SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. F« poM.1 prejenut velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V »¿»tnfsiriKtJl prejemati velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 0 gld., za četrt leta I g i d., za en metee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan veija 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Nnočnino prejema opr&vništvo (administracija) in eKipedicija, Semeniške ulice št. 2,11., 28. Nazimutlu (inseratn se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. Je se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne. IŠtev. 191. V Ljubljani, v četrtek 22. avgusta 1889. Letiiilt XVII. Varstvo delavcev. Strajki se v novejšem času ponavljajo leto za letom v onih deželah, kjer mrgoli delavcev v tovarnah in v jamah pod zemljo. Letos pa so tudi na Štajerskem in Kranjskem, torej v naši ožji domovini pometali orodje iz rok in odpovedali delo. Priprli so več oseb, nekatere obsodili, druge odgnali, in sedaj je zopet mir. Toda orožje ne more zamašiti vira nezadovoljnosti niti pomagati revnim delavcem, ki zahtevajo za trdo delo tudi primerno življenje. Le zajeziti more sila valove razburjenosti, ki pa so še silnejši, ako prodero jezove. Že polstoletja razširja se po vsem omikanem svetu stroj; za vsako delo skoraj je človek izumil stroj, ki nadomešča delavske moči. In to je ravno popolnoma predrugačilo razmere milijonov delavcev po vsem svetu. Delavska moč prostega, po božji podobi vstvarjenega človeka je prišla pod trd železen jarem; človek z rokama stoji skoraj brez pomoči nasproti premogočnim strojem in vedno rastočemu kapitalu. Vendar pa ni res, da nihče ne vidi bede delavcev, da jih nihče ne pomiluje in skuša jim pomagati. Tudi niso vsi tovarnarji in kapitalisti brez izjeme neusmiljeni; res pa je, da se morajo tudi ti boriti proti konkurenciji. Zato pa je nastala skrajna potreba, da vrede razmere delavcev s splošnjimi glavnimi načeli, ki so primerna za vse dežele in narode. In mednarodna Švica se je lotila tega vprašanja. Povabila je vse vlade, naj letos v septembru odpošljejo pooblaščence v Berno. Avstrija, Anglija, Franciia, Italija, Nizozemska, Belgija in Portugalska so že obljubile, da bodo poslale zastopnike k posvetovanjem. Švicarski zvezni sovct bode predložil navzočim v presojo šest točk, ki so: 1. Prepoved nedeljskega dela. 2. Določitev najnižje starosti otrok, da smejo delati v tovarnah. 3. Določitev najdaljše dobe delavskega dne za mlade delavce. 4. Prepoved dela mladim in ženskim osebam v posebuo zdravju škodljivih in nevarnih zavodih. 5. Omejitev nočnega dela mladim in ženskim osebam. 0. Ivako naj se izvršujejo slučajno sklenjene pogodbe ? V resnici je žalostno, da so krščanski narodi zabredli že v toliki meri od poglavitih postav naravnega prava in božjega razodenja in da ne po-zuajo nedelj in praznikov. To je tembolj čudno, ker kapitalisti trdijo, da so stroji olajšali človeku najtežje delo. To bi sicer moralo biti, a je skoraj nasprotno. Z vsakim novim strojem, z vsakim tehniškim napredkom raste tudi poželjenje, da bi bil človek suženj stroju, da bi svoje meso in kri, svojo dušo neločljivo združil in zvezal z železnimi kolesci stroja, ki ne potrebuje miru in počitka. Konkuren-cija, čisti dobiček., obresti od glavnice, ki rasto noč in dan, svetek in petek — ti ne puste, da bi bil delavec človek, kristijan. In tej postavi se vse klanja. Ali bode v prihodnje še pamet vodila človeštvo in države, ali je človek že toliko opešal in propal, da nima morale in mora živeti le po nagonu, kakor žival? Točka ž. ima določiti, koliko najmanj morajo biti stari otroci, ki smejo delati v tovarnah, in točka 3. bode določila, koliko ur največ na dan smejo delati mladi delavci v tovarnah. Določiti bi morali tudi najvišje število ur za delo na dan vseh odraslih delavcev. Ta točka bi bila jako potrebna, toda zvezni sovet jo je odložil, ker bi bile sicer odklonjene tudi ostale točke. Kako bodo zastopniki sklepali in kako posamezne države izvajale sklepe, to je drugo vprašanje. Toda čas sili; poslušati je treba opravičene pritožbe delavcev ter priznati njihove pravice. Pred sto leti so v Franciji proglasili „človeške pravice", in vendar tam delavci ravno tako trpe, kakor drugod. Dokler človeške pravice ne bodo izvirale iz onih pravic, katere je Bog dal vsem ljudem, je zastonj: Delavec in gospod morata biti prepričana, da ima vsak človek brez razločka neumrljivo dušo, ki je podlaga prave enakopravnosti ljudi, da pa ima vsak stan svoje dolžnosti in pravice. Imamo enake pravice pa tudi enake dolžnosti pred Bogom, da vsak zvršuje svojo nalogo življenja! Želimo, da bi ta krščanska načela vodila postavodajalce. Družbe sv. Cirila in Metoda redna IV. velika skupščina na Bledu dne 8. avgusta 1889. (Dalje.) 4. Za nadzoru i štvo poroča vodja, deželni poslanec Povše. da je dvakrat tekom leta, 23. fe-bruarija in 18. julija, pregledalo blagajnico, ter našlo denarniške zapisnike, hranilne knjižice in gotovino popolnoma v redu. Istotako so nekateri nadzorniki pregledali tiskani račun za leto 1888, ki je bil skupščinarjem na ogled razdeljen in ki se vjema z zgornjim poročilom blagajnikovim; primerjali so ga s knjigami in našli v soglasji. Nadalje naznanja, da je nekaj denarja naloženega pri c. kr. poštni hranilnici za čekovni promet, vse drugo imetje pa po raznih slovenskih posojilnicah, ter ob jednem navede dotične svote. Sklepno poudarja v imenu nadzorstva, da se je slednje vsikdar moglo prepričati o vzgledno-rednem poslovanji društvenega tajništva in blagajništva, ter more slavno skupščino le zagotavljati, da sme naša družba pač prezadovoljna biti, ker se ta dva posla nahajata v rokah dveh tako spretnih in požrtvovalnih rodoljubov. (Občno odobravanje.) Oosp. Einšpieler želi, da bi se društveni denar nalagal tudi v koroške posojilnice. S tem bi se v okom prišlo očitanju, ki se čuje semtertje od neprijateljev naše družbe, da Korošci pošiljajo svoj denar drugam. Blagajnik dr. Vošnjak pojasni, da so vselej, kadar se oglasi katera koroška posojilnica, pri njej naloži zaželjeno svoto, tako pri posojilnici v spodnjem Dravbregu 1000 gld., katere je pa posojilnica tekom leta že vrnila, ker jih ni več potrebovala. Tudi pri najmlajši posojilnici v Djekšah je družba naložila 500 gld. Ako se bodo posojilnice oglašale, postreglo se jim bode z veseljem. LISTEK. Oče Luka Imbrišinovič. V spomin dvestoletnice osvobojenja Slavonije. To R Lopašiču priobčil Iv. St. (Dalje ) Ker so takrat duhovno službo v Slavoniji opravljali frančiškani, a svetovni duhovniki bili kaj redki, posvetil se je naš Luka, ko se je povrnil kot duhovnik v domoviuo, marljivo in oduševljeno cerkvenemu pastirstvu. Že leta 165S spominja se kol pro-povednik v samostanu veličkem, ki je bil tedaj glavni v Slavoniji in matica za ostale samostane, ter so iz njega dohajali duhovniki na ostale župe. Od tega časa se ve že več o delovanji frančiškana Luke ter se pokazuje kot iskren in neustrašljiv bra-nitelj potlačenega naroda proti okrutni turški sili in ljudski krivici, kot goreč in unet krščanski duhovnik in rodoljub hrvatski, ki je delal in trudil se neumorno in odvažno za osvoboditev naroda izpod turškega gospodstva ter za cerkveno in politično jedinstro med sorodnimi brati v krščanski Hrvatski. To njegovo prizadevanje posvedočuje vse njegovo delovanje in življenje, kolikor nam je znano. Kot redovnik in duhovnik se je trudil, posebno kar je postal gvardijan v Našicah, a leta 1675 izbran bil definitorjem države srebrne, da se čim bolje okrepi katoliška vera v Slavoniji, ter je osnoval župe in cerkve, katerih je nekdaj dosti bilo, ali so jih Turki pokončali, ali pa v džamije (turške cerkve) pre-menili. Tako so v sami Požegi Turki vzeli kristijanom tri najlepše cerkve (med njimi današnjo frančiškansko) za džamije, kristijani pa so si morali po strani nove cerkvice od lesa postaviti. Posebej se spominja, da je Imbrišinovič vredil in popravil že jako zapuščeni samostan velički s cerkvijo ter tudi sezidal nove cerkve v Požegi, Peternici in Gnojnici. Kot pravi rodoljub skrbel je tudi za prosveto svojega naroda, osnovavši v Požegi s svojim troškom iu trudom šolo, v katerej je bilo že leta 1672 do 50 otrok. Ako je ves krščanski narod pod turško oblastjo trpel mnogo muk, vendar pa so bili največji mu-čenči kristijani bližje mejam tedanje Hrvatske. Le-te niso samo Turki nemilo tlačili, nego so jih mučili tudi bližnji krajiški zapovedniki, posebno stotniki v Koprivnici in Gjurgjevcu, večjidel sami Nemci, ki so dopuščali svojim vojakom grško-iztočne vere, da preganjajo katolike v turški Slavoniji, lové jih ter zanje odkupnino zahtevajo. Grdo bi bilo, ko bi o tem obširneje govorili, kako se je večkrat ravnalo prav nekrščausko s siromašnim narodom. Tako na primer so vlovili leta 1677 vojaki stotnika gjurgje-vačkega gvardijana našičkega Matijo Jakšica, izpre-bili ga do smrti ter ga vrgli v Dravo. Proti takemu krvološtvu se je vzdignil Imbrišinovič ter izposloval s pomočjo varazdinskega generala Lesle-a in škofa zagrebškega, Martina Borkovica, da so od dunajske vlade leta 1670 bile izdane stroge odredbe za obrambo kristijanov. Kot verni sin domovine in pravi Požežan trudil se je oče Imbrišinovič neprestano, da ostanejo gornji deli Slavonije po stari pripadnosti v zvezi s škotijo zagrebško. Na Ogerskem in Hrvatskem so vršili škofje tudi v turški dôbi svojo duhovno vlast v vseh onih zemljah, katere so prej spadale k njihovim škofijam Zagrebški škofje smatrali so vedno za svoje vernike katolike okoli Požege in v zapaduej Slavoniji ter so postavljali za svoje namestnike (vikarje) po katerega odličnega frančiškana. 5. Pred v o I i t v i j o si izprosi besedo pokrovitelj in skupščinar dr. J. Sernec ter omenja z ozirom na uvodne besede prvomestnikove, da so vsi člani vodstva v lepi slogi delovali v prospeh družbi sv. Cirila in Metoda, kako to veseli sosebno uas zunanje skupščinarje, tembolj, ker smo stra-homa opazovali zadnji ljubljanski prepir, ki je pretil škodovati vsej slovenski stvari. Veselilo nas bo še bolj, ako tudi v bodoče vsi skupno delujemo v blagor našega naroda. Vsi smo si mejsebojno potrebni, duhovska inteligeneija potrebuje svetne in mi nasprotno zopet duhovske; imejmo torej glavni smoter pred očmi. Zahvalo torej izreka dosedanjemu vodstvu ter predlaga, naj se zopet izvoli odstopivša tretjina vodstvenih članov. Prvomestnik T.Zupan naznanja, da je župnik Josip Žičkar pismeno javil, da ne more več sprejeti odborništva, ker mu prevelika oddaljenost brani, da bi dohajal k sejam, kakor je prej redno storil, dokler je bival v Celji. Skupščinar župnik J. Voh omenja, koliko zaslug ima ravno župnik Žičkar za slovensko šolstvo v Celji. Kot neumorni predsednik „katoliškega podpornega društva" je zagotovil obstoj slovenski dekliški šoli v Celji in našemu društvenemu zabavišču. Slišali smo. kako je marljivo dohajal k vodstvenim sejam ter žrtvoval časa in denarja v društven prospeh. Culi smo pa tudi iz tajnikovega poročila, kako so vsi odborniki zadostovali svoji nalogi, da so torej vredni zopetne izvolitve. Predlaga, da se izreče v skupščini iskrena zahvala bivšemu odborniku župniku J. Žičkarju za njegovo vspešno delovanje, kar se zgodi z navdušenimi „živio"- in „slava"-kliei. Mesto njega naj se voli odbornikom mnogozaslužni prvomestnik celjske podružnice dr. Ivan Dečko. (Živio!) „Per acclamationem" so mej živahnimi „živio"-klici izvoljeni: dr. vitez Blehveis, dr. Ivan Dečko, Gregor Einšpieler, Anton Žlogar. K šesti točki dnevnega reda predlaga skupščinar Andrej Kalan, naj se z ozirom na to, da so dosedanji g g. nadzorniki izvrstno obvršavali svoj posel, v izraz iskrene zahvale vnovič volijo z vskli-korn, kar se zgodi mej živahnim odobravanjem. (Imena glej ob koncu.) K sedmi točki nasvetuje skupščinar dr. J. Dečko, da bi se istotako z vsklikom izvolilo staro razsod-ništvo, kar se soglasno odobruje. (Imena ob koncu.) Prvomestnik naznanja, da je s tem vspored izvršen, vendar vpraša še čč. skupščinarje: da-Ii želi kdo besede? Župnik Brce omenja, kako on deluje, da bi družbi naklonil kaj dohodkov; ob raznih prilikah priporoča zasobno svojim župljanom, naj bi podpirali družbo; nabira po malem, in tako je že dobil čez 50 gld.; ko nabero celi stotak. pošlje ga vodstvu, da po § 4. vpiše župnijo sv. Lamberta mej pokrovitelje družbe sv. Cirila in Metoda. Ce se je njemu posrečilo to v borni pogorski župniji, meni, da bi se isto še ložje doseglo i drugod. Vodstvo naj bi se torej zglasilo s primerno prošnjo pri vseh župnijskih predstojuištvih, in upati je, da bode našlo povoljen odmev. — Nasvet je bil z občnim odobravanjem skupščinarjev sprejet, da ga vodstvo po okoliščinah uvažuje. Tajnik Žlogar pripomni, da je to jako dobra misel, ter pravi, da se pri tem spominja nekaj podobnega, kar je čital v letnem poročilu „Katholi-scher Schulverein" na Dunaji, ki je slično sostav-ljeno, kakor naš „Vestnik". Ondi namreč je čital, da so po dunajski, šenthipolitski in olomuški škofiji z dovolitvijo dotičnih gg. vladik nabirali celo po cerkvah v svrhe „Kath. Schulverein"-a. Prof. R. Perušek vpraša, oziraje se na razna poročila v nekaterih časnikih, da je „Kath. Schulverein" poslal po južnem Štajerji svoje agente, ki naj denar od naših podružnic pobirajo ter vpošiljajo vodstvu v Ljubljano, katero naj stopi v zvezo z dunajskim centralnim odborom itd. . . ., društvenega prvomestnika: 1. Ali je prišla vodstvu v tej zadevi kaka ponudba od dunajskega „Schulverein"-aV 2. Kaj misli vodstvo v tem slučaji storiti? 3. Ako bi bilo kaj na tem, naj pride vsa ta stvar pred (izvanredno) veliko skupščino. Prvomestnik odgovarja, da mu ni znano, odkod so izhajale tiste časniške vesti, in da vodstvo sploh ni dobilo nikake ponudbe. — Ako bi se kdaj o tem obravnavalo, zaupljivo prepusti vso zadevo novoizvoljenemu vodstvu, ki bo pač ukrenilo, kar je naj- bolj uspešno za našo družbo; in slednjič obljubi eventuelno vso stvar spraviti pred glavno skupščino. (Dalje sledi.) Levstikova slavnost v Velikih Laščah. (Dalje.) Črnomelj. — Tisočera slava našemu velikanu učenosti. Jerman, Malerič, Kolbesen, Schueiger, Fabjan, dijaki. Črnomelj. — Diki dolenjski, Lestiku, in njegovim častilcem slava in večen spomin I Kupljen. Metlika. — Slava Levstiku, duh njegov oživljaj mladino našo. Čitalnica. Pragarsko. — Lepo, da mrtve vi može slavite, Ki bili svetli so zuačajnosti nam vzgledi, Tudi živih mi ne pozabite, Da ne poginjajo zaničevani v bedi, Po smrti malo mu koristi spomenik Kdor žive dni nestrpnosti bil je mučenik. (Podpis nejasen.) Mokronog. — častilcem Levstika in njegovemu vekovitemu spominu kličejo podpisani: Velike Lašče, po svojih rojakih v isti ni velike, živile bodo z Levstikovim spominom. Notar Fischer, Grčar, Penca, Šašelj, Hodni, Bohinjec, Leveč, Dopler. Celovec. — Kot nekdanji učenec ondašnje šole, častni Vaš srenjčan in po materi na pol Laščan, raduje se z Arami nad svečanostjo, s katero danes slavite odličnega svojega sina domačina. Naj bode Levstikov spomenik, ki krasi prijazno vasico, in diči celo srenjo, ponos starim in v spodbujo mladim. Živeli! Hren, drž. poslanec. Zagreb. — Neumrlemu Levstiku: Slava! a sakupljenim gostom iskreni živio od brače llr-vatah. Hrvatsko pjev. društvo „Kolo", Hrvatski Sokol. Brno. — V duhu mej Vami kličem Vam iz posestrime Morave: Srčno na zdar! Milica Hribarjeva. Idrija. — Dokler bo rod stal slovanski, živela bode slava Levstiku. Slovana pesnika slavi čitalnica idrijska. Dunaj. — Kamnit spominek moža naj slavi, Ki domu posvetil vse svoje moči, A duh njegov mej nami ostani, Vsak gaslo njegovo si v srci ohrani, Za naroda pravo vse sile duha, Za naroda srečo vso ljubav srca. Potem ko že strt bo kamnit ta pominek, Ves narod mu bode še živ spominek. „Slovenija". Novo mesto. Jezik čistil si peg, Opilil si gladko mu rujo ! Učitelji v kmetijskem kurzu na Grmu: Bajec, Črnagoj, Gale, Golmajer, Gregorač, Kuhar, Likar Hinko, Likar Janko, Medic, Petkovšek, Pod-krajšek, Raktelj, Reich Rudolf, Vohinc. Novo mesto. — Dokler slovenska pesen doni, naj Levstikov spomin živi! — Slava zbranim častilcem! Za dolenjsko pevsko društvo: Virant. Mali L o š i n j. — V duhu prisustovajoča slavnosti kličeva : Slava Levstiku ! Wimer, Hlača. Trst. — Slaviteljem duševnega našega velikana umrlega Levstika pridružuje se iskreno in kliče srčni: Slava! Za delavsko podporno društvo: Mandič. Trst. — Narodnomu miljeniku vječna slava, njegovim slaviteljem burni živeli! Uredništvo „Naše sloge" in „Edinosti". V o 1 o sc a. — Povodenj pokonča vsa polja, Slovenec sovražnika 'ma dva! Slovenec. Ptuj. — Slava Levstiku, probuditelju slo venske literature. Živeli njegovi častilci! Ptujski Slovenci. Šmarje pri Jelšah. — Slava Levstiku in njegovim častilcem. Šmarčani. Ajdovščina. — Da si ti naš, To naš je največi pouos! Ajdovski velikošolci. (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 22. avgusta. Aotranje dežele. Izjemna navedba zoper anarhiste je prenehala dnč 1. avgusta. „Wr. Allg. Ztg." pravi, da bo skupno ministerstvo v kratkem izdalo novo naredbo, ki bo zopet uvedla porote za posamezne okraje, kot Jičin in Mlada Boleslava, ter ob enem razširila izjemno stanje po drugih sodiščih. Perzijski poslanik na dunajskem dvoru Ne-riman khau, in šahu za njegovega bivanja na Dunaju prideljeni fcm. Dopfuer sta dne 19. t. m. odpotovala v Solnograd, da na avstrijski meji pozdravita šaha. Z istim namenom se je tjekaj odpeljal bivši teheranski in sedaj belgrajski poslanik baron Thoemmel. Oseško obrtno in kmetijsko razstavo je predvčeraj hrvatski ban otvoril. Navzočih je bilo krog 5000 oseb. Ban se je v razstavi mudil tri ure ter si je ogledal vse oddelke. Potem je bil slavnosten banket, katerega seje vdeležilo do 120 oseb; ban je napil Nj. veličanstvu, kar je vzbudilo veliko navdušenost. Mesto je okrašeno z zastavami. Zvečer je bilo razsvetljeno. Kakor javlja „Agr. Ztg.", posvetoval se je ogerski ministerski sovet o imenovanji novega hrvatskega ministra ter se bo dotični predlog že prihodnje dni izročil cesarju v potrdilo. V liudimjieSti se je predvčeraj praznoval kakor običajno praznik sv. Štefana. Tujcev je došlo ogromno število. Nad stotisoč ljudi je šlo v Budim k procesiji, katero je vodil knez-primas S mar. Vnanje države. Pri sprejemu kardinalov papež Leon XIII. minolo nedeljo ni omenjal političnih zadev. — Kakor trdi „Italie", razpravljalo se je pri cesarskem sestanku v Berolinu tudi rimsko vprašanje ter pričakuje sv. Oče o tem nadrobuo poročilo. Po triletni slabi letini razsaja letos v Čmigori ljuta lakota, ž njo ob enem pa krajevne bolezni. Vlada se trudi, da bi olajšala to bedo z branivnimi pomočki. Vsled tega pa raste med narodom od dne do dne ljubezen in udanost do knežje hiše. — V Peterburgu se govori, da bodo v kratkem postale vezi mej vladarskima hišama Rusije in Crnegore še bolj tesne z zaroko prestolonaslednikov^ in prince-sinje Helene, četrte hčerke kneza Nikite. Prihodnji teden se bo princ Jurij Leuchtenburški poročil s princesinjo Anastazijo črnogorsko. Srbske „Male Novine" so objavile članek z napisom „Oborožujmo!", v katerem pravijo mej drugim: „Naši vladni možje se ne smejo nikakoršnih ovir bati, da spravijo Srbijo v tako stanje, v ka-koršnem ne bo nobeden dogodek našel Srbijo nepripravljeno. Zavarovati se morajo vsaj dosedanje meje, če že ne moremo več doseči." List sklepa z izjavo, da se je v tem oziru storilo premalo in da se mora oboroževat', dokler ni prepozno. — V Belemgradu je začel izhajati nov tednik „Dositije"; vrednik mu je Milan Bilčevič, smoter pa zboljšanje socijalnih in moralnih razmer brez političnih in strankarskih ozirov. Iz Solije se poroča „Balk. Corr.": „Zavlačevanje obravnav glede srbsko-bolgarske trgovinske pogodbe je pri nas napravilo jako neugoden vtis ter se splošno goji želja, da bi se v tem oziru konečno dosegel vspeh. Vzrok dolgotrajnim razpravam je neznan, sumi pa se, da se delajo na srbski straui ovire, kakor se z druge straui Bolgariji očita, da se premalo briga za to v trgovinskem kakor političnem oziru prevažno zadevo. Ni ga bolgarskega rodoljuba, ki ne bi presrčno želel, da bi se bolgarsko-srbske zadeve tako vravnale, kakor je to najkoristueje za oba bratska naroda; zaradi tega pa se tudi splošno obžaluje, da do sedaj nimamo še nikakoršnih jasnih pojasnil o napominanih obravnavah." Mirni in vspešni razvoj Bolgarije pod vlado princa Ferdinanda je Rusom trn v peti. Tako piše „Graždanin": Simpatije ruskega naroda so se od Bolgarov odvrnile ter obrnile k Srbom in Grkom. Makedonija, katero tirjajo Bolgari, je bila stoletja srbska dežela, v kateri je še sedaj mnogo srbskih spominkov; makedonski narod prepeva srbske narodne pesmi. Ruski konzul v Solunu, Jastrebov, oporeka, da govori večina Makedoncev bolgarski, pač pa trdi, da je narodna noša v Makedoniji srbska. Prihodnjost počiva v rokah onih narodov, ki so prelivali potoke krvi za prostost in vero, k tem pa se ne morejo prištevati jjolgari. — Taka odurna pisava slovanskega lista o slovanskem bratskem narodu obsoja sama sebe. „Post" pravi, da bodeta nemški cesar in cesarica dne 20. septembra iz Genove nastopila potovanje v Grško, odkoder se bodeta povrnila še le koncem oktobra. — V pruskem ministerstvu se bodo v kratkem vršile osobue premembe. Pravijo, da bo finančni minister pl. Scholz odstopil. Toliko je gotovo, da želi Scholz prepustiti svoj posel drugemu zaradi hude očesne bolezni, toda obljubiti je moral cesarju, da bo ostal v službi na nedoločen čas tako dolgo, da mu bo naslednik izbran. Zadnje dui so se vršili v tem oziru dogovori mej knezom Bismar-ckom in državnim tajuikom državnega zaklada, veudar se pa dosedaj še ni uičesa doseglo. — Cd- sarjevemu potovanju v Alzacijo se pripisuje velika politična važnost. Tamošnje prebivalstvo upa, da se bo pri tej priložnosti razmotrivala zadeva o mejnih prisilnih naredbah in da se bodo te odstranile. V Metzu bodo dotično prošnjo cesarju izročili. Francoske splošnje volitve se bodo najbrže dne 29. septembra vršile. V Parizu se republikanci niso v vseh volilnih okrajih združili, in to deloma navlašč. V vsakem volilnem okraji so nastavili kandidate raznih barv ter bodo potem pri neizogibni ožji volitvi prepustili ostale glasove onemu, ki bo imel največje število glasov. S tem upajo, da bodo zmagali konservativce in boulangiste. Blankisti (Marx-ovi socijalisti) so se razcepili v dva tabora, v boulangistiške in neodvisne blaukiste. Slednji bodo v prvem volilnem razredu 20. pariškega okraja postavili dr. Jusinija nasproti Rochefortu. Ta razdor jo zaradi tega pomenljiv, ker so bili dosedaj blankisti odločno na Boulangerjevi strani nasproti possi-bilistom (socijalistom), ki so pristaši oportuncev in radikalcev. Prav lahko pa republikancem vendar ni pri srcu, če mislijo na bodoče volitve. Tako je bivši minister Goblet pri strelski veselici v Bovesu rotil konservativce, „naj vendar pošteno rešujejo svoj nalog pod republikansko zastavo ter naj ne bi Jejo boja zoper vlado." Goblet naj bi bil pomislil, da narod glasuje za konservativce zaradi nesramnega vladnega postopanja zoper vero in cerkev, in da mora ravno vlada storiti prvi korak, če ji je na tem ležeče, da se doseže sloga. Italijanski kralj Humbert si je dal brzojavno poročati o zadnjem bombnem napadu. Petarda je padla le nekaj korakov od palače Ohigi, v kateri stanuje avstro-ogerski veleposlanik pri Kvirinalu. Ta okoliščina potrjuje včerajšnje poročilo, da je veljala petarda rojstnemu dnevu cesarja Franca Jožefa. O odgovorih, katere je dobila Turčija na svojo noto glede Krete od raznih držav, se poroča: Anglija, Nemčija, Avstro-Ogerska in Italija so soglasno izrazile svoje mnenje, da Grška nima pravice do vmešavanja, ker je Kreta integrovau del turškega cesarstva. Temu primerno pa je stvar Turčije, da točno in odločno postopa. Avstro-Ogerska je dostavila, naj Turčija potem, ko bodo nemiri zatrti , zmerno ravna, presodi pritožbe Krečanov in slednjim slučajno tudi ustreže, da tako prepreči na-daljne zmešnjave. Rus;ja je izrekla svoje zadovoljstvo, da je bil za guberu.itorja na Kreti izbran Sakir paša, ter je obljubila, da bo tega podpiral ruski konzul v Kanei in da bo ruska vlada v Atenah pozvala k zmernosti. Francija je svetovala k odločnemu, hitremu in nepristranskemu postopanju ter strogemu kaznovanju vseh krivih brez razločka narodnosti in veroizpovedanja. Izvirni dopisi. Iz Moravč, 17. avgusta. Ako se začneta dva človeka izogibati, kak ples napravita, in le nikamor ne prideta, ako jeden ne obstane. Taka je z dopisi iz naše doline, v katerej smo imeli pretekle dni prelepe slovesnosti. Hotel sem ta opis spretnejšemu peresu prepustiti, a ker smo le jeden na druzega čakali, zakasneli smo: a bolje enkrat, ko nikoli. Kdor se spominja prejšnje vasi, ta se mora pač začuditi rjeni sedanji podobi. Zelo veliko sejevže prenaredilo, a odkar je novi veleč. g. dekan nastopil službo, storili so zopet veliko, in kakor je on vsestransko delaven, tako je i druge vaščane zbudil, kajti „zgledi vlečejo." Ne bodem opisaval posamnostij, a reči pa moram: našemu g. dekanu vso čast, vsaj vspeh dovelj jasno kaže, da trud ni zaman. Kakor mu je pri srcu olepšava kraja, vendar je bolj še vnet za lepoto božje hiše. Marsikaj je vže prenovil in predrugačil: veliki altar ima prenovljene podobe svetnikov, prenovljen tabernakelj, stranski pa diči krasen kip Lurške M. B., kateri je izklesal tukajšnji faran g. Rovšek. Nedostaje mi zmožnostij, kritikovati njegovo delo, a reči pa morem, da je vsakemu všeč. V nedeljo 28. julija popoludne prinesle so štiri belo oblečena dekleta ta kip v cerkev, postavile ga na veliki oltar, na kar ga je preč. g. dekan z asistenco obeh gg. kapelanov blagoslovil. Precej po blagoslovu stopil je g. dekan na lečo in nam kazal v navdušenem slavnostnem govoru, smemo li i mi čudežev pričakovati: kazal, da duševnih pač smemo iu moramo, nikakor pa ne telesnih, razun, ako bi bilo to našemu zveličauju v prid. Priporočil je slednjič varstvu I). M. vso faro, samega sebe in prosil blagoslova mlademu umetniku, katerega so v tem treuotku solze polile, pač solze zahvale. Po slavuostnem govoru bil je sprevod okoli cerkve, med katerim so peli pesen Lurške M. B, žene in dekleta so pa svetile. Tako smo koncili to nedeljo. — Komaj se je pa razvil novi teden, pričeli so pripravljati za novo mašo, katero je daroval tukajšnji rojak č. g. Vincencij Vidergar. Predvečer napravili so mu domačini ba-•kljado in pevci so mu zapeli; „Tiha luna", „Ja- dransko morje" in „Mrak" in so zopet pokazali, da vrlo napredujejo. Le škoda bi bilo, ako bi se to društvo raztrgalo, kajti čul sem od neke strani, da jih nekdo ščuva, ker g. pevovodja ne stori vsega, česar bi posamniki želeli. Upam, da tako daleč ne more priti. — Prihodnji dan na nedeljo bile so vse Moravče praznično napravljene; lepi mlaji, primerni napisi, vihrajoče zastave, krasno vreme, obilo ljudstva bilo je že pred časom zbranega. Ko je pa novomašnik stopil pred altar in s čvrstim glasom zapel „Veni", bila je i cerkev prenatlačena. Slavnostni govor imel je preč. g. gvardijan pater Konstantin iz Kamnika. Kazal je vrednost in častitljivost duhovnika. Nepotrebno bi ga bilo hvaliti, vsaj je poznat kot izboren govornik. Vsa ta prelepa slovesnost trajala je čez poludne. Popoludne po petih litanijah podali smo so na mašnikov dom v prijazno vasico Stražo, kjer smo imeli pošteno domačo zabavo. Le prehitro seje približal čas počitka iu vsakdo se je težko ločil. Novomašniku pa kličem: „Vzbujaj, uči, osrečuj narod svoj!" Mnoga leta! Iz Polja, 18. avgusta. Nekaj časa sem utihnil je zopet glas iz Polja v „Slovencu". Morebiti ni kaj poročati? Kaj še, še preveč, ali so sitne reči tü. Kakor se človek obrne, že zadene koga, in potem se gode in gode brez konca, in to še dostikrat za prazno reč. Vsakdo pa bode razumel, da vedno se tako ali tako ne more za dlako gladiti. Pa kaj bi se prazno izgovarjal ter si s tem gladil pot povedati, kaj me je danes privedlo, da sporočim radovednim bralcem in poslušalcem, da tudi nas tü v Polji tlači neslana nemška mora v podobi uradnega osobstva tukajšnje papirne tovarne v Vevčah. Pretekli teden namreč izgotovljen je bil novi dimnik v tovarni. Nadzornik zidarjev pustil je obesiti na vrh dimnika v znamenje, da je dodelan, belo-rudečo zastavo. Vodja tovarne, g. Oskar Christ, to videč razsrdil se je silno in takoj zapovedal, da se morajo sneti belo-rudeče zastave, rekoč: „Wir sind da kein slovenisches Gs . . . ." Da si je dal s tem ravnanjem sam krepko zaušnico, mi ni potreba dostavljati. Zavrgel je belo-rudečo zastavo le zaradi tega, ker je bila slovenska (!!). Enako godi se tudi v drugih slučajih; naj tü omenim le dva. Ni še dolgo tega, kar so si napravili nekateri pevci iz Polja malo zabavo v Šneberjah. K tej veselici bil je slučajno povabljen tudi neki uradnik iz vevške tovarne. Ko pa je čul, da se zabave vdeleži tudi gosp. nadučitelj, opomnil je, da bi mu bilo najljubše, ko bi pustil slovenščino doma, ker njemu je jako neljubo slovensko govorjenje. Ko se je praznovala v naši občini lansko jesen štiridesetletnica vladanja Nj. veličanstva, nosile so pevke iz Polja na prsih pripete trobojne trakove. Izrazili so se zopet nekateri uradniki, češ, da jih oči bole zaradi tega. Čudom se je čuditi, da taki zagrizeni Nemci, katere že narodna barva razkači kot purana rudeče krilo, sploh hočejo živeti med slovensko „sodrgo", kakor nas navadno imenujejo. Kako je to, da pridejo tako daleč s svojim lačnim trebuhom? —a. Z Roba, 18. avgusta. (Stoletnica. Nov križe v pot.) V nedeljo, t. j. 25. t. m., praznuje naša fara ali župnija spomin svojega stoletnega obstanka. Bila je namreč do leta 1789 sedanja materina cerkev še s tremi drugimi podružnicami vred na 592 m. visokem hribu samoča tudi le podružnica, spadajoča k veliki škocijanski župniji, ustanovljeni po slavnem grofu Herbertu Turjaškem leta 1260. Prvi tukajšnji „lokalni kapelan" (tako so na-zivljali tii nastavljene duhovnike ali župnike do najnovejšega časa) bil je Marcijal Savar (Sauer od 1. 1779—1809). Da se stoletnica slovesno praznuje, oskrbela si je cerkev dostojno prenovljeno zunanjo in notranjo opravo. A pravi notranji kras ji bode po Fürich-u napravljeni križev pot s prav ukusuimi, dobro pozlačenimi okviri, kateri se bode tudi ravno isti dan blagoslavljal. Da bi bil ta dan lep, ter da bi došlo tudi mnogo častilcev M. B. na Rob (pri Velikih Lašičab)! Z Goriškega, 15. avgusta. Ker se učitelji in šole z zidanjem šolskih poslopij v Primorju vedno množe, rastejo v tej primeri tudi šolske naklada vkljub čedalje slabšim vinskim letinam po Krasu, Brdih in Vipavskem. Na davkoplačevalce se pri teh nakladah nihče ne ozira. Stari učitelji hodijo v pokoj, zapuščene vdove in sirote dobivajo pokojnine, oz'roina doplače za izrejo zapuščenih otrok. Iu vsa ta visoka in že neznosljiva vedno se množeča bremena mora nositi ubogi že itak preobloženi davkoplačevalec, ki ima veleboren dobiček od današnje šole ; kajti akoravno je ljudska šola pri nas narodna, vendar-le to nam malo koristi, dokler imamo srednje šole nemško osnovane in se nam večinoma le v tujščini, nemščini in laščini uradno dopisuje! Letino v vinu je uničila pretekle dneve pero-nospera malo da ne po vsem Goriškem ; le tisti, ki so škropili z vitrijolno bakreno kislino še za časa, imajo lepe zelene vinograde, ostali so zdaj videti kakor v „listopadu" ! — Ubogi zadolženi kmetijski stau ! Ni ga, ki bi imel ž njim usmiljenje! Vse vpije, kaj bo, kaj bo?! Živeža se bo že še pridelalo; ali iz česa pa izkresati denar za davke iu druge potrebe ? ! Znano utegne biti, da je na Dunaju mnogo židovskih trgovcev z raznim blagom; da, pečajo se celo s trgovino cerkvene oprave in potrebščin ter delajo reklamo v raznih časnikih za razprodajo svojega talmi-blaga. Med temi se nahaja neka iirma: „Emil Storch", ki izdaje tudi svoj list za reklamo svojega blaga z imenom: „Der Storch, neues Wiener Witzblatt". Pri tem je naročil stari prijatelj „Slovenčev" neko blago, ker ni vedel, da je ta firma (tvrdka) židovska. Naročeno blago je bilo res dovolj dobro in po ceni; ko mu je pa isti trgovec poslal zadevno blago, doposlal mu je ob enem tudi vabilo na še drugo blago, oblačila in tkanine. Na tem vabilu leži skoraj čisto gola „oda-liska", držeča v roki pihalce in pušeča duhau iz „neržileta" (turške lule, v kateri gré dim duhana skoz vodo, da pride svež v usta, kakor sem slišal). In to podobo z vabilom se je drznila tista tvrdka poslati celo duhovniku! Takošna nesramnost presega že vse meje spodobnosti; zato sodim, da mora biti zadevna tvrdka res židovska; kajti krščanska pač ne more biti tako nesramna do svojih odjemnikov!*) Koliko časa bode frivolni židovski rod v obraz bil krščanski nravi in vedenju, koliko časa bomo še podpirali to podlo od Boga zavrženo ljudstvo? — Vedno se kliče: „Svoji k svojim!" Pa kaj, ko sem bil nedavno v Gorici, ménil sem si nakupiti raznih pisalnih potrebščin pri znani slovenski tvrdki, ki dela tolikokrat reklamo za razprodajo svojega blaga. Ali kaj menite? Prodajalnica iste tvrdke je bila še zaprta, ko je kazala ura že blizo osmo zjutraj. Gospodarja ali koga drugega ni bilo nikjer videti. Ko vidim, da le neče nikdo odpreti prodajalnice, grem k sosednemu laškemu trgovcu, ki pa ima tudi slovenski napis na svoji tabli. Ko pridem zopet iz prodajalnice vun, tedaj zagledam prodajalnico slovenske tvrdke odprto, pa prepozno, ker potrebne reči sem si bil že nakupil. Verujte mi, da sem se zares v srcu jezil nad to lenobo slovenskega trgovca. Vsa dotična ulica je imela že svoje prodajalnice odprte, le tisti slovenski trgovec, ki je delal o svojem času toliko reklamo: „Svoji k svojim!" je isti dan zadnji odprl svojo prodajalnico. Malo, da ga nisem šel pokarati za to. Kaj pravi pesnik Vodnik? ,.Lenega čaka Strgan rokav, Palj'ca beraška. Prazen bokal. ' *) Zares prava židovska štorklja je ta tvrdka z reklamami t Pis. Dnevne novice. (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo XXVIII., oziroma I. sejo po IV. skupščini dne 21. avgusta t. 1. Navzočni: Tomo Zupan, prvomestnik. Odborniki: dr. vitez Bleivveis-Trsteniški, Matej Močnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. J. Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejec, Anton Žlogar (tajnik). — Od uadzorništva: dr. Fran Papež, Fran Povše. — Prvomestnik pozdravi pri zadnji skupščini vnovič izvoljene odbornike, proseč jih iste marljivosti v društvene svrhe, kakoršno so kazali v pretekli dobi. — V smislu § 18. družbinih pravil konstituje se vodstvo, kakor je zgoraj zaznamovano. V ožji odbor pokličejo se poleg zgornjih opraviteljev še cesarski svetnik I. Muruik in I. Hribar. — Blagajnik in tajnik omenjata dosedaj dospelih prošenj in kako so bile rešene. — Ker več podružnic opetovano prosi slik ali podobic družbinih zavetnikov sv. Cirila in Metoda, da jih razdele mej svoje člane, sklene se ustreči tej želji ter jih naročiti, da bodo ob jednem i sprejemnice. — Vsled nasveta, sprejetega v glavni skupščini, naj se vodstvo z uljudno prošnjo zglasi pri čč. župnijskih predstojništvih po vsem Slovenskem, naj bi ona blagovoljno uplivala tako, da bi polagoma vse fare slovenske kot pokroviteljice pristopile k tej družbi, sklene se po predlogu podpredsednika g. L. Svetca v tem smislu razposlati posebno okrožnico. Zadnji čas je, da začnemo sami res delati za svojo šolsko mladež, ker od drugod nimamo dosta pričakovati. Platouično zdihovanje in sveti zaradi germanizovanja ter italijanizovanja, radi spačenosti in razposajenosti sedanjo mladine itd. ne pomagajo nič; pisalo in govorilo se je dovolj, zdaj je treba odpreti tudi mošnjo in ustanoviti ob jezikovnih mejah slovenske zavode, ki zbero našo deco, da se bo vzgojevala v krščanskem duhu ua podlagi svojega materinega jezika. V to svrho naj pripomore sleherni rodoljub po svojem stanu in na svojem mestu. — Ker se natiskuje družbini „Vestnik" III., prosi vodstvo prav uljudno tiste podružnice, ki še niso poslale letošnjih izkazov, naj kmalu blagovole naznaniti svoja event. vnovič voljena načelništva, število članov: ustanovnikov, letnikov, podpornikov ali še kake druge zadeve. Na podlagi teh podatkov se bo razvidelo, koliko društvenih zavodov bi smelo vodstvo še zasnovati. (Osebne vesti.) Začasni okr. komisar g. dr. And. grof Schaffgotsch je imenovan stalnim okr. komisarjem, vladni koncipist g. Štefan Lapajne začasnim okrajnim komisarjem, začasni vladni koncipist g. Anton Klein stalnim vladnim koncipistom, in konceptni praktikant g. Viljem Haas začasnim vladnim koncipistom. (Razstava slik.) Slavno občinstvo opozarjamo ua včerajšnje naznanilo v našem listu o razstavi slik v tukajšnji čitalnični dvorani. Danes dostavimo, da je vstopnina prosta, ker so podobe prijateljem lepe umetnosti na prodaj. Razstava bode odprta le še tri dni. (Požar.) Iz Loke se nam poroča, da je dne 20. t. m. v Godešičah, župnije reteške pri Loki, pogorela polovica vasi, dfanajst številk, ki je nepoškodovana ostala po zadnjem ognji na velikonočno nedeljo leta 1887. Pravijo, da so otroci zažgali. Na pomoč ste prihiteli požarni brambi iz Škofje Loke in Kranja. (Nesreča.) Iz Save se nam poroča: Sinoči po 10. uri je med Savo in Zagorjem tovorni vlak umi-rovljenega fiuaučnega nadstražnika A. Plehajno iz Zagorja, ko je menda stopal po železničnem nasipu, tako sunil, da ga je čuvaj našel nezavestnega in krvavečega iz ust in nosa. Revež je umrl v dveh urah. Svarilen vzgled onim, ki so toli neprevidni, da si volijo celo po noči železniške nasipe za pot. (Premovanje govedi v Bledu) v soboto 24. t. m. (t. j. na sv. Jerneja dan) obeta biti prav mnogo-brojno obiskano. Zdraviščni odbor je dovolil, da igra od 9.—12. ure dopoludne na razstavnem prostoru blejska zdraviščna godba. Ob priliki premo-vanja kazalo se bode, kako je delati z žitočistilnim strojem, ki je lastnina blejske kmetijske podružnice, in selska sirarska družba, ki je prva tostran Bohinja in ki leži v okrožji blejske podružnice, bode pa razstavila hleb letos izdelanega sira. Podružnica nam javi, da morejo vsi tisti, ki priženo živino že dan prej v Bled, postaviti jo v hlev k g. Wester-ju (po domače Danetu) v Zagorici, na čigar travniku bode tudi premovanje. (Glavni zbor kranjsko-priinorskega gozdarskega društva) bode letos dne 16. in 17. sept. v Mokronogu, kamor se deležniki pripeljejo s postaje Sevnica dne 15. septembra zvečer. Dne 16. sept. ogledajo si deležniki baron Berg ove gozde in pa zvršene zboljšave zemljišč. Dne 17. sept. zjutraj ob 8. uri prične se zborovanje, pri katerem poročajo: a) gozdnega uadzorstva adjunkt Mihael Buberl o tem, kar je opazoval pri ogledavanji; b) gozdarski vodja 11. Brettschneider o priraščaju na izsekih ; c) gozdni uadzornik W. Goli o tem, kako bi se v kraujsko-primorskih gozdih zopet vpeljal in pomnožil „rudeči tis", ki je že skoraj izginil; d) gozdni nadzornik \V. Goli, oziroma višji gozdarski svetovalec H. vitez Gutteuberg, o pogozdovanji kranjsko-primorskega Krasa in e) graščinski vodja Fr. Reiss-raiiller o lovskih razmerah ua Kranjskem. — Dalje sledijo društvena poročila o stanji blagajnice in pa volitve. (Imenovanje.) Stavbeni praktikant gosp. Karol Tomau je imenovan stavbenim pristavom v državni službi na Kranjskem. (Iz Kamnika) se nam poroča: Dne 20. t. m. sta bila v okrajni zdravstveni svet izvoljena g. Josip Močnik, lekar v Kamniku, in g. Matej Janežič, župau v Domžalah. (Premembe v kapucinskem redu.) Lip niča: P. Alojzij gre v AVolfsberg. — Gorica: P. Rafael, gvardijan; P. Gelazij gre v Loko za gvardijana; P. Eduard tudi v Loko. — Celje: P. Gregor, vikar. — Wolfsberg: P. Hieronim, vikar; P. IIo-norij, gvardijan. — Sv. Križ: P. Friderik, vikar; P. Ilermenegild, gvardijan. — Krško: P. Ubald gre v Celje za gvardijana; P. Jakob, gvardijan. — Murau: P. Teolil gre v Hartberg za gvardijana; P. Severin, vikar. — Celovec: P. Konstantin gre v Gorico za vikarja; P. Norbert, gvardijan; P. Kajetan gre v Schvvauberg; P. Mansuet, katehet; P. Ceno gre v Lipnico; P. Alfonz gre v Loko. — Hartberg: P. Fulgencij gre v Irdning za prezi-denta. — Knitteifeld: P. Lorenc, katehet; P. Teodozij gre v Irdning za vikarja. — Loka: P. Odilo gre v Krško za vikarja; P. Luka gre v Celovec; P. Irinej, vikar. — Schvvauberg: P. Lam-bert gre za gvardijana v Knitteifeld. — Irdning: P. Natanael gre v Murau. (Vipavska slavnost.) Danes priobčimo natančni program slavnosti 251etnega obstanka čitalnice: 1. Na predvečer, t. j. 7. septembra bakljada po razsvetljenem trgu, pri kateri bode sodelovala novo osnovana veteranska godba iz Goriee. 2. Ob zgodnji uri 8. septembra budnica po trgu in slovesno streljanje. 3. Ob 8. uri sprejem gostov in izročitev traka k zastavi, koji so vipavske narodnjakinje čitalnici v spomin nje 25Ietuice naročile. 4. Ob 9. uri korporativni izlet v krasni Log k romarski cerkvi, kjer se vdeležimo z društveno zastavo sv. maše, za kar je naš preč. gosp. dekan blagovolil odkazati v cerkvi poseben prostor za vdeležence. Po končani sv. maši ogledamo si nekoliko lepo okolico okrog cerkve, potem odrinemo zopet v Vipavo. 5. Ob 1. uri popolitdne skupni banket ob čitalniških prostorih pod milim nebom. 6. Zvečer ob 6. uri običajna veselica z besedo, koje natančni program sledi. Glede banketa blagovolijo naj dotični vdeleženci najkasneje do 5. septembra čitalničnemu odboru naznaniti. Cjuvert za osebo določen je na l gld. — Niidejati se je ta dan obile vdeležbe, posebno pa s strani p. t. tujih gostov. (Razpisani) ste na c. kr. visoki agronomni šoli na Dunaji dve državni ustanovi za poljedelske in gozdarske nauke po 200 gld. Prošnje naučnemu ministerstvu do dne 25. septembra. Telegrami. Dunaj, 21. avgusta. Danes kot v rojstni dan ranjkega prestolonaslednika je dal nadvojvoda Karol Ludovik položiti krasen venec na njegovo krsto. Istotako je položil na Ru-dolfovo krsto v imenu nemškega cesarja pri- bočnik nemškega veleposlaništva velik, divon venec. Dunaj, 21. avgusta. Nadvojvodinja Marija Terezija, ki bo namestu cesarice sprejela na cesarskem dvoru šaha, je danes došla. Pri prihodu šaliovem bo stala dunajska posadka v polni paradi o« l kolodvora do cesarskega grada v špalirju. Solnograd, 21. avgusta. Perzijski šah jo danes zvečer s posebnim vlakom kralja Lu-dovika bavarskega došol. Na kolodvoru so ga sprejeli častni kavalirji, oblastnije in velika množica. Častna stotnija je prezentovala, godba zasvirala perzijsko himno. Dunaj, 22. avgusta. Od „Corr. d' Est" raztrošeno vesti o četah v Ercegovini so, kakor je polnoverno dognauo, popolnoma oprto na tendencijozno iznajdbe. Peterburg, 21. avgusta. Iz Jalto se poroča, da je kraljica-mati Natalija zaradi bolezni na nedoločen čas odložila potovanje v Belgrad. Atene, 22. avgusta. Havasovo izvestje: Turki pomnožujojo straže ob grški meji in posadke v Makedoniji. Listnica opravništva: G. M. //. ua It : Vso plačano za pr. in t. 1. G. M. (.'. v M. vasi: Vi ste plačali >.e „Domoljuba'1 za prihodnje, ne .za t. 1. Vremensko »poročilo. ° 1 ¿i c*s Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja iraVomora | toplomeru v mm | po Celziju '1. 11. ZJUt. 21 2. u. pop. 9. u. zvec. 734'S I IV'2 734 8 22-0 734 8 [ 17-0 si. svzli. si. czli. si. svzh. oblačno n jasno 000 Srednja temperatura 18'7° za 0-2" nad normalom. Diiuajskn borza. (Telegratično poročilo.) 22. avgusta. Papirna renta 5% po 100 si. (s 16% davka) S3 Ki. 65 kr. Srebrn it ., 5% ., 100 ., ., 16 % ., 84 75 •1 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 Ji 70 Papirna renta, davka prosta...... 99 60 Akcije avstr.-ogerske banke...... 907 — „ — 17 119 30 — — Francoski napoleond......... 9 46 Cesarski cekini .......... 5 64 Nemške marke .......... 58 n 30 n Dijake au deklice sprejme uradniška družina v Ljubljani na hrano in stanovanje. Kje? pove Miiller-jev aiinocenburcau v Ljubljani. (i) XXXXXXXXXXXXXXXXXX x Brata Eberl, * X izdelovale« oljnatih barv. firnežev, lakov X X napisov. X X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X X JLi.f ■■ R> ■ j , X X xa Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. X X priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiiu stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot TT znano reelno lino delo in najnižje cene. ^r X Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ K v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem .. lanenem oljnatem flrneži najfineje naribane in boliše S X nego vse te vrsto v prodajalnah. (14) ^ Cenike nn ziihtevnnjc. "W X XXXXXXXXXXXXXXXXXX Št. 14330. Razpis službe. .(2-2) Za I. mestno deško ljudsko šolo v Poljskih ulicah je s početkom prihodnjega šolskega leta oddati začasno službo šolskega sluge in hišnika z letno plačo 300 goldinarjev, naturalnim stanovanjem in prosto kurjavo. Prošnje za to službinsko mesto je