P opp‘"111 " tam m 1 vmSKTSISMnrgEiaUnL S? '' / _ „ „ *t4 ^5 j * * ~ ‘ »tse« y ' y ■ ■ .. 1 "Bsi ^ Naroa < mmiaemmmmmmmm gEsnmv. mrmmtmm.3cmsa Leto: IV. BOR Maribor, sobota 28. aprila 1923. Posamezne številke: Navadne Din 1*—, o!) nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO 40 nahaja v Mari« boru, Jurčičeva ul. št. d, L nad« •tropje. Telefon intarurb. St. 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici St. 4, pritličje, desno. Tele« fon St, 24. — SHS poštnoČckovof račun Stcv. 11.787. Na naročila brez denarja ae no ozira. — Rokopisi se ne vračajo. Številka: 96 »Krivice v Porurju". Maribor, 26. aprila', Dan za dnem prinašajo evropski 11-s i dolgo kolone o sporu med Francijo ln jamčijo. Pri nas imamo v tem oziru prekrasno idilo. Rcparacijsko vprašanje Iauc.i edinole par ljudi v Beogradu, ki llnaj0 službeno dolžnost, skrbeti za jugo-ovanske. interese na nemških reparaciji0 . Naši listi mirno beležijo neštevilno ^Jave, alarmantno vesti in pohlevne de-®ntije; kot dobri kronisti ponavljajo ^lefenom razne novice s Porurja, vča-r v rvave, drugikrat črne (če gre nam-Premog in koks), skratka: pri nas se Vzl niha ® ne vznemirja zaradi Porurja. NfiU a'^mu ?a •)'e spor me(^ Francl3° in n v ,D° največji politični problem da- ^ ale Evrope in največja politična bit- 1 v novejši zgodovini: po pravici mu Prav'' 'Do »druga bitka na Marni«. -. Ukazano je, da bi Nemčija z nekoliko fJ. re volje laliko poravnala reparacijske j. !eztl°sti, kakor bi Francija lahko ne-i Popustila — toda tu ne gre za toliko toliko milijard, gre za prestiž dveh PioČnih «h narodov, ki sta v zadnjih 50 lo- ala V- Rajala svoje Vloge: 1.1871 je zmagal ja6ni nad Francijo, 1. 1918 pa Frane.-Pad Nemčijo. Z nastankom Bismar-rel-Ve ^crQpD'e je zavladal v Evropi nov . prejšnjo rcakeijonarno »Sveto ali- •iapso« je nadomestila germanska bnržo- V’5a°d Hamburga do Trsta, od Rena do - 8 6 'n je skušala dati S sistemom1 velikih držj Radikalci pretresajo pogoje dem. kluba. * / v Kralj je Pašiču ponovno izrekel željo za sporazum z demokrati. Beograd, 27. aprila. (Izv.) Po prejemu pogojev demokratskega kluba so je pomaknila kriza za precejšen korak dalje. Radikalni klub sicer še ni razpravljal o pogojih, ki jih je stavil demokratski klub za vstop v vlado, vendar več dni za razgovore s posameznimi zastopniki vseh struj v radikalni stranki. Beograd, 27. aprila. (Izv.) Po seji ministrskega sveta, na kateri so je raz-pravljalo samo o političnem položaju, se je podal Pašič na dvor in je ostal tam pa kaže že dejstvo, da je radikalni klub približno pol ure. Poročal je kralju o pustil Pašiču prosto roke, na to, da bo prišlo do sporazuma med demokrati in radikalci, ker Pašič sam zagovarja in’ želi koalicijo z demokrati, in je tudi pri kroni zastavil v tem smislu svojo besedo. Situacija se je po seji radikalnega kluba ustalila.' Pašič bo bržkone še tekom’ današnjega dne zaslišal nekatero razvoju krize in zlasti o pogojih domo-kratskega kluba, ter o položaju, ki jo vsi c d tega nastal v razvoju krize same. Naglašal je, da so demokratske zahteve prevelike in da je pod takimi pogoji vsak razgovor ž njimi nemogoč. Kralj je Pašičevo poročilo mirno poslušal ter izrazil željo, naj Pašič najde modus za poslance iz radikalne stranke. Tc kon- sporazum z demokrati. Danes popoldne sultaoije bodo trajale dva do tri dni. Po seji radikalnega kluba je izrazilo več poslancev obeh skupin napram novinarjem, da imajo vtis, da bo rabil Pašič -o- se je vršila ponovna seja ministrskega sveta, na kateri je vlada zavzela svoje stališče k zahtevam demokratskega kluba. Govori se, da mora biti situacija najkasneje do jutri popoldne razčiščena. P av ravnotežje evropskim političnim in to Parskim silam. Svetovna vojna je ril f ^vo ravnotežje porušila in po šti-Vzn 11 človeškem klanju »na debelo« PioPu novo ravnotežje, slonečo na tva .. državah, ki naj skupaj s Francijo jic°rD° Protiutež pongerm anskim' strem’-Nemčija pa noče priznati nove-j,0 ,r®:D' de faeto, kakor ga je priznala s VsaPlS.°m versaillske pogodbe de iure. Wa S^n.a organizacija njenega sociali-teht pQ ^n*ernacijonalizma ne more od-ogromne£a vpliva, ki ga ima na kanu im Prestiž'1 zainteresirani volejev 1 a*‘ Francija, dežela drobnih rentier-in slavohlepnih vitezov, re^*3, bradicijonalizma in demokracije, rDl,-'le °b »gospodarski Marni« — v Poprav- 8Vn; _ a, racl1'. razunienio, da 'nemški narod ii^T013™ s Porazom’. To jo 8t0 cl°v.eškp in (^raKičljivo, ne ms& m1 ske pogodbe še k' hadaljnim1 pogodbam, potom katerih si bo po revidiranju svoje carinske tarife zasigurala vsaAiajvaž-nejša svetovna tržišča, ki prihajajo za njo v poštev. Člankar pravi, da bodočnost Italije ne leži niti v zaščitni carini, niti v prosti trgovini, temveč v oportunizmu, to se pravi, prilagoditi se jo treba Vedno času, kraju in razmeram ter carinskemu sistemu v poštev prihajajočih držav. Novemu finančnemu ministru se je že posrečilo znižati skoraj za polo vico deficit trgovinske bilaucC. Cadorna pri Focliu. Rim, 26, aprila. (Izv.) »Rasegna Na- Zračnl balončki Radičevega bloka. Sofija, 27. aprila. (Izv.) Sofijska »Zora« objavlja brzojavko iz Zagreba z dne 21. t. m., v kateri pravi, da jo kralj Aleksander v lastnoročnem pismu povabil Radiča v Beograd, da pa do danes še ni sprejel od Radiča nikakega odgovora. (Vest erihaja nedvomno iz vrst revizionističnega bloka ih ima očivi-den namen, kratiti ugled krone, ki si ga je zlasti pridobila s svojim odločnim nastopom pri reševanju krize. Op. ur.). Branislav Nušič ha naučnem potovanju. Beograd, 27. aprila. (Izv.) Šef oddelka za umetnost v prosvetnem1 ministrstvu, g. Branislav Nušič, je odpotoval zionale« prinaša polemiko italijanskega v Grčijo, da si ogleda tamošnje muzeje, generala Cadorrte zoper francoskega po vzorcu katerih namerava urediti tudi maršala Foclia, ki je potrdil opise do-našo muzeje. godkov pri Kobaridu. Cadorna oporeka TT ... ... „ . zasluge, ki se pripisujejo maršalu Focliu Hrvatski namestnik v Beogradu. .______________________. , . pri operacijah ltanjansKe armado ter Zagreb, 27. aprila. (Izv.) Pokrajin- obžaluje polemiko francoskega časopis-ski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo ja, ki bi laliko razdvojilo oba prijatelj-dr. E. Čiraič je včeraj zvečer odpotoval ska naroda in žali v vojni padle vojake, v, Beograd. Poroka vojvode yorškega. ! Italijanski šocijalisti in 1. maj. London, 26. aprila. (Izv.) Danes Rim, 6. aprila. (Tzv.) Socijalistična dopoldne še je vršila v ivostminstrskem 0 r "u rt iz ac i j a.^ »Lavoro« poživlja Svoje samostanu poroka angleškega princa . 80> pa3 proslavijo tam, kjer dopu-Jurija, vojvode yorškega, drugega sina šcajo razmere, 1. maj s tem, da ustavijo angleškega kralja, z lady Elizabeto °' K.i°r Pa to ni mogoče, naj zaslužek Bowes-Lyon. Svečanosti je prisostvovala kraljeva obitelj, člani angleškega plemstva, ministri in diplomatski zbor. Vojvoda yorški je bil, kakor znano, kum našega kralja pri njegovi poroki tega dne podare v socijalistične namene in svrhe. V istem smislu je izdala poziv tudi maksimalistična skupino, (Kakor znano, je italijanska vlada prepovedala proslavo 1. maja). Ženska volilna pravica v Angliji. ! • V BORZA. London, 26. aprila. (Tzv.) Doljna zbornica je sprejela zakonski načrt, ki priznava ženskam' enako volilno pravico kakor moškim; Trgovinska pogodba med Dansko in’ sovjetsko Rusijo. Moskva, 6. aprila. (Izv.) Litvinski dopisni urad poroča, da je med sovjetsko Rusijo in Dansko sklenjena trgovinska pogodba, slična onim s Češkoslovaško, Norveško in drugimi državami, ki šo obnovilo trgovinske 7.veze z Rusijo. Pogodba vsebuje tudi določbe glede o-snovanja oficijelnih zastopstev, z vsemi pravicami diplomatov, nadalje določbe o zaščiti državljanov obeh držav, ter prometne tranzitne določbe. Izmena listin se mora izvršiti najkasneje osem tednov po podpisu pogodbe. Nova gospodarska politika Italije. ,. aPr'la. (Izv.) »Giornale d’Ita- ha« pise, da bo pristopila Italija po zaključku Avatrijskp-dtaUjaniske trgovin-* Durih, 27. aprila. (Izv.) Predborza. Pariz 37.35, Beograd 5.675, London 25.49, Berlin 0.0184, Praga 16.35, Milan 27.10, Newyork 550.25. Dunaj 0.0077, žig, krone 0.00775, Budimpešta 0.105 Varšava 0.012, Sofija 4.10. Magreb, 26. aprila, devize: Duhaj 0.1355--0.1365, Berlin 0.33—0.335, Budimpešta 1.80—1.86, Milan 475—477. London 446—448, Newyork ček 95.5—96.5, Pariz 650-655, Praga 286.5-287.5, Sofija 68.5, Curih 1755—1765, Varšava 0.21—0.23, Bukarešta 46—46.5. Valute: dolar 95, aK 0.1355—0.1365, lire .470—475, franc, franki 645. Efekti: Ljubljanska kreditna 235— 245, Jugoslovenska 109—110, Slavonska 110—111, Pračtediona 1020—1022, Trbovlje 920. ■ Trst, 26. aprila devize: Beograd 20 80 —21.10. Pariz 136—136.50. London 94.05— 94.35, Newyork 20.20-20.80, Curih 368—371 Praga '603—60.40, valute: dinarji 21,15— 21.70, dolarji 20.15—20.25, aK 0.0280-0.0320. —ed—; biti merodajno za narode, ki so zados voljni. Poincare jo te dni govoril ob odkritju’ spomenika padlim vojakom v občini Void tako, kakor bi govoril na njegovem! mestu vsak nemški državnik, če bi so vojna končala v nemškem smislu. Dejal je med drugim: »Nemčija se danes trudi, da bi bili pozabljeni neposredni vzroki* ki so vrgli svet v nesrečo. Nemčija hoče no s spokorniškim vedenjem, ampak z lažjo zastreti spomin na zločine, ki jih jo izvršila med vojno... Šli smo v Porurje, da bi si vzeli garancije za to, česar nami Nemčija ne more dati. Nimamo sovraž« nih namenov in smo daleč od tega, da bi nastopali z grožnjami.« Vse, kar je govoril nadalje, rezultira iz istih načel in premis. Nemci vidijo stvar v drugi luči, a če vpijejo o krivici, kažejo samo svojo zadrego in onemoglost. Kajti — kar jo dovoljeno enemu, je dovoljeno drugemu. Lahko je oboje nemo-i ralno. Toda Nemci so šli prvi v Belgijo, dasi se ta ni hotela ž njimi vojskovati'. Niso je samo zasedli, ampak dobesedno oropali. Če so sedaj šli Francozi in' Belgijci v Porurje, da si vzamejo to, kar so • jim Nemci s podpisom obljubili — tedaj jo to nedvomno toliko moralno, kolikor! take reči sploh morejo biti moralne! Dobro lekcijo je dal nemškim katolikom pariški kardinal Touchet v odgovoru naj pritožbo nemških škofov: »Vi bi si kajpada želeli« — piše francoski kardinal »da bi se mogli vaši ljudje po opustošenju cerkev, rudnikov in tovarn, no požigu celih vasi, potom, ko so prebredli potoke krvi, mirno vrniti v svoje hiše, ki jih ni obiskal sovražnik in’ proglasiti! to, kar proglašate sedaj: »nemški narod! ne more biti odgovoren’ in ga ne morejo! zadeti posledice njegovih dejanj!«« ij Tako je z iporalno stranjo »gospodarske bitke ob Marni«! Če Nemci — ž njimi1 pa tudi tui.ntam kak naš nemško orientirani ali pa sploh neorientirani list — vpijejo o krivicah, tedaj bi bili moralil najprej ugotoviti, kaj je pravica. Kep pa so Nemci bili in so še danes mnenja', da niso delali krivice, ko so plenili pol Belgiji, tedaj francoska zasedba Porurja hi krivica, ampak je naravnost pravica in"moralna potreba. *l Nemci bodo morali priznati nov političen red v Evropi, obenem pa tudi nov; nravni red v človeštvu. Seveda je tako priznanje celo bolestno, ker jo namreč treba samega sebe pribiti na križ. , Politične vesti. * Pogajanja med demokrati in radikalci še nadaljujejo. Demokratski klub' ima dolge seje, na katerih se debatira O situaciji in o zahtevah, ki jih bodo stavili demokrati kot pogoj za vstop v koalicijo. Izvoljen je bil poseben redakcijski odbor, v katerem so gg. Davidovič, Marinkovič, Dragutin Pečic. Pribičevič, dr. Ribar in Šutrrenkovič. Temu odboru: je poverjena stilizacija detnokratskih' zahtev in predlogov. Izglcdi za nadaljnii razvoj krize so precej optimistični. Dasi! so na obeh straneh opaža nepopustljivost, jc vendar skoraj gotovo, da pride! do sporazuma, ker je to odin izhod. Mnogo komentarja je vzbudil prihod vojvode Stjepana Stepanoviča, ki ga v Beogradu smatrajo za predsednika izven-parlamentarne nevtralne vlado, ki bi nastopila v slučaju, nko bi se pogajanja! med radikalci in demokrati definitivna! razbila. 1 * Kaj zahtevajo demokrati. Govori se, da zahtevajo demokrati zase nastopne rešorte: notranje zadeve, pravosodje, prosveto, vere, socialno politiko, agrarne zadeve ter šume in mde. Dalje zahtevajo mesto podpredsednika kabineta! brez portfelja ter mesto podpredsednika narodne skupščine. Za podpredsednika kabineta je designiran Ljuba Davidovič, za notranjega ministra Svetozar Pribiče-vič. Vendar pa so to zaenkrat le kombinacije, ker demokratski klub še ni razpravljal o osebah, ampak so Se vse razprave sukale v načelni smeri. * Pogoji demokratskega ki ulja za vstop v vlado. Na včerajšnji soji demokratskega kluba so bili definitivno določeni pogoji za vstop v vlado. Klub jo stavil sledeče zahteve, ki so se pismeno Sporočile g. Pašiču: kratek delovni program, delovna - volilna vlada; volilni značaj vlade se javno proglasi; če se pojavijo v vladi nesoglasja, ne poda de-misije, temveč razpiše volitve; demokratom pripade sedem ministrstev, med njimi ministrstvo notranjih zadev, predsedstvo narodne skupščine in podpred-sedstvo vlade; v volilni borbi odpuščeni uradniki se naj reaktivirajo, oni pa, ki so kršili zakone, odpuste iz službe. De-mokratjo odklanjajo vsako sodelovanje 7, džemijetom, ker jo verska organizacija muslimanov. Za slučaj, da stopi dže-mijet v koalicijo, sc mora najprej strankarsko opredeliti, versko organizacijo pa opustiti. Redakcijski odBor je te zahteve pismeno formuliral, nakar jih je Davidovič predal g. Pašiču. Pašič je izjavil, da bo zahteve demokratskega kluba proučil ter o tem referiral radikalnemu klubu. * Pokrajinsko namestništvo v Sloveniji bo vzpostavljeno? »Jutro« poroča, da bo demokratski klub posvečal posebno pažnjo tudi rnzmeram v Sloveniji, kjer se najprej izvedejo reparacijo pri urad-ništvu. Izgloda, da se zopet uvede mesto pokrajinskega namestnika, ki ga zasede bržčas politična osebnost. * Mussolinijeve reforme. Ministrski predsednik Mussolini se je tekom celega minulega tedna pogajal z zastopniki posameznih političnih skupin o reformi u-istave in parlamenta, ki naj bi se predložila zbornici. Gre predvsem za ukinje-Inje nekaterih nepotrebnih ministrstev in’ vseh državnih podtajnikov. Znižanje Števila poslancev odobruje večina političnih strank. Mussolini namerava' ukiniti tudi razne parlamentarne diete ter mesto njih’ uvesti posebno odškodnino. Z več strani Jso predlaga tudi uvedba kazni za neopravičeno izostajanje poslancev. * Kmečka vstaja V Rusiji. Inozemski tlisti posvečajo pažnjo dogodkom na jugu Rusije kjer je razširjena nevarna kmečka kjer se je razširila pevarna kmečka vstaja. Boljševiki so že v strahu za svoj režim1 in’ skušajo vstajo za vsako ceno zatreti. Na ozemlju Du.jepra in v Podo-liji je proglašeno obsedno stanje. Govori se o diktaturi Trockega. Leninova Smrt je baje le še vprašanje nekoliko idnL Dnevna kronika. — Dar beogradski naučili akademiji. Pred nekaj dnevi je umrl v Beogradu znani rentier Lazar Savič, ki je zapustil vse svoje veliko premoženje beogradski naučili akademiji. Žrtve. Delavska igra v 4 dejanjih'. Spisal Alojz Petek, mizarski pomočnik. (K premieri na mariborskem Ljudskem j:, odru, dne 30. aprila 1923.) Za svojo petnajsto irt zadnjo predstavo v tej sezoni si je izbral mariborski Ljudski oder štiridejansko delavsko igro »Žrtve«, ki jo je spisal preprost mariborski delavec g. Al. Petek. Dejstvo, da se je mariborsko ljudsko gledališče odločilo vprizoritrk 1. maju delo moža iz ubožne delavske hiše, ki mu ni omogočeno, da pridobi svojemu talenta do-voljne opore v študiju, je samo na sebi Vredno pozornosti. Še več pozornosti pa je vredno delo samo, ki mu kljub nedo-fetatnemu literarnemu znanju avtorja ne manjka ničesar, kar bi ne moglo biti na odru podano z uspehom’. Preprosta v, sedanji dobi znana zgodba boja^ med kapitalizmom in njega krivič-inoHtjo na eni in obstankom ter lirepcne-tsjem’ po pravici na drugi strani so te »Žrtve«. Nič ne podajajo novega, a vendar gre vse tako k srcu, kot da je vzeto iz tras samih. Evo kratke vsebine: Delavstvo v tovarni zida Wittmauna zgrabi v boju za zboljšanje Svojega položaja za poslednje Sredstvo — Stavko. Tudi tovarniški delavec Mrak ne gre več ■feac delo, M-fcjegovtf hiši vlada starka — Obisk čeških študentov. V počef-ku junija tl. prirode češkoslovaški dijaki arhitekture poučno potovanje v našo državo v svrho študije arhitektonskih spomenikov v Srbiji, Sarajevu, Zagrebu, Splitu, Dubrovniku in Trogiru. — Vojaški manevri v Vojvodini. V okolici Sente se vršo vojaški manevri novosadske in subotiške divizije. Manevre vodi bivši vojni minister general Že-čevič. — Ruska gimnazija v Subotici. Su- botiška ruska kolonija je prosila mestno upravo za prepustitev poslopja, v katerem bi se osnovala osemrazredna ruska gimnazija. Mestna občina je v to svrho odstopila neko vojašnico, ki je več ne potrebuje. Na gimnaziji bodo poučevali samo ruski profesorji, ki žive v naši državi. — Izseljevanje iz iiaše države. V mesecu marcu 1923 se je izselilo iz cele države 198 oseb, od teh 127 moških in 71 žensk. Po poklicu je 59 kvalificiranih delavcev, 38 nekvalificiranih, 57 poljedelcev, 36 prostih poklicev itd. Iz Srbije in Črne gore jih je 9, vsi ostali so iz drugih pokrajin. — Tristoletnico rojstva Shakespe-areja so slavili 21. in 22. tm. na Angleškem. — Dražba umetnin kralja Milana Ha Dunaju. Dunajski listi poročajo, da Bo se 24. tm'. prodajale umetnine, ki Bo bile last bivšega srbskega kralja Milana. Kupci so bil večinoma Amerikanci, — Naraščanje prebivalstva v ruskih mestih. Po najnovejši statistiki sovjetske vlade ima Petrograd 1,044.000 prebivalcev (1. 1920 komaj 722.000), Moskva 1 milijon 500 tisoč. V vseh večjih mestih raste število prebivalstva razun tam, kjer jo lakota. Laži-doktor v Sarajevu. V zadnjem času je otvoril nek dr. Milorad Radosavljevič v Sarajevu zobni atelje. Ker ni imel za to obratovanje oblastnega dovoljenja, ga je posetila tudi policija in zahtevala njegove dokumente. Navidezni zdravnik je pripovedoval dolgo povest o svojih študijah v Budimpešti, od koder jo moral končno radi političnih deliktov pobegniti. Pri tem je izgubil vso dokumente. V Kragujevcu je prestopil k pravoslavni veri in je pri tej priložnosti zamenjal tudi ime. Prej se je pisal dr. Lajoš Damjan’. Nekoč je baje tudi v neki zaupni misiji ministrstva zdravja potoval na Dunaj in je dobil potni list na ime dr. Paul Kntz. Potni list je poka zal tudi policiji. Ker pa mu niso verjeli, so ga zaprli in oddali sodišču. Vsa njegova povest je namreč od konca do kraja izmišljena in namišljeni doktor je čisto navadni slepar. češkoslovaška za domače delavstvo. Kakor pri nas. tudi na Češkoslovaškem’ importirajo razna podjetja inozemsko delavstvo, večinoma Nemce in Avstrijce, domače pa zapostavljajo. V svrho kontrolo je izdala češkoslovaška vlada riaredbo, glasom katere se morajo vsi inozemci brez izjeme ponovno zglasiti s svojimi dokumenti ter prositi za Skrb, skrb za bolnega sinčka Pepčka, skrb za bolno ženo Lino. Naraščajoča draginja poveča to skrb. Boj s tovarnarjem je trd. upanja na skorajšnje zboljšanje ni. Edini prijatelj trpečim je tovarniški zdravnik dr. Paulič, ki prav s samaritansko ljubeznjivostjo podpira in' tolaži obupu se bližajoče.-K tej blagi duši pošlje Mrak svojega Pepčka. Bolni otrok So vrne, a bolezen se je še poslabšala, V bujni otrokovi duši je vzrastla še slutnja, da se okoli njega vrši nekaj velikega. Pri zdravniku je bil tudi Witt-mann in je Pepčka grdo pogledal. Ubogo dete je začutilo pri tem pogledu vso revščino, ki jo mora trpeti delavstvo radi krutega srca žida-tovarnarja. Skrbi za^ zdravje in preskrbo Svoje družine se pridruži še druga težja in odgovornejša. Delavstvo hoče Mraku poveriti vodstvo stavko, smatrajoči ga za to mesto najbolj sposobnega. Po hudem notranjem boju prevlada v Mraku zavest odgovornosti' nap ram delavstvu IH on1 prevzame vodstvo stp.vku jočih. Tovarnar Wittmann pozna dobro nevarnega nasprotnika, ki ga predstavlja Mrak; v svojem sovraštvu prepove dr. Pauliču obisk bolnikov pri stavkujočih, misleč, da bo s tem najbolj udaril bolno Mrakovo družino. Toda dr. Paulič, sledeč zahtevam BVojega plemenitega poklica, Se to prepovedi ne ustraši. Vso skrb’ posveča še naprej bolnemu Pepčku. A" zaman. dovoljenje, da smejo prebivati na češkoslovaškem. Komur se to dovoljenje ne bo izdalo, Jbo moral takoj zapustiti češkoslovaško ozemlje. Tako postopajo tudi v Nemčiji in drugod, kjer vlada velika brezposelnost. Vsakdo pač skrbi najprej za svoje ljudi, potom šele za tujca. — Povečanje sovjetske rdeče armade. Iz Moskve uoročajo, da se je komunistični kongres izjavil za povečanje rdeče armade. Čičcrin in Krasin sta na tem kongresu odločno nastopila proti temu, da bi se v Rusiji obnovil rdeči teror, ki je prinesel izstradanemu prebivalstvu že toliko gorja. Izjavila sta, da v tem Slučaju takoj odstopita. — Nemške obveze — 31 milijard zlatili mark. Na konferenci soc. demokratov v Berlinu je javil bivši minister Miiller, govoreč o izjavah lorad Curzona, da so te izjave povoljna baza za definitivno ureditev reparacijskega vprašanja. Nemške reparacijske obveze se lahko računi jo na 31 milijard zlatih mark; od teh dobi Francija 26 milijard. — Otrok iz maščevanja zažgal hišo. V Koverodorfu v Šleziji .je pred par dnevi do tal pogorelo tamošaje veleposestvo. Gospodarska in stanovanjska hiša z vsemi zalogami, orodjem in pohištvom sta popolnoma uničeni. Sodna preiskava je dognala, da je zanetil ogenj ll-letni otrok iz maščevanja, ker ga je stari oče, lastnik tega posestva, radi neke tatvine kaznoval. — Italijanski narodni praznik dne 21. tm. so porabili Italijani na Reki v to, da so prisegali zvestobo — italijanskemu kralju. Na Dantejevem trgu se je zbrala legija z karabinijerji, alpini in’ oddelek mornarice, ki so vsi prisegli zvestobo kralju in vladi. Takšna je »samostojnost« Reke! — Uporaba kolekov emisije pred 1. februarja 1923. p0 nalogu ministrstva za notranje zadeve 12075 z dne 4. aprila 1923, oziroma razpisu oprave državnih monopolov I-P 6038 z dne 22. marca 1923 se priobčuje sledeče rešonje generalne direkcije posrednih poreza 4257 z dne 13. februarja 1923 v ravnanje: Koleke, prejete od strank pred i, februarjem 1923 za rešenje (odloke, uverjenja itd.) se mora uporabiti na način, da se jih prilepi na vlogo (prošnjo, predstavko, zapisnik) do-tične stranke. Pri izdanju rešenja (odloka, uverjenja itd.) se mora na rešenju pripomniti, da je taksa prilepljena in po predpisih uničena na dotični prošnji. V izvršenje gornjega naloga se naroča: Na rešenju, (uverjenju itd.) katere se izda na podlagi prošnje vložene pred 1. februarjem 1923. kateri so bili priloženi za rešenje koleki stare emisije, je na mestu odrejenemu za kolek, staviti klavzulo: Kolek za rešenje po taf. postavki.... v znesku D prilepljen in razveljavljen' na prošnji, vložek štev V vseh drugih slučajih pa je koleke za rešenje prilepiti na rešenje in’ jih’ po predpisu razveljaviti. — Jajca so draga, meso je drago, zato uživajte »Pekatete«, ki so enako redilne, kakor meso. So najcenojše, ker se zelo nakuhajo. Zavratna bolezen je bila močnejša od slabotnih sil zdravnika. Na smrtni postelji ležeč pa pokaže Pepček — za otroka skoraj nerazumljivo — da je sin o-nih, ki gledajo v boju za svoj obstanek odrešilno delo za vse človeštvo. Svojega očeta prosi obljube, da tudi po njegovi smrti ne zapusti tovarišev-delavcev vse dotlej, da ne zmaga pravica. Ganjen oče tej prošnji ugodi. A tudi tovarnarja Wittraanna tlačijo skrbi. Delo stoji, tovarna propada. Zdravnik ga ne uboga. Tovarnar ga spodi z svoje službe. Vsa prigovarjanja vodje tovarniške pisarne Handla. da ugodi delavstvu, ostanejo brezuspešna. Očetova krutost ne ostane brez vpliva n- mehko dušo ^ hčerke-edinke Milke. Na tihem ljubeča dr. Pavliča se pridruži njegovemu idealnemu delu in stopi odkrito t«ed zagovornike delavstva, četudi jo oče rad.tega požene iz hiše. Pod streho borne delavske hišice Mraka vzcvete zanjo novo življenje v odkritju ljubezni, ki geri v srcih dveh mladih duš, njenem in zdravnikovem. Združena v ljubezni drug napraunt drugemu delita ljubav trpečemu delavstvu. Četudi uživa Mrak podporo Milke in zdravnika, vendar ga njegova telesna bolezen in še bolj poročilo, da Se med delavstvom krha ona trdna^ volja, ki bi mogla edina prinesti uspehov, tlačita k tlom in’ mu vsiljujeta dvom nad uspešno završitvijo njegovega v' v Sloveifska Bistrica. Pog-ajanja z elek« trarno Falo radi električne razsvetljave mesta, so v polnem teku. — Mestni oh" činski odbor so jo v svoji seji dne 25.*. m. soglasno izrekel, da je v prinriPuZ4 prispevek do ene četrtine v znesku P®1 100.000 Din. za postavitev transfor®4' torja — eno četrtino prevzame tov*1]114 bakra v Zgornji Bistrici, drugo polcv^’-0 pa elektrarna Fala. To je vsekak®1 godna rešitev tega preperečega vpr*’ šanja, ki pa jo za mesto velikega na. Celo zadevo vodi s posebno vnem* zelo spretno župan Danijel Omerzu- Celjske vesti. Mestno gledališče v Celju. V dne 24. tm. so gostovali na celj^0® odru člani ljubljanskega narodnega dališča z Ogrizovičevo dramo »Hasan®' ginica«, v kateri je igral vlogo age g. Markovič, predsednik udružeh"* jugoslovenskih igralcev in’ član zagreb' škega narodnega gledališča. Izvzem^ morda kake slovenske narodne igr®» ' ni bilo nikdar poprej tako velikega P4' vala na gledališče in tudi ne toliko -0** upravičene zamere, ker pač ni bilo goče preskrbeti vsem reflektantoBil & dežev. Celi potok igre, vsebina ih’ iranje vseh pristno jugoslovanskih "j pov, je občinstvo naravnost fasciniJ’4* ter ganilo do solz. Burni aplavz ter zelenjem in s cvetjem', posipani oder 3 kazal iskreno hvaležnost občinstva. ** vprizoritvi se je vršil prijateljski SeSt*1 nek, ki je potekel do odhoda vlaka P1®* ti Ljubljani zelo animirano. Razne celjske prireditve v bližS^®1? času. Dne 29. tm. igra v proslavite? ‘ maja izobraževalno društvo »Svobod ^ v celjskem mestnem' gledališču KrlSV novo dramo »Samosvoj«. Zenska podr°*^ nica CM družbe priredi 10. maja, v »lu- čaju slabega vremena pa 13. maja Č? lični dan s.koncertom v mestnem' P8*®^ Dne 12. maja so vrši v mestnem' ^ . lišču slavnostna akademija celjsko#. Sokola s telovadnimi in raznimi drug1®" točkam!. Dne 14. maja ima Celje jem okrilju dične srbske goste. Na;>s rejše -srbsko pevsko društvo Stanko priredi ta dan' Svoj koncert. Pre<^2[ prave za dostojen sprejem so že Dne 3. junija se vrši pod milim g, velika ljudska veselica podružnice ** Matice. Za to se je konstituiral Že P®^ ben veselični odbor. ^ ■ Tatvina. Ker je osumljen' tatvine d ^ je bil oddan dne 23. tm'. v zapore celi ^ ga okrožnega sodišča samski Jože Sedlar, pristojen na Hrvafsko. zimi 1922-23 je izginilo trgovcu terju iz Bukovega žlaka večji kv44^-drv v gozdu na Sloiriniku, ki so se prodajale naprej, ne da bi Se bil® glo storilca takoj zasačiti. Podpirajte Jug. Batič®’ ----------— 1 ' jh poslanstva. Ko zvečer pol dvom® ^ y malodušnosti lega k počitku, se polsnu prikaže Pepček, da ga op m® obljubo vztrajnosti. Končno se začenja tudi ledeh'4 ^ žida Wittmanna tajati. Vedno bo J jt znava težo osamljenosti, ki m® -c\, prineslo njegovo naziranje ® PTg0 & Ko izbruhne v delavskih vrsta4 ftis, je njegov odpor zlomljen-ljen pogajati se z Mrakom prid« j^ilka, kot zastopnica delavstva lvčork® ker sta tudi Mraka vrgla bole*^fl -e mina mrtvaško posteljo. Videč. . }aVstv® nila doba, v kateri mu je bil® osebnib' le sredstvo v dosego nje£°vl 1 „ oriti 0 ciljev, v kateri ni bilo treba človečanstvu in pravičnosti, se pe id Milki, prepusti ji vodstvo blagoslovi njeno zvezo z dr. gojjj-Ko bi naj zasijalo v toVariii 7-®P žrted ce sreče Iti pravice, pade za£ n kapitalizma, — umre Mrak- ™re £ijfljd je zmagala pravica, krivic4 P še naprej dušo Wittm’anffa- Tak je potek in konec' te»^ prizna' inn. jo Jiuicn. m — pri®u^ igrice, ki bo žela gotovo mrmg te0-. nja in pozornosti. Izrazita socn gg denca, ki je lastna celemu deW» skrbno ogiba vsega, kar bi m nrUno-mf; ir močvare dandauasnj ^ potegniti v močvare bitega socialnega gibarfja, m amrf čl®-vplivala na Vsakogar, ki se ni o veku, n bmB-o \s# . ^lanpor, ^a. apnia iy^a. »r A Ji u K«. ■ ... at ran Mariborske vesti. Maribor. 27. aprila 1993. m Spremembe na mariborski pošti. oštarica Amalija Gliha je premeščena Maribora v Ljubljano, začasno pa je upokojena poštarica Jožica Grilc. m; Soriatnl večer. Opozarjamo ponov-o na sonatni večer, ki ga priredita ma-Jiooraka umetnika g a. Brandl-Pelikano-Va; 'B g. Herman Frisch v soboto ob 20. ^ri zvečer v Gotzovi dvorani. Izbran roRfarn bo nudil vsem posetnikom res nietniški užitek. Predprodaja vstopnic ^ Hoferju v Šolski ulici. . ® Falska elektrarna jugoslovenska e*niška družba. Kakor poročajo iz Beo-Krada, je fl0bila Jadranska banka spora-, umno z drugimi denarnimi zavodi dovo-jenje za osuovanje delniške družbe, ki •Prevzame falsko elektrarno. Polovico £ avnice prevzame švicarsko društvo, . ,1e elcktrarno zgradilo. Sedež družbe 6 Prenese v Beograd. Družba se je ob-da ho dobavila potreben tok za „ trifikacijo nekaterih železniških Prog. ** ^katica, oznanjevalka Bpomlndi, , 'toneš pivič oglasila v mariborski , ,IC1- Kovico nam je prinesel prijatelj tudi se je razveselil nje.iili '^^hiflansi-ib' zvokov, je bil ves potrt, Ss >e mnil starega narodnega pra-t '■»' kolikokrat ti-zapoje kukavica, 8l 1 0 U*t tr'S še živel. Zapela je namreč rv’® slišal kukavico. No, * mo. ,la je kukavica zmotila, g ? Zaključna slavnost na obrtno-Iri- a ^evalnl šoli v Mariboru. Kakor 'bot8 ^eta* z:,ključi pouk na 'mi-ii-iii °brtrf,'> nadaljevalni šoli tuli lotos štv SVeoa'1 Slovensko obrtno dn1- T)n ° v Mariboru je zavedajoč se velikega na 6na ®°1* tudi letos raspis-do za i.ajlmljše učertce, ki naj ^^Podbujajo cbrtriiški naraščaj k vt-f.j-J1 iri Vtrrmljenju po napr-dku. r e^anal izroditev nagrad, združila z j, , avo vajeniških del in risb se vrš: v dne-0’ ^ne ^ aprila ob 10. uri c’cp< 1- v telovail lici državne realke v Krc- ' fvort kjer se zberejo učenci pori «tvom svojih učiteljev. K sva' inof.ti T>riHi!^en* sz mojstri, da se ob trj 'ijiK » Samt prepričajo o napredku svo-^ru Ucencev- Načelniki- posameznih 71-gj R naprošajo, da opozore vse Svoje ,evna to prireditev in jih povabijo k bi. Vstop prost. Prostovoljni pri->Ya,.. So namenjeni za vajeniški dom. jj' •leT1i šo tudi vsi prijatelji mladine. ava vajeniških del ho odprta tu-V ^0r>de] jek. — Slov. obrtno društvo Priboru. v^Je,ika P01110*113 akcija za stano-®ričak reveže- Prejeli smo: V proslavo Ijevj, °vVan«ga veselega dogodka v kra-Marih 80 1,0 inic^ativi Mar-Stana v Tegjl 0ru zapričela v velikem obsegu •iškim 8 a^c^a v Pomoč takim stanovanj-^r oJ!LV1em’ ki so takorekoč na cesti, ju žri,11'1’ 80 P°stali na svojem zdrav- Jnaj SeVe stanovanjske bede. Za te reveže btovo]iV-l te al{Ci3e še letos iz pro- y goto • ^arov bodisi v materijalu ali tai 8obVln? ,zgra(Ji večje poslopje z mali-jo Ma^K11 kuhinjo. Ali izvede to akci-ditna st °r^a Gradbena Akcija ali Kre-obeh noni*na zadru?:a »Mojmir« ali od bor, o te a neodvisen akcijski od- Začasn’oCm ^ vkratkem odločilo. )3ki odbnr °i^e sestal pripravljalni akcij-svojo -n ’ i.rna v petek dne 27. aprila širi z 86•'°‘ Akcijski odbor se razlasti S. °Pni'ki predvsem pristojnih ob- ^etij.' O t) ^urnih društev, šol in pod- jektir^^6™ ^zadevnem načrtu je pro-«tovoljnihPTe -V8em na,,ira,na akcija pro-*>ierna v»HnPri,S.Pevkov’ ter sniotnl Pri-Tudi « f Andska veselica s tombolo da g« « * , apelirala na vsa društva, toabSaSe ^ nobeno da je ta ^ 19 da 3avn06t upošteva, Tudi Ki tre notno najbolj potrebna. v--I)0Ma človekoljubi ja, bo egoizm-^ £ že iz zdravega WboMT ^ ajtl stanovanjska beda v Ma-tudi v^^K'9i-°Stata tako C°znosna- da letos kal i0, '® Slu5adll> alco 86 b0 ile 2a sadilo. Be bo gradilo ‘>evew l ^5rane W"di, dočinr glede hiti .prthodnjo zimo izbruh- **sto vrž^rSom v t0^° *** 90 ^ >alcp r,^ U<- ? ak* nadlegovali staHo-Po hišah v spremstvu premraženih otrok S prošnjami za podporo in za bivališče. Kdor se hoče temu zlu tudi le kot egoist izogniti, bo radevolje prispeval za to pomožno akcijo. Osnovatelj akcije so je privatno obrnil v Beograd, da smo akcija nositi protektorat Nj. Veličanstva kralja Aleksandra samega. Prošnja se obnovi tudi oficijelno potom naslova prirediteljev. Projektirani dom bo nosil ime »prvorojenca v kraljevi hiši. Slična akcija se priporoča tudi povsod tam, kjer je stanovanjska beda slična kakor v Mariboru. Vsekakor pa je pričakovati, da se ta akcija podpira tudi izven Maribora. Na ta način se bo Maribor Hajlepše oddolžil za lani izostali kraljevi poročni dar. m Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. Pododbor Maribor profesorskega društva SHS je daroval Dijaški kuhinji Din. 2>?1 rutvSle venca na grob c r. dr, Karlu Verstovšku. Prisrčna hvala! m Ljudska univerza. V pondeljek dne 30. t. m. ob pol 20. (8.) uri zvečer predava g. inž. Kukovec o »Tagoreu kot umetniku«. m Darovi za PTL. Namesto vencev za timrlega gospoda Alojza Eigla v Mariboru sta darovala gosp. ravnatelj jugoslovanskega Lloyda B. Wahrschauer iti g. ravnatelj Gross po 50 Din.; Tovarna jug. Lloyd pa je darovala 100 Din. Učitelj Cujnik od Sv. Jurija v Slov. gor. je nabral zopet 12.") Diri. 95 p. Gospod dr. Viktor Kac, zobozdravnik v Mariboru, je nakazal 200 Din., čevljarski mojstri v Mariboru po 125 Din. kot delež dobička prirejenega plesnega venčka. Liga se zahvaljuje darovalcem, prosi pa, da se spominjajo tudi drugi na ligo. m Grajska klet. Danes v soboto, koncert polnoštevilne godbe glasbenega druživa »Drava«. Začetek ob pol 20. uri. Vstop prost. Repertoire: Petek. 27. aprila zaprto. Sclcla, 28. aprila: Faust izv. aDS.v vatije gg. Balabana (bariton), Sowilskega ; (tenor) Zathega (bas), članov ljubljen-. ske opere. Nedeljf), 29. anrila: Pri treh mladeri-; kah, izv. kuponi. Gostuje tr. Sovvilski (tenor), član ljubljanske opere. Pondeljek, 30. aprila zaprto. Torek, 1. maja: Ubijač, izv. V proslavo 1. maja. -D- »Fausf«. Kei* so gostje zagrebške oyc-, re gg. Hržič, Knittl in Flegel (o katerihj smo poročali, da nastopijo pri ‘lobotni predstavi »Fausta«) zadržani, bolo gostovali pri sobotni predstavi »Fausta« gg. Balaban (bariton), Sowilski (tenor), Zatheg (bas), člani ljubljanske opsre. »Faust«. V soboto, 28. aprila se j>o daljšem času vprizori krasna GomivJo-va opera »Faust«. To predstavo ho nedvomno smatrati kot premijero, ker je čisto nanovo naštudirana (režija: ravnatelj opere g. Andro Mitrovič). Opera »Faust«, ki se vprizarja po vseh r.aj-večjih iri manjših odrih, (kjer gojijo o-pero), je eno najglobljih in najpriljMb- 1 jenih dramskih del. Sujet svetovnega genija Goetheja je bil podlaga znamenitemu komponistu Gounodu, kateri je vdahnil pesniškemu delu odgovarjajočo glasbo, na posebno fino občuten' nač’n. Sentimentalne scene se prelivajo v močno dinamične in dramatične ter obrj>,t-«no, zdaj sije »olncc, zdaj se grmadijo in kopičijo težki oblaki, ki pa jih zopet razžene svetel blisk... Torej vedno Spreminjanje, prelivanje, tako, da ta glasbeni umotvor tudi laik uživa z vso naslado. Zanimiva bo tudi zasedba pri tej predstavi. Da bo predstava čim odličnejša, bo p?la Siebla gdč. Gajeva. dasi je angažirana za prve vlo*re; Mnrto poje gdč. Kogojeva (preje g'dč. Petkova), Brarfdnerja poje g. Janko, Marfo poje ga. Mitrovičeva, ki nas je v tej partiji že parkrat ljubko presenetila. Kot krona vsega bodo pa odlični gostje ljubljanske opere m sicer g. BalaKan (bari- ton), g. Sowilski (tenor), g. Zatheg (bas). Gospod Balabari, Ki ga je nedavno angažirala ljubljanska opera, se nam je pred kratkim predstavil v »Traviatl« kot Alfredov oče. Takrat smo Spoznali, da Je g. Balabari pevec, ki mu ni ne pevsko ne igralsko nitf riajmanje oporekati. as kot igra sta v odličnem skladu, ta-o, a ne vidiš na odru rie pevca, ile igralca, ampak edino osebo, ki, jo. interpretira do najmanjših potankosti. Isto moremo reči o g. Sowilskemu (tenor), ki nas je že večkrat posetil »Pri treh mladenkah« kot Schubert in »Faustu« kot »Faust«. Že pri prvem gostovanju v »Faustu« si je namah pridobil simpatije občinstva. G. Hugo Zathega mariborsko občinstvo še ne pozna. Je to eden najodličnejših članov ljubljanske opere, kjer sodeluje že več let in uživa pri ljubljanskem občinstvu izvanredne simpatije. Pri nas bo odlični gost kreiral »Mefista«, ki je ena njegovih najboljših partij. S svojim močnodonečim basom in elegantno igro nam poda »Mefista«, kot .si ga drugačnega ne moremo predstavljati. Skratka: Sobotna predstava bo nudila prvovrsten’ umetniški užitek, zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike ogledati si to predstavo, ki bo nedvomno ena najodličnejših glasbenih predstav letošnje sezone. »Ubijač«. V proslavo 1. maja vprizori mariborsko gledališče znamenito dramatizacijo romana Emila Zole »Ubijač« (T/Assommoir), ki sta jo priredila W. Busnach in O. Gostineau. O dramatizaciji se je izrazil sam Zola, da je selo posrečena. V Parizu so jo v kratkem razdobju vprizorili tristokrat. »Ubijač« je ena najboljših dram svetovnega reperto-irja. Delo obsega 5 dejanj, ki so razdeljena na 9 slik. Nastopa okrog 30 oseb. — »Ubijač« je grandiozna slika iz življr rija pariških nižjih slojev: zidarjev, kovačev, perie, šivilj itd. Od slike do slike se stopnuje napetost, življenje valovi kakor razburkano morje. Emil Zola je mojster v umetniškem podajanju resničnega življenja. »Ubijač« bo pri nas podan v moderni režiji in bo nedvomno ena najbolj učinkovitih vprizoritev v letošnji sezoni. Kulturam umetnost Gostovanje baletnega ansambla zagrebške opero v Mariboru. V torek smo imeli drugič priliko videti m našem odru odlični baletni ansambl zagrebške opere. Ko: nastopna točka ;ie bila na v=Jp>rorin baletna pantomima: Preverjeni Pierrot. K. M. Woberjeva skl a !ba ^P./Zi7' ReEar, 4 nadzornik K. Gvajc, tajnik' R. prvi blagajnik pos. ur. Kranjc, drugi! j blagajnik prof. Žagar, gospodar strok, i uč. Dimnik, odbornika prof. Ravnikar j in akad. slikar Peteln, revizorja arhii ; tekt Se h el 1 in gdč. Avgusta Šantlova. — ; Klub priredi v kratkem več razstav v, ’ Mariboru in drugod. x Ljubljanski umetniki v MariHom. Na binkoštno nedeljo dne 20. maja t. L otvori naš mariborski umetniški klul* »Grohar« svojo VII. razstavo, razstavo ljubljanskega umetniškega kluba »Vesna«. To bo v vsej naši zgodovini prva razstava ljubljanskih umetnikov v Mariboru. / ; x VIII. razstava umetniškega kluba »Grohar« v Mariboru. Kakor lani, tako priredi tildi letos o priliki bbrtrio-indu* j strijske izložbe naš umetniški klub' »Grohar« svojo razstavo. Razstava se bo vršila istotam kakor lani od 15.—26, avgusta. Ker je v zadnjem času prido«-1 bil klub več novih članov, bo ta razstava v vsakem oziru popolnejša Iti obseže ■ nejša nego je bila lanska, ' ^ Sokolstvo. o Načelstvo Kola jahačev naznanja, ■ da se v soboto 28. t. m. jahalna vaja ne. vrši, prihodnja vaja ,se naznani potoml okrožnice. Zdravo! o Na «lr. Viktor Murnikov večer, ki ga priredi Ljubljanski Sokol v soboto zvečer zasluženemu Sokolu, prideta kot zastopnika ČOS načelnik dr. Vaniček lat podstarosta Stepanek. o Sestanek vsega sok. članstva Mi' vrši v pondeljek 30. aprila v veliki dvorani Narodnega doma s pričetkom: ob 20. uri zvečer. Spored: Poslanica JSS poroča br. Janko Sernec, Obveznost telovadb"* za članstvo, razdelitev diplom' tekmoval cem. Udeležba za člane in članice obvezna. i — 1.1 Gospodarstvo. •; g Mariborsko sejmsko poročilo t 'dfitt 24. aprila 1923. Prignalo se jo: 6 konjey,j 5 bikov, 92 volov, 195 krav inl 6 telet.! Skupaj 304 komadov. Povprečne ceneUo bilo sledeče: debeli voli 1 kg žive težo Kil 52—60, poldebeli voli 49—51, plemenski)* voli 48, biki za klanje 36—54, klavne kra je zajecljal, — »inoHši-gnor!« *— , Upognil je koleno in' postal bled. — ’A oni mu je rekel: »Umirite še, — vzdignite Se iri glejte ml v obraz. — Česa se bojite? — Da So ■me videli vstopiti? — Lahko se pomirite!« »Oh, monsignor!« — »Torej, ali imate kak greh Ha vesti, Te izpovejte ga, moj Bin'. — brez strahu. Saj veste, da naš sveti red, — čeprav neizprosen za hinavce, lažnjivče. in’ izdajalce, je zmeraj pripravljen' odpustiti o-Him, ki Bo resnično kesajo. — Povejte torej brez strahu, poslušam vas!« — Gospod Jakob 'se je zopet vsedel. — De Bernis je bil uničen. — Ali hitro se je odločil in z trdnim’ glasom' je odgovoril: »Monsignor, moram še kesati nekega greha, — to je, da vas nisem takoj obvestil o dogodkih minule rfoči.« — »To hi tako hudo,« — je mirno odgovoril gospod Jakob, .— »sicer pa imate izgovor.« — De Berniša so te besede potrle. — Zdelo še mu je, da je grozna, ironija v besedah1 predstojnika. — »Ah, — to ne, monsignor,« — mu jo odgovoril. — »Vendar, — saj Ste ranjeni! — To je ’ pač dovolj vzroka!«— ! rano, — in' jamčim’ .vam za skorajšnje okrevanje!« — »Monsignor, nikoli ne bom1 dovolil,« — je zastokal de Bernis, ves prepadel, —! »vaša dobrota'me je vsega zmedla!« — »Malenkosti, le kar pustite, — vam pravim!« — Medtem1 je bil že izvlekel malo ste-kleničico iz žepa in' prijel za dozdevno ranjeno roko.— . '■ij De Bernis je strahoma stopil dva koraka nazaj, in padel na kolena. — »Monsignor, storite z menoj, kar hočete, — lagal šem, — jaz nisem ranjen,« — je blebetal. — »To je pa že bolj resno!« — je vzkliknil gospod Jakob čez par trenutkov. — »Laž! — Vi pač veste, kako kaznujemo laži nižjih proti višjim, — posebno in' temveč pa laž generalnemu predstojni-ku reda. — Ni drugega, kot le jeden sam način, da zadobite odpuščanje, namreč, da izpoveste vse z največjo natančnostjo. — Ako ste imeli kake slabe rtamene, ako to noč, ko ste sanjali o sreči, bodre zdi' hovali v Bastilji. — Tamkaj bodete bh' ko delali naklepe, kako bi Has izialb^ ali, — najbrže bo trajalo vaše premišlja vanje tamkaj za vedno!« *— »Usmiljenje, usmiljenje, moHsisn°r' — jo jecljal do Bernis. — »Kesam se, ^ a vi ste neusmiljeni! Kesam ie, — hcšatf se!« — »Torej,« — je nadaljeval gospod J8' kob, — »vi ste si mislili: Ne bom ebvB' stil svojega predstojnika o tem* tar \ važno za njega, — služil bodem ti pervef' znosti kralja in' povspel se bodem tnl>8 bolj hitro na višja mesta. — Nett**00 f saj imate vendar dovolj dokazov, da 3* vse zvem v pravem času!« — . »Odpustite mi, monsignor!« pe vzkliknil do Bernis. — »OdkritosrČd8 ^ izpovem, častihlepje me je zavedD’ šem zapustil pravo pot. — 'Ali pdT”’ ^ Ijen sem povrniti sc, a ne iz strah0 se moje sanje ne uresničijo, ali Pa se da .1 \’C T__ •„ ,, m v , . bojim Bastilje, — monsignor vi PaL’ ,n vas je demon častihlepja zavedel, povej- ste> da se za jedne Sanje< ki izgin^j te mi, da vem razsoditi in videli bomo!« »Monsignore,« — je rekel de Bernis in vštal, »nobene druge pomanjkljivosti nisem zagrešil, kot to, da vas nisem takoj obvestil, kakor je bila moja dolžnost,« — Gospod Jakob je šel brez vsake besede do štola, kjer je bil njegov plašč, ga o-grnil ter hotel proti vratom1. — ■ j »Kaj delate gospod,« — je vprašal de : Bernis š trepetajočim glasom. — »Kaj delam?« — je ponovil 9 plamtečimi očmi in veličastnim izrazom: »Za- se za poraja dvajset drugih, in tudi iz na3Dt’" skrivne celice se dobi izhod. — Vi po*n ^ mojo dušo in njene želje. — Mohsig00 .’ kesam' se, ker res opazim, da ste me<'n Si, občudujem’ vas in čustvo, ki rta za vas. je pač šličrto oboževanju-dite milostljiv, plemenit, saj veste. ^ šem v stanu popraviti tudi največje sreče.«—* . (Daljo prihodnjič.) Lagtnik Ja izdajatelj: Kojazorclj »Tabor«. —. Odgoyorai uredpik; Riidolf Ozim. M Pristopajte k CMP Tifika: Mariborfika tiskaraa d. d.