500 članov, deluje tudi sekcija sadjarjev in vinogradnikov. Člani sekcije so se sestali v sadovnjaku Glušičevih v Arji vasi, kjer jih je mag. Ivan Glu-šič seznanil s praktičnim prikazom o pravilnem in pravočasnem obrezovanju sadnega drevja in vinske trte na brajdi, s spomladanskim škropljenjem in gnojenjem in s pripravki za škropljenje, ki ga naj opravijo v začetku brstenja, to je konec marca ali v začetku aprila, ter s škropljenjem poleti. Posebno pozornost je namenil tudi zaščiti breskev pred kodravostjo. Glede gnojenja pa jim je priporočil, naj to opravijo najkasneje marca. T. T. Mag. Ivan Glušič med praktičnim prikazom obrezovanja sadnega drevja Med predavanjem Petra Pšakarja V Občini Tabor so v organizaciji Kmetijskosvetovalne službe Žalec pripravili predavanja, ki so namenjena kmetom in tudi širši javnosti. Njihov osnovni namen je večja osveščenost kmetov in ostale javnosti pri gospodarjenju z zemljo, živinoreji in pridelavi hrane, kjer se teži k biodina-mičnemu gospodarjenju in čim večji samooskrbi Slovenije s hrano, saj je ta v primerjavi z nekdanjo samooskrbo močno padla. Na predavanju 2. februarja v večnamenskem prostoru Občine Tabor so pod vodstvom Petra Pšakarja in Maje Klemen Cokan prisluhnili naslednjim predavanjem: Produkcija in ukrepi za zmanjšanje toplogrednih plinov v živinoreji, Preureditev hlevov za krave molznice v prosto rejo in Hlevi z zunanjo klimo in načini kmetovanja za izboljšanje prireje in pridelave v kmetijstvu na ekološki, bio-dinamični in permakulturni način. • Kot sta povedala predavatelja, je kmetijstvo izpuste toplogrednih plinov (TGP) zmanjšalo skoraj za 11 odstotkov, predvsem zaradi učinkovitejšega kmetovanja. S tem je Slovenija izpolnila obveznost iz Kjotskega protokola, ki poskuša omejiti emisije toplogrednih plinov. Peter Pšakar je povedal, da so dodatne možnosti za ublažitev izpustov TGP, na primer meta- na, ki nastaja kot stranski produkt pri prebavi krme v prebavilih domačih živali, v pravilni prehrani, uvajanju paše in anaerobni obdelavi gnojevke v bi-oplinski napravi. Poudaril pa je tudi, da lahko v prihodnje pričakujemo, da se bo spremljala količina emisij TGP, ki nastaja pri pridelavi hrane, na primer za prirejo enega litra mleka ali enega kilograma mesa, seštevek vseh emisij pa se bo izrazil z ogljičnim odtisom, ki bo na izdelku napisan v ekvivalentih C02 (ogljikovega dioksida). Preureditev hlevov iz vezane v prosto rejo zahteva premišljeno načrtovanje, kjer se v celovito rešitev poskuša vključiti obstoječi hlev in ga ustrezno dograditi. Poudaril pa je tudi, da je pri načrtovanju potrebno upoštevati končni cilj, ki mora zagotoviti, da bo novi hlev zagotavljal ustrezne pogoje za živali in rejca. Predstavljene so bile nekatere možnosti za preureditev ali novogradnjo hlevov s posebnim poudarkom na primernih tehnoloških rešitvah. Med slednje spadajo tudi hlevi cenejše gradnje z zunanjo klimo. Po številnih izkušnjah so tovrstni hlevi z zunanjo klimo za rejo govedi primerni tudi za naše področje, zato je zanimanje med kmetovalci za to gradnjo vse večje. Ob koncu predavanja so bili udeleženci mnenja, da mora biti glavni vir energije v prihodnosti obnovljive narave (drva, sekanci, sonce, veter, geotermalna energija, bioplin ...) in da lahko vsak posameznik z učinkovito rabo energije prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Strinjali so se tudi, da je njivske površine nujno potrebno zaščititi pred pozidavo in jo v čim večji meri nameniti pridelovanju hrane neposredno za ljudi in ne le za krmo. D. Naraglav Pridelava manj razširjenih sadnih vrst K pisanju me je spodbudil projekt tradicionalni slovenski zajtrk, ki so ga šole in vrtci z našo pomočjo in MKGP uspešno izvedli. Sadjarji so jeseni lahko ponudili različne sorte jabolk, ki jih v Savinjski dolini res ne primanjkuje. Ko sem klicala sadjarje, da bi podarili jabolka, sem nehote pomislila, katero sadje bi še lahko ponudili otrokom. Hitro sem prišla do zaključka, da je jesen in da bi poleg jabolk lahko ponudili samo še lešnike in orehe. Najlažje bi bilo prestaviti tradicionalni slovenski zajtrk na drugi letni čas, ko je dovolj drugega sadja, ampak takrat ga imajo nekateri otroci tudi doma in ponujeno tudi v šoli ne bi imelo takšnega učinka. Prevelike količine določenega sadja, ki ga je težko tržiti, narekujejo iskanje tržnih niš, prav gotovo so to manj razširjene sadne vrste. Pridelovanje le-teh izven časa pridelovanja in v zavarovanih prostorih. Starejše in srednje generacije se še dobro spominjamo doma narejenega soka iz malin - malinovca, to je bila v preteklosti poleg vode edina pijača za otroke. Kje so zdaj malinovi nasadi? Grmiček ali dva v vrtu, to pa je tudi vse. Da ne govorimo o robidah, borovnicah ... Domača predelovalna industrija je odkupila ves pridelek. Sprašujemo se, kam naj peljemo preostali pridelek. Veliko kmetij ima že lastno predelavo sadja in izdelke zelo uspešno tržijo, opravljajo tudi storitve za druge kmete. V Savinjski dolini je več kot sto članov društva vinogradnikov, ki skrbno obdelujejo svoje vinograde, in njihova vina dosegajo tudi zelo visoka priznanja, vendar pa nihče ne prideluje namiznega grozdja, ki je zelo cenjeno živilo in ga večinoma uvažamo. Drugod po Evropi je opaziti jagode tudi na 700 m nadmorske višine in to ne takrat, ko bi jih imeli vsi v nižini, ampak veliko kasneje. Tudi prodaja teh jagod je zelo zanimiva. Na koncu njive imajo denarni nabiralnik; kupec si nabere jagode in jih plača. Ker je bilo to opaziti v Švici, bomo rekli, da to pri nas sploh ni mogoče. A ko si človek ogleduje švicarske hribe in gorovja in nemogoče pogoje za pridelavo, lahko vidi, da jim matematika in vztrajnost res nista tuji stvari. Po predavanju za kmetijske svetovalce o lupinarjih dr. A. Šolarjeve sem se v mislih sprehodila po Savinjski dolini in prišla do spoznanja, da smo lupinarje, kot so lešniki, orehi in kostanj, kar malo zanemarili. Tudi ti pridelki so bili včasih na mizi namesto sodobnih slanih prigrizkov iz vrečk. In prav lupinarje naj bi pojedli vsaj eno pest na dan. Zanimiv podatek je, da je največja izvoznica orehov Romunija, v preteklosti so zasadili mnogo orehovih drevoredov in ta pridelek zdaj izvažajo. Občudujem ljudi, ki imajo vedno pripravljen nov scenarij v primeru, ko jim paradni konj odpove. Če so tudi vas navdušile manj razširjene sadne vrste in imate ugodno lego za pridelovanje le-teh, smo vam pripravljeni pomagati. V organizaciji KGZS, KGZ Celje in KGZ Maribor in s specialistko mag Z. Gutman Kobal bomo ustanovili tudi krožek pridelovalcev manj razširjenih sadnih vrst, zato vas vabimo, da se nam pridružite. Več informacij boste dobili 19. 3. 2012 na Jožefovem sejmu v Petrovčah, na razstavnem prostoru KGZS, KGZ Celje, Izpostava Žalec, od 11. do 14. ure pri Miri Vrisk in Zlatki Gutman Kobal. Mira VRISK, terenska kmetijska svetovalka ® 03/712 12 80 KI zkst.utrip@siol.net Farma, veterinarska ambulanta, d. o. o. Podlog 55, 3311 Šempeter TEL.: 03/700-15-75 Na podlagi Zakona o veterinarstvu in v skladu s Pravilnikom o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranja stekline (Ur. list RS št. 139/06 in 67/07) razpisujemo OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI. Cepiti je obvezno vse pse, ki so stari tri mesece ali več. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev. Pse, ki se skotijo med letom, je treba cepiti takoj, ko dopolnijo starost treh mesecev. S seboj obvezno prinesite potni list (knjižico) in to obvestilo. Cena cepljenja je 31,42 EUR. Za pse, ki še niso registrirani, boste doplačali čipiranje in registracijo psa v centralni register psov v znesku 29,90 EUR. Navesti morate tudi EMŠO lastnika živali (Zakon o zaščiti živali, Ur. list RS št. 14/07). Morebitno spremembo lastništva psa je treba v osmih dneh javiti veterinarski organizaciji na predpisanem obrazcu. Cepljenje lahko opravite tudi na sedežu Veterinarske ambulante FARMA v Podlogu vsak delovni dan od 7. do 10. ure in od 17. do 18. ure ter v soboto med 7. in 9. uro. RAZPORED CEPLJENJ PONEDELJEK, 12. 3 .2012 ČETRTEK, 15. 3. 2012 15.00 Dragopolje pri Dragi Jug 15.00 Zahomce pri Ukman 15.30 Ojstr. vas pri Slapar 15.30 Zajasovnik pri Hrastovec . 16.00 Tabor pri KZ Tabor 16.00 Zaplanina pri Križu 17.00 Loke pri Habjan 16.30 Zaplanina pri Viliju Strnišniku 18.15 Črni Vrh pri Cestnik 17.00 Limovce pri Antonu. Fermetu TOREK, 13. 3. 2012 TOREK, 20. 3.2012 15.00 Kapla pri Kokole 15.00 Matke pri Dušanu Vedeniku 15.30 Pondor pri lipi 16.00 Marija Reka pri Vrbän : 16.00 Vransko pri KZ Vransko 16.30 Marija Reka pri Čeret . 16.30 Selo pri Reberšek 17.00 Kaplja vas pri Svet . 17.00 Brode pri Rovan 18.00 Latkovavas pri gasil, domu 17.30 Čeplje pri vaškem domu SREDA, 21. 3. 2012 15.00 Matke SREDA, 14. 3. 2012 pri Čvan 16.00 Šešče 15.00 Tešova 17.00 Sv. Lovrenc pri Stenovec 16.00 Prapreče pri Pestotnik 17.30 Sv. Lovrenc pri Ehrgott 16.30 Vologa 17.30 Brce pri Reberšek pri Homšak 18.00 Prebold pri Čmak 18.00 Ločica pri V. pri Petru Drolcu ČETRTEK, 22. 3. 2012 17.00 Stopnik pri cerkvi 17.30 Stopnik pri Brdnik 18.00 Prekopa pri gasilskem domu KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON ŽALEC začenja marca tečaj šolanja psov. Izvajali bodo tečaj male šole, tečaj za mlajše pse in tečaj osnovne šole za starejše pse. Uvodno srečanje bo v ponedeljek, 28. februarja 2012, ob 18.00 na vadišču društva na Ložnica pri Žalcu. Vljudno vabljeni! Dodatne informacije: solanje@kd-pluton.si ali na tel. št. 041 939 473 (Tatjana) KD PLUTON, Šolska ulica 11, 3311 Šempeter v Sav. dolini PRAZNJENJE GREZNIC JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975 POZIV graditeljem objektov za kmetijsko dejavnost Na podlagi 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih - ZKZ-C (Uradni list RS, št. 43/11) lahko lokalna skupnost z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (v nadaljnjem besedilu: OPPN) na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe načrtuje nekatere kmetijske objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti. Zato Občina Žalec poziva vse zainteresirane, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v nadaljevanju tega poziva, in so pripravljeni financirati oz. sofinancirati stroške priprave OPPN (odvisno od števila podanih pobud), da čim prej (najkasneje pa do 31. 12. 2012) podajo svoje pobude za sodelovanje v postopku priprave OPPN, in sicer na naslov: Občina Žalec, Urad za prostor in gospodarstvo, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Več o pozivu, vrstah objektov, ki so predmet OPPN, pogojih za vključitev v postopek na spletni strani Občine Žalec: www.zalec. si. Več informacij pa lahko dobite tudi na naslovu: Občina Žalec, II. nadstropje, soba 52, ali po telefonu na številki: 713 64 46. OBČINA ŽALEC Ibristično društvo Šempeter vabi na predavanje OBREZOVANJE OKRASNIH GRMOVNIC, I ki ga bo izvedel Davor Špehar iz Kluba Gaia v sredo, 14. marca 2012, ob 18. uri v dvorani gasilskega doma v Šempetru. Vstop prost! POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK Matjaž Britovšek, s.p. - pogrebne storitve - čiščenje in dezinfekcija prostorov Pongrac 60, 3302 Griže GSM: 070/826-323 PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže 040/721-827 Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu lepe spomine. V SPOMIN Minilo je pet let, odkar smo ostali sami brez tebe, dragi mož, ati, brat, stric, svak in zet IVAN AMON iz Orle vasi (17. 7. 1967-19. 2. 2007) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu, prižgete svečko in ohranjate lep spomin nanj. Vsi tvoji V SPOMIN Vsi najdražji Pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš, a v srcih naših še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage tete MARIJE PILKO iz Prebolda, Na Zelenici 2 (21. 10.1923-24. 1.2012) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam z izrazi sožalja, darovanim cvetjem, svečami, nesebično pomočjo in pozornostmi olajšali najtežje trenutke. Posebna zahvala osebju Doma ostarelih Polzela za nego in pomoč v njeni jeseni življenja. Vsem, ki ste ji s svojo prisotnostjo na zadnji poti do groba izkazali spoštovanje, iskrena hvala. Pogrešali jo bomo. Žalujoči: nečak Ivan z družino Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha, skrita bolečina. ALBERT ELIZABETA PREDOVNIK (1921-1992) PREDOVNIK (1925-2005) Ne bomo tožili, ker si odšel, hvaležni bomo, ker si bil. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil FLORIJAN ŠON iz Zabukovice Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede tolažbe in darovano cvetje, sveče, denarno pomoč ter za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku, pevcem, pogrebni službi, praporščakoma in govorniku za besede slovesa. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo ohranili v lepem spominu ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata VINKA ZUPANCA iz Gotovelj (13. 7.1924-27.1. 2012) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje, podarjene sveče, cvetje in za svete maše ter za sodelovanje na pogrebni slovesnosti. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku Branku Zemljaku in gotoveljskim pevcem. Vsi njegovi "... noč, ki ni poznala jutra, ni bila njegova poslednja noč. Naselila seje za večno, z zvezdami posuta, v očeh vseh, ki nas je ljubil nekoč... " ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, atija, zeta, brata in strica JANKA LUKANCA steklarja v pokoju iz Grajske vasi (25.3. 1949-25. 12. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku in darovali za svete maše, cvetje, sveče in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Martinu Cirerju, govornici Magdi Šalamon za ganljive besede, sorodnikom, družini Lazar, družini Širše, sosedom, društvom gasilcev Slovenije, veteranom, steklarjem Slovenije, pevcem, prijateljem in znancem. . Vsem in vsakemu posebej še enkrat iz srca hvala. Zelo ga pogrešamo ... Žena Sonja, sin Mitja in ostalo sorodstvo Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, le praznine, ki ostaja, ne nadomestimo. ZAHVALA V 85. letu je tiho sklenil svojo življenjsko pot naš ljubi oče, brat, stric in dedek FRANC ŽOLNIR iz Latkove vasi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, darove za maše in cerkev ter za izražena pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala velja negovalnemu in medicinskemu osebju in vodstvu Doma starejših občanov Prebold za nego in pomoč v najtežjih dneh njegovega življenja. Hvala tudi duhovnikoma za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred. Vsi njegovi "Lepše, kakor sonce sveti, greje mamino srce. Tudi ko jo hladni grob zagrne, še vedno sije na nas vse..." ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice in sestre TEREZIJE GORIČANEC iz Kasaz 69, Petrovče (28. 9. 1932-12. 1.2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za darovane sveče in izraze sožalja. Hvala dežurni zdravstveni ekipi Zdravstvenega doma Žalec in reševalni ekipi Splošne bolnišnice Celje za vso njihovo pomoč in trud. Hvala pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku Planincu za opravljen obred. Vsem, ki so jo skupaj z nami pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. Vsi njeni Ob moji poti ni več postaj, samo še ena je in tam ostanem. Tako daleč je in tako na samem ... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta OTONA KRANERJA z Gomilskega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče, izraze sožalja in za svete maše. Hvala gospodu župniku Martinu Cirarju za lepo opravljeno sveto mašo s pogrebnim obredom, pevcem za odpete žalostinke, gospe Magdi Šalamon za lep poslovilni govor in pogrebni službi Ropotar za lepo opravljeno storitev. Posebej se zahvaljujemo sosedama Miri in Marti za nesebično pomoč, prav tako tudi vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti do groba. Njegovi: žalujoča žena in sinova Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj vodi tja, kjer so drugi že doma. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustil dragi oče, stari oče, ded, praded in brat FERDO OGRADI iz Latkove vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred, pevcem pevskega društva iz Prebolda in trobentaču za odigrano tišino. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi Mami, ko tvoje zaželim si bližine, grem tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, da več te ni, verjeti noče. Življenje moje se je spremenilo, a srce te nikoli ne bo pozabilo. V SPOMIN 25. februarja je minilo eno leto, odkar si za vedno odšla od nas, naša nadvse ljubljena mami LJUDMILA BLAZNIK PIRMANOVA MILČI iz Vrbja Draga mami, zelo te pogrešava. Hči Bogdana z možem Franjem POGREBNE STORITVE ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 Na voljo in PE CVETLIČARNA FLORA smo vam ob IN DARILNI BUTIK katerikoli uri Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93 IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV Kaj je življenje? Bojevanje za vsako nado skrito sto prevar, pretvarja temne slutnje v jasne sanje usoda kruta, ta je gospodar! ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta in brata LUDVIKA KUKOVEC (17. 8. 1927-31.1.2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi za izraze sožalja, darovane sveče in cvetje. Prav tako se zahvaljujemo ZŠAM Savinjske doline za tako številno spremstvo uniformiranih članov, ZZB Žalec in ZZB Griže za pomoč pri organizaciji pogrebne slovesnosti, podjetju Izletnik Celje, delovnemu kolektivu TC Merkur Hudinja Celje, kakor tudi vsem trem govornikom za ganljive poslovilne besede. Posebej se zahvaljujemo pogrebni službi Britovšek, osebju zdravstvenega do'ma Žalec, osebju doma oskrbovancev Laško ter družinama Zupanc in Jesenek. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: njegovi domači Vem, da pride dan, ko se mi izgubi izpred oči ta zemlja in se življenje tiho poslovi in mi potegne zadnjo zaveso čez oči. (Tagore) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in strica ALOJZA LEŠNIKA iz Galicije 58 a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izkazano pomoč, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče, za svete maše in podporo v najtežjih trenutkih. Hvaležni smo gospodu župniku Janku Cigali, Lovskemu društvu Kajuh Šmartno v Rožni dolini, rogistom, sestri Tončki, nečakoma Dragu in Sergeju, g. Srebočanu za lep poslovilni govor, kmetiji Podpečan, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti do groba. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Majda, otroci Boris, Manja in Liljana z družinami Utrip Savinjske doline -izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.500 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 8,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. V spomin Milan Dolar (1948-2012) Poslovili smo se od človeka, z odhodom katerega praznine ne bodo čutili le njegova družina in prijatelji, ampak tudi širša skupnost. Milanova življenjska pot je bila tesno povezana s podjetjem Juteks, v katerem je bil zaposlen več kot 41 let. Kot mlad štipendist se je najprej zaposlil kot vodja mehanične delavnice, nato pa je nadaljeval študij na strojni fakulteti. Na podlagi znanja in pridobljenih izkušenj je napredoval na mesto vodje vzdrževanja, nato je postal vodja razvoja. Želja po znanju ekonomije ga je spodbudila k študiju na ekonomski fakulteti. Osvojeno znanje je bila prava podlaga za nov delovni izziv, saj je bil l. 1986 imenovan za direktorja družbe Juteks, ki jo je nato vodil 25 let, vse do upokojitve lansko poletje. V tem času je Milan skupaj z Juteksom slavil vzpone in se pobiral po padcih: proizvodnjo smo iz Žalca preselili v sodoben kompleks na Ložnici, vlagali v nove proizvodne linije, ukinjali neprofitne programe, gradili sistem kakovosti in ustvarjali svoje mesto med najboljšimi. Njegov zadnji veliki podvig je bila izgradnja tovarne v Rusiji, ki danes predstavlja pomemben del Skupine Juteks. Njegovih sposobnosti in znanja nismo cenili samo v Juteksu. Gospodarska zbornica Slovenije mu je namreč leta 2002 podelila nagrado za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, bilje aktiven in spoštovan član v različnih strokovnih združenjih ... Rad je poudarjal, da je okolju, v katerem živimo, potrebno vračati, zato je podpiral lokalno skupnost, šport in kulturo, imel pa je posluh tudi za ljudi v stiski. Milan je bil znan po tem, da ni imel dlake na jeziku, kritiko in pohvalo je izrekal z enako odločno besedo. Kljub temu daje bil odločen vodja, to ni prevladalo njegovi človeški plati. Morda je tudi težka bolezen, s katero se je boril zadnjih 15 let, pri njem spodbujala odprtost za človeške odnose, ki se stkejo med ljudmi, ki delajo skupaj. Z nami seje veselil naših osebnih zmag in življenjskih radosti, nas spodbujal ob stiskah in izgubah, mi pa smo skupaj z njim trpeli v obdobjih, ko je bolezen dobivala bitke, in se veselili njegovih zmag. Bili smo ponosni, koje kljub bolečinam osvajal hribe, koje med terapijami prihajal na delo in se nikoli ni prepuščal malodušju in obupu. Možnost poraza zanj sploh ni bila možnost! Lanskoletno slovo ob upokojitvi je s sabo nosilo obljubo radosti, ki jih bo delil s svojo družino in ljubljenimi vnuki, tokratno slovo pa nosi izraz hvaležnosti in spoštovanja ... Tole misel so zanj napisali njegovi najbližji sodelavci: "Življenje je kot reka. Na dan prihrumi skrivnostno in bučno. S svojo vztrajnostjo kljubuje preprekam na poti in neutrudno spreminja sebe in svet okoli nje. Niti tako huda preizkušnja je ne ustavi, morda se le zvije in uhodi novo, na prvi pogled malo težjo pot, a potem v vsej svoji veličini zablesti in dokaže, da je nepremagljiva, neosvojljiva in nepozabna. Pusti pečat v vseh, ki so ji blizu, pusti nepozabne spomine vsem, ki so jo imeli čast spoznati. Potovati s tako mogočno reko je bogata izkušnja, ki okrepi duha in nagradi z modrostjo. " Od Milana se sodelavci poslavljamo z besedami, ki jih je izrekel njegov spoštovani partner - lastnik enega največjih vzhodnoevropskih distribucijskih podjetij s talnimi oblogami - gospod Igor Koljuhinletos na sejmu v Hannovru, ko je povprašal po njegovem zdravju in sem mu povedal, da zadeva žal negre v pravo smer: »Milan je in ostaja legenda med ljudmi, ki delamo s talnimi oblogami.« Spoštovani Milan! Hvala ti za vse. Dušan Štiherl s sodelavci iz Juteksa Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega MILANA DOLARJA iz Podvina 198, Žalec (14. 9. 1948-1.2. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem za ustna in pisna sožalja ter za darovane humanitarne prispevke, cvetje in sveče. Žalujoče: žena in hčeri z družinama I SPOMENIKI Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Statina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini Kogar ljubiš, ni odšel, ampak je daleč, daleč stran ... ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, sina, očeta in brata DANIJELA KUGLERJA (21.5.1960-3. 1.2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za neizmerno pomoč, sorodnikom, znancem, kolektivoma Veplas in Veplas Media, pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku Janezu Cigali za pogrebni obred. Hvala vsem za izrečena sožalja, za denarno pomoč in darovane sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Spomin je edini raj, iz katerega nas ne more nihče izgnati. (J. P. Richter) ZAHVALA V 97. letu starosti je umrla naša sestra in teta PAVLA MLAKAR roj. KREGAR iz Prebolda (1915-2012) Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala pogrebni službi Ropotar, govornici za poslovilne besede in gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se tudi Občini Prebold za nesebično pomoč, osebju Doma starejših občanov Prebold za nego in skrb ter knjižničarkam Medobčinske splošne knjižnice Žalec in občinske knjižnice Prebold za ureditev spominskega kotička. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Vsi njeni Kadar vse luči ugasnejo, vajina bo še svetila, in ko vsi studenci ugasnejo, vajin bo še živ... (A. Gradnik) V SPOMIN 26. marca in 28. februarja mineva 20 in 10 let, odkar sta nas za vedno zapustila naša draga EDVARD in MILICA LAH s Polzele Hvala vsem, ki postojite ob njunih grobovih in se ju spominjate. Vsi njuni Vem, da med angeli si, a pogrešamo te vse dni! V SPOMIN 15. februarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi FRANC ŠTIBERC iz Žalca Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate sveče. Vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408 www.pogreb-morana.si Ničesar ne bom, o, vem, s sabo vzel, ne hiše, denarja, ne avta, ne slave, le tisto, če Bog da - dobro ime -od vsega na Zemlji še najdlje ostane ... ZAHVALA Odšel je ljubi mož in ati JANEZ ZAVERŠNIK iz Matk (21. 5. 1959-20. 1. 2012) Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, denarna sredstva, izrazili sožalja. Hvala gospodu župniku, gasilcem PGD Matke, gospodu Boštjanu Vebru, sodelavcem Aera, patronažni službi, gospe Magdi Šalamon za poslovilne besede in prav tako pogrebni službi Ropotar. Posebna hvala Magdi Cencen, Silvi Vodovnik in sestri Marjani za neizmerno pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem, ki ste ga obiskovali ali kakorkoli drugače pokazali, da ste ga imeli radi in ga ne boste pozabili, vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: njegovi domači, ki ga bomo močno pogrešali Nisi hodil po uhojeni poti, raje si šel tja, kjer ni poti, in si pustil globoke sledi v lepoti spominov in smislu prihodnosti. Vsi tvoji TONE DELAK partizan IGOR (1927-2002) Vsa toplina njenega dobrega srca in vsa njena ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mami in omice SLAVICE KOTNIK iz Levca 48 (7. 6. 1923-21. 1. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili ustno in pisno sožalje. Posebej hvala gospodu župniku Janezu Krašovcu za opravljen cerkveni obred, pevcem Savinjskega okteta, pogrebni službi Morana in gospodu Javorniku za poslovilni govor. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Zelo jo pogrešamo. Hči Sonja in sin Marjan z družinama Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo do 16. marca 2012 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, starega ata, brata in strica ANTONA LUKMANA iz Oj str iške vasi 6 (21. 6.1930-18.1. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste darovali sveče, za svete maše, za cerkev in izkazali ustna in pisna sožalja. Hvala duhovniku za darovano mašo in pogrebni službi Ropotar za opravljen obred in poslovilni govor. Žalujoči: vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin, bo večno v srcu ostal. ZAHVALA V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil ljubljeni mož, oče, dedi, brat in stric STEFAN TOPLAK iz Zabukovice 165 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje ter sveče. Najlepša hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Žaluj oci: vsi njegovi V SPOMIN 4. marca bodo minila tri leta, kar nas je zapustil ZVONKO TURNŠEK s Polzele 210 (3. 2. 1952-4. 3. 2009) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. V času težav, bolezni in žalosti spoznaš prave prijatelje. Njegovi Vsi, kijih imamo radi, nikoli ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga žena, mama in babica CECILIJA TURINEK (17. 10. 1947-16. 1.2012) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v velikem številu pospremili na zadnjo pot in darovali sveče, cvetje ter za svete maše. Zahvala tudi duhovnikom, pevcem in govornikoma za zadnje besede slovesa. Mama, pogrešamo te. Žalujoči: vsi njeni Generali prevzeli oblast Ali ju poznate? Srečanje kraljic in princes Slovenije Dekleta so obiskale Mlekarno Celeia, nato ekomuzej v Žalcu, kjer jih je sprejel župan Občine Žalec Janko Kos, pozdravili pa so jih tudi direktorica IHPS Martina Zupančič, direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop in hmeljarski starešine. Zala Povše je povedala, da bi takšna srečanja morala postati tradicionalna z vključenimi kar največ kmetijskimi in živilskimi panogami. Namen srečanja je, da bi vse princese in kraljice skupaj promovirale slovensko prehrano in na ta način skušale potrošnikom čim bolj približati slovenske kmetijske in živilske produkte. T. Tavčar Na "osvajalskem pohodu"pri braslovškem županu Branimiru Strojanšku Vranski generali so v prednovoletnem času osvajali tudi nevranske postojanke. Takole so poskušali prevzeti oblast v Braslovčah, s svojo konjenico pa so prodrli vse do Žalca. Čeprav se po imenu sliši precej vojaško, pa so po svoji dobri volji in pozitivnemu razpoloženju, ki ga širijo vsako leto v pustnem času, gotovo zelo nevojaško, celo prijateljsko osvojili vso dolino. Ob tem, da pripravijo vsako leto gotovo največji in najbolj gostoljuben pustni karneval v dolini. Pravzaprav si zaslužijo kar nekakšno spodnjesavinj-sko nagrado za mir in povezovanje, kaj pravite?! L. K. Zimska idila za spomin "Skrivnostni očalar" Žalec ima kulturno ministrstvo Le kdo se skriva za maskama na teh fotografijah? Za strastnim »krofojedcem« in "skrivnostnim očalarjem"? Tisti, ki nam sporoči pravilna imena obeh skrivnostnežev, ki se skrivata za maskama, bo sodeloval v žrebu za vstopnico za ogled ZKŠT-jevih predstav. Sporočite nam na naslov uredništva ali na e-naslov: zkst. utrip@siol.net. Navedite svoje ime in priimek ter naslov. Ne pozabite, za nagrado sta potrebni obe imeni. L. K., foto: T. T. "Krofojedec" Obilica snega je ob pomladnih temperaturah te dni le še spomin Lopate so bile letošnjo zimo v uporabi le kratek čas Kako da ne? Država je samostojno kulturno ministrstvo ukinila, zato so v Žalcu strnili vrste in na Pusta ustanovili svojega. No, za začetek imajo ministrico brez ministrstva, a baje so tudi čudeži mogoči. Če se je našel denar za tablične računalnike za svetnike, se bo pa tudi za kulturo, se ne dajo Žavčani. Kruha in iger ... L. K. Opazili smo, da nova žalska ministrica za kulturo skrbno čuva svoj kovček. Iz pustnih virov smo izvedeli, da najbrž v njem skriva denar za hude čase. Menda ne Utripove... Poledenela Savinja v Latkovi vasi je prava redkost Tokratna zima res streže s cember, božič in novo leto, zdaj skrajnostmi, najprej zeleni de- že skoraj pomlad, vmes snežna idila in skoraj sibirski mraz globoko pod lediščem. Nekaj utrinkov globoko zasnežene in hladne zime smo ujeli v fotografski objektiv (fotografija spodaj in v sredini), enega pa nam je posredoval tudi bralec Miha Fonda, ki je poslal fotografijo poledenele Savinje v Latkovski gmajni (fotografija zgoraj). »Ko sem se pogovarjal s starejšimi ljudmi, so povedali, da ne pomnijo, kdaj je bila Savinja nazadnje tako poledenela,« je ob tem zapisal. Mi pa dodajmo, da se ob tako nenadnem, skoraj pomladnem preobratu, tudi letošnje zimske idile kmalu ne bomo več spomnili. L. K. Ustvarjalnice ZKŠT Žalec je med počitnicami v ekomuzeju v Žalcu pripravil počitniške ustvarjalnice, ki jih je obiskalo okoli 100 učencev. Otroci so izdelovali pustne maske, se udeležili otroške povorke na žalskem karnevalu, ustvarjali z volno, slikali kot slavni slikarji, teden pa so zaključili kot mladi arhitekti. T. T. Med nagovorom župana Občine Žalec Janka Kosa kraljicam in princesi V soboto so v Savinjski dolini pripravili srečanje kraljic in princes Slovenije, organizirali pa sta ga hmeljska princesa Zala Povše in mlečna kraljica 2011 Vesna Črepinšek.