četrlik ia wed tOi
■ e*fc> M« 12
7 ¿«4H i-ato
ce»l* 5. 4« >éf
ÜMS.
Urf«biišt»o: Koroška . it S. Rokopisi Se B« tajfe. U( rs Hitro iptrf.i» qn	; n»or«j< Í?
r^klnt^cáp ¿■M i»*craK>m pe> éfijir Vortv. Za V7.ifc/*iitc s^kftt^ »rtnwrcB payaei. ris«}*.; tJkUlMr^C S«
UST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
račua W =re¿¡2 Ljabtyas« S.

4i, ds«*1«.
«sJn« ofactoft»*»«,; ss®Sir.
" i i
. iatnik.
OBČNI ZBOR ŽUPANSKE ZVEZE
bo v nedeljo, dne 28. oktobra 1922 v Ljubljani v knjižnični dvorani Jugoslovanske tiskarne, III. nadstropje.
Pričetek je točno ob pol enajsti uri dopoldne.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelslva.
2.	Poročilo tajništva.
3.	Poročilo blagajnika.
4. Sprememba pravil.
5.	Določitev članarine.
6.	Županski tečaji in njihove prireditve v naslednjem
poslovnem letu.
7.	Proračuni in davčna politika občin.
8.	Novi davki in naše stališče,
9.	Občinske tiskovine. 10. Slučajnosti.
Po § 10 pravil sklepa občni zbor veljavno, ako je navzočih 40 vpisanih članov. Če občni zbor na dan skli canja ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure ■kasneje občni zbor, ki bo sklepčen ne glede na število udeležencev.
Odbor.
Nova politika na vidiku.
Dva največji vladni stranki radikali in demokrati so v razcepu. Med radikali imamo dve grupi: Pašičevo in Protičevo; med demokrati Davidovičevo in Pribiče-vičevo. Protičevi pristaši so že davno za sporazum s Hrvati, na pot sporazuma z SHS plemeni hoče kreniti j tudi vodja demokratske stranke Davidovič.
Nezadovolje v radikalni kot v demokratski stranki'' traja že dolgo časa, osobito radi tega, ker ti dve najmočnejši vladni stranki sami uvidevata, da Pašič-Pri-bičevičeva politika uničuje ves ugled teh dveh strank med narodom in ako se ne neha ta dosedanja radikal-no-demokratsko politika pred volivami, bodo ti obe stranki zgubili pri novih volitvah svojo dosedanjo za-slombo ter zaupanje med ljudstvom. Večina med radikali in demokrati povdarja javno in ugotavlja, da je sedanja vlada glede na zunanjo, gospodarsko-finan-čno in tudi notranjo politiko čisto nesposobna ter od dne do dne poglablja razdor med Hrvati in Srbi. Večina v vladnih strankah samih zahteva čisto drugo smer politike. Ker je vodstvo politike vezano na ljudi, zahtevajo vsi že streznjeni politiki popolno spremembo političnih osebnosti, da otmejo ti novi politiki radikalno in demokratsko stranko, pa tudi državo samo.
Gotovo je tudi, da ta druga in nova politika se ne bo dala izvajati na centralističnem temelju in se ne naslanjati samo na srbijanski živelj. Vsi, ki zahtevajo spremembo dosedanje radikalno-demokratske politike, mislijo na spremembo ustave, četudi te zahteve javno ne izražajo in povdarjajo.
Pašič in Pribičevič seveda trdita, da stranke, ki so izglasovale pred dobrim letom ustavo, nikakor ne morejo sedaj zahtevati spremembo te ustave. Pa Pašič-' Pribičevičev izgovor je jalov, ker so po izglasovanju ustave vladinovci sami naglašali, ta naša ustava ni povsem dobra, pa da je tudi slaba ustava boljša kot pa nobena. Ako je sedaj mogoča sprememba ustave, bi mo rale baš vladne največje stranke biti prve, ki bi uporabile priliko in popravile to slabo ustavo.
Pašič in Pribičevič sta seveda proti najmanjši iz-premembi ustave, ker bi se dosegel s spremenjeno u-stavo sporazum med SHS plemeni in bi prenehala nadvlada enega plemena nad drugim in s tem bi od-klenkalo centralizmu, pa tudi Pašiču in Pribičeviču.
Kakor že uvodoma omenjeno, vodi eno politiko med radikali Pašič, a drugo Protič; med demokrati eno Pribičevič, drugo pa Davidovič. Katera politika bode ostala na površju: ali Pašič-Pribičevičeva, ali Protič-Davidovičeva? Pašič in Pribičevič sta že dovolj dokazala, da nista kos svoji politični nalogi in da je njuna politika zgrajena čisto na krivem temelju — dokazala sta, da je v naši državi centralizem nemogoč in neizvedljiv. Danes lahko rečemo in trdimo, da se bo večina odgovornih faktorjev v Beogradu oklenila nove politike in osebnosti Protiča ter Davidoviča, ker sta nova politika in ravnokar omenjeni politični osebnosti omogočujeta sporazum Srbov s Hrvati in dajeta jamstvo za redno, svobodno, pametno ter trajno parlamentarno delo.
Upamo, da bo vlada, ki bi nasledila Pašič-Pribiče-vičevo, ponudila Hrvatom in nam Slovencem tak sporazum, da bomo nanj lahko pristali in ki bo količkaj zadovoljil SHS plemena.
Sokolstvo v službi režima.
Z bolj tipljivimi dokazi se sokolstvo ni moglo pokazati v svoji nizkotni hlapčevski ulogi in ogabnem klečeplazstvu pred trenutnimi mogotci bajonetov in militarizma, kakor z nastopom vojaštva pod sokolsko firmo v Ljubljani. Na komando zloduhov naše domo-
vine Pribičeviča, Žerjava in Puclja, izza katerih se skriva «črna« in «bela roka« oblastižeijnega oficirstva, je ves državni aparat mobiliziran za službo klikarske-ga režima, ki si je kupil z milijoni državnega denarja najemniško sokolsko idejo. Izrabljanje te nekdaj sploš ne narodne organizacije, v kateri je sodelovala tudi narodna duhovščina in blagoslavljala njihove zastave, gre danes celo tako daleč, da si sokolstvo šteje v «čast« biti predstraža svobodomiselstva in okvir za zasužnjevanje tistih, ki nasedajo na te limanice. Še več. Sokole, v brezvestni njihovi protiverski gonji, ne oblije niti ru-dečica sramu pred dejstvom, da morajo bolnišnice metati na cesto uboge bolnike, ker nimajo denarja, katerega požirajo sokolske prireditve. Dočim se našemu dijaštvu odjemljejo ure neobveznega poduka v za življenje koristnih predmetih in profesorjem nadurno pla čilo, ker ni denarja, je prosvetni zloduh imel dovolj sredstev, da vsakemu srbskemu Sokolu izplača na roke po 2000 K za zlet v Ljubljano.
Pred temi strahovitimi dejstvi padajo vsi obziri, ker moralna vrednost sokolstva je padla pod ničlo. Danes sokolstvo nima nobenega ponosa več, nobenega socialnega čuta za revne in preganjane, za bolne in sirote, za poštenje in izobrazbo. Ples, razuzdanost, pijančevanje in pohlep za uživanjem jih goni v objem naj-krutejšega režima, ki skoraj neobčutno vrši demorali-zacijo prebivalstva in korumpira z državnim denarjem nežna srca naše mladine.
in vse to je blagoslovil kraljevski manifest!
Toda v Sloveniji stoji krepko po robu močna in vsestransko razvita orlovska organizacija. Orlovstvo, kot vzvišena krščanska organizacija, stoji visoko iznad dnevne politike, neodvisna od vsakega režima in temelječa na načelih umske, telesne in verske vzgoje in krščanske ljubezni do Boga, do ljudstva in do domovine. Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci! To je geslo orlovstva.
Moč orlovstva v Sloveniji odstrašuje trenutne mogotce od nepremišljenih korakov odkritega nasilja in brezzakonja. Zato pa tem hujše nastopajo proti vedno bolj se razvijajočemu orlovstvu na Hrvatskem in v Slavoniji, v Bosni in tlercegovini, v Vojvodini in Sre-mu ter v Dalmaciji. Preganjanje Orlov-državnih urad-nnkov in učiteljev se vrši v masah in po določenem sistemu. Nastop v krojih se prepoveduje, češ, da je to sokolski patent. Ko bi to cul Garibaldi, čegar organizacije rudečih srajc še danes obstojajo v Italiji, bi se v grobu obrnil. Orlovskim več ali manj slične kroje pa nosijo mnoge inozemske nesokolske telovadne organizacije. Orel v Brodu (Slavonija) se je po nepotrebnem pokoril zahtevi oblasti, da na svoji prireditvi ni nastopil v kroju, dasi je Jugoslovanska orlovska organizacija in njen kroj od vlade priznana.
Toda še dalje gre nasilje oblastnežev v prilog so-kolstvu proti orlovstvu. Te dni je izdal pokrajinski namestnik za Hrvatsko, dr. Juraj Demetrvič, vreden naslednik zloglasnega Čuvaja, okrožnico vsem šolam, v kateri prepoveduje šolski mladini vseh šol, da ne sme biti niti kot naraščaj niti kot članstvo v nobeni telovadni organizaciji, ki ni včlanjena v Jugoslovanskem sokolskem savezu.
To je višek predrznosti tiranske družbe, kateri so šteti dnevi samovladja in gaženja obtsoječih zakonov.
To je nezaslišano brezzakonje in nasilje nad organizacijami, ki so vsaj — povdarjamo: vsaj — toliko vredne, kakor sokolske.
T< i polica ¡demokratsko sokolstvo naj nikar ne misli, (ia bo s temi nasilnimi in terorističnimi metodami utrdilo sebi zrahljana tla in pomnožilo redke vrste svojih članov na Hrvatskem, kjer se je velika večina sokolskih društev odcepila od policajdemokratskega režimskega Saveza.
Sokol, ko se je zapisal hudiču, ki naj mu pokaže in pribavi zlate zaklade, je podpisal tudi svojo — smrtno obsodbo. Režim, pod katerim se zlato spreminja v kurjak, ne more nuditi blagoslova denarju, izžetemu iz stradajočega ljudstva, niti gotovost bajonetom, da ne prebodejo tistega, v čegar varstvo so namenjeni.
Novodobni Neronovi pretorijanci naj pomnijo, da se je sicer mogoče nekaj časa opirali na bajonete, ne pa sedeti na njih!
Če so zapalili Rim in mučili kristjane, da ugode satanskemu veselju Neronovemu nad nedolžnimi žrtvami in mučeniki, novodobni najemniški pretorijanci-Sokoli ne bodo uspeli v svoji nameri, da podtaknejo požar v Jugoslaviji nad glavami domoljubnega jugoslovanskega ljudstva v njegovi državi, katero rušijo s svojim hlapčevstvom, niti jim ne bo prineslo uspehov mučenje in preganjanje orlovskih in drugih krščanskih organizacij in njihovih članov!
Nezaslišano!
V Kočevju je zavod za slepce, ki so ga vodile čč. sestre usmiljenke. Kakor povsod, tako je tudi tukaj sedanji framazonski brezverski režirii tako dolgo ruval, dokler ni protikatoliška vlada pregnala čč. sestre iz zavoda za slepe in tam nastavila sokolsko navdahnjene oskrbnike, oskrbnice in učitelje, ki nimajo nobene vesti in so trdosrčni do skrajnosti in surt>vi tako, da so se morali ubogi slepci zateči v javnost in prositi usmiljenja in človekoljubnosti v časopisju. Ni čudo torej, da so se v nedeljo, dne 1. t. m., po deseti maši zbrali pred cerkvijo v Kočevju slepci-vojaki, invalidi, slepe ženske in dekleta, ter slepi otročiči — vsi oskrbovanci v zavodu za slepe — ter pričakovali čč. sestre usmiljenke, ki so prihajale od sv. maše. Bil je naravnost ganljiv prizor. «Zakaj ste nas zapustile ve, ki ste nam bile za mater; ah, vrnite se k nam!« — tako so vzdihovali in prosili v solzah iz praznih očesnih votlin ubogi slepci. Sestre usmiljenke so plakale in plakalo je ljudstvo. Ta prizor je moral omehčati najbolj zakrknjena srca in možje so stiskali pesti proti brezverskim centralistom. katerih protikatoliška gonja se ne zaustavlja niti pred vratmi človekoljubnega zavoda, kjer životarijo največji nesrečniki — slepci. Pregnanim čč. sestram usmiljen-kam se je krčilo srce od žalosti in boli, ker ne morejo in ne smejo pomagati tistim, ki ne vidijo sicer dnevne svetlobe, imajo pa srce, ki globoko čuti krivico, pa tudi dobroto in človekoljubje. Pravega človekoljubja in dobrotljivosti pa ne moremo iskati pri brezvercih, katerih srca so otopela in prazna, pač pa v srcih z globoko vero prepojenih, ker le taka srca morajo .prinašat i luč tudi slepcem in sicer luč sv. vere. Toda današnji oblastneži hočejo iztrgati slepcem še to edino in najsvetlejšo luč — luč sv. katoliške vere.
A. M. Slomšek oče slovenske šole in prvobo itelj za narodno omiko.
(Ob 60 letnici njegove smrti).
24. septembra tega leta je preteklo šestdeset let po smrti nepozabnega našega velikana, poljudnega pisatelja in pesnika, vzglednega šolnika in občudovanega govornika, modrega dušnega pastirja in vnetega škofa A. M. Slomšeka.
Tem povodom je odredila pokrajinska vlada za Slovenijo, naj se temu spominu primerne slavnosti vršijo v vseh osnovnih in meščanskih šolah ter v učiteljiščih Slovenije v pondeljek, dne 25. septembra t. 1. kjer se šola začne pozneje, se pa ta obletnica preloži do takrat.
Posebe ginljivo se je obhajal ta spomin v Mariboru^ Zasebno učiteljišče ter meščanska in ljudska šola čč. šolskih sester ga je slavila s sveto mašo v nagrobni kapeli Slomškovi ter z nagovori, deklamacijami in petjem v svoji telovadnici; istotako je prisostovala mladi na I. dekliške meščanske šo|e na grobu velikega škofa sv. maši in kratkemu nagovoru o namenu in pomenu tega slavja. Dekliška osnovna in meščanska šola v Cankarjevi ulici je razven sv. maše v Baziliki in domače proslave poklonila spominu velikega mladinoljuba krasne vence in na stotine svežih šopkov na grobu in pred veličastnim spomenikom tukajšnje stolnice, kjer je tudi zapela «Preljubo veselje, oj kje si doma?«.
Ob 9. uri pa se je zbral v nagrobni kapeli in krog nje učiteljski zbor državnega moškega učitel jišča s svo-
jimi gojenci, gojenkami- ter učenci štirirazredne vadni-cc, kakor tudi vsa deška meščanska šola. Po slovesni šv. maši, pri kateri so prav lepo in s pravim umevan-jem spominske slavnosti popevali gojenci IV. letnika je zbranim učiteljiščnikom govoril prof. Vreže o Slom-šeku kot očetu slovenske šole in prvoboritelju narodne omike, ter je po tem nagovoru dobro izvežban zbor kandidatov in kandidatinj ha grobu velikega škofa ginljivo lepo zapel «Preljubo veselje, oj kje si doma?«
Ker se bodo slične spominske slavnosti vršile št tu in tam, tako v šolah, kakor tudi v društvih, posebno še izobraževalnih, sledi tukaj ta nagovor prof. Vreže:
Dragi navzoči! Slavni učitelski zbor, vrla mladina! Na čudovitem kraju smo zbrani! Krog nas so spomini minljivosti človeške moči in slave ter napisi, da tu počiva ta in ta, ki pa bo kmalu pozabljen! Ta le grob pa na levi strani oltarja — se nikdar pozabil ne bo, dokler bo bival slovenski rod; vselej se bo vsak Slovenec hvaležno spominjal velikega moža, kojega telesne ostanke tukajšnja zemlja zakriva že 60 let. Zapel je v svojih mladih letih:
Tema zemljo je pokrila, — razsvetlilo se nebo;
Zvezd se vrvema brezštevila, ki nam svetiti začno
Oh, le prid te in poglejte, — vse miljone zvezd
[preštejte,
Ki se gori sučejo, — nam prijazno svetijo.
Ob stoletnici njegovega rojstva mu je ta slavospev na zvezde krasno uglasbil za moški zbor z bariton-solom tukaj le pred kapelico počivajoči blagopokojci stolni kapelnik Ludovik Hudovernik in se je prvokrai
Na večer, ko so čč. sestre usmiljenke bile od oblasti pregnane iz zavoda za slepce, so prišli ti največji nesrečniki človeške družbe v Marijin dom, kamor so se sestre začasno zatekle, in prosili naj se vrnejo v zavod, ki je brez usmiljenk prazen in upostošen.
čč. sestre so bile vržene na cesto 16. septembra t. L, ko je prevzel upravo v zavodu neki Simončič, ki sam o sebi trdi, da kot Sokol ne pozna nobene vere. Ta Simončič je smatral za svojo prvo dolžnost prepovedati sv. mašo ob delavnikih v zavodu. Dočim so čč. sestre usmiljenke dobivale mesečno po 300 K na vsako, ima samo en učitelj več ko dvakrat toliko, kolikor je dobivalo vseh osem sester od države.
To je prokletstvo svobodomiselstva! Katoliško ljudstvo, osveti se in udari s pestjo tja, kjer ne zaleže noben pameten razlog večl
Iz poglavja o narodnem gospodarstvu.
Statistika našega uvoza.
Meseca julija je znašala vrednost našega izvoza 215,957.804 dinarjev, med tem ko je dosegla vrednost izvoza prvih sedem mesecev letošnjega leta svoto 1 mi-lijjardo 919,110.459 napram 1.316,067.380 v istem roku leta 1921. Od izvoznega blaga ima največjo vrednost stavbeni les, katerega se je izvozilo 59,133.380 kg za svoto 47,377.697 dinarjev. Od poljedelskih pridelkov se je največ izvozilo koruze in to 4,063.081 kg za 13,407.720 dinarjev. Od živega blaga se je izvozilo največ svinj in sicer 18.416 komadov za 29,699.910 dinarjev. Jajc „e je izvozilo v juliju 1,255.681 kg za vrednost 23 milijonov 865.396 dinarjev.
Skakanje žitnih cen.
Krivda, da naše žitne cene malodane dnevno skačejo, je na oblastih, ki so iznesle v javnost vse mogoče statistike o letošnji žetvi, poročale enkrat o preobilici žetve, drugič pa zopet, da smo pred durmi lakote. Radi teh, čisto nasporotujočih se žetvenih statistik, so začeli žitni špekulanti pokupovati kar največ žita in žita je prihajalo vedno manj na trg. Povpraševanje po žitu je vedno bolj rastlo in z njim tudi žitne cene. Glavna krivda, da ne pridemo pri nas nikdar do količkaj stalnih žitnih cen, zadene ministrstvo gospoda Puclja in žitne špekulante. Toraj nestalni položaj na našem žitnem trgu ustvarja sedanja vlada v zvezi in s podporo špekulantov. Vsi pošteni žitni trgovci so sedaj uverjeni, da so bila poročila o letošnjem splošnem gladovanju samo nekak manever, ki je neverjetno visoko dvignil žitne cene. Ko je že bil dovolj razglašen glad, so začeli špekulanti spuščati nekaj žita na trg, kmet je nehal v strahu pred lakoto z dovozom žita na tržišče, žitne cene so nekoliko padle.
Skakanju žitnih cen se je pridružilo nenavadno razmerje med dohodki državnih nameščencev in ceno moke, pojavili so se med uradništvom pokreti, ki so zahtevali radi krušne draginje znatno povišanje plač. Pri pogledu na uradniške zahteve o povišanju plač so žitni špekulanti sprevideli, da so vendar šli predaleč in so zopet malo popustili. Žitne cene so začele padati, uvažati se je začelo v našo skoz in skoz agrarno državo amerikansko, bolgarsko in rumunsko žito in moko. Pri nas so prodajali v začetku žetve 1 kvintal pšenice po 1300 K, a mlini so prodajali moko nularico po 21 kron. Okrog polovice avgusta je poskočila cena pšenici na 2000 K, a moka se je prodajala po 28.50 K. Sedaj padajo cene pšenici in se prodaja po 1400 K, moka nu-iarica se dobi pri mlinih po 24.50 K. Velikanski mlini krog Osijeka niso v obratu, ker začasno ne dobivajo pšenice iz Bačke in baš to dejstvo vpliva dokaj neugodno na cene moki, ker so baš ti mlini središče za celo Slavonijo in en del Bačke. Slavonski mlinarji grozijo s popolno ustavo mletja, ker ne dobivajo redno žita; tej nerednosti v dobavi so krive naše škondalozno slabe železniške razmere. V Vojvodini nakupljena žita rabijo po 2—3 mesece, da priromajo do osiječkih mlinov. Za ves tačas leži. denar v blagu in to tudi znatno podražuje cene moki in sicer za najmanj 1 K pri kilogramu. Žito iz Vojvodine se navadno prevaža v odprtih vagonih in je izpostavljeno vlagi, deževju in za-dohlosti. Po celi vagoni vojvodinske pšenice so se čisto pokvarili, ker so bili dneve in dneve izpostavljeni deževnim nalivom. Vse to deluje na porast žitnih cen.
Da bi se pobrigala vlada za to, da dobijo veliki mlini dovolj vagonov in premoga na razpolago, bi se cene kruhu še veliko bolj znižale. Sedaj se dela na to, da se znižajo naše žitne cene v tej meri, kakor so po drugih žitorodnih državah. Ko bo padla cena pšenici na 1100 kron 1 kvintal, bo stala moka nularica 19 K in ko bo enkrat to, potem bomo z žitnimi cenami tam, kjer so že davno druge države. Uvoz amerikanskega, bolgarskega in rumunskega žita v našo državo, bo znatno vpli valo na znižanje naših žitnih cen.
Nekaj o žitnem trgu.
Bačko in banatsko pšenico ponujajo ter kupujejo v Zagrebu po 14—15 K, rž po 12—14 K, koruzo po 12 do 13.20 K, oves po 10—11 K, rumeni in beli fižol po 13—16 K, moka je na prodaj samo v vrečah: št. 0 po 22—25.50 K, št. 2 po 21—24.50 K, št. 4 po 20-23.50 K, št. 6 po 18—21.50 K, št. 7 po 14—16 K, št. 8 po 10—12 K. Otrobi so po 6.50—8 K. Promet z novim žitom in novo moko je slab in tudi dovozi žitnega blaga na trg so dokaj neznatni.
Zagrebški sejm.
Zagrebški sejmi z živim blagom so se zadnje tedne zelo poslabšali. K nazadovanju zagrebškega sejma je veliko pripomoglo deževje, pota, steze in ceste so bile vsled nalivov za pogon živine skoro nedostopne in vsled tega tudi ni gonil hrvatski seljak svojega živega blaga na sejm. Treba pa tudi pomniti, da imajo sedaj kmetje mnogo najnujnejših opravkov s spravljanjem poljskih pridelkov in z vinsko trgatvijo, radi tega se ne morejo toliko brigati za živinske sejme. O konjski kupčiji na zagrebškem sejmisču zadnje tedne sploh ni bilo govora.
Govede je bilo na sejmu malo, osobito krav. Največ je bilo videti na sejmu bosanskih volov in so plačevali za I. razredne 38—40 K, II. razredne 26—28 K, III. razredne 11—16 K za 1 kg žive vage. Krave II. razredne 18—20 K, III. razredne 11—16 K za 1 kg žive teže. Za boljše živo blago so poskočile cene napram prejšnjemu tednu 2—3 K pri kilogramu.
živahna je bila kupčija s teleti, ki so bila vsa razprodana, kar jih je bilo na sejmišču. Plačevali so teleta po 50, 56, 58 in celo do 60 K, a za slabejša 50—54 K 1 kg žive teže. Prejšnji teden je bila najvišja cena za 1 kg 54 K, tekom enega tedna je poskočila cena pri 1 kg žive teže za ceh^ 6 K. Vzrok, da so cene teletom v tako kratkem času se zopet znatno dvignile, tiči v mali ponudbi in v visokem izvozu živin telet iz naše države v inozemstvo.
Tekom enega tedna pa so znatno padle cene svinjam, radi tega sremski kmetje in oni iz zagrebške okolice ne vodijo več na trg. Tvrdke za mesne izdelke so kupovale zadnje tedne kar po sto glav svinj vsaka, a na zadnjem sejmu nič, ker svinj ni bilo. V splošnem pa so cene za prvovrstne svinje 75—81 K, izjemoma celo 86 K, za slabšo blago za 62—66 K 1 kg žive teže.
Največje povpraševanje na zagrebškem tržišču je po krmi, katere prihaja radi slabih cest malo na trg in se vsa vsikdar proda. Plačuje se v Zagrebu seno po 7000 kron, 800, 850 in 925 K, detelja po 800—1000 K, otava po 800—900 K 1 meterski stot.
Kakor krme, tako dovažajo hrvatski kmetje na trg zelo malo drv, ker jih ne morejo prevažati radi slabih cest in potov. Za navadne hrv.-seljaške vozove cepa-nih drv se plačuje po 1500, 1600, 1700, za žagana drva pa so plačevali srednje naloženi voz 500—700 K. Treba pa pomniti, da so hrvatski vozovi za drva precej mali.
kmetijska družba.
Na seji glavnega odbora Kmetijske družbe dne 20. septembra 1922 so se pokazali predsednik Pire in sa-mostojneži zopet enkrat v pravi luči. G. Pire ne obvlada niti ne sej, tem manj pa je zmožen, da bi vodil Kmet. družbo. Njegova nespretnost, nadalje njegovi zastareli nazori o kmetijstvu, vodijo družbo vedno bolj v prepad. To on dobro čuti kot bivši dolgotrajni ravnatelj družbe, pozna tudi položaj, kateremu ni kos, zato jo hoče zopet pravočasno popihati in zapustiti svoje samostoj-neže. Gotovo je, da nobeden ne bo žaloval za g. Pircem. kateri je prišel s svojim strankarskim postopanjem kot pristaš Samostojne stranke tudi ob tisti ugled, ki si ga je svoj čas pridobil kot ravnatelj družbe. Nočemo mu kratiti zaslug, katere si je pridobil kot dolgoletni ravnatelj, obžalujemo celo, da je njegovo poprejšnje
delovanje popolnoma otemnilo to njegovo nezakonit in strankarsko postopanje v družbi ob strani nasilni]) samostojnežev. Stari mož je bil le sredstvo samostoj. nežem, da so ti z njegovo pomočjo spravili v družbo nestrpno strankarstvo. Najbrže pa g. Pire to sam že u„ vidi, da se po tako kratki dobi predsedništva odpovt tej od njega tako zaželjeni časti.
Nabava sena po Kmetijski družbi
Posestnik g. Steblovnik graja na seji nakup sena češ, da bi Kmetijska družba lažje bolj po ceni kupili seno. On kot zasebnik je plačal samo 700 K za metersltj stot, dočim je družba plačala 720 K. Očita ji špekula-cijo, kar bi družba zlasti v tej draginji ne smela sto. riti. Člani družbe nimajo nikakega dobička od družh^ če ta prodaja med posestnike seno, ki ga je kupila p0 720 K, po nezaslišani ceni 920 K. Družbo bi moralo pri. jeti celo sodišče radi navijanja cen, kajti neodpustno je, da zahteva družba v času, ko bi se moralo poma« gati po suši oškodovanim živinorejcem, čistega dobič. ka pri meterskem stotu kar blizu 200 K, kajti režija ij prevozni stroški znašajo le nekaj kron. Najhujši veriž. niki bi se ne upali sedaj tirjati takega velikega dobii. ka od posestnikov.
Ti očitki posestnika Steblovnika so hudo ličinko, vali. Predsednik Pire je bil tako razburjen, da ni ve-del drugega stvarnega pojasnila, kakor da je zakričal nad posestnikom Steblovnikom: «Vi zopet nosite v na-šo družbo politiko in strankarstvo!« Nato je zahteva odbornik g. dr. Verstovšek besedo ter je podučil pred sednrka g. Pirca, da je predgovornik le stvarno govori o nakupu sena, in da je le g. Pire tisti, ki vedno upleta v družbo strankarstvo in politiko. Zato se odločno za varujejo odborniki SKZ proti takemu poslovanju pred-sednika. Ubogemu Pircu je padlo zopet srce v hlače n lepo je prosil odpuščanja, češ, da je temperamenten ij mu je prejšnji očitek ušel.
Strankarstvo v Kmetijski družbi.
Po jako plitvem poročilu predsednika interpelira odbornik dr. Verstovšek, kako je to, da je postalo strokovno glasilo «Kmetovalec« strankarsko glasilo, ki dela reklamo za samostojneže in za ministra Puclja. Gg predsednik in tajnik bi vendar morala biti vsaj toliko pri pameti, da bi spoznala veliko neumnost, se potegovati v strokovnem listu za stranko samostojnežev, ki jt najbolj izmed vseh strank zasovražena med kmetskim ljudstvom. S tem odvračata od družbe veliko večini posestnikov, ki so v taboru SLS. Samostojni stranki nt bo to postopanje nič koristilo, pač pa lahko mnogo škoduje družbi sami. Pristaši SLS so jako potrpežljivi in lojalni, da vse to prenašajo, ker bi sicer lahko s proti-akcijo takoj udušili družbo. Oni pa tega ne store, ke jim je za stvar, zato si najodločneje prepovedujejo, d bi še enkrat našli dopisi politične vsebine prostora «Kmetovalcu.«
Samostojneži so vsi molčali na to grajanje. Pred sednik je pa v svoji kratkovidnosti izbleknil to-le: «Bi sem na svojem gradu na Gorenjskem, ko sem čital tisi notico v «Kmeovalcu.« Tudi meni se ni zdelo lo prav Pisal sem to takoj tajniku Lahu, naj se pripravi na o< govor pri prihodnji odborovi seji.« Tako je predseda razkrinkal sam velikega strankarja .inženerja Laha, katerim bomo še pravočasno obračunali.
Debata o občnem zboru Kmetijske družbe.
Nato se je določal spored za občni zbor Kmetijsl družbe. Po daljši debati se je med drugim sklenilo tu< predlagati pobirati udnino 80 K letno. Predsednika Pirca so tudi v tem vprašanju pustili samostojneži cedilu in je pogorel s svojim predlogom, ker je bil pi pameten. Predlagal je namreč dve vrsti udnine: 50 100 K. Plačali bi namreč po njegovem mnenju 50 tisti, ki bodo dobivali «Kmetovalca« enkrat na mes« 100 K pa tisti, ki bi dobivali list redno dvakrat Na način je hotel predsednik ustvariti dvoje vrst Član« Nato se je govorilo o volitvah, izžrebanih odbornikih predsedstvu. Pred začetkom žrebanja je izjavil prei sednik Pire, da odstopi. Nekateri odborniki Samosto ne stranke so ga navidezno nagovarjali, naj umakne svojo izjavo. Toda Pire je vztrajal. Pri žrebanju iz pr sedstva je padel žreb na g. Ivana Pipana, 11. podpret sednika, kar samostojnežem ni bilo preveč prav. Rai žrebanja odbornikov se je vnela ostra in burna deba Samostojneži so zahtevali, da se žrebajo trije odboru
proizvajal v Marib. čitalnici in od takrat neštetokrat sirom naše lepe domovine.
Iz tega slavospeva povzamem besede «oh, le prid'te in poglejte« danes zvezdo, ki nam Slovencem, osobito pa tebi slovenska mladina in nam slovenskim šolnikom ter našim šolam prijazno sveti! In zvezda ta bu-ščeča in obenem ogrevajoča je nepozabni knez in škof lavantinski, Anton Martin Slomšek, ljubljenec in ponos vsakega zavednega Slovenca, oče slovenske šole in prvoboritelj za narodno probudo in omiko.
Posamezni podatki iz njegovega življenja so mojim ljubim poslušalcem znani tako, da mi ni treba še posebne besede za to; po celem Slovenskem Štajerju še sedaj slovi njegova vnema za čast božjo in neumorno delovanje za časni dobrobit in večno srečo njegovih rojakov. Odgovorili mi je danes, tukaj pred izkušenimi vzgojiielji in učitelji ter pred bodočimi voditelji naše ljudske slovenske mladine le na vprašanje, kaj pomeni Slomšek za slovensko šolo in za splošno narodno omiko.
1. Slomšek in šola. Le malo, silno malo šol — in še te so bile le ponemčevalnice — je vzdrževala dežela in država, ko je začel Slomšek javno delovali. Toliko vnet za narodno omiko in šolsko izobrazbo, kaj naj
stori, da za oboje skrbi? Po vzgledu njegovega prvega učitelja Pražnikarja, kaplana na Ponikvi, so ustanavljali požrtvovalni duhovniki iz gole ljubezni do zanemarjene, pa ukaželjne mladine zasebne šole v svojih stanovanjih in jih tam učili ob nedeljah citati, pisati in računiti. Ljudstvo je te učilnice po pravici imeno-\alo nedeljske šole.
V tako šolo je zahajal Slomšek sam in za to se je že kot bogoslovec vnemal za njo in je tudi svoje tovariše navduševal, naj se pripravljajo na njo, da jo za-morejo potem širom Slovenije ustanoviti in uspešno voditi.. Kol kaplan jo je vpeljal na Bizeljskem in v Novi Cerkvi, kjer je imel do 130 učencev 8—18 let starih. Ko pa je dosegel višje mesto in s tem. večji vpliv, je povzročil ustanavljanje občinskih šol s vsakdanjim poukom, pa je skrbel tudi za to, da ostanejo tudi še nedeljske šole kot nadaljevalne šole za odraslo mladino. V medsebojni ljubezni sta v teh šolah delovala učitelj in duhovnik za temeljito šolsko izobrazbo, in strokovnjaki trdijo, da se je v takih — na slovenski podlagi osnovanih šolah — doseglo za splošno narodno omiko v desetletjih več, kakor pa v neumestnih ponemčeva!-nicah v 50 letih.
Kot vuzeniški dekan in nadžupnik je bil hkratu
šolski ogleda ali po današnjem okrajni šolski nadzc nik. Ker je šole pridno obiskoval in imel odprte oči toplo srce za mladino in nje učiteljstvo, se je luna prepričal o zanemarjenosti in neznosnosti takrat! šolskih razmer: ni bilo pripravnih šolskih poslopij, primernih šolskih knjig in drugih učnih pripomočki ne sposobnih, na podlagi materinščine izobraženih uč teljev; predvsem pa je bilo ljudstvo brez vsakega zal manja za šolsko izobrazbo. To ga je zbolelo! t storiti?
Trudil se je z besedo in pisanjem. Na prižnici razlagal in dokazoval priprostemu ljudstvu velik p1 men in čudovito korist dobrega šolskega pouka in je prizadeval v lahko umevnih spisih vplivati na ca slovenskih staršev. V «Drobtinicah« jim je od posebni predalček z napisom: Ogledalo za šolo. in i mačo rejo otrok, ter je v nedosegljivo lepih životopi' slikal življenje in delovanje za narodno omiko vnf in zaslužnih mož, med drugimi tudi učitelja sedi šole v Celovcu, Matije Ahaclja, ki so ga kot svojž dobrega, skrbnega očeta ljubili in z otroško vdanos1 častili vsi učenci. In o dobro vrejeni šoli je zapisal * pe besede: učiti otroke, po krščansko modro živeti.
Nadaljevanje podlistka na 7. strani.
ki iz Štajerske in trije iz Kranjske. Odborniki SLS so zahtevali, da se mora strogo ravnati o pravilih," ki določajo, da se mora žrebati izmed vseh 18 odbornikov ena tretjina, torej 6. S tem Samostojneži niso bili zadovoljni in je prišlo do burnih prizorov med njimi. Nato je stavil svetnik Rozman predlog, kakor so to zahtevali Samostojneži, toda odborniki SLS so proti predlogu protestirali, demonstrativno odšli in konstatirali, da je odbor nesklepčen. Tako pripravljajo Samostojneži pri prihodnjih volitvah zopet nasilje in hočejo kršiti pravila. Radovedni smo, če bode pokrajinska vlada tudi sedpj ščitila določbe pravil.
Druga obletnica koroškega ple-
bisdta.
V	torek, 10. oktobra, smo Slovenci obhajali žalostno obletnico. Deseti oktober je črni dan v zgodovini Slovencev. Starim Rimljanom je veljal kot črni dau oni dan, ko je kartaginski vojskovodja Hanibal v bitki pri Kanah v Spodnji Italiji (1. 216 pred Kristusom) premagal in potolkel rimsko vojsko. Preko 40.000, po drugih poročilih preko 70.000 Rimljanov je obležalo mrtvih na bojišču. Tak dan, zakrit v globoko črnino, je za slovenski narod 10. oktober 1920, ko je nesrečni plebiscit na Koroškem preko 80.000 Slovencev obsodil na narodno smrt. Ob drugi obletnici smo se spominjali z žalostjo v srcu, kolika je izguba, ki nam jo je povzročil koroški plebiscit, in čutili smo, kako globoka je rana, ki nam jo je vsekal na našem narodnem telesu. In zopet smo se spomnili na dolžnosti, ki jih imamo do svojih ubogih rojakov na Koroškem. Brez nas, brez našega varstva, brez naše pomoči so koroški Slovenci izgubljeni. Njihova odporna sila vedno bolj pojema proti vsestranski nemški premoči. Priznati pa si moramo ob drugi obletnici, da nismo storili za svoje zapuščene rojake na Koroškem, kar bi storiti mogli in tudi morali. Naša država, oziroma njena vlada, gleda križem rok, kako Nemci na Koroškem mučijo in zatirajo slovensko manjšino. Da bi vlado opozoril na njeno dolžnost, je poslanec dr. H o h n j e c 6b drugi obletnici koroškega plebiscita poslal ministru zunanjih zadev to le interpelacijo:
Položaj koroških Slovencev mi daje priliko ter mi nalaga dolžnost, da Vas, g. minister, opozorim na velike krivice, ki se delajo Slovencem, kateri so ostali na Koroškem pod avstrijsko vlado. Naši slovenski rojaki se zlostavljajo telesno,njim se uničuje imovina. Slovenska duhovščina in vobče vsa slovenska inteligenca je pregnana iz Koroške. Niti ene slovenske šole ni vlada Slovencem oskrbela, da, celo dve zasebni slovenski šoli je zaprla. Sedaj je nastopilo novo šolsko leto in avstrijska zvezna vlada, odnosno koroška deželna vlada ni tudi letos dovolila Slovencem niti enega šolskega razreda. Namen je jasen: Koroško nemštvo je tamošiije Slovence obsodilo na fiarodno smrt. Vsako leto so koroški Slovenci bližji grobu svoje narodnosti.
Opozarjajoč Vas na zatiranje koroških Slovencev in na obljubo, ki jo je dal jugoslovanski član plebiscitne komisije, g. J. Jovanovič, da kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ne bo nikdar pozabila tistih rojakov na Koroškem, ki so ji dali svoje glasove, Vas, g. minister, vprašam:
1.	Ali ste voljni takoj stvarno in podrobno obvestiti Zvezo narodov o žalostnem položaju koroških Slovencev in o tem, kako brezstidno in brezvestno gazi avstrijska vlada — odnosno koroška deželna vlada — s šentžermensko mirovno pogodbo sprejete dolžnosti o varstvu slovenske manjšine?
2.	Ali ste voljni sedaj ob začetku novega šolskega leta stopiti v stik z Avstrijo in njeno vlado, da takoj otvori slovenski zasebni šoli ter oskrbi Slovencem slovenske osnovne šole, do katerih imajo pravico vsled mednarodnih pogodb?
Politični ogled.
Država SHS.
Na vse zahteve po spremembi današnjega režima odgovarjajo nekateri vladni listi s pravo azijatsko tr-dovratnostjo, da ni nobena vladna skupina razven ra-dikalsko-demokratske mogoča, na drugi strani pa vsi razsodni politiki ne samo opozicije, ampak samih vladnih strank težijo za novo zdravejšo vladno zvezo, ker je Pašič-Pribičevičev režim nevzdržljiv in skrajno škod ljiv za narod in državo.
V	Beogradu krpajo razpoko med demokrati in radikali na eni ter med Davidovičevo in Pribičevičevo skupino na drugi strani, toda vse te krpe ne bodo držale in vladna zveza se tudi z osebnimi spremembami v kabinetu ne bo mogla držati.
Zemljoradniki, ki so se udajali velesrbskemu nagnjenju ter večkrat podpirali vlado, so dobili od režima toliko udarcev, da so se pošteno spuntali. Najbolj jih je razkačilo postopanje vlade z dalmatinskimi kmeti. Demokratski ministri so par let obetali dalmatinskim j kmetom, da lastnikom zemlje ne bo treba plačati na- j jemnine, sedaj so pa kar naeukrat iz jeze, ker dalmn- i tinski narod ne mara polieajdemokracije, izdali na-^ i redbo, po kateri bi se morala zemljiška najemnina na- \ enkrat plačati za vsa leta nazaj ter jo lastniki zemljišč J lahko iztirjajo tudi z oboroženo silo žandarmerije in j policije. Klub zemljoradniških poslancev je zahteval, i da se ta naredba prekliče ter obenem zagrozil, da v nasprotnem slučaju zapusti parlament. Vlada zahtevi pre klica ni ugodila, zemljoradniški poslanci pa tudi niso izpolnili svoje grožnje, ker mislijo, da je sedaj v tako
kritični dobi vlade njih navzočnost v Beogradu potrebna. Vidi se pa, da je v zemljoradniški stranki precej velesrbijansko navdahnjenih ljudi, ki na tihem podpirajo vlado ter v sami stranki neprestano rovarijo proti onim tovarišem, ki odločno zastopajo stališče kmets-kega stanu. Zemljoradniška stranka bo morala še precej čistiti ter marsikaj odvreči iz svojih vrst, da postane v resnici zemljoradniška.
Radič je preokrenil svojo politiko, daje izjave, da je pripravljen podpirati vlado, ki bi se pošteno trudila za plemenski sporazum ter tudi na pošteni in enakopravni podlagi izvedla volitve. S takimi izjavami podpira odpor proti nepoštenosti Pašič-Pribičevičevega režima, stori mnogo za zbližanje Srbov in Hrvatov, v splošnem pa odgovarja želji svojih volilcev, ki so postajali že celo nezadovoljni z njegovo nedelavno politiko, ki se je pomaknila tako daleč v stran, da ni mogla niti protiljudskega delovanja beograjske vlade nadzorovati in zasledovati. Prej je Radič trdil, da se s srbskimi politiki sploh ne da govoriti, danes je pa sprevidel, da so stiki samo z onimi okrog Pašiča in Pribiče-viča nemogoči, dočim se z drugimi da in tudi mora pomeniti.
Vsled velike vznemirjenosti v vladnih krogih počiva vso nujno delo: ministri ne sestavijo svojih proračunskih predlogov, nujni zakonski predlogi se odlagajo, dane obljube se ne izpolnijo in tako bo treba s padcem režima pometati silno in visoko nakupičeno nesnago.
Glede zunanje politike lahko tudi rečemo, da nam po današnjem režimu pretijo največje nevarnosti nevarnosti in še le tedaj, če se Pašič-Pribičevičeve vlade iznebimo, bo konec tajnih spletkarij, bojaželjnosti in raznovrstnih vojno-političnih nakan.
Italija.
Fašisti pripravljajo državni preobrat ter javno že razglašajo, da hočejo prevzeti vlado v svoje roke. Fa-šistovski vodja Mussolini je izjavil, da bodo njegovi ljudje enostavno zasedli Rim ter od tam razpredili po celi Italiji svojo oblast. Fašistovska agitacija se močno širi in nasilja proti delavstvu in kmetskemu življu, ki je organiziran pri socijalistih in ljudski stranki ali krščanskih socijalcih, so na dnevnem redu. Vlada je brez moči proti fašistovskemu pokretu.
Nemčija.
Začela se je sodnijska razprava proti morilcem ministra Rathenaua, morala se je pa prekiniti, ker so obtoženci zboleli — vsled zastrupljenja. Monarhistični ro-varji so pošiljali obtožencem zastrupljeno čokolado v ječo, da spravijo iz sveta neprijetne svedoke vseh mo-narhističnih spletk.
Vzhodno vprašanje.
S turško zmago je propadel oni del mirovne pogodbe, ki se tiče vzhoda in propasti je moral, ker so bili mirovni dogovori že spočetka stavljeni na laž in antantne sile niso imele poštenih namenov, urediti vzhodne zadeve tako, da bi bili vsi narodi ob Črnem morju zadovoljeni. Sedaj se pogajajo antantni zastopniki s Turki v Mudaniji, Rusija pa z vso odločnostjo in tudi z vso upravičenostjo povdarja, da ne pripozna nobenih sklepov in dogovorov, ki bi se brez nje, Ukrajine in Georgije sklepali in sprejemali.
Naša zborovanja.
Dr. Hohnjec ima v nedeljo, dne 22. oktobra 1922 po ranem cerkvenem opravilu političen shod na Vranskem.	\
Shod SLS v Šoštanju dne 8. t. m. je bil sijajno obiskan. Shod, ki se je vršil pod milim nebom in v popolnem miru, dasi je bilo navzočih tudi mnogo pristašev drugih strank, je otvoril in vodil g. Steblovnik, ki je uvodoma omenil tudi petletnico dr. Krekove smrti, nakar je podelil besedo načelniku Jugoslovanskega kluba dr. Korošcu. Živahno pozdravljen pozdravljen je nato dr. Korošec ugotovil, da je naša stranka bila prva in edina, ki se je odločno izrekla proti vojni, ker smo za svetovni mir. Omenil je tudi potrebo preureditve državnega gospodarstva in protestiral proti nameravanim novim davkom. Slabo plačano uradništvo ne more vršiti zadovoljivo svojih poslov. Po kritiki vladnih strank in državne uprave je govornik končal z besedami: «Hočemo na znotraj avtonomijo, na zunaj pa se bomo borili kot pravi bratje za skupno domovino!« (Viharno odobravanje.) Končno sta še govorila poslanec Pušenjak in nrednik Smodej, nakar je predsednik zaključil izborno uspelo dve in pol urno zborovanje.
Dva lepa shoda naše stranke sta se vršila minulo nedeljo na Breznu ob Dravi in na Remšniku. Na Breznu se je zbralo na prostem pred cerkvijo zelo veliko moških, ki so z veliko pozornostjo sledili poljudnim zunanje- in notranjepolitičnim izvajanjem g. narodnega1 poslanca dr. Hohnjeca. G. poslanec je kazal poslušalcem politični položaj na poljudnih vzgledih, katere si bo lahko vsak poslušalec trajno ohranil v spominu. Po poznem sv. opravilu je govoril g. dr. Hohnjec na prostem pred cerkvijo Remšničanom, ki so z zadovoljeni pritrjevali njegovim izvajanjem. Za dr. Hohnjecem je naslikal zborovalcem bivši remšniški kaplan Goleč avtonomistične želje naše stranke kot edino rešilne za Slovence. Shodu na Remšniku je presedoval, ga otvoril in s pomenljivimi besedami zaključil g. Kaiser, gostilničar in posestnik na Remšniku. Na obeh shodih so bile sprejete resolucije: Obmejni Slovenci so odločno proti vsakemu oboroženemu nastopu naše države napram zunanjosti, nadalje zahtevajo od vlade, da posveča večjo skrb glede prehrane obmejnih krajev, ki so vsled letošnje suše zelo pasivni in slednjič zahtevajo krščansko šolo.
I Sv. Benedikt v Slov. gor. Tako velikega in dobro-: uspelega shoda kot je bil v nedeljo, dne 8. oktobra po | rani maši pred našo cerkvijo, v Slov. gor. že dblgo ni bilo. Zbrali smo se iz domače in sosednih župnij. O razmerah v naši domovini, o slabi vladi, ki samo raz-sipuje za nepotrebne stvari ter drugih perečih zadevah nam je govoril g. poslanec ŽeboL Našim poslancem smo izrazili popolno zaupanje. Po shodu je poslanec imel zaupni sestanek z zaupniki in z odposlanci iz Apačke kotline. Pri nas in v okolici je vse ljudstvo na strani naše krščanske Ljudske stranke. Samo volitve v državni zbor si želimo.
Tedenske novice.
Desetletnica prve napovedi balkanske vojne je skoraj neopaženo odhitela mimo naše javnosti v preteklost. Dasi je deloma razumljivo, vendar pa ni pravično, da se pozablja dan in letnico prve napovedi vojne, ki je združila vse slovanske države na Balkanu v skupen nastop za obrambo njihovih interesov in osvoboditev jugoslovanske raje izpod turškega jarma. In ta prva vojna napoved Turčiji je izšla iz najmanjše in obenem najstarejše neodvisne jugoslovanske države — iz Črne-gore. Balkanska zveza, ki se je takrat pojavila na delu za skupne koristi in cilje, je predznak, da bo prej ali slej vzšla naša skupna zvezda vodnica k popolni združitvi vseh južnih Slovanov pod okriljem avtonomistično urejene naše velike, mogočne in bogate domovine — Jugoslavije. Spor v balkanski zvezi in bolgarsko-srbska vojna pa nam bodi opomin, da z vsemi sredstvi delujemo na to, da se zatre pogubni plemenski šovinizem. V tem smislu se spominjamo 9. oktobra 1912. leta in Črnegore, ki je žrtvovala sebe zaradi skupnosti.
Poslanec in prof. dr. Hohnjec, predsednik mariborske SKSZ, bo v petek, dne 13. t. m. zvečer ob pol 8. uri predaval v dvorani pomočniškega društva v Lekarniški ulici o «pomenu izobrazbe v društvenem delovanju.« — Z ozirom na važnost in aktualnost predmeta in razdrapanosti društvenih razmer in življenja v društvih, zastrupljenega z nizkotnim materijalizmom današnje dobe se pričakuje vsestranske in polnoštevilne udeležbe vseh slojev. Da se ne moti predavatelja, naj vsi pridejo točno ob napovedani uri!
Vse Dekliške zveze naj takoj naznanijo tajništvu Slov. kršč. soc. zveze (M. Krajnc), Celje, hotel Beli vol: 1. svoj odbor; 2. število članic; 3. število sestankov v letošnjem letu. — M. Krajnc.
Drofenikova smola pri Kupniku na Podplatu. Naš somišljenik nam piše: dne 21. septembra sem slučajno prišel h Kupniku, kjer najdem nekaj ljudi in znanega prijatelja manevrov poslanca Drofenika iz Št. Jurja. Ko so mu začeli kmetje ugovarjati, je nam zagrozil, da nas bo vse ovadil sodni j i. «Zapreti vas bom dal«, je vpil, ko je videl, da nič ne opravi. Poštene krneti je začel psovati z lopovi in je dajal še druge priimke. Najbolj se je Drofenik srdil nad g. M. Esihom iz Loč. Na zadnje so ga zapustili še vsi tisti, ki so bili poprej ž njim. Le par takih, ki čakajo, kdo jim bo za pijačo dal, je ostalo pri njem in ga je spremljalo. Ljudje so bili tako razjarjeni nad Drofenikom in Samostojno, 3a bi bili Drofenika vrgli na cesto. A zmerni našinci so se usmilili ubogega moža in so «vunbaeitelje« potolažili. Ljudje so klicali Drofeniku: «A ti si tisti, ki nas v Beogradu prodajaš? Ti si glasoval za manevre? še veš, kaj si nam pred volitvami leta 1920 vse obljubljal? Le : glej, da se izgubiš, odkoder si prišel. Mi ne maramo ne i tebe, ne tvoje ničvredne Samostojne! In Drofenik je i moral pobrali svoja šila in kopita, i Tretji izkaz darov za «Dijaško večerjo.« Dekliška Marijina družba v Št. Ilju v Slov. gor. je darovala čisti dobiček igre «Fabiola in Neža« dne 1. oktobra v proslavo godovnega dne svojega voditelja vlč. g. Ev. i Vračko din. 250, Čižek Jože, dekan v Jarenini, din. 250, ; Tomažič Marija, Sv. Peter pri Mariboru, din. 115, P. H. v Mariboru din. 100, Thaler Franc, veleposestnik v Sv. Ilju v Slov. gor., din. 100, Štrakl Matej, župnik pri i Sv. Petru pri Mariboru, din.100, Neimenovani iz Svečine j din. 100, Arzenšek Alojzij, kanonik v Mariboru, din. I 100, dr. Slavič Matija, vseučiliščni'profesor v Ljublja-j ni, din. 100, ob priliki blagoslovitve nove kapelice M. i Štiberea in dveh novih zvonov cvenske kapele so daro-| vali gostje Za Dijaško večerjo din. 100, pri omizju dobrodušnih zvonovih botrov Alojz Zorčič in Ig. Vindiš I ob priliki blagoslovljenja novih zvonov pri Sv. Roku i na Bregu pri Ptuju nabrano din. 90, župni urad Šmi-| klavž pri Slovenjgradcu din. 50, Dekorti Jože, em. de-j kan in župnik v pokoju, din. 50, Novak Josip, uradnik Zadružne gospodarske banke v Mariboru, din. 10. — Bog plačaj v imenu ubogih dijakov!
Sv. Lenart v Slov. gor. Krščansko-misleči obrtniki lenartskega okraja se bomo, kakor drugod, organizirali v Obrtno zvezo. V kratkem se skliče ustanovni shod. Do tedaj pe se vseh vrst obrtniki: kovači, krojači, mizarji, zidarji, tesarji, gostilničarji, čevljarji in vsi drugi oglasite se pri predsedniku pripravljalnega odbora g. Edvardu Kurnik, krojaškemu mojstru v št. Lenartu, da Vas zapiše v Obrtno zvezo. Letna članarina znaša 10 dinarjev. Dobite tudi svoj list «Jugoslov. Obrtnik.«
O modrosti šolskih oblasti smo na tem mestu že večkrat razpravljali. Poročila iz raznih, zlasti obmejnih krajev, potrjujejo naše stališče in sicer, da se naj šolske velike počitnice uredijo in določijo v sporazumu s stariši šoloobveznih otrok. Sedaj pa so kar po enem kopitu predpisali počitnice, kakor je gospodi bolj prav. Toda liberalno učiteljstvo ravno noče poslušati staršev in njihovih nasvetov, dasi bi moralo vedeti, kako dobro je bilo v tem oziru prej urejeno na Štajerskem. V vinorodnih krajih je šola končala 15. avg. in se je začela 15. oktobra, ko je bilo grozdje obrano.
V planinskih živinorejskih krajih pa je šola končala bolj pozno in se je začela še le v prvih tednih novembra, to pa zaradi planinskih paš. Ivmet, ko ima največ dela in je brez delavnih moči, otroka v jeseni ne more pogrešati, zlasti pri paši ne. Zato pa so sedaj šok' prazne, n. pr. pri Sv. Križu, Št. Jurju, Kungoli itd., učiteljstvo pa zija v megle! Kmet pa plačuje!
Srednja, kmetijska šola v Mariboru se bo po nalogu gospoda kmetijskega ministra otvorila v dogled-nem času, ako se prijavi dovoljno število kvalificiranih zanimancev za vstop. Pogoji za sprejem so bili že razpisani v raznih jugoslovanskih listih. Prošnje sprejema direkcija srednje kmetijske šole v Mariboru (vinarska šola) še do 20. oktobra t. 1. Sprejemajo se tudi absolventi nižjih kmetijskih šol, ako napravijo pismeni in ustmeni sprejemni izpit iz učnega jezika (slovenskega ali srbohrvatskega), matematike, geometrije in fizike v obsegu, ki je predpisan za meščansko šolo a t L za nižje štirirazrede srednjih šol.
Zlata poroka. V nedeljo, dne 1. oktobra smo imeli pri Sv. Ani v Slov. gor. izvanredno slovesnost. Že na predvečer so topiči oznanjevali Slovenskim goricam ter širokemu Murskemu polju, da se ima vršiti nekaj iz-vanrednega. Anovska godba je zaigrala večernico in pevski zbor je zapel ginljivo podoknico častitljivima zlatoporočencema Jožefu in Mariji Mažir na njunem domu pri Sv. Ani. Nad vse ginljiv je bil prizor v ne- ( deljo zjutraj ob odhodu v župnijsko cerkev. Zlatopo- j ročenca obdana od sorodnikov in prijateljev sprejmeta blagoslov od lastnega svojega sina, vojaškega župnika amerikanske armade. Nato sin-duhovnik poklekne pred svoje starše, da bi bil blagoslovljen za srečno vrnitev in nadaljno svojo pastirsko delovanje med Ameri-kanci. V srčnem objemu se vsi trije poljubijo. Sin-duhovnik opravi Gospodovo molitev, godba zasvira pobožen komad in vrsta gostov z jubilantoma in belimi deklicami se pomika proti cerkvi. Ob trjančenju zvona se procesija pomika med zelenimi mlaji v cerkev, kjer ogromna množica pobožnih vernikov iz domače in sosednih župnij pričakuje lepe obrede. V vznešenih besedah č. g. župnik Letonja na podlagi sv. pisma opisuje visoki pomen zlate poroke. Po pridigi zlatoporočen j ca poklekneta k oltarju. Č. g. župnik Mažir bere po- j menljivi nauk iz ritualija in zlatoporočenca slovesno ! ponovita obljube, katere sta si dala kot mladi ženin in \ nevesta pri svoji poroki leta 1872 v cerkvi Sv. Bene- j dikta v Slov. gor. Zopet si po 50 letih podata roke v znamenje zakonske nerazločljive zveze, in duhovnik ovije novo štolo, katero je za to slovesnost naredila so- i rodnica Alojzija Špat, okoli rok, ter ponovi blagoslov, katerega je sv. cerkev že pred 50 leti nad njima izrekla. Nato jima sin celebrant natakne zlate prstane, v Ameriki nalašč za to slavnost izdelane. Zlato palico izroči očetu-jubilantu v zahvalo, da so skozi 50 let kot pastir zvesto vodili in varovali svojo familijo; trojni zlali križ izroči inateri-nevesti, ker so v vseh križih in te- ( tavali ostali zvesti Jezusu, ki je na sv. križu pokazal svojo ljubezen do človeštva; obema pa je g. celebrant izročil zlato krono na svileni pernici. Po poroki je č. g. Mažir opravil slovesno levitirano sv. mašo v zahvalo. Obed se je vršil na domu zlatoporočencev. Razun domačih sorodnikov in prijateljev so žlahta in gostje prihiteli tudi iz Maribora, Zagreba, Beograda, Radgone, Gradca, Sv. Lenarta. Gostov je bilo 130. Čestitke šo do-šle zlatoporočencem iz Amerike, Podgorice v Črnigori ob Jadranskih obalih, kjer biva sedaj na počitnicah g. Milivoje V. Gokich, mladi amerikanski milijonar in , oseben prijatelj župnika Mažirja, ter iz Neapolja v I-taliji. Nebrojno število zdravic pa, ki so se zlatoporo- . čencema zapele, in izrekle, naj nebeški Oče, ki njima je naklonil to milost, izpolni, da bi zdrava in krepka dočakala dijamanlno poroko.
Šestdesetletnica našega pristaša. Od Sv. Miklavža nad Laškem nam poročajo: Dne 10. oktobra 1922 je obhajal 60 letnico na tihem med svojo družino predsednik Kmetske zveze, večletni obč. svetovalec in posestnik v I^ožižah št, 21, Martin Žveplan. Ker je ta mož stara, krščanska, slovenska korenina, mu iz hvaležnosti kličemo župijani: Bog ga naj živi!
Društveno gibanje v šmartnein na Paki. Gotovo si mislite dragi naši somišljeniki, da smo pri nas društveno že izumrli, a se v tem le motite in to mogoče še prav debelo. Da boste pa to verjeli, vam hočem na krat- j ko poročati, da smo v resnici le zaspali malo in da .e zapet prebujamo. Letos smo si naš društveni oder zopet izboljšali, kupili nove zavese, katere nam je prav izborna naslikal naš domači slikar. Na tem odru je mladeniški odsek izboraževalnega društva v nedelj j, dne 10. septembra pokazal, da še nekaj hočemo in moremo. Pevski zbor nam je zapel lepe domoljubne pesmi «Lepa naša domovina«, «Slovenec, Srb, Hrvat«. Na-raščajnik telovadnega odseka je deklamiral «Bratom pod tujim jarmom«, ter spremljal solospev z vijolino, I «Hej Slovani«. Naraščaj s prosto vajo je dobro pokazal, l da ima zmožnost in krepko voljo do krščanske omike. Častiti gospod kaplan nam je v kratkem govoru pojaI nil pomen ljudske igre «Na dan sodbe«, katero so \ igralci uprizorili v občo zadovoljnost ljudstva. Po igri < je zapel moški zbor «Na planine«. Članske in članišice I proste vaje ter deklamacija «Naša ljubezen« so nam j pokazale namen orlovskega dela, trajno ljubezen. Lju- j bežen do Boga, staršev in domovine. Zaključil je zopet pevski zbor z «Oj, z Bogom, ti planinski svet«, «Oj je- j senske duge noči« in posebno še poslušalcem v naj- j večje veselje in dopadenje «Venček narodnih pesmi«. | Imamo korajžo, bomo še delali. Mladina le naprej, v j izobrazbi je moč, dobrosrčnost in življenje. Oklenite se i mladinskih odsekov.
Vremenski preroki, ki so za mesec oktober napove- | dovali lepo solnčno vreme, so se močno vrezali. De-
ževje imamo že skoro celih 14 dni. Grozdje gnije, zemlja je tako napita vode, da ljudje ne morejo ne sejati in ne kopati krompirja. Reke in potoki so tekom osem dni že večkrat izstopili. Pesnica je močno poplavila polja in travnike, posebno v spodnjem toku.
Stanje delovnega trga v Mariboru. (Poročilo za čas od 17. sept. do 7. oktobra 1922). Prosta mesta so bila prijavljena: 383 moškim, 231 ženskam, skupaj 614. — Dela je iskalo: 385 moških, 249 žensk, skupaj 634. — Zaposliti je bilo mogoče: 163 moških, 119 žensk, skupaj 282. — Brezposlenili je ostalo: 466 moških, 270 žensk, ! skupaj 736. — Podpore (brezposelne) ni dobil nihče. ! — Promet od 1. jan. do 7. okt. 1922 izkazuje 11932 j strank in sicer 5670 delodajalcev, 6260 delojemalcev ter 2817 uspešnih nakazil dela.. — Delo dobijo: hlapci in dekle, majarji in viničarji, poljski delavci, rudarji, steklarji, kleparji, kovači, elektrotehniki, železolivarji, • ključavničarji, mizarji, sodarji, kolarji, usnjarji, čev- ! ljarji, krojači, zidarji, tesarji, igralec na glasovir, služ- [ kinje in kuharice v gostilno, kontoristke, vzgojiteljice, ; varuške itd. — Dela iščejo: hlapci, dekle in gospodinje, i oskrbniki, logarji in lovci, majarji, viničarji, drvarji, , rudarji, kovači, železostrugarji, ključavničarji, mizarji, j sodarji, sedlarji, kem. tehn. laboranti, skladiščniki, j brivci, čevljarji, krojači in šivilije, frizerke, peki, mli- j narji, mesarji, natakarji in natakarice, sobarice, kuha- i rice, služkinje itd. — Splošen pregled: Delovne prilike ! so se zadnji čas nekoliko izboljšale. Večino brezposel- j nih izkazujejo le stroke, kjer je brezposelnost trajnega ! značaja (mesarji, peki, ključavničarji, sluge, pisarniške ; moči, tovarniški delavci). Vsi brezposleni so v zelo ' slabem položaju, ker ne dobijo nikjer kakšne podpore, j dasi jim pristoja.
Nasilje kapetana graničarjev. Dne 23. sept. je v Cirknici pri Št. Ilju, kapetan graničarjev divjaški napadel državnega cestnega nadzornika g. Bektoreka. — Očividec nam o tem dogodku pravi: Dne 23. septembra je g. Rektorek službeno obhodil državno cesto Maribor —Št. IIj. Popoldne ob 2. uri je po dolgem potovanju do-šel v gostilno Haring, da bi obedoval. Stopil je v kuhinjo in vprašal za obed. Tam je govoril z ruskim gra-ničarjem. Oba sta šla v gostilno in se razgovarjala. V sobi je bila večja družba graničarjev. Videlo se je, da so pijani. V sredi med njimi se je nahajal kapetan, ki je komandir granične čete v Št. Ilju. Ta le se gugajoč približa g. Rektoreku in zavpije nad njim: «Što si «Geheimpolicist«? Što hočeš ovde? Idi brzo van!« Dasi-ravno mu je gospod Rektorek dostojno pojasnil, da je kot državni cestni nadzornik na službenem potovanju, vendar je kapitan upil in grozil. Gospod Rektorek se je hotel izogniti prepiru ter hotel oditi. A v tem trenutku je pijani kapetan že začel udrihati po Rektoreku. Udarci so bili tako slini, da se je cestni nadzornik do mala zgrudil. A divjak ga je obdeloval še dalje. Gospod j Rektorek se je vendar toliko pobral, da je zapustil sobo j in šel na cesto h kolesu, da bi se odpeljal. Graničarji j pa so ga mahoma na povelje komandirjevo obkolili, j Komandir nahruli Rektoreka: «Ali sem te udaril? Koga i imaš za pričo?« Nadzornik odgovori: «Vsi vojaki in še j drugi«. Vojaki so nato tajili. A kapetan stopi pred g. Rektoreka in mu zagrozi: «Ali hočeš še eno?« To se je zgodilo v veži pred zaprtimi vratmi. Vojaki so grozili z bajoneti. V tem trenutku pride drugi gost, ki je otel Rektoreka nadaljnega pretepavanja. Taka je varnost v krajih, kjer so nastavljeni graničarji. Daleč smo prišli: Celo državnega nastavljenca batinijo ti ljudje!
Dve nesreči pri straženju vinogradov v Tinju na Pohorju. Desno roko si je zlomil naš vrli župan gosp. Janez Ferk, ko je hodil zvečer po vinogradu in stražil in padel v neko drag<> Roka bo, kakor upamo, kmalu dobra. — Hujše se je zgodilo v Sodrežu 6. oktobra po noči. Fanti so šli po vinogradih z dvema puškama. — Eno so izstrelili— a ene ne. Ko so potem pri sosedu pred kletjo sedeli in se šalili, vzame eden puško — in misleč, da je izstreljena — sproži proti Simonu Mar-guč. Pa vzel je pomotoma neizstreljeno in siromak se je zvrnil in bil v petih minutah mrtev.
Pri Sv. Uršuli v drameljski župniji bo dne 21. t. m. služba božja zjutraj ob 7. uri in 10. uri s sveto mašo in pridigo. Drugi dan v nedeljo dvojno sv. opravilo ob 7. in 10. uri. Pridite na prijazno višino sredi vinskih goric.
Novice od Sv. Jošta na Kozjaku. Tudi glede nabave novih zvonov nočemo biti zadnji. Naročili smo v Mariboru dva bronasta zvona v skupni teži 650 kg in tudi že dve tretjini skupne vrednosti zvonarni vposlali. Prihodnje leto upamo imeti birmo in se bosta zvonova takrat slovesno blagoslovila. Dal Bog nam doživeti ta srečni dan. Dne 28. septembra se je na Visokem nek neznan človek obesil. Vse listine je sežgal, na listku pa napisal, da je 74 let star, po poklicu urar in da ga je gnalo v smrt pomanjkanje. Eden izmed mnogih slučajev, ki kričijo po ozdravitvi sedanjih socialnih razmer. Kar pa je še žalostneje, je dejstvo, da je neznani človek, kakor je prej sam pravil — bral vse nemške brezverske filozofe (mislece), po katerin nauku je, ko je prišel v stisko, se dosledno tudi ravnal. Tako daleč pripelje brezverstvo in branje brezverskih knjig in časopisov. Mi pa hočemo živeti, zato svoje vere nimamo na prodaj, ampak jo hočemo le poglobiti po branju katoliških knjig in časnikov.
Kdor bi rad videl in slišal tri nove zvonove, ta naj pride dne 22. oktobra v Št. Ilj pod Turjak. Pravijo, da bodo trdi kakor jeklo in trpežni kakor jeklo in vliti so bili v Jesenicah, kjer vlivajo le jeklene zvonove.
Strela ubila dva dečka. V prejšnjem tednu v petok je urezala strela med deco, ki se je vračala iz šole proti domu na Primskovem pri Kranju. Strela je ubila pri priči dva fantka, dva pa sta bila od udarca omamljena, Oba ubita sta hitela proti domu pod skupnim dežni-
kom. Vsi štirje so obležali na tleh, vendar dva so r>a pomoč prihiteli ljudje kmalu vzdramili k življenju, da sta že izven nevarnosti.
Zopet težka železniška nesreča. Dne 8. oktobra v dopoldanskih urah se je dogodila med postajama Kapela—Batrina in Petrovo Selo na progi Zagreb—Beograd težka železniška nesreča in le srečnemu slučaju je pripisati, da je bil omenjeni vlak tovorni, in ne osebni. Ko je vlak zavozil na progo, so se tračnice najbrž radi trhlih pragov utrgale in 10 vagonov je treščilo v globino. Človeških žrtev ni bilo, materijalna škoda jt velika. Na lice mesta je odšla takoj posebna komisija, da ugotovi vzroke in povzročeno škodo.
Krčmar ubil muzikanta. V krčmi Miladina Petroviča v Velikem Bečkereku se je dogodil uboj. Muzikant Mojič je popival v krčmi, ne da bi bil plačal in se hotel izmuzniti proti domu. Krčmar je zahteval od muzikanta poravnavo cehe, a Mojič se je izgovarjal, češ, da še ni preštel svojega denarja in da bo plačal jutri. Krčmar ni pristal na ta izgovor, pograbil na dvorišču za gnojne vile in z njimi tako česnil muzikanta po glavi, da ga je pri priči ubil.
Samomor radi bede in pomanjkanja. Umirovljeni železničar Ignacij Minar je položil v soboto prejšnjega tedna na progi Zagorjf—Sava svojo glavo na tir južne železnice. Brzovlak mu je odrezal glavo in roke. Vzrok samomora je bila grozna beda, v kateri je živel umi-rovljenec.
Dva izdajalca so obesili te dni v Leskovcu v Srbiji in sicer: Ivan Kara-Jankoviča in Špiro Zajdeviča iz Štipa, ki sta za časa bolgarske zasedbe Srbije med svetovno vojno vstopila med bolgarske vstaše, izdala veliko Srbov Bolgarom, katere so potem ti pobili.
Grozna smrt 47 rudarjev pod zemljo. Dne 27. avgusta t. 1. je bilo pri eksploziji v zlatem rudniku v Jacksonu v Kaliforniji (Severna Amerika) živih zasutih 47 rudarjev. Reševalna dela so trajala do 18. septembra. Tega dne so prišli do njih ter našli vse mrtve. Iz zaznamka, ki so ga našli pri nekem rudarju, je razvidno, da so vsi umrli par po izbruhu požara. Našli so jih v tesnem zakotju 4350 čevljev pod površino. Prvi je prišel do njih Byron O. Packard, načelnik zveznega rudarskega urada za ta okraj. Zaznamek, ki so ga našli pri rudarju, se je glasil: «Ob treh zjutraj. Plin zelo slab.« Zatem je bilo napisano: «Ob štirih.« Ostanek je bila nečitljiva čečkarija. Trupla so že tako na-gnita, da jih najbrže ne bo mogoče več spoznati.
Vlom in tatvina v cerkvi. Na Taborskem biku Pregrade v Zagorju na Hrvatskem je neki Alojzij Miošek, ki je pobegnil iz varaždinskih zaporov v noči od 1. na 2. t. m. vlomil v cerkev na Taborskem in ukradel 1 kelih in monštranco v vrednosti od 50.000 K. Zlikovec je pobegnil neznano kam.
Brat ubil brata. Branko Rustavina iz Drežnika v Liki je ubil v prepiru dne 29. m. m. svojega devetletnega brata Štefana in ga vrgel nato v 20 metrov globok prepad.
Žalostna smrt podporučnika. V Ibraimovcu v Ma-cedoniji se je zgodila sledeča nesrečna smrt: Poveljnik orožniške patrulje podporučnik Aleksander Vučetič je zvedel od nekega kmeta iz sela Ibraimovo, da so nedaleč od vasi skriti razbojniški komiti. Vučetič je vzel s seboj žandarsko patruljo in kmeta ter se napotil proti kraju, kjer bi se naj skrivali komiti. Kraj, ki je bil o-značen kot skrivališče razbojniške bände, je obraščen z grmovjem in obsega 3—4 km. Ko so dospeli v bližino skrivališča, se je napotil podporučnik sam s kmetom proti nevarnemu kraju, ostali žandarji pa so jima sledili eden za drugim, ker niso mogli vsi prodirati proti skrivališču v bojni črti radi nedostopnosti kraja. Ko je dospel Vučetič nekako do sredine grmičevja, zapazi komite, ki so, zapazivši ga, začeli bežati. Podporučnik jo je udri za razbojniki na čelu svojih orožnikov. Ko je prišel do komi tov, ki so bili samo predstraža glavnega razbojniškega oddelka, v strelno oddaljenost, je pustil streljati na tolovaje iz strojne puške. Streljali so samo iz strojnice, ker ostali orožniki so sledili poveljniku eden za drugim in niso mogli nastopiti z o-rožjem. Glavni komitski oddelek, ki je v grmovju mirno spal, je bil vsled strelov iz strojnice iznenaden. Pa tudi komiti so se postavili v bran s streli, razvila se j« borba od nekaj minut, a nato so pobegnili tolovaji, pustivši enega mrtvega nazaj. Žandarji so začeli pogon za begunci, a ti so se kmalu zopet poskrili, otvorili iz skrivališča ogenj na orožnike in kot prva žrtev j« ostal na licu mesta mrtev podporučnik Aleksander Vučetič. Razven podporučnika so razbojniki ranili še dva orožnika in nato pobegnili in vso zasledovanje za njimi je bilo doslej brezuspešno.
Za dekliške odre: Opozarjamo Marijine družbe, Dekliške zveze in Orliške odseke, da si takoj narod novo igro «Zmaga naj sv. Zakramenta«, ker bo izšla K v omejenem številu izvodov. Gena bo malenkostna. Naročila sprejema tiskarna «Panonija« v Gor. Radgoni
Gospodarstvo. j
Vinarsko-sadjarska šola v Mariboru. Zadnji čai
se. je naš list moral večkrat pečati s to šolo, ki naslednjega mesca obhaja petdesetletnico svojega obstoja i» delovanja. Ob petdesetletnici je namreč tej šoli pretil» nevarnost, da bi sicer še videla Abrahama, potem f kmalu zatisnila oči. V njenih prostorih se namera^ začetkom novembra naseliti srednja kmetijska šola. -j Ker je pretila nevarnost, da bi srednja šola izpodrini dosedanjo nižjo kmetijsko šolo, je poslanec dr. Hob" njec takoj stopil na branik za dosedanjo sadjarske vinarsko šola V interpelaciji, katero je poslal ministru za poljedelstvo, je odločno zahteval, da sedanja s®

12. oktobra 1022.
SLOVENSKI GOSPODAR
atrau o.
la. ki je dostopna kmetskim mladeničem z Ijudskošol-sko predizobrazbo ter vzgaja mladeniče s podukom in delom za razumne in napredno delujoče poljedelce, na noben način ne sme prenehati. Za srednjo kmetijsko šo lo, ako je njena ustanovitev potrebna in primerna, naj država pozida novo poslopje ter ji oskrbi vsa sredstva. Na svojo interpelacijo je poslanec dr. Hohnjec dobil odgovor, v katerem poljedelski minister ugotavlja in zatrjuje: 1. da je srednja kmetijska šola v Mariboru samostalna ustanova, katera bo postajala poleg dosedanje sadjarsko-vinarske šole, ki se v nobenem slučaju ne bo ukinila; 2. za zidanje posebne zgradbe za srednjo kmetijsko šolo v Mariboru so podvzeti vsi potrebni koraki, to je, ukazano je upravi, da stori vse potrebno, za izdelavo načrtov in proračuna; 3. za prvi dve leti bo samo za učilnice služila sedanja zgradba sadjarsko-vinarske šole, ne da bi se motilo delo v tej šoli, a v tem času se bo pripravilo vse, kar je potrebno, da bo v tem roku nova zgradba gotova. — Vinarsko-sadjarska šola v Mariboru bo torej ostala. Slovensko kmetsko ljudstvo na Štajerskem to jemlje na znanje z zagotovilom, da bi sadjarsko-vinarsko šolo s sedanjim ustrojem nižje strokovne šole tudi v bodoče odločno branilo, čim več nižjih kmetijskih strokovnih šol, tem bolje za napredek kmetijstva.
Regulacija Drave. Poslanec Žebot je dobil te dni na svojo interpelacijo radi regulacije Drave po predsedstvu narodne skupščine od ministrstva poljopri-vrede i voda naslednji ugoden odgovor: 1. Odredil sem preko generalne direkcije voda generalni direkciji v Ljubljani, da na licu mesta ugotovi ob prisostvu vseh prizadetih najopasnejša mesta, katera treba še to jesen zavarovali pred rušenjem ter da se mi predloži poročilo o nujno potrebnih delih na odobrenje. 2. V drž. proračun za leto 1923-24 so predvidene za regulacijo Drave naslednje svote: a) za redno vzdržavanje regu-lačno obrambnih del ob Dravi od Maribora do Medji-murja (od km 9—72) svota 569.000 dinarjev (2 milijona kron) in b) za izvanredna obrambna dela ob Dravi je predvidena svota 1,243.000 dinarjev (4 milijone kron). 3. Kakor hitro dobim od generalne direkcije voda poročilo o najbolj nujnih potrebah izvrševanja obrambnih del ob Dravi, bom storil potrebne korake, da se ta dela takoj izvršijo. Ivan Pucelj«. — Neprestanemu dre-ganju naših poslancev se je torej vendar enkrat posrečilo, dobiti ugoden odgovor. Radovedni smo, ali bo ministrstvo res tudi držalo besedo, ki jo je dalo poslancu Žebotu. Prosimo naše župane in posestnike v prizadetih občinah, da poročajo našim poslancem, ali je Pucelj že začel z regulacijskimi predpripravami.
Kaj to pomeni? Iz vseh okrajev dobivamo poročila, da silno iztirjujejo davčne oblasti dohodnino. Niti tam, kjer je toča pobila pridelke, nima davčni vijak usmiljenja. Mal posestnik, ki bi moral za leto 1921 plačati nad 2000 K dohodnine, a mu je toča vse pridelke uničila, vprašuje: Ali tudi v Srbiji imajo dohodninski davek? Na to odgovarjamo: V neprečanskih krajih, to je v Srbiji ne poznajo dohodnine. — Blagoslov centralizma, za katerega so glasovali samostojni.
Žganjekuha je pri nas silno draga. Samo davkarija že dobi od litra žganja 40—60 K na vseh mogočih dajatvah. A ta visoki davek velja samo za slovenske in hrvatske kraje. Kakor se piše, v Srbiji sploh ne plačujejo od žganja nobenega davka. Pa pravijo, da so «sa-mostojneži« že na stotine dobrot prinesli slovenskemu kmetu.
Še ena pritožba radi žganjekuhe. Finančno mini-I strstvo je baje izdalo povelje, da morajo financarji vse «kape«, katere so dali posestniki napraviti za kuho žganja na neobičajne kotle («alfa« itd.), razbiti. Te , dni hodijo na primer financarji po lenartskem okraju in uničujejo take žganjarske priprave, dasiravno so bi le priglašene. To je proti zakonu. Nikjer namreč ni v zakonu zapisano, da bi se žganje smelo kuhati samo v bakrenem kotlu. V Srbiji imajo celo lončeno posodo za • «pečenje« žganja. Prizadeli posestniki, ki so jim financarji uničili domačo žgan jarsko pripravo, naj to s podatki vred naznanijo našim poslancem. Na vseh kon-| cih in krajih dela beograjska vlada razliko med prebivalci Slovenije in stare Srbije. Res, sami uspehi samostojnih, ki so v vladi!
Vlada, preskrbi nam sol! Občine Prvenci, Gajovci, Formin in Muretinci so po poslancu Žebotu poslale ; vladi naslednjo vlogo: 1. Na kmetih trpimo veliko po-i manjkanje soli, posebno zdrave kuhinjske soli ni dobiti. Fina drobna rudninska sol je popolnoma izginila, a dobivamo le malo debele, s smetmi pomešane morske i soli. 2. Vzrok temu je, ker je sol djana pod monopol, j in ker dotični trgovci ne preskrbijo take in toliko soli, kakor bi ljudstvo želelo. 3. Opozarjamo na dejstvo, da se na deželi ravno v jeseni in začetkom zime rabi večje množine fine soli za prezimovanje različnih živil, ka-l kor zelja, repe, zabele, mesa itd. Vsled tega zahtevamo, da ako monopolna uprava ni v stanu oziroma se ji ne I ljubi preskrbeti zdrave rudninske soli v zadostni množini, se naj monopol na sol ukine. Dovoli se naj zopet prosto uvažanje soli iz Nemčije in Avstrije. Domačim trgovcem in zadrugam se pri nabavi soli naj ne dela I zaprek.
Kuhinjske soli še vedno silno primanjkuje. Pride ■ doba, ko bodo začeli ljudje spravljati zelje za zimo iti [' spomlad v kadi, a soli ne bo dovolj. Zaka j ni soli? Pod (• sedanjo vlado, v kateri sedi samostojnež Pucelj, so v , Beogradu proglasili nad sol monopol. To se pravi, samo vlada in od vlade določeni trgovci smejo uvažati j sol. Prej so smeli vsi trgovci ali zadruge uvažati fino j kuhinjsko sol iz Avstrije ali Nemčije. Bilo je soli po j nizki ceni dovolj na razpolago. A danes nam vlada ; tisi smetljivo morsko sol, katere nismo vajeni. In to j snaetje stane 15 do 20 K 1 kg. Tako skrbi Pucelj za nas.
Slišimo, da sta poslanca Roškar in Žebot poslala vladi ostro interpelacijo v tej zadevi. Mi pa pravimo, ne samo interpelacijo, ampak, ko pridete poslanci zopet v Beograd, pošteno zaropočite.
O razvoju grozdja nam pošilja državni kemični zavod v Mariboru sledečo štatistiko: En grozd iz Kal-varije pri Mariboru (mala graševina na Portalis 902) je imel jagod: 1. avgusta lani 111, letos 158, 1. septembra lani 114, letos 132, 15. septembra lani 113, letos 113, 1. oktobra letos 87; teža grozdja v gramih 1. avg. lani 44, letos 69, 1. septembra lani 85, letos 74, 15. septembra lani 112, letos 90, 1. oktobra letos 77; teža posamezne jagode v gramih: 1. avgusta lani 0.36, letos
0.44,	1. septembra lani 0.70, letos 0.56, 15. septembra lani 0.93, letos 0.80, 1. oktobra 0.82; množina kislin v odstotkih: 1. avgusta lani 3.27, letos 4.9, 1. septembra lani 1.68, letos 1.17, 15. septembra lani 0.90, letos 0.95,
1.	oktobra letos 0.86; v kubičnih centimetrih gramov kislin: 1. avgusta lani 4.29, letos 4.0, 1. septembra lani
I.90,	letos 1.98, 15. septembra lani 1.15, letos 1.56, 1. oktobra letos 1.05.
Zagrebško tržno poročilo od 9. oktobra. Z vojvodinskih postaj se je ponujala pšenica začetkom minulega tedna po 1400—1500 K, nazadnje še celo po 1300 kron. Rž se je gibala v cenah med 1300—1400 K, ječmen za pivovarne 1500—1600 K, koruza 1350—1400 K, oves 1180—1220 K, nova koruza 1000 K, stara 1250 K, moka 2400—2550 K po kakovosti.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na sejm dne 10. t. m. se je prignalo: 57 volov, 117 krav in 1 tele. Skupaj 175 korpa-dov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 32 do 35 K, poldebeli voli 28 do 31 K, plemenski voli 28 do 30 K, klavne krave debele 26 do 30 K, plemenske krave 20 do 24 K, krave za kloba-sarje 16 do 18 K, molzne krave 20 do 25 K, breje krave 20 do 23 K, mlada živina 24 do 32 K. Sejm je bil radi deževja zelo slabo obiskan.
Mesne ccnc v Mariboru: Volovsko meso I. vrste 64 K,
II.	vrste 60 K, meso od bikov, krav in telic 48 do 56 K, telečje meso I. vrste 72 K, II. vrste 64 K, svinjsko meso sveže 90 K.
Mesto dobička — izguba! (Dopis iz Gornje Radgone.) V neposredni bližini našega trga se nahaja že dokaj časa deželna drevesnica, ki vzgaja iz semena sadike gozdnega drevja: smrek, borov, mecesnov in drugega lesa za boljše pohištvo. Iz nasadov te drevesnice si morajo oskrbeti večji gozdni posestniki sadike za umno pogozdovanje svojih posekanih, oziroma izsekanih gozdov. Bila je za časa Avstrije zelo dobro oskrbovana in donašala obilo koristi. V vseh večjih gozdnih nasadih na Štajerskem in še dalje rastejo drevesa, ki so bila poslana v te gozdove kot zdrave in krepke sadike iz tukajšnje drevesnice. Ko so bili med vojsko v Karpatih in v Galiciji uničeni velikanski gozdovi, so jih oblasti takoj dale zopet nasaditi z mladimi drevesci; nekaj milijonov od teh sadik je bilo poslanih od tu. Tako velik je bil uspeh umnega oskrbovanja te ustanove. Sedaj je drevesnica skoraj popolnoma zanemarjena in mora propasti pri takem gospodarjenju. Letos so namreč še posejali seme in so nove sadike vzklile, potem pa vse pustili pri miru vso poletje in jesen. Gre-" dice niso bile niti enkrat oplete in očiščene plevela, in niti ni bilo opravljeno kako drugo še tako nujno vrtnarsko delo. Vrt je ves zaraščen s travo in plevelom ter zgleda kakor izgledajo v jeseni prejšnjo zimo izsekane travnate gozdne goličave. Med orumenelo travo so stisnjena redka močnejša drevesca iz lanske in prejšnjih setvin, zelo veliko — utegne biti do polovice — sadik je slabo rastlih, da se težko najdejo med travo; kar ni krnjavega, je od plevela zadušeno, kar je dobesedno doletelo vso letošnjo nasetvino. Najmanj pol milijona, če ne škoro cel, sadik je vsled trave izumrlo in to je o-gromna škoda. Kdo je temu kriv? Čemu se tako dela? Veliko krivdo ima tisti uradnik pri okrajnem glavarstvu v Ljutomeru, ki je odgovoren v teh zadevah. Je že bila posebna sreča za drevesnico, če jo je prišel mimogrede pogledat. Ne bilo bi vse tako zanemarjeno in propadlo, če bi ta mož ne bil tako malomaren, ali kaj, da ni naročil nobene obdelave in oskrbe. Njegova dolžnost je, oskrbeti si pri vladi potrebna sredstva, naj že dajo radi ali neradi, za dobro utemeljene zahteve mora najti odprta ušesa. Vlada nima vzroka se bati stroškov, prodane sadike gotovo lahko povrnejo stroške. Lepa priložnost bi tudi bila, da bi obiskal drevesnico kak višji predstavitelj države, n. pr. tukaj se mudeči kr. namestnik; bi vsaj videli, kako se zanimajo za vsako količkaj važno ustanovo v državi. Vsaj srbske kmetovalce, ki so se ustavili par trenutkov v tukajšnjem trgu, bi lahko povabili, naj gredo in se na lastne oči prepričajo, da trava in divji plevel enako oškoduje in duši mlado drevje, naj že raste v gozdu, ali zapuščeno V drevesnici. Bi se pač lahko naučil tukaj, kako ne sme jo delati, če nočejo, da bo v njih žepih ostal mesto dobička «izgubiček.«
Sadna razstava v Celju od 21.—24. oktobra t. 1. Še enkrat opozarjamo vse sadjarske kroge na to prireditev, ki obeta lep uspeh za razvoj sadjarstva samega in tudi za trgovino s sadjem. Za priglašenje je še čas do 16. t. m. Priglašeno blago mora biti v Celju najkasneje do 18. t. m. zvečer.
Hmelj. V. brzojavno poročilo: Nürnberg, 3. 10. 1922. Mirno, prodanih 350 bal, prima za 500 M ceneje. VI. brzojavno tržno poročilo: Nürnberg, 5. 10. 1922. Prodanih 600 bal, po lepo zelenem se bolj povprašuje in je za 1000 M dražji; rumenkasti nespremenjen. VII. in VIII. brzojavno tržno poročilo: Nürnberg, 6. 10. 1922. Prodanih 450 bal, cene postajajo čvrstejše. Nürnberg, 7. 10. 1922. Prodanih 500 bal, živahno, posebno povpraševanje po zelenem hmelju, 500—1000 M višje.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 244 -248 naših kron. Francoski frank stane 18.82 naših kron. Za 100
avstrijskih kron je plačati 0.32—0.35, za 100 čehoslavašl.th kron 872, za 100 nemških mark 7.60 in za 100 laških Ur 1052—1068 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vredci ->t naše krone 2.02 centima (1 centim je 1 vinar). Od zadnje,.:« poročila je vrednost naše krone poskočila za 20 točk.
Dopisi
Guštanj. Kakor znano, je naša prej nemška Pot -jilnica prešla v slovenske roke. Zadnje dni se je j ri zadrugi mudil revizor iz Maribora, ki je uredil račune in ugotovil, da Posojilnica stoji dobro in je vestno ur jevana. Novi odbor sestoji iz zanesljivih, poštenih in ž vseh stanov in poklicev, ki nam dajejo najboljšo garancijo za pošteno in dobro vodstvo. Kmetje in delavci, oklenite se vašega zavoda s polnim zaupanjem in se v stiski vedno obračajte do posojilnice in nalagajte pri njej odvišen denar in prihranke. Denar je pri posojil -niči varno naložen, se dobro obrestuje in vam je v potrebi vedno na razpolago.
Št. Ilj v Slov. gor. (Satanska zlobnost Mermoljeva.) V Št. Ilju vlada te dni veliko razburjenje. Kar čez boč so nam prestavili naši dve dobri učiteljici, kateri ste tukij delovali v občno zadovoljnost ljudstva. Dajali ste s. svojim lepim krščanskim obnašanjem lep vzgled celi fari. Tudi v najhujših narodnih borbah ste stali na naši slovenski strani. Mermolji ste pa bili zavoljo svoje krščanske zavednof-ii trn v peti. Brez vsake preiskave ste morale oditi. V svoji satanski zlobnosti ju je Mermolja denunciral v Beogradu, češ, da ste nemškutarici. In s tem, da ju je denunciral, se še javno baha po gostilnah. Če denuncijant izgubi čut sramežljivosti, potem se vse neha. Največji nemškutar v ¿t. Ilju je Mermolja, ker so njegovi pristaši sami nemškutaris. Pri nas nobeden pošten človek Mermolje ne pogleda. — Ogorčenje proti njemu pa je tukaj prikipelo do vrhunca.
Sv. Marjeta ob Pesnici. Mermolja v zadnjem «Kmetijskem listu« laže, da se kar kadi. Laž je, da bi bila Mermolja in Dobnik mogla sploh kaj govoriti. Nihče jih ni maral poslušati. V gostilni pa potem ni bilo ni-kakih kmetov. Ali je Hasl kak kmet? Ali smatra Mai-molja mogoče mlade, grižljave Černke za kmete? Te in «večnotreznega« Kurnika pa Mermolji privoščimo. Da, da, to so samostojni kmetje! Sijajno uspeli Mermolja s tvojimi «kmeti«! Kar pa lažete o g. Gunglu, pa ima — kratek rep. Gungl vam je bral levite, zato vam tako leži v želodcu. On je bil pri Samostojni, a je še pravočasno spoznal, da so pri tej stranki sami izvržki in propalice. Vsak pošten človek, bodisi kmet ali viničar, pljune, ko sliši izraz «Samostojna« ali «samostojnež«. Vaše sanje, vi Mermolja, da boste še kedaj prišli ca vrh in nas vodili za nos, so splavale po Pesnici mito o Šikerja proti Št Rupertu. .Pri prihodnjih volitvah vam bomo Šmarječani zapeli tisto znano: «Volilci se oglašajo po sto in sto, Mermolja poslanec več ne bole
Hoče. Na gostiji Trstenjak-Bregant v Šmiklavžu so darovali svatje 271 kron za Kmetsko zvezo in 271 kr i za slikanje novega odra. — Ana in Franc Klinar. posestnika v Radizelu, sta poklonila hočkemu Orlu 40 K, hočki Dekliški zvezi 40 K in za nabavo nove dekliške Marijine zastave 50 K. Profesor Bogovič iz Maribora za slikanje novega odra 80 K. Vsem blagim dobrotnikom povrni Bog tisočero.
Store pri Celju. List «Delavec« je v svoji številki z dne 23. septembra t. 1. priobčil dopis iz Štor, v katerem opisuje stavko nekaterih tukajšnjih tovarniških Iglavcev. Vrhu tega nesramno napada delavce, pristaše .ISZ, zlasti pa podpisanega, češ, da pomagamo ravnatelju izkoriščati delavce. — Da so štorski socijal pa-trijotje izvanredni modrijani in da si upajo pomagali z: lažjo, smo že nekoč slišali, toda, da bodo v tej svoji modrosti vedeli delavci in javnost, potrjujem še enkrat, s sledečim: Nekateri socialdemokratski elementi i.-'> zvabili 56 delavcev v stavko, torej samo dve oddeJka. Na vprašanje, kaj je z ostalimi delavci, so dejali: Za te pa je bolje, da delajo naprej!« Tudi zastopnik iz Ljubljane je tako pritrdil. Kaj reče k temu delavec, ,1-a -teri je že doživel kakšno stavko? Da na ta način organizirana stavka mora doživeti poraz, mora vedeti ■ i-nes že zadnji delavec. Ker sedaj uvidevajo svojo zm ' > in imajo nje posledice pred očmi, so v svojem gla.--.iiu' «Delavec« krivdo zvalili na JSZ, češ. mi bi že zmagali, če bi ne bilo leh klerikalcev. Delavci, ki obratujejo naprej, so po večini socijalni deinokratje. Ker se v imenovanem dopisu napada JSZ podpisanega, češ, da pomagamo ravnatelju izkoriščati delavce, se na tem mestu stavijo dopisniku «Delavca« sledeča vprašanja: Kje ir kako izkoriščamo delavce? Gotovo s tem, ker ne trobimo v rog komisarja Ltbina Kristana. Dalje: Na če-gavo voljo sem jaz zapustil Trbovlje? Nisem li to storil na lastno voljo? Imam za to kot dokaz izpričevala. Ki so vsaki dan in vsakemu na razpolago, da si iste c-J?-da. Če pa še to ne zadostuje, naj izpriča ravnateljstvo rudnika Trbovlje. Dopisnik v «Delavcu« naj mi v odgovoru tudi dokaže, kedaj in kje sem jaz govoril zoper delavske koristi! Če pa sem kedaj povdarjal previdnost, pa mora vsak moder delavec to upoštevati. Na vse to mi naj omenjeni dopisnik odgovori, sicer nosi na čelu pečat obrekovalca. — Černe.
Zima trka na vrata.....Treba bo se preskrbe'i s
toplo obleko in perilom. Vsled zboljšanja naše valute in ugodnega nakupa se prodaja v trgovini Franc Sen-čar, Mala Nedelja razno sukno za moške in ženske obleke, močna hlačevina, lepi parhenti, zimske nogavice, robci, ter raznovrstno blago po zelo zmernih cenah. Isto tam se kupujejo jajca, lepe suhe gobe in vsi poljski pridelki vedno po najvišji dnevni ceni. Enkratei poskus zadostuje in vsak postane stalen odjemalec te solidne trgovine, katero vsem toplo priporočamo.
S Iran 6.
SI.OVKXSK! GOSPODAR
12. oktobra 1922
Pozor gospodinje in gostilničarji!
Dolla je najboljša
Chiozza-čebula
ostane zajamčeno nepokvarjena do ,N aprila prihodnjega leta Dokler je še kaj za.oge se prodaja na drobno po K 16—, v večjih množinah po K 15-—
HME1AK & C!E., Maribor, SEomškov trg &
Uporabite to priliko v svrho poceni ntkupa.
I
Zahvala
Zahvala	853
Ob priliki smrti naše nepozabne, iskreno ljubljene hčerke, sestre tete in svakinje
Julke Šisus, pd. Koglerjeve
veleposestniške hčere,
se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo vsem, ki so jo prišli obiskat in tolažit v njeni bolezni ter , sočutje ob smrfi Zahvalimo se vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, dekletom za prelepe žalostinke. Iskreno se zahvalimo čč.gg duhovnikom za njih požrtvovalnost, posebno č g. župniku za njih prekrasni govor ob odprtem gTobu. Končno prisrčna hvala vsem, ki so v takem številu spremib našo drago tepozabno na njeni zadnji poti.
Sv. Lovrenc na Poh., 3. oktobra I922.
Žalujoča rodbina Kogier— ligo.
8

V	nedeljo, dne 1. oktobra 1.1. je t svojem 16. letu milno v Gospodu zaspal nsš cad vse ljubljeni sin, bratec, nečak in bratranec
Franceti Srebre.
V	torek, dne 3. t m. smo ga spremili k zadnjemu počitku na pokopališče sv. Janeza Krstnika v Čadramu. Najprej se zahvaljujemo č. g. kaplanu Iv.Rančigaju za pretresljivi govor ob odprtem grobu, č. g. župniku, nadalje g. Petelinšeku, ki ie vzel na domu mesto mega skvo Nadalje predsednici Orlic g Oberski, Orlom in Orlicam ter vsem udeležencem pogreba. Nam je bila to mila tolažba ob taki izgubi. Bog povrni!
Čad ram, dne 3. oktobra 1912.	867
Žalujoča lodbina Srebre—Sevšek.
Priporočam veliko izbiro raznovrstnega MANUFAKTURNEGA BLAGA ZA JESEN IN ZIMO
po najnižjih cenah. Prepriča naj se vsakdo pred nakupom drugod, da bode spoznal skrajno nizke cene pri meni.
Janko Cimerman v Ljutomeru,
trgovina msš. btaga
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA. -
Naknpovaka lesa
proti jako dobremu plačilu išče ena mariborska žaga.
Naslov se izve pri upravništvu. 1-2 851
Trgovina z lesom- Trgovski lokal
na deieli ali v mestu, brez- tli t. inventarjem prevzame Pinterič, Maribor, Tomšičev drevored št. il9a.	1-2 858
m p;:da n« lepem pioac.atm meitj ob St*i nt E nUia. Obitoj! <z 1« >0 cr^oo»«» 1 l»il
ifac. 2100 m* c 3 '0 m' roitoeg» let», hišo, pitama, d«e lop i> 1 .bi Iti, hlsT, velik «t; vse t dob-cm stinja Proda s« radi pre-ttlitre. *pr»Uti nitneni» a i pismene: K. f. Pfeif«, Dmrorfak, %. p, Bfegi potaiikl, Hrr»4ko. 8—8 812
Malo posestvo
takoj proda. Gačnik 49. Jare-nina.	872
Ha prodaj parterna hiša
ob okrajni cesti, z hlevom, svinjaki, veliko prešo, sadoao-snikom, vrtom i 1 njivo. Ceoa po dogovoru Kupci naj se o-glasijo pri ANTONU SREBRE. Sv. Lovrerc občina Sv. Pavel pri Preboldu.	2—1 866
Posestvo, kioŠ9„i;,10
travnika, gozda in vinograda se proda v Bo v šah 10, pošta Voj-n,k.	1 — 2 86}
Ulantsf dekla za vsako SI i (d P C i delo se vzameta v službo. Ivanka Jaušnik, Spodnja Sv Kun^ota	85*
'f a f 3 r izobražen v vinograd-.7 C J d I stvu in ooljedeljstvu »e sprejme pri Ed. Suppanz, Piistava.	1—2 865
¥l#*iik§ sodi
novi in stari se kupijo po ugodnih cenah pri Fr. Kepiču, Ljubljana, Trnovo.	1 —4 ¿64
Starejši trezni mlinar
(pomočnik) s dolgimi spričevali se sprejme na račun ter < mli-narski uferec v učenje. ALOJS KUKOVEC, umetni mlin, Ptuj.
__868_____
100 pramih sodov
na proda. Vprašati pri »Balkan« špedicija Maribor. 1—2 877
Posestvo 8 oralov. Vpraša
se pri Francu in Mariji Marko v Kamilici 66 pri Mariboru. 860
Cfiniijfis se tak°i spreten JPI CiSIIC kolarski pomočnik pri g. Alojziju Stanjko, kolarski mojster v Ključarovcih št. 18, p Sv. Tomaž pri Ormožu. Plača se po dogovoru.	861
Posestvo iščem 3v na jem6
Ponudbe pod »Posestvo 846« na upravništvo lista.	846
ll/anlra se sPreime takoi v
UlCiHnCI trgovino mešane stroke pri Ludoviku Šešerko ml. Planina pri Sevnici. 1—2 849
OOO
£t •	870
I Trapist.v hlebih a 1 kg ^Fll Tilsit v hlebih a s kg ponuja po najnižji dnevni ceni
Fran O z o nt, sirarna
Št. Jurij ob juž. žeL
ilfonra Pridnfi?a in p°*te-
UWCIILu nega sprejme v uk Franc Duhek, svečar ia medi-čar, Maribcr, Vetrinjska ul. 26. 855
Žaganje hlodo
okoli 250m3 prevzame ena mariborska ža*a na polnojarmenik. Ponudbe pod »žaganje lesa« na upravo lista. 1—2
"Veletrgovina z žeieznino
PINTER & LENARD, MARIBOR
V zalogi se nahaja: Traverze, cement, železo vseh vrst, pločevina, štedilniki, žica, žičniki, pumpe, razne cevi, kovanje za zgradbe in pohištvo, kuhinjska posoda, lita in pločevinasta, kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, kose, brusni kamni in vsi drugi v železninsko stroko spadajoči predmeti. Blagajne vseh vrst, verige domače tovarne. Postrežba to6nn.	Ceue solidue.
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga, oz. očeta, brata, svaka, strica itd. gospoda
STJEPANA EOMES
se tem potom najprisrčnejše zahvaljujemo. ®
Osobito pa se zahvaljujemo prečasliti duhovščini v Laškem, gg. zdravnikom in sestram-usmiljenkam v bolnici v Mariboru za skrbi poln trud in nežno postrežbo, si. prostovoljni požarni brambi v Laškem, gg. pevcem za ganljive žalostinke pri hiši žalosti in ob odprtem grobu, darovalcem krasnega cvetja in sploh vsem, ki so nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Laško, dne 3. oktobra 1922.
848
Zala,o5i ostaj.
Zihvi
Ob bridki in tako nenadni izgubi moje žene
Terezije Pieitarič
katera je bila dne 23. septembra t. 1. na polju pri delu naglo poklicana iz tega sveta, stara še le 43 let, se z žalostnim srcem zahvalim vsem, kateri ste jo še obiskali na mrtvaškem odru in kateri ste jo spremjali k večnemu počitku. Posebna zahvala čč. duhovščini, kakor č. g. župniku za ganljiv govor ob odprtem grobu, pevcem za tužno žalostinko, vsem sorodnikom in domačemu gasilnemu društvu. Vsem Bog plačaj! Rajno priporočam v molitev in blag spomin!
Hajdina, dne 2. oktobra 1922.
Žalujoči
moz.
St. Jurij ob juž. žel	H HBBt^.	M
000001 Prvo vrst. umetna
Amerittamskf m	jm ^ m ^s^ m m a m
SINGER I GNOJILA
Ifunim gostilno; žago, malo l\l»pilil vilo ali kakšno posestvo. Ponudbe z natančnim popisom in ceno na Gornik v LibeličaJb, Koroško, I—3 862
linniiinm in Pr0Slrn obve-lUipUjgm zne ponudbe za vagone: hrastove, javorjeve, j a-senove, in črešnjeve hlode, ku-rivna drva, suhe bukove cepa-nice, kostanjev taninski les, jamski les.; Prodam pristen domači jabolčnik; žlahtnih jabolk, naravno mineralno kiselico ?Kra-
ljev vrelec« FRANC KUPNI K, Kostrivnica, pošta Podplat. S57
SJitf-trift s»30110"1* ia
^úlalja liocgtad »preime U«»r-HuUer, Ptoj. 2-2 832
200 krtin na dan

lahko vsak zasluži doma
v svojem kraju. Kdor hoče ta zaslužek, naj pošlje v pismu svoj natančni naslov ter znamlio za odgovor. JOSIP BATIČ, Litija 31. 10-I	869
šivalni stroji dobivajo se edino le v naši lsstni novi prodajalni v
Mariboru, Šolska ul.2
kakor tudi
Singer igle lingtr olje Siftsr^ sukanec li«3«rnadome$tni
deli i. t. d. Singer šivalni
stroji za rodbbske kakor za vse obrtniške svrhe.
Predaja na mesečno odplačil«
(24 mesece?). Lastna mehanična delavnica
za popravilo vseh sistemov šivalnih strojev. Zastopstvo v vseh večjih mestih.
Siiger šivalni stroji Bourne & Co., New-York Maribor, Šolska ulica 2.
		
		
dobavlja najceneje veletrgovina
v
Vinko Vabif, Žalec, Sloven.
Jamstvo za vsebino!
Jamstvo za vsebino!
Vse vrste v zalogi:
*
18 odstot. inomasovo žlindro, 40—42 odstot. kalijevo sol, 18—20 odstot. kostni superfosfat, 15 odstot. rudninski superfosfat, 15—17 odstot. apneni dušik.
2-6 845
12. ok L ob ra 11:22.
SLOVENSKI GOSPODAR
za časno in zveličan je večno skrbeti, zato je šola. $ola je božji dar, dokler je krščanska, pa pridna, v koji se deca uči Boga spoznavati, ljubiti svojo domovino, dopolnjevati svoje dolžnosti in pa zadovoljno živeti. — Otroka v šolo pošiljati, je staršev sveta, velika dolžnost.
Še z neprimerno večjo vnemo se je Slomšek poprijel dela za šolo, ko je 1844. leta postal višji šolski nadzornik vseh šol po škofiji. Silno rad in gostokral je zahajal v različne šole, se tam prav očetovsko raz-govarjal z učenci, jih spretno poučeval in izpraševal, pa se tudi z njimi razveseljeval in ljubko popeval: Saj je pa le on tako dobro poznal nežno otroško dušo ii> priprosto govorico kot pa malokdo drugi. Tem svojim ljubljencem je zložil in vglasbil pesem: «Preljubo ve selje«, v kateri se tako lepo zrcali njegova otroško čista duša in otroško mila govorica:
Preljubo veselje — oj, kje si doma; povej, kje stanuješ, moj ljubček srca! Po hribih, dolinah za tabo hitim, le videti hočem, objeti želim! Le jedno veselje še čaka na me, v presrečni deželi, kjer mlado je vse, Trpljenje v taisto deželo ne zna. le tamkaj je pravo veselje doma!
Pri vsaki priliki se je pa tudi rad posvetoval v. marljivimi in modrimi učitelji, kako bi se dala šolska vzgoja pospešiti in šolski pouk povzdigniti, in jim je po 151etnem temeljitem razmišlievanju in zvestem o-pazovanju spisal nekako praktično metodiko v nepre cenljivi, izvirni in čudno zanimivi knjigi «Blaže in Nežica v nedeljski šoli«, ki obsega v f)2 poglavjih ali učnih slikah za 52 nedelj cerkvenega leta pač vse, kar zamore zanimati otroka in mu koristiti v poznejšem življenju. «To je prava koncentracija, ki vzbuja zanimanje in podpira spomin«, pravi dr. Bezjak v svoji «Občni zgodovini vzgoje in pouka.« Ravnatelj Schrei-ner pa. je zapisal besede: «Menda se je le redkokedaj posrečilo kateremu učitelju, v svoj slog toliko gorkotv in nazornosti vliti, kakor je Slomšek v tej knjigi storil. — Glede na način pri pouku, posebno pa v jezikovnem oziru se imamo mi vsi učitelji še mnogo učili od Slomšeka!«
Štiri sto izvodov prve izdaje te velevažne knjige je bilo razprodanih v nekaterih mesecih; 80 jih je celo potovalo v daljno Moskvo, kamor so bile naročene, in kardinal Sch\varzenberg v Pragi je dal «Blaže in Nežico« prestaviti v češčino. rsa tisoče Slovencev se je vsled le knjige začelo zanimati za čitanje, pisanje in računan -je in zlate nauke njene poslušati ob nedeljah in praznikih, ter ob dolgih zimskih večerih se jim je dozdevalo tako, kakor poslušati glas pridigarjev.
S pomočjo dobrega učiteljstva je še kot škof zbira i šolarske pesmi in jih 1852. leta izdal pod naslovom: «Šola vnetega petja za pridno šolsko mladino« ter je spisal mnogo in različnih šolskih knjig kot Malo in Veliko berilo, Abecednik, Ponovilo potrebnih naukov, Nemško slovnico za slovenske šole in še drugih lepo
število. Leto pred smrtjo pa je sestavil in v «Drobtinicah« objavil za ljubo mu učiteljstvo kratko vodilo za Malo in Veliko berilo, pa tako lepo, strokovno In praktično, da bi vsakdo mislil, da je izpod peresa v zvesti šolski službi osivelega navdušenega šolnika. — «Skrbi, pravi, da bo tvoja šola za življenje, ne pa za šolsko klop; prizadevaj si, svoje šolce za Boga. za vse pošleno in blago oživiti, ne pa jim zadušiti dobre nazore. Branje in pisanje je le lupina, jedro pa krščanska omika in žlahno srce«.
Ko je že imel dobre občinske in nedeljske šole ter obilico različnih šolskih knjig, mu je bilo še treba, si dobrega učiteljstva vzgojiti in za slovensko šolstvo navdušiti. Tudi to mu je šlo srečno izpod rok. Dobri učitelji so kmalu spoznali njegovo zlato, za šolo in narodno izobrazbo navdušeno srce- ter plemenito ljubezen do učiteljskega stanu, ki ga je vedel spoštovati kot malokdo. Kjer je le mogel, je rad pohvalil marljive in modre učitelje z besedo in v pisavi, ter je tudi v pohvalo tega stanu zapisal pomenljive besede: «Zlati nauk več velja, kakor zlat denar«. Pa še več so učitelji vredni, ki za vzgojo mladine skrbijo; zakaj, ni dovolj otroka le poučiti, treba je še bolj ga od hudega odvajati in k dobremu privajati .... Blagor otroku, ako modre učitelje in ravnatelje prave najde, kateri so mili
očetje.....Moder in priden učitelj, koristi človeškemu
rodu veliko več, kakor najslavnejši vojskovodja, kateri strahuje sovražnika in premaguje kraljestva in užiga mesta«.
Tako je bilo Slomšekovo delovanje za šolo in izobrazbo slovenske mladine. Nam je pripravljal zemljo in jo posejal z lepimi nauki in zasadil z modrimi navodili ter si s tem plemenitim nemornim delom v resnici zaslužil ime očeta slovenske šole. Po vsej pravici je zapisal ravnatelj Jamšek v «Šolskih Drobtinicah« k Slomškovi 25 letnici smrti: «da se bo od strani slovenskega učiteljstva vse storilo, prvaka slovenskih pedagogov pošteno proslavljati, o tem sem naprej prepričan. Mož, kakršnih se v stoletju komaj eden prikaže, je bil Slomšek: to nam pričajo njegova nesmrtna, velika dela«. In naš bivši ravnatelj, priznani in plodoviti pedagoški pisatelj in ustanovitelj Slovenske Šolske Matice, H. Schreiner, proslavlja Slomška z besedo: «Slovensko ljudstvo ga čast? kot uslanovnika svoje ljudske šole«.
II. Slomšek-rodoljub. V šoli in za šolo započeto delo pa je Slomšek nadaljeval tudi zunaj med ljudstvom dobro vedoč, da človek potrebuje vedno pouka in da se še le izuči, ko v grobu počiva. Po njegovem prizadevanju so dobili ljudje veselje do čitanja in to mu je bilo dovolj, da je navduševal bogoslovce in svoje stanovske tovariše za pisateljevanje in z njimi vred izdal celo vrsto knjig in knjižic, in da je ustanovil «Drobtinice«, ki naj vsako leto prinašajo ljubim Slovencem različni pouk pod naslovi: stare resnice v novi obleki, prigodbe žalostne in vesele, razgled za stare in mlade ljudi, prilike in basni, ogledalo za šolo in domačo rejo
; otrok ter slovenska grlica.
i Te «Drobtinice« so prenehale leta 1868., a ohranila
se je do danes še druga ustanova Slomškova, ki je v najširšem pomenu posvečena vsestranski omiki slovenskega naroda in to je Družba sv. Mohorja, ki je že pač menda nad osem milijonov različno vsebinskih knjig razposlala po vsej slovenski zemlji in med vse stanove našega milega naroda.
Če pa še k sklepu omenim, da se mu je po dolgoletnem prizadevanju in neverjetnih naporih vendar le posrečilo, prestaviti škofijski sedež iz št. Andraža v Labudski dolini sem doli v Maribor, označim s tem velikega Slomšeka kot narodnega učitelja. Dotlej so spadali vsi kraji med Muro in Dravo, tedaj tudi Maribor in cele Slovenske gorice z Murskim poljem vred pod graško škofijo ter so dobivali tudi od tam slovenščine slabo zmožne ali vsaj za slovenščino malo navdušene dušne pastirje. Po premestitvi škofijskega sedeža v Maribor pa so bili tudi ti kraji priklopi jeni k lavantinski škofiji in so dobivali le slovenske duhovnike, ki so po teh župnijah vzbujali in vzdrževali slovensko govorico in slovenski ponos ter tako pripomogli, da so bile ob preobratu tudi pripoznane naši novi in dični državi Jugoslaviji.
Gledamo po vsem našega Slomšeka v šoli ali na škofijski stolici, poslušamo njegove neprimerno lepe govore v cerkvi ali pri narodnih prireditvah, osobito v Mariborski čitalnici, čitamo njegove životopise ali pesmi, prilike, basni itd., povsod nam je velikan, ravnajoč še po besedah pesnikovih: «dolžan ni samo kar veleva mu stan; kar more, to mož je storiti dolžam. Oče je naše ljudske šole zares in prvobuditelj našega naroda, ki se je vedno ravnal po zbranem si geslu: Vrli Slovenci, ne pozabite, da ste sini matere Slave; naj vam bo drago materino blago: sveta vera in beseda materina! Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike! Zato pa ga narod hvaležni nikoli pozabil ne bo!
Lepi in dragoceni so kameniti spomeniki, postavljeni nesmrtnemu Slomšeku v čast na njegovem rojstnem domu, v njegovi domači cerkvi in na orehu na Ponikvi ter tukaj v kapeli njegovega groba in prav posebno v mariborski stolnici, kjer pod njegovim kipom blestijo besede: «Narodnemu buditelju, pisatelju in pesniku hvaležni Slovenci.« Pa še lepši in dragocenejši spomenik — edino vreden njegovega spomina — naj bo postavljen v naših srcih in ta je srčna ljubezen do njega, ki nas je tako požrtvovalno ljubil, in iskrena hvaležnost, ker nam je posvetil vse svoje telesne in dušne moči, ter trdni sklep, da se hočemo po njem ravnati in po njegovem vzgledu delovati. Hvaliti rajne dobrotnike, povzdigovati njihova dela in imenitne zasluge, nam je — po tvojih besedah, naš oče iu prvobuditelj! — ravno tako velika dolžnost, kakor njihove slavne vzglede posnemati. Kdor svojih slavnih prednikov ne časti, njih vrli naslednik biti vreden ni"«
Slomškovemu spominu, Slomšeku, vzoru, vzgojitelju — mladinoljubu in prvoboritelju naroda slovenskega — slava in trikrat slava!
Prof. J. K. Vreze.
Razpis tSSt - oŠ Izboljšana šmarnica
Do i prt H »»talka raspUeji s tem službo obilaskega tajnika z» takojšnji nastop. Staoovaaj», kurjava Is rainetljav presta, glede rl»okoiti ptaée naj si jrošujirt tirni taja rijo ▼ tnadeint proin i. S—2	804
ca saditev ▼ nogradov. Nataneseje poja mila daje Trinica „Vrbanjsk*.
Bi. XI] pri Velenju. 3—i 71»
QAi1 7 pol. »e proda v Kam. »UU niei priMatiborn20,č»pe-
2—9	796
Laneno seme
vosek, suhe sobe» komite, orehe« fiiol, vseh vrst lita
ter sploh ise deželne pridelke kupuje po uajviSji dnevni ceni tvrdka	0-10
J. Pežko. Celje, Glavni trg 10.
Uk faine cerkve, (prej Hita» Hočevar).
Lepi nagrobni kamni
v marmorju in granitu vedno v : - : veliki izbiri samo pri :—:
kamnotefihem mojatru
J. F. P E Y E R
v Mariboru, Kersnikova il.7
Vodni mlin "
itte v najem eb
■talni »odi i nekoliko aemije. —
Pismen«
it. 768"
peaadbe psd „ Klina?
• pravo 1-8
tega
II »ta. 768
Jermen, £ 5jftJ¡¡
debel, Stprav obrabljen se takoj kipi. Maribor, Loika alisa 16. 2-9 764
Pose it yo
na prodaj v lepi prijaani legi, obstoječe is njiv, travnik 9 t In geada se laike re A 8 glav litine. Cena po dogovora. Naslov pove apra«a tega lista. 2—2 798
CaJa po ea polovajak in OUUU štirtin preda „Mariborska mlekarna", Maribor, Aleksandrov» clita 68.	2—2 824
Vodna žaga v
najem, aa več let, leli na (kranjskem bliiu meje in postaje i dobrem stanja, i tali a voda, t m pade«, torb'na, venetiantr (2 Usta), okrožaa žaga, okolica na trdem In mehkem lean bogata. Do,iii pol „Ekspert Italija", poitao ležete, Celje._2-2 80«
T} V o spretna majeija M s 1. MJwa novembrom 11. sprejmeta pii Mariji Lininger, Maribor, Ko roHera nl!6a SI. 2—8 71-1
„CROATiA"
zavarovalna zadruga v Zagrebu, glavao zastopstvo v ¡Mariboru
naznanja, da je premestila svojo pisarno iz Cafove ulice v Slovensko ulioo 2, I. ndstr., telef. 171. 2—3 816
Elektrotehnično podletie
M. LEBEN, PTUJ
SLOVENSKI TRG 3.
Gradba elektrarn, električnih krajevnih omrežij in instalacija v hiše in tovarne. Splošna popravila električnih strojev. — Tehnični nasveti in proračuni, točna in kulantna postrežba, zmerne cene. 8-3 818
Vozniki, pozor!
mmmmmmmammmmmmmi
Proti izvanredno dobremu plačilu se odda
za prevažanje večja količina okroglega lesa. Vpraša 8-4 789	se pri električni žagi
M. OBRAN, Maribor, Loška ul. 15.
Kdo posodi
nemn iavaildn na dobio idoii mlin na deželi, na prometnem krajo. Ker nnjno potrebujem deaarne pomoči, sprejmem a tem kapitalom tudi dtuž*bnika za dobo veS lst pn dogovora, alt na posojilo s 18*i, meie5n'mi obresti is ste» s a varstvo «silna. Fonndbe ta aa uprato lista pod „Bijurnoit 772" 3-4	772
finvnimn «® mlado pridoo
sprejme d.ue a d.ž.ie
Vei pove oprava lista. 2—2 786
Seno» slimei
drva, premog,
žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja
0SET ANDREJ,MARIBOR
Aleksandrova cesta 57, tel.88.
Kakšna bo cena za nevo vin® ?
Sicer težko vprašanje, a vendar rešljivo; odvisno je le od ugodnega in dobrega škropljenja. Uspešno škropljenje le mogoče z
„les gmig ovo" š&ropilnico
ki slovi med vinogradniki ena kot nsjboljših-Akoje še nimate,naročite jo takoj, ker bodo spomladi mnogo, mnogo dražje. 2—2
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
ZINAUER, Maribor, Aleksandrova cesta 45(11
asa

1 Spodnještajerska ljudska posojilnica		
Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z.		
ofereetaje od Novaka teta naprej navadne ams vloge po 1	0	
|L m fet -slog« p* po dogovoru*	2	
Kdor hoče
za svoj težka prislužen
denar
dobiti dobro blago, kakor: sukno, hlaSevino, pirhente, platno, odeje, predpasnike, srajce i. t. d. in po nirki ceni, naj kupuje v obče znani o-o-o	manufaktirni trgovini	o-o-o
Srečko Pihiar
Maribor, Gosposka ulica 5.
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU

pi»i ,(Belem volu«.
Sprejema hranilne viage in jih obrestuje po 411
2 10
oziroma do
>11 m 12 te
PODRUZN. JUGOSLOV.
CE V PTUJU
938G9
PRIPOROČA SLEDEČE NARODNE TVRDKE
od dr.ev* vloge do dneva dviga, — Posojila daje na vknjižbo, poroštvo in ¿astavo. — Otvarja trgovske kredite pod zelo ugodnim* pogoji.
r si hoče oskrbeti
vsakovrstne poljedelske stroje in priprave kakor: vitle, mlatilnice, žitne čistilne mline} trijerje sli odbiralnike, slamoreznice za roim ter pcgon na vitel, sadne in grozdne mline, stiskalnice, reporeznice, drobilne mline zt «delovanje vsakovrstne moke, koruzne rob-karje, sesalke in pocinkane cevi, gnojnične črpalke, Sackove pluge, kosilne stroje, dvorezne koruzne sejalne stroje, okopalnike in osipaJnike, izborno pocinkane brzoparil-nike v velikosti 50 do I20 1, brzoparilne lonce in slamorezne nože i. t d. naj se obrne zaupno na znano domačo tvrdko
Ivan Hajny, Maribor, Aleksandrova cesta 45,
nasproti glav. koi>
POZOR!
P0Z0R1
Specerija: Kreft Hinko, Srbski trg;
Galanterija in čevljarske potrebščine:
Petrovič L judevit, Cankarjeva ulica; Snoj in Urbančič Krekova uIicB> Sencar Alojzij, Prešernova ulica;
Bakrene kotle za žganjekuho
trpežno izdelane, po ugodni ceni in sicer od 25 do GO litrov vsebine ima v zalogi trvdka
STIIKO ŽARGI & Co., LJUBLIRNA
Hariinova cesta štev. 5,
Zahtevajte cenikel	Takojšnja dobava!
Tušek Ciril, Prešernova ulica; Vaupotič Anton, Slomškova ulica; Sorko Josip, Breg pri Ptuju.
Manufaktura:
Brcnčič Alojzij, Panonska ulica; Fauland Josip, Panonska ulica; Havelka Rudolf, Slomškova ulica; Lenart Franc, Srbski trg; Mahorič Anton, Ivrempljeva ulica; Muršec & Ivostanjevec, Slov. trg 13;
Deželni pridelki: Brnčič Vinko, Ljutomerska cesta; Mahorič Franc, Vseh svetih ulica;
leleznina: Brenčič Anton, Krempljeva ulica;
Pletenina, drobnarija, konfekcija
in krojaške potrebščie: Vrabl Martin, Panonska ulica;
Galanterija, drobnarija in šolske
potrebščine: Peteršič I. N. Slomškova ulica.
Usnje in čevljarske potrebščine:
Brata Vošnjak, Slomškova ulica; Zavernik Jakob, Cankarjeva ulica i.
Steklo, porcelan, šipe: Kraigher Avgust, Slovenski trg L
Veletrgovina vina in šampanjca: Cucek Franc.
Veletrgovina vina: «Vinarija«.
\	I
Trgovina z lesom:
Kravina Franc, Ormoška ?esta. 1 Pivovarna:
Delniško pivo, zastop. Frane ZwiU
Stavbeni materijal: ireo & Macun, Ormoška cest«.
OKOLIČANI IN MEŠČANI, KUPUJTE PRI TEH TVRDKAM i
Naročajte „Slov. Gospodar"
!
•GašparPodsedenšek®

!
umetni in valjčni mlin
je na novo predelan in opremljen z najboljšimi stroji. Izdelujem vse mlevske izdelke ter imam vedno v zalogi vse vrste najboljše moke. V veliki zalogi imam tudi pšenico in koruzo po najnižjih cenah.
Priporočam se slav. občinstvu za obilen 9 obisk. — Z odličnim spoštovanjem Q
Gašpar Podsedenšek.
:
Zadružna gospodarska banbald.
Podružnica v Mariboru. =====5
Začasno: Koroška cesti 1/L — TelefM 311. — Brzojavi: Gospobatte
Ctiilrala: Ljubljana. Pedruiitice: Djakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Sibenik. Ekspozitura: Bled.
hrteresna skupna« s Sveopto Zanntiijako fesak« 4 4 v Zagreb« in njene po&uJaia» v Kartami in Goapodarakn bank« liv Novem Sadu.
Kapital In rezerve skupno z afiiijacljami čez K 5O,OOO.0®r—•
D^e trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in
vntarta in devize, »prejema vloge v tekočem računn in na vložne knjižice t«r j.i uhlk^i vae bančne in bonane transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterija *
mm

iM&l
^ fflalg UdUm« »t. Cirila v Mariboru.
Odgovora! urednik: Vlado Puienjak.
Izdaja: Konzorcij «Slo*.