Leto XX., št. 290 LJubljana, petek 12. decembra 1941*XX Cena cent. 70 Upravnlštvo: Ljubljana, Pucdnljeva ulica 5 — Telefon št_ 31-22, 31-23, 31-24 tnseratnl oddelek: Ljubljana, Pucclnl-jeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije ln inozemstva Ima Unione Pubblicitž Italiana S. A„ IVIilano Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znata mesečno L. 12.— za inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Pucclmjeva ulica štev. 6, telefon 31-22. 31-23, 31-24 Rokopisi se oe vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicitš dl provenlenza italiana ed estera: Unione Pubblicitš Italiana S. A. Milano Hemciia v vojni z Ameriko Mussolini; ^Fašistična Italija in narodno-socialistična Nemčija stopata na stran junaške Japonske proti Začinjenim državam severne Amerike" Rim, 11. dec. Danes ob 13. je radio sporočil, da bo ob 14.30 na trgu Venezia v Rimu veliko ljudsko zborovanje, čigar potek bo radio oddajal ob 14.45. 2e kmalu po 14. uri so se na trgu Venezia v Rimu začele zbirati ogromne množice, ki so prihajale od vseh strani, čim so malo prej zvedele po radiu za veliko napovedano zborovanje. Navdušenje nepreglednih množic se kar ni hotelo poleči. Culi so se vzkliki prijateljski in junaški Japonski, k ije vstopila v vojno na strani velesil osi. Neprestano je množica klicala Duceia, ki so ga ob njegovem pojavu na balkonu sprejeli navdušeni klici vse ogromne množice, ki se dolgo niso hoteli poleči. Po pozdravu Duceju, ki ga je odredil glavni Tajnik Stranke, je Duce takole spregovoril zbrani množici: Danes je drugi dan svečanih odločitev v zgodovini Italije in dan dogodkov, ki bodo pomenili nov razvoj v zgodovini kontinentov. Sili trojnega pakta, fašistična Italija in narodno socialistična Nemčija, ki sta vedno bolj združeni, stopata danes na stran junaške Japonske proti Zedi-njenim državam Severne Amerike. Trojni pakt postaja vojaška zveza, ki združuje pod zastavami 250 milijonov ljudi, trdno odločenih na vse, samo da zmagajo. Niti os niti Japonska nista hoteli razširjenja vojne. Samo en mož, avtentični in demokratski despot, je po neskončni vrsti izzivanj in varajoč z največjimi goljufijami svoje lastno ljudstvo, hotel vojno in jo s trdogla-vo vztrajnostjo pripravil. Silni udarci ameriškim silam na ogromnem pacifiškem področju kažejo, kakšnega duha so vojaki države vzhajajočega sonca. Rekel sem in vi to čutite, da je privilegij, boriti se z njimi. Danes je trojni pakt z vsemi svojimi materialnimi in moralnimi sredstvi jamstvo zmage in temelj pravičnega miru med narodi. Italijani in Italijanke! Bodite vredni te velike ure! Zmagali bomo! Vojna napoved Zedinjenlm državam Rim, 11. dec. s. Danes ob 14.30 je minister za zunanje zadeve grof Galeazzo C;ano sprejel v palači Ghigi pooblaščenega ministra Zedinjenih držav Severne Amerike in mu podal naslednjo izjavo: Nj. Vel. Kralj in Cesar izjavlja, da se Italija smatra od danes naprej v vojnem stanju z Zedinjenimi državami Severne Amerike. Hitlerjev govor v državnem zbora Berlin, 11. dec. Za danes ob 15. je bila napovedana seja nemškega državnega zbo- ra z važno izjavo nemške vlade. Kmalu po 14.30 so vse nemške postaje :n :: njimi zvezane postaje vseh prijateljskih m zavezniških držav napovedovale po radiu bližnjo sejo zgodovinskega pomena, kajti zvedelo se je, da bo na seji spregovoril sam vodja Nemčije Adolf Hitler. Po daljšem uvodj. v katerem je podrobno obrazložil vsa nemška prizadevanja, da b' se bil v Evropi in v svetu ohranil miT je Hitler utemeljil ne zbežnost -azširjenja vojne v svetovni konflikt zaradi prizadevanj sovražnega 12bera in Rooseveltovih izlivanj. Tako ie Japonska morala vstopiti v vojno proti Zedinjenim državam m tako se ji sedaj v izpolnitvi medsebojnih zavezniških pogodb pridružujeta tudi Nemčija in Italija. Po pregledu splošnih nemških prizadevanj za mirno ureditev vseh nerešenih mednarodnih vprašanj in po ugotovitvi, kdo so bili pravi krivci razširjev&nja vojne na posameznih evropskih področjih, je Hitler pričel govoriti o vzrokih, ki so Nemčijo dovedUi do spopada z Rusijo. Dejal je med drugim, da se je navzlic vsem ideološkim razlikam med Rusijo in Nemčijo težko odločil za vojno z Rusijo. odkar pa je vojna dejstvo, bo iz nje Nemčija povlekla vse posledice do skrajnosti. Hitler je dejal med drugim, da je odredil napad na Rusijo par dni pred njenim napadom na Evropo, zato ker je smatrali bo! j še vitko Rusije nevarno ne le za Nemčijo, temveč za vso Evropo. Nekoč mu bo svet hvaležen, da se je za to odločil. Ako bi se boljševi-ški stroj spustil nad Evropo, bi bila njena usoda zapečatena, usoda pa je hotela da so se nam pridružili tudi drugi evropski naredi. Danes lahko rečem, je dejal Hitler, ako b" se Finska za svoj vsrtop v vojno proti Rusriji ne odločila, bi bilo v kratkem konec meščanske udobnosti na evropskem severu. Ako bi Slovaška. Madžarska in Rumunija ne nastopile proti boljše-vikom, bi Rusi preplavili Evropo preko Dunava. Ako bi Italija, Španija in Hryatska ne poslale svojih divizij na vzhod bi ne biflo mogoče rešiti Evrope pred največjim sovražnikom civilizacije in človeštva. Hitler je nato podal pregled vojnih operacij na vzhodu ter sovražnih izgub na ljudeh in vojnem grad-vu. Omenil je med drugim, da je bilo dos-lej zajetih 3,800.000 sovjetskih vojakov itr uničenih 21.000 tankov in 17.000 letal. Istočasno je Nemčija dosegla ogromne uspehe tudi na zapadu v borbi proti Angliji, kjer je njeno ictalstvo in njeno brodovje uničile nad 6 milijonov ton sovražnega brodovja. Vse to jc bilo treba izvojevati z ogromnimi napori nemških in zavezniških borcev, ki so za te uspehe žrtvovali vse. kar so mogli. Glede nadaljnjih načrtov na evropskem vzhodu je Hitler dejal, da ni še čas, da bi o njih govoril. Nastop zime bo operacije ustavil, kakor bo nastop poletja operacije zopet obnovil. S posebnim poudarkom je Hitler pohvalil nemško pehoto, ki je nosila glavno breme prj vseh operacijah. Navedel je število mrtvih, ujetih in pogrešanih nemških vojakov ter primerjal te številke s številkami iz zadnje svetovne vojne. Primerjava kaže, da so spričo ogromnih naporov nemške vojske in njenih ogromnih uspehov na vzhodu naravnost minimalne. V svojih nadaljnjih izvajanjih je Hitler prešel na Ameriko in njenega predsednika Roosevelta, ki ga je označil za glavnega krivca sedanje vojne. V ta namen je v podrobnostih poial potek vseh nemških prizadevanj za mirno ureditev spornih vprašanj, počenšj s poljsko zadevo, povsod pa so prišli vmes Rooseveltovi prsti, ki so mirno ureditev spornih vprašanj onemogočili. Nova pogodba med Italijo, Nemčijo in Japonsko Berlin, 11. dec. Ob zaključku svojega govora je Hitler prečital vsebino nove obrambne in zavezniške pogodbe med Italijo, Nemčijo in Japonsko. Z njo si vse tri velesile dajejo na razpolago vsa svoja sredstva za borbo do končne zmage, in zavezujejo, da ne bo nobena izmed njih sklepala posebnega miru in da bodo tudi po tej vojni sodelovale za vzpostavitev novega reda na svetu. O zna Japsnci nadalfnfejo boje z uspehom tako na Malajskem polotoku kakor na Filipinih in Guamu Tokio, 11. dec. (Domei.) Mornariški oddelek japonskega glavnega stana objavlja v posebnem poročilu uspehe, ki jih je doseglo letalstvo 9. decembra v svodih operacijah na nekaterih točkah Pacifika. 1) Dne 9. decembra popoldne so oddelki japonskih mornariških letal bombardirali ter s strojnicami obstreljevali britansko letalsko oporišče Kuantan na Malajskem polotoku. Napadi so se končali s popolnim uspehom. Japonska letala so sestrelila 10 britanskih letal, med katerimi se jih je šest v plamenih zrušilo na zemljo, dočim so bila štiri letala uničena v skupini letal, razvrščenih na tleh. 2) Dne 9. decembra zjutraj so japonska letala izvršila drugi napad na ameriško mornariško in letalsko oporišče na otoku AVake. Japonska letala so sestrelila pet izmed sedmih ameriških letal, ki so se z japonskimi letali zapletla v borbo. Nadalje so japonska letala uspešno bombardirala na tem oporišču vojaške lope ter skladišča. Polovico izmed napadenih objektov je zgorelo. 3) Dne 9. decembra zjutraj so japonska mornariška letala ob vzhodni obali Malaje napadla in uničila britanski 7000 tonski tovorni parnik. Boji na Malaji šanghaj, 11. dec. s. BritansKo poveljništvo v Singapuru objavlja, da se je japonskim četam posrečilo prevzeti nalzorstvo nad letališčem v Kota Bharu, kjer so še v teku srdite borbe. Napovedujejo se nova japonska izkrcanja vzdolž obale Malajskega polotoka, kakih 200 milj severno Singapura. Nadaljnji poskusi izkrcanja so bili na področju Kuantunga, kjer je angleški položaj po britanskem poročilu nespremenjen. V Singapuru priznavajo, da so angleške čete na severu Malajskega polotoka utrpele udarce, ki zahtevajo njihovo preosnovo. Nadalje priznavajo, da so Japonci izkrcali na polotoku tudi težke tanke. Japonske čete so se izkrcale tudi v Kungkunu ter porazile angleške čete. Na pomoč britanski posadki v Singapuru so prispele čete iz Nizozemske Indije in so z njimi .lospeli tudi nizozemski piloti. Incursioni su To&nrt e Malta La divislone ,,Trento" ha distrutto 25 carra armati nemici e altri mezzi meccanizzati — Ciuque aerei nemici abbattuti II Quartier Generale delle Forze Armate ecnrnnica in data 11 dicembre 1941-XX il seguente bollettino di guerra n. 557: Ss continuata, nella giornata di ieri, la pressione nemica contro i nostri capisaldi del fronte di Sollum; a Sud e Sud-ovest di Tobruk si seno svolti combattimenti locali, neil corso dei quali la divisione «Trento» ha distrutto 25 carri armati nemici e molti altri mezzi meccanizzati. Formazioni italo-tedesche da bombarda-mento in picchiata hanno attaccato le installazioni del Porto di Tobruk e concen-tramenti nemici di truppe e di mezzi nella zenr. della Piazza. In scontri aerei cinque velivoli nemici sono stati abbattuti dalla caccia germa-nica. _ Una incursione effettuata dal nemico nel pomeriggio del 10 su Tripoli ha provocato quaiche incendio; nessuna vit ti m a. Unita navali avversarie hanno ieri bom-bardato Derna causando danni alTospedale «Principe di Piemonte»r qualche ferito fra il personale di assistenza. Un incrociatore nemico dl medio tonnellaggio partecipante alla azione, e stato colpito da nostri aero-siluranti. Un aereo avversario ha sganciato, que-sta notte, qualche bomba sul porto di Ca-tania: nessun danno, nessun ferito. La base navale dl La VaJletta (Malta) 6 stata bombardata nella notte sulTundicl, da repa rti delTarma aerea. na Tobruk in Malto DIvmja „Trento" |e uničila 25 sovražnih tankov in druga mehanizirana vozila — Pet sovražnih letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 11. decembra naslednje vojno poročilo št. 557: Včeraj se je nadaljeval sovražni pritisk proti našim postojankam na solumskem bojišču. Južno in južnozapadno od Tobruka so bile krajevne bitke, v katerih je divizija »Trento« uničila 25 sovražnih tankov in mnogo drugih mehaniziranih vozil. Italijansko-nemški oddelki strmoglavnih bombnikov so napadli naprave v tobru-škem pristanišču ter zbirališča sovražnih čet in sredstev na področju te trdnjave. V bitkah v zraku so nemški lovci sestrelili pet sovražnih letal. Sovražni letalski napad na Tripolis popoldne 10. t. m. je povzročil nekaj požarov. žrtve ni bilo nobene. Sovražne pomorske edinlce so včeraj bombardirala Derno in povzročile škodo v bolnišnici »Principe di Piemonte«. Med bolniškim osebjem je bilo nekaj ranjenih. Sovražno križarko srednje tonaže, ki se je udeležila te akcije, so zadela torpeda naših letaL Sovražno letalo je snoči odvrglo nekaj bomb na lulto v Kataniji. škode ni bilo in tudi nobenega ranjenca ne. Pomorsko oporišče v La Valetti (na Malti) so naši letalski oddelki zopet bombardirali v noči na U. t. m. Odlikovanje generalov Bastiea in Gambare Rim, 11. dec. s. Vrhovni poveljnik oboroženih sil v severni Afriki general Basti-co in šef generalnega štaba vrhovnega poveljništva teh oboroženih sil general Gambara sta prejela odlikovanje nemškega železnega križa. Odlikovancema je odlikovanje izročil general Rhomel v Hitlerjevem imenu nekje na operacijskem področju. Doznava se, da je Velika Britan'ja odprla svoje oporišče v Singapuru ameriškemu brodovju in brodovju ostalih zaveznikov. Na Filipinih šanghaj, il. dec. d. Redka poročila, ki so dospela iz Manile, kažejo, da japonske čete ni Filipinskem otočju uspešno razvijajo svoje operacije. Krajevne ameriške oblasti sedaj odklanjajo nadaljnje informacije glede japonskih izkrcanj na otokih Kibang in Mindanao. Japonsko letalstvo je silno delavno nad Filipinskim otočjem ln napada zlasti objekte na otoku Lucon. Nadalje je napadlo japonsko letalstvo tudi važne objekte pri Davao na otoku Mindanao. Japonsko letalstvo je zlasti močno napadlo vojaška letališča, kjer je bila povzročena velika škoda. Nadalje so japonska letala uspešno bombardirala Ibo in Tugverao, kjer je bila prav tako povzročena velika škoda. V Manili so bile japonske bombe zanetile požare zlasti v južnih mestnih okrajih. Po informacijah, ki so prispele preko Amerike, se je kakih 200.000 prebivalcev iz Manile zateklo na gorovje okrog mesta. Baje je bila odrejena že tudi popolne evakuacija mesta. Tako bi moralo biti iz Manile odpremljenih kakih 400.000 ljudi. Šanghaj, 11. dec. s. Iz Manile se doznava, da se japonski ekspedicijski zbor bori, da bi utrdil svoj položaj ob obali otoka Lucon, medtem ko ameriške letalske sile zaman skušajo ovirati te operacije. Z ameriške strani naglašajo, da predstav- ljajo japonska izkrcanja na Luconu in ostalih otokih Pacifika prvi vpad na ameriško ozemlje z morske strani, odkar so se Angleži izkrcali v Ameriki med vojno 1. 1812. Po nadaljnjih vesteh iz Manile so Japonci v sredo izvršili skupno štiri letalske napade na mesto. Očividci izjavljajo, da so bili ti napadi namenjeni predvsem vojaškim objektom, medtem ko na samo mesto Manila ni bila vržena niti ena bomba. Salgon, 11. dec. (Domei.) Po poročilih iz Manile so se japonske čete v zgodnjih ;u-trnjih urah 10. decembra izkrcale na seve-rozapadnem delu otoka Lucona, kjer so se polastile strateško zelo važne točke. Filipinske čete se umikajo v smeri proti Manili in razdirajo za seboj železniško progo in vse ostale komunikacije, da bi zavrle japonsko napredovanje. Šanghaj, 11. dec. d Iz Manile poročajo, da je japonsko letalstvo včsraj popoldne izvršilo nov hud napad na prestolnico Filipinov. Japonski bombniki so prileteli nad mesito v dveh zaporednih valovih ter zmetali mnogo bomb na razne vojaške objekte. Na mnogih točkah so izbruhnili požari. Saigon, 11. dec. s. Po semkaj dospelih Informacijah je ameriški general Dougias Mc. Arthur priznal, da so se oddelki japonske vojske na več mestih izkrcali na Filipinih navzlic ameriškemu odporu. Jaoon-ci so svoja izkrcanja izvedli v tesnem sodelovanju med kopnimi, pomorskimi ln letalskimi silami. Na Guamu Tokio, 11. dec. (Domei.) Ob 11.15 lokalnega časa je mornariški oddelek japonskega glavnega stana objavil posebno poročilo o napredovanju japonske okupacije otočja Guam, enega izmed glavnih ameriških pomorskih in letalskih oporišč. Poro- čilo pravi, da so japonski mornariški izkr-cevaini oddelki davi ob 10.12 s štirih stia-ni napadli Iufco Apuro ter jo zasedli. Japonska mornarica je ob tej priliki zajela 3000 tonski ameriški petrolejski parnik. ■ Kapitan ter ?0 mornarjev in častnikov je bilo ujetih. V teh operacijah Japonci niso imeli nikakih izgub. Najbolj črn dan v angleška zgodovini Rim, 11. dec. s. Na včerajšnji seji angleške spodnje zbornice, ki je bila otvor.ena v zelo razburkanem ozračju, je predsednik vlade Churchill začel svoj govor z besedami: »Sporočiti vam moram slabe vesti « Churchill je nato objavil izgubo angleških oklopnic »Repulse« in »Prince of Wailes« ter pripomnil, da za sedaj še ne more dati podrobnosti o potopitvi teh dveh angleških bojnih ladij, aa pa bo na prihodnji seji po-da.l kratko izjavo o splošnem poteku vojne, ki je v zadnjih dneh kakor je pripomnil, doživela značilne spremembe. Šanghaj, 11. dec. s. Duff Cooper, ki se mudi v Singapura, kjer ga je presenetil izbruh sovražnosti na Daljnem vzhodu, ;e po singapurskem radiu komentiral potopitev oklopnice »Repulse« in »Prince of Wa-les« ter je dejal, da je bil to najbolj črn dan v zgodovini britanskega imperija. Tudi oklspnka „Kifig George" potopljena? Tokio, 11. dec. s. Uradno poročilo japonske mornarice pravi, da je bila {Hi napadih japonskih bombnikov na britansko brodovje ob vzhodni obali Malajskega polotoka, zelo verjetno potopljena tudi angleška oklopnica »King George«, ki ima S5.000 ton. Nadaljevanje na 2. strani V* / * \Junan Boni rT^r 500 Km Vojna na Pacifiku Nadaljevanje s 1. Strani Napadi na Hongkong Šanghaj, 11, dec. d, iz Hongkonga poročajo, da je japonsko letalstvo od pričetka vojne na Daljnem vzhodu izvršilo že 6 napadov na Hongkong. Japonska letala so Hongkong vedno preletela v zelo veliki višini, tako da jih je bilo samo enkrat mogoče natančno opazovati. Sanghaj, 10. dec. s. Po raznih vesteh so Japonci obnovili svoje napade proti britanskim postojankam v Hongkongu ter so se skušali tudi izkrcati. Zaradi goste megle so se borbe razvijale v slabih okoliščinah, a se še nadaljujejo. Prekinjen brzojavni kabel s Hongkongom Stockholm, 11. dec. d. Iz New Yorka poročajo, da je bilo s službenega mesta v Wa-shingtonu sporočeno, da so Japonci prekinili poslednji brzojavni kabel, ki je še vezal preko Pacifika Zedinjene države z britansko kronsko kolonijo Hongkong&m. Japonska letala nad Los Angelesom Stockholm, 11. dec. d. Ameriški radio poroča. da so po poročilu, ki ga je izdalo glavno poveljništvo 4. pasu protiletalske obrambe v Kaliforniji, preteklo noč neznana letala preletela Los Angeles. Ameriški radio pripominja, da se mara to pot poročilo smatrati za resno. Nadalje javlja ameriški radio, da po izjavi vojaškega poveljništva Havajskih Oto kov od nedelje dalje do snoči ni bilo novih japonskih napadov na otočje. Bemanti o potopitvi japonske nosilke letal Tokio, 11. dec. (Domei) Z uradnega mesta so bile formalno demontirane iz sovražnega tabora razširjene ve.nti, po katerih naj bi bila na Pacifiku potopljena neka japonska 'letalska matična ladja. Tokio, 11. dec. d. S pristojnega japonskega mesta javljajo v posebnem službenem sporočilu, da je od početka vojne na Daljnem vzhodu Japonska izgubila šele eno svojo transportno Ud jo. Škoda ni velika, ker je bila potopljena ladja prazna. Vojaška zveza Slama iti Japonske Tokio, 11. dec. (Domei.) Japonski informacijski urad je dopoldne objavil proglas o objavi »ofenzivne in defenzivne zveze,« med Japonsko in Siamom. V proglasu je rečeno, da je bil med siamskim min. predsednikom Luang Pibul Songramom in japonskim poslanikom v Bangkoku, Teiji Tsubokamijem, dosežen popoln sporazum v naziranjih ter sta nato danes podpisala »ofenzivno in defenzivno zvezo«. Bangkok, 11. dec. (Domei.) Po tuaaj-šnjem radiu je bil razširjen proglas siam-ske vlade, s katerim se objavlja, da je 10. decembra ob 22.45 lokalnega časa nastopilo v vsej državi vojno stanje. Bangkok, 11. dec. s. Novi kontingenti japonskih čet so včeraj dospeli v Bangkok in so se utaborili v raznih okrajih mesta. Povsod vlada popoln mir. Od ponedeljka ni prišlo do oboroženih spopadov. Proglas zveze za neodvisnost Indije Bangkok, 11. dec. s. Zveza za indijsko neodvisnost, ki ima svoj glavni sedež v Siamu, j e začela obširno gibanje za neodvisnost Indije. Zveza je poslala Indijcem navdušen proglas, v katerem jih pozi/a, naj se upro Angležem, ki samo izkoriščajo Indijo in si kopičijo bogastvo. Proglas opozarja, da rekrutirajo Angleži Indijce in jih pošiljajo na bojišče v službi lastnih sebičnih interesov. Evakuacija Ranguna Sanghaj, 11. dec. d. Po poročilih, ki so včeraj zjutraj dospela iz Ranguna, se Je pričela evakuacija glavnega mesta Birme. Poročila pravijo, da so britanske oblasti odredile evakuacijo Ranguna zaradi groženj, ki so se pojavile glede na najnovejše kretanje japonskih čet v Slamu ln Francoski Indckini. šanghaj, 10. dec. s. Preseljevanje civilnega prebivalstva v Ranguonu v notranjost Birme se nadaljuje. V političnih krogih v šanghaju smatrajo to dejstvo za posledico japonskih uspehov po njihovem izkrcanju na vzhodni obali Malajskega polotoka. Vojna napoved Bolivije Buenos Aires, 11. dec d. Iz bolmjske prestolnice La Paza je dospela vest, da je bo-livijska vlada napovedala vojno Japonski. Zaplemba japonskega imetja v Ameriki Washington. 11. dec. s. Roosevelt je odredil zaplembo premoženja japonskih državljanov ki žive v Zedinjenih državah. Razširjenje vojaške službe v Ameriki Bern, 11. dec. s Po poročilih iz Wa-shingtona je med načrti v zvezi z japon-sko-ameriško vojno tudi načrt o razširjenju vojaške službe na nove letnike. Omejitev prodaje avtomobilov v Ameriki Stockholm, 11 . dec. d. Iz Ne\v Yorka poročajo, da je bila na vsem področju Zedinjenih držav prepovedana svobodna prodaja vseh vrst avtomobilov in drugih motornih vozil. Prodaja je bila ustavljena s posebnim odlokom načelstva za nadzorstvo nad industrijskimi surovinami, ki je srtopil takoj v veljavo. Mine v newyorškI lukl Stockholm, 11. dec. s. Iz Washingtona se doznava, da so bile vode pred newyorško luko minirane . Roosevelt je podpisal ukaz, po katerem prehaja nadzorstvo nad vsemi radijskimi oddajami za ves čas trajanja vojne na vojaški oddajni urad. Potopljena kanadska korveta Rim, 11. dec. s. Minister kanadske mornarice je objavil, da se je kanadska korveta »Wint Dower« potopila, ko Je trčila z neko drugo ladjo, spremljajočo konvoj. Pogrešajo 25 mož posadke. Prepovedana komunistična manifestacija v Argentini Buenos Aires, 11. dec. s. Policija Je v prestolnici prepovedala komunistično manifestacijo, ki bi morala biti v torek zvečer v znak solidarnosti s Sovjetsko zvezo. Demonstranti so bili razpršeni s silo ln je bilo 60 oseb aretiranih. Izjave zastopnikov japonske mornarice Vojaške operacije so prva začela ameriška letala Tokio, 11. dec. s. Zastopnik japonske mornarice je dal sotrudniku agencije Do-mej nekaj važnih izjav, v katerih je najprej primerjal izgubo angleškega vojnega brodovja v vodah Malajskega polotoka z udarcem, ki ga je japonsko letalstvo 48 ur prej zadalo ameriškim bojnim ladjam v oporišču Pearlborghu. Med tem ko je bil prvi udarec prizadet angleškemu vojnemu brodovju tradicijonalni angleški bahavo-sti ter podcenjevanju japonskega brodovja, so ameriške izgube, ki jih je sam Roosevelt priznal kot hude, rezultat popolnega pomanjkanja inteligence pri ameriških pomorskih strateških strokovnjakih. Verjetno je, da se je v Zedinjenih državah pojavila že zahteva po odstranitvi krivcev, ki s0 odgovorni za neuspeh havajske obrambe. Ameriško pomorsko poveljništvo je zagrešilo dve osnovni napaki, najprej to, da je samo del svojega brodovja odredilo za zaščito oporišč na Havajskem otočju, ne da bi poskrbelo za zadostno obrambo tega življenjsko važnega ameriškega področja, poleg te pa, da so ameriški strategi izključevali Havajsko otočje iz prvega stadija vojne na Pacifiku. Glede na Rooseveltove trditve, da so japonska letala izvršila zahrbten napad na Havajsko otočje, je zastopnik mornarice dejal, da so prva nastopila ameriška in ne japonska letala, ki so samo reagirala na nasprotno izzivanje. Dejstvo je, da so opazovalci v noči na 7. decembra opazili skupino velikih ameriških vojaških letal, tipa letečih trdnjav, v poletu nad severnim področjem otoka Formoze Japonsko pomorsko poveljništvo je bilo o tem takoj obveščeno, vendar se ameriškim letalom zaradi goste megle nad otokom ni posrečilo izvršiti bombardiranja. Roosevelt ni mogel potemtakem govoriti resnice, ko je dejal, da Zedinjene države niso mogle pričakovati letalskega napada Japoncev proti Havajskemu otočju. Med dolgimi diplomatskimi pogan j i v Washingtonu so bili Američani večkrat opozorjeni, da Japonska ne bo mogla voditi pogajanj, ki bi bila brez upanja v uspeh, ne da bi poskrbela za primerno obrambo, tako da bi po diplomatskem neuspehu lahko takoj zgrabila za orožje. Roosevelt in njegovi ljudje, ki so prezirali japonske pozive za stvarno ureditev pacifiškega področja, so vsa japonska opozorila podcenjevali, mnogi resnejši opazovalci na Japonskem in v inozemstvu pa so vedeli, da bi bilo za Američane bolje. 6e bi mislili drugače.^ Sedaj je za Roosevelta in njegovo kliko že prepozno. Prepričali so se vsekakor, da se Japonska ni samo bahala, temveč je govorila resnico. Prekrižani ameriški računi Toki«, 11. dec. s. Zastopnik pomorskega oddelka japonskega glavnega stana kapitan Hida0 Hiraide je izjavil, da je japonska mornarica trdno oaioCena, da si zagotovi letalsko nadzorstvo nad Pacifikom ter nad Indijskim oceanom, da bi tako doseglo dva velika cilja na enkrat, rešitev spora s Kitajsko ter položitev teme-, ljev za novi red in prospeh vzhodne Azije. Vendar je zastopnik japonske mornarice pripomnil, da se mora Japonska pripraviti za dolgo vojno z Zedinjenimi državami, čeprav je japonsko brodovje v glavnem že razpršilo glavno jedro ameriške pomorske vojne sile na Pacifiku v nasprotju z ameriškimi pričakovanji Japonsko brodovje je po washingtonski konferenci iz 1. 1922, ki je Japonski odredila podrejeno razmerje in ji dovolila samo gradnjo manjših ladij, silno napredovala. Japonska zmaga pri Havajskem otočju je postavila na glavo vse ameriške račune. Tesno sodelovanje vseh vrst orožja Tokio, 11. dec. s. Sef mornariškega oddelka v teritorijalnem glavnem stanu kon-treadmiral Minormaeda je imel po radiu govor, v katerem je med drugim dejal, da japonska mornarica iz strateških in drugih razlogov objavlja rezultate nekaterih operacij kasneje, da pa bo javnost stalno sproti čim hitreje obveščana 0 poteku vojnih operacij. Upoštevati je seveda treba, da je operacijsko področje zelo razsežno in sega na tisoče milj v dolžino in širino, kajti japonska taktika obstoji v istočasnih operacijah v več smereh. Delavnost japonske vojske in japonske mornarice je mogoče primerjati z bliskovitimi nemškimi akcijami. Dosedanje velike uspehe je treba pripisati tudi tesnemu sodelovanju med kopnimi in pomorskimi silami. Japonsko brodovje predstavlja trenutno samo polovico združenega ameriškega in angleškega vojnega brodovja, toda to nesorazmerje je izravnano po borbenem duhu japonskih mornarjev, ki se je že v teh prvih dneh vojne proti Veliki Britaniji in Zedinjenimi državami izkazal s prvimi uspehi. Uničenje sovražnika glavni cilj Berlin, 11. dec. s. Japonski pomorski ataše v Berlinu korvetni kapitan Johol je dal snoči inozemskim novinarjem nekaj izjav glede na vodstvo vojne na Pacifiku. Ze desetletja, je dejal, opravlja naše vojno brodovje svojo obrambno nalogo, ki naj zaščiti Japonsko na Pacifiku. Opozoril je, da je Amerika razširjala svoj vpliv na japonskem varnostnem področju, že od 10. stoletja dalje s svojimi agresivnimi akcijami proti Mehiki ln Teksasu, proti Aljaski in Havajskemu otočju. Guamu itd. 2e L 1922. so v Washingtonu skušali skrčiti japonske pomorske sile na razmerje 3:5. Ameriška strategija je namreč stremela vselej za tem, da bi zagotovila ameriškemu vojnemu brodovju premoč, tako da je bila Japonska vedno bolj ogrožena od ameriškega obkoljevanja. En sam pogled na zemljevid kaže, kako si je skušala Amerika zagotoviti vsa glavna oporišča na Pacifiku, ki so bila kot nekakšni revolverji proti Japonski. Glede na poslednje japonske uspehe v vodah Daljne- ga vzhoda, je japonski oficir pripomnil, da Japonci zlasti v zadnjih letih niso mnogo govorili o svojih ciljih, da pa je japonsko brodovje takoj na mestu, čim gre za obrambo domovine. Uničenje sovražnika je glavni Cilj in ta cilj bo dosežen. Italijanske in nemške čestitke Tokio, 11. dec. s. Vojaška atašeja italijanskega in nemškega veleposlaništva v Tokiu sta včeraj v vojnem ministrstvu izrazila generalnemu inšpektorju japonskega letalstva svoje čestitke k sijajnemu uspehu, ki so bili doseženi že v prvih dneh operacij. Velike manifestacije v Tokiju Tokio, 11. dec. v. Člani japonske zveze borcev so se sestali včeraj zjutraj na raznih trgih glavnega mesta ter so defiliraii pred cesarjevo palačo Pohod je trajal tri ure. Manifestamti «o nosili ogromne letake z napisni »Dol Zedinjene države in Anglija!« in »Dol Roosevelt m Churchill!« Prod cesarsko palačo je bil prečitan manifest, ki pravi med drugim: Ne usitavljajmo se! Ne popuščajmo! Borimo se do odločitve! Močni oddelki policije so ščitili poslaništva sovražnih držav. Tokio, 11. dec. s. Na stadionu Foraikuon je biLa včeraj ogromna ljudska manifestacija, na kateri je govoril tudi šef tiskovnega oddelka vojske polkovnik Ohira V svojem govoru je poudaril najprej japonsko potrpežljivost nasproti anglosaškim ambicijam, ki so se začele kazati že ob prihodu ameriškega generala Perryja na Japonsko Polkovnik Ohira je tudi opozoril, da je na Kitajskem umrlo na tisoče japonskih vojakov, zadetih od orožja, ki so ca dobavljali Američani. Nato je govoril o bliskovitih akcijah in o uspešnem sodelovanju vseh japonskih oboroženih sil. Pripomnil je, da sita britanski oporišči Hongkong m Singa-pur mogočni trdnjavi in da ;ih ni mogoče zavzeti v enem dnevu. Zaključil je svoj govor s pozivom, naj japonski narod » sivo jo slogo pripomore do pregnan j a Angležev in Američanov z Daljnega vzhoda ter naj ima vedno pred očmi besede cesarskega proglasa ob napovedi vojnega stanja. Seja japonskega kronskega sveta Tokio, 11. dec. d. Kakor doznava nemški poročevalski urad s pristojnega mesta, so bili na včerajšnji seji kronskega sveta, ki se je ob navzočnosti mikada pričela ob 17.30. sprejeti izredno važni ukrepi. Seja kronskega sveta je trajala 15 minut. Japonski tisk o prvih zmagah Tokio, 11. dec. (Domei) Današnji japonski teti obširno komentirajo velike japonske zmage, ki so jih japonske oborožene sile izvojevale v kratkih dneh po pričetku »».»vražnostl na Pacifiku. Posebno poudarjajo izreden usipeh, lei ga je jaiponsko letalstvo skupaj s pomorskimi silami do:*eglo nad britanskim vojnim brodovjem. S potopitvijo dveh britanskih oklopnic ob vzhodnem bregu Malajskega polotoka se posamezni listi bavijo celo v uvodnikih ter pod-črtavajo. kako težak udarec je bil s tem prizadet osnovi vse britanske obrambe v južnem delu vzhodne Azije. Splošno mnenje japonskega tiska je, da danes Japonska obvlada morje od Indijskega oceana dalje proti vzhodu. Poleg tega aponski listi z zadovoljstvom poudarjajo, da je končno napočil dan. ko je Velika Britanija iz gubila nadvlado nad oceani, onskih uspehih v borbi z anglosaškima velesilama ter opozarjajo na njihov globok vti« v japonski javnosti. List »Kokumin« poziva Japonce, naj izvrše vse s-\oje dolžnosti v vojnem času in naj imajo pri tem pred očmi dosežene vojaške uspehe. List »-Niči-Niči« poudarja glede na sporazum med Japonsko m Siamom da bosta neodvisnost in nedotakljivost te države zavarovani proti vsem anglosaškim poskusom Japonska požrtvovalnost Tokio, 11. dec. & Velika domovinska ljubezen japonskega naroda prihaja mod drugim do izraza tudi v desettisočih pismih, ki jih predsednik vlade Tojo prejema od japonskih državljanov ia vseh slojev in ki izražajo brezmejno požrtvovalnost japonskega naroda. Prav tako stalno prihajajo darila v denarju \z vseh krajev v državi. Neki Japonec v manjšem pokrajinskem mestu je takoj po cesarjevem proglas/u o vojnem stanju odpotoval v Tokio in dal Vladi na razpolago milijon jenov. Zatemnitev v Tokiju Tokio, 11. dec. d. Poveljništvo japonske obrambe v Tokiju Je odredilo, da stopijo v vel;'avo določbe o popolni zatemnitvi vseh okrajev na periferiji Tokija. Aretacije ameriških novinarjev v Nemčiji Represalije na ukrepe ameriških oblasti Berlin, 11. dec. u. Pred otvoritvijo včerajšnje dopollanske tiskovne konference, namenjene inozemskim novinarjem, je šef nemškega tiskovnega urada dr. Schmidt pozval ameriške novinarje, naj takoj za-puste dvorano in odidejo v svoja stanovanja. Ta ukrep je bil po izjavi dr. Schmid-ta odrejen zato, ker so bili nemški novinarji v Ameriki na Rooseveltov ukaz izključeni iz tiskovne konference in nato aretirani. Berln, 11. dec. d. V Berlinu je bilo davi službeno objavljeno, da je policija davi spravila v zapore severnoameriške novinarje ter večje štev lo v Nemčiji živečih ameriških državljanov. Ta ukrep se smatra kot represalija. Službena objava pravi: Predse lnik Zedinjenih držav Je izdal ameriški policiji nalog, naj aretira vse zastopnike nemških poročevalsk h agencij in časopisja. Istočasno se je sprožil val aretacij v Ameriki živečih nemških in italijanskih državljanov. Na stotine nemških državljanov je blo že spravljenih v pol'cijjike zapore Zedinjenih držav. Kot represalijo proti temu ukrepu s strani Zedinjenih držav, ki je v popolnem nasprotju z vsemi mednarodnimi običaji, so bili danes v Nemčiji aretirani ameriški novinarji skupaj s primernim številom ameriškh državljanov, živečih v Nemčiji. Na pristojnem nemškem mestu ne navajajo točnega števila aretiranih Američanov, prav tako še ni znano, ali so bili odnosno bodo aretirani morda tudi severnoameriški novinarji v Parizu. V Zedinjenih državah je bilo aretiranih 17 nemških novinarjev, število ameriških pre Istavnikov tiska v Nemčiji pa je pod tem številom, ker jih je mnogo izmed njih že pred nekaj tedni odpotovalo iz Nemčije, boječ se neugodnih posledic zaradi vojne politke, ki jo vodi njihov državni predsednik. Nekaj ameriških novinarjev je šele v zadnjem času zapustilo Nemčijo. Nemške oblasti ne navajajo imen aretiranih amerišk h žurnalistov. Doslej tudi še ni bilo mogoče zvedeti, ali je morda tudi Italija polvzela slične ukrepe glede na aretacijo italijanskih nov narjev in državljanov v Zedinjenih državah. Vsekakor je verjetno, da bo Italija posegla po istih ukrepih. Doslej tudi š£ ni bilo mogoče dobiti informacij, ali bodo tudi države trojnega pakta ter države protikomintemskega pakta prepovedale ameriškim novinarjem pošiljanje časopisnega gradiva v Zedinjene države. V berlinskih političnih krogih so ne glede na to prepričani, da bodo te države glede na sedanji politični razvoj prej ali slej sledile Nemčiji. Cim bo prepovedano novinarsko delovanje ameriškim novinarjem tudd v teh državah, bosta ostali Švica in Portugalska poslednji deželi v Evropi, kjer bodo ameriški novinarji še lahko razvijali svojo delavnost. Internacija Američanov in Angležev na Japonskem Tokio, 11. dec. d. Zastopnik japonskega informacijskega urada Tobokazu Hori, je danes v razgovoru s predstavniki tiska potrdil vest o aretaciji 271 angleških in ameriških državljanov Japonski službeni zastopnik Je pri tej priliki Izjavil, da so bili podvzeti v«d koraki v prid anglo-ameri-šklh državljanov, ld so bili spravljeni na varno. Pripomnil je še, da so po njegovih informacijah v tej skupini tudi trije aU štirje novinarji, vendar pa je odklonil izdati njih imena. Nemško vojno poročilo Ia Hitlerjevega glavnega stana, 11. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na vzhodni fronti so bili zavrnjeni krajevni napadi sovražnika., ki Je utrpel hude izgube. Nemško letalstvo je uspešno sodelovalo s težkimi napadi na sovražne kolone In zbiranje oklopnih voz kakor tudi na utrjene postojanke ter ceste v zaledju sovražnika. V severni Afriki so bile včeraj Izvršene važne operacije. Nemška bojna letal« so razpršila kolone sovražnih oklopnih voz in avtomobilov. Pred severnoafriško obalo so Italijanska in nemška letala napadla in liudo poškodovala eno angleško križarko in torpednl rušilec. Stotnik MUncheberg je dosegel tvojo 60. zmago v zraku. Odmev vojne na Pacifiku v Turčiji Carigrad, 11. dec. s. Vstop Japonske v vojno je predmet mzmotrivanj v vseh turških listih. Javnost in politični krogi sledijo z veliko pozornostjo dogodkom na Pacifiku. Po njihovem mnenju ni nobenega dvoma, da je treba iskati izvor japonrkih akcij predvsem v Rooseveltovem tonu preti ja ponski velesili na Daljnem vzhodu. List »Tasviri Efkar« ugotavlja, da je ameriški predsednik zagrešil veliko nspako, ko se jc proti Japonski po !u<žil politike s le m izzivanja. List ugotavlja nadalje, da je Rooseveltov a navada razpravljati o mednarodnih političnih vprašanjih zelo osAro, ter navaja v zvezi s tem njegove govore proti Nemčiji, fci so bili nasprotni z vsemi diplomatskimi običaji. Roosevelt ie hotel prestraši Japonsko, prav to p« je bilo njemu samemu v škodo. Lr4 sodi, da bi Roosevelt prav gotovo dosegel boljše rezultate, ako bi se bil pokazal nekoliko bolj spravljivega m manj vzvišer.ega. List »Džumhuriet« ugotavlja, da eta bili japonsko in ameriško stališče popolnoma nespravljivi iin da je zaradi tega moralo nujno priti do vojne, da pa bi jo bilo kljub temu mogoče zadržati, ako bi Angleži in Američani ne izvajali prekomerne blokrde, ki ni le oškodovala japonskih gospodarskih interesov, temveč je predstavljala tudi žalitev japonske časti. Objave Sprememba repertoarja v Operi. Ker se je g. ravnatelju Juliju Betettu pri predstavi »Seviljski brivec« v sredo pripetila na odru majhna nezgoda in si je izvil nogo, se v soboto 13. t m ne more vršiti napovedana premiera opere »Prodana nevesta«. Abonenti premierskega abonmaja naj izvolijo to odpoved vzeti b^a«ohotno na znanje. Premiera »Prodane neveste« bo prihodnji teden. Gospodarstvo Maksimalne cene za sir Smatrajoč za umestno, da se spravijo najvišje prodajne cene za sir v sklad s cenami na notranjem trgu, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odredil naslednje najvišje prodajne cene za sir v trgovini na drobno (v oklepajih maksimalne cene v trgovini na debelo): Grana tipico 1939 31.50 lire za kg (27.20); grana tipico 1940 28.80 (24.75); Emental in Sbrinz 20.30 (17.95), Asiago 17.70 (15.75), Fontina 20.60 (18.25); Provo-lone 18.Ž0 (16.20), Mozzarella 17.60 (15.35); Eelpaese in Italico 18.50 (15.15); Gorgon-zola 27.40 (23), Taleggio 16.70 (14.60), Quartirolo 16.20 (14.10); Fusi (Roma. Er-bo, Blu itd.) 21 (18.40); Pecorino Roma 24 (21.05) lir za kg. V ceni na drobno je všteta trošarina, v ceni na debelo pa trošarina ni všteta in se cena razume franko skladišča trgovca na debelo. Zgoraj navedene cene morajo biti nabite v prodajalnah na občinstvu dobro vidnem mestu. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene, vsako zvišanje pa mora prej odobriti Visoki komisar. Kršite!ii določb te naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca t. 1. Gornja naredba je objavljena v »Službenem listu« 10. decembra in je ta dan stopila v veljavo. Gospodarske vesti = Razširjenje itaMjansko-nemškega klirinškega sporazuma na priključena področja. Iz Berlina poročajo, da je zunanje ministrstvo izdalo 30. novembra t. 1-razglas, iz katerega sledi, da se določbe italijanslko-nemškega plačilnega sporazuma z dodatnimi sporazumi nanašajo sedaj tudi na prejšnje področje Jugoslavije, ki je bilo priključeno Nemčiji, Italiji in Albaniji. Na podlagi izmenave not med obema državama velja itslljansko-nemškl klirinški sporazum tudi za področje Črne-gore. = Sodelovanje med reško luko in budim-peštansko dunavsko luko. V zadnjem času se je madžarska pričela v rastoči meri posluževati pri prometu s Turčijo morske j o-ti preko Reke, Jadranskega morja in EJgcj-skega morja. Sploh se je madžarski promet preko Reke precej dvignil. Ker pa Madžarska ni imela doslej možnosti blago na Reki tranzitno vskladiščiti, je te dni prišlo med Madžarsko nacionalno družbo za dunavsko prosto luko in italijansko skladiščno družbo Aziende dei Magazzini Generali di Fiume do pododbe. po kateri bo reška skladiščna družba dala madžarski družbi na razpolago več skladišč v reški luki, madžarska družba pa bo dala reški družbi na razpolago velik prostor v budim-peštanski prosti luki. Madžarska družba bo na Reki ustanovila poseben urad. = Ustanovitev borz za oddajo naročil v Nemčiji. Prejšnji mesec smo na tem mestu poročali o ustanovitvi svojevrstne borze v Frankfurtu. Prezaposlenost industrijskih tvrdk strojne in kovinske industrije je dovedla do tega, da morajo podjetja, ki oddajajo podnaročila, z muko iskati druge tvrdke, ki naj ta podnaročila izvrše. Da se olajša oddaja takih naročil, ;'e biLa v Frankfurtu ustanovljena prva borza za oddajo narofil, na katero prihajajo zastopniki industrijskih tvrdk (zlasti oboroževalne industrije) ki morajo izdelavo posameznih delov strojev in naprav oddati drugim tvrdkam, na drugi strani pa tvrdke, ki so pripravljene sprejeti taka naročila. Ker se je borza prav dobro obnesla, so prijeli ustanavljati slične borze tudi v drugih industrijskih centrih Nemčije, Sedaj poročajo iz Berlina, da bo ustanovljenih šest takih borz za večja področja, in sicer v Berlinu, Fra tudi tekmovanja med pridelovalci. = Japonske finance. V zvezi z izbruhom vojne med Japonsko in Zedinjenimi državami so zanimiva pojasnila, ki jih je podal tik pred izbruhom vojne japonski finančni minister Okinori Kaja. Opozoril je, da je japonsko gospodarstvo navzlic dolgotrajni vojni z Kitajsko ostalo zdravo in neckrn;c-no, kar ss kaže tudi v razvoju japonskih financ. Navzlic vojni so se dohodki japonskega zakladnega urada v letošnjem letu povišali na 4500 milijenev jenov, kar je štirikrat toliko, kakor so znašali v zadnjem letu pred pričetkom vojne s Kitajsko (v letu 1936). Od začetka leta 1937 je Japonska potrošila za voja"j;e namene 26 milijard jenov. Za izgraditev strateškega položaja na japonskih otokih in na področju Koreje, Mandžukua in Kitajske, je dosle" Japonska potrošila 23 milijard jenov. = Zbor upnikov Stavbne zadruge Rera Na predlog upniškega odbora in po odločbi konkurznega komisarja bo 17. decembra ob 11. na okrožnem sodišču (soba 112) zbor upnikov Stavbne zadruge Hera (poročilo c rešitvi računa upravitelja mase in o stanju imenovane konkurzne mase, razrešitev upravitelja mase in izvolitev eo-vega. razdelitev razpoložljive imovine krn-kurzne mase, predlogi sodišču glede ostale nerazpoložljive imovine mase in odškodnina upravitelja konkurzne mase). = Prepoved k*anJa mlade živine na Hrvatskem. Hrvatski trgovinski minister je izd3l naredbo, po kateri je na splošno prepovedano klati svinje izpod 7o kg (tudi odojke), ter ženska teleta in telice do 2 let starosti. Živali, ki nis*i sposobne za rejo, se smejo kleti po ^ terinar&kem pregledu. Kje je B®ald Amundsen? Se vedno se vzdržuje govorica, da živi kot poglavar nekega eskimskega rodu Slavni raziskovalec severnega tečaja Ro-ald Amund.sem je izginil leta 1928, ko je poletel z letalom nad Ledeno morje iskat generaia NobKa. Ce pa danes — pravi gra-ški dnevn k — n.inese pogovor na severnem Norveškem ali v sevenrh predelih Amerike na Amundsena, s>e pogosto čuje trditev: »Saj sploh ni mrtev — saj vendar živi pri Eskimih na A laski!« Ta trditev, ki zdi fanta. t:čna. -ve r.anara na deisitvo, da je neki uradnik dražbe A laska T rad ng Companv .vre-~al nekega »kaplana Amundsena«. Odticj se novica c Amundsenu ne more ne potrditi, ne zankati. Ve mrki dnevnik, ki izhaja na Nizozemskem, je nedavno objavil o to; zadevi daljši! članek, v katerem pravi mod drugim: Odkar ie »Zopp-^m« poletel čez sevcrrr tečaj, je nastopila tam gori t na - V f A SSkrfHP trdila, da sta domnevnega mrtvega norveškega raziskovalca našla pri nekem rodu Eskimov, živečih pn Fortu Bayu. To se je zdelo precej malo verjetno. Kljub temu ie sklenila drvžba »Alaska Tradmg Company« da srtvar razišče in je s to nalogo poslala v Fort Bay nekega svojega uradnika. Ta od poslanec izprva ni 'mel sreče. V Fcrtu Ba-vu je dognal, da je eskimski rod. ki je tam prvbival caie mesece, že odrinil bogve kam 1 iradnšk je že obupaval in se je hotel vrniti. ko se je slučajno znašel z nekimi ln diianci, ki so mu vneto pripovedovali, da so srečali Eskime, katerih poglavar je star mož, ki se Nam imenuje »kapitan Amund sen« in je nekoč tudi sam rekel, da se je nave!'č"l svoje s'ave in da hoče preosta-i nek življenja preživeti daleč od vrveža, v | mi.ru in samoti. Takoj nato je uradnik ame-I r ke družbe mrzlično nadaljeval zasledovani in je nekega dne imel uspeh Znašel se je prod starim eskimskim poglavarjem. Pozneje je uradnik poročal: »Silno me je prekinila misel: to je Amundsen, resnično, n kdo drugi, kakor Amundsen... Isti zna- kor so sovjetske odprave imele še tam go-r opravka s svoj mi novimi ledoloonilci. Skoraj se zdi kakor da je veliki »Zeppelino.« po.et le!a "i 1 zaključil svojevrstno r27,:>kova'no dobo. Znanstvena družba v z; je lahko preletela ogromne pod- ročje ; n je lahko tako brez velikega truda opazcvaa in razkrivala njegove posebnosti. Film k e kamere so brnele, ostali fotografski aparati so neprestano menjali plošče in filrr.c. meteoroiiošikii instrumenti so avtomatično beležili vse. kar se je dogajalo v ozračju. Znanstvenici pa so sloneli ob oknih kabin in se- skupno raz motri vali pokrajinske siike in različne pojave. Ali si je mogoče misliti ugodnejši polet? Dasiprav je bila vožnja izpostavljena t ud- nevarnostim. je posaii k a vedno obvladala položaj. Globoko je žaloval svet za svojim starim junakom Roaldom Amund snom. Ves svet je imel takrat oči uprte v tega pogumnega no-rve. kega raziskovalca. Zdelo se je, kakor da on edini lahko prinese pomoč in re-š tev pogrešanemu zrakoplovu. Norveška pomožna odprava ie tudi bila prva pripravljena k startu. Amundsen je imel na razpolago ose m sedežno francosko letalo tipa »Latham«. Le ta;o je na svojem prvem poletu prati severu videlo različne ladje, ki so pozneje o tem poročale. Naposled pa mi bilo nobenih poročil več. Minile so točne ure in dnevi. Naposled ni bilo nobenega dvoma več: Amund sen se je ponesrečil na svojem po žrtvoval nem poletu. Vsa poizvedovanja so bila za man. Ne na norveških smežnikih ne po pradavnih breznih Skandinavije ni bilo najti sledov. Nekaj let pozneje pa se je v severnih predelih Amerike pojavila govorica, da Amundsen nikakor n,i mrtev. Dva Američana, ki sta prišla s skrajnega severa, sta Ob SO letnici Frana Krajgherja Ze pol stoletja živi in dela v Ljubljani g. Fran Kraigher, krojaški obrtnik ln posestnik na Cankarjevem nabrežju. Cele generacije in cele dobe so šle mimo njega, on pa zdrav in trden prav sedaj praznuje svojo 80 letnico, že v časih pred svetovno vojno se je uveljavil med našimi možmi B svojim trdnim notranjskim značajem. Izšel je iz znanega postojnskega rodu. Doma se je svoje stroke izučil, na Dunaju se je izpopolnil. Iz skromnih početkov, s trdnim delom, ki ga je povedlo tudi v Domžale in Kamnik, si je v Ljubljani še dobro desetletje pred koncem preteklega stoletja uredil svojo obratovalnico in ustvaril svoj dom. Pred 35 leti se je poročil m iz srečnega zakona so izšli trije otroci, ki je zanje dobro poskrbel da so si že vsi utrli pet v življenje. že pred svetovno vojno je zastopal obrtnike in trgovce v njihovi zbornici. Dolga leta je bil tudi mestni svetnik. Deloval je tudi v gospodarskem, prosvetnem in p0-1" tičnem društvu za Dvorski okraj v katerem je zavzemal vodilno mesto. Fran Kraigher je bil zmeraj vedrega in optimističnega razpoloženja. Dobra volja in bodri pogled v bodočnost ga nista zapustila niti v zadnjem času, ko si je našel marsikatero uro za svoje spomine in premišljala med malimi prijatelji človeka v tivolskem zatišju, želimo mu, da bi trdnega zdravja in z neomajnim optimizmom preživel v svojem krogu še mnogo let! &Utt! prani, isti krepka orlovska nos, »ti razbrazdani obrazi« Na vprašanje, kdo je, je rekel stari Eskim odločno: »Amundsen! Sicer som strmoglavil z letalom, toda — kakor vidite — n»wm mrtev!« Pozneje je baje »kapitan« preklical to svojo trditev m doslej ni bilo nvvfjče razkriti, ali je to v resnici Amundsen .Ui samo kak n jegov dvojnik. Pogosti poleti čez Severni tečaj --Amundsen sam je z Ellsworthom leta 1923 izvršil tak poskus — so pokazali, da ark tične daljave in razmere n so letalu prehuda ovira. Ce je torej Amundsen na reševalnem poletu zgubil prevo smer. :e morda priletel na GronJandijo ali ,>a kar naravnost na Alasko Amundsen »e -e rodil 1872. Junija 1928, ko jc 'zginil, je o:1' V> let star. Danes bi mu torej bilo 69 let. N jegova dva največja uspeha sta bila njegov drugi polet čez Severni tečaj in pa. ko ic 14 de cembra 1011 na iužnem tcčaiu razvil nr>r ve "ko zastavo. Maja 1925 jc pristal neka* kilometrov otl Severnega tečaja (v dru?bi z EllsvvorthomV. leto dn; pozneje ie pole te' s svojim ameriškim zivczmkom čez Severni tečaj v smeri od Sjvcbergov ter je pristal na Pointu Barrowu Amundsen ie poznal polarne kraje kakor nihče drugi Prav zato se tem bolj drži govorica, da je še živ. rotnlški proces v Trstu Govori zagovornikov obtožencev Trst, 10. decembra Osmo zasedanje posebnega sodišča je včeraj zjutraj otvoril predsednik Eksc. Tringali Casanuova, ki je dal besedo branilcem. Preden je govoril odvetnik Cassinelli -z Rima, je odvetnik Buda, branilec obtoženca Bobeka in drugih obtožencev, predložil sodišču, kakor je že pred tem napovedal, dve zdravniški spričevali, ki dokazujeta, da so bili nekateri sorodniki obtoženega Bobeka hudi alkoholisti in utegne ta bolezen imeti posledice kot podedovanje pri potomcih. Predsednik sodišča je' zdravniški spričevali priložil aktom, nakar je govoril branilec odvetnik Cassinelli. Branilec je izjavil, da mora braniti takozvane intelektualce Babiča, čermelja, Čoka, Lovrenčiča, Ku-kanjo, Sardoča, Tuto in Vuka. Njegov namen je braniti in obravnavati zadevo s treh stališč, to sicer z zgodovinsko psihološkega, s pravnega in z dokaznega stališča. S psihološko-zgodovinskega stališča se sklicuje na razne odstavke obtožbe. Prehajajoč od psihološko zgodovinskega Italijanski profesorji na naši univerzi Ljubljana, 11. decembra. Danes popoldne ob 16. bo imel vseučili-ški profesor prof. Bartolomej Calvi s tu-rinskega vseučilišča v veliki predavalnici ljubljanske vseučiliške knjižnice uvodno predavanje o italijanski literaturi, ki se bo pričela predavati na filozofski fakulteti našega vseučilišča. Predaval bo v slovenščini o konstruktivnih elementih Dantejevega pesniškega sveta. Ugledni profesor bo predaval o italijanski literaturi v ponedeljkih od 15. do 16, v torkih od 16. do 17. v balkonski dvorani vseučilišča, od 14. do 15. in v četrtkih od 16. do 17. v veliki dvorani vseučiliške knjižnice, v petkih pa od 16. do 18. v predavalnici romanističnega seminarja. V ponedeljkih in torkih bo predaval o italijanski literaturi, v sredah ln četrtkih o »Božanski komediji« in o njeni zvezi s pesnikovim življenjem, v petkih pa bo prirejal vaje v prevajanju v italijanščino in iz slovenščine v italijanščino. Hkrati se bodo pričeli tudi tečaji italijanščine pod vodstvom lektorjem dr. prof. Attilia Budrovicha, dr. prof. Valerije Gro-har-Roratove, dr. prof. Nerea Degrassia in dr. prof. Alda Franchia, ki bodo predavali na juridični filozofski, medicinski in teološki fakulteti. Prof. Evgen Thesei-der Dupre z rimskega vseučilišča, ki je bil imenovan za profesorja italijanske zgodovine na naši filozofski fakulteti, pa bo pričel predavati po bližnjih božičnih in novoletnih počitnicah. Konferenca okrožnih inšpektorjev Ljubljana, 11. decembra. Včeraj dopoldne ob 11. so bili na konferenci pri zveznem tajniku okrožni inšpektorji, zvezni podtajnik, zvezni podpovelj-nik GILLa, poverjenica ženskega Fašija, načelnik Prevoda, tajnik Dopolavora in načelniki upravnih uradov Pokrajinske fašistične zveze. Okrožni inšpektorji so podali poročila o političnem in gospodarskem položaju v svojih okrožjih, tajnik stranke pa je povzel njihova izvajanja in govoril o efektivni sili strankinih organizacij ter dal točna navodila za nadaljnje delovanje posebno v okviru mladinske ln Dopolavorov-ske organizacije, organizacije kmečkih žena ter gospodinjskih pomočnic. Zvezni tajnik je v svojem govoru obeležil tudi položaj v posameznih občinah, posebno kar se tiče oskrbe z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami ln kontrole cen. Dal je tudi navodila za Šolske kuhinje GILL v posameznih občinah pokrajine, za proslavo materinskega ln dečjega dne ter za prireditev fašističnega obdarovanja o svetih Treh kralj^i. Nazadnje je pojasnil delovanje občinskih podpornih središč, ki se bodo v najkrajšem času ustanovila. Zborovanje se je pričelo in zaključilo s pozdravom Duceju. Ukrepi glede delovanja šolskih kuhinj Ljubljana, 11. decembra V torek so se v Črnomlju sestali vsi načelniki krajevnih podpornih centrov in šolski upravitelji iz vsega okraja. Zborovanje sta vodila okrožni inšpektor inž. Emil Cascanego in načelnik podpornega urada zveznega poveljstva GILL. Na zborovanju so bili izdani podrobni ukrepi glede delovanja šolskih kuhinj GILL v tej zimi. Podana so bila tudi podrobna navodila za njihovo organizacijo. Obnovite naročnino! Za okrepitev Strankinih organizacij Ljubljana, 11. decembra Po nalogu zveznega tajnika je Zvezni podtajnik predvčerajšnjim pregledal delovanje podpornega centra nacionalne Fašistične Stranke na Brezovici. Ogledal si je njene prostore? se zanimal za njeno poslovanje in dal v imenu zveznega tajnika navodila za okrepitev Strankinih organizacij in njihovo nadaljnje delovanje. Smrtna kazen za poslušanje moskovskega radia Varaždin, 10. decembra Pred potujočim prekim sodom v Varaždl-nu se je te dni zagovarjal 361etnl Mato-če-liga, tvorniški delavec iz Višnjice pri Ivan-cu. Obtožen je bil, da je meseca septembra letos v svojem stanovanju na neprijavljenem radijskem sprejemniku poslušal komunistične vesti iz Moskve. Na poslušanje takšnih protidržavnih vesti je v svojem stanovanje privajal tudi nekatere svoje prijatelje. Po zaslišanju obtoženca in prič je sodišče Mata čeligo obsodilo na smrt. — Pred istim sodiščem se je vršila razprava proti Milanu Weissu, 551etnemu Židu iz Komina pri Novem Marofu. Obtožen je bil, da so našli pri njem dva revolverja, ki ju na poziv oblastev ni bil izročil. Po zaslišanju obtoženca in prič je sodišče Milana VVeissa obsodilo na smrt. Oba obsojenca sta vložila prošnjo za pomilostitev. Prošnji je bilo ugodeno na ta način, da se Matu čeligi in Milanu Weissu smrtna kazen znižuje vsakemu na 10 let težke ječe. Iz Spodnje štajerske Desetletnica velike nesreče. Pred desetimi leti — 10. decembra 1931 — se je Celje z vso Savinjsko dolino zavilo v globoko žalost Tri kilometre pred Celjem se je bila zgodila strašna avtobusna nesreča. Na železniškem prelazu pri Medlogu je veliki avtobus, poln potnikov, zavozil v savinjski vlak. Bila je gosta megla in avtobus, kl je dopoldne krenil iz Celja v Savinjsko dolino, namenjen še dalje proti Ljubljani, se je pomikal komaj z brano 15 kilometrov. Popotniki so bili v živahnem razgovoru, kakor da jih je megleni okvir pripravil k večji zaupljivosti. Na prelazu pri Medlogu ni bilo zapornic in vlak iz Velenja bi bil moral takrat biti že v Celju. Po nesreči pa je imel zamudo in usoda je zahtevala strahovito trčenje. Nastali so strašni prizori. Katastrofa je zahtevala 12 mrtvih — šest žensk in šest moških. Prepeljali so jih v mrtvašnico na celjskem okoliškem pokopališču. Sedem težko ranjenih pa so prepeljali v celjsko bolnišnico. S celjskega magistrata je zaplapolala črna zastava. Iz sodne službe. Sodni pristav Jožef Kranjec je imenovan za sodnega tajnika pri sodišču v Judenburgu. Dosedanji vojak Karel Slagavec je vpoklican v službo kot sodni pripravnik. Promocija zakonskega para. Z graške univerze poročajo, da je bila te dni izvršena dvojna promocija, ki je edinstvena v zgodovini te stare visoke šole: dva zakonca sta Istočasno dosegla doktorat medicine. To sta dijaški vodja graške univerze Viljem Ingruber in njegova žena Izabela, voditeljica dijaškega zdravstvenega urada v Gradcu. Usoden padec na deželni cesti. Hlapec Franc Razdevšak, star 45 let, je moral nekje na Štajerskem opraviti nakupe v trgovini. Popoldne se je vračal domov. Na cesti mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da se ni mogel več dvigniti. Večkrat al je nalomil nogo. dele čez kakšno uro so ga našli trije popotniki ln ga sgravjli pa k pravnemu stališču je branilec obravnava vprašanje združevanja, zatrjujoč, da ni dokazov o zedinjevanju obtožencev v Kak t združbo. Odvetnik Cassinelli Je nato izpodbijaj sprejeto definicijo o namernem združevanju. Branilec je tudi zanikal, da bi šk> v primerih obtožencev za propagando, zasebno ščuvanje ali javno ščuvanje. Kdo naj bi ščuval čermelja Obtožba trdi, da je čer-melj podpihoval Zelena, SoSlča in ščuko. Toda ali je bilo ščuvanje pri teh treh potrebno? Nato je branilec Cassinelli obravnaval dokazno gradivo. Glavne točke obtožbe izhajajo iz izjav drugih obtožencev, ki 90 iz obtožencev postali tožilci in njih izpovedi zaradi tega ne gre odločilna vera. Sledil je govor odvetnika Bologne iz Trsta, kl brani Sosiča ln Bolčiča. Branilec je pobijal glavne točke obtožbe, ki se tičejo obeh obtožencev. Po govoru branilca Bologne je bila raz-I prava prekinjena in se bo nadaljevala z govori ostalih branilcev. bližnjo kmetijo, od koder je bil prepeljan v Gradec. Brzovozne pošiljke pred božičem. Da bi se tovorni in brzovozni promet pred božičem lahko točno razvijal, je odrejena zapora za sprejem brzovoznega blaga v času od 28. do 24. decembra. Izvzete so samo pošiljke zdravil, filmov, matric, ž vil, cvetlic in takih stvari, ki se rade pokvarijo. Nesreča pod laatnim vozom. 661etnl posestnik Franc Zavišnik iz Spodnje Pol-skave je padel z voza in je šlo kolesje čezenj. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Ima polomljenih več reber ln je dobil tudi hude notranje poškodbe. Koncert za zimsko pomoč je bil v soboto zvečer v celjskem Nemškem domu. Bil je prvi v letošnji zimi in je bil dobro obiskan. Igrala je vojaška godba, ki jc imela na sporedu melodije iz oper in operet ter različne koračnice. Celjski izobraževalni urad pa je priredil v Nemškem domu svoj prvi kulturni večer, na katerem so nastopili razni celjski glasbeniki Dvakrat ga je zadela Ista nevroni. Nekje na štajerskem se je nevarno ponesrečil 181etnl hlapec Lojze Mavrič. V soboto je zašel z roko v stroj za rezanje krme na motorni pogon. Stroj mu je odrezal konico sredinca -Jva prsta pa mu Je zdrobil. Mavrič je bil Se toliko priseben, da je sam ustavil motor, sicer bi bil ob vso roko. Prepeljali so ga v bolnišnico. Firomak se je že v starosti 6 let prvič ponesrečil pri enakem stre ju. Takrat mu je kolesno zobovje zdrobilo tri prste na desnici. Voditelji tiska Koroške ljudske zv~ze So bili povabljeni konec preteklega tedna v hotel v Gozdu-Martuljku. V soboto je zvezni poslovni vodja Ruschn:g predaval o nalogah in pomenu tiska v narodnosociaHstič-ni državi. Nato je glavni urednik kranjskega lista dr. Schedl uvajal zborovalce v prakso tiska. H koncu Je zvezni prosvetni vodja Dimnigg orisal razl.čne naloge v Koroški ljudski zvezi in je obenem predaval, da vse naloge služijo istemu smotru: privesti ljudi na Gorenjskem zopet k nemštvu. Pouk na učiteljišču v Kranju se je pričel pretekli poneleljek ln Sicer v 2. letniku. Pouk v 1. letniku se bo pričel pozneje. Hudo prizadeta tvrdka. Nekje na železniškem prevozu med Mariborom in Trži-čem sta pred dnevi izginila dva tovorna zavoja manufakturnega blaga v vrednosti nad 700 mark. Tvrdka Paula Stransky v Tržiču utrpi nele gmotno škodo, ampak izgubi tudi nad 2800 točk. Prva nemška pevska vaja v Gorjah je bila nedavno. Kranjski list pravi, da je v začetku šlo pač nekoliko težje, ker več žen ni bilo popolnoma veščih nemškega jezika. Toda navdušenje za petje, pravi poročevalec, je pa zelo veliko. Nesreče v guštanjski jeklarni. Na Ravnah pri Guštanju se je ponesrečil kovinar Maks Pušnik. čeprav je imel varovalna očala, mu je drobec jekla padel v desno oko in mu ga nevarno poškodoval. — Delavec Janez Jež je hotel primešati toplenemu jeklu nekaj mangana. Pri tem je dobil huie opekline na desnici. — Pomožni delavec Peter Adamič se je opekel po rokah, ko je odpravljal žlindro. Sprejemajo se prostovoljci v Hitlerjevo telesno gardo. Kakor razglaša »Vdlkischer Beobachter«, sprejema osebna standarta SS Adolfa Hitlerja takoj prostovoljce. Nabori so že bili 6., 8. in 8. decembra na Dunaju. Kandidati morajo biti visoki 1.80 m in morajo dopolniti najmanj 17 let. Lahko se prijavijo za obvezno dobo ali tudi brez nje. Prav tako se lahko prijavijo drugi prostovoljci k oboroženim oddelkom SS. Visoki morajo biti 1.70 ali izjemoma vsaj 1.68, stari pa do 20 let Koroško z Gorenjskim bo potrebovalo še mnogo uradniškega naraščaja, pravi celovški dnevnik. Sploh potrebuje Nemčija za svojo upravo sveže, krepke, bistre uradnike z vojaškim srcem. Uradništvu se obeta lepa bodočnost. Naloga državnega uradnika je, da dostojno služi narodu in javni blaginji posameznika kakor tudi celote. Država pa bo uradniku zagotovila dober obstanek in mu omogočila, da al zgodaj ustanovi družinsko ognjišče, članek je vabilo inteligenčnemu naraščaju, naj stopa v uradniške vrste. Velik nov kino bodo zgradili v Celovcu. Načrti so že izgotovljeni, veni ar pa vojna ovira izgradnjo. Zaenkrat je novi kino nameščen v veliki dvorani hotela pri »črnem orlu«. Imenuje se »Kammerlichtspiele Kla-genfurt«. Potrebni aparati so prispeli in pogodbe s filmskimi družbami so sklenjene. Predvsem bo ta kino dajal premiere filmov Ufe. Nemški glasovi o japonskih uspehih Berlin, 11. dec. s. Vest, da je japonsko letalstvo doseglo novo sijajno zmago, ko je potopilo dve veliki angleški oklopnici, je tudi v Nemčiji zbudila največje navdušenje. Listi so to vest objavili že včeraj tik pred poldnevom ln so bili takoj razprodani. Sedaj so listi polni občudovanja japonskega junaštva, zlasti drznosti japonskih pilotov, kl so slavo japonskega letalstva že v prvih dneh vojnih operacij povzdignili na prvo mesto. Izguba obeh oklopnic, pišejo listi, je za Angleže, ki so komaj pred dnevi bahato najavili njun prihod v Singapur, je zelo težka, čim sta oklopnici hoteli preprečiti Izkrcanje japonskih čet na Malajskem polotoku, sta bili že napadeni in potopljeni. Strateške in splošne vojaške posledice te potopitve pa ne bolo nič manjše od psiholoških. Berlin, 11. dec. s. »Vdlkischer Beobachter« piše, da se Japonska že po prvih dneh operacij lahko ponaša z odličnimi uspehi, ki dokazujejo, kako uspešno je pripravila obrambo in kako siloviti so njem napadi proti ogrožajočim sovražnim postojankam, ki so jo dušili. Medtem ko beležijo Američani že prve znatne izgube, med njimi tudi izgubo dveh oklopnic »West Virginia« in »Ocklahoma«, je na mah ogrožena tudi angleška trdnjava Singapur, ki so jo Angleži desetletja utrjevali, seveda z ofenzivnimi namerami proti Japonski. S kopnega in iz zraka Je Singapur že podvržen direktnim japonskim napadom v obsegu, v kakršnem Jih Angleži gotovo niso pričakovali. List »BOrsenzeitung« poudarja predvsem izredno naglico, s katero Japonci vodijo vojne operacije proti Američanom in Angležem, ter pripominja, da je japonski gene-rsM Stab &Ukq že takoj pp. izbruhu sovraž- nosti objavil, da m japonske kopne sfle te bore na sovražnem ozemlju, ki je zelo oddaljeno od domačih oporišč, ter na točkah, o katerih bi bilo mogoče domnevat:, da bodo kvečjemu napadene z morja in iz zraka. List opozarja na naglo prodiranje Japoncev v Siamu ter na že izvejene teritorijal-ne zasedbe na diugih točkah, nato pa zaključuje z ugotovitvijo, da se vse operacije razvijajo na tako čudov t nač.n, da Japonska doslej še ni imela skoro nobene človeške žrtve. v Bolgariji Sosija. 11. dec. List »Dne&« objavlja članek poslanca Aidreva o vojni na Daljnem vzhodu. Piscc poudarja, da se je v borbi, ki jo vodita Italija in Nemčija s svojimi evropskimi zavezniki za zmago pravice in človečnosti «edai pridružila tudi Ja-jKMika. Vojna, ki jo evropski narodi in Japoniika seda; jun iško vodijo, n ms samo materialnih ciljev, temveč hoče privesti do zmage no-ve ideje n ustvariti tak morami in gospodarski red, ki bo ustrezal potrebam vsega človeštva. Sleherni Bolgar, ki z lastnimi očmi gleda na junaštvo vojakov ost. ki s« bore na zasneženih ruskih polj-nal« m počenih afriških puščavah, mora čutiti v sebi spričo dejstva, da se udeležu- je borbe za vzpostavitev novega evropskega reda. Prevarana ameriška javnost Buenos Aires, 11 dec. s. Newyorški poročevalec lista »La Nacion« opisuje splošno razpoloženje v Zedinjenih državah v teh dneh takoie: Ameriško vojno brodovje je doživelo svoj največji poraz v zgodovini. Ameriška javnost ima vtis, da je bila prevarana, ko so jo obvestili o pripravah ameriških oboroženih sil, zlasti o pripravljenosti ameriškega vojnega brodovja čegar poveljniki so bili v trenutku preizkušnje popolnoma presenečeni po razvoju dogodkov. Javnost je tudi prepričana. da je bilo zelo slabo poučena o mo-; č; nasprotnika ki so jo očividno podce-' njevali. Sedaj je Američanom jasno, da jim stoji nasproti močen sovražnik, čegar ofenzivno«! je od dne do dne bolj vznemirljiva in ki je že doslej povzročil Ameriki občutne izgube ljudi in vojnih potrebščin. V Washingtonu niso hoteli razumeti položaja Buenos Ares, 11. dec. s. Japoncu poslanik Sujomi je daj novinarjem izjavo, v kateri je razložil japonsko stališče napram Zedinjenim državam. Dejal je med drugim, da se je Japonska pogajala z Zedinjenimi državami že v aprilu, da bi dosegla na miren način ureditev vseh problemov med obema velesilama in da bi preprečila razširjenje vojne na Pacifik. Navzlic potrpežljivemu japonskemu zadržanju r* Zedinjene države niso hotele razumeti položaja in so v celoti zavrnile vse predloge. Zedinjene države so razen tega zagotovile odkrito podporo maršalu Čangkaj-šku ter ogrožale sam obstoj Japonske, ker niso hotele dobavljati nujno potrebnih surovin kakor n. pr. petroleja. Tokijska vlada je bila zaradi tega postavljena pred izbiro, da sprejme nezdrave zahteve Wa-shingtona ali pa živi še nadalje v nečastnem položaju. Vojna Japonske proti Zedinjenim državam in Veliki Britaniji se je že začela. Japonska nima nikakih imperialističnih stremljenj napram amerišk*m državam Ob koncu je poslanik izrazil upanje, da novj položaj na Pacifiku ne bo motil dobrih odnošajev med Japonsko in Argentino ter drugimi južnoamerišk:mi državami. Sodelovanje Bolgarije in Hrvatske Sofija, 11. dec. s. Predsednik vlade Fiiov je priredil sprejem na čast hrvatskima ministroma Lorkoviču in Puku, ki se ta nekaj dni mudita v Sofiji. Sprejema so sa udeležili razen zastopnikov kralja, člani vlade, pooblaščeni diplomatski zastopnila velesil osi ln ostalih zavezniških držav te*-mnoge druge osebnosti. Filov je ob tej priliki v svojem govoru poudaril prijateljske odnošaje med Hrvatsko in Bo'^arijo na političnem ta kulturnem področju ter izrazil veselje, da sta po srečnem naključju obe državi skoro istočasno uresničili svoje najsvetejše težnje. Obe državi politično veže njun pristop k trojnemu paktu. Odgovoril je minister Lorkovič. ki je dejal med drugfifri, da je Bolgarija po naklonjenosti Duceja in Hitlerja zedinjena, Hrvatska pa samostojna. V tej novi Kv-ropi, zgrajeni .na trdnih temeljih pravice in pameti, sta Bolgarija in Hrvatska dosegli svoje mesto ter imata sedaj samo to željo, da pomagata ustanoviteljem novega reda pri njihovih plemenitih naporih. Nemško-turška trgovinska pogodba Carigrad, 11. dec. s. O izvajanju nem-ško-turške trgovinske pogodbe je sedaj znanih nekaj podrobnosti. Dve posebni komisiji, ena v Ankari in druga v Berlinu bosta urejali uvoz in izvoz med obema državama. Nemško carinsko območje obsega v tem primeru razen bivšega nemškega ozemlja še Alzacijo, Loreno, Eupen Mal-medy. češkomoravski protektorat, priključena poljska ozemlja ter svobodne luke. Blago, ki ga bo Nemčija prejela iz drugih držav, se bo smelo izvažati tudi v Turčijo, ki pa sama ne bo smela izvažati lz Nemčije dobljenega blaga v druge države. Hrvatska poslanika v Bratislavi in Helsinkih Zagreb, 11. dec. s. Za hrvatskega poslanika v Bratislavi je bil imenovan dr. Josip Berkovič, za hrvatskega poslanika v Helsinkih Ferdo Vošnjak-Dujič in za hrvatskega generalnega konzula v Pragi inž. Marko Tajmovič. Zatemnitev v Bukarešti Bukarešta, 11. dec. s. Popolna zatemnitev prestolnice je predpisana od zarje do zore. nnrTTrinrBTnnnnni iiimuhuiiiii — Kako si ohranimo dolgo zdrave zobe? Mihec iztegne roko, da bi skoraj čez k? op padel, In pravi: — Ako jih čistimo s ščetko! — Dobro, ali Imaš tudi ti ščetko — Ne. — Pa tvoji starši? — Tudi ne. — Kkko pa potem veš? — Prosi«, mi Metke Japonska — dežela in ljudje Japonska ali Nipon je v svojem bistvenem delu država, ki jo sestavljajo tri skupine otokov. Ti otoki se razprostirajo v dolžino okrog 4700 km cd 23. do 50. severnega siporednika. Glavno skupino predstavljajo osrednje otočje s četvorico največjih otokov, to je od severa proti jugu: Hokaido, Hondo, Sikoku in Kiu-šu. To otočje obdaja s celinsko Korejo in severnim otokom Sahalinom, ki pripada po polovici Japoncem, tako zvano Japonsko morje. Severna otoška skupina so Kurili, M se približujejo na severu polotoku ^amčatki in zapirajo s tem Ohotsko morje. Južna skupma obsega otočke Riu-Kiu, ki omejujejo z isto tako japonskim otokom Formozo Rumeno morje. Z ozirom na otoški značaj dežele je um-ljiva dolžina njenih obal, ki obsega nič manj nego 27.657 km. Te obale so razčlenjene zlasti proti Tihemu oceanu. Otoki no tudi zelo gorati, njihove gorske verige So usmerjene zelo nepravilno. Najvišji vrh, slavni Fudži na otoku Hondu, dosega 3778 m nad morsko gladino. Fudži je ognjenik, toda še davno ne edini, kar jih ima Japonska. Na njenih otokih so jih našteli namreč nič manj nego 165, a med njimi jih je kakšnih petdeset še delavnih. Erupcije so zelo pogoste, vendar ne povzročajo toliko škode kakor nekoč. Nad vse katastrofalni pa so japonski potresi. Vsa Japonska je tako rekoč v stalnem potresnem gibanju, na dan zabeiežujejo povprečno štiri do pet potrebnih sunkov in vsakih šest, sedem let obišče deželo katastrofalen potres. Še v svežem spominu Je tisti, ki se je zgodil leta 1923. in ki je popolnoma uničil mesto Jokohamo, prestolnico Tokio pa na pol. Vulkanski in tektonsko neus-teljeni značaj mikadove dežele nam dela umljivo, da je v tej deželi tudi nešteto vročih in rudninskih vrelcev. Reke so manj pomembne, le ma-lokatara je delno plovna, nasprotno pa je preobilica vodnih tokov v zvezi s hribo-vitostjo vzrok, da razpolaga Japonska z velikanskimi naravnimi viri za proizvodnjo električne energije. Dežela, to je nje stržen, ki obsega prej navedeno trojico cloških skupin, ima okrog 382.000 štirjaških kilometrov površine. Na tem ozemlju je živelo po cenitvah iz predvojnega časa okrog 75 milijonov ljudi, to je skoraj 190 na vsak štir-jaški kilometer. Jezik, ki ga govore, je japonski in spada v rodbino altajskih jezikov, ki obsegajo tudi turške in mongolske jezike. Japonščina pa kaže tudi neke sorodnosti z rodbino j užn oazi j skih jezi- kov (malajščino, indokitajščinami), razen tega je izslediti v njem mnogo kitajskih vplivov. Lahko pa rečemo, da je Japonska v jezikovnem in etničnem pogledu enotna dežela. Edino manjšino, ki je na njenih glavnih otočjih omembe vredna, predstavljajo Ainujci, potomci starodavnega, skrivnostnega, belokožnega ljudstva, ki je nekoč gospodovalo nad japonskimi otoki. Danes jih je samo še kakšnih 15.000 in živijo na Hokaidu, Sahalinu ter na Kurilih. Stara, prvobitna vera Japoncev je šin-toizem, vera, ki časti mnoga božanstva kot predstavitelje naravnih sil. Veliko vlogo ima v šintoizmu nadalje čaščenje prednikov. Prvotna vera al ni predstavljala božanstev v bolj ali manj človeških podobah, temveč je to v šintoizem uvedel šele budhizem. Značilnost šintoizma, ki ga goji danes 14 sekt, je očiščevanje grehov, združeno z obsežnim kultom rodovitnosti. Svoje glavno svetišče, ki je posvečeno boginji Ameterasu, imajo šinto-isti v Izu in ga vzdržujejo na državne stroške. Budhizem, ki je prodrl na Japonsko v šestem stoletju po našem štetju, pa predstavlja po številu vernikov dosti pomembnejšo vero, čeprav je isto tako razdeljen v 11 sekt. Manjši pomen ima kon-fucianizem, ki nima tudi nobene organizacije. Krščanske vere (katolicizem, pro-testantizem in pravoslavje) goji nekaj več nego 300.000 Japoncev, uvedli so jih tuji misijonarji. naravoslovcev Kakor poroča nemški poročevalski urad je bil školastik Albertus Magnus, ki so ga zavoljo njegove vseobsežnega znanja imenovali »Doctor universalis«, na željo papeževe Znanstvene akademije proglašen za patrona naravoslovcev. Albertus Magnus, po svojem rodbinskem imenu Albert grof BoUsiadtski, največji učenjak svojega časa, se je rodil med 1193. in 1207. v Lauingenu na švabskem. L. 1223. je stopil v dominikanski red, učil je na različnih nemških redovnih šolah, dokler ni 1. 1245. postal profesor na vseučilišču v Parizu. Ol 1. 1248. je vodil generalni študij v Kolnu, pozneje je postal provineial nemške redovne province, leta 1260. pa škof v Režnici (Regensburgu). Pomen Alberta Magna (Velikega), najbolj vsestranskega in plodovitega teologa, modroslovca in naravoslovca 13. stoletja, je v tem, da je utrl aristoteiizmu pot na Za-pad. Z uvedbo Aristotelovih spisov v pouk je stopil na mesto idealista Platona empi-rist, filozof izkušnje Aristotel. Albert si je prizadeval, da bi osvobodil sistem velikega grškega modroslovca in učenjaka arabsk h elementov njegove filozofije ter ga prilagodil krščanskemu svetovnemu naziranju. Albertus Magnus je imel za svoj čas izredno bogato ter mnogostransko znanje, tudi kar se tiče fizike, kemije in mehanike, prednjačil je svoji dobi v marsikaterem oziru za cela stoletja, n. pr. kar se tiče atomske teorije. Njegovo književno delo je mogočno, njegova dela obsegajo 38 kvart-nih zvezkov, ki bi jih lahko razdelili v tri skupine, v logično, fizikalno-ma tematsko DalP Africa Settentrionale — Iz Severne A£rike..T s'tdo„/' ' slov v vseh poslovalnicah |m*rsk« cesti od 1 I " — - — J a Jutra. 20238-23 INSERIRAJ V „JUTR(JU! Pohištvo beseda l —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali ra Iifro l 3.—. Raznega pohištva prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20230-12 Pohištvo za spalnico vzame v najem boljša gospa proti odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno«. 20237-12 Oblačila Beseda L -.60, Uksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Prodam moški krzneni plašč (ovratnik iz vidre, podloga iz bizam-kože), velikost stasa 1.75 m, za precej močno postavo. V poštev pridejo samo resni reflektanti. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krzno«. 20249-13 Sobo odda Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za iifro L 3.—. Dijaške sobe? Beseda 1 - .oi/, taitsa —.00, za daian;e naslova ali za šifro L 3.—. Dijaka v vso oskrbo spreimem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20244-22 _______ ________trgovine Zaje do mitnice vzela z voza aktovko z vsebino, ki je zanjo brez vsake vrednosti, naj isto vrne v ogl. odd. Jutra, drugače se bo proti njej uradno postopalo, ker je oseba dobro znana. 20234-28 Najdeno denarnico s približno 200 lirami, je pomotoma preiela dama v ponedeljek zvečer v operi. Potrebnemu lastniku naj jo vrne v ogl. odd. Jutra. 20254-28 Beseda l — 60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro l 3.—. Vilo s 5 ha zemlje, v enem kompleksu, v večjem mestu na Dolen;skem. takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometni kraj«. 20225-20 Hišo šeststanovanjsko. z velikim dvoriščem in velikim vrtom ter trgovskim lokalom, prodam. Lepodvorska 21. 20248-20 Beseda l —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali z? šifro L 3.— Filatelisti! Novost! Prodam nove srbske bloke »Za naše zarobljenike« i 3000 lir in posamezne serije — »Smederevo« a 350 lir. Interesenti predajte naslov v ogl. odd. Jutra pod »Znamke«. 20251-39 Dopisi Beseda L 1.—. taksa —.60. za dajanje naslova ali M iifro L 3.-—. Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Agent, A. B. 100, Avto-gen varilec. Blagajna, Čisto, Denar Ukoj, Dobra eksistenca, Decimalka, Dober. Gostilna, Gotovina, Golo naključje, Ingelen, Inozemstvo, Iščem Ukoj, Kompanjon, Kra| in cena, Kn;iga, Legna ardere. Miren lep dom. Miren točen. Miren 77, Nujno. Novejša tipa, Priprr.sto stanovanje. Pekarna. Plačam takoj. Plemenito srce. Prodam, Poštenost. Poštena. Pristno, Praktična metoda 111. Pohištvo, Plašč. Resno poznanstvo, Stalna dobra služba. Stavbišče 300, Sam, Solid en. Sigurno kapsul. Skladišče 31241, Stalen, Točen, Težko življenje. Takoj 140, Ugodno 166, Vešča, Veselje do dela. Vse na polovico, Vestna, Vilo kupim. Zanesljiv plačnik, Zanesljiva in točna, Zmožnost, Zeleznina, 40, 700.000 lir, 27.000, Kupim takoj. ^SHIRAJTE V „jrUTRU"! Opremljeno sobo z dvema posteljama, oddam Ukoj v centru. — Pelan, Emonska c. lOa. 20245-23 ZAHVALA Vsem, ki so našega srčno dobrega, prerano umrlega Ferdinanda abs. ing. v življenju ljubili, mu njegovo trpljenje lajšali, ga spremili na poslednji poti, mu darovali cvetje in z nami sočustvovali, naša globoka zahvala. Posebno smo hvaležni njegovim gg. tovarišem gradbenikom in zastopnikom A. S. K., ki so ga tako častno zastopani spremili do prezgodnjega počivališča. Maša zadušnica za našim pokojnim bo v ponedeljek 15. t. m. ob 7. uri v farni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, Sodražica, Gallenfels, 12. decembra 1941. Žalujoče rodbine: ERKER-DR. TIČAR . .-v ^smzdim w ^ •š-Mvm&szm- ■ ----T9^-. ' • . * V*' : ' : H - V >. •••'Vi/i ; V. .7 Strti v neizmerni boli javljamo, da je dotrpel naš nepozabni soprog, predragi oče, brat, stric in svak, gospod Šolski upravitelj v pokoju in posestnik previden s tolažili svete vere, v 63. letu starosti Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 13. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti — Tyrševa e. 164 — na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA - VRHNIKA - POSTOJNA - OREHEK, dne 11. decembra 1941. Globoko žalujoči: FRANČIŠKA, soproga; TONE, sin; OLGA in MILENA, hčerki, in ostalo sorodstvo. v* &■s^v*«*?«-'- v'~ aw ...Ai*... ►■•>• .-■•». -i. .i, ...; r-1; .. c -. -s-* R Sabatini: 16 Roman Ko sern prišel do gostilne, sem zagledal pred njenimi vrati kočijo, ob kateri je stal Andrej. Bil je brez klobuka, čeprav je pritiskal mraz, in se z vsemi znamenji globokega spoštovanja razgovarjal z nekom, ki je sedel na vozu. Zaverovan in zamaknjen je bil tolikanj, da moje navzočnosti še opazil ni; in ko sem videl ,da je to kočija gospodične de Canaples, sem se takoj nehal čuditi Andrejevemu vedenju. Očitno so bili vendar že našli kovača in ta je bil v moji odsotnosti podkoval boso žival. Niti na misel mi ni prišlo, da bi kvaril tako ljubek prizor; čakal sem, da bi bilo slovesa konec — a tedajci mi je iz notranjščine kočije udaril na uho mil in zvonek glas, ki ni mogel biti Ivonin. »Ali smeva vedeti, gospod, vsaj ime plemiča, ki nama je tako ljubeznivo omogočil, da sva brez neprijetnosti prebili teh nekaj ur?« »Moje ime, gospodična, je Andrej Mancini, vas najponižneiši sluga, in vaša zahvala me nad mero poplačuje za skromno uslugo, ki sem bil tako srečen, da sem vam io smel storiti.« Vraga, vraga! Kako izbrano se človek nauči govoriti na dvoru! »Andrej Mancini?« je odvrnil Ivonin glas. »Gotovo ste kardinalov sorodnik?« »Njegov nečak sem, gospodična.« »A! Moj oče, gospod, je velik občudovalec vašega strica.« Po skoraj mehkem zvoku njenega glasu in po zadnjih besedah, ki jih je izrekla, sem sodil, da naj-brže še ne pozna dogovora med njegovo prevzvišenost j o in njenim očetom, čigar predmet je prav njena lastna usoda. »To me resnično veseli, gospodična,« je rekel Andrej in se priklonil, kakor bi bil poklon namenjen njemu. »Ali je vsiljivo, če vprašam, kdo je vaš gospod oče?« »Vsiljivo! Kje, gospod. Pravico imate, da zveste ime tistega, ki vam je dolžnik za uslugo. Moj oče je vitez de Canaples in mislim, da ste že kdaj kaj slišali o njem. Jaz sem Ivona de Canaples, pa o meni težko da bi bili slišali, in moja sestra Ge-novefa je gotovo enako neznana kakor jaz.« Fant je zganil ustnice, da bi nekaj rekel, a ni mogel spraviti besede iz sebe; rdečica in bledica sta se mu menjavali na licih. Njegova pravkaršnja udvorljivost je bila izginila, zdaj je bil boječ in neroden, kakor pravi teleban. Sele čez čas je zbral toliko moči, da se je nekoliko obrzdal, se priklonil in mignil kočijažu, na kar je ta prijel za vajete. »Bržkone ste namenjeni v Blois,« je zajecljal z živčnim muzanjem, kakor bi bilo v tem potovanju nekaj smešnega in zabavnega. »Da, gospod,« je odgovorila Genovefa, »domov se vračava.« »Torej se mogoče še vidimo? Tudi jaz namreč potujem v tiste kraje. Do skorajšnjega svidenja, i gospodična!« Kočijaž je ošinil konje z bičem, ti so potegnili in ropot koles je vsaj zame preglasil besede deklet, ki sta odzdravi j ali Andreju. Konja sta se kmalu spustila v drnec in kočija je izginila za ovinkom. Nekaj zijaležev je bedasto gledalo za njo, čeprav še davno ne tolikanj debelo kakor moj ubogi Andrej, ki je s klobukom v roki obstal na mestu, kjer ga je bila kočija pustila. Pristopil sem k njemu in mu položil roko na ramo. Ob tem dotiku se je zdrznil kakor človek, ki ga nenadoma zbudiš iz sanj, in uprl oči vame. »O, Gaston, kaj ste se vrnili?« »Vidim, da ste nekaj odkrili in da vas vaša zmota teži.« »Moja zmota?« »Kakopak, ta, da ste se zaljubili v nevesto, ki vam ni namenjena. Jojmene! Bila je pač ena tistih burk, ki nam jih brije usoda na vsakem koraku našega življenja. Ko bi se bili zaljubili v Ivono, in ne morem si razložiti, zakaj se niste, bi šlo z vašo ženitvijo vse gladko. Na vso nesrečo pa imate slabost za plave lase... « »V Ivono naj bi se bil zaljubil?« mi je jezno segel v besedo. »Kaj pomeni to? Vrag naj vzame vse Mazarinove načrte!« »Tako ste rekli že davi.« »Da, ko se mi niti sanjalo ni, da bi utegnila biti Canapleška.« »Vsekako ni tista Canapleška. ki vam je namenjena.« »Po stričevih mislih; ali, gospod, tako mi tri sto peklenščkov, ženin sem jaz in oženil se bom »Tako? Kaj pa Mazarin?« »Oh, ta!« je odvrnil in značilno skomignil z rameni. »Dobro, ker ste se po tem takem odločili, pojdiva jest.« »Ne more se mi.« »Pa vendarle jejva. Jesti morate, če hočete ži-vAi; in če ne boste živeli, ne pridete nikoli v Blois. Zapomnite si to.« »Gaston, norčujete se iz mene. Ni me volja, da bi jedel.« Uprl sem si roke v boke in ga resno pogledal. »Kaj more ljubezen res tolikanj razširiti človeku srce, da mu napolni tudi želodec? Dobro, dobro, ako sami ne marate jesti, bodite vsaj tako vljudni pa mi drugujte za mizo. Dajva, Andrej,«, pri teh' besedah sem mu segel pod pazduho, »pojdiva na vrh, v sobo, ki jo je pravkar zapustila. Kdo ve, morebiti najdeva kako sled njene navzočnosti. Ce drugega ne, bo vsaj zrak prepojen z dišavo, ki jo ima najrajši, in vi, ki prezirate ponižno hrano navadnih smrtnikov, se je boste lahko naužili.« Nehote se je nasmehnil, ko sem ga vlekel proti stopnicam. »Burkač!« je dejal. »Vaša zakrknjena duša nič ne ve o ljubezni.« »Medtem ko imate vi že tri ure izkušnje. Hudi-mana! Morali me boste poučevati v tej lepi umetnosti.« Zastran dišav, ki sem jih bil obljubil Andreju za kosilo, se kesam. Ce je bila lepa Genovefa vobče pustila kakšno sled duha po sebi, se je ta sled docela utapljala v vsakdanjem, a slastnem vonju kadečega se raguja, ki naju je čakal na mizi. r"' Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, - Za Narodno tiskamo d. d. kot tfekarnarja: Fran Jeran. - Za lnseratni del je odgovoren Oton Christof. - Vsi v Ljubljani m-*