Poezija
Da bi ne bilo nikoli več vojn...
Naš občan Miro Medvešek je pripravil tretjo pesniško zbirko. Naslov te zbirke bo: »Od Muljave do Šmarjete«. V prvih dveh zbirkah: »Žužemberk« in »Naših dni podo-be«, obe sta posvečeni našim borcem in borbi našega naroda za svobodo — so pesmi odra-ščajočega otroka, ki je videl in doživljal vse vojne strahote. V tej zbirki, ki bo izšla — so pesmi, ko vojne ni več in je tudi naj ni-koli ne bi bilo.
Objavljamo nekaj verzov: ... Zdaj pa ni, zdaj pa ni več v Soteski, ob gradu, pri mostn, pri žagi
—  ne sivih, ne belih, ne rdečih straž... Zdaj straži v tej vsega prelepi dolini
—  hmelj!
*
Vsi bomo šll počasi... počasi, kot Krka počasi
— pri Straži čez jez .. ¦
Pozdravljen, Žužemberk! Pozdravljena, milina KRKE
—  med bregova ujeta!
*
Poglejte Ijudje, kako se je sonce razlllo v
polje med njive in med kozolce — pri Zagradcu!?
—  Zavidam Ti sonce, ker vidiš vsak dan to
lepoto!
... Jaz pa jočem s stisnjenimi peslmi, skrušen —med asfaltom in rned betonskimi
bloki!
— O, ialost, saj si težja od smrii!
... Kolikor je vrb ob Radulji
in teikega grozdja v Goriški Gori
in v vsej Šmarjeti
— je v meni žalosti!
... Joj, Ijudje, zakaj ne Ijubite Te zemlje? ... Kaj še vračamo vsej tej lepoti?
— Odhajamo!
*
Na koncu še to: Miro Medvešek je name-nil izkupiček od prvih dveh zbirk Zavodu za gluho mladino v Ljubljani, kot skromen pri-spevek in v spodbudo drugim.