OBČINA MENGEŠ UR ADNE UR E: ponedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 petek: 8.00 - 13.00 Popravek V marčevski številki Mengšana, v članku Srečanje najbolj­ših športnic in športnikov Občine Mengeš, je bil med pre­jemniki priznanj tudi Aljaž Kuhar, kot član Sankukai karate kluba Domžale. V članku je bilo njegovo ime žal napisano narobe - kot Aljaž Jan. Uredništvo 9.5. in 23.5.2017 ob 18. uri NAPOVEDNIK AIA – Mladinski center Mengeš: od aprila 2017 . MLADINC bo odprt od 17.00 do 22.00 od pon. do pet., v sob. glede na dogodke, v ned. od 18.00 do 22.00 Več info na: fb drustvo aia, drustvo.aia@gmail.com, T:070-732-070 KAJ SE DOGAJA *POGOJI ZA VSTOP V SVET PODJETNIŠTVA, v sredo, 12. aprila, ob 17.00, v Mladincu ( soorganizacija z VEM točko) *VIDIM PRIHODNOST –SPOZNAJTE ŠTUDIJ IN DELO FIZIKA – SOUSTVARJALCA TEHNOLOGIJ PRI­HODNOSTI, v torek, 18. aprila, ob 18.00, v Mladincu (Alenka Zdešar) *PREDAVANJE DEPRESIJA, ZDRAVILA IN KONOPLJA, v sredo, 19. aprila, ob 17.00, v Mladincu (Barb­ka Špruk in gostje) *OTROŠKA PREDSTAVA IN USTVARJALNE DELAVNICE z umetnico Savo Kralj - MEHURČKI, v petek, 21. aprila ob 17.00, v Mladincu (soorganizacija s Knjižnico Mengeš) *BITKA TALENTOV V MENGŠU, v soboto, 22. aprila, ob 19.00, v Mladincu, obvezne predhodne prijave (Nina Zupan) *PREDAVANJE SKRIVNOST HARMONIJE V ODNOSIH, v torek, 25. aprila, ob 18.00, v Mladincu (An­drej Pešec) *ZANIMIVO POPOTOVANE – KOSTARIKA, v sredo, 26. aprila, ob 18.00, v Mladincu (Neža Gorše in Marjana Tomažič) *MOVIE NIGHT RISANKA - spirited away, v soboto, 29. aprila ob 17.00, v Mladincu (Sara Petrovčič) *KAKO ZASLUžITI DENAR S HOBIJEM, v sredo, 3. maja, ob 17.00, v Mladincu ( soorganizacija z VEM točko) * PREDAVANJE UMETNOST PREOBRAZBE, v sredo, 17. maja, ob 18.00, v Mladincu (Andrej Pešec) *ODPRTO STREET DANCE TEKMOVANJE PLEŠ'. v soboto, 20. maja, ob 15.00, v ŠD Partizan (Sanja Tomšič) *VIDIM PRIHODNOST – predstavitev poklica, pogovorno srečanje, v sredo, 24. maja, ob 18.00, v Mla­dincu (Alenka Zdešar) PLES, VADBA IN SOLO PETJE * HIP HOP, pionirska skupina v torek in četrtek od 18.00 do 19.00; mladinska skupina v torek in četrtek od 19.00 do 20.00, hip hop urice za mlajše (predšolske) ob četrtkih od 17.00 do 18.00, treningi in plesne urice bodo v prostorih mladinskega centra (Sanja Tomšič ) *PILATES, ob torkih in četrtkih od 20.00 do 21.00, ob sredah od 15,00 do 16.00 pilates za mlade nosečnice, v prostorih Mladinca (Sanja Tomšič) *SOLO PETJE, ob petkih oz, termin po dogovoru, prijave in info na na drustvo.aia@gmail.com ali na vokalstudio.soncna@gmail.com, v Mladincu (Nina Zupan) UČENJE IN ZAPOSLITEV *BREZPLAČNA UČNA POMOČ, v četrtek od 16.00 - 21.00 (termin po dogovoru), za mlade od 10. leta dalje, dijake in študente, v Mladincu (Rok Resnik) *KARIERNO SVETOVANJE (karierni coaching) termin individualno, po dogovoru, prijave in info na drustvo.aia@gmail.com, v Mladincu (Silva Abram) *TEČAJI ANGLEŠČINE – aktivno in učinkovito učenje, za predšolske 25 urni, za osnovnošolce 25 urni, za srednješolce (maturitetni tečaji) 28 uri. Več info na fb drustvo aia ali na drustvo.aia@gmail. com ali info@speakup.si. SVETOVANJE - ZDRAVJE SVETOVANJE - ZDRAVJE *PSIHOLOŠKA SVETOVALNICA ZA MLADE, anonimno, individualno, prijave na: svetovalnica.aia@ gmail.com ,v Mladincu ( dr. Mojca Petrič) *LOGOPEDSKA PROSTOVOLJNA POMOČ, študentka logopedije, ob torkih oziroma po dogovoru, prijave in več infomracij na drustvo.aia@gmail.com, v Mladincu (Eva Polančec) ANIMACIJE *ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VAŠE OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, v soboto in v nedeljo, 10.00 – 13.00 ali 13.30 – 16.30, ali po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra (Sanja Tomšič) Kazalo 4 Občina 6 Intervju 10 Mengeški utrip 20 Intervju 22 Zanimivo 25 Šport 30 Iz življenja cerkve 32 Kultura 34 Politika 34 Obvestila - Oglasi SODELUJTE V MENGŠANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano tele fonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro čenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevki oddani po tem roku ne bodo objavljeni v tekoči številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 30. aprila 2017. MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www. menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490 844, e-po­šta: mengsan@menges.si; Uredniški svet: Matevž Bolta, Matej Hribar, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Tomaž Štebe, Mirjan Trampuž; Uredniški odbor: Maša Skok, Štefan Markovič, Blanka Tomšič; Lektoriranje: Nataša Jerič (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Di­stribucija: Pošta Slovenije d.o.o.; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.kosec@menges.si; Naklada: 3.000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999 Zgodba z naslovnice: Anton Komat, ekolog. Foto: Edvard Vrtačnik Naslednja številka Mengšana izide v petek, 12. maja 2017 Dobra kava, slabe šale Januar pozdravlja novo leto in zaznamujejo ga načrti za nove začetke, februar se kopa v srčkih in predragih vrtnicah, marec pa je nekako še vedno mesec vseh žena. Prigrabili smo se do aprila, ki pa je vsaj v svojem začetku obarvan z dnevom norcev, polnim dobrih, predvsem pa slabih šal. Nobenega dvoma ni, da je v slehernem uvodniku potrebno omeniti vreme ali našo prečudovito naravo. Bojda te dni zunaj sije sonce in ptice pojo kot še nikoli, česar pa iz prenatrpanih in temačnih kotičkov knjižnice ne morem zares potrditi. Ob dolgotrajnemu pisanju diplom­skih nalog, nenehnemu sanjanju o Gospodovem resničnem obličju in neprijetnemu spoznanju, da moderna umetnost morda le nikoli ne bo presegla nivoja mojstrov iz preteklosti, se vselej prileže skodelica dišeče kave. Ljubitelji pravega kapučina, prelepih skodelic ali morda nezlomljivih žlic tako potegnejo ta kratko, saj je poceni kava iz avto­matov venomer sestavljena iz kopice trsnega sladkorja ter kravjega mleka v prahu. Najbolj pogumni ali morda najbolj obupani tako žr­tvujemo svoj dragoceni čas, da bi si privoščili v kavarni skuhano, še dragocenejšo kavo, postreženo s strani lepega dekleta. Izbira toplih napitkov je obsežnejša, verjetnost sonca znatno višja in morda imajo v ponudbi kavo z ovsenim mlekom. Po skodelici ali dveh je svet videti lepši in mnoge ovire izpuhtijo ne­znano kam. Peka veganskega kruha brez glutena, ki si ga prijazno izmenjamo med sosedi, ki še vedno kurijo na les, za kar nam umetno narejeni kodri vsakodnevno smrdijo po dimljeni plastiki. Ali pa branje nemških apokrifov v domači sobi, ki je lahkotno in umirjeno, napram orjaškim in glasnim tovornjakom, drvečih mimo okna. Sprevržen smi­sel za humor je tako sprejemljiv in priljubljen med vsakodnevnim ži­votarjenjem, začinjen z vročo kapljico energije. Ne glede na to, koliko dobre kave popijemo, koliko sončnih žarkov ujamemo ali kakšen kruh spečemo - osmi marec nikoli ne bo dovolj, tu pa tam vam bo postrežena mrzla kava in slabe šale bodo vedno tu. Maša Žekš rektor za področje cest in razvojnih projektov: »Pričakujemo, da bomo vlogo za gradbeno dovoljenje oddali skladno s terminskim planom, se pravi jeseni, ko bomo tudi že objavili javni razpis za izbor izvajalca gradnje. Vse aktivnosti usklajujemo na rednih mesečnih sestankih s predstavniki DARS, zato ne pričakujemo zapletov.« Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je ponovno opozoril, da je izgradnja manjkajočega dela obvoznice nujna, zato so se dogovorili, da ostajajo v stiku in se ponovno srečajo konec poletja. Besedilo in foto: Občinska uprava Priprave za gradnjo Športne dvorane Mengeš V sprejetih proračunih za leti 2017 in 2018 je glavna prioriteta izgradnja športne dvorane. Zaradi novega objekta v prostoru -vzhodnega prizidka Osnovne šole Mengeš, je potrebno obstoječi projekt ustrezno preprojektirati. Z gradnjo športne dvorane bodo učenci in učitelji končno pridobili ustrezne prostore za izvedbo pouka športa, občani in društva pa prostor za izvajanje organiziranega športa in rekreacije. Izgradnji športne dvorane bo sledila še zaključna faza prostorske preureditve Osnovne šole Mengeš, in sicer ureditev kuhinje in jedilnice v prostorih sedanje telovadnice. Gradnja športne dvorane v Občini Mengeš je projekt, ki se je začel v letu 2009, ko sta Občina Mengeš ter Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije izvedli javni natečaj za izbiro najprimernejše variantne rešitve za gradnjo nizkoenergetske večnamenske športne dvorane Mengeš. Izbrana je bila rešitev podjetja Studio Kragelj ar­hitekti d.o.o., ki so športno dvorano umestili na mesto obstoječih zunanjih igrišč. Med osnovno šolo in športno dvorano so predvideli izgradnjo parkirišč za obiskovalce in zaposlene. Ohranili so obsto­ječe zelene parkovne površine ter prostor na južni strani dvorane rezervirali za športna igrišča in tekaško stezo. Po izbiri najprimernejše rešitve se je v letih 2010 pričelo s pripra­vo projektne dokumentacije, v letu 2012 pa je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. V tem času je občina pridobila kohezijski projekt vodooskrbe, vendar pa je morala za njegovo izvedbo za­ložiti lastna sredstva. Zaradi tega je bil projekt izgradnje športne dvorane prekinjen. Sredstva so bila v celoti povrnjena konec leta 2016, kar je pomenilo, da se projekt izgradnje športne dvorane lahko nadaljuje. Zaradi prostorske stiske in pomanjkanja učilnic in kabinetov smo v letu 2016 začeli graditi vzhodni prizidek, ki bo dokončan do poletja 2017. Zaradi navedenega razloga je potrebno obstoječi projekt športne dvorane ustrezno preprojektirati - s ciljem, da se športna dvorana ustrezno optimizira in prilagodi novim zahtevam EKO sklada za pridobitev nepovratnih sredstev. Po izdelavi projektne dokumentacije bo oddana vloga za gradbeno dovoljenje ter vloga za pridobitev nepovratnih sredstev in objavlje­no javno naročilo za izbor izvajalca. Na občini pričakujemo, da se bo z gradnjo pričelo v začetku gradbene sezone 2018. Športna dvorana bo v celoti namenjena potrebam osnovne šole, prilagojena pa bo tudi za organizacijo različnih šolskih športnih tekmovanj. Hkrati bo pomenila tudi novo priložnost za razvoj or­ganiziranega športa v naši občini in možnost rekreacije naših ob­čanov. Besedilo: Občinska uprava Koledar dogodkov in prireditev v občini Mengeš - april in maj 2017 KDAJ KAJ KJE ORGANIZATOR sobota, 15. april ob 15. uri nedelja, 16. april ob 8. uri torek, 18. april ob 18. uri BLAGOSLOV VELIKONOČNIH DOBROT Pohod na BLEGOŠ Spoznajte študij in delo fizika – soustvarjalca tehnologij prihodnosti DOBENO, Anžinova kapelica, Dobeno, 1234 Mengeš Blegoš Društvo Aia - mladinski center Mengeš, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš TURISTIČNO DRUŠTVO DOBENO PD Janez Trdina Mengeš DRUŠTVO AIA - MLADINSKI CENTER MENGEŠ sobota, 22. april ob 7. uri Trim pohod Rašica 2017 Prostori planinskega društva, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš PLANINSKO DRUŠTVO JANEZ TRDINA MENGEŠ sobota, 22. april ob 7. uri TRADICIONALNI TRIM POHOD RAŠICA 2017 RAŠICA PD Janez Trdina Mengeš sobota, 22. april ob 9. uri SKUPAJ ZA LEPO IN ČISTO DOBENO Dobeno, Dobeno, Anžinova kapelica, 1234 Mengeš TURISTIČNO DRUŠTVO DOBENO nedelja, 14. maj ob 7. uri KAMNIŠKI VRH ČEZ HUDE KONCE KAMNIŠKI VRH PD Janez Trdina Mengeš nedelja, 28. maj ob 8. uri TRDINOV POHOD – HUDIČEV BORŠT – JAVORJEV VRH JAVORJEV VRH PD Janez Trdina Mengeš Velik del življenja ste posvetili naravi. Kdaj in na kakšen način ste prvič stopili z njo v stik, da vam je odnos do nje pustil pečat? Jaz sem otrok narave. Kot majhen deček sem vzpostavil stik z divjino in pristno naravo. Ži­vel sem na robu Ljubljanskega barja. S dru­ščino vrstnikov sem pohajal po širjavah barja in to je bil nepozaben čas. Kako ste ta pristen otroški odnos prenesli v svojo filozofijo in kje vidite srž spora med naravo in človekom? Moja osebnostna lastnost je, da ne prenesem laži. Ravno pri mojem odnosu z naravo je to bistveno. Narava nikoli ne laže. Naš planet je edini dom, ki ga imamo. Moj glavni mo­tiv je, da se uskladita ekologija, kot veda o domu, in ekonomija, kot ekonomija dobrega gospodarja v tem domu. Dogodki v zadnjih 50 let govorijo, da se problemi zaostrujejo. Ekonomija je plenilska, s filozofijo neomejene rasti, tako kot rak. Rakavo tkivo ubije gostite­lja in na koncu še sebe. Zato je samomorilska in vodi v svetovno vojno za vire. Če hočemo neomejeno rast pri omejenih virih, to pomeni globalno vojno. V kontekstu odnosa ekonomije in ekologije je ogromno laži in prevar, čeprav gre za preži­vetje človeka. Danes je ogrožen človek in ne narava, ki bo preživela. Preživela je še hujše katastrofe, kot jih ta čas povzroča človek. Mi moramo priznati, da imamo problem prežive­tja in temu ustrezno ukrepati. Ljudje smo prepoznali težave, a ne ukrepa­mo. To se vidi tudi v Sloveniji. Katere glavne tri okoljske probleme bi izpostavili? Kritična je izguba njivskih površin. V petin­dvajsetih letih samostojnosti smo izgubili 100.000 hektarjev, kar je četrtina vseh ob­delovalnih površin, kar smo jih imeli. Izgubili smo več zemlje kot Nemčija po drugi svetovni vojni. Ob tem pa je propadlo kar 16.000 ma­lih kmetij v zadnjih 10 letih. Drugi problem je porušen vodni režimi zaradi regulacije rek. Imamo negativno vodno bilan­co, kar pomeni, da vsako leto več vode odte­če iz Slovenije. Slovenija je v vodnem stresu. To pomeni poplave in hkrati suše ter upad podtalnice. Tretja težava pa je izguba biotske pestrosti zaradi pretirane rabe pesticidov, polivanja gnojnice po travnikih ipd. Okrog 60 odstotkov starih sort kulturnih rastlin naših prednikov je v zadnjih petdesetih letih izumrlo in ta trend se nadaljuje. Ne vzgajamo več naših tradici­onalnih sort sadja in zelenjave, ki je odporno na škodljivce, ampak semena uvažamo iz tu­jine. S tem ogrožamo prehransko suverenost. Tudi mengeško-domžalsko območje zagoto­vo ni imuno na ekološke probleme. Kako vi dojemate ta severovzhodni del Ljubljanske kotline in na katere okoljske anomalije opo­ zarjate? Pokrajina je osiromašena. Ko sem prišel v te kraje, sem ugledal prizore agrarne stepe. Monokulture, uravnane reke, ni več grmišč, obmejkov, ozar, skupin dreves, izginila je slo­venska tradicionalna mozaična krajina. Vse to po naravni poti nevtralizira delovanje vetra in zadržuje vodo. Pri monokulturi koruze je problem, ker je zemlja pol leta gola. Zakaj ni kolobarjenja? Zemlja je vedno manj rodna, izginja humus, prihaja do erozije, ko veter odnaša prst. Moti me, da delavci, ki obrezujejo drevje v naseljih, tega ne delajo strokovno. Drevesa so okleščena, iznakažena, pohabljena, invali­dna. Kdo to dovoli? Ljudje, ki delajo z dreve­si, nimajo občutka ter odnosa do drevesa kot živega bitja. Vsak mizar dela bolj spoštljivo s kosom mrtvega lesa. Tretji problem je, da na najbolj rodovitnih območjih postavljajo pogosto nepotrebna orjaška krožišča. Uničene so velike površine kmetijske zemlje. To se mora nehati! Njivske površine je potrebno čuvati. Asfalta se ne da jesti. Izpostavil bi tudi, da je nesprejemljiv močan promet, ki gre skozi center Mengša, saj se s tem krši EU direktiva o benzenu. Ta je zelo stroga. Katera koli meritev v bivalnem prosto­ru, ki pokaže, da je benzen prisoten v zraku, pomeni kršitev te direktive. Zato je potrebno promet in vse prometne servise takoj uma­kniti iz naselij. Razlogi za takšno stanje so različni. Kateri so najbolj krivi zato, da je situacija na ne­katerih področjih že dalj časa zaskrbljujoča? Pri nas v Sloveniji je zakonodaja napisana v prid kapitala. Imeli smo dobro okoljsko po­litiko in zakonodajo v prvem desetletju sa­mostojne Slovenije. Zdaj se na račun narave povečuje vpliv kapitala, zato se suspendira varovalna zakonodaja na vseh področjih. Do­ber primer je zniževanje standardov prisotno­sti strupov v okolju. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je bilo ob osamosvojitvi več kot 100 okoljevarstvenih organizacij, danes jih ni več niti 10. Danes se politika sploh ne pogovarja več s civilno druž­bo. Prevladujejo interesi zasebnega kapitala. Za javnost so zanimivi le še resničnostni šovi, šport in politične afere. Udeležbe javnosti pri sprejemanju političnih in zakonodajnih odlo­čitev praktično ni več. Toda imamo inštitucije, na katere se lahko obrnemo ob kršitvah zakonodaje in družbe­nih norm. Dnevno dobivam sporočila iz različnih koncev Slovenije zaradi degradacije okolja na lokalni ravni in s tem povezanega ogrožanja zdravja ljudi. To pomeni, da ljudje na lokalni ravni ni­majo več nobenega sogovornika niti zagovor­nika. Institucije so neučinkovite in zastarele. Kaj pa inšpekcijske službe? Težava inštitucij je, da se ne ve, za kaj je kdo pristojen. Pri prijavi na inšpekcijo te prelagajo pritožbo z ene na drugo in na koncu zopet pride do prve inšpekcije. Zato ljudem svetu­jem, naj pismeno prijavljajo težave na več in­špekcij hkrati. Te morajo po uradni dolžnosti na pismene prijave odgovoriti, sledi uporaba ZUP in Upravnega sodišča. Ljudje so prema­lo poučeni o okoljskem pravu, pravicah drža­vljanov, upravnih postopkih … Toda vse vendarle ni tako črno. Kje so iz­boljšanja? Nikjer ni nobenega zboljšanja. Res ga ne vi-dim. Mogoče je pozitiven le visok delež za­varovanih območij v Sloveniji. A to je le na papirju, lobisti v imenu profita le nekaterih nadaljujejo svoj pohod. Kako je v Sloveniji urejena zakonodaja, ki ščiti naravo pred različnimi škodljivimi vplivi človeka? Imamo krovni zakon o varstvu okolja. Ta ni slab. Problem so podzakonski akti, ki su­spendirajo določila zakona na različne na­čine. Primer je, če se povrneva na temo o dopustnih emisijah. Prav to jesen je vlada sprejela določila, ki dopuščajo bistveno višje emisije nevarnih snovi, kot je bilo to dovolje­no do sedaj. To pomeni podpiranje prihoda umazane industrije, kot je prihod lakirnice Magne v Slovenijo. Kar nekaj težav ste izpostavili. Toda kje vidi­te rešitve, kako vzpostaviti sistem preventiv­nega delovanja? Sem pristaš svobodne družbe. To pomeni, da samoorganizirani ljudje nadzorujejo oblast. Mora biti komunikacija in nenehen dialog, ki je pomemben pokazatelj uspešnosti obla­sti. To je koncept odprte družbe. Konkreten primer: temeljni problem demokracije niso volitve, temveč odpoklic politikov. Vsaka šti­ri leta volimo poslance, a nimamo sistema, kako se znebiti neuspešnih, nesposobnih in skorumpiranih izvoljencev ljudstva. Torej: ne samo izvoliti, ampak imeti tudi možnost od­poklicati. Kakšna je vloga vas, ekologov, v sodobni družbi? Za nas pravijo, da smo zaviralci razvoja. To mi zdi tragikomično. Ekologija ni samo uga­šanje luči, zapiranje pip in ločeno zbiranje od­padkov. V bistvu gre za odnos med človekom in naravo ter med človekom in sočlovekom. Moramo vzpostaviti ekonomijo dobrega go­spodarja na edinem planetu, ki ga imamo. Vzpostaviti moramo ekonomijo preživetja. Če se je velik del današnje populacije umaknil v virtualni svet, je to zelo nevarno, ker izgubimo stik s tem, kar se zares dogaja. In tu nasto­pimo mi, ekologi, ki sedaj govorimo v imenu preživetja človeka. Ki pa kar naprej govorite o krizi … Kriz je mnogo. Imamo ekonomsko krizo, energetsko krizo, pred zlomom je prehranski sistem, zdravstveno krizo in klimatske spre­membe. Ne bo nam uspelo rešiti posamezne krize, ker moramo v kontekstu rešiti celotno krizno dogajanje. Ni parcialnih rešitev. Civi­lizacija je v krizi, a površnemu potrošniku je vse v redu, dokler so trgovine polne. Zanj je problem prazna denarnica. Vendar se stanje lahko zelo hitro in dramatično spremeni. Da­nes so police polne, že jutri so lahko prazne. In kaj v takem primeru lahko naredi dežela, ki 2/3 hrane uvaža? V EU smo rekorderji v odvisnosti od uvoza hrane, imamo le 32 od­stotkov samooskrbe in najmanjšo površino njivskih površin (poleg Finske) na državljana. Smo pa na prvem mestu v EU po površini supermarketov na državljana. Kateri ekološki problem najbolj vpliva na lju­ di, njihovo zdravje in počutje? Danes je glavni vir obolevanja ljudi industrij­ska hrana. Ta povzroča najmanj 80 odstotkov vseh degenerativnih obolenj, kot so kardio­vaskularna obolenja, diabetes, rak, avtoimu­noska obolenja in hormonske motnje. Velik problem je tudi hiperaktivnost otrok. A se nihče ne ukvarja z vzrokom. Otrokom dajejo pomirjevala, vendar to ni rešitev. Znano je, da ostanki organofosfornih insekticidov v hra­ni povzročajo hiperaktivnost, pri odraslih pa sindrom kronične utrujenosti, ki ima podobne znake, kot je utrujenost, nespečnost, težave s pozornostjo ter kratkoročnim spominom itd. Mi pa se žal ukvarjamo zgolj z lajšanjem simptomov, ne odpravljamo pa vzrokov. In kako je potrebno takšen problem indu­ strijske predelave reševati? V tujini, kjer se tega zelo dobro zavedajo, sta dve stvari zelo pomembni. Prva so tradicio­nalna ekološka znanja. V lokalni skupnosti se moramo vprašati, kako so predniki preživeli v tem prostoru, katere lokalne vire so upora­bljali, katere tehnologije in orodja so razvili. Ta tradicionalna znanja pa je potrebno upora­biti z najnovejšimi dognanji etične znanosti. Poudarjam: etične, kajti tudi znanost je da­nes našla svojega Mamona. Kako bi to bilo v primeru Mengša? Preučiti bi bilo potrebno, kako so v Mengšu živeli v preteklosti, katere naravne vire so uporabljali, katere tehnologije in orodja so razvili, kako so kmetovali, kakšno hrano so pripravljali in kako se je samoorganizirala in delovala skupnost domačinov. To je potrebno zbrati in nadgraditi s sodobnimi dognanji. Ža­lostno je, da ta dragocena kulturna dediščina izumira, z vsakim starim, ki umre, jo je manj. Torej prisegate tudi na znanost. Kako po­membno je vedenje o naši preteklosti in se­ danjosti? Izjemno pomembno. Vse pa se začne pri iz­obraževanju otrok oz. ekološkem opismenje­vanju. V katero smer je zašlo naše šolstvo, se kaže že v tem, da v današnji šoli prosperirajo piflarji, na pa ustvarjalni otroci, ki so polni do­mislic. Le ustvarjalni otroci bodo prinesli po­trebne spremembe, piflarji le ponavljajo tisto, kar že obstoji. Otrok lahko ve na pamet vse o zeleni žabi in o kačjem pastirju. O odnosu med obema vrstama pa ne ve nič. Zato vlagam ve­liko truda prav v osveščanje otrok o naravi in njeni vlogi v današnjem svetu ljudi. Narava je učilnica brez zidov in premore vse rešitve za naše preživetje. Njena vrata so odprta 24 ur na dan in plačilo šolnine ni potrebno. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik VABILO NA SPOMLADANSKO ČISTILNO AKCIJO 2017 Zaključna čistilna akcija bo v soboto, 22. aprila 2017. Zbor za udeležence je ob 9. uri na parkirišču za Kulturnim domom Mengeš. Na zbornem mestu boste dobili vreče in rokavice, prosimo pa, da s seboj v čim večjem številu prinesete grablje, rov­nice …. Zaključek akcije planiramo okoli 11.30. Po zaključku čistilne akcije se bomo okrepčali z malico in pijačo. Vodji skupne čistilne akcije sta Franc Zabret (Topole) in Bogo Ropotar (podžupan Občine Mengeš) v sodelovanju s Turističnim društvom Mengeš in Občino Mengeš. Čistili bomo naslednja območja: Športni park Mengeš, Cegvenški bajer, poti pod Dobenom in Drnovo. Udeleženci se udeležijo čistilne akcije na lastno odgovornost. Dovolite, da vas povabimo, da se v kar največjem številu udeležite skupne čistilne akcije, saj naj bo to tudi odraz naše skupne zavesti za lepo in čisto okolje. Občina Mengeš in TD Mengeš Dogajanje v MePZ Svoboda Mengeš v prvih treh mesecih Božični koncert v Komendi Že tradicionalno ima MePZ Svoboda Mengeš 6. januarja božični koncert v cerkvi Sv. Petra v Komendi. Koncert je bil še zadnji od treh božičnih koncertov, izvedenih v decembru 2016. Nežne božične in ostale pesmi so očarale številne poslušalce in veseli smo bili njihovega ploskanja. V goste smo tokrat povabili odlično, mlado pevsko skupina Bird Land iz Ljubljane. Ime skupine Bird land namiguje, da so si posta­vili ''visokoleteče'' cilje, pa vseeno ostajajo trdno na tleh. Zavedajo se, da se z glasbo ukvarjajo ljubiteljsko in bodo pri tem tudi ostali. Pevci verjamejo, da lahko s petjem izrazijo sebe, razveseljujejo poslušalce in morda se s pesmijo nekoč celo predstavijo na ka­kšnem velikem svetovnem odru – no, ali vsaj v kateri od sosednjih držav. MePZ Svoboda Mengeš je božični koncert začel z Mašo v čast Sv. Cecilije, skladatelja slovensko češkega rodu, Antona Foersterja. V nadaljevanju pa so poslušalci slišali še O sacrum convivium – O sveta noč, Luigija Molfina, skladbo Antona Brucknerja, Locus Iste – kraj, Narejen od boga, veličastno in nedoumljivo carstvo, pesem Ave Maria, Corrada Marguttija in Alegorijo, Janeza Menarta, ki jo je uglasbil Aldo Kumar Kot gostja je nastopila sopranistka Zala Hreščak s skladbo Aleluja, Leonarda Cohena. Spominska slovesnost Združenje borcev za vrednote NOB Mengeš 30. januarja 2017 je bila v preddverju Kulturnega doma v orga­nizaciji ZB Mengeš in Občine Mengeš spominska slovesnost ob 73-letnici poboja talcev pod Gobavico v Mengšu. Pevci MePZ Svoboda in veterani pihalne godbe Mengeš so z Zdra­vljico otvorili slovesnost. Z deklamacijami so sodelovali učenci osnovne šole. V nadaljevanju kulturnega dela slovesnosti je MePZ Svoboda Mengeš zapel še tri pesmi: partizansko pesem Jutri gre­mo v napad ter domovinski Lipa in Oj, Triglav moj dom. Intenzivne pevske vaje v Bernardinu Po čem si bomo zapomnili letošnje intenzivne pevske vaje? Prav gotovo po tem, da prvič v zadnjih 12 letih delovanja zbora nismo imeli novih pevcev, torej so intenzivne vaje minile brez veselja ob »krstu« novih članov zbora. Intenzivne pevske vaje so potekale po programu, ki ga je pripravil naš zborovodja, Iztok Kocen, in na katerega smo pevci pripravljeni vnaprej: rekli bi lahko, pojemo, pojemo, pojemo … po zajtrku do kosila, po kosilu do večerje in po večerji še vsaj dve uri. Seveda pa tudi na družabni del ne pozabimo. Letos so se nekateri pevci preizkusili v petju »karaok«, trije člani zbora pa so kot Mojca, Kekec in Pehta uprizorili priredbo znane TV-reklame za nogavice. Dobra dva dneva ob prepevanju in druženja sta kar prehitro mini-la. Utrjevali smo »stare« pesmi in brali nove skladbe za prihodnje koncerte, ki jih pripravljamo v letu 2017. Koncert v hotelu Histrion, Bernardin, 11. februarja 2017 Letos so za intenzivne pevske vaje pevci zbora izbrali gostoljubni hotel Histrion v Bernardinu. Tu, ob morju, se dobro počutijo zato, ker morski zrak in klima ugodno delujeta na glasilke in splošno počutje, pa tudi osebje v hotelu prijazno ugodi njihovim željam. Radi so se odzvali povabilu, da gostom hotela s krajšim koncer­tom popestrijo večer. Predstavili so se z naslednjim programom: Oj, Triglav, moj dom, Jakoba Aljaža, domovinska pesem, Locus Iste, Antona Bruckner­ja, iz obdobja romantike, Alegorija, besedilo T. Pavček, glasba Aldo Kumar, Lipa, skladatelja Davorina Jenka, za zbor priredil Lojze Lebič, Debeli kum, vesela pesem Rada Simonitija in Jaz bi rad cigajnar bil, koroška narodna iz Podjune. Gostje hotela so pevce nagradili z bučnim aplavzom in zahtevali še … Pevci so jim rade volje ugodili in dodatno zapeli še dve pesmi. Območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin v Mengšu 57. revija pevskih zborov v Mengšu je bila v soboto, 18. marca 2017. Revija poteka pod organizaciji Javnega sklada RS za kul­turne dejavnosti, območne izpostave Domžale. Sodelujejo zbori iz občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče. Ker je bilo za prvi večer v Domžalah prijavljeno veliko število zborov, je organizator razdelil zbore: v Domžalah jih je nastopilo 14, v Mengšu pa le 6. Nastopajoči zbori za pevsko revijo pripravijo po tri pesmi, in sicer ljudsko, novejšo in priredbo. Nastop zborov je letos kot strokovni spremljevalec ocenjeval Seba­stjan Vrhovnik. Po končanih nastopih je zborovodjem podal oceno predstavitve zbora in svetoval, kaj bi bilo potrebno storiti za izbolj­šanje zbora. Od njegove ocene je odvisno, ali zbor dobi priložnost prijaviti se na območno, regijsko ali državno tekmovanje. MePZ Svoboda Mengeš se je na revijo dobro pripravil, saj so iz­brane skladbe izvajali na pamet, za kar so od spremljevalca, Se­bastjana Vrhovnika, dobili pohvalo. Pohvaljeni so bili tudi tenorji in delno soprani. Zbor je predstavil skladbe: Anton Srebotnjak, Vesna, To je veselje, ljudska, v priredbi Tomaža Habeta in Pravijo; imeti, Oktavija Ota, besedilo je napisal Tone Pavček. Prof. Tomaž Habe je skladbo To je veselje podaril zboru ob svojem 70. rojstnem dnevu. Besedilo in foto: Olga Pavlin Občni zbor Društva upokojencev Društvo upokojencev Mengeš je imelo 25. marca 2017 v prostorih osnovne šole Mengeš svoj redni letni občni zbor. Pred uradnim začetkom občnega zbora so člani Veteran­ske sekcije Mengeške godbe s prijetnimi melodijami, čla­nice folklorne skupine »Češminke« iz Domžal pa s petjem in plesom poskrbeli za popestritev dogodka in dobro voljo udeležencev. Društvo je ob koncu leta 2016 štelo 559 članov. Na občnem zboru je bilo prisotnih 150 članov. Poročilo o delu upravnega odbora in finančno poročilo za leto 2016 ter program dela in finančni plan za leto 2017 je podal predsednik društva g. Janez Šutar. Pohvalil je tudi uspešno sodelovanje z ZDUS, PZDU Gorenjske, Ob­čino Mengeš ter z domačimi društvi in sosednjimi društvi upoko­jencev. V društvu uspešno delujejo naslednje sekcija: • Balinarska sekcija, ki jo vodi ga. Marjanca Lavrič. Sekcija šteje 20 članov in članic. Redno trenirajo in uspešno tekmujejo. • Pohodniška sekcija, ki jo vodi g. Anton Janežič. Sekcija šteje 43 članov. V letu 2016 so opravili 22 pohodov in tako prehodili 284 km v različne smeri po Sloveniji. • Kolesarska sekcija, ki jo vodi g. Jakob Reven. Sekcija šteje 32 članov. V letu 2016 so prekolesarili 1140 km. • Ženska rekreacija ima dve skupini, ki ju vodita ga. Jožefa Ja­nežič in ga Francka Svete. Obe skupini štejeta okoli 30 članic. Telovadijo v telovadnici ŠD Partizan Mengeš. • Avtobusni izleti, katerih vodja in organizatorica je ga Marija Štebe. V letu 2016 je bilo organiziranih 9 izletov, po Sloveniji, Reziji in Hrvaški. Sledilo je poročilo NO, ki ga je podal predsednik g. Alojzij Janežič. Na naše povabilo so se občnega zbora udeležili tudi župan Občine Mengeš g. Franc Jerič, podpredsednik PZDU Gorenjske g. Zoran Ring in predstavniki DU: Dob, Domžale, Kamnik, Komenda, Rado­mlje, Trzin in Vir. Vsi so pohvali delo organov društva in aktivnosti posameznih sekcij. Člani UO in NO smo veseli vseh pohval. Seveda pa želimo, da bi se še več naših članov aktivno vključilo v delujoče sekcije. Vabimo tudi ostale upokojence, da se včlanijo v naše društvo. Hvala vsem, ki so pomagali pri organizaciji občnega zbora, še po­sebej Osnovni šoli Mengeš, Veteranom Mengeške godbe, Folklorni skupini »Češminke« iz Domžal, Gasilskemu društvu Mengeš in glas­beniku Francu Ostermanu. Besedilo in foto: Francka Trobec, tajnica DU Mengeš Bralni večer v knjižnici Mengeš Tokratni bralni večer, ki jih mesečno pripravlja Društvo za študije kontemplativnih tradicij v knjižnici Mengeš, je bil v torek, 28. marca 2017. Poglabljali smo se v 120. Senekovo pismo, v katerem odgovarja na vprašanje, kako spoznamo, kaj je dobro in kre­postno. Za nekatere je dobro tisto, kar je koristno, za Stoike pa ni dobro nič, razen tega, kar je krepostno, nravno dobro oz. vrlo. Vpraša se, kako smo prišli do podobe vrlin, ko pa nam je narava dala le seme znanja, znanja samega pa ne. Dobroto smo spoznali po analo­giji. Ker smo poznali zdravje in moč telesa, smo sklepali na zdravje in moč duše. Dobra, človekoljubna in hrabra dejanja smo občudovali kot popolna in tako prišli do slike, kaj je vzvišeno dobro. Tudi danes se učimo z opazovanjem, z dnevno vajo pozornosti in raz­likovanjem vrlin od napak. Podobnost med vrlinami in napakami nas sili, da pazimo, kaj je le na videz sorodno, v resnici pa zelo različno. Na primer nekdo, ki zapravlja, se nam kaže kot radodaren, tudi nemarnost včasih težko ločimo od popustljivosti, prav tako drznost od hrabrosti. Vrl je tisti človek, ki si prizadeva, da se njegova dejanja ujemajo z besedami, da je povsod enak sebi in vedno isti. Tak človek je tudi razumen. Pomanjkanje razuma se kaže, ko si nadevamo maske in smo vselej drugačni. V prizadevanju, da bi postali boljši, stoiki niso mislili na lastni razvoj, temveč na dobro za druge, zato so s svojimi praksami razvijali čut za skupnost. Prijazno vabljeni, da se nam pridružite v torek, 18. aprila 2017, ob 19.30, v knjižnici v Mengšu. Besedilo: Dragica Rutar 31. Trim pohod Rašica Prvo soboto po veliki noči, 22. aprila 2017, bo po naših planinskih poteh potekal tradicionalni, 31. Trim pohod Rašica, s startom med 7. in 9. uro, izpred prostorov Planinskega društva Janez Trdina Mengeš, na Slovenski cesti 28 (za občino v Mengšu oz. ob parkirišču za kulturnim domom). Pot poteka skozi drevored po Linhartovi cesti in Muljavi, ko pridemo na Rašiško cesto, zavijemo desno proti bajerju (jezero Pristava). Za bajerjem nas smerna tabla usmeri levo, ko pridemo na makadamsko cesto, zavijemo desno proti Dobenu. Na Spodnjem Dobenu zavijemo levo proti vasi, kjer je pri gostilni Ru­čigaj prva kontrolna točka, kjer v kartonček dobimo žig. Nadaljujemo v smeri Rašice, kjer je ob razglednem stolpu druga kontrolna točka. Sledimo smernim tablam grebenske poti proti Mengeški koči, kjer nas čaka tretja kontrolna točka, od koder nadaljujemo proti Mengeški koči, kjer je cilj pohoda. Pot po klasifikaciji spada med lahke, predviden čas hoje je 4 do 5 ur. Vsi udeleženci pohoda na cilju dobijo brezplačen čaj in malico. Ker pohod sovpada z 20-letnico uspešnega delovanja oskrbnika Jureta Repanška na Mengeški koči, bo v ta namen v popoldanskih urah veselica z ansambloma Priložnostni trio in Kvatropirci. Besedilo: Gregor Jeras, PD Janez Trdina Mengeš Foto: Miro Šušteršič V Loki je za gregorjevo vedno lepo Čudovit dan na gregorjevo je v park k srednjeveškemu mo­stu sredi Loke kljub težavam pri organizaciji prireditve – strogi in malo čudni predpisi – privabil številne ljubitelje ljudskih običajev, da bi doživeli lepoto spuščanja lučk oz. ladjic po Pšati. Ja, res je bilo lepo tudi tokrat, vendar drugače, kakor vsa leta doslej. Čas, ki je bil odmerjen prazniku pomladi (po julijanskem koledarju je to prvi daljši spomladanski dan, ko so rokodelci njega dni vrgli luč v vodo in delali pri dnevni svetlobi, pa tudi dan, ko se ptički s čudovitim žvrgolenjem in dvorjenjem posvetijo svojim družicam), je minil v pri­jetnem vzdušju in medsebojnem druženju. Lučk je bilo nekaj manj od prejšnjih let, a kljub temu nič manj zanimivih, lepih in predvsem na­rejenih iz materialov, prijaznih naravi. Zaplule so po potoku ter vzbu­jale pozornost obiskovalcev in organizatorjev, ki so vse lučke budno spremljali in ob koncu tri najizvirnejše nagradili z velikimi čokoladami. Prvo nagrado je prejel Jakob Brojan, drugo pa Tia Purnat, oba iz Loke. Tretja nagrada je pripadla Lari Grilc iz Topol. Seveda so bili tudi vsi drugi imetniki lučk za svoj trud nagrajeni s sladkimi dobrotami, tako da nobeden ni šel domov povsem praznih rok. Besedilo in foto: Jože Brojan Mladi loški gasilci tudi novo sezono začeli uspešno Že sredi letošnjega februarja, ko je na Viru pri Domžalah po­tekalo občinsko tekmovanje v gasilskem kvizu (GZ Mengeš se je za to tekmovanje priključila GZ Domžale), so loški gasilci pokazali veliko znanja in samozavesti. Pod mentorskim vodstvom Staneta Cimermana, Minke Repanšek in Boštjana Čebulja v vseh treh kategorijah – pionirji (Matic in Maks Lipovšek, Maj Purnat in Marko Mali), mladinci (Urban Ručigaj, Matej Cimerman, Lucijan Štempelj in Matej Mitrovič) ter pripravnice (Kaja Ručigaj, Urša Brumec in Kaja Slabajna) so postali prvaki Gasilske zveze Mengeš in se tako uvrstili na regijsko tekmovanje Ljubljana III, ki je potekalo mesec dni kasneje, 10. in 11. marca v Šmartnem pri Litiji. Kljub veliki konkurenci so mentorji Branko Urbanc, Boštjan Čebulj in Urša Brumec tekmovalce odlično pripravili, saj so ti posegli po lepih uvrstitvah – pripravnice so med desetimi ekipami dosegle 4. mesto, mladinci med devetnajstimi ekipami 7. mesto, pionirji pa so bili med sedemnajstimi ekipami daleč najboljši in osvojili 1. mesto ter se uvrstili na državno prvenstvo, ki je 1. aprila (ni prvoaprilska šala) prav tako kot regijsko potekalo v Šmartnem pri Litiji. Tokrat jim je malo ponagajala zbranost pri izdelavi vozla in med osemintridesetimi ekipami so zasedli še vedno odlično 11. mesto. Vse čestitke, fantje in mentorji! Besedilo in foto: Jože Brojan Za mamin praznik O lepih in prijetnih dogodkih, kot so praznovanja, je najlepše pisati. In dan, ko praznujejo naše najdražje, to zagotovo je. Ob materinskemu dnevu Kulturno društvo Antona Lobode iz Loke materam iz celotne mengeške občine vsako leto v zahvalo za dar življenja posveča vsaj urico in pol programa. Vedno nekaj poučnega, prežetega s kulturnim programom! Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Prav na praznični dan v lepem, sončnem popol­dnevu je materam podarilo prisrčen nagovor predsednice Nataše in strokovno predavanje o ekološkem vrtnarjenju. Da pa ne bi govorili in poslušali samo o delu, so za veselo in prešerno razpoloženje po­skrbeli - kdo drug, kakor najmlajši. Z recitiranjem pesmi sta se v lepi luči predstavila Jaka in Lucija, ki je recitirala celo eno svojih pesmi, z glasbo na citrah pa Ana in na kitari Lara. Nastopi, ki so raznežili prav vse slavljenke v dvorani. Da je bilo res tako, so povedali nasmejani obrazi in ploskanje. Ob koncu lepo obiskanega in prijetnega srečanja so Jaka, Martin in Lina podelili mamicam še tulipanov cvet kot izraz hvaležnosti in ljubezni. Besedilo in foto: Jože Brojan Vrtec Mengeš uspešno sodeloval na sejmu Altermed v Celju Vrtec Mengeš je vključen v program Ekošole, ki je mednarodno uveljavljen program, namenjen usposabljanju in večanju ozaveščenosti glede odnosa do okolja, narave in bivanja nasploh. V Vrtcu Mengeš si prizadevamo, da naše delo z najmlaj­šimi temelji na celostnem pogledu na življenje, k varovanju zdravja, izgradnjo medsebojnih odnosov ter skrbi za okolje in naravo. Že skoraj tradicionalno smo se 11. marca uspešno predstavili na sej­mu Altermed v Celju. Tema 13. sejma je bila »Odnos do zdravja, gi­banja in prehrane.« Naš vrtec je na to tematiko pripravil obsežno in s fotografijami tet izdelki podkrepljeno predstavitev. Vse tri enote Vrtca Mengeš - Gobica, Sonček in Oblaček smo skupaj pripravili razstavni prostor, ki je bil jedrnat, privlačen in pregleden. Vseboval je maketo Mengša oz. okolico vseh treh enot s točkami, ki omogočajo gibanje in zdravo hrano narejeno iz odpadnega materiala. Vse to smo s pomočjo staršev podkrepili s fotografijami otrok, ko se gibajo v naravi, ki jo ponuja Mengeš, ter fotografijami, ki jasno govorijo o zdravem prehra­njevanju v družinah naših otrok. Starši so bili pri tem izvirni in za to sodelovanje se jim lepo zahvaljujemo. Želimo jim, da ohranijo in še naprej spodbujajo zdrav način življenja svojih otrok, kot tudi lastnega. Naša stojnica je požela veliko pohval in spodbudnih besed. Opazil nas je tudi predsednik Vlade RS gospod Miro Cerar, ki nam je name-nil pohvalo v smislu pozitivnega usmerjanja življenja naših najmlajših. Poskrbimo, da bo naš način življenja bogatil čustvene vezi otrok do sebe, narave in okolja. Besedilo: Nina Štrukelj, vzgojiteljica Foto: Gregor Kotnik Zimovanje na Zelenici 2017 Zima je za prave gornike najlepši letni čas. Gore, odete v snežno bel plašč in okovane v led, izžarevajo pravljično lepoto. Osemnajst udeležencev zimskega tabora PD Mengeš je izkusilo to pravljico. Tako je 20. januarja skupina nepremagljivih udeležencev zimovanja na Zelenici utrla pot ratraku in zimovanje se je lahko začelo. Sončno sobotno dopoldne smo začeli s sprehodom do razgledne točke z vremensko postajo, po iskanju zasutega z žolno in snežnih vragolijah pa smo se v koči posladkali s čokoladnimi palačinkami. Konec dneva smo začinili s sankanjem, kvizom, hitrostnim rezanjem čokolade v XXL zimskih oblačilih in z zahvalo oskrbnikom Planinske­ga doma na Zelenici. V nedeljo nam je preglobok sneg preprečil nadaljevanje do Suhega ruševja in tako smo na robu gozda, tik pod Palcem, vadili zaustavlja­nje s cepinom in tekmovali, komu se globlje zagozdi noga v snegu. S poslovilno skupinsko sliko smo zaključili sladko, fantastično, čudovi­to, uspešno Zimovanje na Zelenici 2017! V času zimskega tabora smo se (na)učili tehnik gibanja v zimskih razmerah in sedaj se bodo naši udeleženci lahko samozavestno in predvsem bolj varno podajali v objem naših gora. Hvala udeležencem in seveda staršem za izkazano zaupanje in vsem ostalim, ki so dodali svoj kamenček v celoten mozaik. Vabljeni na naslednji (poletni) tabor v Logu pod Mangartom, v terminu od 28. 7. do 6. 8. 2017. Besedilo in foto: Tamara Mravinec V pestrem načrtu dela za leto 2017 za vsakogar nekaj Občni zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo je bil 10. marca v Trzinu. Po uvodni državni himni in krajšem kulturnem programu, ki so ga izvedli učenci glasbene šole Lartko iz Trzina, nas je s svojim žametnim glasom razvajal Boris Kopitar, ki ga vedno bolj skrbi za vnuka - bo res še pel slovenske pesmi? Verjemite, da jih bo, pa ne samo njegov, tudi vnukinje in vnuki vseh tistih, ki smo se zbrali v dvorani. Delovni predsednik zbora dr. Janez Kušar nas je seznanil z dnevnim redom. O delovanju v preteklem letu Iz poročila predsednika združenja, Janeza Gregoriča, se je dalo raz­brati vso pestrost dogodkov v preteklem letu. Od sodelovanja na ve­teranskih tekmovanjih na snegu, do praznovanja 8. februarja -kul­turnega praznika v Vrbi na Gorenjskem. Sodelovanje s stanovskimi organizacijami na proslavah v Dražgošah in Oklu nad Ihanom. V knjižnici Domžale smo se srečali s Tonetom Partljičem in avtorjem knjige Prevarana Slovenija, Matejem Šurcem. Udeležbe na Maistro­vem pohodu v Lenartu, športnih veteranskih igrah ter pripravah na­nje, ter desetino pohodov, ne nazadnje tudi pohoda po poteh vojne za Slovenijo z veliko udeležbo, katerega izvajalec je naše združenje. Še posebno slovesno je bilo ob 25. obletnici bitke v Trzinu. Veterani kontinuirano že vrsto let seznanjajo učence osnovnih šol s potekom naše osamosvojitve. OZVVS Domžale je aktivno udeleženo pri obeh državotvornih praznikih. Vsega skupaj je bilo petdeset nalog, ki so bile v celoti izpolnjene. V finančnem poročilu sekretarja združenja je bilo zaznati rahlo krčenje proračunskih sredstev, polovica zbranih denarnih sredstev se zbere s plačano članarino. Upravljanje z zaupa­nimi sredstvi je bilo v mejah normativov in računovodskih standardov, kakor je menil predsednik NO v podanem poročilu. O pogledu v prihodnost in organizacijskih spre­membah Delovni načrt za leto 2017 je še nekoliko zajetnejši od preteklega. Veterani ohranjajo tudi strelsko dejavnost, saj se nikoli ne ve … Novi člani združenja v preteklem letu so postali Miran Žgajnar, Anton Gornik in Roman Hribar. Žal pa so nas v preteklem letu zapustili Ivan Žibert, Stanislav Vrankar in Ladislav Starbek. S svojo prisotnostjo je občni zbor ozaljšal tudi župan trzinske občine Peter Ložar, ki jim je zaželel še naprej tako uspešno delovanje kot doslej in prejel priznanje za uspešno dolgoletno sodelovanje občine Trzin z veterani. Udeležba je bila solidna, kar potrjuje dejstvo, da se veterani vojne za Slovenijo, navzlic kratenju nekaterih pravic, še naprej obnašamo dostojanstveno in smo zares zaskrbljeni za usodo naše domovine. Poleg naših članov so se zbora udeležile še delegacije iz veteranskih združenj Ljubljana, Kočevje, Grosuplje in Ribnica ter OZČ Domžale. Zahvalo je dobil Jože Kosmač za uspešno izvedene zaupane mu na­loge, bronasto priznanje društva Zdravko Popit in srebrno Matevž Dolinšek. Veterani so razočarani nad odnosom političnih struktur do ljudi, ki so stopili v bran naši domovini, ko nas je najbolj potrebovala. Besedilo in foto: J. Gregorič Šestdeset let Gorenjske turistične zveze Slovesnost ob 60-letnici ustanovitve Gorenjske turistične zve­ze, katere član je tudi Turistično društvo Mengeš, je potekala v veliki avli Občine Kranj, 18. marca 2017. Praznovanja te obletnice so se udeležili tudi člani TD Mengeš. Ob tej priložnosti je Zveza izdala zbornik, ki ga je pripravila sedanja sekretarka Mirjam Pavlič. Osrednji nosilci kulturnega programa na praznovanju so bili člani ansambla Sejmarji z Marjanom Urbanijo in legendarni citrar Tomaž Plahutnik. Ob igranju Avsenikovega Pastirčka in skladbe iz filma Cvetje v jeseni so se mnogim prisotnim zarosile oči. Vrhunska interpretacija glasbenikov te pač ne more pustiti ravnodušnega. Besedilo in foto: Miha Požar Pomladno razpoloženje pri tabornikih Februarska akcija »zimorajanje« nas je to leto popeljala na prizorišče svetovnega pokala v biatlonu, Pokljuko. Člani društva RUP Mengeš smo namesto teka v smučini raje iz­brali sankanje po pobočjih, kepanje ter ostale snežne zim­ske aktivnosti. Dan se je začel na osrednjem hribu s sankanjem, ki je bilo popestreno s številnimi padci, vzkliki ter glasnim smehom otrok. Po okrepčitvi smo vzeli pot pod noge ter se odpravili v gozd, kjer so smreke poskrbele za dodaten izziv pri spuščanju po belih strminah. Povratek domov je bil za razliko od celotnega dne precej mirnejši, saj je pester program dodobra izžel še zadnje atome energije, ki pa je še kako prav prišla med viken­dom, ki je sledil. Klub kamniških študentov namreč vsako leto organizira tradicionalni pohod na Svetega Primoža nad Kamnikom. Tridnevni dogodek, dobro­delne narave, ki je letos potekal od 3. do 5. marca, je med drugim k udeležbi vzpodbudil tudi mengeške tabornike. Za dodatni izziv smo na pot krenili že okrog pol šeste ure zjutraj in tako pravočasno ujeli prve sončne žarke dneva, ki pa so se na žalost sramežljivo skrili za oblake. Odprave se je udeležilo šest nadobudnih članov, vsak pa je s svojim podpisom na vrhu prispeval 50 centov družini v stiski. V tistem tednu pa je na dan žena potekal tudi vsakoletni občni zbor mengeških tabornikov, in sicer v prenovljeni taborniški hišici, za kar se iskreno zahvaljujemo Roku in Urbanu ter ostalim, ki so na kakršenkoli način pomagali pri prenovi. Zahvala gre v veliki meri tudi Občini Men­geš, ki je prispevala k našemu projektu. Srečanje smo otvorili s taborniško himno ter Mežkovo pesmijo Siva pot, ki jo je ob glasbeni spremljavi zapel vod MČ. Sledila so letna poročila starešine, gospodarja ter načelnice Urške, ki je letos svoj naziv preda­la zdaj že novemu načelniku rodu upornega plamena, Blažu Slabajna. Na svoj račun so prišli tudi povabljeni gosti, med katerimi ni manjkal niti predstavnik gasilskega društva, predstavnik veteranov ter podžupan Občine Mengeš. Zgodnje dopoldanske ure sobote, 18. marca, so v letnem gledališču Mengeš potekale v ekipnem taborniškem duhu, saj je vod GG-jev pod mentorjem vodnika Blaža Slabajne organiziral GG projekt na temo po­potovanja v vesolje, kjer so se ekipe mlajših članov med seboj pomerile v nekakšni planetarni izvedbi igre Monopoly. Vsaka ekipa je igro začela z izdelavo lastne zastave, s katerimi so kasneje označili lastništvo na planeti, ki so jih osvojili. S tem namenom so moštva opravljala posebne misije, na katerih so si prislužila dragocene zvezde, ki so služile kot neke vrste denar za trgovanje v osončju. V sklopu misij so morali biti taborniški astronavti kos najrazličnejšim izzivom, kot je na primer stre­ljanje balonov s fračo, balinanje, izdelava papirnatih raket in metanje plastenk, nekaj znanja pa so morali pokazati še v miselnem kvizu. Dan je bil uspešen za vse člane taborniške odprave, ključno za vodnike, ki so pomagali voditi misije, saj je vod GG kot tudi njihov mentor delo opravil nad pričakovanji in si ob tem zasluži veliko pohvalo. Zvečer ne pozabite pogledati v jasno zvezdnato nebo, morda vam uspe ujeti utrinke naših popotnikov, ki vas tako pozdravljajo s svoje medzvezdne pustolovščine. Popoldansko vzdušje pa je bilo bolj delovne narave, saj je na istem me­stu potekala delovno-čistilna akcija, kjer so člani RUP Mengeš marljivo grabili listje, čistili ploščad, odstranili vejevje in tako olepšali okolico le­tnega gledališča. Vsem pridnim pomočnikom se iskreno zahvaljujemo! Zadnji vikend marca so se štirje vodniki udeležili še 40. nočnega ori­entacijskega tekmovanja (NOT) v Velikih Laščah. Po dobrih šestih urah hoje po gozdu, naluknjanem z vrtačami, so se s skoraj vsemi najdemi kontrolnimi točkami vrnili na cilj, kjer so se okrepčali z makaronovim mesom - specialiteta vsakega orientacijskega tekmovanja, nato pa utru­jeni prenočili v tamkajšnji osnovni šoli. Besedilo in foto: Ela Praznik Skupščina TD in zbor krajanov Redna letna skupščina Turističnega društva Dobeno je bila letos organizirana v sredo, 8. marca 20. uri, gostoljubje pa nam je nudilo gostišče Dobenski hram. Po končani skupščini TD smo nadaljevali še z zborom krajanov. Prisotnih je bilo osemindvajset krajanov, vabilu pa so se odzvali trije povabljeni. Morda je slabši udeležbi krajanov in povabljenih botroval datum, ki se je prekri­val z dnevom žena in si ga nemalo žensk vzame za svoj praznik. Vse prisotne je pozdravil in se jim zahvalil za udeležbo predsednik dru­štva Martin Einsiedler, še posebej županu, Francu Jeriču, predsedniku PGD Loka, Robertu Ručigaju, in predsedniku VO Loka, Darku Purna­tu. Po izvolitvi organov skupščine in opravljeni verifikaciji je predsednik v nadaljevanju podal poročilo o delu društva v preteklem letu. Aktivno delo članov je bilo nagrajeno z glasnim aplavzom. Sledila je predstavitev programa dela društva za leto 2017, ki izraža voljo članov, da se že uve­ljavljene aktivnosti nadaljujejo, predlagaih pa je bilo še nekaj zanimivih novosti. Skupščina je potrdila nov logotip TD Dobeno - hrastov list z želodom, ki je zamenjal starega, hruški - tepki. Novi znak si je prislužil veliko odo­bravanja in pohval. Prisotni so bili informirani tudi o poteku izdelave do­benskega prospekta, ki je v zaključni fazi, pokazan je bil osnutek, ki bo končan in predstavljen, predvidoma, na Dobenskem prazniku. Sledila je podelitev priznanj TD Brigiti Hernjavec in Naci Aleš za njuno vidno vlogo pri obuditvi in prepoznavnosti našega društva. Ker je organom društva letos potekel mandat, je skupščina razrešila stare in potrdila nove organe, v isti sestavi. Svoji funkciji sta zamenjala le pred­sednik Martin Einsiedler, ki je postal podpredsednik, predsedniško mesto pa je prevzel podpredsednik Tone Vidrgar. Zahvalil se je Tinetu Einsiedlerju za njegovo vidno vlogo in aktivno delo v društvu ter izrazil upanje na njuno tesno sodelovanje tudi v bodoče, vsem prisotnim pa za izkazano zaupa­nje in jim obljubil nadaljevanje aktivnosti za prepoznavnost našega TD. Nato je bila beseda predana gostom. Župan Franc Jerič je pohvalil delo društva, predvsem na kulturnem področju, in obljubil društvu občinsko pomoč tudi v bodoče, pohvalo in pomoč pri delu društva sta ponudila tudi Robert Ručigaj v imenu PGD Loka in predsednik VO Loka Dare Purnat. Nadaljevali smo z zborom krajanov in besedo je prevzel predsednik VO, France Vehovec, ki je prisotnim krajanom predstavil aktivnosti VO v letu 2016, ki so bile potrebne pri pripravi širitve in obnove ceste, pa tudi pri sami izvedbi del, da je obnova čim manj motila prbivalce in izvajalce. Navedel je prostovoljne akcije, katerih so se udeležili tudi nekateri (na ža­lost, več ali manj vedno isti) krajani. Glede na to, da je dosedanji skrbnik občinskih cest, Gorenjska gradbena družba svoje delo opravljala slabo ali sploh ne, smo svoje akcije usmerili, poleg izgradnje novih stopnic (Mengšan, Modre novice, oktober 2016) v čiščenje brežin, na cesti od Anžinove domačije proti vasi Rašica (Mengšan, januar 2017). Treba je poudariti, da gre največja zasluga za opravljene akcije prav predsedniku VO, Francetu Vehovcu. V nadaljevanju predstavitve plana aktivnosti za letošnje leto in srednjeročno obdobje je še posebej pozval mlade in novo­došle krajane, da se aktivno pridružijo krajevnim akcijam. Cilji so smelo zastavljeni, realizacija pa je odvisna predvsem od višine finančnih sred­stev, ki jih občina namenja Dobenu. Žal so po občinskem proračunu za letos znatno manjša od lanskih. Župan je nanizal nekaj dejstev in odgo­vorov na predstavljene dobenske načrte in vprašanja nekaterih prisotnih, ki pa za enkrat niso spodbudna. Glede na to, da je Dobeno raztegnjeno naselje, kjer število prebivalcev občutno narašča (po zadnjih podatkih 252 stalnih in 11 začasnih prebi­valcev), tudi število hiš (pre)hitro raste, čedalje več je šoloobveznih otrok in mladine. A ni prostora (razen gostiln) za nobeno populacijo, kjer bi se lahko dobivali, imeli kakršnekoli aktivnosti, igrišče, igrala, kjer bi se lahko srečevali starši z otroci, v kraju ni niti javnega-občinskega droga, kamor bi ob prazniku lahko obesili državno zastavo, morda tudi občinsko … Večkrat je že bilo rečeno: »Sami ste izbrali, kje boste živeli in vedeli ste, kako je…«. Res je tako in zato veliko stvari, ki so za druge občane nesprejemljive, mi sprejemamo z razumevanjem. Toda, ali to pomeni, da se moramo sprijazniti s tem, da bo vse tako tudi ostalo, da bodo na sejah občinskega sveta, zaradi afirmacije posameznika ali zaradi interesa »mesta«, ki ima neprimerno večje število prebivalcev in tako tudi veliko, veliko več volilcev … interesi krajanov Dobena vedno odrinjeni? Besedilo in foto: Tone Vidrgar Kirgizija bližje Dobenu V svojem letnem programu aktivnosti ima TD Dobeno med dru­ gim uvrščena tudi različna potopisna predavanja o tujih deželah, ki pritegnejo številne obiskovalce. Najbolj so obiskane potopisne reportaže o nam manj znanih, oddaljenih deželah. V četrtek, 23. marca 2017, je bila ob 18. uri v kmečkem turizmu Blaž organizirana še ena predstavitev nam malo poznane dežele. Svoje potopisno doživetje v oddaljeni srednjeazijski državi KirgizijiI (Kir­gizistan), z glavnim mestom Bišek, deželi, kjer več kot polovica ozemlja presega 3.000 metrov n.m.v., 30 vrhov, v gorski verigi Tienšan (nebe­ško gorovje) pa presega 6.000 metrov, nam je slikovito približal svetov­ni popotnik in naš sovaščan Tone Burgar, ki je preživel v tej revni, redko naseljeni, še vedno pretežno nomadski in poljedelski državi, kar 17 dni. Predstavil nam je državo, ki je bila včasih v sklopu Sovjetske zveze in takrat doživela največji razvoj na vseh področjih. Po osamosvojitvi 1991 je močno nazadovala. Deželo je pretresala borba za oblast, kar so znali izkoristiti razni tajkuni, ki so si prilastili kapital, ostali prebivalci pa živijo dokaj revno (morda zveni znano …). Potomci nomadskih ple­men Kirgizov, so v 80 odstotkih muslimani, nekaj je vzorcev drugih ver, skupno pa skoraj šest milijonov prebivalcev. Država ima manj kot 10 odstotkov obdelane zemlje, ima pa velik vodni potencial zaradi številnih in velikih ledenikov, tako da nekaj električne energije tudi izvozijo. V de­želi pridelajo letno 20 ton zlata, pravice za eksploatacijo pa so prodali Kanadi. V zadnjem obdobju poskušajo ponovno oživiti turizem (v času SZ je bil precej razvit), a bo treba še veliko storiti. Tone nam je v dobro uro in pol trajajoči predstavitvi zanimivo in doži­veto približal Kirgizistan, daljno deželo, ki je najbolj oddaljena od morja na svetu. Predstavitvi je prisostvovalo skoraj trideset udeležencev in ob koncu smo s Tonetom še malo pokramljali in primerjali podobnosti z našo domovino. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Zimovanje članov Medobčinskega društva Sožitje v Ratečah Splošno znano dejstvo je, da se vse življenje učimo. Tudi zimovanje, kakršnega smo imeli priložnost doživeti v Ratečah od 13. 2. do 16. 2. 2017, je odlična priložnost za nabiranje novih izkušenj in znanj, ki jih sicer pridobivamo nekoliko drugače, manj formalno, a niso s tem nič manj zanemarljivi. Kaj je lepšega, kot učenje skozi nova doživetja in prijetne trenutke v družbi ljudi, s katerimi se imamo lepo? Spremljevalci prav v tem vidimo bistvo taborov vseživljenjskega učenja, ki jih pripravljamo. V okolju, ki je nekoliko drugačno od tistega, ki ga poznamo doma, gre velika zahvala Petrolovim servisom, natančno njihovim poslo­lahko prav zato pridobimo nove izkušnje, ki jih lahko nato prenese-vodjem: Nenadu Pevulji, Anji Mandelj, Simonu Čebulu, Mihi Sla­mo v naš vsakdan. V okolju, kjer je včasih potrebno več prilagajanja, pniku, Deanu Malkoču in Gašperju Golobu. Dragi Petrolovci, hvala kjer moramo delovati kot skupina, če želimo doseči svoje cilje, in vam, da smo lahko izvedli ta tabor! Zahvaljujemo se tudi gospodu kjer se moramo morda kdaj malce bolj potruditi, da dobimo tisto, Marjanu Šarcu, županu Občine Kamnik, za polno košaro dobrot. kar želimo, se v resnici razvijamo, rastemo. Mi smo uživali v sanka-Planinskemu društvu Moravče pa najlepša hvala za pomoč pri pre­nju, pohodih, druženju, skrbi za samega sebe, kuhanju, predvsem magovanju poti, ki smo jih prehodili ter dokazali, da zmoremo. Pa pa smo namenili skupaj preživete dneve socializaciji in krepitvi sa-srečno, bi rekel Kekec! mostojnosti izven znanega domačega okolja. Lepi trenutki, ki smo jih doživeli, nam bodo vsem ostali v nepozab-Besedilo: spremljevalci Eva, Kaja, Jurček in Vilma nem spominu, o tem ni dvoma. Da smo vse skupaj lahko doživeli, Foto: Jurček Nowakk Predavanje o visokih gredah Loreta Vlahović, strokovnjakinja iz kluba Gaia, je predstavila obiskovalcem predavanje Vrtnarjenje na visokih gredah. Na­štela je vrsto prednosti tega načina, kot na primer udobnejše delo – skoraj stoje, boljša rast, varnost pred voluharjem in po­dobnimi škodljivci ter predvsem optimalni izkoristek prostora, kar je še posebno pomembno v urbanem okolju. Seznanila jih je tudi z različnimi načini izgradnje in postavitve visokih gred, zasaditvami in vzdrževanjem. Zaradi zasedenosti prostora bivše papirnice Frema je predavanje pote­kalo v majhni pisarni turističnega društva. Problem ustreznega prosto­ra z možnostjo video projekcije za približno petdeset obiskovalcev (en avtobus) je v Mengšu prisoten že dlje časa. Upamo na ustrezno rešitev te težave, ki ni samo mora Turističnega društva Mengeš, ampak tudi ostalih združenj in organizacij v občini. Besedilo in foto: Miha Požar Obrezovanje sadnega 57. redni letni občni zbor Turističnega društva Mengeš Občni zbor društva se je odvijal 17. marca 2017, v prostorih godbenega doma v Mengšu. Po uvodnem pozdravu in izvoli­ tvi delovnega predsedstva zbora, ki ga je nato vodila Nataša Vrhovnik Jerič, je predsednica društva Zorka Požar podala po­ročilo o delu društva v preteklem letu, ki so mu nato sledila po­ročila blagajnika, nadzornega odbora in častnega razsodišča. V razpravi na vsa poročila so vsi prisotni člani društva in vabljeni gostje izrazili priznanje in pohvale za uspešno opravljeno delo. V nadaljevanju je predsednica predstavila program dela za naslednje obdobje. Program je obširen in dokaj zahteven, ki pa ga bo po njenem mnenju moč iz­peljati le s pomočjo vseh članov in simpatizerjev društva ter seveda z zadostnimi finančnimi sredstvi. Besedilo in foto: Miha Požar Pozdrav pomladi Na prvo pomladansko soboto, 25. marca, je Turistično društvo Men­geš z domačo kulinariko, peko palačink in propagandnim materialom popestrilo ponudbo na mengeški tržnici. Za dobro počutje so poskr­beli harmonikarji kluba Robija Stoparja in mojster na igranju orglic, Zakaj je pravzaprav nastal Podjetniški klub Kamnik? Podjetniški klub Kamnik (PKK) je bil usta­novljen na pobudo mag. Urbana Berganta, direktorja podjetja Elektrina. Glavni cilj je bil na organiziran način pristopiti k razvoju podje­tništva in podjetniško-menedžerske kulture in tako lažje uresničevali razvojne cilje občine in regije. Dodatno priložnost in zagon PKK in njegovim članom ponuja tudi novo ustanovljeni co-wor­king prostor (KIKŠtarter), ki je začel delovati v Občini Kamnik. Tako lahko s povezovanjem izkušenih uspešnih podjetnikov z mladimi in novimi podjetniki, z izobraževalnimi ustanova­mi ter s sodelovanjem občin, skupaj širimo na­bor uspešnih mladih, novih kadrov in podjetij. Kako pa sodelujte z drugimi organizacijami, ki spodbujajo razvoj podjetij in prav tako de­ lujejo v občini oziroma regiji (npr. Območna obrtniško podjetniška zbornica Kamnik)? PKK in njegovi člani gojimo in širimo kulturo po­vezovanja, sodelovanja in vključevanja. S pred­stavnico Območne obrtniško podjetniške zborni­ce Kamnik (OOPZ) gospo Barbaro Vrhovnik smo se že nekajkrat srečali glede različnih projektov, ki so pomembni za občino Kamnik in se dogo­varjali o sodelovanju. Morda v tem trenutku glavno razliko med PKK in OOPZ vidim v tem, da smo podjetniki usmerjeni tudi v razvoj start-upov in podjetniške kulture med mladimi v naši regiji. Vendar naj poudarim, da so v Podjetniški klub Kamnik vabljeni tudi vsi obrtniki iz Mengša in širše regije. Vseskozi govorimo o razvoju podjetništva v občini Kamnik. Hkrati pa smo omenili že dve večji podjetji, ki imata sedež v Občini Men­geš. Ste se zato odločili za medobčinsko po­vezovanje? Člani PKK verjamemo, da je sodelovanje med občinami nujno za razvoj podjetništva in go­spodarstva v regiji, nenazadnje seveda tudi v Sloveniji. V prvi vrsti, ker lahko le z združeva­njem posameznih gospodarskih panog oziro­ma podjetij osvajamo večje trge. Hkrati pa je v trenutku, ko smo podjetniki v PKK ustanovili podjetniški sklad KIKštarter, pospeševalnik s semenskim kapitalom za start-up poslovne ideje, postalo ključnega pomena, da povabimo mlade inovativne in izjemne podjetnike iz vse Slovenije. Ponudili jim bomo možnost, da nas navdušijo s svojimi poslovnimi idejami in se tako potegujejo za začetni kapital iz KIKštarter pospeševalnika. Kako sodelujete z Občino Kamnik in kako z drugimi občinami? Župan Občine Kamnik, Marjan Šarec, nas pod­pira že od ustanovitve naprej. V PKK je prepo­znal dobrobit za celotno občino. Dober glas pa seže v deveto vas in tako smo v dobrem letu delovanja postali pre­poznavni in so nas posamezne občine, kot so Velenje, Tržič, Domžale že povabile k sodelovanju. Predstavili smo jim svoj način delovanja, aktivnosti, sodelovanje z občino in z inkubatorjem, co-working prostorom KIKštarter, na katerega smo vsi upravičeno ponosni. Tudi v našem interesu je, da uspešni model sodelovanja med štirimi deležniki – Obči­no Kamnik, Podjetniškim klubom Kamnik, inkubatorjem KIKštarter in izobraževal­nimi inštitucijami v občini (GSŠRM, CI­RIUS Kamnik) – predstavljamo in prene­semo tudi v druge občine. Mnoge občine so za takšno obliko povezovanja že same naredile prve korake, prepoznale dodano vrednost tega modela tudi za svoj lokalni in regijski razvoj. V PKK pa želimo širši slovenski javnosti predstaviti tudi delova­nje KIKštarterja. Način delovanja, aktivnosti in model Pod­jetniškega kluba Kamnik smo predstavili, kaj pa je najbolj zaznamovalo vašo poslov­ no pot? Na mojo poslovno pot je najbolj vplivalo, da mi je oče zelo zgodaj prepustil vodenje de­lavnice. Privzgojil mi je odnos do poštenega dela, spoštovanja do delavcev (ne samo za­poslenih) in odgovornosti do širšega okolja. To je nekaj bistvenih stvari, na katerih mora človek graditi v življenju. Skozi življenje in poslovno pot sem se naučil tudi, da potre­bujemo ogromno discipline in vztrajnosti. To mi je koristilo predvsem v času zadnje recesije, ko sem se odločil za investici­jo, nato pa čez noč izgubili velik del kupcev. Spoznal sem, da vedno obstaja izbira, ali se predaš ali pa spopadeš z novimi izzivi, izbereš pot, ki te dvigne celo višje, kot si bil prej. Je pa na tej poti veliko odrekanja in učenja, pridobivanja novega znanja in veščin. Omenili ste, da so v vaše podjetje sedaj vključeni tudi otroci in njihovi partnerji. Kaj je po vašem mnenju najbolj pomemb­no za razvoj uspešnega družinskega pod­jetja? Otrokom moramo zaupati, jih sprejeti kot sodelavce in nanje postopno prenašati po­slovne obveznosti in odgovornosti. Seveda ni vedno lahko, saj jim moramo biti hkrati opora, svetovalec, pa tudi kritik. Veliko zadovoljstvo mi je kot očetu, ko vi-dim njihovo predanost in zavzetost. Naj po­vem, da so si sami želeli delati v domačem podjetju. Začeli so tako kot vsak vajenec pri osnovnih opravilih, se s svojim delom dokazali in pridobili spoštovanje ostalih so-delavcev. Sedaj počasi prevzemajo vodilne funkcije v podjetju. V preteklosti sva se že srečevala, v Dom­žalah na sejah Občinskega sveta Občine Domžale, ampak se zdite sedaj veliko bolj zadovoljni, tako poslovno kot osebno. Kaj je po vašem mnenju prineslo k poslovnemu kot osebnemu zadovoljstvu? Ja, v tem obdobju, ko sva se srečevala v Domžalah, sem bil občinski svetnik Liste Obrtnikov in podjetnikov ter eden izmed podpredsednikov OOPZ Domžale. Na OOPZ sem vodil izgradnjo novega obrtnega doma na Viru in jo tudi uspešno zaključil. Moja osebna želja pa je bila narediti novo obratovalnico, kjer bi imeli vsi zaposleni boljše pogoje in bi dosegali tudi boljšo kva­liteto in ponudbo naših izdelkov. Ko sem našel lokacijo v Podgorju na Korenovi cesti, sem uresničil projekt, o katerem sem sanjal deset let. To mi je kljub problemom, prej omenjeni re­cesiji, dalo nov zagon in voljo do novih pro­gramov. Tako sedaj ne delamo samo ograj in vrat, ampak tudi kompletni inženiring na področju kovinskih konstrukcij in montažnih hal, demontaže in montaže proizvodnih li­nij, predelave strojev in opreme ter raznih Inox posod za transport v proizvodnih pro­cesih. S širitvijo poslovanja je sledila tudi selitev podjetja v Občino Mengeš. Vse to je rezultat dobrega sodelovanja z mojimi sodelavci, mojo družino in to me osrečuje ter mi je v osebno zadovoljstvo. Kakšni novi izzivi za prihodnje? Zadnja tri leta veliko vlagamo v izobraže­vanje naših zaposlenih in pridobivanje cer­tifikatov. Moj osebni izziv pa je, da ustvarim moč­no ekipo, ki bo znala prevzeti podjetje in ga samostojno voditi tudi brez moje priso­tnosti. Zavedam se, da je to proces, ki se ne zgodi čez noč in zahteva mehek prehod tako pri zaposlenih kot pri kupcih. Tudi za­posleni in kupci morajo verjeti v naslednike in vedeti, da jim nasproti stoji nekdo, ki je prevzel miselnost in odgovornost lastnika in ustanovitelja podjetja. Besedilo in fotografiji: Tina Drolc in Nina Irt Kanalizacija ni smetišče Ob svetovnem dnevu voda, 22. marcu, ki je bil letos namenjen opozarjanju na problematiko odpadne vode, smo slovenska komunalna podjetja opozorila na problematiko odlaganja hrane, bioloških in drugih odpadkov v kanalizacijske odtoke ter na številne negativne posledice, ki jih takšno vedenje prinaša za delovanje kanalizacijskih sistemov in okolje. Ko govorimo o vodi, se tema največkrat vrti okrog pitne vode, odpa­dna voda pa je velikokrat prezrta tema. Tudi slednja je dragocen in obnovljiv vir, ki ponuja številne možnosti za nadaljnjo uporabo. Te pa do danes ostajajo še precej neizkoriščene. Po podatkih organiza­cije World Water Day se tako več kot 80 odstotkov neočiščene od­padne vode vrne nazaj v naravo. To kaže tudi na izjemno pomemben vpliv, ki ga ima odpadna voda na okolje. Slednja se namreč vrača nazaj v vodni krogotok, zato je odgovorno ravnanje z odpadno vodo ključnega pomena. Žal pa se količina onesnažene odpadne vode v zadnjih letih povečuje in k temu prispeva tudi to, kako ravnamo z odpadno vodo za štirimi stenami naših domov. Slovenska komunalna podjetja smo se tako odločila, da opozorimo na to problematiko tako, da plastično prikažemo, kaj najpogoste­je pristane v kanalizacijskih odtokih in tja sploh ne sodi. Prikaz je nastal na pobudo Zbornice komunalnega gospodarstva, ki je tudi pobudnica in koordinatorka pobude Skupaj za boljšo družbo. Kaj pogosto pristane v kanalizaciji pa tja ne spada? Ostanki hrane in drugi biološki odpadki pristanejo v stranišču, zamašijo črpalke kanalizacijskega sistema in Pravilno je, da jih odložimo v rjavi zabojnik ali na kompostnik. Tovr-tako povzročajo okvare na sistemu. stni odpadki v kanalizaciji privabljajo podgane, ki se zaradi obilice hrane zadržujejo v kanalizacijskem omrežju in s prenašanjem bole-Nevarni odpadki: barve, laki, odpadna olja, zdravila zni lahko ogrožajo tudi naše zdravje. Pravilno je, da jih zbiramo posebej in oddamo v okviru organizira-Odpadno jedilno olje nega zbiranja nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah ali pa jih Pravilno je, da ga shranjujemo posebej in odložimo med nevarne od-odpeljemo v zbirni center v Dobu, kjer je njihova oddaja za uporab­padke. Če ga zlivamo v stranišče ali odtoke, se maščobe odlagajo nike brezplačna. Če se te snovi pojavljajo v odpadni vodi, je oteženo na stene, nato pa se nanje vežejo druge nesnage in ožajo preseke čiščenje odpadne vode, hkrati pa tako nevarne snovi prehajajo v cevi ter tako mašijo kanalizacijo. okolje. Pripomočki za osebno nego: vlažilni robčki, vatke, palčke za ušesa Pravilno je, da jih odlagamo v črne zabojnike. Če tovrstni odpadki Besedilo in foto: Tadeja Jenčič, Javno komunalno podjetje Prodnik Nasveti za večjo varnost motoristov Pomladno sonce in ugodne temperature kar vabijo voznike enoslednih motornih vozil, da po dolgi zimi preizkusijo svoje »jeklene konjičke«. Pri tem policisti svetujemo, da bodite pri vožnji izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa prilagodite razmeram na cesti. To velja še zlasti spomladi, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne opri­jemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motorne­ga kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnjega leta. V letu 2016 smo na območju Policijske postaje Domžale obravna­vali 16 prometnih nesreč (leto pred tem 11), v katerih so bili ude­leženi vozniki enoslednih motornih vozil. V teh prometnih nesrečah sta bila dva motorista hudo telesno poškodovana (leto pred tem trije), dvanajst motoristov je bilo lahko telesno poškodovanih (leto pred tem sedem). Prav tako smo obravnavali eno prometno nesre­čo z udeležbo voznika trikolesa, kateri je zaradi posledic prometne nesreče izgubil življenje. Od šestnajstih obravnavanih prometnih nesreč v letu 2016 so vozniki enoslednih motornih vozil povzročili kar šest prometnih nesreč. Da pa bi bilo teh nesreč čim manj, vam vsem voznikom enoslednih motornih vozil policisti svetujemo: • Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte. • Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično čelado. Pravilno si jo zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidlji­vost. • Ne pozabite na oblačila s ščitniki. • Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost pri­merna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih. • Poskrbite tudi, da boste čim bolj vidni. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik. • Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet. • Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja. • Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah. • Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku). • Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6 - 0,8 sekunde, v ce­stnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več. • Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti. • Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdra­vila ali ste utrujeni. Sicer to lahko hitro postane vaša zadnja vožnja. Prav tako svetujemo voznikom drugih vozil (osebnih in tovornih avto­mobilov), naj vozijo previdno, pri čemer naj bodo pozorni tudi na mo­toriste, saj jih bo s prihajajočimi toplejšimi dnevi na cestah vse več. Besedilo: Blaž Vidic, pomočnik komandirja PP Domžale, policijski inšpektor specialist III Foto: www.zurnal24.si Prevzem gradbenih projektov Upravna enota Domžale obvešča, da na podlagi 196. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007, 122/2007, 31/2008, 35/2009, 58/2010, 101/2010 in 81/2013), iz zbirk dokumentarnega gradiva odbira in izloča gradbene projekte individualnih gradenj, tipskih stanovanjskih in drugih objektov, ki jim je potekel rok hrambe, oziroma letnik 2006. Občani, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letu 2006 in se ue.domzale@gov.si. Ob naročilu morajo stranke navesti točno števil­izvod gradbenih projektov nahaja v arhivu Upravne enote Domžale, ko gradbenega dovoljenja in ime investitorja. lahko prevzamejo gradbene projekte v času uradnih ur od 3. 5. Po poteku roka za prevzem, bodo gradbeni projekti iz navedenega 2017 do 31. 5. 2017. obdobja izločeni iz arhiva Upravne enote Domžale in uničeni. Prevzem projektov bo v Glavni pisarni Upravne enote Domžale, po predhodnem osebnem dogovoru oziroma naročilu na telefonsko šte­vilko 01 72 20 100 int. 36170 ali 36164, ali na elektronski naslov Besedilo: mag. Ivica Vozelj, načelnica manj primerne za bivanje opraševalcev, poleg tega jim niso več nudile zadostnega vira primerne hrane. Na nekaterih območjih se je zaradi odsotnosti teh opraševalcev močno povečala potre­ba po vzpostavitvi načrtovanega opraševanja poljščin, predvsem z dovozi čebel in čmrljev. Od opraševanja je odvisnih ogromno število rastlin. Od približno 240.000 cvetočih vrst rastlin, je kar 220.000 takšnih, ki jih oprašujejo opraševalci. Ostale vrste oprašuje bodisi veter ali voda. V primeru, da govorimo o gospo­darskih rastlinah je kar 3 poljščin, ki imajo koristi od opraševanja. Med njimi je veliko sadja jabolka, hruške, češnje, melone, jagode…, nekatera poživila kot sta kava in kakav ... Poleg tega je opraševanje potrebno tudi za pridelavo semena za večino zelenjave, zelišč in začimb. Končno je potrebno opraševa­nje tudi za proizvodnjo vlaken, kot so bombaž in lan. Skupna globalna vre­dnost opraševanja rastlin je zato ocenjena na 218-530 milijard EUR na leto. V zadnjem obdobju se pomena čebel in opraševalcev zavedamo veliko bo­lje kot pred časom. Pozornost javnosti je tema pridobila predvsem zaradi množičnega izginjanja čebel, kateremu so bile priča najprej Združene države Amerike, nato pa delno tudi Evropa. Poleg tega so bili v zadnjem obdobju pogosti primeri visoki padcev čebeljih družin preko zime zaradi različnih in ne povsem razjasnjenih vzrokov. Te spremembe so imele široko odmevnost in so nas opominjale na krhkost ekosistema v katerem živimo in od katerega smo zelo odvisni. Bolj kod kadarkoli smo pričeli razmišljati o posledicah, ki bi nas doletele, če bi opraševalci izumrli ne-nazadnje na svetu že obstajajo področja, kjer je potrebno opraševalce v času svetenja rastlin na površine načrtovano vnašati in na ta način zagotavljati servis opraševanje, ki je pred tem potekal spontano in brez naše pozornosti. Organizacije združenih narodov (OZN) so za Evropo zapisali, da se število čebel zmanjšuje že od leta 1965. Posamezni čebelarji pa predvsem od leta 1998 poročajo o neobičajni šibkosti in umiranju čebel, zlasti konec zime in v začetku pomladi. Pomena opraševanja se zelo dobro zavedamo tudi na Čebelarski zvezi Slove­nije, zato v zadnjem obdobju vse bolj delujemo tudi v smeri, da bi zagotovili čim boljše pogoje za preživetje čebel in ostalih opraševalcev. Zato smo podali že mnoge pobude in izpeljali številne projekte. Tudi pobuda, da 20. maj po­stane svetovni dan čebel je posledica razmišljanja, da je na globalni ravni po­membno, da se ljudje čim bolj zavedamo pomena čebel in okolja v katerem živimo in da ga poskušamo vsi skupaj na različne načine izboljšati. Veseli dejstvo, da je predlog do sedaj bil vsepovsod soglasno sprejet in potrjen in da bodo Združeni narodi (ZN) verjetno že v letošnjem letu pobudo potrdili. S tem se bomo Slovenci zapisali v zgodovino kot narod, ki si prizadevamo za ohranitev narave, čebel in ostalih opraševalcev ne le doma, ampak na celem svetu. Več o pobudi si lahko preberete na novi spletni strani: http:// worldbeeday.org/si/ Besedilo in foto: Peter Kozmus, strokovni vodja rejskega programa za kranjsko čebelo Občni zbor ŠD Partizan Mengeš 17. marca so se v telovadnici ŠD Partizana zbrali člani društva na volilnem občnem zboru. Poleg 77 članov dru­štva so se občnega zbora udeležili tudi župan Franc Jerič, predstavnik Mengeške godbe Marjan Trobec, predstavnik balinarskega kluba Štefan Kovač in predstavnica turistič­nega društva Francka Trobec. Predsednik društva Jože Mlakar je v poročilu predstavil uspešno delo društva. Predvsem razveseljujejo odlični rezultati mladih namiznote­niških igralcev, ki osvajajo odličja na državnih prvenstvih in na med­narodnih tekmovanjih. Ponosni so na tekmovalke, ki so na Evrop­skem mladinskem prvenstvu za mladino osvojile dve bronasti odličji in na vse tekmovalce in tekmovalke, ki so na državnih prvenstvih v preteklem letu večkrat stali na stopničkah Uspešno delo poteka tudi na področju rekreacije. Rekreativke vadijo po programu ''ZDRAVO DRUŠTVO'', namiznoteniški rekreativci pa uspešno tekmujejo na rekreativnih tekmovanjih v okviru namizno­teniške zveze, uspešni so tudi igralci badmintona in članice ženske košarke. S pomočjo občine so v telovadnici obnovili dotrajano razsvetljavo, s prostovoljnim delom članov pa so ob strokovnem vodstvo firme T&T izvedli izolacijo stropa v telovadnici. Župan občine Franc Jerič je čestital tekmovalcem in trenerjem za dosežene rezultate in zaželel, da bi tako uspešno nadaljevali tudi v bodoče. Tudi ostali gostje so čestitali za uspešno delo. Na volitvah so izvolili nove člane izvršnega odbora, za predsednika Žigo Zupana, podpredsednika Jožeta Mlakarja, tajnico Milenko Me­žnaršič, blagajničarko Mileno Muc in člane Dušana Osolina, Uroša Bregarja in Francko Trobec. Uspešnim tekmovalcem Ani Tofant, Katarini Stražar, Niki Kobetič, Tari Kobetič, Viti Kobetič, Sari Stražar, Tilnu Šalja in Luki Trtniku so podelili nagrade za osvojene naslove državnih prvakov. Dvema jubilantoma Dragici Jelenc za okroglo obletnico in Ani Tofant za 18. rojstni dan pa so podelili skromna darila. Ani Tofant pa so soigralci pripravili manjše presenečenje. Zapeli so ji ''vse najboljše'' in podarili torto, ki jo je spekla najmlajša Gaja Kobetič. Za 35 letno vodenje društva se je Jožetu Mlakarju novoizvoljeni pred­sednik Žiga Zupan v imenu članov društva zahvalil s sliko priznanega mengeškega akademskega slikarja Vinka Železnikarja. Ob preneha­nju dolgoletnega vodenja blagajniškega poslovanja so Mariji Sitar po­delili vikend paket v zdravilišču Radenci. Po uradnem zaključku občnega zbora se je druženje nadaljevalo v prijetnem vzdušju ob tradicionalni klobasi. Besedilo: MLAJ Foto: Žiga Zupan Državno prvenstvo v namiznem tenisu za člane in članice 4. in 5. marca je bilo v Puconcih državno prvenstvo za člane in članice posamezno, dvojice in mešane dvojice, udeležilo se je 52 članov in 36 članic iz dvajsetih slovenskih klubov, med njimi iz Mengša osem tekmovalcev. Mengeš so zastopali: Tim Pavli, Nejc Erjavec, Klemen Jazbič, An­draž Avbelj, Aljaž Frelih, Ana Tofant, Katarina Stražar in Nika Kobetič. Naša zelo mlada ekipa se je uspešno kosala s starejšimi tekmovalci in tekmovalkami. Pri članih so se v finalni del tekmovanja uvrstili Klemen Jazbič, An­draž Avbelj in Aljaž Frelih. Klemen se je za uvrstitev v polfinale srečal s slovenskim najboljšim mladim tekmovalcem, kasnejšim zmagoval­cem Darkom Jorgičem in osvojil 5.-8. mesto. Dekleta v zadnjem času nimajo sreče pri žrebu, tokrat sta se Ana Tofant in Katarina Stražar srečali že v četrtfinalu. Katarina je po dra­matični borbi zmagala z rezultatom 4:3, zadnji set na razliko 12:10 in na koncu osvojila 3.-4. mesto. Katarina in Ana sta v tekmovanju dvojic prav tako osvojili 3.-4. me­sto. Ana Tofant je s soigralcem Timom Šviligojem, ki tekmuje v tujini, osvojila 2. mesto. Besedilo: Mlaj Foto: David Orešnik 3. Odprti turnir v namiznem tenisu za mladince in mladinke V Škofji Loki je bil 19. marca tretj odprti turnir za mladince in mladinke. Na turnirju je nastopilo 55 mladincev in 32 mla­dink. Mengeš je zastopalo šest tekmovalcev in pet tekmovalk. Nejc Erjavec in Aljaž Frelih sta osvojila 5. - 8. mesto, ostali tekmovalci pa so se uvrstili v finalni del tekmovanja. Ana Tofant je osvojila 1. mesto. V finalu se je srečala z Aleksandro Vovk, ki je v polfinalu premagala Katarino Stražar, Katarina je na koncu osvojila 3. - 4. mesto. Besedilo: Mlaj Foto: David Orešnik Ana Tofant državna prvakinja v namiznem tenisu med članicami do 21 let V Cerknici je bilo 26. marca 2017 državno prvenstvo za člane in članice do 21 let. Tekmovali so v posamični konkurenci in v igri dvojic. Nastopilo je 38 članov in 32 članic iz vseh sloven­skih namiznoteniških klubov. Na tekmovanju so nastopili Mengšani: Luka Trtnik, Nejc Erjavec, Aljaž Frelih, Tim Pavli, Ana Tofant, Katarina Stražar in Nika Kobetič. Po tekmo­vanju v skupinah so se v finalni turnir uvrstili vsi Mengšani in Mengšanke. Med člani se je uvrstil Aljaž Frelih, ki je osvojil 5. - 8. mesto, v igri dvojic pa Aljaž Frelih in Nejc Erjavec ter Tim Pavli in Luka Trtnik na 9. - 16. mesto. Pri dekletih so se v posamični konkurenci vse tri igralke uvrstile v finalni del tekmovanja. Mengšanke očitno pogosto nimajo sreče pri žrebu, saj sta se tudi tokrat Ana in Katarina pomerili med seboj že v polfinalu. Tokrat je bila boljša Ana, ki je zmagala z rezultatom 4 : 0. Katarina je imela tudi sicer težak žreb, saj se je že v drugem krogu pomerila tudi z Aleksandro Vovk in jo gladko premagala s 3 : 0. Bolj napet je bil finalni obračun med 1. nosilko turnirja, Hrastničanko Tamaro Pavčnik, in Ano Tofant. Pri rezultatu 2 : 2 je Ana dokaj gladko dobila 6. in 7. niz in se uvrstila na 5. in 6. mesto. Tudi v tekmovanju dvojic so Mengšanke dvakrat stale na stopničkah. Katarina Stražar je s soigralko Tamaro Pavčnik iz Hrastnika osvojila 2. mesto, Ana Tofant pa s soigralko Niko Kobetič 3. - 4. mesto. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan Medgeneracijski turnir v badmintonu Zvit udarec. Žogica pada tik ob mreži. Se jo sploh splača loviti? Dvom o tem se hipoma razblini. Vse njegove moči se usmerijo v tek, ki se prelevi v skok s padcem. Parket zaječi in vzvalovi, kot bi želel izbruhniti. A žogico mu je le uspelo ujeti. Igra je rešena - vsaj do naslednje poteze. S takšno borbenostjo in energijo so igrali najmlajši, medtem ko pri starejših nedostojno metanje po parketu seveda ni prišlo v poštev, nadomestilo ga je taktično preigravanje in izčrpavanje nasprotnika s preciznimi udarci. Je na koncu prevladala mladostniška zagnanost ali večletne izkušnje? Pa poglejmo! Začelo se je na popoldanskem soncu prve pomladne sobote, ko so igralci začeli prihajati v telovadnico TVD Partizan, kjer je Mladinski Center Mengeš organiziral turnir. Prišlo je šest parov, ki so se razdelili v dve skupini, vsaka je dobila po en par osnovnošolcev, pri ostalih pa je razpon let segal od poznih najstniških in vse do zrelih šestih križev ter morda še kako leto čez. Trije pari so bili tudi mešani, kar je še pri­spevalo k raznolikosti. Že prva igra je postregla s prej omenjeno bor­benostjo najmlajših, ki pa žal ni bila dovolj, da bi nadomestila razliko v letih, in poraz je bil tako neizbežen. Podobno enostranski spopadi so sledili tudi v drugih igrah med osnovnošolci ter ostalimi, ki pa kljub temu nikakor niso bili nezanimivi. Požrtvovalnost in nepopustljivost vse do konca sta namreč privedli do nekaj res lepih potez. Ostale igre pa so bile dosti bolj izenačene, sploh po prvem krogu tekmovanja, ko so ostali le še štirje pari in so se že nekoliko privadili eden na drugega. V polfinalu sta tako Sara in Rok le za las izgubila proti mnogo izku­šenejšemu Branetu ter Mojci, kar pa sta nato nadoknadila v igri za tretje mesto proti mlajšima Anžetu in Tomažu. Slednja sta se izvrstno upirala gospe Blanki in njenemu sinu Anžetu Grmu, ki sta bila sicer v povprečju dvakrat starejša, a dobro merjenim žogicam očitno niso kos niti mnogo mlajše noge. V finalu sta se tako srečala najstarejša para in videti je bilo mogoče vse, od zvitih kratkih žogic do hitrih izmenjav, zabijanj in preobratov ter nasploh dobršno mero neizprosne borbenosti na obeh straneh, ki očitno pride z leti. Tu sta namreč prednjačila Brane in Blanka Grm, le da je slednja dodala še nekoliko obilnejše izkušnje, kar je na koncu tudi prevladalo ... Če k temu dodamo še prijetno športno vzdušje, je turnir izpadel kot sila zabaven dogodek, ki se je končal šele v poznih večernih urah. Besedilo: Rok Resnik Mengšani osvajajo naslov državnih prvakov v namiznem tenisu Gaja Kobetič je postala državna prvakinja med posamezni­cami, igralca Dejan Jokič s soigralcem Aljažem Goltnikom pa sta postala državna prvaka v igri dvojic. 25. in 26. marca je bilo v Cerknici državno prvenstvo v namiznem tenisu za mlajše kadete in kadetinje posamezno in dvojice. Nastopilo je 54 mlajših kadetov in 32 mlajših kadetinj iz dvajsetih slovenskih namiznoteniških klubov. Mengeš je zastopalo 5 mlajših kadetov in 4 mlajše kadetinje. Igralci in igralke Mengša so dokazali, da spadajo med najboljše igralce v Sloveniji. Po igranju v skupinah, kjer se pome­rijo vsak z vsakim, so se v finalni del tekmovanja uvrstili David Grad, Dejan Jokič, Jan Šobar in Aljaž Goltnik. Tokrat je igralcem ponagajal žreb, saj sta se Dejan in Aljaž pomerila že v polfinalu, kjer je zmagal Dejan, ki pa je v finalu izgubil z Mihaelom Kocjančičem s 3 : 0. Pri dekletih so se v finalno tekmovanje uvrstile Neža Pogačar Žun, Brina Markič in Gaja Kobetič. Gaja Kobetič je potrdila vlogo favoritinje in osvojila naslov državne prvakinje. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan Domen Tisaj – mladinski državni prvak v šahu do 16 let za leto 2017 Mladinsko posamično državno prvenstvo v standardnem in pospešenem šahu je letos za vse starostne kategorije potekalo od 25. februarja do 4. marca 2017 na Ptuju. Preko 300 najboljših mladih igralcev in igralk Slovenije vseh starostnih kategorij (od 8 do 18 let) se je v obeh tekmovanjih med seboj pomerilo v devetih krogih po švicarskem sistemu in pravilih FIDE. Standardni šah se je igral v igralnem tempu devetdeset minut na igralca plus dodatek trideset minut po odigranih štiridesetih potezah plus dodatek trideset sekund na potezo, pospešeni pa v tempu deset minut na igralca plus dodatek pet sekund za odigrano potezo. Najboljši trije od leve proti desni: David Brinovec (ŠK Žalec), Domen Tisaj (ŠD Mengeš – Trzin), Nejc Amon (ŠD Šentjur) Občino Mengeš sta letos v najmočnejši kategoriji F16 zastopala Do-men Tisaj in Jan Ocepek, v najmlajši kategoriji dečkov do osem let pa je letos prvič nastopil komaj sedem letni Tilen Tisaj. V konkurenci najboljših mladih šahistov Slovenije so fantje prikazali svoje najboljše igre, veliko borbenost, zbranost in nepopustljivost v ključnih trenutkih posameznih partij. Domen Tisaj je v standardnem šahu z enakim končnim seštevkom točk kot zmagovalec osvojil odlično 2. mesto. Prvo mesto je po med­sebojnem remiju v zadnjem krogu in na osnovi tretjega kriterija z obilo sreče (MBuch) osvojil dobro leto in pol starejši David Brinovec (ŠK Žalec), tretji je bil Nejc Amon iz ŠD Šentjur. Jan Ocepek je na koncu osvojil solidno 17. mesto. V kategoriji osemletnikov je Tilen Tisaj osvojil prav dobro 7. mesto. Prav vsi naši igralci so svoje uvrstitve še izboljšali na državnem pr­venstvu v pospešenem šahu, kjer je Domen Tisaj suvereno opravil z vso konkurenco. Brez poraza je pravzaprav postal absolutni državni prvak in si tudi priigral naziv mojstrskega kandidata (MK). V peklenski konkurenci najmočnejše kategorije F16 je med ostalim premagal tudi prvega nosilca, sicer tokrat drugo uvrščenega Davida Brinovca (CM), tretje mesto pa je ponovno osvojil Nejc Amon (MK). Svoji uvrstitvi iz standardnega šaha sta popravila tudi Jan s končnim 13. mestom in najmlajši Tilen z odličnim 5. mestom. Domen svoje pridobljeno šahovsko znanje tudi že pridno prenaša na svojega mlajšega brata Tilna. Sicer pa ga nadgrajuje in izpopolnjuje s pomočjo osebnega trenerja, sicer mednarodnega šahovskega mojstra Igorja Jelena (IM). Zasluge za Tilnovo bliskovito šahovsko napredova­nje te med mladimi vse bolj priljubljene »kraljeve« igre gredo vsekakor tudi šahovskemu mentorju na OŠ Mengeš in hkrati uspešnemu pred­sedniku ŠD Mengeš – Trzin, Marjanu Ocepku, zato se obema na tem mestu za vso pomoč in delo z njima prav lepo zahvaljujemo. Pred Domnom je zdaj nastop na posamičnem mladinskem Evropskem prvenstvu v pospešenem in hitropoteznem šahu v Budvi – Črna Gora (19.-23. 6. 2017), kjer bo igral tudi za mladinsko reprezentanco Slo­venije v ekipnem delu tekmovanja. Ob dejstvu, da je udeležba z obve­znim spremljevalcem (sekundantom) povezana s kar visokimi finanč­nimi stroški, si predvsem želimo, da bi nam s pravočasno finančno pomočjo priskočili na pomoč občina, klub, zvesti donatorji, sponzorji idr., za kar se jim že vnaprej lepo zahvaljujemo. Besedilo in foto: Igor Tisaj Tretje mesto na ekipnem osnovnošolskem državnem prvenstvu v šahu za leto 2017 V nedeljo, 12. marca 2017, je na OŠ Neznanih talcev v Dravo­gradu potekalo ekipno osnovno šolsko državno prvenstvo v šahu do 15 let. V zahtevni konkurenci šestnajstih regijskih prvakov Slo­venije si je ekipa OŠ Mengeš priigrala odlično 3. mesto v državi. Ekipo, postavljeno po ratingu, so v so v zaporedju od prve do četrte deske sestavljali Domen Tisaj, Jakob Vid Štruklec, Jan Ocepek in Ti­len Tisaj. Na pot izpred šole smo z organiziranim šolskim prevozom krenili zgodaj zjutraj in se veseli vrnili pozno zvečer. V napornem ritmu devetih krogov švicarskega sistema po pravilih FIDE za pospešeni šah so vsi fantje prikazali odlične igre. Na tem mestu pa velja še posebej pohvaliti najmlajšega med njimi in tudi nasploh med vsemi sodelu­jočimi na prvenstvu, komaj sedemletnega Tilna Tisaja, ki je za ekipo iz devetih partij priigral kar osem točk (7 zmag, 2 remija) in tako kot najboljša IV. deska prispeval levji delež k zgodovinskemu dosežku mladih mengeških šahistov pod mentorstvom Marjana Ocepka, sicer tudi predsednika šahovskega društva ŠD Mengeš – Trzin. Ob tej priložnosti se ravnatelju šole zahvaljujemo za lepo organiziran šolski prevoz in prehrano na samem tekmovanju. Nedvomno si vso pohvalo zasluži tudi organizator prvenstva, ki je na tekmovanju z lepo otvoritveno slovesnostjo, kasnejšo podelitvijo priznanj in tudi sicer skrbno poskrbel za vse igralce, njihove mentorje ter spremljevalce. Na tako organiziranih prvenstvih je res lepo sodelovati. Besedilo in foto: Igor Tisaj Igralci OŠ Mengeš od leve proti desni: Domen Tisaj (9. B), Jakob Vid Štruklec (8. A), Jan Ocepek (9. B), s pokalom Tilen Tisaj (2. B) in mentor Marjan Ocepek Zoya in Nejc na državnem turnirju Z začetkom malce toplejših dni tudi pri karateistih postaja vse bolj vroče – začela so se namreč številna tekmovanja. Men­gšani so se že udeležili regijskega prvenstva skupaj s karate klubi Domžale, Radomlje in Rodica, ki je potekalo 18. marca 2017 v telovadnici OŠ Venclja Perka v Domžalah. Ta je bila kar hitro polna mladih karateistov in karateistk, na tribunah pa so si prostor poiskali številni navijači. Dečki so se vznemirjeno pripravljali na borbo, deklice so pilile še zadnje podrobnosti pri izvedbi kat, mlajši tekmovalci pa so še malce povadili Ippon kumite. Regijsko prvenstvo je namreč pomembno tudi zato, ker si tekmovalci s prvimi petimi mesti v vsaki kategoriji zagotovijo vstopnico na državni turnir. Ko so se borišča odprla, je bilo čutiti že pravo športno vzdušje. Od za­četne treme so se naši karateisti kmalu poslovili in dali vse od sebe. Izvrstno se je izkazala Zoya Sicherl Škrjanc, ki je med mlajšimi deklicami najbolje izvedla Ippon kumite in osvojila 1. mesto! Nekaj manj sreče je imel Urban Dovžan, ki je Ippon kumite uspešno izvedel, a je bila v najštevilčnejši kategoriji konkurenca prehuda. Pri starejših deklicah je v katah tekmovala Lija Rozalija Cerar, ki se tokrat žal ni uvrstila naprej. V kategoriji starejših dečkov do 40 kg je udeležbo na državni turnir za las zgrešil Samo Gorjup, pri dečkih nad 40 kg pa si je Nejc Šterban z odlično borbo prisvojil 2. mesto! Na prvenstvu se morajo tekmovalci soočiti s pritiski gledalcev, sodnikov in sotekmovalcev, kar zahteva ogromno poguma. Poraz je le trenuten, če ga izkoristimo za izboljšanje svoje tehnike in nenazadnje samega sebe. Verjamemo, da imajo naši karateisti in karateistke dovolj volje, da jim to tudi uspe. Zoyi in Nejcu, za katera je bilo to prvo tekmovanje, pa želimo srečno na državnem turnirju, ki bo 9. aprila 2017 v Ivančni Gorici. Besedilo in foto: Saša Voler Foto: Maja Kotar Yes team novim izzivom naproti V sezoni 2016/2017 je društvo AIA postalo član Plesne zve­ze Slovenije. Plesalke so se 5. februarja prvič pomerile na pokalnem turnirju v Ljubljani v zvrsti street dance. V veliki konkurenci več kot dvajsetih plesnih parov sta Maša Vončina in Pia Kuhar v duetu dosegli 16. me­sto s točko Shadow side, Eva Bauer in Ivona Kiš pa s točko Ghostbu­sters 8. mesto. Ana Hrovatin se je med članicami s točko Dr. Quinzel v kategoriji solo street dance uvrstila na 7. mesto. Na pokalnem turnirju, ki je potekal 18. marca v Novem mestu, pa je Eva Bauer v kategoriji hip hop solo v konkurenci enainšestdesetih solo plesalk dosegla odlično 18. mesto. Tekmovalke se bodo udeležile še dveh pokalnih turnirjev, ob koncu šolskega leta pa skupino Yes team čaka še državno prvenstvo. Besedilo: Sanja Tomšič Tara in Vita Kobetič na stopničkah V Cirkovcah je bil 12. marca 3. odprti turnir za kadete in kadetinje v namiznem tenisu. Na turnirju je nastopilo 48 kadetov in 21 kadetinj iz enaindvajsetih slovenskih nami­znoteniških klubov. Na turnirju so nastopile Vita, Tara in Gaja Kobetič ter fantje Rok Grad, Dejan Jokič, Mitja Zavec in Aljaž Goltnik. Pri kadetih sta Aljaž Goltnik in Dejan Jokič osvojila 5.-8. mesto, pri kadetinjah pa je Tara premagala sestro Vito v polfinalu in osvojila 2. mesto, Vita pa je bila 3.-4. Besedilo: Mlaj Foto: David Orešnik Mengeške mažoretke prvič na Mengeški mareli V soboto, 11. marca 2017, so na povabilo Mengeške godbe na Mengeški mareli nastopale tudi mengeške mažoretke. S svoji plesom so popestrile začetek in konec prireditve, vmes pa so uživale v dobri glasbi godbe in gostov, predvsem Adija Smolarja. Čeprav so začetnice, vadijo od oktobra lani, pa je bil to že njihov tretji nastop in se že pridno pripravljajo na naslednjega. Mažoretni ples je v letošnjem šolskem letu nova dejavnost na osnovni šoli in v vrtcu Mengeš. Pod budnim očesom trenerke Anite Omerzu enkrat na teden vadi 12 deklet. Na vajah spoznavajo prvine mažore­tnega plesa ter se učijo osnovnih vrtenj s palico. Sestavljajo koreogra­fije in se pri tem zabavajo. Besedilo in foto: Anita Omerzu Smučarji uspešno zaključili sezono Začetek letošnje zime, ki sega še v konec leta 2016, za smučarje ni bil preveč obetaven. Snega kar ni in ni bilo od nikoder. To je nam, ki delujemo v Smučarskem društvu Mengeš, malce spremenilo urnik tekmovanj, ne pa tudi vsebine, ki je vsako sezono bogatejša. Tako smo že sredi novembra organizirali 5. tradicionalni suhi slalom na Mengeški koči. Gre za prireditev, ki je namenjena tekačem in ostalim športnikom, da se preizkusijo v teku med slalomskimi količki na malce drugačnem terenu kot običajno. Udeležba je bila na nivoju preteklih let, tako da je prireditev lepo uspela. kem za posamezna podjetja ( Lek, Etra, Metrel, Helios). Vsi rezultati tekem in foto utrinki se nahajajo na našem FB-profilu. Da nam že kar tradicionalno zaupajo tako velika podjetja, nam je v ponos, po drugi strani pa kaže na profesionalen pristop pri orga­nizaciji tekmovanj. Veliko udeležencev in zadovoljni obrazi v izteku ob podelitvah so razlogi, zakaj to počnemo in bomo tudi v bodoče. Seveda pa bi bila zgodba precej bolj klavrna, če nam ne bi na pomoč priskočili naši zvesti sponzorji, ki nam pomagajo bodisi v finančni ali materialni obliki. Vsem iskrena hvala! Zaključek sezone, ki je bila predvsem delovna, smo organizirali na Golteh. Dva dni odlične smuke v idiličnem okolju in prijetno druženje nam je napolnilo baterije za naslednje podvige. Pred nami je obdobje, ko se v društvu posvetimo obnovi opreme, udeležujemo se raznoraznih akcij in dogodkov v občini, hodimo na pohode in še bi lahko našteval. Vsekakor dovolj razlogov, da se nam Začetek decembra je čas sejmov rabljene opreme, na katerih imamo pridružiš in postaneš tudi ti del uspešne ekipe. priložnost dopolniti smučarsko opremo po zmernih cenah. Z obiskom in prodajo smo v SD zadovoljni. Tudi tokrat smo sejem izpeljali v dveh Besedilo in foto: Aleš Janežič, Smučarsko društvo Mengeš dneh, kar se je izkazalo za zelo dobro potezo. Želeli bi si še nekoliko večji prostor, da bi bil nakup in izbor opreme za obiskovalce še bolj prijazen. V tekmovalnem delu, ki se je zaradi slabših snežnih razmer začel šele v januarju, smo uspešno izpeljali sedem tekem v veleslalomu. Pro­gram je bil zelo natrpan, tako da nam je na koncu zmanjkalo časa za organizacijo priljubljenega smučarskega izleta, ki pa zagotovo ostane v programu za naslednje leto. Vsa tekmovanja smo organizirali na smučišču Brsnina v Kranjski Gori, kjer imamo odlične pogoje. Izpeljali smo Mengo tris pokal in še pet te­ 400-letnica vincencijanske karizme V letu 2017 Cerkev po vsem svetu obhaja 400-letnico vincencijanske karizme - poslanstva služenja ubogim, in sicer pod geslom: »Tujec sem bil in ste me sprejeli.« (Mt 25,35) Ta jubilej praznujemo tudi ustanove na Slovenskem, ki se navdihujemo ob sv. Vin­ cenciju Pavelskem. V hvaležnosti, da karizma živi že 400 let, imamo svoje načrte za poglobitev duha vin­cencijanske karizme ali poslanstva: radijski misijon, simpozij v Celju, različna pričevanja in projekte za uboge. Vse, kar je dobro, člo­veka vredno in za življenje koristno, ima svoj dolgi in dolgoročni obstoj. To posebej velja za Božja dela, ki jih On vodi in navdihuje. Tako je tudi s karizmo sv. Vincencija Pavelskega, ki je nastala z namenom pomagati kakorkoli potrebnim, bolnim in ubogim. Skozi 400 let tega dobrodelnega poslanstva so se zvrstili mnogi rodovi in generacije, ki so življenje po­svetili Bogu v službi bratom in sestram. Fan­tje in dekleta so se posvečali Bogu, da bi ga ljubili in mu služili v bližnjih. Živeti iz takih korenin, rasti na takem duhovnem drevesu in črpati iz stoletne karizme je za vse Vincenci­jeve danes velik privilegij in še večja milost. Danes vincencijansko družino sestavlja 225 vej različnih skupnosti posvečenega življenja in združenj laikov, ki delujejo v več kot osem­desetih državah na petih celinah. Njihovo poslanstvo je izjemno raznoliko: od misijo­nov, zdravstvene pomoči, dela z brezdomci, begunci, zapuščenimi otroki, materami sa­mohranilkami do izobraževanja, formacije in razvojnih del. Ob 400-letnici vincencijanske karizme je bil oblikovan tudi logotip. Njegova osnova je krog, sestavljen iz raznobarvnih žarkov. Ti simbolizirajo različne kongregacije, skupine in združenja z isto karizmo ter obenem tudi družbo z njeno nepopolnostjo, z njenimi ra­dostmi, upanjem. Na krogu sta dve zvezdi, ki spominjata na dva dogodka oz. »teološka kraja«, v katerih je sv. Vincencij prepoznal Božje stopinje v svojem življenju. Zvezdi na logu povezuje križ svetlobe, ki predstavlja vstajenje in binkošti. Sredi križa pa je upo­dobljen svetnikov obraz. To opozarja, da je vedno Duh tisti, ki vabi, da bi živeli kot vin­cencijanska družina. Vincencij Pavelski se je rodil 24. aprila 1581 blizu mesta Dax, v francoski pokrajini Ga­skonji. Od matere je podedoval čut za delo ter ljubezen do ubogih in zatiranih. V prvih dvanajstih letih duhovništva je doživel mar­sikaj razburljivega, a obenem zanj poučnega in vzgojnega. Revščina v 17. stoletju ni bila samo materialna, temveč tudi duhovna. Zato je plemiška družina Gondi prosila Vincencija za ljudske misijone na kmetijah, ki so bile v njeni posesti. 25. januarja, na praznik spreo­brnjenja apostola Pavla, je imel svetnik svojo prvo pridigo na Gondijevih posestvih, v kraju Folleville v Franciji. Po tem ko je nekaj dni pred smrtjo spovedal nekega kmeta, je do­umel, v kakšni duhovni zapuščenosti živijo reveži na kmetijskih območjih. Nekaj časa je bil vzgojitelj v plemiški družini Gondi, nato pa je spet šel na župnijo, kjer je v živem stiku z ljudmi začutil, da ga Bog kliče za očeta revežev. Avgusta istega leta (1617), je torej dobil župnijo v kraju Châtillon, kjer se je srečal z revščino in bedo. To je radi­kalno spremenilo njegovo življenje. Pred eno prvih sv. maš je namreč sv. Vincenciju nekdo povedal, da nedaleč stran od trga, v hiši, iz­gubljeni sredi močvirja, neka revna družina trpi veliko pomanjkanje. Povrh tega so vsi hkrati zboleli, tako da ne morejo pomagati drug drugemu. Župnik je vernike seznanil s stanjem te družine in jih prosil, naj gredo po­magat bolnikom. Tako so bili revni, da so se vsem zasmilili. Odziv vernikov je bil velik. Po sveti maši so mnogi nesli bolni družini pomoč in jo obiskali. Tudi Vincencij se je napotil k družini. Po poti je srečal mnoge vernike, ki so se vračali z obiska. To ga je navdušilo, toda vedel je, da enkratna pomoč ni rešitev. Začel je z organizirano pomočjo za uboge. Zbral je verne žene v skupine t. i. gospa krščanske ljubezni, ki so organizirano skrbele za reveže v svoji okolici. Jubilejno leto spominja na ta dva dogodka, spoved med misijonom v Follevillu in sreča­nje z revno družino v Châtillonu, ki sta bila temeljna za poklicanost sv. Vincencija Pavel­skega, zavetnika katoliških dobrodelnih orga­nizacij. Velikega pomena je Vincencijevo spo­znanje, da je bilo treba ljudi nujno izobraziti, jim pomagati zavedati se lastnega dostojan­stva, ga dvigniti na raven, vredno človeškega bitja, ter jih poučiti o resnici glede Boga. Vincencij je oznanjal Kristusa, spovedoval in delil Božje darove. Pri delu so se mu pridružili tudi drugi duhovniki. Tako je nastala Misijon­ska družba – lazaristi, ki je bila ustanovljena 25. januarja 1625. Lazariste je na slovensko ozemlje povabil mariborski škof, blaženi An­ton Martin Slomšek. Leta 1852 jih je slove­sno sprejel pri Svetem Jožefu nad Celjem, z namenom, da bi vodili ljudske misijone. Svojo skupnost in tiskarno so imeli nekaj časa tudi v Grobljah. Kot duhovniki sledijo Vincencije­vemu duhu z oznanjevanjem Boga, za zveli­čanje ljudi. Po Vincencijevem vzoru vztrajno in zavzeto vodijo ljudske misijone in spremlja­jo Bratstvo bolnikov in invalidov. Posvečajo se vodenju duhovnih vaj in drugih srečanj za moralno in duhovno prenovo slovenskega ljudstva. Dva dobro znana duhovna centra la­zaristov v Sloveniji sta že omenjeni Hrib sv. Jožefa nad Celjem in Mirenski grad pri Gorici. Poleg pomoči brezdomcem nudijo tudi štu­dentom Dom sv. Vincencija v Ljubljani. V Vincencijevem času se je pokazala potreba po osebah, ki bodo prijele za vsako delo pri bolnikih in ubogih. Po srečanju z Ludoviko de Marillac, ki je bila plemkinja po rodu, še bolj pa po srcu, je 29. novembra 1633 leta ustanovil Družbo hčera krščanske ljubezni, ki je prevzela skrb za bolnike. Korenine sloven­ske province segajo v sredino 19. stoletja, ko je bila ustanovljena Graška provinca Družbe hčera krščanske ljubezni. Iz Gradca so prve sestre prišle v Maribor že leta 1843, v Lju­bljano pa 1852. Hčere krščanske ljubezni (HKL) sv. Vincencija Pavelskega – usmiljenke - v duhu karizme delujemo še danes. Želimo ljubiti Boga s služenjem bližnjim. V Domu sv. Katarine v Mengšu dajemo celotno oskrbo bolnim in ostarelim. Pomagamo tudi osamlje­nim, odrinjenim na rob družbe in ubogim. Posvečamo se duhovni revščini današnjega časa. Sestre delamo kot katehistinje po žu­pnijah in smo vključene v župnijsko pastora­lo. V provincialni hiši v Šentjakobu organizi­ramo duhovne vaje za mlade in odrasle ter tako oznanjamo Kristusa in njegovo ljubezen do vsakega človeka. Naša skrb so tudi druži­ne z več otroki, katerim poskušamo pomagati preko ustanove Aninega sklada. Klic dana­šnjega časa za pomoč prihaja tudi od razdr­tih družin, ki potrebujejo moralno podporo, spremljanje in molitev. Na Slovenskem v duhu vincencijanske ka­rizme delujejo tudi Marijine sestre čudodel­ne svetinje, ki so bile ustanovljene 16. julija 1878 v Ljubljani. Ustanovila jih je usmiljen­ka, božja služabnica s. Leopoldina Brandis, za nočno službo pri bolnikih in za strežbo bolnim na domu tudi za daljše obdobje. Da­nes se sestre, poleg strežbe na domu, po­svečajo bolnikom v bolnišnicah in domovih za ostarele. Nudijo pomoč invalidom, revnim družinam in brezdomcem. Vodijo otroški vr­tec Nazaret v Štepanji vasi. Svoje poslanstvo služenja pa opravljajo tudi v Domu Marije Kraljice v Gorici, v papeškem zavodu Slove­nik v Rimu ter Teplički nad Vahom na Slo­vaškem in na dveh misijonskih postojankah v Ukrajini. Poleg naštetih družb posvečenega življenja Vincencijev duh živijo tudi mladi in odrasli na različnih področjih. Marijanska vincen­cijanska mladina je laiško mednarodno cer­kveno združenje mladih. V svojem okolju in v svojem vsakdanjem življenju se trudijo živeti po zgledu Device Marije in po zgledu svete­ga Vincencija Pavelskega. Prizadevajo si, da bi čim bolje živeli štiri Marijanske kreposti, ki jim jih je kot vodilo v našem krščanskem življenju zapustila Marija: ponižnost, iskanje Božje volje, dobrodelnost in čistost. V župni­jah, kjer so te skupine aktivne, se srečujejo na mesečnih srečanjih. Obiskujejo starejše, za misijone izdelujejo in prodajajo voščilni­ce, sodelujejo pri bogoslužju, molijo ter se med seboj družijo in podpirajo v dobrem. Skupine se med seboj povezujejo na duhov­no-družabnih vikendih, enodnevnih srečanjih, na izletu, ki ga imajo konec šolskega leta in na letovanju med poletnimi počitnicami. Ma­rijansko vincencijanska mladina deluje tudi v župniji Mengeš. Naj omenim še Vincencijevo zvezo dobrote, ki je mednarodna katoliška organizacija. V Slo­veniji je bila ustanovljena leta 1876. Danes deluje kot Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote. Od leta 2006 ima status hu­manitarne organizacije. S svojim delom želi brezdomcem vračati dostojanstvo. Z majh­nimi in konkretnimi koraki jim člani zveze pomagajo rasti k polnemu in odgovornemu življenju. Poleg predstavljenih ustanov z vincencijansko duhovnostjo v Sloveniji obstajajo tudi Združe­nje čudodelne svetinje in Vincencijeve konfe­rence. Vincencijeva karizma je torej še vedno prisotna, živa in dejavna. Pred smrtjo (27. septembra 1660) je Vincencij s preroškimi besedami rekel za Družbo HKL, da v njego­vem času še ni to, kar bo takrat, ko jo bo Bog izpopolnil. Da, daljnosežne so bile te besede našega ustanovitelja. Po štirih stoletjih je iz korenin Vincencijeve karizme vzklilo okrog 220 drugih družb in vej, ki si prizadevajo na­rediti svet pravičnejši in lepši. Svetel zgled ustanoviteljev, sv. Vincencija in sv. Ludovike, je navdihoval številne rodove za konkretno delovanje in pomoč revežem. Mnogi bratje in sestre, ki so jima sledili, so že prišteti k blaženim in svetnikom zaradi dejavne ljube­zni, izkazane Kristusu po ubogih. Sedaj smo mi v tej verigi dobrote, da bi delili pomoč in prinašali upanje v svoj čas in svojim bližnjim. Besedilo in foto: s. Ljubica Jozić, HKL Stoletnica Marijinega prikazanja v Fatimi Slovesnost se bo začela v soboto, 13. maja 2017, ob 18. uri, pred Najsvetejšim s premišljevalno molitvijo rožnega venca na fatimski način, sledila bo sveta maša, po njej pa bo procesija z lučkami (prinese naj jo vsak sam), vrnitev v cerkev, molitev Marijinih litanij in zaključek. Letos vesoljna Cerkev slovesno obhajala 100-letnico prikazovanja Device Marije, Kra­ljice rožnega venca, v Fatimi na Portugalskem. Marija se je prvič prikazala trem pastirčkom, Jacinti, Frančišku in Luciji, 13. maja 1917. V Sloveniji smo se tako kot v nekaterih drugih deželah pripravljali na praznovanje tega do­godka z obiskom milostnega kipa Fatimske Marije Romarice lani od 13. maja do 13. ok­tobra. V ta namen naj bi v vseh župnijah opra­vljali pobožnosti petih prvih sobot od januarja do maja. Posamezniki, družine in župnije pa naj bi se posvetili Njenemu Brezmadežnemu Srcu ali svojo posvetitev obnovili. Marija je fatimskim pastirčkom rekla, da je mir na svetu v njenih rokah in da se bo svet rešil vojn in izprosil mir samo s čaščenjem Njenega Brezmadežnega Srca in molitvijo rožnega venca. Z molitvijo rožnega venca in sprejemanjem žrtev lahko izprosimo tudi spre­obrnjenje grešnikov in rešitev duš. Marija je v Fatimi še naročila, naj ljudje pri­hajamo k njej. Tako bomo imeli letos 13. maja v naši župniji ponovno procesijo s ki­pom Fatimske Marije. Marijinim namenom bomo dodali še prošnje za mirno sožitje, vzgojo po krščanskih vrednotah in krščan­sko umevanje družine v naši domovini in svetu. Več dogodkov, lahko rečemo čude­žev, priča, da so Marijine napovedi hudega za človeštvo, torej tako za verne kot never-ne, opozorilo in se lahko ne zgodijo, če rav­namo po njenih prošnjah. Zato izpolnimo, kar želi od nas Bog in nas prosi naša nebeška Mati – tako za svojo rešitev kakor za rešitev sveta. Vsi smo po­vabljeni, da se pobožnosti z veseljem udele­žimo. Odgovorimo Marijinim naročilom, da nas bo lažje varovala hudega. Besedilo: Janez Slokan Razstava osnovnih tehnik in grafike V okviru projekta Zlata paleta Zveze likovnih društev Slove­nije se skozi vse leto zvrsti šest tematskih razstav na raz­pisane teme »atmosfera«, »umik v svoj svet« in »živo cve­tje«. Tako je bilo v četrtek, 23. marca 2017, v Stari galeriji Delavskega doma Trbovlje odprtje prve tematske razstave izbranih del osnovnih tehnik in grafike. Strokovna komisija, ki je prejela kar 208 likovnih del iz sedemnajstih društev, je imela zahtevno delo. Opazila je velik naprede,k predvsem pri izvedbi in vsebini, s čimer je izredno zadovoljna, kritična pa je do opreme likovnih del. Predsednik strokovne komisije, mag. Zoran Poznič, je poudaril, da so vsi člani komisije navdušeno ugotavljali, da so predvsem v zvrsti grafike, grafičnih listov prispela dela na tako visoki ravni, da jih lahko uvrstimo ob bok komurkoli ali čemurkoli ustvarjenem na tem področju v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih. Za razstavo je komisija izbrala 36 del osnovnih tehnik ter 28 grafik. Podelila je 9 certifikatov za osnovne tehnike in 8 certifikatov za grafiko. Ta dela bodo razstavljena na zaključni razstavi konec leta. Strokovna komisija je podelila še dve zlati paleti, dve srebrni in dve bronasti paleti, ki jih bo objavila in avtorjem podelila na zaključni razstavi. Likovno društvo Mengeš je sodelovalo s trinajstimi deli sedmih av­torjev. Ob rekordnem številu likovnih del so se v izbor za razstavo uvrstile Leonida Goropevšek z grafiko suha igla »Tam nekje«, Binca Lomšek s kolagrafijo »Zatočišče« in Helena Testen z risbo v tušu »Pomlad«. Leonida Goropevšek, za grafiko suha igla »Tam nekje«, in Helena Testen, za risbo v tušu »Pomlad«, sta prejeli certifikat kakovosti, Binca Lomšek za kolagrafijo »Zatočišče« pa priznanje za uvrstitev na razstavo. Besedilo: Binca Lomšek Foto: Likovno društvo Mengeš Portreti v Menačenku V prvem pomladanskem mesecu se pospešeno začnejo ak­tivnosti v Likovnem društvu Mengeš. Začne se z razstavo 6. natečaja v Menačenkovi domačiji v Domžalah, s tematiko »Portret«, na katerem je sodelovalo pet članov našega dru­štva: Lojze Burja, Irena Gorenc, Anica Karo, Špela Magister in Milica Tomšič. Odprtje razstave je bilo 7. marca, na ogled pa so vsa prispela dela 38 avtorjev iz likovnih društev iz Trzina, Radomelj, Domžal, Mengša in posameznikov. Strokovna komisija je podelila tri nagrade ter šest posebnih priznanj, slednjega je prejel tudi član Likovnega društva Mengeš, Lojze Burja, za avtoportret - varjeni kip. Razstava je bila na ogled do 28. marca. Besedilo: Binca Lomšek Foto: Lojze Burja Snemanje in rock koncert 2 Po uspešno izpeljani Mengeški mareli v mesecu marcu se Mengeška godba intenzivno pripravlja na nove glasbene projekte, ki jih bomo predstavili do konca igralne sezone, torej poletnih počitnic. Naši koledarčki se lepo polnijo z da­tumi nastopov, pripravljamo pa tudi nadaljevanje lanskole­tnega rock koncerta, ki bo v maju. Še prej bomo do konca aprila posneli pet skladb, ki jih bomo uvr­stili na našo novo zgoščenko, ki jo počasi, a vztrajno ustvarjamo. Njen izid je sicer načrtovan nekoliko kasneje. Gostovali bomo v bli­žnji okolici ter v Gorjah na Gorenjskem. Čaka nas nekaj tradicional­ Želimo vam vesele velikonočne praznike. Ob dnevu upora proti okupatorju – 27. aprilu, in prazniku dela – 1. maju, vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje. nih nastopov, kot sta kresovanje na Gobavici s pričetkom ob 20. uri pri kresu in prvomajska budnica, ki jo tradicionalno začenjamo ob 6. uri zjutraj. Še posebej pa se veselimo nadaljevanja naše rock zgodbe. V so­boto, 20. maja 2017, ob 20. uri v Pruhu oz. nekdanjem Letnem gledališču, kjer imajo danes svoj dom taborniki, pripravljamo Rock koncert 2, seveda z novimi udarnimi skladbami in kakšnim presenečenjem. Za hrano in pijačo, torej pravo rock veselico, bo poskrbljeno. V primeru slabega vremena bo koncert prestavljen na predvidoma petek, 26. maja. Več informacij bomo sproti ob­javljali na naši spletni strani in Facebooku, oglasni deski pred vhodom v godbeni dom ter v prihodnji številki Mengšana. Spre­mjajte nas! Besedilo: Maja Keržič Foto: Miha Požar NAJ BO LETOŠNJE PRAZNOVANJE VELIKE NOČI SPOZNANJE, DA MORAMO BITI VESELI, RESNICOLJUBNI IN POLNI ŽIVLJENJA. SPOZNAJMO, DA JE TO NAŠA POT IN NAŠA BIT. LEPE VELIKONOČNE PRAZNIKE! OOSLS MENGEŠ Županovo (in njegovih) zavrženje vrednot Ker ni vizije, spoštovanja, védenja, želje in volje, kaj narediti/ ohraniti, pridobiti, se sedaj na hitro in zopet prodaja vila dr. Ti­neta Zajca, partizanskega zdravnika. Nič pa se konkretno ne do­gaja z odkupom Mengeškega jezera. 'Kančeva' hiša na Glavnem trgu se prepušča propadanju, dolgo se je dovoljevala 'uzurpacija' drevoreda Ravbarjevega gradu itd. Da ne ponavljamo največje sramote, da se praktično prepuščajo lastnina in pravice, dovolilo se je zaprtje vodovoda z alpsko vodo izpod Krvavca – za manj zdravja, večje stroške, slabšo zanesljivost in varnost oskrbe. Župan je na marčevski seji sveta Občine Mengeš z dodatnim gradivom dopolnjevanja proračuna marca predlagal prodajo Zajčeve vile. Rekel je, da je do njega prišel nepremičninski posrednik in izrazil interes. Očitno je bilo taki prisrčni želji nujno takoj (!) ustreči – z dodatnim gradivom in že po sprejetem proračunu januarja! Vložil sem amandma proti temu. Pa je večina v svetu občine predlogu župana Jeriča pritr­dila, predvsem njegovi svetniki z Liste za Občino Mengeš. Vila stoji za parkom s spomenikom Janeza Trdine, ki bo s tem ostal osamljen otoček med zasebnimi objekti. Dr. Tine Zajec – Miha je bil partizanski zdravnik. V tej hiši je imel samostojno zdravniško ordinacijo. Specializi­ran je bil tudi za porodništvo in zobozdravstvo. Po njegovem prihodu v partizane marca 1944 so zgradili bolnišnico v komendski Dobravi. Na nedeljo, 11. junija 1944, so Nemci nezavarovano bolnišnico uničili in vse pobili, na koncu tudi privezanega dr. Zajca. Nerazumno in krivično je bila vila po vojni zaplenjena. Nobene volje, kaj šele razumevanja, še manj pravice, ni bilo, da se zaplenjeno vrne dedičem likvidiranega partizanskega zdravnika. Občina Mengeš je vilo ob propadu Elektro­tehne kupila za 15 milijonov SIT, sedaj pa naj bi se prodala z javnim zbiranjem ponudb za najmanj 180.000 EUR. Denar pa tu ni bistven. Pomembna je vrednota in spoštovanje do dr. Zajca nerazumne in krivične zaplembe zasebne lastnine. Ne gre le za vilo, ki naj bi jo načrtoval ali Plečnik ali kateri od njegovih učencev in tragiko njenega lastnika. Park pred Zajčevo vilo stoji nasproti objekta nekdanje Melodije Mengeš, na kraju rojstne hiše pisatelja Janeza Trdi­ne. Pritlični del je občina leta 2006 kupila, pa tega pomembnega jav­nega prostora novi župan Jerič in njegovi niso želeli. Kljub zelo ugodni kupnini so se ji odrekli in jo prepustili zasebniku. Celotno območje je bilo predvideno za kulturno, muzejsko, razstavno dejavnost in tudi dru­ženje. No, pred dvema letoma je bilo potrebno prekiniti še sodelovaje z Muzejem Mengeš. In ob vzhičenih besedah, kako bo v prihodnje vse bolje in drugače, se ni zgodilo (kaj šele kaj resnega pripravilo!) – nič. Nobenega občutka ali vsaj spoštovanja do vrednot, dediščine ni zazna­ti. Nasprotno, uslužno se deluje (le) za očitno konkretne druge interese oz. koristi. Podobno se dogaja z Oranžerijo, objektom in parkom nad šolo, ki je bila za 60 let izjemno ugodno oddana zasebniku! Ali bo čez kakih 30 let ponovno v posesti občine ali morda vrnjena lastnikom, katerim je bila zaplenjena? Mengeška šola je največja v Sloveniji. Ima izjemno lokacijo – razen prometne. Locirana je vsaj na obrobju mestnega parka, ki bi moral biti dolgoročno oz. Trajno varovana vrednota. Za potrebe športne vzgoje OŠ in delno kraja ne bi smeli posegati v odprt prostor parka in območje vodotoka Pšate. In ne na sedanja zunanja igrišča. Ohraniti bi morali čim več zelenih površin. Večjo telovadnico za dolgoročne potrebe šole je možno umestiti v območje sedanje telovadnice, kjer je neuporaben prostor. Velika večnamenska prireditveno-športna dvorana sodi na dru­go lokacijo, prostorsko in prometno primernejšo ter tudi poslovno ugo­dnejšo. Še Fit-top (sedaj Harmonija) je bil pred 30 leti kot poseg v park deloma umaknjen v hribino ob gozdu. Poleg posega v odprt prostor mestnega parka, neustrezno urejenega prometa in parkiranja je morda še pomembnejši finančni in ekonomski vidik same investicije. Za 5-mi­lijonsko investicijo bi morale biti narejene resne analize in izračuni. Nič. Kar bo, pa bo. Davkoplačevalci prenesejo vse. Saj so sami krivi – zakaj pa so tiho!? Dobivam pobude, da sprožimo o tem referendum – ljudsko odločanje/glasovanje. In sploh ne nazadnje, prav sramotno je prepuščanje, opuščanje, ne­spoštovanje (tudi) našega vodovoda ter vodnih virov izpod Krvavca in vodovoda. Župan je oskrbo z alpsko vodo izpod Krvavca – velikim do­sežkom naših predhodnikov – pritlehno, sprenevedavo, nepremišljeno, sporno (nezakonito!?) In na škodo našega zdravja in naših zanamcev enostavno zaprl. Več na www.facebook.com/civilnainiciativamenges. Besedilo: mag. Tomaž Štebe Vodstvo N.SI – krščanski demokrati na obisku v Mengšu V ponedeljek, 13. marca, je vodstvo Nove Slovenije – krščanski demokrati med delovnim obiskom občin kamniško-domžalske regije prišlo tudi v Mengeš. Poslanci Ljudmila Novak, Matej Tonin, Iva Dimic in Zvonko Lah, vidni predstavniki stranke Jože Jurkovič, Blaž Pavlin in Stane Grebenc, člani­ca kamniškega odbora krščanskih demokratov Ivanka Učakar in člana domačega občinskega odbora Rajko Vuga in Jože Brojan so se slabo uro zadržali v zavodu usmiljenk Domu sv. Katarine, si ogledali prostore, se pogovarjali z oskrbovanci ter prisluhnili direktorici Mariji Šterbenc in socialnemu delavcu Klemenu Jerincu, ki sta podrobno orisala delovanje doma in spregovorila o načrtih v prihodnosti. Sicer pa ustanova daje toplo in varno zavetje 60 oskrbovancem in zanjo vsi vemo, da je zasno­vana na krščanskih načelih, saj je v lasti sester Hčera krščanske ljubezni ter že šesto leto deluje po najboljših in najvišjih domskih standardih. Kljub temu pa osebje doma še vedno stremi k izboljšavam. Predvsem bi si radi pridobili koncesijo, za kar država doslej ni imela posluha. Upamo, da bo obisk vodstva N.Si prevesil tehtnico na stran zavoda. Pa ne le to, člani mengeškega občinskega odbora krščanskih demokratov in župan Franc Jerič smo na prijetnem srečanju vodstva N.Si z župani omenjene regije na delovnem kosilu v gostilni Pr' Frfrav dobili zagotovilo, da bodo naša naprezanja za čimprejšnje dokončanje mengeške obvoznice in za graditev avtocestne povezave Želodnik–Vodice odločno podprli. Besedilo in foto: Jože Brojan Vida Golavšek s. p. Slovenska c. 28, 1234 Mengeš Pri nakupu nad 100€ dobite 40€ popusta! Datum objave: 14.4.2017 Številka: 629-2/2017 JAVNI POZIV ZA SOFINANCIRANJE PRIREDITEV ZA LETO 2017 Rok za oddajo vloge: vlogo za sofinanciranje prireditve je mogoče vloži­ti do konca leta oziroma do porabe proračunskih sredstev. OPOZORILO: Javni poziv se izvaja na podlagi Pravilnika za sofinanciranje prireditev (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 2/15 in 3/17). Do dodelitve proračunskih sredstev po tem pravilniku ni upravičeno tisto društvo oziroma pravna oseba, kateremu so bila v tekočem letu za isti namen že odobrena sredstva iz drugih postavk proračuna občine ali drugega javnega razpisa (drugi odstavek 4. člena pravilnika). Besedilo javnega razpisa in vloga – obrazec se nahajata na spletni strani Občine Mengeš: www.menges.si/obcina-menges/objave/javni-razpisi/aktu­alni-razpisi/ ali pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Franc Jerič, l.r. Župan Občine Mengeš Drage občanke in občani! Vabim vas na PRVOMAJSKI KRES NA GOBAVICO, ki bo na predvečer prvega maja, s pričetkom ob 20. uri. Za dobro razpoloženje bodo poskrbeli mengeški godbeniki. Franc Jerič,Župan Občine Mengeš Foto: Edvard Vrtačnik