■ i _
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
A

List Slovenskih delavcev v cytmeriki.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOS.
Entarsd u lecond-Claas Matter, Beptemb SI, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Concreas of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOS.
NO. 8. ŠTEV. 8.
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 10, 1907. — V ČETRTEK, 10. PROSINCA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Opozicija v senatu Nesreča v topilnici Jones proti Rooseveltu. & Laughlin Steel Works.
REPUBLIKANSKI IN DEMOKRATIČNI SENATORJI BODO NASTOPILI PROTI AVTOKRATSTVU PREDSEDNIKA.
Tozadevna medsebojna posvetovanja so se že pričela.
PREVEČ "SAMOVLADE". --o-
Washington, 10. jan. Tekom zad-Jila <lni vršile so se med raznimi republikanskimi in demokratičnimi senatorji zasebne konference glede skupnega nastopa proti predsedniku Rooseveltu. Senatorji lioeejo dobiti podlago za debato, kt ' re namen je ljudstvu dokazati avtokratične tendence Mr. Itoosevelta.
Prvo tozadevno (konferenco so sklica i nekteri konservativni republikami. Namen debp.le bode napasti na(-rt za politično borbo, ktera se je pričfla v svrho zopetne izvolitve Kioosevelta preti sednikom. Senatorji hočejo preprečiti, da bi Roo&evelt zo-|jet kontroliral prihodnji republikanski nacijonalni U on ven t in da bi on ne imenovai prihodnjega predsedniškega kandidata. Demokrat je so s temi konferencami naravno zadovoljni. ker se jim nijednega kandidata ni tako bati, Ikakur Roosevelta.
Redi tega so se dogovorili, da bode nak demokratičen senator vložil resolucijo, ktera naj kritikuje predsednikov avtokratizem in da to resolucijo jM>dpirajo republikanci, kteri naj vlože s ično resolucijo. O obeh resolucijah naj se živahno debatuje in tem jH»vodom naj se razglase vsi slučaji, v kterih je Roosevelt in administracija grenil proti ustavi.
Resolucije naravno ne bodo sprejete, toda njih namen je le ljudstvu odpreti »»"i, kar >e l>ode baje tudi
PROTI OBEŠANJU BELIH V A LAB AMI.
Governer Jelks države Alabame je mnenja, da se za. bele ta kazen odpravi.
Monturom-rv. Ala., 10. jan. Governer Jelks priporoča v svojej letnej poslanici, da odpravi obešanje belih v Alabami.
Tukaj je bil Ik?H John Williams obsojen na vešala. toda governer se boji, da bi vsled tega "ugledno belo prebivalstvo" preveč ne razburilo, in ra'li te-ja priporoča ustanovitev zakona. kteri prepoveduje obešanje belih. izimši slučae, v kterih kak beli napade kako belo žensko.
Oropali pošto.
Port Col den, N. J . 10. jan. V mi-nolej noči so tatovi obiskali tukajšnjo pošto ter razstrelili in izpraznili blagajno. Poštni urad se nahaja v prodaj*!niči Simona W. Nunns. ki je tudi poštar.
Tatovi so razbili okno v prodajal-niei in pričeli z delom. Blagajno so razstrelili z niiroglieerinom in sicer tako, da se je popolnoma razletela in da so se vsa okna razbila. Tatovi so odnesli za $50 znamk, $100 gotovine, za $200 ur in raznih drugih predmetov. —
Vsled razstrelbe se je vse prebivalstvo prebudilo in farmerji so se takoj oborožili ter pričeli z zasledovanjem tatov. Dva sumljiva moška so videli, ko »ta bežala v gozd. Tekom zadnjih par tednov so tatovi vlomili v več pošt tukajšnje okolico.
KOLEDAR
za leto 1907
pričeli imo razpošiljati vsem onim rojakom, kteri bo ga naročili Obatn 128 strani, ima zanimive spj*et por* ■ti, poučne in humoristične rtml In Ca krači obilo slik. Cena a pošto mi 80 centov.
PRIMERNO DARILO ZA SOtlt IN NOVO LETO 8VOJ02K ▼ MT EOPII .	S
V PITTSBURGU, PA., SE JE RAZ-LETEL PLAVŽ. TRIJE DELAVCI USMRTENI, 31 R A N. J E NI H.
Od petintridesetih delavcev je samo jeden ostal nepoškodovan.
VZROK NEZNAN.
Pittsburg, Pa., 10. jan. V minolej noči se je pripetila v topilnici Eliza, ki je last Jones & Laughlin Steel Works, največja nes.-eea v zgodovini tega podjetja. Zvečer po 7. uri se je namreč razletelo ve ton stopljenega jekla, ktero se je razlilo 40 čevljev okrog kotla.
V prostoru, kjer je bil kotel je bilo 35 delavcev na delu, ko se je pripetila razstrelba. Delavci John Kramar, A. Fiterka in Gustav Kessler so na mestu obležali mrtvi in njihova trupla so vsled stopljene kovine nepopisno razmesarjena. Sedem težko ranjenih delavcev so pripeljali v bolnice in 24 druzih delavcev so morali na mestu obvezati.
Tudi se baje več delavcev pogreša in so zgoreli, toda uradniki topilnice nečejo o tem ničesar naznaniti, dasi-ravno prijatelji zginolih delavcev vprašujejo po njih. Po razstrelbi se je vrnil domov le jeden jedini delavec, imenom George Knox, kteri trdi, da se je zgodilo vse tako hitro, da on dvomi, je-li še kedo njegovih tovarišev ostal pri življenju.
Po razstrelbi je v topilniei pričelo goreti in pri gašenju je bil gasilec Snvder nevarno ranjen, ker je padel 30 čevljev globoko.
Ko so prihajali gasilci, zadel je voz ulične železnice v njihov voz. Jeden konj je bil ubit in dva gasilca sta ranjena. Okna voza ulične železnice so razbita in med potniki je prišlo do panike, v kterej sta bili dve osobi ranjeni.
Pred topilnico se nudijo ljudem žalostni prizori, kajti tu so se nabrali otrobi in žene delavcev, o kterih do-sedaj ni duha ne sluha. Žene in otroci skušajo priti v topilnico, toda uradniki jim te<ra ne puste. Povsodi je slišati jokanje in otroci po bližnjih ulicah kru-e in jokajo za zgorelimi očeti.
Uradniki podjetja ne puste nikomur priti v topilnico in tudi ne dajo nikakih informacij.
LAKOTA NA KITAJSKEM.
Štiri milione ljudi strada.'
Victoria, B. C., 10 jan. S pamikom Sli inn no, kteri je dospel semkaj iz Orienta, dospele, so nadaljne novice lakote na Kitajskem. Najhujše čase je pričakovati po kitajskem novem letu v februarju. Pokrajina, v kterej vlada lakota, šteje 10,000,000 prebivalcev, kteri vsi stradajo, dočim jih je 4,000,000 brez hrane.
-o-
Prvič na uličnej železnici.
Red Bank, N. J.. 10. jan. William L. Chad wick, star 90 let, ki je najstarejši prebivalec tukajšnje okolice, se je danes prvič v svojem življenju pljal v vozu ulične železnici. Spremlja pra Rev. Jac. Leuppie, kteri ga vsaki dan obišče.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za % 20.50 ............ 100 kron,
za i 40.90 ............ 200 kron,
za f 204.00 ............ 1000 kron,
za |1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotak. Doma se nakazane tvote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nate denarne pošiljatve izplačuje c. kr. pežtni hranilni urad v 11. do 12. ineku
Denarje nam pozlati j« majprilič neje do f26.00 v gotovini v priporočenem ali refiatrovanem pisma, večje zneska po Domestic Postal Money Order all pa New York Ink Draft.
IHHX lAalSK, 101 Greenwich Street, Mew York. it-Olair Are. HJL Olovelaad, O.
Muhamed Ali Mirza novi perzijski šah.
PONOVI VLADAR, PERZIJE JE MIRNO PREVZEL PRESTOL SVOJEGA OČETA.
Uradno pripoznanje Ali Mirze. — Priprave za pogreb Muza-fer Edina.
ROOSEVELT KONDOLIE.A. -o-
Teheran, Perzija, 10. jan. Včeraj so pred uradom ve.ilk.ega vezirja uradoma naznanili ljudstvu o smrti šaha Muzafer Edina. Naznanilo je prebivalstvo mirno sprejelo na znanje.
Novi šah Muhamed Ali Mirza bode formelno prevzel vlado na praznik Kadirja, oziroma praznik jezera, dne 2. februarja. Ta dan je zelo značilen, ker z njim se slavi spomin, ko se je prorok Mohamed vrnil k jezeru in naznanil, da je Mohamed Ali Mirza njegovo lastno meso in 'kri.
Včeraj se nikjer niso pripetili nemiri in ceremonije v zvezi z Muzafer Edinovim pogrebom |se mirno vrše dalje.
Tallioj po ofieijelnem naznanilu sin rti svojega očeta odšel je Muhamed A.i Mirza v palačo, kjer so ga veliki vezir, princi kraljeve obitelji in višji dostojanstveniki priznali šahom. Danes bode veliki vezir sprejel inozemske diplomate, kteri bodo uradno izrazili sožalje v imenu vseh v Teheranu zastopanih držav. V nedeljo bode diplomate sprejel novi šah, da mu Čestitajo.
Včeraj zvečer so pokojnikovo truplo slavnostno prepeljali v veliko Ta-kije, kjer ostane do pogreba.
Novi šah si bode sedaj dal ime Muhamed Sani.
London. 10. jaii. Glasom dogovora med Rusijo in Anglijo bodeta novega perzijskega šaha podpirali obe državi. Ruski in angežki poslanik v Teheranu poslujeta sporazumno m sta že določila sredstva za vzdržanje miru, (kajti Rusija in Anglija sta glavni upnici skoraj bankerotne Perzije.
Washington, 10. jan. Mohamed Ali Mirza, šolanji perzijski šah, je predsedniku Rooseveltu brzojavno naznanil o smrti svojega očeta. Roosevelt mu je takoj brzojavno izrazil svoje soža.je.
^ RAZSTAVA V JAMESTOWNTJ.
Večina inozemskih vlasti bode 8 svojimi vojnimi ladij ami prisostvovalo mornaričnej paradi.
Washington, 9. jan. Na poziv mor-naričnega oddelka naše vlade, naj tudi inozemske mornariee prisostvujejo razstavi v Jamestownu, so skoraj vse države poslale po volj ne odgovore. •
Nektere dežele bodo poslale le delegacije častnikov, veČina jih pošlje pa vojne ladije. Republika Chile pošlje dve, Italija in Portugalska po jed-no vojno ladijo, Belgija in Guatemala pošljeta delegacije častnikov. Perzija in Danska ne bodeta zastopani, ker jima primanjkuje denarja; vsled tega vzroka najbrže tudi Avstrija ne bode zastopana. Anglija, Francija. Rusija, Nemčija in morda tudi Japonska pa pošljejo cela brodovja modernih vojnih ladij.
Kopal si je svoj lastni grob.
Columbus. Ohio, 10. jan.	Šestde-
se tlet ni grobokop Jos. Lore	v Dres-
denu, Ohio, se je včeraj	ustrelil. P redno je to storil, si je na pokopališču izkopal potrebni grob.
Nesrečen strel.
Paterson, N. J., 10. jam. Francis J. Gilbert, poslovodja nekega tukajšnjega gledišča, je včeraj doma čistil revolver. Pri tem se mu je sprožil in krogla mu je prebila roko. Ranjenca so prepeljali v bolnico.
Bfco sl namenjea
iccoddto ter Pffiafc tfc v Ameriko
žintt otroki
ali
Južne republike. Dogodki v Orizabi.
ŠTRAJKARJI V ORIZABI, MEX., SO UBILI DVA ŠPANCA. KONFLIKT S ŠPA-N I J O ?
Škoda, ki je nastala vsled strajka, znaša $1,500,000.
S AN DOMINGO.
Mexico Ciudad, Mexico, 10. jan.
Štrajkarji v Orizabi, država Vera Cruz, so razdejali za $1,500,000 premoženja, iki je bilo večinoma last njihovih delodajalcev. Največjo škodo ima tovarnar Eduardo Garciu, ki je francoski državljan. Mnogo štraj-karjev, kteri so se udeležili krvavih izgredov, je bežalo v gorovje, kamor jim je sedaj sledilo vojaštvo. Do sedaj še ni nijeden štrajkar pričel z delom, toda tovarnaji hočejo najeti skabe, dasiravno se jim to odsvetuje.
Vsled nemirov pride še do mednarodnih neprilik med Špansko in Mehiko, ker sta bLla med nemiri ustreljena dva španska državljana.
Washington, 10. jan. Državni tajnik Root je včeraj prišel ik senato-vemu odseku za inostrane zadeve glede pogodbe, sklenjene z republiko San Domingo, ktro senat še ni potrdil. To se bode najbrže v kratkem zgodilo.
Poročila o gradnji panamskega prekopa.
IZ ŠPANSKE IN ITALIJE PRIHAJA VSAK MESEC PO 1000 DELAVCEV.
Delegacija iz Waehingtona je na Istann pronašla, da so Kav-kazi proti Mongolcem.
ZDRAVSTVENO STANJE.
PARNIK PONCE REŠEN?
Nek poškodovan parnik dospel je bli-zo Delaware Breakwaterja.
Philadelphia, Pa., 10. jan. Kapitan Coverdale od zamika George May, ki je dospel semkaj iz Bernandine, Florida, poroča, da je 7. jan. na poti, 60 milj južno od Delaware Breakwater srečal nek parnik z dvema jambori in pokvarjenimi stroji. George May je plul poldrugo miljo daleč od poškodovanega parnika, toda radi meglenega vremena ni zamogel dobiti natančnega popisa parnika. Parnik je plul počasi proti severu. Nepopolni popis parnika se ne vjema s parnikom Ponee.
Dasiravno bi parnik Ponee moral priti v našo luko že pred 11 dnevi, o njem do sedaj še ni bilo ničesar cuti^ Uradniki New York & Puerto Rico Steamship Co. še vedno upajo, da parnik končno vendarle pride.
Parnik Maracas od Trinidad Shipping Co., ki bi moral priti semkaj že v nedeljo, še ni dospel. Mogoče je Maracas na svojem potu našel parnik Ponce in ga vleče seboj.
Iz Zap. Indije v New York došli parnik Sibiria javlja, da je našel ka-cih 100 milj daleč od Sandy Hooka mnogo razvalin, med kterimi je bila tudi miza in omara kakoršne so v rabi na parnikih. Sibiria ni srečala Ponee, dasiravno pluje po istej poti.
Mornarični oddelek je sedaj poslal oklopnico Connecticut na morje, da išče zgubljeni parnik.
Zvedenci so mnenja, da je parnik Ponee zavozil v kako z lesom nakr-cano razdejano ladijo in se najbrže potopil. Mogoče je pa tudi, da pri-pluje v New York s parnikom Maracas. —
Voda topla kakor v maju.
Asbury Vark, N. J.„ 9. jan. Vsled toplega vremena zadnjih dni, prišlo je več ljudi v Asbury Park in v hotelih je skoraj toliko gostov, kakor početkom poletja. Ob obrežju je videti na stotine šetalcev. Gospa G. Foster Sanfordova in njena prijateljica Miss Leah Panbrock sta se celo kopale v oceanu in naznanjata, da je voda tako topla, kakor v maju.
NEff TOBK
je najboljši prostor za pošiljanje denarja v staro domovino ali kupovanje paro* brodnih tike tov, tam si lahko poma*
g»Shočeš^imašpazatoizvrst
ker tu bodeS *	*	* "" *"
postrežem Fr. nik vseh ipHvitaik
najpoiteneje in najbolje nega moža, da ti postreže m Saber je priznani sestop-1 Fr. Sajcskk, zoo Greenwich itoih parohrodniH druifr ' New Yock. '
ta je: Street

Iz panamskega Istma so se vrnili kongresovi odposlanci s senatorjem Flintom, kteri so pregledali dela pri gradnji tamošnjega prekopa. Vsi odposlanci jednoglasno izjavljajo, da se da prekop zgraditi brez dela kitajskih in japonslkih kulijev.
Prekopovo ozemlje je sedaj tako zdravo kakor Severna Amerika in beli delavci tamkaj lahko opravljajo tudi najtežja dela.
Vsled izboljšanja sanitarnih razmer na panam^kej zemskej ožini u-mrla sta med tamošnjimi 5500 belimi vslužbenei le dva in v avgustu ter septembru se ni pripetil ni jeden smrtni slučaj.
Večja umrljivost je pa med zamorci, zaposlenimi pri prekopu... in od 19,000 zamorcev jih je v oktobru u-mrlo 80. Umrljivost med zamorci je vsled tega večja, ker je zamorce težko priučiti na zdravstvene odredbe. V ostalem so zamorski delavci tudi nezanesljivi in leni. Še le ko je komisija pričela importirati Špance, so postali zamorci mariijivejši, da bi ne zgubili službe.
Vodje raznih oddelkov so mnenja, da bi vsa dela pri prekopu lahko izvršili severoameriški delavci, in sicer beli, ne da bi njihova trupla gnojila potem tla prekopa.
Rokodelce in mehanike dobi%*a komisija že sedaj izključno iz Severne Amerike. Ti delavci dobivajo dobro plačo in za Zjedinjene države bi bila sramota, aiko bi ne dale svojim delavcem prililke služiti si kruh in ako bi raje pričele z importiranjean Kitajcev. V ostalem stori tudi bei delavec trikrat toliko dela kakor mongolski.
Francoz je so se pri gradnji prekopa prepričali, da so Mongolei za gradnjo prekopa najslabši delavci Francozje so si dobavili 1000 Kitajcev in od teh jih je 900 umrlo, kajti za zdravstvene odredbe se oni ne zmenijo. Po napornem de.iu so tkadili opij in ko so potem prepovedali uvoz opija, so Kitajci umirali kakor muhe., deloma vsled bolezni, deloma vsled samomorov. S zadnjo krogljico opija v pipi vsedel se je marsikak Kitajec na morsko obrežje in mirno pričakoval, da ga je valovje odneslo.
Kot najboljše delavce so se izkazali Spanci, ikteri so marljivi in vajeni ta-mošnjemu podnebju. Ker vlada v se-vernej Španski lakota, je prav lahko dobiti od tam bele delavee, ako bi beli iz Severne Amerike ne hoteli hoditi v Panamo.
Najmanjša plača, ktero dobivajo pri prekopu sedaj navadni delavci, znaša na uro po 40 centov v srebru ali 20 centov v zlatu*
MANJŠA UMRLJIVOST.
Dasiravno se nam dozdeva, da so naši predniki živeli dalj Časa, nego se danja generacija, je to popolnoma na-' pačno, ako vpoštevamo povprečno dolgost življenja sedanjih ljudi z nekdanjimi. Iz statistik je razvidno, da je sedanja umrljivost primeroma manjša, nego je bila kedaj popre je. To prihaja vsled boljšega zdravljenja, javne higijene in inteligentnejšega ^načina življenja. Znano nam je sedaj, da zamoremo zelo nevarne bolezni preprečiti, ako pričnemo z zdravljenjem takoj, ko se pojavijo prvi znaki. Taki znaki, kot zguba teka in slabost, se lahko ozdravijo s Trinerjevhn ameriškim grenkim vinom. Ono podeli truplu moč, da za-more bolezni kljubovati, ker prenovi kri in odstrani slab materij al is trupla. Ono ojači živce in mišičevje ter napravi zdravo kri, žegar posledica je zdravje. V Ukanah. Jos. Triner, 790 So. Ashland Aval, Chicago, HL
Vesti iz Rusije. Vladimir Pavlav umorjen.
NEK TERORIST JE NA VRTU PALAČE VOJNEGA SODIŠČA USTRELIL VOJAŠKE-GA PROKURA-TORJA, GEN. PAVLOVA
Morilca so po daljšem zasledovanju prijeli.
DUBASOV V NEVARNOSTI.
Petrograd, 9. jan. Danes ob 10. uri dopoludne je na vrtu glavnega vojaškega sodišča blizo Mojskega kanala nek terorist ustrelil vojaškega prokuratorja, generalnega poročnika Vladimirja Pavlova. Napadalca so po daljšem zasledovanju po živahnih ulicah prijeli. Na begu je napadalec streljal iz dveh revolverjev na svoje zasledovalce, ustrelil jednega in ranil štiri policaje.
Napad je bil ravnotako vestno pripravljen, kakor nedavno umor generala Ignatjeva in policijskega prefek-ta Launiča. Načrt je najbrže izdelala ista skupinja teroristov, ktera je obsodila v smrt carja Nikolaja in več ministrov. Morilec je bil oblečen v uniformo vojaškega uslužbenca sodišča in tako je prišel na imenovani vrt pod pretvezo, da mora prokuratorju izročiti neko poročilo. Ko se je približal generalu Pavlovu, je vzel iz žepa brzostrelni revolver in sedemkrat ustrelil na Pavlova. Vsak pojedini strel je bil smrtonosen. Pavlov je u-mrl, ko so ga nesli v njegovo sobo.
Po umoru je morilec hladnokrvno zopet nabil svoj revolver, vzel v roko drug revolver in tekel proti izhodu vrta. Vratar se je pred revolverjem umaknil., na kar je morilec bežal po Glinskej ulici memo carske opere. Za njim je teklo kacih 30 ljudi. Nek policaj pri gledišču je skušal morilca prijeti, toda ta ga je ustrelil.
Umorjeni general Pavlov je bil star 55 let in je vedno služil pri vojaškem pravosodnem oddelku.
Petrograd, 10. jan. Podadmiral Du-basov, bivši generalni gubernator Moskovske gubernije, dobil je obvestilo, da bodo teroristi v kratkem njega umorili. Dubasov se je teroristom zameril, ker je ustajo v Moskvi v mi-nolem letu preuspešno zatrl.
RODBINSKA ŽALOIGRA.
Mož je stresal na svojo ženo, ranil svaka in izvršil samomor.
Včeraj popoludne je William Igoe v hiši starišev svoje 14 let stare žene v New Yorku vsled ljubosumnosti streljal in ranil svojo ženo in njenega brata ter končno tudi sebe. Njegova žena je dobi.a Ikrogljo v nogo in bode kmalo ozdravila, njen brat je ranjen lahko na roki, dočim je napadalec smrtno poškodovan, ker se je dvakrat ustrelil v glavo.
Mlado zakonsko dvojico %so prepeljali v bolnico. Oba sta se seznanila pri neftem plesu na zahvalen dan. Od onega dne sta se večkrat sešla in početkom decembra sta se poročila. — Deklica je ostala potem doma, kjer jo je njen 241etni mož obiskoval. Zajedno je pa k njej priliajai še nek mladenič in radi tega je bil njen "rnoš" ljubosumen.
Hoja v spanju.
Winsted, Conn., 9. jan. Premožen John Quigley je mesečen in skoraj vsako noč v spanju hodi. Tako je tudi v minolej noči v spanju nastopil potovanje in sicer v spalnej obleki. Prišel je na policijsko postajo, odšel v ječo in se vlegel k počitku, ne da bi se probudil. Policaji in tudi inšpekcija so spali in tako ni nihče videl Quigleya, ko je prišel v ječo.
Zjutraj je inšpekcija zaklenila vsa vrata ječ in vodja policajev je dobil naznanilo, da ni nihče zaprt. Ko so potem prišli v dvorano sodnik Seymour, klerk Bassett in kolektor Burke, da končajo neko javno zadevo, so zaslišali krik: "čemu sem tukaj f" Končno so našli v ječi Quigleya, kteri je tn prebil 14 ur.
Razne novosti
iz inozemstva.
KONEC ZASEDANJA OGRSKIH DELEGACIJ. ZICHY JE PO-VDARJAL O "JEDIN-STVU" OGRSKE.
Prestolonasledstvo v Abesiniji urejeno; prestolonaslednik sin prin-cezinje Zeodite.
RAZNOTEROSTI.
Budimpešta, 10. jan. Ogrske delegacije so včeraj prenehale s svojim zasedanjem, dočim so avstrijske delegacije s svojim delom že dan popreje končale. Povodom zaključka zaseda^ j« grof Zichv dejal, da je Ogrska glede svoje samostojnosti in neodvisnosti jedina.
Adis Abeba, Abesinija, 10. jan. Prestolonasledstvo kralja Menelika je končno uravnano tako, da postane prestolonaslednik Menelikov unuk Lič Jasu, sin Menelikove hčere, prin-cezinje Zeodite.
Tanger, Maroko, 10. jan. Gete pod poveljem Kaid Setbiba so se napotile proti Arzili. Ras Ulahovi pristaši, ki so zasedli imenovano mesto, so že odšli. Vojni minister Gabas bode napadel TVadrase, kteri čuvajo Ras U-laha. Njemu zveste rodove je vojaštvo obkolilo.
Neapolj, 10, jan. Na otoku Capri je ruski pisatelj Maksim Gorki zbolel za brankitisom.
Bukarešt, Rumunska, 9. jan. Na Donavi sš je potopil nek bolgarski parnik, cegar mornarji so se uprli in kapitana umorili. Moštvo se je rešilo na rumunske ribiške ladije.
Pariz, 9. jan. Uradoma se poroča iz Tangerja, Maroko, da so čete ma-rokanskega vojnega ministra obkolile vse one beduinske rodove, kteri so podpirali ubeglega roparskega glavarja Ras Ulaha, kteri bode končno tudi vjet. S tem je vojna proti Ras Ulahu končana. Francija je poslala šest stotnikov, štiri poročnike in več podčastnikov za policijsko službo v Maroku.
Mayor Philadelphije ima ženskega tajnika.
Philadelphia Pa., 9. jan. Prvič v zgodovini tukajšnjega mesta ima mayor ženskega tajnika, čegar dolžnost je, v uradu mavorja dajati gostom roko in smodke ter skrbeti za kratek čas. Mayor "Weaver je imenoval danes svojo dosedanjo stenografinjo, Miss Foerderjevo, svojim oficijelnim tajnikom.
i,.--. .	'jTž
KF.r""ANJE PAŠNIKOV. Dospeli so:
Carpatbia 9. jan. iz Reke. Finland 9. januarja iz Antwerpena.
Dospeti imajo:
Georgic iz Liverpoola. Chemnitz iz Bremena. Pretoria iz Hamburga. Hudson iz Havre. Smolensk iz Libave. Celtic iz Liverpoola. Sofia VHohenberg iz Trsta. La Savoie iz Havre. Carmania iz Liverpoola, St. Louis iz Southamptona. Acilia iz Hamburga. Cevic iz Liverpoola. Ryndam iz Rotterdam^ Sami an d iz Antwerpena.
Odpluli so:
La Bretagne 10. jetn. v Havre. Hamburg 10. jan. v Genovo.
Odpluli bodo:
New Voifc 12. jan. v Southampton. Etruria 12. jan. v Liverpool. Patricia 12. jam v Hamburg. Caledonia 12. jan. v Glasgow.
,,.	w- v-.

"GLAS NARODA"
Ltat slovenskih delavcev v Ameriki.
I^daj« slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK-EH, predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
Za. leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropa, za vse leto .......4,50
" pol leta.......2.50
« četn leta ..... . 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan i ■ vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays* Subscription yearly $3.00.
Published by the
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se olača 30 *entov.
Dopisi bres podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money < >rder.
P/i spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-naz iani. da hitreje najdemo » aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam nare-ite naslov:
"Gin« Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector.
Zveza med Zjedinjeni-mi državami in Nemčijo.
N em-ško-ameriško easopisje je včeraj z velikimi črkami in vsestransko
hvalo	cesarja Vilj	?ma naznanjalo, da
pride	\ kruhkom	do sklenitve zveze
ined	Zjed i njenimi	državami ia Nem-
eijo.	Ta zveza lx»	ile baje defenzivna
in ofi	?niivna ter 1k	•»le naperjena proti
Angli	ji in njenej z	a veznici Japonskej,
kt e ri	v novejšem	i-.isu pretita našej
reijulj	liki in \ ilj«.-	movej državici on-
stran	AtlantiSka.	
To čudno novico smo brali včeraj g tem večjim veseljem, ker Nemci v tozadevnih poročilih jav.jajo. da je celo — milijonar J. Pierpont Morgan za tako zvezo, kakor da bi bilo od Morganovih milijonov vse tako odvisno, kakor zadolženi nemški cesar in Nemčija.
TaUe zveze seveda ni smatrati resnim. vendar je pa izvrstna, ker rodi vse polno novih idej in načrtov za bližnjo b> kIi H-nost. Ekselenca Mor-•ran lmile gotovo dobil hišni red Ho-henzu lern<*ev V ostalem je pa tudi že skrajni ras. da -e naša republika
pri | Jaj
Iv Ai
dreti ideja,
Nei
ivi na vojno proti Angliji in cj. Sedaj bodo naši Nemci ) ustanovili {»osebne nemške kajti jMdrebni denar jim bode J. I*. Morgan. Nemška dru-LmhIo v nadalje zborovala le še >jaških ve/.hal išči h ali pa na
nemških lun ("-mano v in pomi-krož.nikov, kteri so bili po ve-v Evropi licrnški inavstrijski ki. mora sklicati še te dni zboli', da se dogovori glede mobi-e in strategienih načrtov, kajti jo je treba pretepsti Takoj, ko est a naš Teddy in nemški Wil-i_,rhji vojno, morajo Nemci u-v <'a:iado. Uprav kolosaina je-li ?
nei zamorejo pri nas ustanoviti v« »j polk Hough Riderjev in pa-čni pivo varna rji jim bodo pre-i potrebne Ikonje . labiranjem podpornih prispev-s> nemške vojake naj se takoj • Smodke, Irankfurt?rske klo-kisio zelje in pivo naj se odda m>kih konzulatih, ki sprejemajo
ar. Buli
MuUuhitrt morata kajti dan za perfidnega prišel. Hura for Džer-
;r net!
:i zborniški predsednik Doumer o žolti nevarnosti.
cdavno je imel v Stras^burj^u i pre Isednik francoske zbornice mer na nekem shodu ^rovor o ev-■ ki kolonizaciji. Govornik je na-al, da je obseg kolonizacije me-juditienega in irosfRHlar^kega raz-» dt/.eL Tudi druge evropejslke •dn.^ti l»i bile vojr*ko prati Japonic vno tako izyrobi e kakor Rudija, iicer radi velike oddaljenosti bosi Evropa je »bog svoje nesloge e varnosti, da jo žolta rasa nad-
OPOMIN.
Opominjam vse moje dolžnike, da
v kratkem času poravnajo svoj dolg. inaČe primoran sem jih s polnim imenom objaviti v tukajšnjih in staro-krajovih listih.
ANDREJ BIZJAK, 1837 St. Clair St., Cleveland,. Ohio.
(7-13—1#
Poslanica California skega governerja.
Californijski governer Pardee je
utegnili iz vati tudi slicon odpor proti Rimu. Doba Ijev-Rampolla bi bržkone nekoliko drugače precizirala svoje stališče nasproti poljskemu vprašanju in nemškemu nekrščanske-mu barbarizmu.	Ed.
DOPISI.
sklenilo sedaj, da spravi prog&njanja
Poljakov v Nemčiji t razgovor v avstrijski delegaciji in aned Poljaki da se bolj in bolj jači stroja, ki zahteva,
■naj poljski politiki ne podpirajo več vnanje politike lAvstro-Ogrske, ozi-
priposlal postavodaji svojo letno po- roma. zveze z Nemčijo. Isti vzroki bi
slanico, v kterej se z ozirom na japonsko vprašanje s.edeče izraža:
'•Smelo zamorem trditi, da predsednik Roosevelt, iko je pisal poslanico kongresu, v kterej je omenil tudi ravnanje z Japonci v Californiji, položaja ob Pacifiku, zlasti pa v Californiji ni poznal. Kakor prebivalstvo na iztoku, ktero ne ve, da se Japonci in Kitajci ne morejo asimilirati, tako tudi predsedniik nima pojma o razliki mongolskega in kavka-škega plemena. Ljudje na iztoku pridejo le s par olikanimi individui Japoncev in Kitajcev v do t iko in radi teg-a ne za popade jo, da je posledica naseljevanja teh ljudi ta. da monopo-Tizujejo razne poklice. Tako mono-polizovanje bi javnemu blagostanju ne škodovalo, ako bi bilo mogoče, da bi ljudje, ki izvršujejo ta monopol, saj v i>rihodnjej generaciji zamogli postati del našega kosmopolitičnega prebivalstva. Asimi acija je pa pri Japoncih in Kitajcih popolnoma izključena.
"Z ozirom na šole je ločitev Japoncev in belih potrebna, ker so Japonci. ki obiskujejo naše šole, mnogo starejši od belih otrok. Celo starejši Kavkazi <ne bi imeli hoditi v iste šo?e, kakor kavkaški otroci. Californijski zakoni zahtevajo ločitev I japonskih in belih otrok in pogodba med republiko in Japonsko se na šole ne nanaša. Da smo jim pa dali ravno take šole, kakor lastnim otrofkom, je več, nego zahteva pogodba. Radi tega je imelo mesto San Francisco prav, ko je ustanovilo za Japonce posebne šole, kar je povsem zakonito.
Država California, ki je suverena država Zjedinjenih držav, se ne prepira z vladami Japonske in Kitajske, pač pa spoštuje obe deželi. Mi vemo, da le neodgovorni ljudje na Japonskem in Kitajskem škodujejo a-meriškim državljanom in da te vrste ljudje v Ameriki škodujejo Japoncem ia Kitajcem. Kljub temu si pa pridržujemo pravico urejevati šole jx> svojih zakonih in talko, kakor nam najbolje prija. To storimo brez najmanjšega preziranja v.ade Zjed. držav iti druži h dežel."
7.
četicora tninolega leta je štelo društvo 89 članov in članic, a danes Šteje pa 153 članov in članic.
Toraj, dragi sobratje, le tako naprej, ker to je doikaz, da tudi mi Slovenci napredujemo v tej zadevi in ne
zaostajamo za drugimi.	(odpluje dne 30. aprila ob 6:30 uri
V HAMBURG:
DEUTSCHLAND odpluje dne 16. marca ob zjutraj.
DEUTSCHLAND
Slovenska katoHSk
Vatikan in poznanjski Poljaki.
Iz Rima so poročali od 3. grudna: <kPai>ež je vsprejel v poslovni avdi-jenci vratislavskega knezoškofa, kardinala Koppa. Iki odpotuje v Berolin, da obvesti nemškega cesarja in držav-nega kanclerja Kuelowa o uspehu svojih pogajanj z Vatikanom g.ede poljskega vprašanja. Uspeh je bil tla sv. Stolica simjratizira povsem
Poljaki, toda se ne more postaviti j>roti Nemčiji, ki ne dela proti veri, niti ne proti verskim zakonom. Pravzaprav je verski pouk namenjen samo otri.kinn. ki umejo nemški jezik; potem pa zaključuje Vatikan, da poljski sjx»r ni več verski, marveč da je to narodno vprašanje poljsko."
Mi dvomimo zelo na točnosti tega ]»oročila. Če pa gori povedano res odgovarja Taktičnim dispozicijam v Vatikanu, potem bi pred seboj nvo s/u-<'-aj. <i jrlasno govori, kako neugodno se sedanja doba razlikuje od slavne dobe prosvetljenih duhov Leon-Ram-polla v umevanju dogodkov in prera-čunjevanju njihovih najverjetnejih posledic.
Ni ga morda naroda v Evropi, ki bi ne le v verdkem. ampak tudi v vsem političnem življenju tako zvesto hranil! tradicije zsestobe do Rima, kakor js to ravno pri Poljakih. Vzrokov tej tradiciji ni treba pojasnjevati isti koreninijo v prvi vrsti v zgodovinskih dogodkih, iki so ustvarili znano žalostno razmerje med ruskim in poljskim narodom. In Rim je smatral Poljake vedno za svojo elitno vojsko. Ali v Rimu res ne slutijo, kakova sprememba bi mogla na vstati v dosedanjem tradicijona.-nem razmerju med Rimom in PoljaJki, ako bode prvi vspričo ljutega proga-njanja poznanjskih Poljakov ed strani Nemčije res hotel postopati v smislu gornjih rimskih vesti? Da bode namreč Poljakom žago t ovijal svoje simpatije, Nemčiji pa — z izjavami, da ista ne postopa proti veri in da je poljski spor le narodno vprašanje — daja. dejansko podporo?! Na to »t ran so Poljaki zelo občutljivi in ob t al vi rimski politiki bi se utegnile rušiti stare, za Rim toli dragocene tradicije.
Ravnokar n. pr. prihaja vest, da je jjoljski klub v državnem zboru storil sklep, ki kaže, da se hočejo po-i-tiki "Kola" radi dogodkov v Poznanju tudi na drugo stran nekoliko oddaljiti od stare tradicije brezpogojne poslušnosti Poljaki so tradicijo naini stebri avstrijske državne politike in vsaki minister za vnanje stvari se je mogel breapogojno zanašati ir* Poljake —"na glasovanjih v
Lemont Furnace, Pa.
Cenjeni gospod urednik:—
Prosim, dovolite mi malo prostora v vašem nam priljubljenem listu Giia-su Naroda, da malo spregovorim svojim rojakom v širnej Ameriki.
Iz naše slovenske naselbine se prav malo kaj sliši v časopisu "Glas Naroda" in še to, kar naznanjam, je žalostna vest o smrti našega sobrata Martina Barbiča, kteri je bil pobit, oziroma ubit v premogovem rovu Heela No. 2. Pokojni je šel zjutraj zdrav in vesel na delo, a nesreča nikdar ne počiva; v jami na njegovem prostoru je v voj metal premog; sodi se, da je menda malo počilo aH kaj malega padlo, pokojni se sklone in v tem hipu je padla skala njemu na glavo. Na glavi je imel samo tri male praske, a na levi strani pri srcu pa dva palca dolgo in široko rano. Dne 3. januarja okolo 10. ure je ponesrečil, ob polu dveh popoludne je izdihnil svojo dušo.
Kako so društva prekoristna, nam dokazi^je, kaJko smo ga kot društve-nika ljubili in Čislali. Res je bil daleč od nas in je vsak član imel stroške za električno železnieo_. a društveni ki se nismo dosti brigali zavoljo stroškov in dkazali smo mu zadnjo čast ter ga spremili z našo prekrasno zastavo od hiše do groba. Pokopan je bil prav po krščanskih obredih dne 5. januarja na slovaškem pokopališču v Mount Pleasantu, Westmoreland county.
Pokojniik je bil izvrsten član našega društva sv. Roka Št. 55 J. S. K. Jednote in bil ».varovan za tisoč dolarjev, ktero svoto prejmeta njegova žena in hči.
Rojaki, kteri še niste pri nikakem društvu, zbudite se in pristopite k društvam Jugoslovanske Katoliške Jednote! Ne mislite, da bodete vedno živeli in vedno zdravi! Človek ne ve. kje ga bolezen in smrt zadene, ob času bolezni ali smrti so pa le dobre podpore.
Pokojniku želimo večni mir in pokoj. soprogi pa in hčerki sožalje!
Jakob Novšek, I. tajnik društva sv. Roka.
Burdine, Pa.
Dragi "Glas Naroda":—
Naznaniti hočem rojakom o nesreči, ktera se je t-tfkaj pripetila dne 11. decembra zvečer okolu 7. ure. Ta večer je pogorela t ako imenovana Sam Pavličeva hiša, a v nje zgorel je tudi njen edini stanovalec, naš roja2r Anton Kumer. Pokojnik je bil član društva sv. Barbare št. 4 J. S. K. J. Društvo mu je oskrbelo dostojen pogreb in ga po noštevilno spremilo k poslednjemu počitku. Naj v miru počiva!
Vsa zadeva je pa še toliko žalost-nejša. ker je žena pokojnega že več mesecev v tnlkajšnjem Coiyity Home in se jej je um zblodiL Anton Kumer je bil doma nekje iz Primorskega, a natančnega ne o njem
Dne 4. deo. je' imelo naše društvo tudi svoje glavno zborovanje in volitev uradnikov. Natančneje podatke upam, da kmalo beremo v tem listuu
Pozdrav vsem rojakom in sobra-tom!
Ivan Keržišnik, zastopnik dr.
Denver, Colo.
Cenjeni g. urednik:—
Prosim, da uri dovolite malo prostora v Vašem listu "Glas Naroda".
Zopet so minoli veseli božični praz-n2ki in veselo novo leto. kterega smo prav z vese.jem pričakovali in tudi veselo se zabavali. Ob tej priliki si smatram v dolžnost, da kot tajnik društva sw Jožefa št. 21 J. S. K. J. izrekam vsem rojakom iSlovencem in Hrvatom najiskrenejo zahvalo za njih trud in uspešno delovanje za to društvo, ktero je jafko uspevalo v mi-nolem letu. Posebno se pa zahvalim v imenu vsega društva vsem rojakom in rojakinjam za obilen obisk na veselici 26. deeembra, to je na Štefanovo. ktero je priredilo društvo sv. Jožefa v g. Mat. Sadarjevi dvorani. Zabavali smo se prav izorartno ter napravili lep dobiček za društveno blagajno. Na tej veseliei amo napravili $181 čistega dobička* Napravili smo si pa tudi j ako lepo društveno zastavo, ktere blagoslovljenje se je vršilo 10. junija min. letfc.
Želeti je, da. bi društvo tudi v prihodnjem letd tako lepo napredovalo; število članov as j« skoraj podvojilo,
Rojakom sirom Zjedinjenih držav pa toplo priporočam našo pretkorist-no Jugoslovansko Katoliško Jednoto. tebi "Glas Naroda" pa obilo naročnikov !
Ivan Dobevc, L tajnik.
Black Diamond, Wash.
Cenjeni g. urednik:
Prosim Vas, da uvrstite moj dopis v predale nam priljubljenega lista.
Poročati nimfam sicer nič posebnega De . a se pri nas v premogoko-pih prav dobro in stanovitno, mnogokrat tudi ob nedeljah, kar je največja korist delodajalcev, kakor pov-sodL
Dne 16. decembra je imelo naše društvo Marija Zvezda št. 32 J.. S. K. Jednote svoje glavno zborovanje in volitev uradnikov. Izvoljeni so bili:
Ivan Petek, predsednikom; Matija Kramar, podpredsednikom; Alojzij Breznik, L tajnikom; Ivan Kramer, II. tajnikom; Josip Rihtar, blagajnikom; Josip Piavec, zastopnikom; Ivan Sternad, predsednikom gospodarskega odbora; Ivan Lampreenik, Ciril Ermenc, Matija Potočnik, Jurij Levar in Jernej Škerbinc, bolniški odbor; Josip Burkelca, redarjem.
Da naše društvo lepo napreduje, nam je doikaz, da je v minolem letu štelo S4 udov in 23 članic; tudi bla-gajnica je za nekaj narastla; upam in žeiim, da bode v prihodnjem letu še bolje napredovalo.
Zato pa vabim vse one rojake, kateri niso še pri nobenem društvu, da naj pristopijo v našo vrsto in ne odlašajo, ker nihče ne ve dneva nesreče, o priliki bolezni in smrti so pa podpore gotovo dobrodošlo.
Srečno novo leto želim vsem rojakom in rojakinjam po Zjedinjenih državah. posebno udom Jugoslovanske Katolišike Jednote, društvu Marija Zvezda obi;o uspeha, tebi največji in najzanimivejši dnevnik "Glas Naroda " pa obilo naročnikov in pred-plačnikov!
Grejyor Pore nt a.
BRZOPABNIKI
francoske dražbe, nemškega Lloyda in Hamburg - ameriške črte, kteri v kratkem piujejo iz New Torka v Evropo, in sicer:
V HAVRE:
LA S A VOIE odpluje dne 17. januarja ob 10. uri dopoludne.
LA TOURAINE odpluje dne 24. januarja ob 10. uri dopoludne.
LA LORRAINE odpluje dne 31. jantflarja ob 10. uri dopoludne.
LA BRETAGNE odpLuje dne 7. februarja ob 10. uri dopoludne.
LA SAVOIE odpluje dne 14. februarja ob 10. uri dopoludne.
LA TOURAINE odpluje dne 21. februarja ob 10. uri dopoludne.
LA PROVENCE odpluje dne 2S. februarja ob 10. uri dopoludne.
zjutraj.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišiti pravočasno na FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich Street, New York, N. Y., kteri vam bode točno odgovoril.
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahiko poslužijo parnikov A astro-Americana-črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
Parniki Anstro-Americana črte:
SOFIA HOHENBERG odpluje dne 15. januarja opoludne.
FRANCESCA odpluje dne 23. februarja opoludne.
SOFIA HOHENBERG odpluje dne 13. marca opoludne.
FRANCESCA odpluje dne 13. aprila opoludne.
SOFIA HOHENBERG odpluje dne 4. maja opoludne.
Kdor naznani Bvoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospe te v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Rector in takoj po obvestila pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
PRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.

svete Barbari

jy.
Zlod!njene države Severne Ameriko,
Sedež: Forest City~, Pa.
3U januarja I902 -v državi l>»nn»y»yuTlTl
-Q-0-
ODBORNTK3:
Predsednik: JOSIP 7.ALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Bor 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ya. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNl ODBOR: KAROL Z ALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Teiban, P. Bex rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Išče se JAKOB KRANJC, doma iz Saporje, pol. okraj Maribor, Štajersko. Pred petimi leti je pustil obrt na Ptujski Gori ter odpotoval v Ameriko. Preteklo je pa že tri leta, odlkar se ni zglasil bodisi materi ali sestri njegovi. Če kdo izmed rojakov ve za njegov nasov, je naprošen, da ga naznani materi: Jedert Kranjc v Nori Štifti pri Ptujem, Štajersko. Austria, aii pa sestri: Marija Radler, vdova gozdarskega paznika v Novi Štifti pri Ptujem. Štajersko, Austria.
(9-15—1)
LA BRETAGNE odpluje dne 7. marca ob dopoludne.
10. uri
delegacijah. Poljsko "Koto" pa jeblagajna pa ve« kot počvetorila. Za
LA SAVOIE
odpluje dne 14. marca ob 10. uri dopoludne.
LA TOURAINE odpluje dne 21. marca ob 10. uri dopoludne.
LA PROVENCE odpluje dne marca ob 10. uri
dopoludne.
V BREMEN:
KRONPRLNZ WILHELM odpluje dne 22. januarja opoludne.
KAISER WILHELM II. odpluje d-ne 12. februarja ob- 6. uri zjutraj.
KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 26. februarja ob 6. uri zjutraj.
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 5. marca oh 10. uri dopoludne.
KAISER WILHELM IL odplibje dne 12L marca ob 5:30 zjutraj.
KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 26. marca ob X- uri popoludne.
KAISER WILHELM DEB GROSSE odpluje dne 2. aprila ob 10/ uri do-
nritnMn«
SLOVENCEM V POOLED.
DR. E. C. COLLINS, M. L,
New York Claridge, Pa., 9. dec. Vclecenjeni gospod:—
Na Vaše pismo, kako se sedaj počutim, Vam hoeem danes odgovoriti, in sicer sledeče, odkritosrčno Vam moram poročati, kar se tiče moje oso-be, Vam moram izreči toplo zahvalo, kajti jaz se sedaj, odkar sem Vaša izvrstna zdravila porabil, popolnoma zdravega počutim, ter Vam bodem po preteku jedri eg? meseca zopet jed-no pismo pisal, in sicer najtoplejšo zahvalo za Vaše izvrstno in v resnici uspešno zdravljenje. '
Vas pozdravljam in ostanem udani ter hvaležni prijatelj. Spoštovanjem
Alojzij Praznik.
VABILO NA NAROtiBO!
"Glas Naroda" je že nastopil svoj petnajsti letnik in se je v tem
času zelo razširil po Zjed. državah, a tudi v staro domovino vrnivši se rojaki ga radi naroče. Vse to dokazuje, da je postal "GLAS NARODA'1 vsakdanja potreba ameriških Slovencev. —.
"GLAS NARODA" se je polagoma na zdravi podlagi razvil iz tednika v dnevnik; v to ga ni gnalo nikako pretiravanje in nasilstvo, pae pa lepo. umno a sigurno razširjanje.
Cena "Glas Narodu" ostane nespremenjena ter prosimo, da nam do sedanji gg. naročniki ostanejo zvesti še v prihodnjem letu in ako mogoče Se pridobe nove naročnike; v tem ožini prosimo agitacije za "Glas Naroda" gg. tajnike društev, ki spadajo k Jugoslovanski Katoliški Jednoti in one sv. Barbare, kterih glasilo je "Glas Naroda".
Toraj še enkrat gg. naročniki, do-pošljite nam naročnino in pridobite Se kaj novih naročnikov, temveč ji ko bode naš krog, tem laglje nam bode "Glas Naroda" £e povečati.
Krasne sfeauke "Koledarje" pričnemo vaem gg. naročnikom kmalu raa-poSUjatL
VMattkvo in ivnnlitvo.
SLUŽBO IŠČE.
Mladi Slovenec, star 25 let, zmožen nemškega, slovenskega, hrvatskega in malo češlkega jezika, išče njemu primerno shižbo. Nadalje je dobro vajen trgovinskega in krčmarskega obr-ta. Bil je pri artileriji kot korporal ter je tudi vajen konj.
Pismena vprašanja naslovite na uredništvo
"GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York, N. Y.
NAROČNIKOM NA aNANJE.
Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim v Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih v kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Prank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi druge v našo stroko spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo.
I
i

KOGA MI ŽELIMO.
Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznina, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsim tistim kateri so bolni in da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jih. ozdravil, dajemo svet iu povduk brezplačno.
Vsaki bolnik nam mora pisati ako so hoče popolnoma izzdraviti! in veste zakaj ?
Tukaj v Ameriki slovenci služijo svoj kruli večinoma s prostim in težkim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnikev kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne zastopijo in tudi nemarajo veliko za naši Narod. ZATO SMO 311 I7STA-
NOVILI ODDELJEK ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIYA.JO NAŠI ROJAKI D OBE O POMOČ IN BliA-TOVSKI SVET. TORAJ PREDNO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO!
Hočemo Vam naznanit kakšna zdravila pošiljajo naši zdravniki 1
Naši zdravniki zalezujejo kronične in zastarane bolezni že skoz mnogo let ter skoz njihovo dolgo prakso so prišli do prepričanja da so te Dolezni n-ij boljo za ozdraviti s zdravili kateri so pripravljeni p> predpisih katere so ustanovili naj bolj slavni zdravniki od telega sveta. Ali veste d i j:.' m-iogokrat vzelo mnogo in mnogo let in tudi celo življe ihi od cugq človeka da je iznajdil samo za eno bolezen zdravil * katerem se ie tista bolezen gotovo ali pa vs tj najb.uj » ozdravila. Ako tako kakšen zdravnik znajde zdravilo z i bolezen, latero liiLdo ni mogel poprej za gotovo ozdraviti, potem postane on poznan in slaven po celem svetu kier Ou je dospel do tega. da se bolnika s tako bolezen sedaj zamore < zdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno in stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu (JROSI so čisti in natural ni kateri bo pripravljeni iz raznih rastlin, zelenjav, korenin in vec drugih t vari n ter se rabijo po vsili državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji in naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskušeni nad ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazale te zdravila vedno za naj boljša in iz naj večjim uspehom.
* -f Vsim bolnikom s-edeče na znanje i ~
NAŠA POŠTENA IN NEP03ITA PONUDBA.
Kjer ssiio gotovi tla nn&i z lravila v vsaki Kilt-zni ]>om:»gajo, Vam moremo za gotovo obljubiti sledeče: Ako se Vi pet dni poslej ko ste dohili naSo zdravila ne čutite bolje, in ii" opazile da Va: i asi z.lra-vili hočejo pomagati, poSlite nam jih express« pltičano s dovoljenjem pregledan i a in ako niste porabili od njili vt ;• od jedne tretinje, Vam hočemo povrniti brez kakšne okolnosti Vaši denar katerega ste nam dali nazaj. To Vam garantirajo:
Po celem svetu slavni profesorji Dr. ROOF, Dr. SCHUH in Dr. KNIGHT!
ALI VAM MORE KED0 DRUGI TO OBLJUBITI? NE! SAMO T15TI. KATERI JE GOTOV DA VAM MORE POMAGATI.
Vidite, vprašal te In prepričajte se saici. posebno tisti i at.-ri oo v New Yorku.
-I i no daj e liri v č.*so ) - I .o I r. p: d ::.om od ljudi katerih ~e ur. Vi J.atei i s jio v I Co v.- i't.rlzu poznate gotovo «/;spoda JTudir.-, sauo p:£ite na ir: ga i H ga pa vprašajte osebno. rito Laično pismo uam je dal.
Velecenjeiii zdravnici od
otM3?dCA-EUROPE COMXANIJ2 v New Vcrliu. Velem-eni gospod !
Prav navduReii se n od VaSepa nsp'-ba katerega ste pokazali pri moji bolezni, katera me je trpinčila c lih pet 1. t in od katere me niso mogli dragi zlravaiM ozdraviti. Naznanim Vam gospod zdravnik da prvi teden l:-> sem zičel rabiti Y;.š i zdravila, katera ste mi Vi dali proti moli bolezni katero sem ime) na prsih, izgr.bil sem bolečine in ne tki bi s:- sa:uo bol„Sega čutil, tem več imam prepričanje da sem popolnoma oz-.lravil.
Zato gospodi zdravniki Vas prosim da oglasite to pismo, da bodo tndi drugi ljudje zaupali na Vas i i Vaša zdravilu in f • ] ustIIi o l Vas zdraviti k 'kor s-m se jest j.rs::l in i'. i ! .• i. bo.'.o C. di p.cmotit od dragih zdravnikov kakor se je z m.-n -j r > Hvala )wju s. :U«j sem zdrav ali Vam želim da živite tis4>če r. 11 t v korist b< l:iikom.
Bratje slovenci, jest sem Z . 'reVan živim t ;!:aj v New Vorkn, in ako ne verjamete temu pismu, pridite k laeni jest Vam hoeem vsem s veto vat i da se pustite zdnivit pri zdravnikih od Ancrvi Europe Companije kjer to bode v VaS korist. — Za ve.Iao Vam se zahvaljujem.
„	i	Ivan Hudin.
V New Yorku, dne 2. Septembra 1000.
TO NI LAŽNIVO PISMO TO JE BESNICA, IN KEDO NE VERJAME NAJ VPRAŠA GOSP. HUDIN A!
Pošlite nam VaSi naslov da Vam takoj po§ljemo naSo malo knjigo: Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo'pifiite ali pridite sami na ZRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od
& AMERICA-EUROPE Co. &
161 Columbus Ave.	NEW YORK.
tJyetujemo tistim kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogoče filing med deseto in dvanajsto aro.
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
Injcorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota-
Sedež v ELY, MINNESOTA.
\
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Bos 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI*: FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora.
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4S24 BInckberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov
in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna droitva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.	3
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
OROBNOSTI
zarr.di osloboditve Bosne in Hercegovine, velika množica naroda hodila po mestu ter kričala: "Doli z Avstrijo ! Doli s habsburško politiko! Živela bosansko hercegovska revolucija!" Enake demonstracije se pripravljajo baje tudi po drugih srbskih mestih.
Oboroževanje Bolgarske. Kakor javljajo iz Soje, predloži bolgarsko vojno ministerstvo zbornici načrt zakona, v kterem bo zahtevalo 15 milijonov frankov za topništvo.
RAZNOTEROSTI.
Gozdni velikani. Največje drevo na svetu se nahaja v nekem gozdu v Avstraliji poleg mesta Melbourneja, To so sami evkaliptusi, visoki do sto metrov in povsem ravni. Eden od njih je visok 152 metrov. Njegovo deblo meri v višini poldrugega metra v premeru. Drevje okolu njega ni nižje negro 75 do 90 metrov. Neki drugi velikan je bil orjaški oreh v Surgen Creeku, ki je še v višini 26 metrov nesreče odvedši moža za tisto noč na ' meril v obsegu 4,32 m. Prodali so ga stražnico, liedar jej je ustregel, a na j za 40,000 K. Še višji hrast so našli stražnici so spoznali, da nesrečni mož leta 1884 v koritu Rhona blizo mesta ni pri zdravi pameti, vsled česar so Culoza. Bil je to predzgodovinski ga odvedli v mestno bolnišnico, kjer j hrast, dolg 31 in pol metra, a na dolj-6o ira zaprli v opazovalnico za umo- nem kraju je meril v obsegu 8 metrov bolne.	j Prodali so ga za 10,000 frankov. Nje-
Izvoz vina iz Poreča. Meseca no- <rovo starost so izračunali na 700 do veinbra t. 1. je bilo iz Poreča izvoženo j 1000 let. Prirodoslovci pravijo, da so 4108 hektolitrov vina in sicer v Trst . v Kaliforniji gozdni velikani, ki so 2140 hI. v Pulj 780 hI, na Reko 1187'^tari pet do šest tisoč let. So tudi hektolitrov. V istem času je bilo lan- drevesa^ ki imajo zgodovinsko starost skega leta izvoženo 4031 hI. Povpra-j in značenje. Tako drevo je smokva, Sevanje po vinu naiašča; cene so vedno od 31 do 33 K po hektoliter.
KRANJSKE NOVICE.
Nov slovenski list. V Krškem prične izhajati - Posavska straža", poučen list za brežiške Slovence.
V Škofji Loki dobiva tamošnja mlekarna na dan po 3000 litrov mleka. Kmetom iz okolice prinaša to na leto 108,000 K dohodkov.
PRIMORSKE NOVICE.
Nesrečna žena. V neki hiši v ulici della Barriera vecchia v Trstu stanujeta zakonska Anton in Marija M. Njemu, ki je čevljar, je sedaj 49 let, a ona je za par let mlajša. Nedavno je ona vsa preplašena pribežala na ulico in tam poklicala nekega redarja in mu povedala, da jo je mož hotel pretepsti, da mu je komaj ušla in da je mož nato začel razbijali pohištvo. Prosila je redarja, naj bi jo rešil huje
HRVATSKE NOVICE.
to je sveto drevo v Amuradhapuri na otoku Cejlonu. To je drevo, pod kte-rim je ležal Budha, ko je postal razsvetljen. Sveto drevo je zasajeno leta
Poslanec Peric o položaju v Dal- 88 P1*'* Kristom ter je potemtakem maciji. Poslanca Petra Perica štejejo	2394 let.
med one politike dalmatinske, ki so Bojkotovana japonska učna komi-na .-trani Dunaja in proti novemu siia- Nedavno je došlo v Pariz več kurzu, ki je imel svoj začetek z reško Japoncev, da bi proučevali fabrika-re sol učijo. O Periču se je govorilo ciJ° konserv. Prefekt je namignil to-mnogo ravno sedaj in ga spravljalo v varnarjem konserv, naj Japoncem ne zvezo z znanima zaupnikoma Dunaja, dovole vstopa v svoje zavode, ker se generalom Verešaninom in preiatom hočejo le naučiti metode fabrikacije, Ornico, ki «la baje snujejo avstrofll-	potem napravili enake tovarne
sko in proiiresolucijonaško gibanje v tu,li na Japonskem in tako težko o-Dalmaeiji. Bog sam vedi pa, da-li se škodovali francosko industrijo. To-jo prof. 1'erič ustrašil teh svojih last- varnaiji res niso pustili Japoncev v nih korakov, ali da one vesti ne od- svoJe zavode.
govarjajo resr.ici, kajti prof. Peric Muhe — 3000 kron po tonelati. Iz je izjavil nedavno v pogovoru z ne- l>£U'iza pišejo: Le malo ljudi utegne kim novinarjem: Stranki, ki jo baje vedeti, da so mrtve muhe trgovinski snuje general Verešanin, je namen predmet, po kterem se močno povpra-združenje Dalmacije z Bosno in Her- šuJe in ki ima> kakor vsako drugo cegovino. Ali doslej se še ni ubrala	svoJ kurs in svoje menjave oen.
prava pot za uresničenje tega. Za po- ^e »uhe prihajajo vsako leto na to-šte!:<■•_'a Hrvata pa ni me-ta v Vere- nelate v sodih v London. Tukaj jih
prodajo, služijo pa v hrano domačim Dalnaeiu /. okupiranima po- P*"™ in ribicam. Te muhe prihajajo
iz Brazilije, kjer lete v neštevilnih miljardah tik nad vodo amazonskega - ::.-a I'.-r'a je m prodajen program veletoka, kjer jih ubogi ribiči z mre-hrvatske stranke prava od 1. 1894 in '-anii lovijo. V prejšnjih letih je stal j >>cr tako. da hrvatski patri jo t inore funt mrtvih muh v Londonu pet pen-liti le v zvezi s Hrvatsko za združe- cev (°kolo 50 h.) Ker je pa sedaj po-
i je 7. Bosno-Hereegovino. Da bi pa vpraševanje veliko, stane ena tonela-Dalmacija z Bosno in Hercegovino ta J^ deset kvintalov) 120 funtov tvorila eno skupino, v to ne privoli šterlingov (3000 K), nikdar noben pošten Hrvat.	Govorice o sestanku med cesarjem
Viljemom in kraljem Viktorjem Ema-BALKANSKE NOVICE.	huelom. "Giornale d'talia" poroča iz
108 let stara Macedonka Ne day no	I4<Jn,li,ia' da se cesar Viljem na spom-
je umrla v Budimpešti 108 let stara	Iad 7aPet poda v Sredozemsko morje,
/#na. Rodila se je v Makedoniji od	kier 1x1 s svoJ° križaril. O tej
iranskih roditeljev t«*r tamkaj živela	Priliki da se sestane z italijanskim
dolgo let. Bolne ni bila nikdar, bole-	kraljem v Neapolju.
hala je le nekoliko dni pred smrtjo.	Protianglesko gibanje v Egiptu.
Demonstracije v Nisu proti avstr.	Napredni Egipčani so se že davno
upravi v Bosni in Hercegovini.	naveličali angleškega gospodstva v
Ztff." poroča iz Zemuna, da je po	Egiptu. Vzlic temu, da se angleški
shodu v Nišu, na kterem so Zboroval-	protektor lord Kramer izogiblje vsa-
ci protestirali proti avstrijski upravi	kemu spopadu, vendar narašča z vsa-
v Bosni ter so se tudi slišali glasovi	kim dnem strnja, naperjena proti an-
-tranki, ker bi bil po zdru-tnaeije 7. okupiranima po->«• bolj ločen od dežele-'o osebnem prepričanju po-
gleškemu gospodarstvu. Kakor agita-
cijsko sredstvo uporabljajo ti nasprotniki angleške vlade dve napredni in kulturni želji. Prva želja je, da se ustanovi novo egiptsko vseučilišče, druga pa, da se uvede v Egiptu ustava .Angleži se za sedaj drže zelo rezervirano nasproti obema vprašanjema. —
Avtonomija Irske. Dublinski list " Evening Herald" je priobčil v glavnih potezah načrt homerula (avtonomije) za Irsko, ki ga je izdelala liberalna angleška vlada. Po tem načrtn se zakonodajna unija Angleške in Irske ne menja. Ustanovi se irska skupščina; dve tretjini, oziroma tri četrtine njenih členov bodo volili tisti, ki imajo po sedanjem zakonu v Angleški pravico voliti člene v angleško spodnjo zbornico. Ostale člene bo imenoval irski podkralj ali pa bodo izvoljeni na temelju omejene volilne pravice. Notranja uprava v Irski bo razdeljena v štiri oddelke v obliki ministerstev: centralni oddelek, oddelek za narodno prosveto, oddelek za poljedelstvo in oddelek za urejevanje in delitev posestev. Policija ostane v rokah centralne angleške vlade. Na polju pravosodja ne pride do nikakih sprememb. Irska skupščina bo razpolagala z lastnim proračunom od 100 do 225 milijonov frankov, ako ostanejo samo Irski neki dohodki, ki se uporabljajo sedaj za potrebe skupne države.
Stolnica sv. Pavla v Londonu v nevarnosti. Iz Londona poročajo od 21. decembra: Že dlje časa se govori, da je stolnica sv. Pavla v nevarnosti, da se zruši, ker je vsled mnogih podzemskih železnic zemlja pod stolnico zrahljana. Bojazen se je povečala, ker se je danes seznalo, da se je jugo-zapadni zvonil že nagnil proti jugu za 13 palcev. Nameravali so ravno pod zvonikom zgraditi veliki kanal, kar so morali sedaj opustiti. — Cerkev sv. Pavla je največja, najlepša in poleg westminsterske opatije najimenitnejša cerkev londonska. Zgradjena je bila od leta 1675 do 1700. Notranja olepšava je bila dovršena šele leta 3848. Cerkev je zgrajena v podobi križa ter ima kuplo v premeri 33 metrov ter je križem vred visoka 111 metrov. Cerkev ima dva zvonika, v enem je največji zvon Anglije.
Eter eksplodiral v bolnišnici. Iz
Varšave poročajo: tf bolnišnici v Czenstochowi je eksplodiralo 3000 gramov etra. Vsled eksplozije je bila močno poškodovana dvorana za operacije, tako da je nevarnost, da se zrušijo zidovi. Dva bolniška delavca sta se hudo opeklo. Enemu zdravnikov so se močno pretresli možgani.
Italijanska kraljica Jelena je, kakor poročajo iz Rima, zopet v blagoslovljenem stanu. Iz njenega zakona z italijanskim kraljem, ki je bil sklenjen dne 24. oktobra 1896, so se porodili trije otroci: princesinji Jolan-da in Mafalda in prestolonaslednik Humbert, rojen 15. septembra 1904.
Ruska polarna ekspedicija. V zadnjem času se vlada intenzivno bavi s preiskovanjem polarnih pokrajin. Tako so ruske znanstvene ekspedicije več ali manje že preiskale Špicberg, Medvedje otočje, NoVajo Zemljo in Novo Sibirijo. Sedaj pripravlja rusko ministerstvo vojne mornarice ekspedieijo v ledeno morje, ki je bila po načrtu A. G. Kilkickega sklenjena že leta 1903. Potrebna denarna sredstva za ekspedieijo preskrbijo carska akademija znanosti, geografično društvo ter ministerstva za uk in vojno mornarico. Ekspedicija bo imela povsem znanstvene svrhe ter se bo ba-vila z opazovanjem solnčne radijati-ve, polarizacije ozračja, toka oblakov, z opazovanjem elementov zemeljskega magnetizma in električne struje v ledenem morju ter analiziranje kemi-ške sestave ozračja in morske vode. Ekspedieijo bo vodil podpolkovnik Sergejev. V začetku je bil za to ekspedieijo namenjen admiral Makarov, ki je našel tragično smrt na oklop-njači ' * Petropevlavsk' * pred Port Arturjem.
Beda književnikov na Španskem.
Španski pisatelji se nahajajo v malo zavidnem stanju; navadni honorarji 7.a romane so na Španskem tako mali. da ni možno razumeti, kako da morajo romanopisci od tega živeti. Dočim je n. pr. v Parizu deset romanopiscev, ki zaslužijo na leto 100,000 in še več frankov, se na Španskem honorira dolge romane s 50 franki in za romane, ki obsegajo po dva zvezka, dobi pisatelj malo več nad 250 frankov.
100,000 mark za en rokopis. Izak, sin Abrahama, višjega duhovnika židovske samaritanske občine je ponudil londonskemu britanskemu muzeju na prodaj neki rokopis. Izak se nahaja' v veliki bedi ter zahteva za rokopis 100,000 mark. Ta rokopis je prepis glasovitega 4700 let starega izvirnega prevoda pentaterha iz hebrejskega na samaritanski jezik, ki je bil napravljen pred 1000 leti. Rokopis je dolg okolu sedem metrov v malih poglavjih in pisan s samaritanskrmi črkami Rokopis je shranjen v dragoceni SkatljL
Podpisani izdelujem vsaJk^ vrste HARMONIKE
bodisi nemške, ali domače. Poprav-ija-m po najnižji ceni. Cena trivrst-nim harmonikam je od $20 do $70:
John Weber, 116 Harrison Ave., Brooklyn, N. Y. (10-12—1)
JOHN VENZEL, Iil7 E. 62od Street. N. E„ Cleveland, Ohio
izdelovalec kranjskih in nemSkih
H A RM ON I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. PloSče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi ploSče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.
PROŠNJA
Kedo ve, kje biva ali je ponesrečen JOSIP ŽELKO, po domače Ir-taš, doma iz vasi Nerina okraj Postojna, Kranjsko. Pred 2. leti se je izselil v Ameriko ter bival 7 mesecev nazaj še v Pittsb-urgu, Pa. Sedaj bi prosil njega ali če kedo od rojakov ve, kje da je, naj mi blagovoli pisati, ker mu imam tot prijatelj važnosti sporočiti. Moj naslov je:
Frank Vatenčič, 6044 Butler St., Pittsburg, Pa.
(10-12—1
ZAHVALA
Nižje podpisani zahvaljujem se še enkrat vsim darovalcem, kteri so darovali za župno cerkev v Begunjah pri Cirknici, Kranjsko. Nabral sem skupno $5L25.
Pozdrav vsem rojakom sirom Amerike !
Fran Popek, Box 57, Arrow, Pa.
ROJAKI, .
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Fueblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslnžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dovede! v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali.
FRANK S \KSER CO.
" * "*i"^^i*-irir>r anArinjvinnn
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN.,
kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh po slih; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
DELO DOBE SLOVENSKI DRVARJL
Cleveland Cliffs Iron Company v Marquette, Mich., porabi vsaki mesec 17,000 vozov lesa, kterega spremeni v svojih treh pečeh v oglje.
Ta družba ima dovolj gozdov >za 50 l,et, tako da imajo njeni delavci vedno dovolj dela. Delavcem izplačuje v gotovini deseti dan v vsakem mesecu. Za nasekan les plača po $1.15 za voz.
Tu je več slovenskih bivališč, in sicer v družbenih taboriščih, kjer je dobiti dobro hrano in stanovanje za -flG.OO na mesec. Družba nima svojih prodajalnie.
Ako hočete zvedeti podrobnosti, pišite jednemu izmed naslednjih lastnikov boarding houseov:
FRANK KNAUS, P. O. Limestone, Alger Co., Mich.
KEKLE LUSTIK, Coal wo od. Alger Co., Mich.
FRANK DEBELAK. P. O. Rnmley, Alger Co., Mich.
(7-29—1)
Pozor, rojaki!
5000 da'arjev se jamči, da si vsakdo ozdravi potne nog«, kurje očesa in ozeblino samo edino od
KNAJPOVEGA PRAŠKA!
Zavitek praška stoji fl.00.
Traja za jedno oso bo celo letol
Denarje blagovolite pošiljati po Money Order ali priporočeno!
Jakob Wahčič,
889 SOUTH FRONT
pmsWWT.M.
iaki Slovenci
Citajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE"
Novih 50.000
se zastonj razdeli
med Slovence
Knjiga »ZDRAVJE"
Katera v kratkem izide od slavnega im oboe znanega:
Dr-. E. C. COLLINS M. I.
Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji.
. Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo konstnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejsl svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. I.	Velespostovanl Dr. E. C. Collins M. I.	v
Jaz se Vara najprvo lepo zahvaijujem za Vaša zdravila in Vam ve.
selo sporočnjem, da sein zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi
lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravni* kih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zamaa samo da so mi žepe praznili. Šele potem sein se na Vas obrnil, ko sem uvi_ del, da mi druci ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne.
Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem
Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA.
|l	Jenny Lind, Ark.
Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali m to Vam rečem, da takega zdravnika za ni, kakor ste Vi in Va£a zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj. kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz ma bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ier Vam ostajam hvaležen do hladnega groba.
ANTON MIHELIČH is E. 3j*th St. N. E.
Clevelan. O.
TV. Y.
140 WEST 34th ST.,	IVEW YOHK,
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	i
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—3 z večer. Ob nedeljih in praznikih od popoludne.
PRATIKE
za letoil907
Družinski, Blaamikova in Klein-mayerjeva, so dobiti po 10 centov.
Razprodaj lici, kteri jih vzamejo «to komadov jih dobe za |6. Dob« m pri
FRANK SAKSER 00., 109 Greenwich Street, Haw York. 6014 St. Glair Ave., Cleveland, O.
Kje je JAKOB KOPRIV&EK ALEr KSAJSTDER ? Bila sva skupaj v II-Hnoisu in 29. bimovea je ocLŠel ne vem kam ter mi obljubil, da mi bode takoj pisal, kakor hitro se kje nastani. Ker pa do danes še nisem nie zvedel o njem, prosim j cenjene rojake, če kdo ve, da mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. Albin Reden-sell?, Box 171, Somerset, Colo. (10-11—1),
SLUŽBO IŠČE
dober igralec na harmonike ter tudi izurjen za delo v postilnL Več se izve pri:
John Weber,
116 Harrison A vet, Brooklyn, N. Y.
(10-11—1)
Najdelj do konca januarja 1907
nudimo vam priliko, da si lahko kupite za zelo malo svoto
$14.90
z ziatom prevlečeno (gold filled), za 20 let jameeno URO, PRSTAN in PRSNO IGLO iz pravega zlata za vedno jamčeno, VERIŽICO, PRIVESEK (medaljon) k verižici z 1 sliko, dvoje gumbov za mansete in tri za srajco, vse iz prevlečenega zlata (gold filled), jamčeno deset let. Predmete ni mogoče opisati v tem malem prostora, pošli te samo vaš naslov na:
"Slavia" Watch & Jewelry Go,
B I
k gledališki predstavi
'MLINAR IN NJEGOVA HČP
žaloigra v petih dejanjih, ktero priredi
"Slovensko podporno društvo sv. Jožefa" v Brooklynu, N. Y.
v nedeljo dne 13. januarja 1907 v dvorani "Liederkranzhail"
vogal Manhattan Ave. in Meserole S t, Brooklyn.
Vzemi Bush wick Ave. karo, ki te dovede prav *lo dvorane. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
Sedeži prve vrste po 50c., sedeži druge vrste po 35c., sedeži tretje vrste po 25c. Garderoba prosta.
Vstopnina:
Po igri prosta zabava.
Ustopui<-.e se dobivajo v pisarili g Frank Sakserja, 109 Green wieli Sr., niMl'tlje pri g. Antonu Bursar, 97 St. Marks Place, ^ew York in pri g- Alojziju Cešark, 59 Union Ave., Brooklyn in pri bla-gajni zvečer.
Opomba! Ta igra j'e bila prvotno določena za b žično nedeljo; ker pa tedaj ni bila dvorana prosta, mopla se je preložiti za ta dan.
Ker je to prva slovenska gledališka igra v Brooklynu, se je nadejati od ceni. rojakov in rojakinj iz Greater New Yorka in okolice mnogobrojne vdeležbe.
ODBOR..

288 WEST HOUSTON ST., NEW YORK, N. T.
in poilemo vam natančni opis e sli kamL PožnrHe se, dokler j« tel
Rojaki, MTOfaJto ee

"Otaa Na
Velika zaloga vina in žganja |
Matija Gnu;
Prodaja Vv»>lo vino po 7<V, ga'lon
Dr.ižnik 4 ^»Jlone z>\.......Si 1.00
15r;n]e\eli! sn-ku-n1-. P 12.00 ali4gall, (s^ir-ek) z*.......Slti.no
pfl porofin
Ma'ija &2*illv
1548 St. Clair St.	CLEVELAND O.

___t_____
m


1 'V.. M


Winnetou, rdeči gentleman
Bpisal Karl May. Prirelil za "Glaa Naroda" B.
(Nadaljevanje.)
Tadi v tem oziru poslušajo Comanchi Old Deathov svet, naj bodo po
aeu-iK !iih mirni. Vpitje poneha; ker ne na/.go ognjev, ge njihov sovražnik v no::"tovosti radi njih. Mi počakamo malo. Ničesar novega ni. Kmalu zaslišimo \Y in ne t o uvo v glas:
"Naj pridejo moji beli bratje doli. Bitka je končana in se ne začne
tako kmalu."
Vrne u :o se prav t ako po lasi kot smo prišli. Spodaj stoji glavar, s
kterim se vrnemo k ognju.
4' Comanehi p..sku-a!i na oni strani," pravi. "To se jim tudi ni jx»re«"-ilo. Od vseh stranij so zastraženi; ničesar ne morejo storiti, da bi ne zvedel wim etou. Apaehi so šli za njimi. Zdaj leže v travi in jih opazujejo
od vseh stranij."
Ko to pripoveduje, drži glavo nagneno na desno stran, kot bi kaj poslušal. Potem naenkrat poskoči.
"Zakaj to?" ga vprašani.
Pokaže v temno noč in odvrne:
"Winnetou je slišal, kako je zadrsal konj po kamenitih tleh. Neki jezdec prihaja, moj vojnik. Razjahal je, da poizve, kdo je tukaj pri ognju. Zato sem poskočil, da že od daleč ve, da je Winnetou tukaj."
Njegov dobri >!uk tra ne vara. Neki jezdec pride v diru, ustavi se pred nami m razjaha. Glavar ga sprejme zelo prijazno. Pograja ga pa radi šuma konjskega kopita.
Vojnik stoji pokonci, a vendar udano. Svoboden Indijanec je, kteri pa rad priznava vse prednosti svojega vodje.
"Prihajajo," pravi.
"Koliko konj?"
"Vsi. Xijeden vojnik ni izostal. Kadar pokliče Winnetou, je vse na nogah."
"Kako daleč so od tukaj?"
"Ko se začne daniti, bodo že tukaj."
"Dobro. Pelji konja med čredo in sedi k stražam, da se odpočiješ."
Vojnik uboga takoj. Winnetou prisede, mi mu pa začnemo praviti od dogodkov na haziendi del caballero, kakor tudi o doživljajih v La Grange. To vzame precej časa; zato nismo mogli misliti na spanje. Glavar posluša naše pripovedovanje; le zdajpazdaj kaj vpraša ali pripomni. Tako se konča noč in pričenja se polagoma daniti. Winnetou stegne roko proti zapadu in pravi:
"Naj pogledajo moji beli bratje, kako so točni Apaehi. Tam prihajajo l''
Pogledam v pokazani smeri. Megla leži kot sivo, mirno jezero z raznimi zalivi med gorovjem. Iz te megle se prikaže jeden jezdec, kteremu slede drugi v dolgih, dolgih vrstah. Ko nas zagleda, obstane za kratek čas. Ko spozna Winnetouva, pridrvi k nam. Glavar je, ker nosi orlova peresa v laseh. Xijeden jezdec nima popolne konjske oprave. Svoje konje vodijo na povodcih; vendar pa jih obračajo tako spretno in se postavijo v petero vrst tako točno in naglo, da se to pri izurjenem evropskem konjeništvu le redko vidi. Največ so oboroženi s puškami; nekaj jih nosi tudi loke, sulice in tule. Glavar govori nekaj z Winnetouvom. Nato izusti ta kratko povelje; v trenutku so vsi na tleh. Tisti, ki nimajo pušk, primejo konje, da jih nadzorujejo. Ostali korakajo v ožino. Tisti laso, po kterem smo mi plezali, še vedno visi od drevesa; zdaj vidim, kako spleza vojnik za voj-nikom po njem. To vse se zgodi tako tiho, naglo in spretno, kot bi se bili že davno pogovorili o tem. Winnetou stoji mirno poleg in nadzoruje svoje ljudi. Ko zgine zadnji, obrne se proti nam:
"Moji beli bratje spoznajo, da so sinovi comanški zgubljeni, če za pove Winnetou."
"Mi smo prepričani o tem," odvrne Old Death. "Ali hoče Winnetou v resnici preliti kri tolikih ljudij?"
"Ali so zaslužili kaj druzega? Kaj store beli možje, če se koga izmed njih umoril Ali ne poiščejo morilca? In če ga najdejo njih glavarji, se posvetujejo in sklepajo o načinu kazni oziroma smrti. Ali morete Apachom ugovarjati, če se ravnajo pravtako?"
"Vi ne delate vendar tako!"
"Ali more moj brat to dokazati?"
"Da. Mi kaznujemo morilca s smrtjo. Ti pa hočeš kaznovati tiste, kterih še zraven ni bilo, ko so napadli vaše vasi."
"Oni so pravtako krivi, ker so se strinjali s tem. Prisostvovali so, ko so mučili vjete Apaclie. Oni so zdaj možje naših žena in hčera, lastniki našega imetja, naših konj, ktere so nam pokrali."
"Toda morilci jim ne moreš reči!"
"Jaz ne vem. kaj hoče Old Death. Pri njegovih bratih so še druga dejanja, ktera se kaznujejo s smrtjo. Westmani ustrele vsakega konjskega tatu. Če bledoličniku ukrade kdo ženo ali hči, pobije vse, kdor je kaj v zvezi z dejanjem. V dolini so sedanji lastniki naših žena, hčera in konj. Ali naj jih obdarimo zato s tem, kar imenujejo beli zaslužen križec ali red?'
"Ne; toda vi jim lahko odpustite in zahtevate svojo lastnino."
"Konje se vzame, ženske pa ne. In odpustiti? Moj beli brat govori kot kristjan, kteri vedno prepoveduje, kako moramo biti, sam pa živi drugače. Ali nam kristjani odpuščajo? Ali so nam sploh že kdaj odpustili? Oni so prišli k nam in nam odvzeli zemljo. Če pri vas premakne kdo mejnik ali ubije kako gozdno žival, ga zapro v temnice, kterim pravite zapor. Kaj pa vi sami delate? Kje so naše prerije in savane? Kje so črede konj in bivolov in drugih živali j, ktere so bile naše? V velikih četah ste prišli k na n; vsak otrok ima že puško, da nam krade živali, ktere nas žive. Deželo za deželo ste nam zgrabili, ne da bi nas vprašali. Če je rdeči mož branil svojo zemljo, >o rekli, da jt morilec; pobili so ga z drugimi vred brez vprašanja. Ti hočeš, da odpuščam jaz sovražnikom, napram kterim se nisem nikdar zagrešil. Zakaj pa ne odpuščate vi, vi, ki nas samo žalite in sieer brez povoda? Če se branimo, storimo le svojo dolžnost;- zato pa nas kaznujete vi s pogubo. Kaj bi rekli vi, če bi prišli mi k vam in postopali z vami na vaš način ? Če bi nastopali s silo kot nastopate vi napram nam, bi nas pomorili do zadnjega moža ali pa vtaknili v blaznice. Zakaj bi mi ne ravnali tako? Potem pa govori ves svet, da je rdečnik divjak, kteri ne zasluži nobenega usmiljenja; on se nikdar ne olika in mora zato zginiti. Ali ste pokazali s svojim postopanjem, da ste olikani? Silite nas, da vzprej-memo vašo vero. Pokažite nam jo! Rdeči možje spoštujejo velikega duha •pravtako. V^ak izmed va.- hoče biti zveličan na poseben način. Jaz poznam neki oddelek vaše vere, kteri je dober. To so tisti dobri možje, kteri so prišli k nam in nas u<-ili, ne da bi nam storili kaj žalega. Gradili so poslopja in učili naše otroke. Prijazno so občevali med nami, učili nas in kazali vse. kar je dobro in koristno. Zdaj je pa vse drugače. Ti pobožni možje so >4- morali umikati z nami. Pomrli so, ne da bi jih kdo namestil. Zdaj prihajajo dru^i. Namečejo nam polna ušesa besedij, ne da bi jih razumeli. Med seboj >i pravijo lažnjivci, a vendar trdijo, da ne pridemo brez njih v ve«'na lovi.š/a. Če se naveličamo njih prepirov in zgovornosti, zdiliujejo na vse pretege in kvasijo, da niso in ne bodo krivi naše pogube. No traja dolgo, pa pokličejo bledoličnike, kteri se ugnezdijo pri nas in po-kradejo našim konjem pašnike. Če pravimo, da to ne gre, pa nam zapovedo, naj se umaknemo. To je odgovor, kterega sem ti mislil dati. Mogoče ti ne ugaja; toda ti bi govoril na mojem me-tu še vse drugače. Howgh!"
Po teh besedah se obrne od nas in gleda v daljavo. Razburjen je in se hoče pomiriti. Potem se obrne in pravi Old Deathu:
"Jaz sem govoril dolgo mojemu bratu. On prizna moje besede, ker je pravičen in pošten. In vendar mu priznam, da ne hrepeni moje srce po krvi! Moja. duša je mehkejša kot moje besede. Mislil sem, da pošljejo Comanehi kakega jn.sredovalca k meni. Ker tega ne store, ne zaslužijo usmiljenja; vendar pa hočem poslati k njim jednega vojnika, da se pogovori."
"To me neizrečeno veseli," pravi Old Death. "Ne mogel bi zapustiti tega kraja z mirno vestjo, če bi ne bil poskušal rešiti toliko ljufdij. Jaz sem tudi deloma kriv, da so prišli v vase roke."
"To očitanje lahko opustiš, ker bi jih bi! premagal tudi brez tvoje pomoči," odvrne Winnetou.
"Ali pa veš, da jih pride še na stotine za njimf"	'
"Winnetou ve. Saj se je moral plaziti z 'Dobrim možem' med njimi. Samo sto jih je. Jaz jih vjamem in mučim v tej dolini kot druge, če se ne uda jo prostovoljno."
. i	(Dalje prihodnjič.)

Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizinu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, ^^ bolečinam v prsih, proti I* glavo- in zobobolu.
V vseli lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
JOHN KRACKER
EUCLID, 0.
Priporoma rojakom svoja izvrstna VINA, ktera ▼ kakovosti nadikrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
E.nd«č« vino (Concord) prodajam po 60c gtJono; belo Tino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON.
BRINJTEVEC, za kterega sem itn portiral onnje iz Kranjske, velja IS steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC |2.50 gaiona DROŽNIK $2.76 ga (ona. — Najmanj« posode za žganje *o 4Vžs galone.
Naročilo* je priložiti denar.
Za obila naročil« se priporoča
JOHN KRAKKR
Euclid, Ohio.

IVA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA.
Dobro črno in belo vina od 35 do 45 centov gaiona.
Staro belo ali črno vino 50 centov
eaiona.
Reesling 55 centov gaiona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vi ria, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 gaiona. Slivovica po $3.00 gaiona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanj em
ŠTEFAN JAKŠE,
P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., C al.
flpominjaji« m Jb raz ni p pniikui naša prekoristn« druib« it Ciriim k Metoda v Ljubljani 1 Mat poloti da anmtt aa oltar »	C v d
*
Skušnja učil
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENK0 VINO
po najboljšem navodilu, iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdor" boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne An^erike. V obilna naročila se priporoča |	JOSIP RUSS
^ 432 South Santa Fe Ave., Pueblo Colo.
Msjr. Seb. Kaeipp.
Ako k&iljai, ako si prehojen. ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati; ne o lla-šaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Knajpovih zdravil" Vatero dobiš zastonj ako dopošiješ poštno znamko /a dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena ; o celtm svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprecenjlji-ve vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt' o in nikaka sleparija, katerih je dandanes n-nogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSENIK, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y. _
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobra belo vino od 6U do 70 ct.
galon s po.«=odo vred. Izvrstna tropavic« od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CaL

Slovencem in Hrvatom pri« poročam svoi
SALOON
V obilen poset. Točim vedno orveie pivo, dobra vina in whlakey ter
imam v zalogi zelo fine smodke.
Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni; preskrbim pa» robrodne in Že!ezni-jike listke. V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New
"Yorku.
Z veles pošto van jem
Ivan Govže,
Ely, Minn.
Conpgnle Generale Transatlantique.
|Francoska parobrodna družba.|
MSTBO-AIOBICAS LISE
Regularni potni parnlk 1
"Sofia Hohenberg" odpluje 15. januarja.
;<GERTY
99
odpluje 9. februarja.
"FRANCESCA" Odpuje 23. februarja.
"OIULIA" odpluje 5. marca.
"Sofia Hohenberg" odpluje 13. marca.
vo»ijo med New Yorkom, Trotom in U«ko.
Kajpripravnejša in najcenejša paiobrodiia črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le CO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. Co., General Agents,
3 Washington St., New York.
RED STAR LINE
Prekomorska ^rebrodna družba „Rudeča z*?zda"
posreduje redno vožnjo s poštnimi parnJki med
New Yorkom In Antwerpescn: 4 * ♦ * * * + * Fhiladelphijo in AmwerpeaoiE
Prevala potaiiu S Sledečimi no&nimi parniki „
VADERUND d» »Ijaka 12017 icn. I KHuGNLAKD........ . 12760 ton
ZEEUND............U05 tonjFINNIiNC.............12710 ton
Pri cenah za n ^dkrovie »o vpoStete	(notrebš^Ine. dobre
hrana, najboljša pastrcibs.
Pot čez Antwerpen je je dna najkrajših m na <prijetntiših za. potnike lac aH V Avstrijo z aa kranjsko, Štajersko, koroško. Primorje^ flrviitsko, Dalmacijo i" drage dele Avstrije.
is NEW YORK A odpliujejo parniki vsako soboto od 10:30 ur" dopo-hidne od pomola štev. 14 ob vznožji Fulton Street. — Iz PHI PHUE vsako Jrugo sredo od pomola cb vznožju Washington Street* Glede vprašan-' ali kupovanja voiniih listkov ^e je obrniti na«
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
Dearborn Street, CHICAGO. — Century Buildinf, SAINT LOUIS.
21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike.
..........12,000
.....-...........10,000
.................10,000
................. 8,000
8,<100
2"),"(K) 12,1 m t 1 16,000 9,oi;o 9,00'i 9,000
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE«
postni parniki so s
"La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih močL
"LaSavoie" „ „ „ .................12,(K>0 „ 25,i»o0
"La Lorraine" „ ,, - - -*'La Touraine" ,, „ "L'Apuitaine" „ „ "La Bretange" ..........
"La Chamqagne" .............................
"La Gasrogne"............ ......8.000
Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplnjejo od spdaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nrl
dopoludne iz pristanišča fit. 4 2 jVorthKifer, ob Morton St., N.Y. •LA SAVOIE	17. jan. 1907 La Gascogne	21. feb. 1907.
La Gascogne	24. jan. 1907. *LA PROVENCE 23. febr. 1907.
•LA LORRAINE 31. jan. 1907 La Bretagne	7. marca 1907.
La Bretagne	7. febr. 1907 *LA SAVOIE	14. marca 1907.
•LA SAVOIE	14. feb. 1906 *LA TOURAINE 21. marca 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. ,
Al« W» Kozminski, generalni agent za zapad.
__Dcaborn St., Chicago, 111.
CUNARD L
PARNIKI PLUJEJO JVIEO
TRSTOM, REKO IN NEW Y0R
u IE
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKKIT PROSTOR KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA R \ZKEDA.
odpluje iz New Yorka (Lie 51 marca.
odpluje iz New Torka dne ;i2. marca.
CARPAM™«
marca.
TTLTONIA, SLAVONIA in PAN NOMA so parniki na dva vi-jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroj 1 in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan ^ri mizi postrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a *entje in
Tie Cunarfl SteaisliD Co., Ltfl ,
BOSTON:	MIM> FAFOLIS:	CHICACO:
12© State St. Guaranty Building« 67 Dearborn St.
21-2-4 STATE ST., NEW YORK.
Zdravju
najprimernejša pijača je
«^LEISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Leley pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar»ju 6102 SL Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
•5am jK>rujo6im Sioveneecc in Qrvutom svoj....
r-
t
<i
I
I
w/Mwy unxnwitr, _______
NEW YORK c
* Jtatarem io^irn vedno pivor doma ^rešana in inoportirana vina, fine likerje ter prodajan? izvrstne smodke., ? <
Imam vedno pripravljen dober * prigrizek*
Potujoči Slovenci in jELr vatje dobč..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postre Iba solidna.._____
Za obilen poset se priporoma
FRIDA VON'KROGE
M7-1W Oreeswk^ Street, New Yoct.
MARKO KOFALT,
249|So. Front St.,' STEELTOIN, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodaj em parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
Rojakom
v FMttslburgu, Pa. ' In okolici
iiaznarijom, da j. za t:uiiošnjl okraj moj
edini pooblaščeni zastopniK za vse posle
JAKOB ZABUHLO VE C,
4824 Blackberry Alleys	Fittsburg, Pa.
Ura''.ne ure: vsak dan od J T. <1*; uro, t« r (-i> Roltotali do 8. nre /.večer.	*
— - ^---—	- X-—---------
Frank Saks=;r.
■ Min' n
w w w w
'WWW
Kgpmqp

Telefon 2034.
Frank. Petkovsek
214-218 Market Street	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
A
o o rs, ^
v kterem vedno toči sveže pito, dobra Tina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje ▼ staro domovino Eelo hitro in 10; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorkn.
iii 111 t