Uredništvo in upravništvo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi sc ne vračajo.
Z uredništvom sc more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Naročnina listo:
Celo leto...................12	K
Pol leta.....................6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno.................... j	k
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aH oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 44.	Maribor, dne 21. aprila 1913.	Letnik V.
Svobodomiselna tiranija.
Ko so na Francoskem in potem na Portugalskem prišli najčistokrvnejši svobodomiselci do 'vlade, so jim naši slovenski liberalci vriskali vjeselja nar-sproti. V svojih glasilih so pisali oduševljene članke o zlatih dnevih, ki so prišli za Francoze ‘in Portugalce in vse njihovo hrepenenje je splavalo tja v te framateonske dežele. Prevevala jih je samo ena želja: da bi tudi pri nas že vendar napočili svobodomiselstvu taki zlati časi, da bi že vendar tudi pri nas v vsem javnem življenju zmagalo brezversko prostozidarsko nad nesvobodoljubnim krščanstvom, nad rimsko temo. Padle so v tistih dneh, ko je svetovno svobodomiselstvo slavilo orgije zmagoslavja, tudi v našem liberalnem časopisju, mnoge krilate besede v proslavo brezverstva in obsodbo krščanstva. „Narodni Dnevnik’“, neslavnega spomina, je v svoji svobodomiselni ekstazi opsoval krščanstvo za „strup iz 'Judeje.“
Kaka so nebesa, ki jih obljubljajo svobodomiselci ljudstvu, če prežene križanega in malikuje pred boginjo svobode, v resnici, kažejo poročila, k'i prihajajo V zadnjem času iz Portugalske. Unisono je proslavljalo svetovno svobodomiselstvo z našimi liberalci vred portugalske prostozidarje, ki so umorili svojega kralja, pregnali dinastijo in vpostavili frama-sonsko republiko. Portugal je bil hipoma obljubljena dežela celemu ‘svetu in o nepopisni; sreči, ki je zavladala v njej pod patronato svobodomiselstva, si slišal najbolj bombastične besede.
Kako je pa v resnici? Portugal je po prevratu najbolj nesrečna dežela, v kateri krvavo gospoduje svobodomiselna tiranija. Mesto monarhije se je etablira! konzorcij Irazerjev, parasitov, pustolovcev in notoričnih nepoštenjakov, ki v znamenju „framason-ske svobode“ izžema deželo in odira ljudstvo.	>
Vojvodinja Bedford priobčuje v angleških listih večjo vrsto poročil o groznem, nepopisnem trinoštvu, ki gospodari sedaj na Portugalskem. „Noben tiran“, tako piše vojvodinja v svojih člankih, ki? vzbujajo senzacijo, „ne ' more iznajti iufamnejšega sistema strahovlade, Jcakor ga izvaja pod vodstvom ministrskega predsednika Alfonzo Costa ona skupina republikanske stranke, ki je znana pod imenom carbona-riji. Spijoni so povsod, pravica in resnica ne prideta nikjer do veljave, ker je sodba naprej določena, krivoprisežne priče so vedno pri rokah, in oprostilna
razsodba stane sodnika lahko glavo. V Lisaboni in v provinci so ječe prenapolnjene s političnimi jetniki. Mnogi izmed njih so zblazneli in so jih prepeljali v norišnico Rilhafolle. Največji Idei jetn(ikov je pa v preiskovalnem zaporu. Sodniki gredo, kakor se priznava, v glavno mesto, da dobe tam navodila za svoje sodbe. Pred sodišči se potepajo propali individuji, ki po plačilu, katerega dobe, potrdijo s prisego vsako izpoved.
Eden najbolj kričečih slučajev je oni obeh sinov groiice Ficalho in njunih prijateljev Belmonte in Macarenas, ki so brez vsakega povoda bili aretirani in na brutalen način postavljeni pred sodišče. Njihova oprostitev se je zdela sigurna, dokler se ni porotnikom tajno namignilo, da bodo, če bbtoženeev ne obsodijo, skupaj z njimi ustreljeni. Tirije od štirih obtožencev so bili nato obsojeni na 20 let in deportacijo, četrti še čaka na svojo usodo. Obnašanje teh žrtev je bilo občudovanja vredno. Sem in tja se dovoli mladim grofom, da jih obiščejo zaročenke, mati je pa v prognanstvu.
Se bolj žalostna je usoda revnih jetnikov, služabnikov, ki so bili zaprti ob enem s svojimi gospodarji, sakrislajtov, ki so morali z duhovniki v ječo, družin, ki so ostale, oropane svojega vzdrževatelja, v revščini in ‘bedi. Nekateri izmed jetnikov so mladi in zdravi, in njim je še ostal žarek upanja. Nepopisno žalostna je pa usoda starih in bolnih. Vojvodinja navaja celo vrsto slučajev iz lastne ‘izkušnje. Že več mesecev, že dve leti sem so zaprti marsikateri bolehni jetniki, ne da bi .se mogli gibati in ne da bi imeli kako opravilo, v malih, temnijh ječah, , vendar vsi se Vedejo dostojno in ne malodušno. Da je duhovščina po padcu kraljevine obsojena v pregnanstvo, ni treba še posebej povdarjati. Star duhovnik, ki ječi sedaj v Lomoeiro-ječi, je bil napaden od carbona-rijev ter med suvanjem in bitjem poulične sodrge — gnan v zapor. Njegovo cerkev so razdrli. 'Ime Boga je povsod prepovedano.
O številu zaprtih žensk je težko dobiti zanesljivih podatkov. V ženski kaznilnici jih je malo 'interniranih. Pač pa se nahaja tam Konstamcija Jelles da Gama, ki je s tem, da se je zavzela za zapuščene družine zaprtih političnih jetnikov in jim dobrotljivo pomagala, povzročila, da so jo pred .osmimi meseci zaprli. Obtožnica se !je glasila na „manifestacijo solidarnosti“, ker je omejila svojo dobrotljivost na družjjne političnih jetnikov. Poleg nje se nahaja v
ječi Dona Brito da Cumha, ki tudi ni zakrivila nič drugega, ‘kot da je delila dobrote.
Ob koncu apelira vojvodinja na poštenje angleškega ljudstva in poziva angleiško vlado, naj v i-menu kulture, civilizacije in človečanstva napravi že konec barbarstvu portugalskih jakobincev.
Svobodomiselna nebesa so ‘tedaj veliko bolj podobna trinoškemu peklu. Da jih ne bomo deležni, moramo tudi v bodoče, kakor do zdaj, neizprosno pobijati vse svobodomiselne izrodke 'in naj pridejo v še tako, nedolžni 'obliki. Kakor nam govori zgodovina, kakor nam kažejo naše domače razmere, tako nam potrjuje glasno tudi Portugalska: svobodomiselstvo pozna svobodo samo za-se in za svoja zlodejst-va, za druge ima 'samo\ nasilje in vešala. Drži se vedno in povsod načela: Willst Du nicht mein Bruder sein, so schlag ich Dir den Schädel ein!
Konec vojske.
Bslkansfee države sprejele posredovfsje velesil. — Pogoji za sklep preliminarnega mira s tem dani — Vojsko se smatra za končano. — Meje Albanije na Severn in severevshodn določene. — Kralj Nikita odneha.
Med Bolgarijo in Turčijo \ustmeno sklenjenemu premirju sta sedaj sledili skoro zaporedoma dve drugi važni dejstvi, ki pomenjata faktični konec vojske na Balkanu. Zvezne države Bolgarija, Srbija, Grška in naposled še Crnagora so podale formelno izjavo, da sprejmejo mirovna posredovanja velesil. Ker so bili pogoji, za 'posredovanje že poprej določeni in naznanjeni vojskujočim balkanskim državam, pome-nja ta izjava zveznih balkanskih držav, da soglašajo, da se sklene tudi preliminarni mir na podlagi teh predlogov.
'Volji velesil se je uklonila naposled še Crna-gora, ki bo nehala oblegovati Skader.: In ravno 0-krog Skadra je bila v poslednjih tednih osredotočena pela balkanska kriza, ki je grozila postati uso-depolna za svetovni mir.
Sedaj je, hvala Bogu, vse srečno, rešeno. Vojsko lahko smatramo za končano in tudi skadrsko v-prašanje je mirnim potom rešeno. Sicer prinaša danes brzojav še eno vest, po kateri se kralj Nikolaj noče udati, a ne zdi se nam verjetna. Brez upa na vspeh črnogorski kralj vendar ne bo žrtvoval svojih junakov.	.s j !	> ! ; j 1!
PODLISTEK.
Gospa Ciperi!.
Crtica. Spisal Matko.
(Dalje.)
„Za večerjo bo in za žajutrek.“
„Bog te blagoslovi“, dejala je gospodinja, odpirajoč vrata z jerbasi obloženi Ciperli.
Od Cavnika se je napotila naravnost v župnišče. Na hodniku je srečala gospoda župnika.
„Hvaljen bodi Jezus Kristus“, je pozdravila urno ter se trudila, da bi mu poljubila roko.
„Amen na veke“, odvrnil je gospod župnik prijazno, „danes pa je naša pošta nekoliko ‘zakasnela.“
„Naj ne zamerijo! Toliko sem imela potov, da res nisem mogla prej domov.“
„No., je že dobro! Ce si lačna, pa stopi v kuhinjo ! “
Ciperli si ni dala dvakrat velevati; takoj je odložila jerbasa na hodniku ter stopila v kuhinjo, kjer je dobila tečne večerje.
Z obilnim zahvaljevanjem je zapustila župnišče in namerila svoje korake k Rajtniku, da izroči šivilji sukanec.
Zadnja postojanka njenega potovanja je bila pri učiteljevih.
Zvezda večernica je žarela na nebeškem svodu, za njo so se pa prikazovale druge zvezdice zdaj ta, zdaj ona, številneje na vshodu, nego na zahodu, kjer je bilo nebo še razsvetljeno od solnčnih žarkov. Iz vaških hiš so mežikale lučice v mrak, vabile Ciperli in ji govorile: Pojdi v svojo sobo, nažgi lučko ter preženi strah iz svojega stanovanja! [O, ko bile imela prijazno in svetlo sobo, kako prijetno bi si odpočila v njej od dnevnega truda! Tiha,,iskrena že-
lja po luči in prijaznih obrazih se ji je vzbudila s
srcu, priganjali jo, da pospeši korake.
„Dober večer“, je pozdravila, vstopivši v kuhinjo, „danes sem se precej zamudila, ne smete mi zameriti ! “
„Da si le prinesla! Boš pa prihodnjič urneje prišla ! “
Gospa učiteljica je vzela časnike ter jih odnesla soprogu v predsobo.
„Kaj je novega, gospa Ciperli?“
„E, nič posebnega ! JSmartinskega gospoda sem videla; pri Kuširju so mi dali sladkorja in pri lončarju sem zvedela, da pridejo vojaki za nekaj dni; baje jih pa bo zelo veliko in bodo pastalnieni tudi v naši vasi.“
„Kdaj pa pridejo?“
„’Menda že prihodnji teden; natanko ne vem.“ Iz sobe se je slišal razposajen smeh, vzbujajoč v Ciperli radovednost.	s
„Kdo pa je v sobi?“, vprašal af je takoj gospo učiteljico.
„Imenitni gospodje, samj. študentje; naš Pav-lek, Vrhovnikov Lojzek in Krušnikov Nande.“
„Lahko so veseli, ker nimajo dela.“
„Veš, Ciperlil zdaj imajo počitnice; ko pa te minejo, bodo se morali vrniti v mesto k učenju.“
„Kaj : jim pač manjka ! Druge dolžnosti itak nimajo, nego iučenje.“
„Ko bi le to izpolnjevali! Bog ve, kako še bo! Veš kaj! Prušnikovemu boš morala kmalu poljubiti roko ! “	-,
„Nak, temu že ne! Saj ne bo nikolikb gospod.“ „Ciperli“, dejala je gospa učiteljica resno, „ne zareči se! Vse se lahko zgodi na svetu.“
„Njegove primicije si jaz ne bom učakala.“ „Mogoče pa, kdo ve! — Kje so neki naše tri, da jih tako dolgo ni domov?“
„Pri Rajtniku sem jih videla. Imam še nekaj naročiti Slavki.“
V sobi so se študentje šalili in smejali. Najglasnejši je bil Krušnikov Nande, zato je bila tudi Ciperli nanj najbolj nevoljna, ker ni mogla zadremati v topli kuhinji.
Večerja je bila pripravljena.
Gospa je postavila pred Ciperli skodelico kave in kos kruha.
„Ciperli, na, nekaj večerje!“
„1O jej! Bog povrni! Bog povrni!“
Oči so se ozrle hvaležno na* gospo, uprle se nato v kruh in ga objemale s slastjo. Previdno ga je drobila v kavo, pobirala drobtine z mize in ere-baia kavo.
Med tem so se vrnile hčerke od Rajtnika. Ciperli se je zdelo, kakor bi prišlo življenje v prostore ; vesele in poskočne so se oprijemale deklice matere in se opravičevale.
„Oh, mamica“, šepetala je Marijagiica, „tako veselo je bilo! Veš, slepe miši smo lovili in prstan-ček smo delili, oh . . .“
„Ce ste le pridne bile“, pripomnila je mati. „Smo, smo“, hitele so vse tri.
„Zdaj pa k večerji!“
„Juh, gremo! Kaj bo Je dobrega?“
Anica je poskočila in se oprijela Marijanice. Gospodična Slavka!“
„Kaj pa je, gospa Ciperli?“
„Pavla s pošte vas pozdravljav prav lepo pozdravlja!“
„Res?“ se je začudila vitka deklica. In okrog usten ji je zaigral očarljiv nasmehljaj. „Povejte ji jutri, da se zahvaljujem za pozdrave in da naj pride v nedeljo na obisk. In iše pozdravite jo! Pa ne smete pozabiti!“
„Ne bom. Glejte, vozel si naredim na robec.“
Vse balkanske države sprejele predloge velesil.
Sedaj je došel v Solijo na posredovalni predlog velesil že tudi odgovor Crnegore. Crnagora zdaj soglaša, kakor ostale balkanske zvezne države, s predlogom velesil, tako da je sklepanje miru zasigu-rano in 'predmirje že nekako sklenjeno. Sicer še vzdržujejo zavezniki del svojili poprejšnjih zahtev, ko pravijo, da morajo v vprašanjih glede mej Albanije, Egejskih otokov in vojne odškodnine varovati svoje posebne interese, toda so to zadeve, 'ki ne morejo več v nobenem slučaju ogrožati sklepanje miru, ker zvezne države glede teh točk ne stoje nasproti I ur-čiji, ampak nasproti velesilam, ki bodo sigurno našle srednjo pot, da rešijo ta vprašanja.
Kakor se sliši, bodo izročile zvezne države odgovor velesilam danes ali jutri, nakar bo takoj v Londonu podpisano predmirje. Nadaljne konference o definitivnem miru se pa bodo vršile vsporedno v Parizu in Londonu. Zajedno, ko bo v Londonu podpisan sklenjeni Unir, bo tudi v Petrogradu objavljen sporazum med Bolgarijo in Rumunijo.
Kralj Nikola odneha.
Iz Dunaja poročajo:
Semkaj je prispela preko Parizaj jako važna vest, da kralj Nikola že pripravlja proklamacijo, s katero hoče naznaniti narodu ustavitev,! obleganja Skadra. Vesti se vjemajo s poročili iz Belgrada, ki zatrjujejo, da se pripravlja v Crnigori popolen preobrat v 'dosedanjem intransingentnem stališču. Tukajšnji diplomatični krogi sicer še vedno vzdržujejo vesti, da hoče kralj Nikola vstrajati pri svoji zahtevi in zato se velesile že pripravljajo, tda nasilnim potom izsilijo od Crnegore vpoštevanje zahtev velevlasti. Govori se o odposlatvi mednarodnega vojaškega oddelka v Skader, katerega bi Črnogorci potem ne mogli še nadalje napadati, ,ker bi prišli V, oborožen konflikt <z vojaškimi oddelki vseh velesil. Do tega mednarodnega detaširanja pa ne bo prišlo, ker hoče kralj Nikola že prej odnehati od obleganja.
S skadrskim vprašanjem pade tzadnja ovira, ki zavlačuje zaključitev preliminarnega miru, kajti mirovne propozicije velesil so vsi zavezniki, tudi Crnagora, akceptirali.
S tem se prične zadnja faza balkanske vojne, nakar pride na vrsto razdelitev osvojenega ozemlja med balkanske zaveznike, ki bo najtežavnejše vprašanje.
Vsa poročila kažejo, da so 'se odnošaji med zavezniki silno poslabšali, zlasti pa odnošaji med Bolgari in Srbi. V konflikt so sedaj že prišli medsebojno ne samo časopisi, ampak tudi najodličnejši državniški. 'Tako srbski, kakor bolgarski listi naravnost odkrito govore o možnosti medsebojne bratomorne vojne in šovinistični listi že poživljajo na vojno.
Znani ruski državnik Carikov, ki ima zelo velike zasluge na ustvaritvi Balkanske zveze, se mudi sedaj v balkanskih prestolnicah, da prepreči grozečo katastrofo in ohrani zvezo.
Ciperli je izvlekla iz žepa velik rumen robec, ter naredila vozel. Cez noč se ni zanesla na svoj spomin in bila je tudi že zaspana.
„Spat bom šla“, dejala je, videč, da moti učiteljeve pri večerji, „jutri pa kar pripravite, če je še treba nesti kaj na pošto! — Bog povrni večerjo! — Lahko noč!“
„Lahko noč, Ciperli“, odzdravili so iz sobe u-čiteljevi.
Ciperli je naložila jerbasa. in se s trudnimi koraki napotila domov.
Tema jo je objela/ zunaj, zato je šla počasi in previdno. O, ko bi imela svojo kočo s svetlo, prostorno sobo, tedaj se ne bi mudila pri tujih ljudeh; hitela bi, da bi prišla prejkoslej v svojo sobo, nažgala ši luč in povečerjala.
Bolest in tuga sta ji stisnili srce, plašno se je ozrla ter pospešila korake. Že je dospel^ do 'svojega stanovanja: s strahom je odprla vrata in vstopila — ne v prijetno, svetlo sobo, ampak' v hladno, nesnažno klet. Duh 'po plesnobi ji je vdaril v obraz; previdno, kakor ji je bilo zabičano, je prižgala leščerbo ter posvetila po kleti.
Kokoši, njene prijateljice, so čepele dremaje na oknih, na postelji in na starem zaboju; znosila jih je v kurnik in jim nasula ovsa že za drugi dan.
Lonček in skodelico, ki ju je kupila pri lončarju, je shranila (v staro Škrinjo k drugim dragocenostim.
Se predno se je vlegla spat, zmolila je večerno molitev, priporočila se angelju varuhu in Še le potem splezala Iv trdo postelj.
Po leti se je še dalo shajati z bornim stanovanjem, a po zimi je bil mraz, tak mraz, da velikokrat ni mogla zaspati. Vedela je, da si' drugi ljudje zakurijo v sobah in spe na toplem], a ona si ni smela ogreti stanovanja, niti zakuriti ni smela v njem, ker bi lahko zažgala klet in ž njo vso vas. Zato je trpela in zmraževala vso zimo. Ko se je nagibalo poletje h koncu, vstajala je v Ciperlinem srcu groza bred hladnim stanovanjem.
Ej, težavno in bridko je bilo njeno življenje, pravo potovanje: po leti v vročini in žeji,/ po zimi pa v mrazu, kdo bi ji zavidal tako življenje!
™	Prih-)
Darujte za Slov. Stražo!
Albanija.
V soboto so naznanili zastopniki velesil v Sofiji, Belgradu in 'Atenah severno ,in severnovshodno mejo Albanije, katero je določila reunija veleposla-nikov v Londonu.
Začne se pri izlivu reke Bojane v Jadransko morje, gre potem po dolini te reke do vasi Korica, ki Reži ob desnem bregu Bojane. Od tod naprej dela mejo greben gorovja, ki loči reko Bojano od Ska-derskega jezera.; Taraboš pripade Albaniji. Pri vasici Žogaj, ki še ostane albanska, gre meja Čez jezero do zaliva Liheni 'Hotis in sledi dalje meji, ki deli oba rodova Grudov in Hotov, ki, pa pripadeta k Crnigori, na eni strani, ter med rodovoma Kastrati in Klementi na drugi strani, tako da pripadeta oba ta rodova k Albaniji. Zatem ostane stara meja med črnogorskim plemenom Kuci in rodom Klementijev do teritorija Guzinje in Plava; gre nadalje po gorovju, ki deli Limo in Drin, tako da pripadeta mesti Guzinje in Plava z okolico k Crnigori. Nato zapusti meja to pogorje in tvori vršac gričev ob južni strani mesta Djakovice, ki ne pripade Albaniji ter gre nadalje po tem grebenu do Belega Drina. Gre zatem ob strugi te reke do zahodne strani Prizrena in mejne črte med tem distriktom in onim Ljume, tako da ostane ta poslednji pri Albaniji.
Od tod gre meja dalje 'do vršaca gore Korab, pri čemur ostane distrikt Dolnji, Debar albanski, di-strikt Reka pa ne, zapusti ta vršac nekaj malo na severni strani mesta Debar, ki ne 'pripade Albaniji, do Črnega Drina, gre za to reko do vasi Lukovo, odkoder sledi po gorovju, ki loči dolino Drina od reke Skumbi, pusti Stugo izven Albanije in doseže v okolici vasi Lina obrežje Ohridskega jezera.
Zavezniki med seboj.
Iz Sofije poročajo:
Kakor je videti, se sovražniki balkanske neodvisnosti prezgodaj vesele. Upanje, da se pograbijo balkanski narodi takoj po sklenjenem miru s Turčijo za lase, je še na vrbi. Da so v posameznih vprašanjih nesoglasja med zavezniki, je splošno znano; tudi je v nekaterih meščanskih strankah toliko egoizma, da ibi se zveza gotovo razbila, če bi odločevali taki hujskači, ki se najdejo na Bolgarskem prav tako kakor v ostalih deželah. Toda razburjeni glasovi v nacionalističnem časopisju niso pravo merilo za razmerje med balkanskimi državami. Komu bi prišla voljna med zavezniki najbolj prav, pokazuje pogled v nekatere tuje časopise, ki pihajo zlasti Bolgarski na dušo, ter dražijo ostale zaveznike. INeka-iterim diplomatom bi bilo zelo žal, če bi se s končano vojno definitivno rešilo balkansko vprašanje. Ali prav zato, ker je /Balkanska zveza najmočnejši zar pah proti grozečemu imperijalizmu in ker se to spoznava v Sofiji in v Belgradu in v Atenah, se sme pričakovati, da bodo tuje intrige enako brezvspešne, kakor domače hujskanje. Iz dobrega vira prihaja poročilo, da se Srbija in Bolgarija pogajata (zaradi iz-premembe prvotne pogodbe in da je od tega pogajanja pričakovati dober vspeh.
Angleško-nemška zveza.
Nemci, ki so po svojem kanclerju Bethma|nn-Hollwegu proklamirali boj med gernpjnstvom in slovanstvom,! se zelo trudijo, da bi združili vse Germane. Zlasti bi radi pridobili Angleže, kateri pa radi mnogih gospodarskih interesov ne marajo nič slišati o zvezi s konkurentinjo — nemškim rajhom. Dunajska „Information“ prinaša zanimiv članek, ki, jasno osvetljuje združevalno tendenco germanstva. Priobčujemo v naslednjem cel članek:
„Pruski princ Henrik, brat nemškega cesarja, se mudi sedaj v Londonu, ‘kamor' je šel, glasom u-radnih listov, po čisto osebnih poslih. ÌPri tem se pa moramo spomniti, da je bil princ Henrik tudi lansko leto v Londonu in da je od tedaj razmerje med Anglijo in Nemčijo znatno izpremenilo svoj značaj. Ta princ je veliki admiral in generalni nadzornik nemške mornarice in po njegovem zadnjem potovanju se je veliko govorilo o dogovoru mogočnih mornaric teh dveh držav.
Po došlih nam in zelo zanesljivih obvestilih bo imelo potovanje princa Henrika velik političen vpliv na dogodke; prave posledice njegovega bivanja v Londonu pa se zdaj še ne dajo presoditi. Beth-ma,nn-Hollweg je povdarjal v svojem govoru važnost akcije., ki bi združila angleško in nemško pleme, do-čim je Sasonov glasom uradnega poročila v svojem govoru minolega petka odločno zanikal različnost mišljenja narodov v političnih vprašanjih. Mi pa, ki motrimo pazno politične dogodke zadnje dobe, moramo reči, da ni dvoma, da se združenje’ nekaterih plemen pripravlja, če že ni — dejstvo.
Angleški in nemški narod sta oba istega plemena in zato ni nikakor izključeno, da se v resnici združi to, kar si je že po naravi tako blizu. In pri tem treba računati na vzajemno simpatijo obeh narodov in na možnost prilagoditve drugega drugemu. Za balkanske krize je Anglija takoj razumela, da se njene nakane zelo razlikujejo 'od francosko-ruskih. Nezaupna nevolja angleških diplomatov radi spletk, ki so se godiie pred izbruhom balkanskega prevrata in ki se še nadaljujejo tekom vse krize, ki je Še občutno povečala in je povzročila, da ste se stališči Anglije in njenih dveh zaveznic Francije in Rusije — ',še bolj razmaknili. Posledica poizkusa, ki je ho-
tel zavdinjati Anglija le osebnim interesom teh dveh zaveznic, je ta, da sta se začeli Anglija in Nemčija približevati druga drugi.
To zbliževanje, ki je pospešuje sorodnost plemen, razpršuje gospodarske pomisleke in male ljubosumnosti, ki so včasih zaoblačevale nebo ;obeh velesil. Prva morska velesila (Anglija) in najmočnejša sila na kopnem/(Nemčija) sta se združili, ker imata le en cilj namreč odpreti povsod vrata svoji 'trgovini in industriji.
Minulega meseca novembra je bil pruski princ Henrik prinesel iz Londona preliminarije pomorskega sporazuma; sedaj pa se vrne v Berolin s čisto pravilnim dogovorom in morda celo s preliminariji angleško-nemške zveze. Anglija je le Še; po imenu pristašica tripelentente (igra torej vlogo kakor Italija v trozvezi. Op. ur.); onega solidnega■ Sporazuma, ki je s svojo močno voljo vzdrževal v Evropi mir vkljub velikim in malim izzivačem, pa ni več. Sedanja balkanska kriza končuje z apoteozo Jtrozveze, — koje vladarji so tesno sklenjeni očuvali mir svojim narodom!“
Tako člankar v gori omenjeni korespondenci; bodoči dogodki pa pokažejo, v koliko je tu le želja porodila misel.
Žrtve balkanskih zaveznikov.
Izgube balkanskih zaveznikov (iznašajo do sedaj: Crnagora 6.000 mrtvih, Grčija đl.000, Srbija
22.000,	Bolgarija 80.000. Ranjenci niso všteti.
Shodi.
Vojnik.
Včeraj je 'imelo politično društvo za celjski o-kraj pri nas svoj shod, kojega je vodjil deželni poslanec Terglav. Poročila o razmerah v državnem in deželnem zboru so podali poslanci dr. Korošec, dr. B e n k o v i č, Tj e r g lav. Na predlog častitega gospoda 'Žagarja se je izreklo poslancem Slovenske kmečke zveze popolno zaupanje in se odobrila obstrukcija v deželnem zboru.
Sv. Tomaž pri Ormožu.
V nedeljo, dne 20. t. m., po rani maši, se je vršilo pri nas gospodarsko zborovanje, katero je bilo, kakor običajno pri nas, prav; dobro obiskano. Predaval je gospod nadrevizor Vladimir P u Š e n -j a k, kateri nam je orisal položaj na denarnem trgu in govoril o stanju kmečke gospodarske organizacije. Popoldne se je vršil občni zbor naše kmečke hranilnice in posojilnice, na katerem je gospod Vladimir P u š e n j a,k na podlagi računskega zaključka v lepem številu zbranim članom in vlagateljem razložil lep napredek našega zavoda in končal z željo, da zavod napreduje tudi v bodoče.
Velika Nedelja.
Včerajšnje zborovanje okrožja mladeniških zvez ormoškega okraja je bilo zelo dobro obiskano. Zastopane so bile vse Mladeniške zveze. Govorili so: predsednik Sever, č. g. p. jGrobljar in Fr. Že bot iz Maribora.
Koroško.
Naš neutrudljivi dr. H o h n j*e c je imel včeraj dva shoda pri naših ( koroških bratih. V obližju slovenskega Pliberka sta se vršila včeraj dva shoda za žene in dekleta. Prvi se je vršil predpoldne v Vogerčah, drugi popoldan v Žvabeku. Bila sta prva shoda te vrste v teh dveh farah in prav dobro obiskana. V Žvabeku je bilo navzočih tudi mnogo mož in mladeničev. Govorila sta na obeh shodih g. dr. Hohnjec in vrtnar Kriegl. Prvi je z njemu lastno zgovornostjo v prijetno-šaljivem tonu navduševal za svetle vzore slovenskega ženstva. Drugi je pa predaval o vrtnarstvu jn je svoj predmet podal prav poljudno. Poleg govorov je v Žvabeku zapel mešani zbor prav lepo nekaj krasnih slovenskih pesmic. Z veseljem gledamo v bodočnost, kajti nič več se ne bojimo za obstoj koroških Slovencev; saj vstaja in se probuja koroško slovensko ženstvo.
Raznoterosti.
Sv. oče. Bolezen sv. očeta se vsak dan boljša in je upanje na popolno ozdravljenje vedno večje. Zadnja poročila so vsa ugodna. Najnovejše od dne
20.^ aprila pravi: Buletin, ki je bil izdan danes zjutraj, pravi, da ,so sv. oče že štiri dni brez mrzlice. Vsled zboljšanja bronhijalne bolezni vidno rastejo moči sv. očeta.
Iz politične službe. Bivši okrajni glavar v Ptuju in' bivši vladni komisar graškega mesta po razpustu prejšnjega občinskega zastopa, namestniški svetovalec Anton pl. Underrain, je dobil naslov dvornega Pvetnika.
Poroka. V Slivnici pri Mariboru sta se danes y pondeljek, dne 21. aprila, poročila vrl mladenič-mizar Franc Kolman, sin znanega našega somišljenika gospoda Josipa Kolmana, z gdč. Marijo Sviti. Obilo sreče!
„Zarja“ je izvolila za XXV. tečaj dne 16. t. m. na svojem prvem poletnem občnem zboru sledeči odbor:	predsednik phil. Gombotz, podpredsednik
med. Stanko Velkavrh, tajnik 'med. Ivan Drobnič, blagajnik med. Josip Paulin, knjižničar med. Pavel
Janežič, gospodar iur. Jakob Trenko, odborniški namestnik med. Jakob Rebernik.
Slomšek-Einspielerjeva slavnost v Ljubljaini. Ta slavnost v korist obmejnih 'Slovencev, ki se je predzadnjo nedeljo < praznovala v hotelu „Union“ v Ljubljani, se je izredno dobro obnesla. Vsa velikanska dvorana je bila natlačeno polna. Poleg obilnega občinstva so počastili slavnost gospodje generalni vikar Flis in mnogo odličnih zastopnikov, duhovščine, podpredsednik državne zbornice Pogačnik in še mnogo državnih poslancev, dr. Lampe z deželnimi odborniki in mnogimi deželnimi poslanci, kom. svetnik Povše, razni srednješolski ravnatelji in veliko slovenskih skladateljev in drugih odl|ičnih oseb. Štajersko in Koroško so zastopali poleg slavnostnih govornikov gospodje: državni in deželni poslanec dr. Verstovšek, odvetnik dr. Brejc, župnik Žel izj Hodiš pri Celovcu 'in profesor dr, Arnejc. Koncert v Mariboru in gledališka predstava pri Trabesingerju v Celovcu, ki sta se vršila isti dan, sta naredila, da ni bilo iz obmejnih krajev toliko gostov, kolikor smo jih pričakovali. Glasbeniški spored je 'zaslužil vso hvalo in je občinstvo naravnost očaral. Zlasti solospevi operne pevke gospe Otaholove so vzbudili navdušeno ploskanje. 'Morala je nekaj napevov dodati in poklonil se ji 'je za njeno sodelovanje krasen Šopek. Tudi marsikateri muzikalični komad se je moral na zahtevo občinstva ponoviti. Zbore in orkester je izborno vodil gospod pevovodja „Ljubljane, Svetek'. Slavnostna govornika, gospoda dr. Medved lin Grafenauer, sta na kratko orisala življenje slavljencev in je tako pristen koroški humor Grafenauerjev, kakor/ navdušen in navdušujoč vspolet krasnih besed našega dič-nega, nepresegljivega slavnostnega 'govornika kot exochen g. prof. dr. Medved vzbudil obče priznanje in največje navdušenje. — Pri prijetnem zabavnem večeru, ki se je po končanem sporedu vršil v dvorani, je ‘za to predsednik združenega odbora slavnost priredivših društev, gospod dr. Pogačnik, izrekel slavhostnima'govornikoma v imenu prirediteljev in vsega slovenskega naroda najjoplejšo zahvalo. Pri večeru je pevski zbor „Ljubljane“ zapel Še marsikatero mično pesem in svirala je „Slovenska harmonija.“
Iz sodnijske službe. Pisarniški ravnatelj mariborske okrožne sodnije, Franc AVresonig (Brezov-nik) je stopil v pokoj. „Marburgerca“ ga hvali kot dobrega nemškega moža in je bil Wresonig kot mož Čistokrvnega „nemškega“ pokoljenja v resnici tudi v svoji službi velik „Nemec.“ Bil je pač produkt našega justičnega sistema. — Sodnik dr. Viktor Pavliček v* Brežicah je imenovan za okrajnega sodnika in predstojnika sodišča v Šoštanju.
Osebna vest. Gospod Ludovik Schofi, revizor Zadružne zveze v Ljubljani, je izstopil izi njene službe.
Ali ni to dvojna mera? „Die. Beute, das ist die
südslavjische Ethik; die Beute, das ist das 'kulturelle Lebensziel.“ Tako psuje sobotna „IMarburgerca“ nesramno nas Jugoslovane, a državno pravdništvo ne najde na tem nič takega, kar mora globoko žaliti vse 'Jugoslovane, kar mora hujskajoče vplivati na razmerje med nami in Nemci. Ko smo mi pisali o brezobzirnem prodiranju NemjceV, ki si' hočejo psvor jiti našo zemljo ter »smo rabili precej ostre besede, smo bili zaplenjeni. Seveda, „Marburgerca“ in mi, sta dve reči!
Hinavci. „Die Beute, das ist die südslavische Ethik“, tako piše „Marburgerca“, glasilo Südmar-kovcev, ki so si postavili za svoj cilj, da nas preženejo iz grude naših očetov. Našo zemljo nam hočejo zapleniti z vsemi sredstvi in na vsak način, ter tega niti ne prikrivajo, a pred javnostjo bi pa radi naslikali nas Jugoslovane, ki se povsod samo branimo, kot roparje. Ali ste že videli nesramnejšo hinavščino ?
Ouousque tandem? Zopet so se dogodili v Dalmaciji slučaji, ki kažejo, da hoče avstrijska vlada v neverjetni zaslepljenosti ubiti v Jugoslovanih vsak čut patriotizma, da hoče vlada s am, a izrediti jugoslovansko irredento. „Edinosti“ se poroča iz Dubrovnika:	Po zmagi Srbov pri Kumanovem je bila tukaj
prirejena narodna svečanost Srbov in Hrvatov brez razlike strank. Vso svečanost in sprevod $)o mestu je vodil tukajšnji notar Luka markiz Bona. Tekom svečanosti se je deklamirala tudi neka oduševljena pesem v proslavo srbskega orožja, komponirana po sodnem svetniku ipl. Grisogona, kii je bil radi tega disciplinarno premeščen. Sedaj se je javil tudi pesnik dotične pesmi v osebi ravnatelja tukajšnje ženske preparandije, gospod Kriletič, in je bil takoj nato brzojavno odstavljen od službe. Od višje strani se je zahtevalo, naj državno pravdništvo dvigne obtožbo proti voditelju sprevoda, gospodu markiju. Boni. Državni pravdnik Kronja pa je izjavil, da ni razlogov, da bi se proti Boni smelo kazensko postopati. iVsled tega je bil državni pravdnik Kronja suspendiran radi neposlušnosti /napram višjim zapovedim, a notar Bona je bil suspendiran od pravice vršenja službe^.
Šolski otroci so dolžni obiskovati verske vaje svojega veroizpovedanja.. Neki trgovec na Moravskem ni pustil svojega otroka, ki je hodil v tamoš-njo šolo, k maši in tudi ne k spovedi in obhajilu. Okrajni šolski svet je kaznoval očeta na 20 K globe, ker je spoznal njegovo ravnanje kot protizakonito. Deželni šolski svet je razsodbo potrdil, na kar se je oče pritožil na državno sodišče in izjavil, da je
šolski svet kršil zakon, kateri daja državljanom versko svobodo. Državna sodnija je pa to pritožbo odklonila in utemeljila svojo razsodbo^ tako, da se v danem slučaju zakon v resnici ni kršil. Otroci so tedaj dolžni »obiskovati verske vaje svoje vere in starisi, ki bi to zabranjevali, zapadejo kazni..
V dobi lmmanitete, ali kako uprava c. kr. državnih železnic svoje delavce ceni. Prožni delavec Girl je celih 39 let delal slavni državni železnici in je pred kratkim v bolni|šniči umrl. Pet njegovih stanovskih tovarišev je pri sekciji Melk prosilo za dopust, da se udeleže pogreba. Dobili so pa-c. kr. odgovor, da če se hočejo udeležiti, se jim ali dan od zajamčenega dopusta odšteje, ali pa za čas odsotnosti plača odtegne. To je pa že višek človeškega čuta! Od sekcije same se pogreba ni udeležil nikdo! To nam govori živo besedo, koliko slavna uprava c. kr. državnih železnic ceni delavca, ki ji je žrtvoval samo $9 let.
Štajersko*
Maribor. V soboto, dne 19. t. m. zjutraj je u-mrla v Celovcu v hotelu Trabesinger, kjer je bila uslužbena pri gospodičnah Lojziki fin Pepici Leon, gdč. Lenčka Žižek v cvetju mladosti v 20. letu. Kruta jetika je napravila po kratkem bolehanju neizprosen konec upovpolnemu življenju. Se le se ji je zasmejalo nasproti življenje, že mora; leči v hladni grob. To je nemila usoda in človeku se stori milo. Pokojnica je bila dalje časa uslužbena tudi v tukajšnjem Narodnemu domu, kjer !so jo radi njenega ljubeznji-vega vedenja imeli vsi radi. Bila je vedno skhbna, postrežljiva in !vestna, ter je imela za gosta vjedno prijazno besedo. Jutri v torek, dne 22. t. m., zjutraj ob 8. uri jo prepeljejo iz Celovca v Maribor, kjer bo popoldne ob 4. uri pokopana. Bodi 'ji zemljica lahka!
Maribor. Čudno zabavo si je dovolil včeraj popoldne v neki slovenski gostilni neki gost. Raztrosil je neki prašek in naenkrat so vsi navzoči gosti kihali. Take „šale“ so povsem nedostojne in primerne za kakšne nepridiprave-paglajvce, ne pa za boljše ljudi, osobito ker 'so ljudje hoteli vedeti,, da je to storil nek c. kr. uslužbenec! Čudne navadne, s katerimi se dela neprijetnosti gostom in gostilničarju!
Kamnica pri Mariboru. V nedeljo, dne 20. t. m., je bil pri nas pokopan Anton Kalunder, zidar v Kamnici. Naš fantovski pevski zbor mu je ob odprtem grobu zapel v slovo ginljivo pesmico: „Blagor mu!“ Rajni je bil vdovec, ki zapušča dve hčerki-si-roti, popolnoma nepresrkbljeni. Naj v miru počiva!
Lombali. V nedeljo, 'dne 13. t. m., se je ustanovila pri nas podružnica c. kr. kmetijske družbe za Lembah-Ruše. Za predsednika je bil izvoljen F. Robič v Lembahu, za podpredsednika pa Dr. Lingel, veleposestnik v Rušah.
Slivnica pri Mariboru. Zjveza jugoslovanskih železničarjev,, podružnica Maribor,) priredi dne 1. majnika velik izlet v 'Slivnico, gostilna Lesjak. Izletnike spremlja godba. Odhod iz Maribora ob 1. uri 30 minut popoldne. Na sporedu je godba, petje in pa prosta zabava. Udobni prostori, vrt in kegljišče je na razpolago, kakor je tudi poskrbljeno za dobro postrežbo in zmerne cene. Povratek v Maribor je mogoč ob 5. uri 30 minut, 5. uri 50 minut, in z godbo ob 7. uri 26 minut. Izlet se vrši pri vsakem; vremenu. Vstopnina 20 vinarjev. Kdor je prijatelj proste, neprisiljene zabave, naj pride, žal mu ne bo! Vabila se ne razpošiljajo.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Francetu Močigradu, dopisniku dne 12. t. m. v „Slov. Narodu“ objavljenega dopisa iz 'Sv. Lenarta, celo kratek odgovor: Cel tisti dopis je tako otročji, da se čudim, kako ga je mogel „Slovenski Narod“ sprejeti; oči-vidno pač nima bolj pametnih stvari, o katerih bi pisal. Čudim se tudi, da more tako visoko'1 učen, tako mnogo zaposlen gospod sestaviti take bedarije, kakor je na primer pačenje mojega imena itd. Tudi se mi zdi smešno, ko me imenuje „kmetsko uš za ko-lirjem.“ Visoki gospod, koliko j>a je pri Sv. Lenartu ljudij, 'ki bi ne izšli iz kmečkega stanu? So li tisti izvzeti, ‘ katerih predniki soj bili mogoče kaki črev-ljarji? Torej, France Močigrad:«le pamet, pamet, kadar zopet kaj pišeš! — Ignacij Kurbos.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. ,Naši vele-narodni liberalci so si postavili svoje šotore v gostilni Nemca Krainza, to se pravi:	svoj „klubzim-
mer“ so premestili iz slovenske gostilne v nemško. Nam celo prav, bomo 'vživali v naših prostorih vsaj neokužen zrak. Le eno vprašanje stavimo gospodu dr. Gorišeku: Kje je narodnost? Najprej častna beseda: ne k slovenskem zdravniku, — sedaj pa častna beseda : ne v slovensko gostilno. Oj ti uboga narodnost !
Celje. Katoliško podporno društvo priredi na prihodnji petek, dne 25. t. m., ob 5. uri popoldne, v opatiji svoj redni občni,1 zbor. Vspored: poročilo tajnika in blagajnika ter volitev novjega blagajnika. K obilni udeležbi Vabi vse ude in prijatelje društva u-ljudno odbor.
Celje. (Dvestoletnica pragmatični sankcije na slovenski nižji gimnaziji v Celju.) Učna oblast je poslala na vse šole spomenico, naj se letošnja dvestoletnica 'pragmatične sankcije proslavi, povsod po Isvojih močeh. Temu pozivu sledeč* je priredila tudi slovenska gimnazija v Celju majhno slavlje, kakor je pač mogla po svojih skromnih močeh. Ker nima
zavod v svoji revščini nobene Večje sobane, ki bi bila ^dovolj obširna za kakoršnokoli celokupno prireditev, je bilo treba gledati, kje bi se drugod dobila pripravna dvorana. Pa kamorkoli.pogledate, nikjer ne najdete (pripravnega. Nemške dvorane za slovenske goste pač niso pripravljene, poznamo Celje, slovenska pa stane preveč. Tu se je usmililo revnih gimnazijcev Katoliško izobraževalno društvd in odstopilo gimnazijcem brezplačno svojo) dvorano pri „belem volu“ v njihov namen. Tam so se zbrali danes pondeljek ob 8. uri zjutraj profesorski zbor z dijaki vseh šesterih razredov in priredili prisrčno iz-nenadljivo slavlje. Gospod vodja kot spreten zgodo-vinar-strokovajak je, otvorivši slavnost, razložil pomen tega dne in dogodka pred dvesto leti in njega pomen za danes, povdarjajoč pred vsem, kako pragmatična sankcija spontano deluje in učinkuje tudi v teh težkih časih in druži različne avstrijske narode skupaj v ljubezni do sivolasega, miroljubnega vladarja, katerega naj nam Bog, ohrani še leta in leta. Tedaj nastopi dijak četrtega razreda Senica Ivan, ki vestno, fekrbno in vzneseno prednaša pred izne-nadenimi poslušalci ljubko rodoljubno pesem, ki jo je spesnil ravno za to slavlje njegov sošolec, ki pa ni hotel biti imenovanf Tudi 'harmonij so si oskrbeli, ga pren.esli iz gimnazijskih prostorov v to dvorano, da bi se bolj slovesno glasila otvoritvena rodoljubna pesem in zaključna avstrijska himna.
Sv. Frančišek na Stražah. Dne 16. in dne 17. t. 'm. je bil nabor v Mozirju in Ljubnem, Naše katoliško izobraževalno društvo je dalo cesarju in državi pet čvrstih fantov, izmed njih .celo enega odbornika in dva dobra pevca. V.naši mali gorski župniji je potrjenih skupno 'deset fantov. Vidi’ se, da je naše ljudstvo trdno in se varuje mestnih razvad in omeh-kuženja, ki se posebno mladim ljudem zelo Škodljiva.
Kozje. Velik živinski in kramarski sejm se vrši dne 26. aprila v Kozjem. Sejmarji se opozarjajo na novo mostno tehtnico, katera bo ta dan brezplačno na razpolago. Vstop v sejmišče za živino je vstopnine prost. Ker je pričakovati ogromno Število lepe živine, se kupci uljudno vabijo.
Koroško.
Sv. Višarje. Slovita božja pot na Sv. Višarje se prične letos prav zgodaj, že s 1. majnikom ali na praznik Kristusovega Vnebohoda.
Kdo vodi na Koroškem nemškonacionalno propagando? Celovški „Mir“ poroča: V St. Pavlu v La-budski dolini še je ustanovila te dni okrajna zveza nemškega Schulvereina. V odbor) so bili izvoljeni: c. kr. sodnik Kummel kot načelnik, gozdar Kalcher kot njegov namestnik', c. kr. davčni oskrbnik Lupfer kot blagajnik, c. kr. oficijal 'Zaufel kot tajnik in še en moški in ena ženska kot zastopnika nemškega „ljudstva.“
Št. Tomaž. Vabimo na zborovanje in gledališko igro „Tri sestre“, katero vprizori društvo „Edinost“ v St. Tomažu na prostem (na župnijskem dvorišču), in sicer na praznik Kristusovega vnebohoda, dn 1. majnika. popoldne po blagoslovu. Na vspo-redu je tudi petje in tamburanje. Vstopnina za ude 20 v, za neude 40 v.
Bilčovs. Katoliško slovensko izobraževalno društvo „Bilka“ v Bilčovsu priredi v nedeljo, dne 27. aprila, predpoldne po sveti maši, svoje običajno mesečno zborovanje v župnišču. Pride govornik iz Celovca in se bo na zborovanju razlagala „Knjiga o lepem vedenju.“
Razgled po svetu.
1000 praznih stanovanj v Gradcu. V bližnjem času namerava prirediti društvo graških hišnih posestnikov večje zborovanje, na 'katero bodo povabljeni tudi najemniki. Na podlagi številk bodo skušali dokazati, kje tiči vzrok zvišanja stanarine. Velik del najemnikov. ne more več zmagovati visokih stanarin-skih cen v notranjem mestu ter se rajši naseljuje v raznih predmestjih in v okolici graškega mesta, — vsled česar je naraslo število praznih stanovanj v notranjem mestu že na 1000, koje število se bo pa v bližnjem času še izdatno pomnožilo. Bržčas ta akci-ja„ne bo prinesla nobenega vspeha. Nepretirape cene bi bilo edino primerno sredstvo.
Sufragetke hotele razgnati v zrak redakcijo. Londonske sufragetke so sklenile komplot proti u-redništvu lista „Standard.“' Vse priprave, da se to uredništvo požene v zrak, so že bile storjene. Policija pa je zaroto pravočasno odkrila in straži sedaj uredniško poslopje.
Zrakoplov eksplodiral. V Villiersu na Francoskem je dne 17. t. m., ob 3. uri popoldne, eksplodiral neki Vojaški zrakoplov v trenutku, ko se je spuščal na zemljo. V zrakoplovu je bilo pet francoskih častnikov, ki so vsi popadali iz precejšnje višine na zemljo. Tri častnike je pri priči ubilo, dva se pa fee borita s smrtjo. Vzrok eksplozije še ni znan.
Pogreb multimilijonarja Morgana. Iz New-Jor-ka poročajo, da je priplul tja v soboto jparnik „,La France“ in sicer z žalnim znakom: zastavo, do polovice jambora, s truplom znanega multimilijqnarja P. Morgana. Vsi parniki in druge ladije so v znak žalosti tudi razobesile zastave na pol. jambora. Krsto so prenesli nato v spremstvu ogromne množice v, zasebni muzej Morganov, kjer ostane truplo Več dni javno na mrtvaškem odru.
Loterijske Številke.
Gradec	16. aprila 1913	39 72 79 17 12
Line	19. „	„	5 78 83 28 59
PvAfls se lePa> enonad-B W M Si stropna, vili podobna	obstoječa iz 6
zidana vBIwiSlRy sob in gospodarskega poslopje, 2>/? orala sado-nosnika in njive, s stiskalnico. —-Lega v'prijaznem trgu Gornja Radgona, tik župne cerkve sv. Petra, 5 minut od želez, postaje Gornja Radgona in 5 minut od mesta Radgona. Nese mesečno 50 K najemnine. Zaradi lepe, mirne lege, brez prahu, z vrtom obdana, posebno pripravna za kakega duhovnika-penzijonista. Cena in plačilni pogoji se zvejo pri gospodu Janezu Lančiču, kleparskemu mojstru v Gorn j i Radgon i.	70
Posestvo icoVsh«o
kozolcem in hlevom — od premogovnika oddaljeno 20 minut in od cementnega kamnoloma 5 minut — se radi rodbinskih razmer ugodno proda. Več pove Ferd. Marn v Trbovljah 1.	72
Gospodična
z dolgoletnimi spričevali, izvrstna kuharica, išče službe gospodinje. Ponudbe pod H M 33, pošta Maribor, kolodvor, poste restante. 85
Razpisuje se
služba organista
in cerkovnika v Rušah pri Mariboru. Nastop službe po prvem maju. Glede plače se izve pri cerkvenem predstoj-ništvu v Rušah Naslov : Cerkveno predstojništvo v Rušah pri Maribora.	84
Resna žen. ponudba!
Mlad, samostojen obrtnik, ki opravlja dobićkanesno obrt najboljše stroke v Celju, se želi takoj poreč ti z deklico kmečkih starišev od 22 do 26 let staro. Piednost imajo dekleta iz Savinjske doline, izučene šivilje, prijazne zunaj nosti, močne postaje, lepega obnašanja, veselega značaja, neomadeževane preteklosti, izobražena, z 4000 K dote. Ponudbe s sliko do 26. aprila pod naslovom: Dobra obrt A. B. poste restante Celje. Nepodpisane ponudbe ponnd • nie in brez podpisa njih starišev se ne sprejemajo in se na nje ne odgovarja. 83
Ureza birmo!
repasirane $ pismenim Jamstvom:
Pristna srebrna ura K 7’—
Pristna srebr. ura ženskaK7-—
Pristna srebrna verižicaK 2~— Pristna srebrna verižica
____________damska K 3~40
Zlata ura .... K 28-—
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom proda-rapasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane!
Urar, očalar in zlatar
franto ggyre| Nariber
Tegethefova cesta št. 39.
Naznanilo prodaje.
Podpisani upravitelj konkurznega sklada IgnsCA firm, bivšega trgovca v Št. Jurju oh Taboru
naznanja, da se bode vršila
dne 28. aprila f. I. ob 10. uri dopoldne,
V Kapiji pri Vranskem počenši prodaja v kon-kurzni sklad spadajočega manuiakturnega in špecerijskega blaga, ki se nahaja v bivših prodajalnah v Kaplji in v Št. Jurju ob Taboru.
Blago se bode prodalo in sicer zaloga v Kaplji zase v celoti, zaloga v Št. Jurju ob Taboru pa tudi zase v celoti, kakor leži in stoji, brez jamstva konkurznega sklada za kakovost m količino blaga ponudbenim potom najboljšemu ponudniku,
Ustmene ponudbe sprejemal bode navedeni dan oskrbnik konkurznega sklada.
Vsaj eno tretjino kupne cene mora kupec plačati takoj, ko se mu naznani, da je njegova ponudba sprejeta, ostanek kupnine pa se ima plačati najdalje do 3. maja 1913, do katerega dne mora tudi kupec blago prevzeti. Ako ne plača kupec pravočasno ostale kupnine, zapade v prid konkurznega sklada od kupca že plačani delež kupnine.
Blago, ki se nahaja v bivši prodajalni v Kaplji, je cenjeno na	4.864 K 97 v.
blago pa, ki se nahaja v bivši prodajalni v Št. Jurju ob Taboru, na 930 K 80 v.
Inventurni in cenilni zapisnik v prepisu je na vpogled pri upravitelju konkurznega sklada, kateri slednji daje vsa natančnejša pojasnila prej, kot tudi na dan prodaje.
Vransko, 16. aprila 1913.
Mihael Jelovšek,
c. kr. notar, kot upravitelj konkurznega sklada.
Cemeiitna dela
bot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sobe za piote, cevi za kanale in draga deia iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor
zaloga' betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (bliza frančišk. cerkvi). Telefon št. 188.
Ponehale bodo vse kritike o Tolstovrški slatini,
ako jo sedaj poskusite
ko se je posrečilo vrelec moderno urediti
je našel nov pritok, ki je močen na ogljikovi kislini. Sedaj lahko tekmuje „TolstovrSka“ z vsemi
najboljšimi kislimi vodami, ker zelo Tn Ictmiiselr j0 sedaj najboljša zdravilna in mozira in ostane tndi čista.	» ■ OIS,UWI	_ namizna osvežujoča mineralna
kisla TMlfcČMUMeLA^oiiajo odlični zdravniki za BeinzaTn|eAn|fn«lra!>Ìe bila voda. ■ OIS aO wb SBlOgyojebolnike ter za cele bolnišnice. ■ UI«»UwI	odliko-
vana na dveh razstavah. Dobiva se v vseh boljših T £%leA«iiinčlri clmtinS gostilnah, trgovinah in lekarnah ter pri podjetju ■ WB3ÌIUWI 9H.B	AlBInj
“ (Koroško) — Zaboj s 25 s/8 steki, stane le 5 kron. Prazne steklenice se sprejmejo v polnitev po najnižji ceni. Posknsite! Boste hvalili!
• y Katare in drnge bolezni v grla IVmUIICI ■ najhitreje ozdravite, ako pridno grgrate in pijete „Tolstovrško“.
1 *---
Guštanj
Ü |,e4SHaHÌI V Pijte le Tolstovrsko ■»KJ5ÒXIBBBSB1 a H ■ slatino, ki vsled svežega, prijetnega okusa nadomesti vsako drugo pijačo !
A. VIHAR
Koroška ceste 53 M&tibof Heogasso 2 in 4
se priporoča v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskih del, kakor : za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarne;, izdeluje portale in prevzame vsakovrstna popravila. Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.
Darila za birmance !
Kmalu pride zopet čas, do bodejo pr.evzv. knez in Ško! delili po mnogih župnijah zakrament sv, birme, Navadno dobijo birmanci od svojih botrov tudi primerna darila. Mnogokrat dela botrom največ preglavice, kako darilo naj bi dali svojim birmancem. Po našem mnenju je najboljše, da naložijo botri birmancu, ako je mogoče, primerno svoto denarja v posojilnici in otroku izročijo knjižico ter birmanca tako učijo št e di ti. Za spomin pa mu naj še kupijo lep molitvenik in lep rožni venec. A pr.i nakupovanju molitvenikov naj botri ne gledajo ria lepo vezavo, na krasne platnice, temveč na lepo vsebino molitvenika. Zato upamo, da bomo botrom ustregli, ako jim nasvetujemo, katere molitvenike naj kupijo svojim birmancem za spomin.
Mi najbolj priporočamo sledeče molitvenike:
1.	Sv. opravilo
Spisal župnik Jože! Cede, natisnila in založila Tiskarna sv* Cirila v Mariboru. Ta molitvenik: je sestavljen natančno po KajteMzmu ip obrednih Knjigah., Obsega krasno in poučno razlago celega cerkvenega leta. Ima vse navadne pobožnosti, 6 raznih sv, maš, pouk o zakramentih, molitve za popoldansko službo božjo in 73 naj-lepših pesmi, Ta molitvenik najtopleje priporočamo kot darilo za birmance. Stane pa z rudečo obrezo K 1’30, v zlati obrezi pa se dobi v raznih finih vezavah po K 1’50, 1/70, 2r60 in 2'70. Primeren je za birmance od 10 let naprej.
2.	Malo sv. opravilo.
Ta je krajši posnetek iz prejšnjega molitvenika. Je lep in poučen ter primeren za otroke od T do 10 let. Stane pa v rudeči obrezi 70 vin., v zlati pa 1 K.
3.	Prijatelj otroški.
Spisal dr,, ji, Somrak. Ta molitvenik je prav primeren za otroke od 7, do 10. leta:. Je jako poučen iri obširen ter stane v priprosti vezavi 40 vin., z zlato obrezo pa SO vin. jo se vsi ti molitveniki v Tiskarni sv._ Cirila v: Mari-
4.	Venec pobožnih molitev in sv. pesmi.
Ni ga molitvenika, ki bi imel t.ako krasna premišljevanja in tako pobožno navdahnjeno molitvice, kakor je ta. Obsega tudi nad 600 prelepih cerkvenih' pesmi, — Primeren je posebno za birmance obojega spola, ki imajo glas za petje. Stane v rudeči obrezi 3 K, v navadni zlati obrezi 3 K 50 vin., v fini vezavi pa 4 K in 4 K 20 yin.
5.	Družbine bukvice.
Spisal J. Rozman, To je molitvenik za vsa kr-sčapska dekleta, ali so pri Marijini družbi ali ne. Mirno lahko rečemo: Za dekleta ni boljšega molitvenika itaKor je ta. :Ta knjiga je primerna za dekleta od 12, leta naprej. Stane v ru_ deči obrezi 3 K, v navadni vezavi z zlato obrezo 3 K 50 vin., v krasni vezavi pa 4 K in 4 K 20 vin,
Te molitvenike torej botrom res iz prepričanja priporočamo kot primerna darila za birmance. Dobi-boru, kamor se naj piše po-nje. Poštnina stane za prve tri 10 vin., za zadnja dva pa 20 viri.
V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru pa se dobijo tudi lepi rožni yè,nci vsake vrste od 15 vin. do 2 K 50 vin, komad.
Botri, poslužite se pri nakupovanju birmanskih daril letos posebno Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta. Štev. 5. Tiskarna je naše domače, slovensko podjetje, ki vam bo točno in dobro postregla!
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljena z najboljilmi stroji, z lastnim električnim obratom, najnovejilmt črkami In čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskar
sko stroko spadajoča dela kakor i časnike, knjige, broiure, stenske In druge koledarje.
Za vlč. župnijske urade : spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jddilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnike, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
00000 Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. 00000