Jutranje RAČUNALNIŠKA OPREMA tel. 065/62-477, 061/312-577, faks 065/62-733 ☆ Samostojen časnik za samostojno Slovenijo ....................... j PISARNIŠKO POHIŠTVO tel. (065) 61-157 faks. (065) 62-812 LJUBLJANA, SOBOTA, 6. JUNIJA 1992 • LETO XXXIV • ŠT. 129 • GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TIT DOBERŠEK • 3,30 DEM, 23 ATS, 2,80 CHF, 2500 ITL, 300,00 YUD, 95,00 CRD, 44 TOLARJEV Natu ni do vojaškega poseganja na Balkanu Zunanji ministri so v Oslu obsodili Srbijo, Črno goro in JA kot glavne krivce, o vsem drugem pa bi se dogovarjali s KVSE — Bush je le za sankcije © Natovski diplomati so jasno povedali, da zvezi ni preveč do tega, da bi bila udeležena v mirovnem posredovanju na Balkanu, saj menijo, da je za to pristojna OZN. Vendar je druga deklaracija, sprejeta na srečanju v Oslu, obsodila Srbijo, Črno goro in JA ko: »najbolj odgovorne za kršitve priporočil KVSE«. V tem pogledu je včerajšnji sklep o drugačni vlogi Nata, tudi kot mirovnega posrednika oziroma vzdrževalca miru, zanimiv, ker je pakt prelomil svojo 43-letno tradicijo, ki mu je doslej preprečevala vpletati se zunaj svojega teritorialnega območja. Vendar je »zlikano« besedilo deklaracije po včerajšnjem sestanku zunanjih ministrov glede tega povsem natančno: v prihodnje bi lahko natovske sile opravljale misije za ohranjanje miru v ime-hu 52-članske KVSE. Slednjič so se pogodili: da se bodo odločali od primera do primera in da bo Nato dal na razpolago svoje »vire in izkušnje«, nobena držva pa ni podprla možnosti, da KVSE ustanovila svoje mirovne sile. bi stalne OD NAŠIH DOPISNIKOV BRUSELJ, WASHINGTON, MOSKVA, PARIZ, 5. junija - Od neposredne vključitve mirovnih sil Nata v dejavnost KVSE za zdaj ostaja le možnost, da se o tem sporazumejo prav vse članice, za kar je nujen konsenz Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Zunanji ministri 16 držav članic severnoatlantske zveze, zbrani v Oslu, so sicer podprli »razširjeno« vlogo Nata tudi zunaj svojega območja, toda deklaracija, ki so jo sprejeli, je dokaj medla in neodločna. Ameriški predsednik Bush pa je za zdaj samo za sankcije VS in ne za vojaško akcijo. Očitno je bilo med ministri Nata precej nesoglasij, ko so pripravljali sklepno besedilo deklaracije. zlasti med Francijo, ki sta ji stali ob strani Španija in Belgija. ter drugimi članicami, zato sprejeti dokument dopušča zelo široko razlago. Ničesar se niso domenili v zvezi s spopadi v BiH. saj so v ospredje možnosti za bližnji poseg sil zveze raje postavili Gorski Karabah. Tudi namestnik ameriškega državnega sekretarja je le na kratko omenil, da naj bi Nato posebej pomagal uveljaviti sankcije proti Srbiji, toda pri tem ni dobil podpore drugih ministrov. • RIM — Italijanska vlada je na današnji seji dokončno formalizirala ukrepe v zvezi s sankcijami ZN proti Srbiji, ki se jim je pridružila že pred dvema dnevoma. Prihodnji teden bo o položaju v Bosni razprava v poslanski zbornici italijanskega parlamenta, že zdaj pa je 370 poslancev podpisalo listino, v kateri zahtevajo, da Italija »ne prizna nove jugoslovanske federacije«. Ameriškemu predsedniku Bushu je bilo na tiskovni konferenci zastavljeno vprašanje: »Gospod predsednik, kot kaže, sankcije zoper Srbijo ne delujejo. Kdaj se boste postavili na čelo mednarodne koalicije in pognali Miloševiča iz Bosne, podobno kot ste Sadama Huseina iz Kuvajta?« • ZDA so danes začele izvajati dodatne sankcije zoper Srbijo in Črno goro. Skladno z resolucijo OZN je predsednik Bush podpisal predsedniški dekret, ki prepoveduje menjavo — izvoz in uvoz blaga — med ZDA in Srbijo in Črno goro, »ki sestavljata zvezno republiko Jugoslavijo«, kot je rečeno v odredbi. Bush je v okviru gospodarskega embarga odredil tudi ukinitev zračnih in pomorskih vezi med državama in prepoved znanstvenih in kulturnih stikov. Predsednik je odgovoril, da se ZDA ne nameravajo odpovedati sankcijam in da trajajo šele nekaj dni. Omenil je, da se je vprašanja Jugoslavije najprej lotila OZN, da je ES prav tako posku- I šala odigrati učinkovito vlogo, da pa naj bi bile zdaj v ospredju ZDA. Izvajanje sankcij proti Beogradu je postalo eno najbolj spornih političnih vprašanj tudi za ruski vrhovni sovjet. Levonacionali-stični opoziciji se danes sicer ni posrečilo, da bi vsilila na dnevni red zasedanja parlamenta zahtevo po moratoriju za ukrepe, v ponedeljek pa se bo z zadevo ukvarjal prezidij vrhovnega sovjeta, ki bo najbrž zahteval poročilo zunanjega ministra Kozirje-va. Kar zadeva uresničevanje sankcij, bo Rusija »počakala do zadnjega«. Francija je danes v skladu z resolucijo VS zamrznila vse imetje Srbije in Črne gore na svojem ozemlju. TEMA DNEVA Nato pride Nato Srbi, ki so s čisto posebnim pojmovanjem demokracije ob zlomu socializma dovolili poulično-populističnemu politiku Miloševiču, da je zbezal iz lukenj najbolj mračnjaške sile Balkana, res nimajo sreče. Zdaj se je proti njim in njihovemu najbolj demokratičnemu in najbolj miroljubnemu politiku nekdanje Jugoslavije, kot jih spet »farba« vožd, zarotila ne le tista civilizirana Evropa, ki složno ' izvaja embargo, ampak jih je doletela še ena nesreča. V polemikah o tem, kdo naj bi zaradi nadaljevanja strahot v BiH vojaško podkrepil gospodarske sankcije in naredil red, sta trčila skupaj vojaška, četudi prav nič s Srbijo povezana tekmeca: Nato in vse bolj glasna Zahodnoevropska unija (WEU). Rezultat je (na srečo) uničujoč za tisto Miloševičevo politiko, ki je do zdaj lahko vozila med evropskimi navzkrižji. V Natu so namreč pod ameriškim pritiskom pohiteli in prvi dali svoje čete na razpolago KVSE — da bi prehiteli WEU in se izognili novim polemikam. Čeprav je ponudba še precej meglena in omahuje z neposrednim vojaškim posegom v spopade, pa je vendarle močan dodaten pritisk, saj dovoljuje vojaško blokado, za podkrepitev gospodarskega embarga, pa tudi vojaško zaščito humanitarnih koridorjev za pomoč žrtvam agresije. To pa dokazuje, da se je Evropa z najširšim konsenzom (v okviru KVSE), s svojimi najmočnejšimi silami (Nato) in tudi za ceno posredovanja zunaj doslej dovoljenih območij dokončno odločila narediti red, ki ga na Balkanu (»pa i šire«) ogroža politika Miloševičeve države. Po taki odločitvi ni več poti nazaj. Tudi če Miloševič kot čarovnikov učenec, ki so mu demoni sile ušli z vajeti, takoj odstopi, se že uresničuje travma tistih srbskih intelektualcev, ki pravijo, da bo politika sedanje srbske garniture zapustila vsemu narodu občutek krivde — kot Nemcem po drugi svetovni vojni. Pa naj Nato pride ali ne. DAMIJAN SLABE SREČANJE PRI O. K. PALE —v''" to DELUJ Karikatura: Franco Juri BOGATA IZBIRA — Za armado je ostalo veliko obleke in obutve, ki bo zdaj prišla prav borcem bosanske teritorialne obrambe. (Telefoto: Reuter). Kolško za zeleni sklad? Pogajanja o tem, kdo naj bi financiral ambiciozne ekološke načrte, bodo trda - Zanimiv italijanski predlog: na vsak sodček nafte 3 dolarje ekološkega davka RIO DE JANEIRO, 5. junija — Pogajanja v Riu bodo trda do do zneska, o katerem razpravlja-zadnjega trenutka, saj je to del pogajalske taktike, ki jo nekatere jo v finančnem komiteju. To bi države uporabljajo tudi za to da bi pomirile domače javno mnenje, bilo štirinajstkrat več kot trenut-optimistično menijo izkušeni uradniki Združenih narodov na čelu ni letni prispevek v zeleni sklad, z generalnim sekretarjem Unceda Mauriceom Strongom; šele na koncu se bodo najbolj zagrizeni omehčali. Toda temeljno vprašanje ni več vsebina petih dokumentov, ki naj bi jih udeleženci sprejeli ali podpisali, temveč predvsem, kdo naj bi financiral ambiciozne ekološke načrte. Za uresničitev akcijskega programa, imenovanega »Agenda 21« (besedilo se očitno daljša vsak dan. zdaj obsega že 600 strani in 115 programskih področij, ki vsebuje poglavja, kot so: revščina, potrošništvo, zdravstvo. ženske, onesnaženost, energija, poljedelstvo, oceani, otroci, domorodci, tehnologija, bi namreč potrebovali kar 625 milijard dolarjev letno. Štiri petine naj bi sicer prispevale države v razvoju. 125 milijard dolarjev (od tega 70 milijard dolarjev nove pomoči) pa naj bi bilo v obliki pomoči nerazvitim. Na takšen izračun so razviti reagirali naravnost zgroženo, češ da zaradi recesije tega denarja preprosto ne morejo dati. Zato se v finančnem komiteju konference v Riu, ki mu predseduje gostiteljica Brazilije, že pogajajo o bolj Danci si še lahko premislijo Portugalski premier jim je dal sedem mesecev časa, da se odrečejo referendumskemu »ne« LIZBONA, 5. junija (Reuter) — Portugalski premier Anibal Cavaco Silva je danes izjavil, da ima Danska do konca leta še čas, da si premisli, kar zadeva odločitve o sprejetju sporazuma iz Maastrichta. Sporazum, po katerem naj bi 12 držav članic Evropske skupnosti navezalo še tesnejše politične in gospodarske stike, naj bi ratificirali konec leta. »Danska ima na voljo še sedem mesecev, to pa je dovolj časa, da dobro premisli, kaj pravzaprav želi«, je dejal Cavaco Silva na današnji tiskovni konferenci. Dodal je še, da so vse druge države sklenile do konca izpeljati nalogo, ki so si jo zadale. Potem ko so se zunanji ministri preostalih držav Evropske skupnosti na sestanku v Oslu odločili, da bodo nadaljevali priprave na ratifikacijo sporazuma, se je Danska znašla v položaju, ko mora sama premisliti o svoji odločitvi, je dejal Cavaco Silva. sprejemljivi številki: šestih ali sedmih milijardah dolarjev razvojne pomoči letno, kar so predstavniki sedmih najbolj razvitih že označili za »sprejemljivo izhodišče«. Denar naj bi se stekal v »zeleni sklad«, ki naj bi se uradno imenoval Ustanova za globalno okolje. Med doslej najbolj zanimivimi in konstruktivnimi predlogi je bil nedavno italijanski. Italijanski minister za okolje Giorgio Ruf-folo je namreč predlagal, naj bi članice OECD (torej 24 najbolj razvitih) financirale okolju naklonjen razvoj v tretjem svetu tako, da bi obdavčile porabo energije doma. Če bi vsak sodček nafte obdavčili s 3 dolarji ekološkega davka, bi na leto zbrali 70 milijard dolarjev. In če bi od tega le 10 odstotkov namenili deželam v razvoju, bi prišli • Brazilski predsednik Fernan-do Collor de Mollo je včeraj kot prvi podpisal konvencijo o podnebnih spremembah in povabil druge države, naj se mu pridružijo. »Gre za pragmatično konvencijo, ki je odsev politične realnosti in gospodarske previdnosti, ki prevladuje v svetu,« je ob tej priložnosti izjavil generalni sekretar OZN Butros Gali, ne da bi ob tem omenil ZDA kot glavnega krivca za »razvodenelo« besedilo. Podoben je tudi predlog komisije Evropske skupnosti: tridolar-sko obdavčitev naj bi izvedli že prihodnje leto, do leta 2000 pa naj bi se zeleni davek zvišal na deset dolarjev na sodček nafte. Nekatere države (Velika Britanija, Japonska) so že obljubile dodatna sredstva za ekološko pomoč tretjemu svetu. ROMANA DOBNIKAR-ŠERUGA Veliki salto mortale mag. Momira Bula to vica V svojem govoru v črnogorskem parlamentu je dejal, da je resolucija ZN 757 »zahteva brez alternative« OD NAŠEGA DOPISNIKA PODGORICA, 5. junija — Črnogorski predsednik mag. Momir Bulatovič je v današnjem govoru spet »umiril žogo« in se vrnil k svojim znanim stališčem iz obdobja začetnih dogovorov v Haagu — ko je »poskušal izdati Slobodana Miloševiča«. Resolucijo varnostnega sveta ZN 757 je ocenil kot »zahtevo brez alternative« in poudaril, da se ne kaže slepiti, da bo mogoče ob uveljavitvi teh ukrepov živeti ali preživeti. Uvedba druge stopnje sankcij bi bila po njegovem mnenju začetek vojne in katastrofe, ki je ne bi bilo mogoče preprečiti. Zato je pozval k »zagotovitvi vseh pogojev« za preprečitev katastrofe in za odpravo zapore. »Ves svet je sprejel te sankcije, to je realnost in ne ostaja vam nikakršna možnost izbire,« je dejal. Danes je prvič javno obtožil visoke oficirje JA (imen ni omenjal), da so ravnali na lastno pest, se brez pooblastil spuščali v politične pogovore in ravnali navzkriž z ustavo Zvezne republike Jugoslavije. Zahteval je, naj bodoča zvezna vlada, v kateri naj bi bili ljudje, ki niso »obre- _____ . . - .s . Veselo na pragu zrelosti LJUBLJANA, 5. junija — Za dekleta četrtih razredov ljubljanske srednje ekonomske šole je bil danes zadnji šolski dan. Prešerno so se usule na ljubljanske ulice in si dale duška, da so slednjič le stopile na prag zrelosti. Resnici na ljubo, s šolskimi knjigami še ni čisto konec, a danes je vendarle njihov praznik: vse drugo je namreč povezano s korakom čez prag zrelosti. (Foto: Igor Modic) mejeni s hipoteko dosedanje politike« in se niso kompromitirali v očeh mednarodne skupnosti, v celoti prevzame nadzor nad vojsko. Po Bulatovičevem mnenju bi si morala vlada iskreno in odločno prizadevati za preprečitev vojnih spopadov. Napovedal je tudi možnost sprememb v črnogorskem vodstvu, »če bi bilo to v prid ljudstvu in možnostmi za nadaljnji razvoj« oziroma če bi lahko tako preprečili tuje vojaško posredovanje. Tukaj veliko govorijo o teh spremembah; na skupščinskih hodnikih pa vneto razpravljajo o novici, ki je menda prišla iz Beograda, da je Miloševičev odstop le še vprašanje časa. Kot so poročale nekatere tuje agencije, • Iz krogov, ki so blizu črnogorskemu predsedniku, smo zvedeli, da je pred dvema dnevoma prišlo do hudih navzkrižij med Bulatovičem in Miloševičem in da »Beograd odločno zahteva«, naj bi bil mag. Bulatovič kot človek, ki je bil v Haagu (med prvimi pogovori z lordom Carringto-nom) na »pravi poti«, in v tujini, pa tudi v Srbiji in Črni gori uživa največji ugled, prvi predsednik »skupne« države. je tudi mag. Bulatovič včeraj rekel, da bi moral Miloševič čim-prej odstopiti, in pristavil, da utegne Črna gora kmalu pretehtati svojo odločitev o združitvi s Srbijo in se vprašati, ali naj ostane v ZR Jugoslaviji ali ne. Danes pa je dejal, da njegove včerajšnje izjave za Associated Press niso »pravilno interpretirali«. __ Medtem se v Črni gori vse bolj krepi strah pred vojno in uničenjem. Pravo paniko je sprožila ugotovitev, da je JA v Črni gori »začasno uskladiščila« veliko napalmskih bomb, ker bi utegnilo povročiti pravo katastrofo, če bi prišlo do bombnega napada na skladišče . . . BRANKO JOKIČ SIEOOM mnmillinnU Kfiludvorska 3, Sežana, let. 067 73-0! l NAŠ CILJ JE ENAK. -BITI NAJBOLJŠI Armada se je le umaknila iz vojašnice Maršala Tita Stekla so pogajanja o deblokadi sarajevskega letališča - Konvoj iz vojašnice je odpeljal proti Ilidži, ki je v srbskih rokah - Obstreljevanje še traja SARAJEVO, 5. junija (AFP) — Pripadniki JA so se danes pod nadzorstvom predstavnikov ZN naposled umaknili iz vojašnice Maršala Tita v Sarajevu. Umik, o katerem so se pogajali že več tednov in ga nekajkrat odložili, je pomembna prelomnica v prizadevanju ustaviti spopade v Sarajevu. ~ ‘ ~ ~ orožjem in s čeladami na glavi, Tudi potem ko je Beograd pozval srbske enote v BiH, naj se nehajo spopadati, naj se umaknejo iz sarajevskih vojašnic in izročijo sarajevsko letališče mirovnim enotam ZN, so se boji nadaljevali. Umik iz vojašnice Maršal Tito je prvo znamenje, da so se srbske enote v BiH, ki Alija Izetbegovič ni več predsednik SD A • Alija Izetbegovič je odstopil s položaja predsednika Stranke demokratične akcije, poroča francoska agencija AFP. Novi predsednik SDA je postal Mirsad Čenan, pravnik iz Tešnja. S tem je Alija Izetbegovič izpolnil enega izmed pogojev novih srbskih predstavnikov v predsedstvu BiH. od aprila oblegajo Sarajevo, uklonile mednarodnemu pritisku. Bosensko-hercegovske oblasti so zahtevale, naj v vojašnici pustijo težko orožje, vendar še ni znano, ali so ga umikajoče se enote uničile. Pogajanja o deblokadi letališča so se začela, vendar še ni znano, kako napredujejo. Danes opoldne so pripadniki TO BiH odstranili mine, ki so jih postavili pred vhodom v vojašnico Maršal Tito. Nato je iz vojašnice odpeljalo 12 avtobusov z vojaki, oboroženimi z lahkim s čeladami na spremljali pa sta jih oklepni vozili UNPROFOR. Avtobusom je sledilo kakih 30 tovornjakov, naloženih z opremo, dva avtobusa z dokumenti in strelivom in skoraj 20 avtomobilov z družinskimi člani oficirjev in vojakov. Umik se je končal ob 13. uri. Kakih 550 pripadnikov TO BiH je ne mudoma zasedlo položaje okrog vojašnice. Konvoj je odpeljal proti Ilidži, ki je v srbskih rokah. Sarajevo je po silovitih nočnih napadih danes spet tarča močnega topniškega ognja srbskih ZADNJA VEST Silovit nočni napad na Sarajevo © To je najhujši večer od začetka vojne, je sporočil radio BiH, sklicujoč se na podatke iz sarajevskega centra varnostne službe. Granate in mine izstreljujejo iz vseh položajev srbske vojske in teroristov, eksplozije pa odmevajo v vseh predelih mesta. Radio poziva Sarajevčane, da ostanejo v zakloniščih. Po prvih podatkih je hudo poškodovana zgradba doma upokojencev, ki gori. enot. V četrti Grbavica je granata ubila 28-letnega moškega. Po nekajurnem zatišju ob zori so se Sarajevčani ob osmih zjutraj vrnili v zaklonišča. DANES V DELU • Nova volilna zakonodaja Abecednik za volivce stran 2 O Pot do umiritve cen ni ne kratka ne lahka Od aprila do maja so se slovenske drobno-prodajne cene povečale za 6,5 odstotka stran 3 • Debevčeva 15. zmaga za svetovni pokal Rajmond jo je dosegel na milanskem strelskem maratonu stran 6 O Kranjčane razburja črna gradnja na bregu Kokre Gradbena dela na Kokrškem bregu so začasno ustavljena, lastnik Derd Ljuco-vič pa se je pritožil stran 7 • RTV PROGRAMI stran 31 ► Danes v SOBOTNI PRILOGI: — Dr. Jože Pučnik: Volilni boj bo agresiven — Srbija zdaj že potrebuje kompromis — Kitajska: razpad še enega velikega imperija? stran 17 — 32 Konvoj s pomočjo RKS odpeljal proti Mostarju • LJUBLJANA, 5 jj unija — Danes je odšla na pot proti Mostarju prva pošiljka humanitarne pomoči Rdečega križa Slovenije. Konvoj sedmih vlačilcev in dveh tovornjakov s humanitarno pomočjo vsebuje sanitetni material, zdravila, higienske pripomočke in prehrambene artikle v skupni vrednosti 300.000 DM. Humanitarno pošiljko Rdečega križa Slovenije, ki je namenjena prebivalcem BiH, so pripravili: odbor za pomoč BiH, Lek Ljubljana, Krka Novo mesto, Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana, Splošna bolnišnica in transfuzijski oddelek Maribor, slovenska Karitas, Saturnus, Interexsport, Svilanit, Tobačna tovarna Ljubljana, Petrol Ljubljana in društvo Merhamet iz Ljubljane. NIKA BORZ N O POSREDNIŠKA HIŠA d. d. Slovenska cesta 54, Ljubljana tel.: (061) 131-155, faks: 131-347 Cesta prvih borcev 11, Brežice tel./faks: (0608) 62-236 . \JV(/aa'92. IZŠEL JE m AGEl Nemška In avstrijska humanitarna pomoč za begunce LJUBLJANA, 5. junija — Iz Wiesbadna, kjer je mestna skupščina 21. maja sprejela sklep o 100.000 mark vredni pomoči beguncem iz BiH, ki so našli zatočišče v Sloveniji, je danes prispelo v Ljubljano 2000 paketov otroške hrane in 100 postelj, drugi del pošiljke iz pobratenega mesta pa pričakujejo konec meseca. Pomoč za begunce je danes poslala tudi avstrijska humanitarna organizacija Hilfs\verk. ki sodeluje s Slovensko žensko zvezo. (N. K., Foto: Igor Modic) Gosto sito komisije za imenovanja Komisija ni soglašala z razrešitvijo A. Markič, namestnice ministra za finance LJUBLJANA, 5. junija - Ker komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve na današnji seji ni soglašala z razrešitvijo namestnice ministra za finance Alenke Markič, tudi ni mogla na to funkcijo imenovati dosedanjega finančnega ministra v Drnovškovi vladi Janeza Kopača. Vendar pa je komisija pred tem soglašala s Kopačevo razrešitvijo z ministrskega položaja in parlamentu predlaga, da na njegovo mesto imenuje dr. Mitjo Gasparija. Komisija prav tako ni sprejela še dveh predlogov za namestnike ministrov, ki so jih predlagala posamezna ministrstva, predloge pa je v imenu vlade podpisal Janez Drnovšek. Tako Borut Razdevšek ni dobil soglasja, da postane namestnik ministra za trgovino, Zoran Pistotnik pa ne bo namestnik ministra za kulturo. Sicer pa se je seja v tem delu začela z enourno zamudo, saj je nanjo »pozabil« priti predstavnik vlade. Več na 2. strani. VINKO VASLE © Uničevanje konvencionalnega orožja v Evropi OSLO, 5. junija (AFP) - Predstavniki držav članic Nata in držav bivšega sovjetskega bloka so podpisali sporazum, ki predvideva uničenje večje količine konvencionalnega orožja na ozemlju Evrope. Osem republik nekdanje Sovjetske zveze je s tem zagotovilo, da bodo spoštovale in izvajale sporazum o razorožitvi v Evropi, podpisan novembra 1990. Ur Od 9. junija letos vsak torek poleti LJUBLJANA—MARIBOR—SKOPJE -MARIBOR-UUBUANA Od 11. junija vsak četrtek poleti SKOPJE—MARIBOR—LJUBLJANA Petkrat tedensko poleti LJUBLJANA—SKOPJE—LJUBLJANA Informacije: Adria Airways in vse pooblaščene agencije v Sloveniji ^ ADRIA airwavs4 jezikovna šola Poletna šola angleščine v Radovljici Mrk,; in jezikovni tečaji z angleškimi profesorji v Celju, Ljubljani, Kranju in Kopru. 061/ 317-980 Sobota, 6. junija 1992 2. stran ★ DELO SRBIJA NA PRELOMNICI Odstop Miloševiča ne bo prvovrstno presenečenje Mlačen odziv na Miloševičevo ponudbo, da bi odstopil — Kaže, da se socialistična struktura pripravlja na strmoglavljenje »vožda« — Šešelj ni nič boljši LJUBLJANA, 5. maja — Srbski predsednik in dejanski vodja nove Zvezne republike Jugoslavije Slobodan Miloševič se je, kot kaže, znašal na robu prepada, prek katerega bo zelo težko prišel brez posledic. Samodržec, ki se je v preteklih letih v redkih javnih nastopih obnašal zelo samozavestno in suvereno, je zdaj, ko je mednarodna skupnost uvedla gospodarske in politične ukrepe zoper Srbijo in Črno goro, nenadoma ponudil tudi svoj odstop, če bi tako ublažil mednarodni pritisk na Srbijo. Zanimivo je, da je odstop ponudil v intervjuju britanski televizijski družbi Channel 4 in ne svoji televizijski postaji. To samo dokazuje, da mednarodni ukrepi še malo niso načeli Milo-ševičevega samoljubja, saj je v svoji stari maniri izjavil, da je pripravljen odstopiti, če bi mednarodna skupnost odpravila pravkar sprejete sankcije. Enako se je prej šest let obnašal pri poskusih reševanja politične krize v nekdanji drugi Jugoslaviji. Čeprav je bila ena glavnih osti mednarodne skupnosti pri uvedbi sankcij proti Jugoslaviji naperjena tudi proti viru zla v tem delu Balkana — Miloševiče vi oblasti, pa medli ali skoraj nikakršni odzivi na Miloševičevo ponudbo v mednarodni politični javnosti dokazujejo, da je tudi svet dokončno spregledal, da vir zla v Srbiji ni Miloševič, temveč sistem, v katerem vedri in oblači Miloševičeva oblast. Zato tudi morebitni odstop Slobodana Miloševiča v ničemer ne bi spremenil dosedanjega ravnanja Srbije. Ni praznih vojaških stanovanj LJUBLJANA, 5. junija — V zadnjih mesecih se mnogi obračajo na ministrstvo za obrambo s prošnjami za dodelitev, najem ali odkup stanovanj, prevzetih od JA. Prosilci menijo, da je teh stanovanj bistveno več kot jih je v resnici. Po podatkih obrambnega ministrstva ima stanovanjski sklad bivše JA v Sloveniji skupaj 8107 stanovanj. Od teh je 898 stanovanj ob odhodu JA ostalo praznih. Ta stanovanja so postala kadrovska stanovanja za potrebe ministrstva za obrambo (in delno ministrstva za notranje zadeve). Praznih stanovanj praktično ni na razpolago, ob tem pa obstaja vrsta nerešenih stanovanjskih problemov delavcev obrambnega ministrstva. Kmalu neposreden poštni promet z Madžarsko LENDAVA, 5. junija — Sosednja Madžarska bo prva država, s katero bo Slovenija kot samostojna država vzpostavila neposredni mednarodni poštni promet. Izmenjava pošiljk, ki je doslej tekla preko Beograda, bo stekla že s petnajstim junijem in sicer tako, da bo poštni furgon mednarodne poštne pošiljke za Madžarsko vsak dan odpeljal iz Ljubljane do madžarskega Lentija, od tam pa jih bodo madžarski poštarji prepeljali v Budimpešto, kjer bodo opravili potrebne carinske formalnosti. Enako pot bo opravila tudi pošta iz Madžarske v Slovenijo, tako da bodo naslovniki dobili pošiljke v dveh dneh. Tako sta se včeraj in danes v Lendavi dogovorila glavni direktor madžarske pošte Bela Doros in pomočnik glavnega direktorja PTT Slovenije Tone Grden ob pomoči predstavnikov ministrstev za promet in zveze. Delegaciji sta se dogovorili tudi o tem, da bo madžarska pošta za Slovenijo opravljala tranzit mednarodnih poštnih pošiljk iz Slovenije v Bolgarijo, Romunijo, Grčijo, Srbijo, Črno goro, Makedonijo in nekatere države bivše Sovjetske zveze. Oboji pa bodo pri domačih časopisnih hišah skušali sprožili še akcijo dostavljanja časopisov pripadnikom manjšin. Tako naj bi na primer slovenski časopisi del svoje remitende brezplačno odstopili za Slovence v madžarskem Porabju, poštarji pa bi jim jih brezplačno dostavili. Enako bi bilo z dostavo madžarskih časopisov Madžarom v Prekmurju. (J. P.) Posvet o slovenskih zdraviliščih in ekologiji MORAVSKE TOPLICE, 5. junija — Petemu juniju, svetovnemu dnevu varstva okolja in obenem dvajsetletnici obstoja društva za varstvo okolja Pomurja je bila danes posvečena cela vrsta prireditev. Med njimi je bil tudi posvet v Moravskih Toplicah o tem, kako slovenska zdravilišča še vedno ne znajo izkoristiti svoje sorazmerne manjše obremenjenosti in uničenosti okolja. Seveda so ugotavljali tudi, kaj bo treba storiti, da tako neokrnjeno naravo ohranimo in da bomo to prednost lahko dobro prodali. Vsekakor ne s hrupnimi prometnicami, ki sedaj tečejo v bližini nekaterih zdravilišč, pa z intenzivnim kmetovanjem v njihovi okolici in z onesnaženimi vodotoki ali, jezeri, ki prav tako niso nikakršna redkost. (J. P.) 184-obletnica celjske gimnazije CELJE, 5. junija — V okviru prvega srečanja vseh generacij celjskih gimnazijcev so danes v Likovnem salonu odprli razstavo, ki prikazuje razvoj celjske gimnazije od 1808. do 1992. leta. Težišče razstave so po besedah avtorja mag. Milka Mikole dokumenti Zgodovinskega arhiva oziroma Spodnještajerskega narodnega sveta, ki pričajo o boju za slovensko gimnazijo, saj je bil v njej do 1918. leta pouk v nemščini. V celoti so ohranjene vpisnice. Predsednik občinske skupščine Anton Rojec je ob tej priložnosti opomnil, da je v bitki za slovenščino padla Windischgratzova vlada in poudaril pomen ustanove tudi za širši prostor, saj je dala celo vrsto znamenitih mož od pesnikov in pisateljev do znanstvenikov. (D. H.) Članstvo Slovenije v IMF Ljubljana, 5. junija — Predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je ob zaključku dela članov misije Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji sprejel g. Jacquesa R. Artusa, vodjo misije IMF, ki je slovenskega premiera seznanil s potekom dela misije in poudaril, da je s prvim obiskom in s sodelovanjem slovenskih institucij zadovoljen. Glede priprav na včlanitev Republike Slovenije v IMF, kar je bil eden od osnovnih namenov obiska, je vodja misije povedal, da upoštevaje normalno proceduro fonda, ki predvideva obisk še ene misije, ne vidi posebnih problemov. Sogovornika sta v razpravi posvetila največ pozornosti vprašanjem protiinflacijske politike v povezavi z monetarno, tečajno in dohodkovno politiko, ter pomenu sprejetja zakona o privatizaciji kot pogoju za učinkovito gospodarsko preobrazbo, so sporočili iz vladnega urada za tisk. (C. R.) Njegov odstop ne bi bilo prvorazredno presenečenje, kajti dogodki v zadnjih dneh v Srbiji lahko pomenijo, da se socialistična oblastna struktura res pripravlja na strmoglavljenje slovitega »vožda«. V srbskem tisku se namreč pojavlja vedno več zapisov in pisem posameznih pomembnih mož, ki zahtevajo Miloševičev odstop. Dnevnik Borba je tako pred dnevi objavil pismo generalpolkovnika Dušana Pekiča, ki po mnenju mnogih izraža mnenje pred tedni odstavljenega generalskega vrha jugoslovanske armade. Predlagal je namreč naj predsedstvo ZRJ zahteva od ZDA, naj pošljejo v BiH generala Bernarda Roger-sa, ki bi ugotovil, kdo je resnični krivec za začetek vojne, naj odstopi vlada Radovana Božoviča, naj predsednik imenuje Vuka Draškoviča za novega mandatarja in naj se Slobodan Miloševič iz zdravstvenih razlogov za eno leto umakne s položaja predsednika republike, v tem času pa naj za svojega zastopnika, ki bi imel vsa ustavna pooblastila predsednika, imenuje prvaka Demokratske stranke Dragolju-ba Mičunoviča. Miloševiča je k odstopu prek medijev pozval tudi dr. Marko Mladenovič, njegov nekdanji profesor in prijatelj. Prav tako je v srbskih medijih, celo v tistih, ki jih nadzoruje vladajoča socialistična stranka, zaslediti veliko izjav gospodarstvenikov, ki zaradi skorajšnjega gospodarskega zloma vedno bolj kritizirajo politično oblast in jo krivijo za vse, kar se bo srbskemu gospodarstvu kmalu zgodilo. Nenadoma je postala glasna tudi opozicija, ki se je tik pred ukrepi združila v Demokratično gibanje Srbije (Depos) in napoveduje trajne demonstracije v Beogradu, dokler sedanja srbska oblast ne odstopi. Dragoljub Mičunovič je celo predlagal oblikovanje nekakšne prehodne vlade narodne enotnosti in razpis resnično demokratičnih večstrankarskih volitev. Tako bi se po njegovem mnenju v Srbiji izognili državljanski vojni, kar utegne kmalu izbruhniti. Vse to sedanje vrenje v Srbiji sicer lahko ogrozi oblast Slobodana Miloševiča, veliko vprašanje pa je, ali se bo tudi potem kaj spremenilo. Ne gre pozabiti, da je četniški vojvoda Vojislav Šešelj, ki je na sumljivih volitvah v zvezno skupščino za svojo stranko iztržil kar 24 sedežev (socialisti Slobodana Miloševiča 31) le druga, militantnejša, radikalnejša in še temnejša plat Miloševičevega obraza. Dviganje glave srbske opozicije še ne pomeni spremembe politike. Njeni sedanji, vse glasnejši protesti proti Miloševiču so le posledica mednarodnih sankcij in nevarnosti, ki grozijo Srbiji. Tej opoziciji se ni zdelo vredno tako ostro nastopiti proti Miloševiču, ko so srbski vojaki rušili Vukovar, Dubrovnik, Sarajevo, Mostar in druga mesta na Hrvaškem in v BiH. Kot kaže, se je srbska opozicija šele zdaj zavedla, kam je pripeljalo njihovo poudarjanje mitološke vrednosti srbstva in Srbov, s čimer si je pred leti taista opozicija pridobivala volilne točke, potem pa je njihov, z nacionalizmom nabit politični program, prevzel in s silo začel uresničevati Slobodan Miloševič. Po zaslugi ukrepov mednarodne skupnosti je Srbija tudi na političnem področju na prelomnici. Na oblast v državi se lahko naplavi drugačna oblastna struktura in s tem tudi sprememba sistema, ki je v zadnjih dveh letih naredil veliko goija v tem delu Balkana. Ali pa bo režimu Slobodana Miloševiča kljub sankcijam nemara uspelo homogenizirati Srbe s sklicevanjem na njihove zunanje sovražnike. VESO STOJANOV Črna gora v depresiji Pristanišče Bar je prazno, posledice pa čuti celotno črnogorsko gospodarstvo — Liberalna zveza zahteva odstop Bulatoviča — Umori, samomori, obup OD NAŠEGA DOPISNIKA PODGORICA, 5. junija — Iz glavnega srbsko-čmogorskega pristanišča Barje včeraj dobesedno pobegnilo deset tujih ladij. Ladje so bile pripravljene, da jih bodo začeli iztovarjati, vendar pa so potem na ukaz svojih vlad pristanišče zapustile. Tako je najpomembnejše črnogorsko-srbsko pristanišče ostalo brez dela. Generalni direktor pristanišča Petrašin Kasalica, ki mora sicer govoriti po navodilih vlade, je dejal, da bo delo v pristanišču popolnoma zamrlo. Ladje, ki so bile prej zasidrane pred Barom, so se že napotile proti Kopru. Da bi si lahko predstavljali, kaj bo to pomenilo za pristanišče in Črno goro nasploh, pa je dovolj, če povemo le tole: pristanišče v Baru je vse od leta 1966, ko so ga zgradili, delalo le s 25 do 40 odstotkov zmogljivosti, od nedavnega pa je bilo pristanišče natrpano, tako da je kazalo, da bodo že v pol leta presegli načrtovane letne zmogljivosti — več kot pet milijonov ton različnega blaga. Povprečni osebni dohodek delavcev znaša zdaj okoli 150.000 dinarjev, pri tem pa so še nedavno dobivali zajamčene osebne dohodke. Pričakovati je, da bodo italijanske oblasti že v kratkem pre- povedale tudi plovbo trajekta »Sv. Štefan«, ki že 30 let pluje med Barom in Barijem. Posledice vsega, kar se dogaja v pristanišču v Baru, pa se kažejo tudi v vsem črnogorskem gospodarstvu. S turistično sezono ne bo nič. Po morju so včeraj iz Ljubljane oziroma tovarne Lek prišla le zdravila za cetinjski Sa- nitas. Živila se dražijo trikrat na dan. Tudi bencin se je danes dvakratno podražil, tako da stane liter bencina 750 dinarjev. Za sto odstotkov so se podražili tobačni izdelki, alkoholne pijače, kozmetika in drugi luksuzni izdelki. Primanjkuje najnujnejših zdravil, jutri pa bodo za številne izdelke uvedli bone. Liberalna zveza Črne gore zahteva odstop mag. Momira Bulatoviča. Predstavniki omenjene stranke trdijo, da so bili rezultati volitev ponarejeni, saj se je volitev udeležilo komaj 35 do 40 odstotkov volilcev, ne pa 56, kot je to sporočila volilna komisija. Ponarejene so bile volitve, pa tudi nedavni referendum, na katerem so se menda Črnogorci izrekli za »skupno državo«. Črna gora je pred svojim največjim »zgodovinskim« propadom. V državi je zavladal obup. Umori in samomori so postali vsakdanji pojav. Sinoči je v Plev- Ijah 22-letni Kosto Damjanovič v trenutku neprištevnosti s strojnico ubil osem ljudi, tri pa ranil. Njega je ubil eden od ranjenih, sicer bi bilo žrtev najbrž še več. Kot zvest domoljub je imel za orožje dovoljenje. BRANKO JOKIČ ?rečna polica naročnikov SLOVENSKIH NOVIC Vsakih 14 dni za poi milijona nagrad! Boj za bencin BEOGRAD, 5. junija — Dokler vozniki porivajo avtomobile v kilometrski vrsti, so še mirni, ko pridejo do črpalke, pa se na njej tepejo za bencin. (Telefoto: Reuter) KADROVSKO-STROKOVNO DOPOLNJEVANJE DRNOVŠKOVE VLADE Ostro oko skupščinske komisije vidi nenavadne premierove poteze Zaplet z razrešitvijo Janeza Kopača, kije tudi ob namestniško mesto - Ni razloga za razrešitev sedanje namestnice ministra za finance - Soglasja ni dobil niti neustrezno izobraženi Borut Razdevšek LJUBLJANA, 5. junija — O tem, kaj se dogaja s »kadrovsko politiko« v Drnovškovi vladi, so danes govorili nekateri člani skupščinske komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Zanimalo jih je na primer, zakaj se državna uprava precej širi, kar naj bi dokazovali številni predlogi za imenovanje namestnikov v raznih ministrstvih. Kot je pojasnil predsednik komisije Janez Lampret, ima lahko vsako ministrstvo po veljavnih predpisih dva namestnika v posameznih ministrstvih. V Peterletovi vladi ministri te možnosti niso izrabili, saj v nekaterih ministrstvih namestnikov sploh ni bilo. Ali to pomeni, da nekateri ministri namestnikov niso potrebovali, ali jih niso hoteli imeti iz takšnih ali drugačnih razlogov, je seveda neznanka. Nekateri člani komisije so se podrobneje pozabavali s predlagano zamenjavo ministra za finance Janeza Kopača. Andrej Šter je poudaril, da ne dvomi o strokovnih referencah Mitje Gasparija, ki naj bi postal novi finančni minister. Toda, je dejal, ta je imel reference že prej in ni jasno, zakaj je zdaj nenadoma pripravljen sodelovati v Drnovškovi vladi, pred tem pa ga mandatarju ni uspelo pridobiti. Če je bil manever zamenjave Kopača z Gasparijem dogovorjen že pred izvolitvijo te vlade, potem — je menil Šter — to ni ne pošteno ne korektno do parlamenta. Viktor Žakelj, podpredsednik vlade, je pojasnil, da so si že v času oblikovanja vlade priza- Za SKD še ni konec državljanske vojne Avtomatično vračanje državljanstva političnim izseljencem, drugim pa vse pravice, razen volilne LJUBLJANA, 5. junija — Slovenski krščanski demokrati bodo v skupščini sprožili postopek za spremembo zakona o državljanstvu v tistem delu, ki zadeva Slovence v tujini. Po njihovem predlogu naj bi Slovencem, ki jim je bilo na podlagi zveznega zakona po letu 1945 odzveto slovensko državljanstvo iz političnih razlogov, samodejno vrnili naše državljanstvo in ne tako, kot predvideva sedanji zakon. Zakon zdaj določa, da bi morali slovenski izseljenci vložiti prošnjo za vnovično pridobitev državljanstva. SKD oziroma njeni komisiji za Slovence po svetu se zdi ta določba diskriminatorska, so povedali na današnji tiskovni konferenci, saj zahteva nov postopek. Zvezni zakon bi morali razveljaviti in tako opredeliti, da so vsi slovenski izseljenci (in njihovi potomci do tretjega kolena), ki so izgubili državljanstvo iz političnih razlogov, slovenski državljani. Obenem se krščanski demokrati zavzemajo, naj bi Slovencem, ki nimajo slovenskega državljanstva, dali vse pravice, kot jih uživajo slovenski državljani, razen volilne. Šele ko bomo rešili te probleme, bomo lahko govorili o dejanskem koncu državljanske vojne, sodijo SKD. Koliko je teh ljudi, krščanski demokrati ne vedo, zelo dobro pa vedo na ministrstvu za notranje zadeve, kjer imajo njihove poimenske sezname. Na tiskovni konferenci Slovenske ljudske stranke pa se je profesor slavistike, dr. Marko Dvorak iz Ulma v Nemčiji, član te stranke, zavzel, da bi bili v novem slovenskem parlamentu slovenski državljani po svetu zastopani vsaj z enim poslancem, dejal je, da bi ta moral živeti nekje v Evropi, za to da bi bila zadeva »tehnično« izvedljiva. MAJDA VUKELIČ Šešok odkriva vladni gospodarski program Za reševanje podjetij namerava izdati obveznice in pomagati tistim, ki imajo možnost preživetja BLED, 5. junija — Minister za industrijo in gradbeništvo Dušan Šešok je na posvetovanju gospodarske zbornice Slovenije o gospodarskih družbah dokaj nepričakovano predstavil obrise makroekonomske politike, ki jo pripravlja Drnovškova vlada. Ta naj bi o njej razpravljala na svoji prihodnji seji. Kot je dejal Šešok, naj bi vlada v predsanacijskem postopku bank za reševanje podjetij izdala za 19 milijard tolarjev obveznic. Pomagala naj bi le tistim podjetjem, ki imajo možnost preživetja. Ta naj bi dobila različne olajšave, na primer odlog plačila prispevkov, davkov, vračila posojil in znižanje cene elektrike. V primeru, da bi podjetju pomagala, bi si vlada vzela tudi pravico do vplivanja na vodenje podjetja. Vlada naj bi poenostavila postopke carinjenja tako, da bi uvedla samo dve carinski tarifi. To, včerajšnje znižanje carin, in drugi monetarni ukrepi, naj bi vplivali na višanje deviznega tečaja. Kot je dejal Šešok, pa vlada še vedno nima izračunov, za koliko se bodo na ta račun zmanjšali prilivi v državno blagajno. i V prihodnje naj.bLse.vladane HRVAŠKA FRONTA o?jojj7fnqhq ipdošoc* .ojns~ ,«nb: r Ogorčenje nad mnenjem OZN Enote hrvaškega obrambnega sveta ustavile prodor štirih srbsko-čmogorskih korpusov - Hrvaški borci v BiH so del bosansko-hercegovske obrambe - Nova valuta? OD NAŠEGA DOPISNIKA DUBROVNIK, 5. junija — Na jugu Hrvaške in v zahodni Hercegovini so znova izbruhnili spopadi. V dubrovniškem naselju Ploče je bil sinoči ranjen neki civilist, potem ko so srbsko-čmogorske sile s svojih položajev okoli Trebinja izstrelile več granat na Župo Dubrovačko, Lokrum, Bosanko in sam Drubrovnik. Danes zjutraj sta v boju pri Dubrovniku padla dva hrvaška vojaka. V Hercegovini divjajo boji okoli Širokega Brijega, kjer skušajo srbske sile pretrgati cestno povezavo z Mostarjem, da bi tako največje hercegovsko mesto, kjer v vojnih razmerah živi okoli 20.000 ljudi, ločili od sveta. Manjši spopadi so tudi na območju Tomislavgrada, včeraj zvečer pa so bili tudi topniški boji pri Čapljini. Po številnih poročilih so enote hrvaškega obrambnega sveta ustavile prodor štirih srbsko-čmogorskih korpusov. Hrvati napredujejo tudi v Bosanski Posavini in hrvaški skupnosti Srednja Bosna. Zaradi vsega tega so mnogi ogorčeni nad ocenami Butrosa Galija, ki je izenačil napadalce in branilce. Je res, da so enote hrvaške vojske v Bosni in Hercegovini in ali je Hrvaška prav tako kriva za vojno v tej državi? Vodstvo HDZ BiH je na včerajšnji zaprti seji v Širokem Bri-jegu poudarilo, da so borci pod poveljstvom hrvaškega obrambnega sveta sestavni del bosansko-hercegovske obrambe. Dr. Miljenko Brkič, vršilec dolžnosti predsednika HDZ BiH, je dejal, da Hrvati niso pripravljeni sprejeti naziva teritorialna obramba. Od Sarajeva zahtevajo, da poišče prikladnejše ime za borce osvoboditelje. -Hrvati poleg tega zahtevjo, da se ustanovi skupno obrambno telo, vendar po regionalnem načelu. Na tiskovni konferenci je bilo še rečeno, da HDZ v tej republiki v celoti podpira suvereniteto' in neodvisnost nove države, da pa se pri tem ne odreka kantonom. Mate Boban, eden od voditeljev HDZ, je zahteval, da se na območjih ki jih nadzorujejo Hrvati, Bavčar izdal nalog za suspenz Janka Severja Policija je za ponarejeni zapisnik vedela pred Starmanom, ki je zadevo zgolj pospešil KOPER, 5. junija — Z današnjim dnem ima koprska UNZ novega vršilca dolžnosti načelnika uprave. Zaradi uvedbe disciplinskega postopka proti sedanjemu v. d. načelnika Janku Severju je minister Igor Bavčar izdal odločbo o njegovem začasnem suspenzu, na njegovo mesto pa imenoval 37-letnega mag. Vinka Gorenaka, dosedanjega svetovalca ministra za organizacijske zadeve. Z zamenjavo načelnika koprske UNZ je predstavnike sredstev javnega obveščanja seznanil vodja službe za stike z javnostjo pri notranjem ministrstvu Božo Truden. Na tiskovni konferenci je pojasnil, da je proti Janku Severju sprožen disciplinski postopek zaradi domnevih hujših kršitev delovnih obveznosti. To ministru dopušča izdajo odločbe o začasni odstranitvi z dela. Truden je tudi poudaril, da se je do podatkov o domnevnih kršitvah delovnih obveznosti dokopal že urad za notranjo zaščito pri ministrstvu. Zanikal je, da je ministrstvo zadevo odkrilo šele po tiskovni konferenci, ki jo je v torek sklical republiški poslanec in vodja Demosa Danijel Starman. »Starman je samo pospešil izdajo odločbe o suspenzu,« je zatrdil Božo Truden in potrdil, da je Severjevemu suspenzu botrovalo naročilo, da iz opisa prometne nesreče in iz predloga za uvedbo postopka o prekršku v prometni nesreči, ki jo je povzročil Koprčan, črtajo člen, iz katerega izhaja, da je povzročitelj vozil pod vplivom alkohola. S tem je prispeval, da je koprska zavarovalnica povzročitelju nesreče izplačala visoko odškodnino za razbiti osebni avtomobil lancia dedra, do katere sicer ne bi bil upravičen. Če bo disciplinski postopek pokazal, da je bil poleg načelnika še kdo vpleten v preurejanje zapisnika o nesreči, bodo postopek razširili. Če se bo izkazalo, da gre za kaznivo dejanje, bodo zadevo prijavili temeljnemu javnemu tožilstvu. IZTOK UMER uvede nova valuta, ker niso pripravljeni sprejeti jugoslovanskega dinarja. Na območjih, ki jih nadzoruje hrvaški obrambni svet, uporabljajo nemško marko in hrvaški dinar. HDZ zahteva, da tudi Muslimani in Srbi v svojih bodočih kantonih uvedejo lastno valuto. Na dlani je, da bo treba na bližnjem srečanju med Alijem Izetbegovičem in dr. Franjom Tudmanom, ki bo, kot je dejal hrvaški predsednik, že v kratkem, rešiti številna odprta vprašanja v odnosih med državama, pa tudi med Hrvati in Muslimani v celoti. Nujno je treba odpraviti vse nejasnosti v zvezi z udeležbo hrvaških enot v Bosni in Hercegovini, da ne bi obtožbe mednarodne javnosti prizadele še Hrvatov, ki jim je uspelo ustaviti srbsko ekspanzijo v Bosni in Hercegovini. Hrvate v Bosni in Hercegovini stane vojna vsak dan okoli 200 milijonov mark. Vsa sredstva in precejšnjo količino orožja so dobili prek svojih klubov v tujini. GORAN MORAVČEK zadolževala več v tujini. Po njegovem mnenju so devizne rezerve, ki naj bi konec leta znašale milijardo dolarjev, že previsoke. Vlada bo poskušala spraviti inflacijo na 2 do 3 odstotka mesečno. Po Šeškovih besedah pa ne ve, kako bi znižala obrestne mere. Ve le, da večina podjetij ne more najeti posojila s 30 odstotnimi obrestmi vključno z mesečno inflacijo. Podjetij, ki bi imela več kot 30 odstotno profitno stopnjo, namreč skoraj ni. Vsekakor bodo obresti nižje po sanaciji bank, za katero pa po Šeškovih besedah še vedno ni jasno, ali bo celovita. Kot je dejal, vlada tudi ne ve, kako obvladati finančno nedisciplino. Razmišlja, o zmanjšanju dohodnine za nižje sloje, zdi pa se, da je to spremembo težko uvesti sredi leta, pa tudi proračun naj bi je ne prenesel. C. R. 1 ; CSOšil devali, da bi Drnovšek pridobil tudi Gasparija. Takrat niso dobili njegovega soglasja, ker se z Drnovškom še nista uspela podrobneje pogovoriti o tem. S Kopačem pa je bilo vendarle dogovorjeno, je dejal Žakelj, da v primeru Gasparijeve privolitve prepusti vodenje finančnega ministrstva, sam pa postane njegov namestnik. Šter je ob tem dodal, da za Gasparija ni ravno priporočilo, če je špekuliral s tem, da gre v vlado, če in ko bo izvoljena, tvegati pa ni želel. Zanimalo ga je tudi, ali so v vladi še drugi ministri, ki so v njej samo začasno, in če je tako, za katere ministre gre. In ali je Kopačeva zamenjava v kakršnikoli zvezi z odločitvijo vlade, dav poviša plače v državni upravi? Žakelj je spomnil, da je Drnovšek že v svojem nastopnem govoru poudaril, da bo kadrovsko-strokov-no krepil vlado, zato nekatere spremembe ne bi smele biti vprašljive. V vladi cenijo tako Kopačeve kot Gasparijeve strokovne reference, res pa je, da ima Gaspari prednost, zato ker ima neposredne stike z nekaterimi pomembnimi mednarodnimi ustanovami in posamezniki. To bo zlasti pomembno, ko si bo Slovenija prizadevala za vključitev v mednarodne finančne ustanove in ko bo aktualno vprašanje delitve premoženja nekdanje Jugoslavije. To ni nezaupnica Kopaču, je dejal Žakelj, ampak poskus okrepitve vlade. Plače v državni upravi pa s tem res nimajo nič opraviti. Še dlje je šel član komisije, liberalcev Ivan Krefl, ki je želel vedeti, ali je Kopačeva zamenjava tako aii drugače povezana s tem, da je bil Kopač zaposlen v propadli Iskri-Delti, vendar pa Žakelj na to vprašanje ni vedel odgovoriti. Končno so člani komisije soglašali s tem, da Kopača razrešijo in dajo soglasje k imenovanju Mitje Gasparija za novega finančnega ministra. Ker pa pozneje niso razrešili namestnice ministra Alenke Markič, se je vse skupaj zapletlo, saj zaradi tega niso mogli razpravljati o tem, ali naj namestnik postane Janez Kopač. Člani komisije namreč niso dobili nobenega pravega argumenta za razrešitev Markičeve. Ugotavljali so, da v Drnovškovem predlogu ni nobene stro- kovne utemeljitve. Franc Zagožen je dejal, da v zadnjih dveh letih na njeno delo ni bilo nobenih pripomb, Sonja Lokar pa je dejala, da je velika škoda zamenjati Markičevo, zato prenovitelji njene zamenjave ne podpirajo. • Komisija je soglašala, da namestnik ministra za znanost in tehnologijo postane Ciril Baškovič. Nekateri člani komisije pa so v predlogu ministra Tanciga našli tudi drugega namestnika. To naj bi postal nekdanji mini-set za planiranje Igor Umek (po novem krščanski demokrat), vendar pa — kot smo izvedeli — o tem predlogu predsednik vlade ne ve nič. Komisija je dala soglasje k imenovanju Terezije Valenčič in Pavia Zgage za namestnika ministra za šolstvo in šport ter soglašala s tem, da je eden od namestnikov kulturnega ministra Jure Mikuš in z razrešitvami nekaterih sodnikov. Ob tem je predstavnik sodnega sveta dejal, da je bila v zadnjem letu dni največja fluktuacija na kranjskem temeljnem sodišču, od koder je odšlo kar enajst sodnikov, danes pa sta za razrešitev zaprosila še dva. Ni znano, je dejal predstavnik sodnega sveta, kateri so razlogi za to. Zataknilo pa se je še dvakrat: Borut Razdevšek (LDS) ni dobil soglasja komisije, da postane namestnik ministra za trgovino. Člani komisije so namreč soglašali z mnenjem, da Razdevšek nima zadostne izobrazbe (ima končano višjo ekonomsko šolo) in da je tudi brez potrebnih delovnih izkušenj. Zoran Pistotnik pa naj bi postal namestnik ministra za kulturo, vendar ga komisija po intervenciji Petra Jamnikarja ni potrdila. Jamnikar je dejal, da v kakovost predlaganega kandidata sicer ne dvomi, da pa je v pristojnosti tega ministrstva tudi kulturna in naravna dediščina, in da bi bil potreben strokovnjak tega profila. VINKO VASLE Nova volilna zakonodaja (p Abecednik za volivca Volišč ne bo mogoče odpreti pred četrto uro zjutraj - Toliko kandidatov, kolikor strank - Na volišče brez orožja - Nadzorna vloga volilne komisije LJUBLJANA, 5. junija — V prvem delu osnutka zakona o volitvah v državni zbor, ki smo ga predstavili včeraj, je zelo malo novosti, saj smo take ali zelo podobne rešitve poznali že ob volitvah leta 1990. Sicer pa je pomembnejši drugi del zakona, saj govori o načinu glasovanja in ugotavljanju volilnih rezultatov. Strankarske liste z imeni kan- didatov oziroma liste z imeni posameznih nestrankarskih kandi datov morajo biti predložene volilnim komisijam v volilnih enotah najkasneje 25 dni pred dnevom glasovanja. Volilne komisije morajo najprej preveriti, ali so bile liste vložene pravočasno in v skladu z zakonom. Če je lista v nasprotju z zakonom, jih zavrnejo, če so na njej formalne pomanjkljivosti, pa opozorijo predlagatelja, naj jih odpravi. Če tega ne stori, je tudi taka lista zavrnjena. Volilne komisije preverijo tudi, ali morebiti posameznik kandidira večkrat — v tem primeru se šteje kot veljavna kandidatura, ki je bila določena prva. O tej svoji ugotovitvi mora volilna komisija obvestiti kandidata in predlagatelja liste. Kandidatne liste najprej preverijo volilne komisije v volilnih eno- Starman odgovarja Bavčarju »Gospod minister, če nimate trdnih nasprotnih dokazov, bi bil bolj na mestu vaš molk. Sicer pa, gremo po vrsti: Uradni zaznamek, ki mi ga je kot poslancu prinesel policist Edvard Ražman potem, ko o naročilu komandirja PP Koper Antona Groska podrejenim prometnim policistom niso hoteli pisati novinarji, sem obelodanil na tiskovni konferenci, nisem pa smel povedati imena. Kaj piše v (nekem) zapisniku komandirske kdnference UNZ Koper za ta primer ni pomembno. Pomembno je, kakšen delovni nalog so dobili prometni (poudarjam: prometni) policisti glede ugotavljanja razpoloženja in reagiranja ljudi po gostilnah in drugih javnih mestih pred ro-šado Peterle — dr. Drnovšek. Upam, da se bo minister končno moral spustiti tudi v svojo »bazo« in ugotovil, kaj mislijo »navadni« policisti, ne samo visoko strokovno, profesionalno in kompetentno vodstvo. Dodajam, da morda usmeritev ni vedno tudi uresničitev. Pri tem hudem spodrsljaju, ko gre očitno za politizacijo policije, je po mojem mnenju pozi- tivno vsaj to, da se hočejo mladi, neobremenjeni policisti »rešiti« starih metod dela ter služiti samo demokratični, netotalitar-ni državi. Zakaj je bil policist g. Ražman premeščen ravno ob konstruktivni nezaupnici, bo pojasnil sam. Drugo vprašanje, na katerega ravno tako niste odgovorili, je, kako so inšpektorji ministrskega kabineta na UNZ Koper ali morda tudi na PP Koper od 7. 4. do 10. 4. 1992 opravili nadzor in tudi našli pisne dokaze o naročilu v. d. načelnika UNZ Koper g. Severja v zvezi s prometnimi nesrečami vinjenih voznikov, bodo pojasnili v sodnem postopku. Nenavadno pa je, da se je šele 27. aprila 1992 začel postopek preverjanja resničnosti zbranih podatkov, ko pa je vsakemu laiku jasno kot na dlani, da gre za zlorabo položaja.« Dr. Danijel Starman tah, za njimi pa še republiška volilna komisija. Tudi o organizaciji in delu na voliščih so zapisane že znane stvari. Zagotovljeno mora biti tajno glasovanje, na voliščih morajo biti razobešeni razglasi s seznami kandidatov, o katerih se glasuje, na dan glasovanja pa je prepovedana vsaka agitacija na voliščih. Glasovalna mesta naj bi bila odprta od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, izjemoma pa dlje, vendar jih ne bo mogoče odpreti pred četrto zjutraj in zapreti kasneje kot ob enajstih zvečer. Volilec glasuje tam, kjer je vpisan v volilni imenik, posameznik, ki ni vpisan vanj, pa lahko glasuje le s potrdilom pristojnega organa. Volivci, ki bodo na dan volitev odsotni, lahko glasujejo že prej, a ne več kot pet dni pred volitvami. Z volišča je lahko odstranjen vsak, ki moti red, nihče ne sme priti na volišče z orožjem (razen seveda miličnikov, vendar le, če jih zaprosijo za posredovanje). Vojaki in oskrbovanci domov naj bi tudi v prihodnje volili po pošti, osnutek zakona pa prepoveduje, da bi bili volivci na dan volitev vpoklicani na vojaške vaje. Dovoljeno pa je, da člani volilnih odborov na domu obiščejo tiste, ki ne bi mogli priti na volišče, in jim omogočijo voliti v njihovi navzočnosti. Osnutek zakona, kot je predlagan zdaj, predvideva, da bi volilec glasoval za enega samega kandidata, in sicer tako, da obkroži število pred njegovim imenom. Zakonska določba je zelo skopa, zato pojasnimo, zakaj tako. Po sedanji rešitvi je namreč predvideno, da bo Slovenija razdeljena na osem volilnih enot s približno enakim številom prebivalcev. Vsaka volilna enota pa še na enajst volilnih okrajev, ker je treba izvoliti 88 poslancev državnega zbora — dve mesti tem zboru pa sta določeni za poslanca italijanske in madžarske narodnosti, ki jih bodo pripadniki narodnosti izvolili po večinskem sistemu. To pomeni, da bi morala stranka za vsako volilno enoto določiti listo z enajsti- DELO vedno v središču dogajanj mi kandidati, če naj v vsakem volilnem okraju kandidira po en njen kandidat. Seveda pa se stranka sama odloči, ali se bo za poslanske sedeže potegovala v vseh osmih volilnih enotah ali pa le v eni, dveh.. . Nekoliko drugače je s posameznimi, nestrankarskimi kandidati. Ti pač ne morejo sestaviti liste kandidatov, zato se lahko neodvisni kandidat poteguje za glasove volivcev v vseh enajstih volilnih okrajih znotraj ene volilne enote. V vsakem volilnem okraju bo tako na glasovalnem listu toliko imen kandidatov, kolikor strank in nestrankarskih kandidatov se bo potegovalo za mandat. Ugotavljanje volilnih izidov bomo predstavili posebej, prav zato, da bo razumljivo, kako se bodo delili mandati, kajti volivci bodo glasovali za posamezne kandidate, mandati pa bodo najprej dodeljeni strankam po proporcionalnem sistemu in šele nato znotraj stranke posameznikom glede na število dobljenih glasov. JANA TAŠKAR Direktor ČZPDelo, d.o.o., glavni in odgovorni urednik Dela: TIT DOBERŠEK Namestnik direktorja, glavnega in odgovornega urednika Dela: DANILO SLIVNIK Poslovni direktor: EMIL ŠUŠTAR Direktor trženja: JURE APIH Uredniki: MIŠO RENKO (centralna re-dakcija), MARKO PEČAUER (notranja politika), MIJA RE-POVŽ (gospodarstvo), STANE IVANC (zunanja politika), PETER KOLŠEK (kultura), JANEZ ZADNIKAR (Književni listi), HELENA KOS (slovensko dopisništvo), ŽELJKO ŠEPE-TAVC (ljubljansko dopisništvo), MIRAN KOREN (šport), UROŠ ŠOŠTARIČ (kronika), ŽELJKO KOZINC (publicistika), BORIS JEŽ (komentarji), JANKO LORENCI (sobotna priloga), GREGOR PUCELJ (znanost), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija), BRANE MASELJ (Vikend magazin). * 4 4 * Sobota, 6. junija 1992 Najbolj so poskočile cene vrtcev in domov Od aprila do maja so se slovenske cene na drobno povečale za 6,5 odstotka — Med lanskim in letošnjim aprilom je bila podražitev 302-odstotna LJUBLJANA, 5. junija — Cene na drobno v Sloveniji so se med letošnjim aprilom in majem zvišale za 6,5 odstotka, pri čemer je bila cena elektrike zamrznjena. Odstotek je za poldrugo točko višji, kot so izračunali za mesec dni starejše podražitve. Pot umirjanja cen torej ni ne lahka ne kratka in tudi ne vodi zgolj navzdol. V maju so se po teh podatkih slovenskega statističnega zavoda najbolj podražili vrtci in domovi, in sicer za 35,1 odstotka, tobak je bil dražji za 23.9 odstotka, sveža zelenjava se je kljub sezoni podražila za 14,7 odstotka, predelane in konzervirane ribe za 14.7, sadje za 13,7, sredstva za izobraževanje za 13,5, kmetijsko orodje za 13.1, prevozi za 12,2, gospodinjski stroji za 11.9, obutev za 11.7, meso za 11.3, obrtne storitve za 10,4, pijača za 9,5, mesni izdelki za 8.5, žito in žitni izdelki za 7.9, pohištvo za 7,7, posoda in pribor za 7,7, kmetijska zaščitna sredstva za 7,4, čistila za 7.4. poštne storitve za 6.9 odstotka. Druge stvari so se podražile podpovprečno, medtem ko se elektrika in časopisi maja po teh podatkih niso podražili. jajca pa so se po zavodovih ugotovitvah pocenila za 0,7 odstotka. Seveda nas pri cenah in inflaciji ne zanima in ne vznemirja le premik v enem mesecu, saj so censka izhodišča pri različnih izdelkih in storitvah različna. Ne-' katere reči se namreč dražijo ves čas. druge, ki jih pri cenah bodisi tiščijo k tlom ali so za njihovo dražitev manjše tržne možnosti, pa kljub skoku v zadnjem mesecu ostajajo sorazmerno zadaj. Zato se jc koristno ozreti tudi nekoliko dlje v preteklost, vsaj leto dni nazaj. Lani so podražili tudi poletno elektriko, lani so k nam iz Sr!'■ 'c še vozili jagode, češnje ipd. in so bile tako cene manj popoprane, lani se še nismo prepirali z južnimi zelenjadarji, pa tudi dobavitelji drugih izdelkov so prinesli marsikaj. Ponudba je bila pri marsičem večja in cene sorazmerno nižje. Te spremembe zdaj seveda vplivajo tudi na višino censkih odstotkov, ki smo jih v zadnjem letu ..naklepali« od takšnih, pogosto nižjih lanskih izhodišč. Zdaj pa se čudimo, ne le, da letos sezonska pocenitev ni tako izrazita, kot je bila prejšnja leta, ampak da so letos namesto nje predvsem podražitve. Lestvica podražitev v prodaji na drobno med lanskim in letošnjim majem namreč kaže, da so se v zadnjem letu v Sloveniji cene povečale za 388 odstotkov, od tega so sc kmetijska zaščitna sredstva podražila kar za 591 odstotkov. volnene tkanine so dražje za 589 odstotkov, baterije za 516, čistila za 474, posoda in pribor za 458, mesni izdelki za 445, meso za 411, vsi tekstilni izdelki v povprečju za 390, zdravila za 386, tobak za 378, maščobe za 358, mleko in mlečni izdelki za 365, obutev za 360, sredstva za izobraževanje 338, jajca za 333, kurjava za 332, pohištvo za 318, tekoče gorivo in mazivo za 312, gospodinjski stroji za 298, komunalne storitve za 286, gradbeni material za 276, obrtne storitve za 268, kmetijsko orodje za 258, žito in žitni izdelki za 256, ribe za 252, sadje za 228, prevozi za 224, vrtci in domovi za 221, vozila za 220, osebne storitve za 215, zelenjava za 209, časopisi za 208, stanarina in zemljiški prispevek za 166, fi- nančne in druge storitve za 158, storitve kulture za 142, gospodinjska elektrika za 113, poštne storitve pa so se podražile za 82,2 odstotka. Pri censkih primerjavah seveda ni dovolj primerjati le premike v cenah, ampak je treba upoštevati tudi obseg in premike pri zaslužkih. Za takšne sprotne pri-' merjave ponavadi ni dovolj podatkov, ker nas statistika o cenah obvešča precej bolj zgodaj kot pa o plačah. Zato smo prisiljeni opazovati nekoliko starejše podatke, ki pa prinašajo enak nauk, kot bi ga dobili iz novejših. Tako so se v Sloveniji med lanskim in letošnjim aprilom drobnoprodajne cene zvišale za 302 odstotka, medtem ko so bile aprila izplačane plače v primerjavi s plačami, zasluženimi marca lani in izplačanimi aprila, višje le za 211 odstotkov ali za skoraj tretjino manj. ILJA POPIT Neslovenski prodajalci spet na ljubljanski tržnici LJUBLJANA, 5. junija — Neslovenski prodajalci sadja in zelenjave, ki so jim pred nedavnim zaradi neurejenih papirjev odvzeli dovoljenja za prodajo na osrednji ljubljanski tržnici, so spet na svojih stalnih prodajnih mestih. Tja so se sicer vrnili že v četrtek, torej dan po dogovoru z direktorjem Ljubljanskih tržnic Rudijem Bizajem, vendar pa so šele danes dokončno uredili vse dokumente in tako usrezno legalizirali svoje prodajanje. Rudi Bizaj nam je ob tem povedal, da so prodajalci dva dni res prodajali nekako pogojno, vendar so se za to odločili zato, da bi čimhitreje uredili preskrbo na tržnici. Povedal nam je še, da na tržnici spet prodaja vseh 31 prodajalcev, ki so prej ostali brez dovoljenj. (J. M., foto: Igor Zaplatil) Meja ovira navtične turiste Izraelci se zanimajo za dopustovanje v Sloveniji Po vsem sodeč okoli 200 navtičnih turistov, ki prihajajo v Bernardin, čakajo neskončne težave pri plovbi v Piranskem zalivu PORTOROŽ, 5. junija — Konec tedna pričakujejo v Bemardinu 220 navtičnih turistov, članov velikega nemškega kluba ADAC, ki nameravajo, kot vsako leto, pripeljati vsaj 60 različnih motornih čolnov in jaht in en teden preživeti zvečine na morju pred Bemardi-nom. Glede na to, da Bernardin ni daleč od tam, kjer naj bi potekala hrvaško-slovenska meja na morju, in glede na vrsto nejasnosti v zvezi z njo, bi lahko to vplivalo na tako ali drugačno nelagodje navtičnih turistov. Turiste bi seveda lahko motila vsaka podrobnost. Tako so na Bernardinu, denimo, sprva pričakovali pravzaprav skupino 300 navtičnih gostov, vendar so prav dogodki v Bosni in Hercegovini vplivali na to, da se je število napovedanih gostov zmanjšalo za četrtino. Kako se bodo počutili ti gostje, ki že devetnajsto leto prihajajo v Portorož, je izrednega pomena, tudi zato, ker bodo med njimi ugledni funkcionarji tega velikega avto-mobilskoturističnega združenja. Ko smo spraševali, katera pravila bodo morali upoštevati ti navtični turisti v Piranskem zalivu, smo lahko zvedeli, da se bodo pač morali obnašati, kot daje v bližini meja. Če bodo hoteli pristati ob hrvaški obali, bodo morali najprej v Piran, opraviti vse mejne formalnosti ob odhodu, se prijaviti v Umagu in se istega dne po isti poti (najprej prijava pri .umaških obmejnih organih, nato še pri piranskih) vrniti na Bernardin. Na luški kapitaniji v Pulju nam je kapitan Jo- Menjalni tečaj 6. junij 1992 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka. Ljubljana * 50,00 52,45 6,99 7,44 6,45 6,79 Amtk plus, d.o.o. * * 51,50 52,45 7,15 7,45 6,70 6,90 Aval, Bled * * 50,30 52,00 7,10 7,40 6,50 6,95 Banka Domžale * 51,00 53,00 7,00 7,60 6,50 7,10 Banka Zasavje, Trbovlje * * * 51,00 52,50 7,20 7,45 6,67 6,90 Bela vrtnica, Ij. * * * 51,40 52,50 7,10 7,45 6,55 7,00 Bobr, Trzin * * * 51,30 52,10 7,20 7,50 6,55 7,00 Bobr, Fužine * * * 51,30 52,10 7,20 7,50 6,55 7,00 BTC terminal, Sežana 50,05 52,50 6,95 7,50 6,50 6,85 Burin Club, Lj, ★ * 51,20 52,70 7,00 7,45 6,50 7,00 Come 2 US - Hertz, Lj. * ★ * 51,30 52,30 7,15 7,45 6,60 6,90 Creditanstalt - Nova banka, Lj. * 50,30 52,60 7,00 7,50 6,50 7,30 Dolenj, banka, N. mesto * * 50,20 52,45 7,05 7,45 6,50 6,93 Dom na trgu, Lj. * ★ 50,00 52,85 7,00 7,45 6,50 6,95 f.miina-Gliibtour, Lj. * * 51,00 52,30 7,14 7,42 6,70 6,93 Feniks, d. o. o., Koper ★ * 50,40 52,60 7.00 7,30 6,55 6,75 Fiba, Koper * * 50,00 52,30 6,90 7,29 6,56 6,74 Firados, Idrija * * 50,30 52,50 7,10 7,44 6,50 6,80 Golfturist, Lj. * * 50,50 52,60 7,20 7,40 6,65 6,95 (»orenjska banka, Kranj * * * 49,50 52,10 6,90 7,38 6,40 6,80 Graph Tee, Dol. c., Lj. * * * 51,30 52,60 7,20 7,45 6,70 6,90 Hida, pokrita trž., Lj. * ★ * 51,70 52,40 7,10 7,50 6,60 7,00 HIPO, Domžale * * 50,00 52,60 7,10 7,47 6,63 6,85 HKS, Kočevje * * 51,00 52,50 7,10 7,40 6,50 6,80 Klub Slovenijales, Lj. * 51,50 52,90 7,20 7,50 6,61 7,00 Kreditna banka, Maribor * * * 50,20 52,80 7,13 7,42 6,52 6,95 Komerc. b., N. Gorica ★ * * 49,80 52,50 7,16 7,44 6,50 6,80 Komerc. banka Triglav, Lj. * 50,39 52,96 7,13 7,50 6,66 7,00 Kompas Consulting, Lj. * * ★ - - - - - Kompas Holidavs, Lj. * * * 51,10 52,30 7,17 7,40 6,70 6,90 Koroška b., S. Gradec * * + 50,00 51,95 7,00 7,32 6,50 6,90 Media, Pl. laguna, Lj. * * * 51,20 52,30 7,15 7,40 6,60 6,90 Mercator-Turist, Lj. * * 51,50 52,50 7,15 7,45 6,65 6,95 Most, G. Radgona * * 50,30 5230 7,12 7,32 - - Niprom, Lj. * * * 51,50 52,30 7,25 7,45 6,70 6,95 Ljubljanska banka d. d., Lj. ★ 50,15 52,40 7,12 7,44 6,65 6,95 Otok, Bled * * 50,43 52,13 7,16 7.36 6.64 6.83 Pionir Avtohiša, NM * * 50.30 52,40 7,15 7,40 6,55 6,75 Pomurska banka, M. S. * * 50,20 52,50 7,00 7,35 6,55 6,95 Posavska banka. Krško * * * 50,20 53,60 7,08 7,61 6,50 6,95 Probanka, Maribor * * ★ 50,00 52,30 7,00 7,40 6,60 7,00 Publikum, Lj. * 51,75 52,35 7,20 7,39 6,60 7,79 Publikum, Žalec * 51,00 52,38 7,10 7,35 6,60 7,08 Publikum, Šentjur pri Ce. * 50,60 52,10 7,00 7,99 6,70 7,20 Publikum, Ptuj 51,20 52,20 7,20 7,40 6,60 6,95 Publikum, N. mesto * 51,30 52,40 7,15 7,40 6,60 6,85 Publikum Krško ★ 51,00 53,00 7,09 7,48 6,64 6,85 Publikum, Metlika * 51,00 52,40 7,10 7,40 6,60 6,85 Publikum, Mozirje * 51,30 52,69 7,15 7,40 6,50 6,80 Publikum Piran * - - - - - - Roja, d. o. o., Lj. ★ 51,40 52,50 7,10 7,50 6,50 7,00 Slovenija turist, Lj. * * ★ 51,50 52,50 7,10 7,40 6,60 6,90 Slovenija turist, Žel. pos. Lj. * * * 51,50 52,25 7,16 7,85 6,61 6,85 Slov. pos. in hran., Kranj * * * 50,20 52,40 7,10 7,40 6,50 6,80 Splošna banka, Celje * * ★ 49,50 51,80 7,04 7,36 6,60 6,90 Splošna banka, Koper * * ★ 49,48 52,80 6,99 7,24 6,31 6,75 Splošna banka, Velenje * * 50,00 51,50 7,00 7,32 6,50 6,90 SKB banka, d. d. * * * 50,00 52,60 7,10 7,47 6,63 6,85 Sl. invest. banka, d. d., Lj. ★ * 50,72 52.35 7,00 7,35 6,60 6,85 Sl. zadr. kmet. banka, Lj. * 51,10 52,80 7,15 7,45 6,55 6,89 Sonce, d. d. Ljubljana * * 51,50 52,50 7,10 7,40 6,60 7,00 Štajerska b., Celje * - - - - - - Tartarus, Poslojna * * * 49,97 52,22 7,06 7,17 6,32 6,72 Tentours, Domžale * ir -k 51,40 52,90 7,10 7,45 6,60 7,05 Tradetour, Brežice * 51,50 53,00 7,00 7,57 6,50 7,00 Tradetour, N. mesto * 51,30 52,40 6,90 7,55 6,50 7,10 I -Service, Portorož * * 50,80 52,30 7,08 7,36 6,48 6,85 UBK banka, Ljubljana * * 50,00 52,80 7,00 7,45 6,50 6,90 LBK banka. MS * * 50,00 52,30 7,00 7,30 6,50 6,95 Valuta, d.o.o., Lj. * * * 51,50 52,80 7,20 7,50 6,50 7,00 Tečaj velja: * včeraj oh 15 (KI; * * včeraj; * * * danes. Potovalne čeke v hrvaških dinarjih, vnovčljive na vseh poštah v republiki Hrvaški, lahko kupujete v enotah SKB in KOMPAS MTS. SKB BANKA B.D. sip Lazarič povedal, da v Kane-gri ne nameravajo odpreti izpostave, kjer naj bi navtični turisti na lažji način opravili formalnosti, kot je bilo slišati med nekaterimi portoroškimi turističnimi delavci. Za zdaj veljajo na Hrvaškem še isti predpisi glede turističnih plovil kot prejšnja leta, čeprav je novi zakon, ki ureja to področje, že pripravljen in samo čaka na uvrstitev na dnevni red hrvaškega sabora. Za šestmetrsko jahto mora njen kapitan odšteti približno 125 mark dinarske protivrednosti, če želi dobiti letno dovoljenje za plovbo po hrvaškem morju, za desetmetrsko pa približno 250 mark dinarske protivrednosti (petdnevno dovoljenje stane tretjino te cene). Te pristojbine v slovenskem morju ne zaračunavajo več od lanskega leta. Na Hrvaškem pa bo novi zakon prinesel spremembe. Treba bo plačevati za dovoljenje za plovbo ob vsakem novem vplutju v hrvaške vode. Na puljski luški kapitaniji zagotavljajo, da bo dovoljenje, ki bi ga kdo kupil zdaj po še veljavnih predpisih, veljalo vse do konca koledarskega leta, tudi če bo prišlo vmes do sprejetja novega zakona. In če kdo vnaprej ve, da bo to leto večkrat plul v hrvaško morje, se mu najbrž bolj izplača kupiti to dovoljenje zdaj. Pristojbina za plovbo pa je samo eno od vprašanj, ki jih bo treba rešiti na morju. • V soboto bodo v Bernardinu sprejeli tudi 129 avtomobilskih oldtimerjev, med katerimi bo tudi 4 milijone mark vreden mercedesov veteran, najstarejši pa bo ford letnik 1908. Organizirali bodo rally oldtimerjev »Adriatic Classic 92«, ki bo postala vsakoletna prireditev. Nemški gostje se bodo skušali dogovoriti s predstavniki hrvaških oblasti, da bi njihovo plovbo med slovenskim in hrvaškim morjem obravnavali tako, da bi jim to povzročilo čim manj preglavic in zapletov. Doslej jim je bivanje na Bernardinu vsestransko ustrezalo in upajo, da bo tako tudi v prihodnje, da jim torej meja na morju ne bo pokvarila tedna zanje posebej pripravljene rekreacije in tekmovanj. BORIS ŠULIGOJ Namesto na jug več izvažajo na Zahod Podjetja v občini Slovenska Bistrica dokaj uspešno nadomeščajo izpad južnih trgov - Pogovor z Jožetom Jerajem SLOVENSKA BISTRICA, 5. junija - Gospodarstvo občine Slovenska Bistrica izgubo trgov v republikah nekdanje Jugoslavije dokaj uspešno nadomešča z izvozom v države zahodne Evrope, seveda pa v kratkem času izpada ne more v celoti nadomestiti, so povedali na današnjem pogovoru z Jožetom Jerajem, ministrom za trgovino, in Alojzom Leskovškom, direktorjem blagovnih rezerv, predstavniki občine ter podjetij. Bistričani so gosta, ki sta obiskala tudi Tovarno olja, seznanili z gospodarskimi dosežki, zastopniki podjetij pa so opozorili na številne ovire, zaradi katerih se zmanjšuje uspešnost. Med drugim so menili, da bi se v Sloveniji vendarle morali odločneje lotiti reševanja finančne nediscipline in naposled urediti zakonodajo, s katero bi omogočili sodelovanje s tujimi partnerji. Jože Jeraj je menil, da bo naše gospodarstvo moralo najti še več poti za prodajo na zahodne trge, pri čemer mora izkoristiti številne ponujene možnosti, pa naj gre za čisti izvoz, tehnično sodelovanje ali za povezovanje na podlagi skupnih vlaganj. Na območjih nekdanje Jugoslavije, ki so vse bolj siromašna, še lep čas ni računati na bistveno večjo Creditanstalt-Nova banka, d.d., Ljubljana Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetjem št. 107 na dan 6. 6. 1992 od 0.00 do 24.00 ure Valuta. Nakupni Prodajni DEM 50,20 50,50 Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in CHF so določeni na podlagi srednjih tečajev po trenutno veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih valutah pa razmerje Banke Slovenije povečano oziroma zmanjšano za 0,25-odstotne točke. Tečaji veljajo za odkup prilivov do ECU 50.000,00 na dan. Pri večjih prilivih se tečaj določi s sporazumom. prodajo, tako da izvoz na zahodne trge praktično pomeni edino rešitev. Ob obisku v Slovenski Bistrici so zastopniki mariborskega iz-vozno-uvoznega podjetja Eucon Jožeta Jeraja seznanili še z možnostmi, ki se ponujajo pri oskrbovanju mednarodnih mirovnih sil OZN na območjih nekdanje Jugoslavije, o pripravljenosti tujih vlagateljev za financiranje predelave mesa in mleka ter o možnostih za gradnjo industrijskih objektov. DANILO UTENKAR Ugoden odmev na slovenski koncept razvoja vasi LJUBLJANA, 5. junija — V Bambergu na Bavarskem je bilo redno strokovno srečanje, ki ga vsako drugo leto organizira bavarsko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tema letošnjega srečanja je bil celostni razvoj podeželja in obnova vasi (CRPOV). C. R. SKB BANKA, D. D. Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij štev. 151 na dan 6. 6. 1992 od 00.00 dalje Nakupni Prodajni DEM 50,10 50,60 Tečaji so okvirni; pri konkretnih poslih je možno odstopanje. Tečaji drugih valut se izračunajo na osnovi razmerij srednjih tečajev veljavne tečajne liste banke Slovenije. Tečajna lista Ljubljanske banke, d. d., za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij št. iok -1992 Tečaji veljajo od: 6. 6. 92 od 00.00 dalje Država Šifra valute Valuta Enota Za devize nakupni prodajni Avstrija 040 šiling 100 710,4500 717,5545 Belgija 056 frank/C 100 242.0500 245.3705 Francija 250 frank 100 1484.5000 1499.3450 Nemčija 280 marka 100 5000.0000 5050.0000 Italija 380 lira 100 6.6150 6.6812 Švica 756 frank 100 5471.5(8«) 5526.2150 V. Britanija 826 funt 1 145.6500 147,1065 ZDA 840 dolar 1 79,7300 80.5273 Opomba; Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje glede na trenutne tečaje na trgu deviz oz. poseben dogovor. Na promociji Slovenije je bilo več kot 130 predstavnikov turističnih agencij — Izraelski hazarderji na Bledu LJUBLJANA, 5. junija — Zgodnja promocija za leto 1993 bi lahko imenovali obisk slovenske delegacije (v kateri so bili minister za turizem Janez Širše, minister za informiranje Jelko Kacin in več kot 20 predstavnikov slovenskih turističnih podjetij) prve dni tega tedna v Izraelu. Danes smo na tiskovni konferenci slišali, kaj so tam videli in slišali. Izraelci so že nekoč radi hodili v Slovenijo. Na krožnih potovanjih po nekdanji Jugoslaviji so se ustavljali na Bledu, v Postojni, v Ljubljani. Po številu prenočitev so med tujimi gosti, ki so obiskali Bled, celo na četrtem mestu. Poleg tega je slovenski turistični trg zanje zanimiv zaradi naravnih zdravilišč (predvsem Rogaška Slatina, Čateške toplice), v zadnjem času pa tudi zaradi igralnic. Tako se je s slovensko delegacijo na Bled pripeljala tudi prva skupina izraelskih hazarderjev. Kot je povedal Janez Širše, minister za turizem, je na promocijo Slovenije, ki jo je pripravila izraelska agencija E.SV.T.R. (European World Tour Repre-sentatives), prišlo več kot 130 predstavnikov turističnih agencij. Ti so lahko iz prvih ust sliša- li, da je Slovenija varna in turistično atraktivna dežela, predvsem pa zelena, kar si Izraelci posebej želijo. V Sloveniji je še veliko kotičkov, ki jih Izraelci ne poznajo, npr. bovški kot, Kranjska Gora, Pohoije itd. Glede na to, da radi nakupujejo, jih je poleg podatkov o varnosti zanimalo, kaj ponujamo, koliko nižje cene imamo v primerjavi z zahodnimi državami, kako je s povrnitvijo prometnega davka ipd. Slovenski minister za turizem se je v Jeruzalemu pogovarjal tudi z dekanom fakultete za sociologijo o možnostih strokovnega sodelovanja na področju razvijanja turizma. Izraelski dekan je ponudil možnost, da na njihovo fakulteto sprejmejo Slovenca na študij sociologije turizma. DARJA VERBIČ Recepti za tretji svet neprimerni za Slovenijo Strokovnjak FAO Slovenijo opozarja, naj bo previdna - Kdaj članstvo v FAO? LJUBLJANA, 5. junija — Danes se je prvič sestala vladna komisija za sodelovanje z organizacijo FAO. Podobne komisije so delovale že v nekdanji Jugoslaviji, včasih posredno, preko zvezne komisije, pa tudi povsem samostojno. Prva naloga komisije je po besedah predsednika mag. Jožeta Protnerja, da pripravi dober in učinkovit program dela. Slovenija še ni članica FAO, je pa že zaprosila za sprejem. Omenjena organizacija praviloma sprejema nove člane na letni konferenci z dvotretjinsko večino. Prihodnja konferenca bo predvidoma šele konec leta 1993, tako da bi Slovenija lahko na ta način postala članica FAO šele januarja leta 1994. Današnje seje se je neuradno udeležil tudi predstavnik FAO Danilo Beloglavec, ki je povedal, da je FAO v preteklih letih zelo malo sodelovala z Vzhodno Evropo. Članom komisije je priporočil previdnost, saj se lahko zgodi, da bi nam tuji strokovnjaki prenašali recepte, preizkušene v državah v razvoju. Torej neprimerne. FAO ni investicijska organizacija, ima le manjše sklade, ki razpolagajo s kapitalom do 200.000 dolarjev. P. G. Vlada imenovala ekonomski svet LJUBLJANA, 5. junija - Slovenska-vlada je na svoji seji med drugim sprejela tudi sklep o imenovanju predsednika in članov ekonomskega sveta vlade Republike Slovenije. Predsednik ekonomskega sveta vlade je dr. Bogomir Kovač, docent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, člani sveta pa so: dr. Ivan Ribnikar, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Janez Prašnikar, izredni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Tea Petrin, izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, mag. Veljko Bole, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Egon Žižmond, docent na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru ter Franc Boštjančič, direktor Lipe iz Ajdovščine, Peter Rigel, direktor Copechim iz Ljubljane, Igor Kadunc, direktor Nove banke iz Ljubljane, Stane Gošte, direktor Elektroelementa Izlake in Miloš Kovačič, direktor Krke iz Novega mesta. C. R. Arheološka razstava v Murski Soboti Murska Sobota, 5. junija — Nocoj je Matjaž Kmecl v galeriji soboškega pokrajinskega muzeja v soboškem gradu odprl verjetno eno najzanimivejših razstav letošnjega leta ne samo v Pohorju, ampak tudi v Sloveniji. Razstava Sedem tisočletij ob Blatnem jezeru, ki so jo soboškemu muzeju posredovali trije muzeji županije Zala na Madžarskem, je prva madžarska arheološka razstava na Slovenskem. Petsto razstavljenih predmetov predstavlja preteklost zahodnega dela obale Blatnega jezera od mlajše kamene dobe do poznega srednjega veka. Razstava torej s pomočjo dragocenih arheoloških najdb prikazuje življenje in razvoj dela Madžarske, na katerem sta se že nekdaj prepletali in medsebojno bogatili kulturi Madžarov in Slovencev. (Besedilo in slika: Jože Pojbič) DELO Okupacija Beograda (v dveh slikah)? DANILO SLIVNIK »___Zapuščate ameriško cono in vstopate v turški okupacij- ski sektor...« To je le ena med številnimi najhovejšimi »simulacijami!« beograjske prihodnosti, ki kažejo na to, da naj bi politični projekt Slobodana Miloševiča, izražen r sintagmi »Ne čujem dobro«, kmalu doživel apokaliptični konec. Se za Srbijo res pripravlja vojaška intervencija po zgledu razvpitega Puščavskega viharja, kije spravil na kolena iraškega voditelja Sadama Huseina, ali pa so napovedi o hitrem in učinkovitem vojaškem posegu sil Nata v spopad v BiH le posledica dobro zamišljene (svetovne) propagandne vojne, ki naj bi nadomestila neuspešnost dosedanjih diplomatskih akcij, in velike negotovosti domačih sprtih strani, ki ne vedo več, kaj jim bo vojna na koncu prinesla (ali vzela). Najbolj črne scenarije za Srbijo si namreč ta bip izmišljajo Hrvati, ne glede na to, da morebiti vanje niti sami ne verjamejo in da želja po zunanjem posegu v marsičem še zmeraj ne ustreza politični in vojaški stvarnosti sveta, v katerem živimo, še veliko manj pa razmeram v državah, ki naj bi jim bil namenjen. S simulacijami (zlasti zlohotnimi) je tako, da se ponavadi rade uresničijo, vendar pa kljub njihovi atraktivnosti največkrat ni veliko možnosti, da bi zaživele v obliki, v kakršni so se svojčas pojavili »izvirniki«. Beograd, razdeljen na štiri okupacijske cone, tako kot nekdaj Berlin? Strogo racionirana preskrba s hrano in živilske karte za vse Beograjčane? Do tal porušeni vsi pomembni deli mesta? Načrtna politična demiloševičevizacija? Nova dunajska konferenca o prihodnosti Srbije? Itd. So to zgolj domišljijske napovedi, podprte z obupom in maščevalnostjo tistih, ki v vojni s Srbijo že nekaj mesecev strahovito zgubljajo in ki ne vedo več, kaj naj naredijo, ali pa kljub vsemu sestavni del stvarnosti, ki se lahko že v kratkem uresniči? Stoodstotno zanesljivega odgovora na to zagotovo ni, vendar pa je ta trenutek bolj malo verjetno, da bi že kmalu stekla široko zasnovana operacija, ki naj bi z grobo vojaško silo spravila na kolena Srbijo in njeno vojaško mašinerijo ne glede na to, da povzročajo vojne grozote v BiH vsesplošno obsojanje in da bi jih bilo treba dejansko čim prej ustaviti. Proti temu namreč ne govorijo samo mnogi politični, vojaški, pravni in moralni razlogi, ki se jih države držijo, ko se odločajo za intervencijo v neko drugo državo, ampak tudi razlogi v sami državi (oziroma v državah), kjer naj bi do posega prišlo. Doslej so namreč še vsi tovrstni mednarodni podvigi prinesli sodelujočim veliko več zapletov kot koristi (z nenehno omenjanim Puščavskim viharjem vred), razvoj dogodkov na različnih kriznih točkah po svetu pa vnaša v tak način reševanja konfliktov prej nove negotovosti kot jasnosti. V primeru posredovanja na tleh nekdanje Jugoslavije se namreč zastavlja nekaj ključnih vprašanj: kje sploh intervenirati? V BiH ali v Srbiji? Če v BiH. kje in kako da ne bodo prizadeti napačni ljudje? Kdo lahko na primer (zlasti od zunaj) v Sarajevu sploh loči med pripadniki različnih sprtih strani, ko ti ne nosijo niti uniform niti nobenih oznak in ko potekajo spopadi dobesedno od stanovanja do stanovanja? Če pa intervenirati v Srbiji, proti komu in s kakšno silo? Se usmeriti proti vsem oboroženim enotam srbske in jugoslovanske vojske? Se upreti režimu Slobodana Miloševiča ali pa vsemu srbskemu prebivalstvu? Vsaka od teh odločitev namreč zahteva povsem specifičen način intervencije in vsaka kljub temu prinaša s seboj še zmeraj veliko tveganja in nemara celo usodnih napak. Predvsem pa, ali niso napovedi vojaške intervencije še veliko prezgodnje, saj je vendar od uvedbe gospodarskih sankcij minil komaj slab teden in ko je jasno, da rabijo tako Slobodan Miloševič kot drugi srbski voditelji V BiH nekaj časa sa prcnuštčk 'o nad;iljnji vojaškI in politični stra'te'giji in tudi za*(morebitni) umik.'.* i.- . .......... Tako je ta trenutek z vidika »zahodnega prispevka« k reševanju jugoslovanske krize veliko bolj kot vojaška intervencija pomembno vprašanje dosedanjega upora Zahoda militantni in ekspanzionistični srbski politiki. To je sicer v marsičem povsem moralno vprašanje, ki ne more veliko pomagati »novim tifusar-jem« iz Sarajeva in okolice, ki so zaradi blokade in pomanjkanja vsega mogočega že nekaj tednov obsojeni na smrt. je pa zelo koristno za razkrinkavanje dvoličnosti nekaterih zahodnih držav pri ocenjevanju tamkajšnjih razmer. Pojavlja se namreč nenavadno veliko nesorazmerje med njihovim ravnanjem v začetku jugoslovanske krize, ko so bile skrajno popustljive, in koncem, ko naj bi bile pripravljene poseči vmes celo z orožjem. Pri tem je še zlasti zanimivo stališče ameriške administracije, ki je prej, kot je znano, dolgo dajala potuho Slobodanu Miloševiču in tako po svoje veliko prispevala k sedanjemu položaju, sedaj pa bi najraje neposredno sodelovala pri njegovi politični likvidaciji. Toda očitno je tudi mednarodna politika predvsem stvar pragmatike ne glede na to, da bo na koncu vendarle vse odvisno od učinkovitosti sankcij — tudi usoda intervencije, ki so se je Črnogorci včeraj tako ustrašili, da so že javno napovedali, da so se poslej pripravljeni bojevati za Srbe Ic še do zadnje kaplje — srbske krvi.. . Jože Protner ne obljublja hitrih rešitev MURSKA SOBOTA, 5. junija — V občini Murska Sobota, kjer je doslej živilskopredelovalna industrija pomenila petino celotnega prihodka gospodarstva občine, so začeli biti plat zvona. Prav ta industrija, ki je odvisna od naravnih ciklov in se torej sredstva obračajo počasi, je zašla v hude likvidnostne težave, zadnje čase pa jih dodatno pesti še izguba južnega trga. Zato so danes na pogovor povabili slovenskega kmetijskega ministra Jožeta Protnerja, ki pa soboškim politikom in gospodarstvenikom s področja živilske pridelave in predelave ni mogel obljubiti hitrih rešitev. Obljubil pa je, da bo skušal z drugimi ministrstvi uskladiti, da bi presežke iz skladišč mlekarjev, predelovalcev piščančjega mesa in drugih porabili za naturalno menjavo z deželami, ki so prav tako brez denarja, na primer z državami bivše Sovjetske zveze. J. P. »Volilni prag za vstop v parlament je previsok« SDU meni, da bi morala biti volilna okrožja večja — Čimprej sprejeti lastninski zakon LJUBLJANA, 5. junija — Socialdemokratska unija načelno podpira predlagani zakon o volitvah, ima pa nekaj pripomb, ki jih bo oblikovala v dopolnila. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Milan Balažič, se člani SDU ne strinjajo predvsem z razdelitvijo volilnih okrajev in visokim volilnim pragom za vstop v parlament. Volilna okrožja bi morala biti po njihovem mnenju večja, že trije poslanci pa naj bi zadovoljili prag za vstop stranke v parlament. Poslanec pa mora biti najprej odgovoren volivcem, šele nato stranki, menijo člani SDU. Povsem pa podpirajo predlagani sistem volitev predsednika države. Po besedah Rastka Močnika, predsednika stranke, imajo tisti, ki so sedaj na oblasti, izključno prednost pri kreiranju volilne zakonodaje, zunajparlamentarno občinstvo pa je iz tega izključeno. Člani SPI I predlagajo, da naj bi lastninski zakon sprejeli že v spomladanskem programu parlamenta. Delavski odkup pa naj bi po njihovem mnenju motivirali z večjimi popusti in prodajo po knjižni vrednosti. Dokapitalizacijo podjetij naj bi omogočili tu- di z dodatnim vlaganjem zaposlenih. Moč skladov naj bi bila omejena, zato predlagajo znižanje odstotkov navadnih delnic, ki se prenašajo na sklade. Tako naj bi se na vse tri sklade preneslo le 25 odstotkov navadnih delnic, in sicer 5 odstotkov na razvojni sklad, na pokojninski in odškodninski sklad pa po 10 odstotkov. Lastninski zakon naj ne bi posegal v že legalno izpeljane privatizacije. Nelegalne privatizacije — pojem divjih privatizacij ima po njihovem mnenju politične primesi — naj preganjajo izključno pravosodni organi. Nasprotujejo pa vmešavanju politikov v ocenjevanje zakonitosti že izvedenih privatizacij in so za pregon vseh klevetalcev. GORDANA PIPAN BAMKA SLOVEMIJE Tečajna lista št. 108 z dne 5. junija 1992 Tečaji veljajo od 6. junija 1992 od 00.00 ure dalje Za devize Država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Japonska Kuvajt Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica V. Britanija ZDA Jugoslavija Rep. Hrvaška Rep. Makedonija Španija Šifra valute Valuta Enota nakupni srednji prodajni 036 a. dolar 1 62.2344 62,4217 62,6090 040 šiling 100 726,9121 729,0994 731.2867 056 frank/C 100 248,5795 249,3275 250,0755 124 dolar 1 68,0562 68,2610 68.4658 208 krona 100 1325.0070 1328,9940 1332,9810 246 marka 100 1877,2638 1882,9125 1888,5612 250 frank 100 1518,8980 1523,4684 1528.0388 280 marka 100 5115,8571 5131,2509 5146.6447 300 drahma 100 42,5586 42.6863 372 funt 1 136,7991 137.2095 380 lira 100 6.7682 6,7886 6,8090 392 jen 100 64,1272 64,3202 64,5132 414 kv. dinar 1 528 gulden 100 4541,8579 4555.5245 4569.1911 578 krona 100 1309,6594 1313,6002 1317.5410 620 escudo 100 61,1857 61.3698 61.5539 752 krona 100 1416,9366 1421,0999 1425,3632 756 frank 400 5598,2825 5615.1279 5631.9733 826 funt 1 149,0249 149,4733 149,9217 840 dolar 1 81,5774 81.8229 82.0684 890 dinar 100 6,0000 893 hrv. dinar 100 42,0000 994 mak. denar 100 14,0000 955 ECU 1 104,8495 105.1650 105.4805 995 pezeta 100 81,2398 81,4843 81,7288 1. Tečaj za kuvajtski dinar ni določen, ker ne kotira na tujih trgih. - 2. Tečaji jugoslovanskega in hrvaškega dintrja ter makedonskega denarja se uporabljajo pri izkazovanju rezultatov iz poslovanja z republikami, v katerih so omenjene valute plačilno sredstvo. _____________________. ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve 4. stran ★ DELO Sobota, 6. junija 1992 EGIPČANI BODO VOLILI Neenakopraven boj za poslanska mesta v suri Največji opozicijski stranki sta že napovedali bojkot nedeljskih volitev — Mubarakova stranka se financira iz vladnih sredstev — Šura le posvetovalno telo OD NAŠEGA DOPISNIKA KAIRO, 5. junija - Egipčani bodo v nedeljo volili polovico novih članov sure. Gre za najvišje državno svetovalno telo, ki pa v nasprotju s parlamentom nima zakonodajne moči, zato njegovi sklepi v ničemer ne zavezujejo ne vlade ne predsednika države. Tudi zaradi tega volitve v suro še zdaleč niso tako odmevne kot parlamentarne volitve, toda letos sta nekaj več prahu dvignili dve največji opozicijski stranki, ki sta se odločili, da jih bosta bojkotirali. Šura ima v islamskem svetu že dolgo tradicijo, saj so to institucijo poznali že pred več stoletji, v Egipt pa jo je znova vpeljal šele predsednik Sadat. To svetovalno telo šteje zdaj 258 članov. Tretjino članov sure imenuje predsednik države, preostali dve tretjini pa izberejo volivci. Člani sure imajo šestletni mandat, toda v Egiptu so se dogovorili, da bodo polovico sure zamenjali vsaka tri leta. Toda da ne bi bilo zamer, so modro sklenili, naj to polovico, ki mora oditi, določi žreb. To so storili že pred dvema mesecema in ker je žreb navadno sila muhast, bo moral suro zapustiti tudi dosedanji predsednik dr. Mustafa Kamal Hilmi. Zdaj je praznih torej 129 mest. Osemdeset novih članov bodo izbrali volilci, 49 pa Hosni Mubarak. Za osemdeset praznih mest se poteguje 243 kandidatov iz vseh koncev Egipta. Volitev ne bo samo v dveh pokrajinah, ker žreb ANTON RUPNIK Nova delitev sveta? Zakaj se je ruski zunanji minister prejšnji teden že drugič dobesedno podil po jugoslovanskih prestolnicah? Zakaj je tvegal celo osebno varnost in šel v »hudičevo gnezdo« v Sarajevo? Ali je morda hotel kompenzirati pomanjkanje ugleda v Moskvi in v svetu? Ali bi bilo takšen podvig mogoče razložiti z morebiti čisto osebnimi nagnjenji takšne osebnosti, kot je šef diplomacije ene od nekdanjih supersil? Gotovo da ne in gotovo je treba razlago iskati predvsem doma, v Moskvi in v razmerah, ki danes določajo odnose med članicami Skupnosti neodvisnih držav. Spomnimo se: Kozirjcv jc moral celo pretrgati turnejo in odhiteti nazaj v Moskvo zaradi debate o Krimu v vrhovnem sovjetu. Mar tega niso vnaprej vedeli? Seveda so. pa tudi to. da poti nc bo dokončal, je bilo vnaprej jasno. Tako si je namreč lahko privoščil večkratno srečanje z glavnim »grešnikom« vse zgodbe, Slobodanom Miloševičem. Ko se je drugič namenil na pot. se je v Moskvi že drugič slišalo, da bo moral tudi tokrat predčasno domov, in to zaradi zaostritve krize v Pridncslrju v Moldovi. Ruski zunanji minister (Andrej Kozirjcv) je danes razpet med zahtevno dejavnostjo na klasični mednarodni ravni, od Washingtona do Pekinga, dodatno in še bolj pa ga zaposlujejo tudi vsevprek krizni pojavi v odnosih Moskve z bivšimi zveznimi sovjetskimi republikami od Baltika do Srednje Azije. Ruska diplomacija lahko za tem. da bi si na mednarodnem prizorišču pridobila nesporno potrditev, da je miroljubna, dosledna v miroljubni dejavnosti, sploh pa da se je za vselej znebila vsega imperijskega, vsega, kar bi šc lahko dišalo po diktatu, vsiljevanju svoje volje »bratom« in »prijateljem«, pa naj bodo slovansko-pravoslavni ali pa demokratsko-protitotalitarni. Ruski zunanji minister je v prvi vrsti vodilni politik Ruske federacije. V njej je danes toliko eksplozivnega, da jc prav moskovska diplomacija poklicana, da nezaupljivim Čečenom na Severnem Kavkazu, samozavestnim Tatarom na Volgi in mnogim mnogim drugim neslovanskim narodom demonstrira, da je zares otrok nove dobe. uresničevalka protilotalitarnc revolucije lanskega avgusta. Ko dogmatsko-pravoslavni >•nacionalpatrioti« v Moskvi in njihovi ideološki bratje v Beogradu na vsa usta kričijo o nerešljivem bratstvu obeh pravoslavnih slovanskih narodov, pač pozabljajo, da Rusija (Rossija) sploh ni izključno slovanska država, marveč ji prav neslovanski del življa povzroča komajda premagljive težave. Čečeni, Tatari. Baškirci, in šc ducate drugih majhnih narodnosti od Črnega do Kaspijskega morja na Severnem Kavkazu so muslimani. Vsi skupaj zelo pozorno sledijo vsemu, kar je počenjala nekdanja sovjetska in kar dela sedanja ruska diplomacija v tistih predelih sveta, kjer skupaj živijo krščanski in muslimanski narodi. Sovjetsko-ruskimusli-mani so predlani s težkim srcem sprejeli, ko sta Gorbačov in Sevard-nadzc kar tako, mimo njihovega mnenja privolila v sankcije proti Iraku. Letos sc je Jelcinova vlada morala spet strinjati s podobnimi ukrepi (OZN oziroma predvsem Zahoda) proti Libiji. Za Moskvo sc jc Sarajevo pokazalo kot prispodoba za vse najbolj občutljive probleme, ki jih ima danes na dnevnem redu demokratična in prenovljena Rusija »Na eni strani se krepi že tako ali tako močna fronta »nacionalpatriotov«. ki jim na obrobju nekdanjega imperija z orožjem v roki sekundirajo kozaške organizacije. Vsi skupaj čedalje bolj grozeče postavljajo Jelcinu ultimate, da se mora dokončno odločiti, ali je ruski (nacionalni) predsednik ali pa predsednik »atlan-tistov«. Jelcin sc za zdaj zadržuje, vsekakor pa previdno lovi ravnotežje med »panslavisti« in »zahodnjaki«. Seveda bi bilo za vse pravljično lepo, če bi bilo Andreju Kozirjevu v Sarajevu uspelo uveljaviti »ruski mir«. Domov v Moskvo bi se bil lahko vrnil s tehtno legitimacijo posredovalca med kristjani in muslimani. Moskvi bi bilo to v kavkaškem Karabahu povrnilo izgubljeno veljavo, saj se je v celoti izjalovilo vse, kar sta armenski in azerbajd-žanski zunanji minister februarja letos podpisala v moskovski vili Spiridonovki ob posredovanju Andreja Kozirjeva. Če Kozirjevu niso bili sojeni takojšnji uspehi, je enako pomembno vedeti, kaj jc tisto trajno, kar vznemirja šefa ruske diplomacije in vse rusko vodstvo. Nam na Balkanu očitno še niso pred očmi vse globalne posledice dogajanja v Bosni. Z ene strani je to agresivna nacionalistična in revizionistična politika velike pravoslavne Srbije. Z druge strani jc to ošabna nacionalistična politika Tudmanovcga »kulturtregcrstva« (češ: mi smo se razvijali z Evropo, oni tam v Bizancu pa sc menda sploh niso razvijali . . .). S tretje strani je to muslimanski svet, ki ga ni treba kaj dosti klicati skupaj, ko gre za oboroženi protinapad na »imperialiste«. Tista meja. ki jo nacionalidcolog Franjo Tudman tako poveličuje kot starodavno ločnico med (kulturnim) Zahodom in (nekulturnim) Vzhodom, se preneseno na razmere v nekdanji Sovjetski zvezi, pa tudi na današnjo Rusko federacijo, bere kot konfliktna ločnica, ki lahko dokončno razkolje Rusko federacijo ter šc globlje razdeli Evropo in svet. kot jo je razklala po vojni vojaško-politična blokovska ločnica. Za Vzhod (pravoslavni Bizanc) in stari svet, bi to bil razkol. »Tega nc smemo dopustiti.« pravi Andrej Kozirjev, pri tem pa misli šc: za nobeno ceno. pač ni izločil nobenega tamkajšnjega člana. Toda tokrat bodo volitve potekale po novem. Vsi kandidati za šuro tokrat nastopajo zgolj kot posamezniki, saj je ustavno sodišče sklenilo, da so strankarski seznami protiustavni. Ta sistem naj bi veljal tudi za naslednje parlamentarne volitve. A kljub temu sta se dve največji opozicijski, stranki — Socialistična delavska stranka in stranka Vafd — odločili za bojkot. Jasin Seragedin iz stranke Vafd pravi, da bodo volitve bojkotirali, dokler v državi ne bodo sklenili dogovora, po katerem bodo volišča nadzorovali nevtralni pravni strokovnjaki, tako kot je to v navadi drugod po svetu. V stranki Vafd že nekaj časa zaman zahtevajo, naj z volilnih seznamov črtajo vse mrtve in tiste, ki delajo v tujini, saj so doslej že velikokrat manipulirali z »mrtvimi dušami«. Poleg tega, pravi Seragedin, opozicija nima ne denarja ne možnosti za predvolilno kampanjo, tako da se po tej plati še zdaleč ne more primerjati z vladajočo NDP, ki svoje volilno kampanjo plačuje z državnim denarjem. Mož dodaja, da to ne bodo prave volitve, saj nihče ne more enakovredno tekmovati z Mubarakovo vladajočo stranko NDP. Podobno razmišljajo tudi v levičarski stranki Tagamu. Generalni sekretar stranke dr. Rifat el Said pravi, da so volitve v šuro nepotrebne, saj gre za še en državni organ več in več kot jih je, manj je demokracije v državi. Toda kljub temu so se v stranki odločili, da volitev ne bodo bojkotirali. Na volilnih seznamih sta dva njihova kandidata, za kaj več pa ni bilo denarja, pravi Said. Zaradi finančno in tudi politično povsem nemočne opozicije bo levji delež v novi šuri seveda spet nosila vladajoča Nacionalna demokratična stranka NDP. Toda opozicija si je po malem tudi sama kriva za tak položaj. Bojkot volitev gotovo ni modra rešitev. Veliko bolje bi bilo, če bi se sorodne opozicijske stranke prihodnjih volitev lotile z več sodelovanja in s skupno strategijo. BRANKO SOBAN SEVERNI GULIVER KAKŠEN BO NOVI TRŽAŠKI SVET? Nepregledna množica strank in kandidatov JIA.NEL, »Frankfurter Aligemeine Zeitung« Novo upravo bodo volili v 162 italijanskih občinah - Zmedo na političnem prizorišču so povzročile tako imenovane lege - Tudi Slovenci ne nastopajo enotno OD NAŠEGA DOPISNIKA TRST, 5. junija — V nedeljo in ponedeljek bodo na Tržaškem volili nov pokrajinski svet, občinski svet v Trstu in mestne rajonske svete. Na volišča naj bi se v pokrajini podalo nad 230.000, v tržaški občini pa 204.000 volivcev. Razen v Trstu bodo volili novo upravo še v 161 italijanskih občinah, med njimi tudi v Neaplju. Skupaj naj bi se volitev udeležilo okoli dva milijona ljudi. Ker so se na aprilskih parlamentarnih volitvah zamešale štrene večini vodilnih strank v državi zaradi pojava tako imenovanih leg, krajevnih zvez, ki so pobrale veliko število glasov, je za sedanje upravne volitve izredno politično zanimanje, saj utegnejo popolnoma spremeniti dosedanje strankarsko zavezništvo. Na Tržaškem se je pojavilo kar 16 simbolov strank. Kandidatov pa je kot listja in trave. Tudi Slovenci nastopajo v predvolilni kampanji dokaj razpršeno pod samostojnim simbolom PRISELJENCI Z VZHODA Eksodus v »obljubljeno deželo« Židovska država hoče s silovitim priseljevanjem ruskih Židov povečati število prebivalstva v Izraelu, a za življenje prišlekov (brezposelnost, pomanjkanje stanovanj) skrbi zelo slabo Videnje židovske države kot obljubljene dežele, skupno večini židovskih emigrantov iz bivše SZ, se je za pretežni del po njihovem prihodu v novo domovino izkazalo kot zgrešeno. Izrael gleda nanje predvsem kot na človeški potencial, pač pot k velikim sionističnim sanjam o »Eretz Israelu«. Brezposelnost in gradnja bivališč za prišleke z Vzhoda in njihovo naseljevanje na zasedenih ozemljih postaja čedalji večji problem, ki bo bržkone vplival na potek junijskih volitev. Novodobni eksodus pa bo nedvomno spremenil tudi politično in demografsko ravnotežje na Bližnjem vzhodu. čaka lepša prihodnost; bili so brez prave predstave, kaj jih Za židovsko državo je značilno, da le približno tretjina vseh Židov živi v Izraelu, večina pa v diaspori. Množično priseljevanje židovskega prebivalsta v domovino je zato ena od prioritet izraelske politike. Za premiera Jicaka Šamirja je to »čudež, eden od tistih, ki so uspeh v zgodovini ohraniti židovstvo,« in konservativci vse upe za uresničitev Velikega Izraela povezujejo prav z vrnitvijo Židov, zlasti ruskih, ki so se začeli doseljevati še pred zlomom komunizma na Vzhodu. Podobno kot v času množičnega priseljevanja po drugi svetovni vojni so začeli sovjetski Židje prihajati v Izrael v upanju, da jih novi domovini čaka. O takšnih prozaičnih dejstvih, kot je denimo to, da bo na desettisoče priseljencev, kolikor jih v Izrael pride vsako leto, do leta 1995 povečalo tamkajšnji židovski živelj za en milijon, kar bo protiutež arabskemu prebivalstvu, bržkone niso razmišljali. Če citiramo Natana Šaranske-ga, ruskega disidenta, ki zdaj živi v Jeruzalemu, in enega najbolj eminentnih prišlekov z Vzhoda, naj bi množično priseljevanje zagotovilo prihodnost židovske države in bilo za Izrael najsvetlejša perspektiva. Prihod Židov iz nekdanje SZ Poncet je izkušen diplomat Francija je imenovala veleposlanika v Sloveniji in Hrvaški — Oba sta si državi svojega službovanja ogledala že med lansko vojno, kot opazovalca ES OD NAŠEGA DOPISNIKA PARIZ, 5. junija — Na francoskem zunanjem ministrstvu so včeraj uradno potrdili imenovanje 50-letnega Bernarda Ponceta za izrednega in poblaščenega veleposlanika republike Francije v Sloveniji, odlok o tem pa je bil danes objavljen v uradnem listu. Prvi francoski uradni diplomatski predstavnik v Ljubljani je bil doslej svetovalec prvega razreda v zunanjem ministrstvu, kjer je od julija 1986 opravljal dolžnosti inšpektorja. Bernard Poncet, ki je kraj novega službovanja obiskal že lansko poletje, ko se je v okviru skupine opazovalcev udeleževal pogajanj o umiku jugoslovanske armade iz Slovenije, ima diplomi iz ekonomije in vzhodnih jezikov (ruščina, srbohrvaščina), v diplomatski službi pa je že od leta 1964. Doslej je služboval v Ankari (1970—72), nato v Beogradu (1972-74), Moskvi (1975-78), v francoski misiji pri OZN v New Yorku (1978—81), potem pa se je v zunanjem ministrstvu ukvarjal s kulturnim, znanstvenim in tehničnim sodelovanjem. Uradni list objavlja tudi imenovanje Georgesa-Marieja Che-nuja za prvega francoskega veleposlanika na Hrvaškem. Triin- šestdesetletni poklicni diplomat, po poklicu pravnik, je v zunanjem ministrstvu doslej imel položaj opolnomočenega ministra izven kategorije, kar je najvišja stopnja v francoski diplomatski karieri. Med bogato diplomatsko prakso, ki jo je pričel leta 1960 kot tretji sekretar na veleposlaništvu v Nigeriji, je bil Ge-orges-Marie Chenu prvi sekretar v Argentini in Švici, prvi svetnik veleposlaništva v Washingtonu, leta 1985 pa je postal veleposlanik v Togu. Francoska diplomacija ima zadnje dni spet pomembno vlogo pri reševanju krize v Bosni. Generalni sekretar zunanjega ministrstva Serge Boidevaix se je včeraj v Beogradu pogovarjal s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem in mu med drugim sporočili francosko zahtevo po takojšnjem upoštevanju resolucij varnostnega sveta št. 752 in 757. Uveljavljanje ome- njenih resolucij, in to brez odlašanja, je neogibni pogoj za obnovo mirovnega dialoga, je včeraj poudaril tiskovni predstavnik Quai d’Orsaya Daniel- Bernard, ki je obenem tudi šef kabineta zunanjega ministra Rolanda Du-masa. Ta je sprejel bosanskega kolego Harisa Silajdžiča, ki je Francijo zaprosil za pomoč pri dostavljanju mednarodne humanitarne pomoči prebivalcem Bosne in Hercegovine. BOŽO MAŠANOVIČ I Tudi Japonci v mednarodnih četah TOKIO, 5. junija - V komiteju zgornjega doma japonskega parlamenta so danes sprejeli predlog zakona, ki predvideva možnost vključevanja japonskih vojakov v mednarodne operacije Združenih narodov. Gre za prvi korak k dokončni uveljavitvi zakona, ki ga utegne japonski parlament sprejeti 21. junija. Po sedanji ustavi Japonska nima pravice pošiljati svojih vojakov v mednarodne vojaške misije in kontingente modrih čelad. je nedvomno velik intelektualni potencial, saj je med emigranti veliko vrhunskih strokovnjakov, predvsem tehnične inteligence, ki bi lahko bili državi nadvse koristni. A židovska država bolj ceni njihovo številčnost — za nadomestitev velike natalitete Palestincev na zasedenih ozemljih. Večina sovjetskih priseljencev, ki se niti ne zavedajo kontroverznosti, ki spremlja njihov prihod v državo, dojema prvo srečanje z »domovino« kot razočaranje, takojšen spopad z brezposelnostjo in pravim kulturnim šokom — in tako jih je čedalje več prepričanih, da zanje ni prihodnosti v novi domovini. Po podatkih Židovske agencije, ki nadzoruje priseljevanje, hoče približno 30 odstotkov novih doseljencev takoj zapustiti državo; večinoma bi radi odšli na Zahod. Dosti bolj skrb zbujajoče je, da niso redki tisti, ki bi se hoteli vrniti v bivšo Sovjetsko zvezo. Razočaranje se prenaša na potencialne imigrante in to je tudi razlog, da v zadnjem času prihaja v državo manj ruskih priseljencev kot denimo pred nekaj leti. BNrezaposelnost je nedvomno problem št. 1, ki pesti približno 40 odstotkov priseljencev. Ne dobijo zaposlitve ali so se prisiljeni zadovoljiti z opravili, neustreznimi za njihovo strokovnost, izobrazbo. Očitno je, da izraelsko gospodarstvo ni zmožno producirati novih delovnih mest za priseljence, ki so preplavili državo. Gospodarstvo hromi predimenzioniran aparat vladne birokracije, ki se upira poskusom privatizacije megalomanskega javnega sektorja. Visoki davki in vladni ukrepi samo zavirajo Ustvarjanje novih programov, služb. Kljub številnim opozorilom iz vrst domačih ekonomistov, da bi bilo mogoče doseči gospodarsko rast z zmanjšanjem javne porabe, proračun premiera Šamirja v letošnjem letu, kot so pred vrati volitve, namenja še več denarja za vojsko, za krepitev cerkvenega eštablišmenta, za delavske sindikate... skratka vse tiste sloje, ki pomenijo glasove na junijskih volitvah. Na emigrante, ki lahko pomembno vplivajo na razmerje moči v novi državi, pa stranke oziroma njihovi programi bolj ali manj pozabljajo. Čeprav bi glede na njihovo število lahko dobili ceio deset poslanskih mest v parlamentu. Skrb za gradnjo bivališč za priseljence je prevzelo ministr- stvo za gradnjo Ariela Šarona, čigar bliskovito stanovanjsko graditeljstvo tako rekoč vsi ocenujejo za velik fiasko. Mini-ser je dal približno tretjino novih naselij postaviti v Negevu, prostranem, opustelem predelu na jugu Izraela, kar je mogoče razlagati kot poskus udejanjenja prastarih židovskih sanj o »puščavi, ki bo postala raj«, o priseljencih kot pionirjih, ki bodo oživili divjino. Hkrati hoče ambiciozni minister tako dati politiki oseben pečat, pustiti za seboj trajnejše sledove. Puščavski predel, kjer je za emigrante še težje dobiti delo kot kje drugje, ni posebej vabljiv in zato je veliko novozgrajenih bivališč praznih. Po podatkih ministrstva za finance naj bi bilo konec letošnjega leta praznih približno 30 tisoč stanovanj'. S politiko silovitega priseljevanja v Izrael se je močno povečala tudi židovska prisotnost na Zahodnem bregu in v Gazi ter v Vzhodnem Jeruzalemu. Šamir-jeva vlada je pospešila gradnjo židovskih naselij na arabskem ozemlju, pridobljenem v šestdnevni vojni leta 1967, in zdaj tam živi okoli 100 tisoč Židov med 1,75 milijona Palestinci. Še slabše kot sovjetskim Židom se v Izraelu godi Falašem, »črnim Židom« iz Etiopije, ki so začeli prihajati v državo leta 1985 s tako imenovanim »Mojzesovim zračnim mostom«. Impresivna demonstracija sionizma, ena najbolj spektakularnih po naglici in obsegu, rešitev za 12 tisoč etiopskih Zidov in še za večje število kasnejših (operacija Salomon), je kmečko prebivalstvo Afrike, ki je menda ena najstarejših židovskih diaspor na svetu spremenila v Izraelu v drugorazredne državljani. Ti »novi Izraelci« občutijo na svoji koži na samo brezaposelnost, temveč tudi ogromen civilizacijski in kulturni prepad, vsiljevanje ži-dovstva, izredne težave pri asimilaciji. Izraelci pa so že začeli snubiti indijske Žide, naj pridejo v svojo »domovino«. . . SAŠA VIDMAJER Ramosu grozijo s smrtjo MANILA, 5. junija (AFP) — Fidel Ramos, ki ima po sedanjih podatkih največ možnosti za zmago na filipinskih predsedniških volitvah, je danes potrdil, da mu skupine uporniških vojakov grozijo s smrtjo, ob tem pa dodal, da je na vse to že opozoril tudi svojo družino. Slovenske skupnosti in pred simboli socialistične stranke Italije, demokratične stranke levice, stranke komunistične prenove, zelenih in demokratične zveze. Vsak volivec bo lahko oddal za kandidate po štiri preferenčne glasove. Zdaj upravljata tržaško pokrajino in občino komisarja, ker sta upravi lani jeseni izgubili zaupanje svetov. Komisarski upravi sta po svoje dali pečat tudi predvolilni kampanji, saj se je v zadnjih mesecih razrahljalo prejšnje zavezništvo med strankami, ki so bile na oblasti ali v opoziciji, in zdaj nastopajo vsaka zase. Za vse pa je značilno, da skušajo koketirati z volilci in da nekaj obljubljajo. Spet je oživela zamisel o avtonomiji Trsta v okviru Furlanije-Julijske krajine, o Trstu kot metropolitanski občini, ki naj bi imela večje pristojnosti kot doslej. Udejanili bi jo tako, da bi pridružili mestu del ozemlja, ki pripada zdaj obmestnim občinam, ki jih naseljujejo pretežno Slovenci, te pa naj bi združili v eno upravno enoto, prav tako pa naj bi sedanjih 12 rajonskih svetov združili v sedem ali celo pet. Dobri poznavalci razmer ugotavljajo, da se skrivajo v poskusih teritorialne reorganizacije težnje po nadaljnjem odri-njanju Slovencev na obrobje in izrinjanju iz javnega odločanja. Mnogi se tudi začudeni, da podpirajo zamišljeno reorganizacijo tudi v levih strankah, ko so bile doslej naklonjene pravicam slovenske manjšine. Izid volitev je popolnoma negotov. Doslej so na krajevni ravni vodile krščanska demokracija, Lista za Trst in nekdanja komunistična partija, zatem sta prišli neofašistična in socialistična stranka. Mesti župana in pokrajinskega predsednika sta si v zadnjih petnajstih letih izmenjavali krščanska demokracija in Lista za Trst. Slovenska skupnost je v pokrajini večkrat sodelovala v večini, na občini pa je bila v glavnem v opoziciji ali pa je podpirala odbor od zunaj. Le kratek čas je imela svojega odbornika. V zadnjih dneh so se na volilnih shodih v mestu zvrstili številni prvaki strank iz Rima, k predvolilni živahnosti je pripomoglo tudi nekaj slovenskih funkcionarjev, ki so obiskali Trst. Težko je reči, ali so obiski komu pomagali. Ugibanja, kako se bo odločilo volilno telo, so povezana tudi z nekaterimi novimi dejstvi. V kampanji predvsem ni bilo opaziti žolčnih napadov na slovensko manjšino kot med prejšnjimi volitvami. Lombardski podkupninski škandal, ki se kot oljni madež širi po Italiji, je zadnje dni dosegel tudi Trst. Menda so štirje poslovneži že dobili pozive, da se zglasijo na informativne pogovore pri sodnih oblasteh. Šlo naj bi za finančna vprašanja v zvezi s turističnimi načrti za sesljanski zaliv, za dejstvo, da se je začela na mestnem obrobju pogrezati avtocesta že mesec potem, ko je bila odprta za promet, in še za kaj. . . Seveda so aktivisti krajevne lege, ki se štejejo za moralne razsodnike javnega življenja, že dvignili glas... In naposled, tržaški občinski svet. v katerem je bilo doslej 60 svetovalcev, jih bo poslej imel zaradi demografskega padca le petdeset. LOJZE KANTE Mittelfest - festival gledališč srednje Evrope V Čedadu se bodo predstavila gledališča iz Avstrije, Italije, Madžarske, ČSFR, Slovenije, Hrvaške in prvič tudi Poljske OD NAŠE DOPISNICE RIM, 5. junija — V ozračju politične negotovosti, tako drugačnem, kot je bila evforična faza po »porušenju zidu«, tudi kulturni svet reagira bolj politično kot tedaj, ko seje zdelo, da so na mah izginile meje in ovire in da se je začelo obdobje resnične izmenjave dosežkov narodov. Furlanski festival srednjeevropskih držav Mittelfest v Čedadu — na njem sodelujejo države, ki sestavljajo politično srednjeevropsko pobudo — Avstrija, Italija, Madžarska, Češkoslovaška, Slovenija, Hrvaška in prvič tudi Poljska — se znamenjem iz okolja ni mogel niti želel izogniti. Prireditev (od 18. do 31. julija) bo v znamenju Franza Kafke in počastitev ene najpomembnejših osebnosti »stare« Evrope, katerega dela — tudi z obrnje-nostjo k sebi, torej navznoter — odpirajo presenetljivo sodobne dileme »nove« Evrope. V dveh tednih se bo na odrih v Čedadu zvrstilo kakšnih 40 gledaliških, glasbenih in plesnih prireditev, prvič bodo nastopili lutkarji, predvajali pa bodo tudi serijo filmov in videoprojektov, navdihnjenih s Kafkovimi deli. Na tiskovni konferenci v Avstrijskem institutu v Rimu so poudarili zlasti trinajst del, nastalih prav za festival, ki bodo torej doživela svetovno premiero. V večini teh gre za alegorije, metafore in parabole, izražene v romanih in pripovedih Franza Kafke, medtem ko se bo glasbeni del nanašal za židovsko kulturno tradicijo in na svobodne kompozicije, inspirirane s Kafko. Upoštevajoč načelo rotacije med petimi člani umetniškega vodstva festivala so letos zaupali nalogo dunajskemu gledališčni- ku Georgu Taboriju. Avtor in režiser madžarskega rodu je po drugi svetovni vojni razvil umetniške zmogljivosti v ZDA, kjer je delal kot filmski scenarist, v šestdesetih letih pa se je vrnil v Evropo in delal v gledališčih v Berlinu, Bremnu, Miinchnu in Dunaju. Slovenija bo zastopana z gledališčem (s tragično farso, naslonjeno na Ionescovo delo Stoli Damirja ZIatarja-Freya, predvajano v sodelovanju med Ljubljansko Koreodramo in Mladinskim gledališčem) in z deli Janeza Bernika na razstavi grafik. MOJCA DRČAR-MURKO Predstavnik Svetovne banke prihaja v Ljubljano LJUBLJANA, 5. junija — Osmega in devetega junija se bo v Sloveniji mudil namestnik izvršnega direktorja Svetovne banke Boris Škapin. Prvi dan obiska se bo sestal z zunanjim ministrom dr. Ruplom, podpredsednikom vlade Rigelnikom ter direktorji Smelta, Ljubljanske banke in SCT-ja, drugi dan pa se bo srečal s predsednikom predsedstva Kučanom, predsednikom vlade dr. Drnovškom, guvernerjem Banke Slovenija dr. Arharjem, predsednikom GZS Horvatom in ministrom za finance Kopačem. DACHAU IN RAB <2) »Prizanašasije je slabost« Oblasti v rajhu so storile vse, da bi pripeljale v taborišče čimveč ljudi, da bi se povečali vojni napori in dohodki od jetnikov. Tako so samo od pomladi 1942 do pomladi 1943 privlekli iz okupirane Evrope v podjetja vojne industrije več kot 3,600.000 novih delovnih moči. Med 5,000.000 tujih delavcev, ki so bili tedaj zaposleni v industriji, je bilo le okoli 200.000 prostovoljcev, vsi ostali so bili v KZ. Invalidi in otroci so morali v plinske celice, ker niso bili sposobni za delo in zato nekoristni za tretji rajh. Izjava komandanta Hoessa pred zavezniškim sodiščem je bila: »Otroke, stare le nekaj let, smo brez izjeme pomorili, ker zaradi mladosti niso bili sposobni za delo.« Kljub temu, da so zaradi vojnih razmer krvavo rabili tujo delovno silo, so po taboriščih ostale neznosne življenjske razmere, morilska lakota, pogubno garanje, lažni medicinski poskusi, transporti smrti in množični poboji, ki so vse bolj redčili jetniške vrste. Moreče vzdušje je povečevala še brezobzirna samopašnost, ki je vladala na vsakem koraku. Ne samo ESE-SOVEC, tudi najnižji na jetniški hierarhični lestvici si je lahko lastil pravico šikanirati in trpinčiti sojetnika. V taborišču Dachau se je v vsej dobi obstoja zamenjalo šest komandantov. Posebno okruten je bil Theodor Eicke, po poklicu oficir kriminalistične policije. Ker so se mu zdela navodila za ravnanje z jetniki v KZ premila, je izdelal nova. Izdal je »Diszipliener- und Stra-fordnung fiir das Gefangenen-lager« (disciplin- ski in kazenski red za ujetniška taborišča). Ta navodila so veljala nato z majhnimi spremembami v vseh KZ do konca vojne. Razglasil je osnovno načelo: »prizanašanje je slabost — brezobzirnost je v interesu domovine«. Če so taboriščne oblasti v dvomih, ali je šlo za sabotažo ali ne, naj komandant šteje dejanje za sabotažo in naj uporabi smrtno kazen. Sprva so se nekateri naivni posamezniki še poskušali upreti okrutni brezpravnosti, ki je zavladala taborišču, a so nacistične oblasti v ugodnem trenutku z njimi surovo obračunale. V Eickejevih disciplinskih navodilih so bile tele kazni; 1. ) zapor v bunkerju — 8, 14, 21 in 42 dni; 2. ) zapor v temnici z izolacijo ter odvzemom kruha in vode; 3. ) obešanje na kole; 4. ) posebno težka in umazana dela pod posebnim nadzorom; 5. ) kazensko stanje pred glavnim vhodom v taborišče med kosilom ali pa ves dan brez hrane; 6. ) kazenski eksercir; 7. ) razporeditev jetnika v kazenski odred; 8. ) odvzem hrane; 9. ) prepoved dopisovanja in podobno; 10. ) smrtna kazen; 11. ) bičanje z bikovko. * Izmišljevanje kazni Eickejeva navodila navajajo v posameznih paragrafih tudi to, v katerem primeru naj se uporabi ta in ta kazen. Tako predvideva para- graf 6 kazen bivanja v tesni celici in 25 udarcev za neustrezno in posmehljivo pripombo na račun ESESOVCEV, za neizkazano jim čast ter za omalovažujoči odnos do predpisov o redu in disciplini. Paragraf 8:14 dni tesne celice za samovoljno s zamenjavo prostora, za nagovarjanje drugih jetnikov, da bi odnašali iz taborišča prepovedane predmete, za kajenje v baraki, na stranišču in drugih prepovedanih mestih in med delovnim časom. Paragraf 9: 21 dni bunkerja za razsipništvo, poškodovanje, uničenje ali neustrezno uporabo predmetov in državnih objektov. Paragraf 10: 42 dni zapora v utesnjenem bunkerju in stalen zapor v samici za podkupovanje ali finansiranje sovražne propagande in onečaščenje državnega grba. Paragrafa 11 in 12: smrtna kazen za hujskanje, za sabotažo, upor ali za sovražno propagando. Ta določila pa so zajemala samo del prestopkov. Celo najmanjša, včasih komaj opazna napaka je imela lahko prav strahotne posledice. Tako je bil jetnik kaznovan že za to, če se je ob znaku za zbor prepočasi postavil v vrsto, če je imel umazane čevlje ali če je zamešal korak, oziroma nerodno korakal, kar se je, pri tako slabi obutvi, kot so bile taboriščne cokle, kaj rado zgodilo. Posebno hudo so kaznovali vsako nepravilnost v baraki, npr. gubo na postelji, madež od potnih rok v omarici. Tudi držanje rok v žepu, pa čeprav je bil strupen mraz, je bilo prepovedano, prav tako govorjenje in uživanje hrane med delom. Kaznovali so tudi preveč tiho petje med korakanjem. Prepovedana sta bila vstop v spalnico podnevi in zadrževanje v tujih barakah ter na taboriščni ulici, razen takrat, ko je bilo posebej dovoljeno. V žepih ni smel jetnik imeti ničesar razen Tipična dahavca robca, in še ta je moral biti vedno čist in zložen. Neredko so dobili jetniki, ko so se vrnili z dela. svojo posteljo razmetano, slamnjačo pa na cesti pred blokom. Tedaj so morali postlati posteljo, počistiti spalnico in ulico pred barako, ostali pa so tudi brez kosila oziroma večerje. Sadizem Pri bičanju je jetnik moral sam šteti udarce. Zaradi hudih bolečin je kričal in se pogosto uštel v štetju, zato so pričeli s kaznijo od začetka. Kazen so ponovili, tudi če se je jetnik onesvestil. Tako se je lahko zgodilo, da je jetnik namesto 25 udarcev prejel tudi do sto udarcev. Pred uporabo so bikovko namakali v vodi, da je postala voljnejša in bolj gibka. Kazen bičanja je bila namenjena jetnikovi zadnjici. Tepli pa so tako divje, da je marsikateri nesrečnik vpričo zgroženih jetnikov umrl že na tepežnem kozlu ali pa so mu poškodovali ledvice. Te so mu potem operirali, kar pa je največkrat povzročilo smrt, saj so ta poseg opravili največkrat študentje medicine. Če je imel kaznovani srečo, da je prejel samo 25 udarcev in jih v redu prestal, so mu razbičano zadnjico namazali z jodom. Nato je moral zbranim jetnikom razglasiti, zakaj je bil kaznovan in napraviti nekaj počepov za sprostitev mišic, predvsem pa zato, da bi navzoči ESESOVSK1 zdravnik dokazal, da je bil jetnik povsem zmožen vzdržati kazen. Kaj se je dogajalo v bunkerjih, je bila skrivnost. ESESOVSKI ječarji so pobijali jetnike, streljali po hodnikih, mučili nesrečnike, ki jih je budil iz spanja lajež in renčanje nalašč za to dresiranih psov. Strahote, ki so se tam dogajale, so marsikoga pripeljale do duševnega zloma in neredko do samomora. Tisti, ki so to kazen prestali, so se vračali v barake močno spremenjeni, zaprti vase, z grozo v očeh. ,ri L J Sobota, 6. junija 1992 DELO ★ stran 5 EVROPA V GRADCU !93 Odslej tudi Evropski kulturni mesec Ob odmevni akciji Evropska kulturna prestolnica uvaja ES tudi nov projekt Evropski kulturni mesec, namenjen evropskim mestom držav nečlanic ES Ustanova Evropske kulturne prestolnice je že utečena stvar in mesta, v katerih poteka celoletni kulturni program, so že določena do konca 1. kroga, namreč do 1996. leta, ko bo danski Kobenhavn zadnji v nizu mest dvanajstih članic Evropske skupnosti. rej kot mesto z razvejano kultur- Že več let pa se med kulturniki držav, ki niso članice ES, pa tudi med samimi državami člani- cami - odprtimi za dialog med vzhodom in zahodom, pojavlja pobuda, da bi to zamisel razširili tudi na vzhodnoevropske in srednjeevropske države, ki niso članice ES. Ker se pri konceptu »prestolnice« ne da nič več narediti. nominiranje je torej opravljeno za daleč vnaprej, je zato tudi za slovensko kulturo pomembna druga pobuda kulturnih ministrov skupnosti, namreč © Akciji Evropska kulturna prestolnica in Evropski kulturni mesec s skromnimi sredstvi podpira tudi Evropska skupnost, ki se v finančnem pogledu do kulturnega področja še vedno obnaša precej mačehovsko. V letošnjem letu bo za kulturne akcije prispevala le 0,00016 odstotka svojega letnega proračuna, kar znese 9,3 milijona ekujev, to pa je manj od podpore, ki jo večja nemška mesta namenijo kot subvencijo za kak svoj znani teater. akcija »Evropski kulturni mesce«. namenjena spodbujanju kulturnega sodelovanja znotraj velike kulturne Evrope in boljšemu medsebojnemu poznavanju. Ta projekt se je začel letos s poljskim Krakmvom, nadaljeval pa se bo prihodnje leto z bližnjim avstrijskim Gradcem, ki ima že pripravljen okvirni kulturni program za to priložnost. Priporočilo ES je, da se vzpostavi dialog med »prestolnico« in mestom, nosilcem »kulturnega meseca« v tistem letu. zato jc na majski tiskovni predstavitvi programa Anttverpna '93 sodeloval tudi Gradec preko svoje predstavnice Gabriele Promitzer. ki mi je pojasnila poglavitne poudarke graškega kulturnega programa. naslovljenega z »Evropa v Gradcu '93«. na katerem bo v nekaterih segmentih prisotna tudi slovenska kultura. Evropski kulturni mesec bo v Gradcu »en dober mesec«, namreč šest tednov, konkretno od 24. aprila do 6. junija 1993. Poglavitna ideja prireditve je, da se mesto predstavi širši Evropi kot aktualna kulturna delavnica (to- no dejavnostjo) in kot mesto, ki je s številnimi kulturnimi vezmi povezano s svojimi sosedi. Mesec bo maja in ne oktobra._ ko tam poteka že tradicionalna Štajerska jesen, zato je program kulturnega meseca povsem samostojen in izviren. Kulturni mesec bo obsegal vrsto literarnih prireditev, in sicer Literatura mesta — Mesto literature. Prostori književnosti (srečanje avstrijskih. slovenskih, hrvaških, madžarskih in italijanskih književnikov in prevajalcev). Mestni pisatelji. Telesa-govor-jeziki (simpozij o problemu prevajanja ne-verbalnih jezikovnih elementov) in Nacionalizem proti inter-nacionalizmu. Glasbeni program bo obsegal Graško srečanje ’93 (mednarodni jazz festival). Mednarodni teden (srečanje evropskih glasbe- nih akademij), Evropski zborovski festival, prireditev Josquin, Lasso in Co (revival frankoflam-ske glasbene renesanse), Mladinski simfonični orkester, Evro-rock festival in orgelske koncerte. Gledališki program se bo osredotočal okrog Theatropa, festivala cestnega gledališča, ki bo v Gradec privabil kar 31 gledaliških skupin in posameznih umetnikov (klovnov, pantomimikov, plesalcev, kabaretnih artistov in seveda igralcev). Teater »pod streho« pa bo povezan z več prvovrstnimi gledališkimi in opernimi dogodki v graškem gledališču in operi (recimo Lea Janačka opera Izleti gospoda Broučeka). V Gradcu pa bo maja tudi vrsta likovnih prireditev, srečanje arhitektov, folklorni festival, filmska srečanja (s poudarkom na slovenskem filmu) in instalacije (recimo mladih arhitektov in glasbenikov, konkretno Virtualni urbani zvočni prostor). JANEZ STREHOVEC Z opero v Ukrajino Mariborska opera se odpravlja v Kijev s Traviato in Kneginjo čardaša — Promocija Slovenije »Dnevi mariborske opere v Kijevu ne bodo le predstavitev najboljšega, kar zmore naša operna hiša, temveč tudi izjemna priložnost za promocijo Slovenije v ukrajinski prestolnici, zato se nam bo na zadnji predstavi Traviate in gala koncertu pridružil tudi predsednik Milan Kučan in njegov gostitelj ukrajinski predsednik Leonid Krav-čuk,« je na tiskovni konferenci pred odhodom v Kijev povedal Stane Jurgec, ravnatelj mariborske opere in baleta. Mariborčani bodo v Kijevu gostovali od 7. do. 16. junija in tamkajšnjemu občinstvu predstavili Traviato in Kneginjo čardaša. skupaj z gostitelji pa bodo pripravili veliki gala koncert. »S Kijevom sodelujemo že nekaj časa in podpisali smo tudi že pogodbo o sodelovanju z njihovim ministrstvom za kulturo, na našem odru pa nastopajo pevci iz njihovih vrst. Gostovanje v gledališču Tarasa Ševčenka, ki lahko sprejme 1400 gledalcev, bo tudi izjemna izkušnja za naše ljudi, saj se bodo srečali z eno najbolj modernih odrskih tehnik,« je prepričan Stane Jurgec. Izbor predstav je narekovala denarna stiska pa tudi želja Kijevčanov, da slišijo predstave v slovenskem jeziku. Gostovanje mariborske opere in promocijski program Slovenije v Kijevu financira slovensko ministrstvo za kulturo, del pa je primaknila tudi občina in sponzorji. MAJDA ŠTRUC Kitarski večer v SF V soboto, 5. junija, ob 19.30 prireja Glasbena šola Franca Sturma v dvorani Slovenske filharmonije koncert kitarskega ansambla in solistov. Dirigent in mentorje Ljudmil Rus, solisti pa Ileana Bratuž-Kacjan, Jože Stabej in Peter Jevšnikar. Neue §Iowenische kunst v Moskvi V Moskvi, v privatnem stanovanju na Leninskem pro-spectu 12. je do 11. junija na ogled projekt NSK AMBASADA. Nastal je v okviru širšega projekta z naslovom APT-ART INTERNATIONAL, ki so ga začeli in elabori-rali moskovski umetniki in kritiki Lena Kurlandzeva. Viktor Misiano in Konstantin Zvezdochyotov. APT-ART, ki dobesedno pomeni umetnost v stanovanju, je poskus rekontekstualizacije fenomena organiziranja razstav, umetniških akcij in nasploh avantgardnega in alternativnega umetniškega življenja v privatnih stanovanjih v Moskvi. Fenomen je v času pred Perestrojko in Glasnostjo omogočil preživetje in drugačno identiteto nove ruske avantgardne umetnosti. IRWINI so v okviru projekta ustanovili NSK Ambasado kot družbeno instalacijo. NSK Ambasada poteka v Moskvi že od 10. maja. V privatnem stanovanju je organizirana razstava slik skupine IRWIN, predstavljeni so tudi plakati in pomembnejši gra-lično-knjižni in video materiali NSK kolektiva. V eni od sob, približno 90 trr velikega stanovanja v centru Moskve pa poteka tudi umetniška akcija — predstavitev projekta Herman Potočnik Noordung. V nepopisni gneči vsakodnevnih številnih obiskovalcev (umetnikov, kritikov, študentov) potekajo v popoldanskem času pogovori in predavanja. Udeležujejo se ga povabljeni kritiki in teoretiki iz Ljubljane ter Moskve in člani NSK. Teme so izjemno provokativne (Umetnost in totalitarizem, Umetnost in kultura v osemdesetih, Množični mediji in vojna, Was ist Kunst? itd) — vse to pa še dodatno konceptualizira projekt NSK AMBASADA, ki je za zdaj v moskovskem umetniškem življenju še najbolj radikalno zastavil odnos med javnim in privatnim, civilnim in državnim na področju kulture in umetnosti. Na fotografiji: detalje projekta NSK AMBASADA v Moskvi. MARINA GRŽINIČ Gostovanje gledališčnikov iz Bma Te dni gostuje na Primorskem in Goriškem v organizaciji Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Mestno gledališče bratov Mrštikov iz Brna, ki se našemu občinstvu predstavlja s češko praizvedbo uglasbene Shakespearove komedije Sen kresne noči (1595), kakor sta jo ustvarila avtor libreta, sicer umetniški vodja tega gledališča in režiser uprizoritve, Stanislav Moša in skladatelj iz Prage Zdenek Merta. Praizvedbo je uprizoritev doživela 14. septembra lani, in sicer kot ena desetih premier tega gledališča v sezoni 91/92 (med njimi najdemo tudi češko praizvedbo prve groteskne komedije Dušana Kovačeviča Maratonci tečejo častni krog). Takoj je treba zapisati, da so gostje iz Češke priljubljeno Shakespearovo komedijo z antično snovjo in prepletanjem resničnosti in pravljičnosti, družbene razslojenosti in sanjske vseobsežnosti, predvsem pa vsenavzoče erotike, kot nenehne spodbujevalke dramatičnih zapletov in veselih razpletov, napetih disharmonij in blagoglasnih harmonij, uporabili za tekočo, razgibano in pravljično glasbeno uprizoritev, pravi musical, ki v poldrugi uri prepričljivo potrjuje tradicionalne značilnosti češkega gledališča. Gre namreč za glasbeno priredbo do tiste mere, ko Spak postane Ključ, v katerem se vse glasbeno dogajanje odvija, ko postaneta Oberon in Titanija Kralj tenorjev in basov oziroma Kraljica sopranov in altov, ko dobijo Anti-opa, Tezej, Helena, Hermija, Demetrij, Lisander glasbena imena Dominanta,. Subdominanta, Ton B, Hes, Ais in Ceses in ko postanejo znameniti rokodelci hkrati tipke in pedali, a tudi pravljični škrati in vile. Na pravljični gozdni sceni Emila Konečnega (prilagojeni tesnim odrom naših dvoran) in v stiliziranih sanjskih kostumih Jo-sefa Jelineka prihajajo do izraza predvsem vešči igralci in pevci, prepričljivi tako v solističnih arijah in duetih kot še posebej v zborovskih večglasjih, mestoma slovansko nežnih in otožnih, mestoma rokersko napadalnih in energičnih. Poleg sijajnih trenutkov ansambelske igre v domiselni koreografiji Karla Riegla moramo omeniti tudi Jana Apolenarja v vlogi Spaka, Ladislava Kolarja kot Oberona, Libuše Kafkovo kot Titanijo, Zde-neka Bureša v vlogi Klopčiča in druge. Gledališče iz Brna, ki je poželo navdušen aplavz gledalcev doslej že v Novi Gorici in Ajdovščini, bo nocoj, 6. junija, zaključilo turnejo v Sežani (ob 20.30 v dvorani Kulturnega centra Srečko Kosovel ali ob 21. uri v amfiteatru tega centra, če bo izvedbo na prostem omogočalo vreme). SLAVKO PEZDIR DRUGA GODBA JE ZA NAMI Tudi letos ni razočarala Prejšnjo soboto se je s koncertom Tretvorja Wattsa in njegovega Moire mušic drum orche-stra v preddverju Križank iztekla letošnja Druga godba. Festival, ki sta ga organizirala Glasbena mladina Slovenije in Radio Študent ob pomoči številnih institucij in organizacij, je tudi letos predstavil vrsto ustvarjalcev in izvajalcev glasbe, kakršno na naših odrih redko slišimo. Tako so Gallusovo dvorano Cankarjevega doma s precejšnjo zamudo napolnili francoski Les Negresses vertes, ki so poslušalce navdušili kljub dejstvu, da niso več tako sveži in učinkoviti, kot so bili nekoč. Nekoliko manj številno publiko so v veliki dvorani Slovenske Filharmonije navdušili člani kvarteta Louisa Scla-visa — odlični improvizatorji. VVienertschuschenkapelle so v Viteški dvorani Križank (zaradi nestalnega vremena) predstavili del zakladnice glasbene tradicije balkanskih dežel z vnesenimi vplivi nekaterih drugih glasbenih zvrsti in celo ruske glasbe in spričo sproščenega na- Celjski pevski zbor Tehnik gre v Tours Nastopili bodo na 21. pevskem festivalu v hudi konkurenci zborov iz vsega sveta V Toursu v Franciji je vsako leto pevski festival (Florilege Vocal de Tours), na katerem se predstavijo najboljši pevski zbori iz Evrope, letos bodo sodelovali tudi zbori iz ZDA in Brazilije. Festivala se bo udeležil tudi mešani pevski zbor Tehnik iz celjske Srednje tehniške šole, ki ga že od leta 1981 uspešno vodi Dragica Žvar. V zadnjih letih veliko gostujejo doma in v tujini, prejeli so že vrsto pomembnih nagrad. Zlato in dvakrat srebrno plaketo na celjskem zborovskem tekmovanju, prvo nagrado so dobili leta 1986 v Neerpeltu v Belgiji in leto kasneje v Corku na Irskem. Najboljši pa so bili pred štirimi leti tudi na grškem tekmovanju v Karditsi. Slovenskemu občinstvu so se nazadnje predstavili pred štirinajstimi dnevi na koncertu v celjskem Narodnem domu. Na festivalu, ki se začne v petek, 5. junija in traja tri dni. bodo nastopili v hudi konkurenci izvrstnih bretonskih, letonskih skandinavskih in drugih zborov. J. Š. A. stopa in odličnih izvedb več kot zadovoljili prisotne v polni dvorani, posebno zanimivost pa je zasedbi zagotovila mednarodna mešana zasedba (pevec in gibalo skupine Slavko Ninič je iz Slavonije). Marc Ribot’s Rootless co-smopolitans so v preddverju Križank predstavili del newyorške avantgardistične scene s svežimi obdelavami znanih hitov iz bližnje preteklosti. Obdelave so marsikdaj mejile na neprepoznavnost, vendar pa jih je odlikovala svežina, jasna formalna struktura in včasih agresiven, vendar ne samozadosten zvok. Letošnji etno-večer so oblikovale tri mlade slovenske zasedbe, ki izvajajo slovensko ljudsko glasbo. Marko banda nadaljujejo tradicijo prekmurskega ljudskega godčevstva, bili so nekoliko nesproščeni, vendar to ni omejilo spontanega učinka. Kurja koža iz Celja je navdušila z že kar eksotičnim zvokom skorajda pozabljenih trstenk - »slovenskih Panovih piščali«. Trio je predstavil del štajerske tradicije. Duo Piščaci s Koprskega je v kratkem nastopu z odličnimi izvedbami predstavil del glasbene tra-ditije slovenskega dela in dela severne Istre in potrdil svojo vse bolj uspešno uveljavitev v slovenskem prostoru. Spričo odličnega prvega dela večera so kar nekako medlo izzveneli Italijani iz Padske nižine Calicanto, ki so iz ljudskega melosa zahajali v izrazito avtor- Večer z »Bugsy« Nocoj, od 21. ure dalje, bo v ljubljanskem Casino na Miklošičevi 9 potekal tematski večer, posvečen filmu Bugsy, ki je že začel igrati v Ljubljani. Večer prireja distributer Mladina film. Srečanje mladih lutkarjev Danes, 6. junija, ob 9.30 se bo izpred Lutkovnega gledališča Ljubljana za tremi maskotami Unime 92 odvil sprevod otrok Kluba mladih lutkarjev LGL, ki se bo z zastavicami napotil ob Ljubljanici čez Kongresni trg do Cankarjevega doma in se do 10.30 vrnil v LGL. Tam bo vseh 180 otrok, ki so letos obiskovali Klub, razveselila predstava Radovedni slonček. Otroke bo spodbujal k veselemu razpoloženju Božo Vovk, ki jih bo popeljal tudi po razstavi otroških izdelkov, pred gledališčem pa jim bo Alenka Pirjevec uprizorila še predstavo Lutke iz košare. Presenečenja so pripravili LGL, Fructal-Alko in Hotel Union. S. P. ske vode, in sicer s solidnimi izvedbami zelo raznolike glasbe niso uspeli prodreti do publike. Nekoliko so motili tudi italijanski komentarji, ki jih večji del publike ni razumel. Dva koncerta letošnje Druge godbe sta žal odpadla: to sta bila koncerta kitarskega eksperimentatorja Garyja Lucasa, ki je odpovedal evropsko turnejo, in koncert romskega violinista Pere Petroviča iz Rume, ki s svojim ansamblom ni mogel priti zaradi političnih razlogov. Tako je festival sklenil že omenjeni Tre-wor Watts s svojo skupino, ki je z mešanico jazzovske improvizacije in afriških ritmov ter melodike poskrbel za učinkovit in prijeten večer. Druga godba tako kljub izpadu dveh koncertov tudi letos ni razočarala. Nasprotno — celota je bila na zelo kakovostni ravni, izkazala pa se je že kar stalna in smiselno — glede na interese — porazdeljena publika, ki gotovo že z veseljem pričakuje naslednjo Drugo godbo. TOMAŽ RAUCH Dobrodelni koncert za Bosno Na pobudo bosanskih umetnikov bo v ljubljanski Operi SNG v nedeljo, 7. junija, ob 20. uri dobrodelni koncert Za Bosno. Nastopili bodo priznani umetniki, čisti izkupiček pa bo namenjen sarajevski Karitas oziroma bodo z denarjem kupljen sanitetni material poslali v Sarajevo, takoj ko bo to mogoče. Program dobrodelnega koncerta je zasnovan koncertno, pa tudi kot recital. Uvodoma bo dramska igralka Jerca Mrzel recitirala pesem Zelja Ta-deusza Rožewicza. Sopranistka Sonja Milenkovič, Sarajcvčan-ka, sicer pa stalna članica SNG Opere in Baleta v Ljubljani, bo zapela Massenetovo Elegijo, zatem bo spet nastopila Jerca Mrzel. Godalni orkester bo pod vodstvom Aleksandra Spasiča zaigral Elgarjevo Serenado za godalni orkester, za konec prvega dela pa bo violinist Saša Olenjuk iz Banja Luke, sicer pa koncertni mojster ljubljanske Opere, izvedel Vivaldijev Koncert za violino in orkester (Zima) iz Štirih letnih časov. V drugem delu bo najprej nastopil trobentar Stanko Arnold v Tartinijevem koncertu za trobento v D-duru. za konec pa bo orkester zaigral še Brittnovo Simple Symphony. DNEVNA OBVESTILA CANKARJEV DOM AVDICIJA ZA KRALJA LEARA Cankarjev dom in Drama SNG Ljubljana razpisujeta pevsko in plesno avidicijo za tri deklice, stare med 4. in 6. letom, ki bodo nastopale v predstavi Kralj Lear v vlogi Learovih hčera (Goneril. Rc-gan. Cordelija). Starše prosimo. da pošljejo prijave v tednu dni. Dodatne informacije dobile pri Veroniki Sorko, Cankarjev dom, Prešernova 10, telefon 158-121, int. 43-17. ko MLAČNIK, Robert VVALTL in komorni orkester. Ponovitvi: 14.. ob 16. uri in 20. junija, ob 17. uri. (Kosovelova dvorana, 250 (premiera), 150 sit) ERO Z ONEGA SVETA GOSTOVANJE IZ ZAGREBA! Ponedeljek, 8. 6., ob 20. uri: — Jakov Gotovac — opera v treh dejanjih. Dirigent Lo-ris VOLTOLINI, režiser Kre.šimir DOLENČIČ (Gallusova dvorana. 400. 300 sit) KRONOS QUARTET NAJ ZANIMIVEJŠA AMERIŠKA ZASEDBA MODERNE GLASBE Torek, 9. 6., ob 21. uri: KRONOS QUARTET. Zasedba: David HARRING-TON — violina. John SHER-BA — violina. Hank DUTT — viola. Joan JEANRENA-UD — čelo. (Gallusova dvorana. 500.400 sit. abonentom srebrnega abonmaja ponujamo vstopnice po polovični ceni!) Sobota, 6. 6., ob 21. uri: HA-MLETT PACKARD. Režija Tomaž ŠTRUCL, scenografija Roman BAHOVEC, kostumografija Tanja ZORN, avtor glasbe Brane ZORMAN, avtor teksta Hamlctt Rap Zdravko DUŠA, oblikovanje luči Igor BERGINC. Skupna produkcija Gledališča Glej in Cankarjevega doma! HAMLETI PACKARD se dogaja v trikotniku klasika — pop — računalnik . .. (Kosovelova dvorana, 250 sit) POHITITE - SAMO ŠE NEKAJ VSTOPNIC! Sobota, 6. (RAZPRODANO!), Nedelja, 7. in petek, 26. 6., ob 21. uri: - B. Slade: OB LETU OSOREJ. Režija Boris Kobal, igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. (Štihova dvorana, 350 sit) ZADNJA PREDSTAVA V TEJ SEZONI V ŠTIHOVI DVORANI! Petek, 12. 6., ob 21. uri. P. Shaffer: LETICIJA IN LU- ŠTREK. Režija Dušan JOVANOVIČ, igrajo Milena ZUPANČIČ, Polona VETRIH in Iztok VALIČ. (Štihova dvorana, RAZPRODANO!) Četrtek, 11. 6., ob 20. uri: KONCERT GODBE SLOVENSKE POLICIJE. Dirigent Milivoj ŠURBEK, solist Aci BERTONCELJ — klavir. Program: Gabrijelčič, Milhaud, Nicolas, Addin-sel, Russel Bennet. (Gallusova dvorana, 250. 200 sit) Petek, 12. 6., ob 20. uri: KONCERT SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA — zeleni abonma. Dirigent Jerome KALTEN-EACH (Francija), solistka Elisa-bet BALMAS (Nemčija) — violina. Program: O. Messiaen — Vnebohod, H. Duiilleux — Drevo sanj. koncert za violino in orkester, A. Roussel - Simfonija št. 3 v g-molu op. 42. (Gallusova dvorana, 440, 350, 270 sit) ob festivalu unima ’92 Sobota, 13. junija, ob 20. uri - PREMIERA: J. Haydn: PO-GORELA HIŠA - lutkovna opera. Režija Igor CVETKO in Jelena SITAR, dramaturgija Jelena SITAR, scenografija in lutke Zlatko BOUREK, kostumografija Diana BOUREK, dirigent Milivoj ŠURBEK, izvajalci Irena BAAR. (Karmen PALAJSA), Robert VRČON, (Vlado LEBA-RIČ). Marjan TRČEK, Jože KO-RES. Karel JERIČ, Sandi PAVLIN, Damjana ČERNE, Jože ROPOŠA, Uroš MAČEK, Mar- Do 9. 6., ob 20. uri: DO KONCA SVETA (UNTILL THE END OFTHE WORLD). Režija Wim VVENDERS, igrajo Max von SIDOVV, Jeanne MORE-AU, Solveig DOMMARTIN, VVilliam HURT, Sam NEILL. Dobra glasba (Nick Cave, Patty Smith. U2)! Slovenski podnapisi! (Linhartova dvorana, 250 sit) be drog? Javno televizijsko tribuno bo vodil prof. dr. Dušan KEBER. (Štihova dvorana, vabljeni!) Petek, 12., od 9.30 do 13. ure in od 15. do 19. ure in sobota, 13. junija, od 9.30 do 13. ure: FILOZOFIJA IN KOGNITIVNI IZZIV — mednarodni simpozij v sodelovanju z Društvom za analitično filozofijo in filozofijo znanosti. (Sejna El, vabljeni?) Petek, 12. 6., ob 10. uri: STRUKTURA MUZEJSKEGA PREDMETA KOT NOSILCA PODATKOV. Predava prof. dr. Peter Van Mersch z Reinvvardt Academy iz Amsterdama — ciklus MUZEOFORUM, simultan prevod. (Sejna E3. vabljeni!) Do 9. junija: RAZSTAVA OX-FORD PROJECT - Cankarjeva založba in Oxford University Press. Razstava likovnih, tehničnih in jiterarnih izdelkov osnovnošolcev. (Sprejemna dvorana, vabljeni?) Sreda, 10. jun., ob 19. uri — J. M. R. Lcnz: DOMAČI UČITELJ ALI PREDNOSTI PRIVATNE VZGOJE. Abonma DIJAŠKI 4 VEČERNI in IZVEN (KONTO). Četrtek. 11. jun., ob 19. uri — J. M. R. Lenz: DOMAČI UČITELJ ALI PREDNOSTI PRIVATNE VZGOJE. Abonma ČETRTEK in IZVEN (KONTO). Petek. 12. jun., ob 19. uri — J. M. R. Lenz: DOMAČI UČITELJ ALI PREDNOSTI PRIVATNE VZGOJE. Abonma ŠTUDENTSKI DRUGI in IZVEN (KONTO). Milenkovič (sopran), Saša Olenjuk (violina), Stanko Arnold (trobenta) in Jerica Mrzel (igralka) Zaradi poškodbe enega izmed igralcev smo morali deloma spremeniti razpored predstav, za kar se obiskovalcem najvljudneje opravičujemo. Do 19. julija: MAGIČNA MOČ OBLIKE - NAKIT OD NEK-DAJ DO DANES. Historični nakit iz zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj in Arheološkega muzeja Zadar ter sodobni nakit oblikovalke Miše JELNIKAR. (Galerija CD, 50, 25 sit) Center za informacije in prodajo vstopnic (pasaža Maximarketa) je odprt vsak delavnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon 222-815. Četrtek, 11., 20.30 in petek, 12. 6., ob 20. uri: ČRNO OGRINJALO (Black Robe). Režija Bruce BERESFORD, scenarij Brian MORE, fotografija Peter JAMES, igrajo Lothaire BLU-TEAU (Jezus iz Montreala), Aden YOUNG, Sandrine HOLT, August SCHELLEN-BERG. Proizvodnja ZDA, 1992. Slovenski podnapisi! (Linhartova dvorana, 250 sit) Ponedeljek, 8. 6., ob 17. uri: FRIEDERICH HAYEK IN LIBERALIZEM V SLOVENIJI Okrogla miza knjižne zbirke KRT ob Hayekovi knjigi Usodna domišljavost. Sodelovali bodo: dr. Bogomir KOVAČ, dr. Slavko GABER. dr. Veljko RUS, dr. Božo REPE, dr. Rajko PIRNAT in drugi. (Sejna V4, vabljeni!) Vpisovanje Zelenega abonmaja Simfonikov RTV Slovenija bo v blagajni Cankarjevega doma za nove abonente od 8. do 12. junija, od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. UNIMA ’92 Od 14. do 19. junija: 16. svetovni kongres in festival lutkarjev. Slovesna otvoritev bo 14. junija, ob 20.30 v Linhartovi dvorani s predstavo Lutkovnega gledališča lljubljana KRESNA NOC (za odrasle). Organizatorji: Slovenski center mednarodne lutkarske zveze, Cankarjev dom in Lutkovno gledališče Ljubljana. Kulturni dom španski borci Sobota, 6. junija, ob 17. uri: FINALE DP V PIONIRSKI KONKURENCI - SHOW DAN-CEA, ob 19.30 FINALE DP V MLADINSKI KONKURENCI - SHOW DANCEA. Prodaja vstopnic uro pred začetkom. Nedelja 7. junija, ob 20. uri: RE-VIJA NAJBOLJE UVRŠČENIH PLESALCEV IN SKUPIN SHOW DANCEA. Prodaja vstopnic uro pred začetkom. Torek, 9. 6., ob 19. uri: 10 SKA-LERASOV VEČER - DUHOVNI ODNOS MED TERAPEVTOM IN ČLOVEKOM V STISKI. Pogovor Andra SKA-LERASA z dr. Janezom RUGLJEM. (sejna E3, 150 sit) GLEDALIŠČA CENJENE ABONENTE vljudno vabimo k vpisu abonmaja v sezoni 92/93. PREDVPIS ZA DOSEDANJE ABONENTE bo od 8. do 13. junija, PREDVPIS ZA NOVE ABONENTE pa od 15. do 20. junija. Predvpis bo v vpisni pisarni na Upravi SNG, Cankarjeva 11/1 (tel. 061/210-336). PISARNA BO MED PREDVPISOM ODPRTA VSAK DELAVNIK OD 9. DO 12. IN OD 15. DO 18. URE, OB SOBOTAH OD 9. DO 12. URE. Repertoar v sezoni 92/93: W. Shakespeare: KRALJ LEAR, režiser Dušan JOVANOVIČ - koprodukcija s Cankarjevim domom Gregor Strniša: SAMO- ROG, režiserka Meta HOČEVAR Arthur Schnitzler: ANA- TOL, režiser Zvone ŠEDLBAUER J. B. Moliere: LJUBEZEN ZDRAVNIK PO SILI, režiser Vinko Moderndorfer Max Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE, režiserka Barbara HIENG - SAMOBOR Brian Friel: PLES V AVGUSTU, režiser Dušan JOVANOVIČ BLAGAJNA DRAME je odprta vsak delavnik od 11. do 12. ure in od 18. ure do začetka večerne predstave. Rezervacije ob istih urah, telefon 221-511. PERft BALET Torek, 9. 6., ob 21. uri: DRŽAVA, DRUŽBA IN DROGE — Ali potrebujemo nacionalni program za preprečevanje zlora- DRAMA SNG VS=gy V LJUBLJANI Ponedeljek, 8. jun., ob 19. uri - J. M. R. Lenz: DOMAČI UČITELJ ALI PREDNOSTI PRIVATNE VZGOJE. .Abonma PONEDELJEK in IZVEN (KONTO). Torek, 9. jun., ob 19. uri — J. M. R. Lenz: DOMAČI UČITELJ ALI PREDNOSTI PRIVATNE VZGOJE. Abonma ŠTUDENTSKI PRVI in IZVEN (KONTO). Sl OvENSKO NARODNO Gl E DALlSCE l JUBlJANA NOVO! MOŽNOST PLAČILA S KARTICO EUROCARD! Začetki vseh opernih in baletnih predstav so ob 19. uri. Vse predstave so za izven in konto. — Operni repertoar — Strauss: NETOPIR — 6. 6. — dirigent Igor Švara, nastopajo Jerič, Kušar, Jeraša, Lcbarič, Ko-res. F. Radovan. Breznik, Wa-bra, Morača. Spruk. Gorenc — ZADNJIČ V SEZONI? — Baletni repertoar -- Adam: GISELLE - 22. in 23. 6. ob 20. uri v CD. I — Koncertni repertoar — KONCERT ZA BOSNO I — 7. 6. ob 20. uri - dirigent I Aleksandar Spasič, solisti Sonja POZOR! OPERA JE ZDAJ DOSTOPNA TUDI INVALIDOM NA VOZIČKIH. VSTOP PROST! Blagajna: od 11. do 13. in od 17. do 19. ure; ob sobotah od 11. do 13. ure in uro pred predstavo; rez.: 331-950 med 9. in 11. uro! VPIS ABONMAJEV! Repertoar! Golob — Krpanova kobila, R. Strauss — Ari-adna na Naksosu, Massenet — Manon, Germania — Molitveni stroj Noordung, Lopez — Macbeth Vpisna pisarna (Cankarjeva 11/1) bo za dosedanje abonente odprta od 8. do 13. 6., za nove abonente pa od 15. do 20. 6., med 9. in 12. ter 15. in 18. uro, ob sobotah samo ‘ dopoldne. Izdali smo abonmajsko zloženko, ki Vam jo na željo brezplačno pošljemo. MGL Mestno Gledališče Ljubljansko Danes in v sredo, 10. junija, ob 20. uri — Janez Hočevar - Rifle, Maja Boh in Evgen Car v uspešnici sezone — E. Kishon: BILJE ŠKRJANEC za IZVEN in KONTO. Ponedeljek, 8. junija, ob 20. uri — Luigi Pirandcllo: KAJ JE RESNICA — za abonma ŠTUDENTSKI B in IZVEN. Torek, 9. junija, ob 20. uri — Luigi Pirandello: KAJ JE RESNICA za abonma TOREK in IZVEN. NAPOVEDUJEMO: Četrtek, 11. junija, ob 20. uri - C. Goldoni: PAHLJAČA - za IZVEN in KONTO. ZADNJIČ V TEJ SEZONI! Vstopnice so v prodaji v Prodajno informativnem centru — PIC MGL vsak dan od 10. do 12. ure in uro pred predstavo. Telefon 210-852. Sponzor MGL je Dnevnik. VPISOVANJE ABONMAJEV ZA SEZONO 92/93 Naše cenjene abonente vabimo, da obnovijo svoj abonma za sezono 92/93 ŽE V JUNIJU. VPIS BO OD 15. DO 30. JUNIJA, vsak delavnik dopoldne od 10. do 12. ure v Prodajnem informativnem centru — PIC MGL (pasaža). Repertoar 92/93 in cenik lahko dobite v PIC MGL ozi- roma ga boste prejeli po pošti. K vpisu vabimo tudi NOVE ABONENTE! STIKOVA VROČA LINIJA 061 113-201 Slovensko mladinsko Gledališče Ljubljana Sreda, 10. junija, ob 20.30 - Peter Weiss — Vito Taufer: NOČ GOSTOV, za IZVEN (27). Družinska grozljivka kot žanrski miks, v katerem boste lahko občudovali operne vragolije, baletne travestije, stripovsko estetiko. Miniatura Vita Tauferja, ki z igralskimi kreacijami preseneča tudi najbolj razvejene gledališke sladokusce. z>e^včt: Četrtek. 11. junija, ob 21. uri (zaključeno za goste) Slovensko mladinsko gledališče in Kozmokinetično gledališče Rdeči pilot RAZGLAŠATA 100. lansiranje predstave Zenit Stota predstava je stoto lansiranje dramskega observatorija Zenit, ki je po ljubljanski premieri v snegu in letu 6. decembra 1988, preletela Evropo in v lanskem letu na festivalu Theater der Welt v času vojne na Slovenskem promovirala mlado državo. Jubilejna stota predstava je praznik retrogradnega in umetniškega gledališča. Prodaja in rezervacije vstopnic: med 10. in 12. ter 15. in 17. uro (ob sobotah med 10. in 12. uro) v lokalu SMG na Trgu francoske revolucije 5 (telefon 153-312) ter dve uri pred vsako predstavo pri blagajni gledališča, telefon 301-286. Danes, 6. junija, ob 21. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma HAMLETT PACKARD Skupna produkcija GLEDALIŠČA GLEJ in Cankarjevega doma. iPi*evHo64£i*u§6« ZAKLJUČNO SREČANJE OTROK KLUBOV MLADIH LUTKARJEV Lutkovnega gledališča Ljubljana SOBOTA, 6. junija, ob 9.30: sprevod skupine otrok izpred LGL nato ob Ljubljanici čez Kongresni trg do Cankarjevega doma s tremi maskotami UNIMA ’92 in nazaj do gledališča. Ob 10.30 na Velikem odru predstava Boža Vovka: RADOVEDNI SLONČEK in ogled razstave otroških izdelkov v preddverju gledališča. Ob 11.30 pred gleda- liščem predstava Alenke Pirjevec: LUTKE IZ KOŠARE. Sponzorji prireditve so: Lutkovno gledališče Ljubljana, FRUC-TAL-ALKO in Hotel UNION. Veliki oder SOBOTA, 6. junija, ob 17. uri - Aleksander S. Puškin: PRAVLJICA O CARJU SALTANU. IZVEN. Predstava je uvrščena v program UNIMA’92. Primerna je za gledalce od 6. leta starosti naprej. Gledališka blagajna je v soboto odprta od 11. do 12. in uro pred predstavo. Informacije ob enakem času po telefonu 314-962. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR '-r j ic. SNG M A K I H O K’ J. B. Moliere v režiji PAOLA MAGELLIJA Z MATJAŽEM TRIBUŠONOM v naslovni vlogi. DOBRODOŠLI V HIŠI DON JUANA TENORIA! SOBOTA, 6. JUNIJA, ob 19.30 - J. B. Moliere: DON JUAN. Za red SOBOTA 1 in IZVEN. NEDELJA, 7. JUNIJA, ob 19.30 - J. B. Moliere: DON JUAN. Za red REPRIZA in IZVEN. TOREK, 9. JUNIJA, ob 19.30 - J. B. Moliere: DON JUAN. Za red ZLEENI. SREDA, 10. JUNIJA, ob 19.30 - J. B. Moliere: DON JUAN. Za red ORANŽNI. G. Buchner: v oj te 1 V REŽIJI PAOLA MAGEL- LIJA Zmagovalka Borštnikovega srečanja 91 in nagrajenka SGAJ 91 znova na odru Minoritske cerkve Drama SNG Maribor. V glavnih_ vlogah: Ksenija Mišič in Brane Šturbej. SOBOTA, 13. JUNIJA, ob 20. uri — G. Buchner: VOJČEK. Za red PREMIERSKI. V Minoritski cerkvi na Lentu. Število sedežev je omejeno, zato naprošamo vse abonente reda PREMIERSKI, da si vstopnice z abonmajskimi izkaznicami pravočasno zagotovijo pri gledališki blagajni. NEDELJA. 14. JUNIJA, ob 20. uri: G. Buchner: VOJČEK. Za red PREMIERSKI. V Minoritski cerkvi na Lentu. Število sedežev je omejeno, zato naprošamo vse abonente reda PREMIERSKI, da si vstopnice z abonmajskimi izkaznicami pravočasno zagotovijo pri gledališki blagajni. MALI ODER KABARET XX. STOLETJA: Darja Švajger — Peter Wegele: AS TIME GOES BY V Kabaretu XX. stoletja sc tokrat predstavlja pevka DARJA ŠVAJGER ob spremljavi pianista PETRA \VEGELEJA z znanimi pesmimi iz najboljših hollywood-skih časov. Scenski gib jc zasnovala Maja Srbljenovič—Turcu. Darja Švajger nastopa v kostumu Lea Kulaša. Spoštovane abonente obveščamo, da lahko obiskujejo predstave Kabareta XX. stoletja z abonmajskimi vstopnicami s predhodnimi rezervacijami. Predstave v Kabaretu DRAME odslej ne bodo razpisane za posamezne abonmaje. Dobrodošli v kabaretu Drame! ČETRTEK, 11. JUNIJA, ob 21. uri: KABARET XX. STOLETJA: AS TIME GOES BY. Nastopa pevka DARJA ŠVAJGER ob spremljavi pianista Petra Wegele-ja. Za ABONENTE in IZVEN. PETEK, 12. JUNIJA, ob 2L uri: KABARET XX. STOLETJA, AS TIME GOES BY. Nastopa pevka DARJA ŠVAJGER ob spremljavi pianista PETRA WE-GELEJA. Za abonente in IZVEN. GENERALNI SPONZOR DRAME SNG MARIBOR: SKB BANKA D.D. LJUBLJANA OperaBalet SLOVENSKO NAH00N0 GLEDALIŠČE MARIBOR ^UTIRAVIATA TOREK, 9. JUNIJA, ob 19. uri - G. Verdi: LA TRAV1ATA. GOSTOVANJE V DRŽAVNI KIJEVSKI OPERI TARAS ŠEVČENKO. Dirigent: Stane Jurgec. Režiser: Wazlaw Orli-kowsky. Pojejo: Gianfranco Pa-stine, Natalija Vorobjova, Nikola Mitič in drugi. SREDA. 10. JUNIJA, ob 19. uri - E. Kalman: KNEGINJA ČARDAŠA, GOSTOVANJE V DRŽAVNI KIJEVSKI OPERI TARAS ŠEVČENKO. Diri-gent: Stane Jurgec. Režiser: Wa-zlaw Orlikowsky. PETEK, 12. JUNIJA, ob 19. uri - E. Kalman: KNEGINJA ČARDAŠA. GOSTOVANJE V DRŽAVNI KIJEVSKI OPERI TARAS ŠEVČENKO. Dirigent: Slane Jurgerc. Režiser: Wa-zlaw Or!ikowsky. JEVŠKI OPERI TARAS ŠEVČENKO. Dirigenta: Simon Robinson in Igor Palkin. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ MALI GLEDALIŠKI FESTIVAL predstav PG Kranj kor. ljudska: MOJCA POKRAJCULJA (8. 6.. ob 18. uri) Z. Zupančič NORČAVI STRIČEKFRAK (9. 6., ob 18. uri) A. Landsbergis IDIOTOVA ZGODBA (10. 6., ob 20. uri) M. Zupančič: SLASTNI MRLIČ (11. 6., ob 20. uri) G. Feydeau: DO-RE-MI-FEY-DEAU (12. 6., ob 20. uri) E Albee- KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF (13. 6., ob 20. uri) Cene vstopnic za otroški predstavi so po 50,00 SLT, za druge predstave pa po 100,00 SLT. Rezervacije in prodaja vstopnic vsak delavnik dopoldne v upravi gledališča (tel.: 064 222-681). PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE disertacijo z naslovom: »FUNKCIONALNE ADAPTACIJE V RETINI TRAVNEGA GLAVAČA Zosteriscssor ophiocepha-lus Pallas 1811 (PISCES: GOBI-IDAE). Javni zagovor bo v torek, 9. junija, ob 12. uri na Oddelku za biologijo, Praktikum II, Ljubljana, Aškerčeva 12/III. EPIC NIGHT z D. J. Romanom danes za vse žurerje, jutri pa ROZA DISCO z otvoritvijo razstave Dareta. SKB - AURUM Sefi vrhunske tehnologije BAUER ZURICH v središču mesta, od 4.500 SLT letne najemnine naprej Slovenska c. 56/58 (f itova 40), (JUBLJANA tel. 061/317-568,317-953 DOSTOPNI VES DAN SOBOTA, 6. junija, ob 20.30 — v Solkanu A. P. Čehov — D. Jančar: DVOBOJ v režiji Jožeta Babiča za ZKO Idrija, Logatec in IZVEN. OBVESTILA (več kot plesna šola ) NA GOSPODARSKEM RAZSTAVISll hala B2/II - tel: 110-211 INFORMACIJE, REZERVACIJE, VPIS: od 10. do 12. ure in od 15. do 20. ure. Duhovna univerza vas obvešča Zaradi izrednega zanimanja bo informativni dan z vpisom še v sredo, 10. 6., ob 18. uri na Srednji šoli za strojništvo, Aškerčeva 7. Inf. (061) 556-822. 15537 Telefon ZATE - ZAUPNI TELEFON za otroke, ženske, družino, žrtve nasilja in vse nemočne 323-353, vsak dan od 16.—21. ure. Odrasle vabimo v tečaj: DRUŽABNI PLES I, ki se začne v sredo, 3. junija. KONCERTI SLOVENSKI KOMORNI SOBOTA. 13. JUNIJA, ob 19. i uri - G. Verdi: LA TRAV1-I ATA. GOSTOVANJE V DRŽAVNI KIJEVSKI OPERI TARAS ŠEVČENKO. Dirigent: Stane Jurgec. Režiser: VVazlavv Orlikowsky Pojejo: Gianfranco Pastine. Natalija Vorobjova. Nikola Mitič in drugi. NEDELJA. 14. JUNIJA, ob 19. uri:4 GALA KONCERT. GO-! STOVANJE V DRŽAVNI KI- ZBOR vabi na 9. koncert vokalnega abonmaja, ki bo 7. junija 1992, ob 19. uri v dvorani Slovenske filharmonije. Nastopil bo baritonist Marko Fink. solist salzburške in baselske opere. Na sporedu bosta cikla samospevov Dichterliebc Roberta Schumanna in Florcs Argentinas Carlosa Gu-astavina. Vstopnice so v prodaji uro pred začetkom koncerta pri blagajni Slovenske filharmonije. Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Oddelek za biologijo obvešča, da bo mag. Damjana OTA. dipl. biol.. zagovarjala svojo doktorsko SOS telefon za ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA VSAK DAN, od 18. do 23. ure na št. (061) 441-993. Anonimni alkoholiki Vas zanimajo naše izkušnje*’ Pokličite nas: 061/311-524. 061/451-022. 061/319-322. 061/714/238 ali nam pišite A A — 61 1 16 — p. p. 12 SOS za nezaposlene in socialno ogrožene. VZAJEMNOST, Komenskega 7, Ljubljana Tel.: (061) 110-044, int. 210, (061) 312-370 Uradne ure od 7. do 18. ure. 6. stran ★ DELO Pred zadnjo etapo je Bonča spet v rumenem V etapi od Gradca do Dunaja Valterju Bonči končna zmaga v kolesarski dirki Po Avstriji skoraj ne more uiti — Tudi med ekipami Slovenija zanesljivo vodi GRADEC, 5. junija — Zdaj so stvari spet na pravem mestu: slovenski in avstrijski kolesarji, ki so v četrtek skoraj neodpustljivo lahkomiselno podarili rumeno majico Poljaku Grzegorzu Piwowarskemu, so v današnji predzadnji etapi 44. mednarodne dirke Po Avstriji izvedli uspešno revanšo in si povrnili izgubljene položaje. Valter Bonča bo v zadnji etapi vnovič branil rumeno majico pred Avstrijci Petrom Luttenbergerjem, Dietmarjem Hauerjem in Georgom Totschnigom, ki mu na vrhu sledijo z 20,33 oziroma 51 sekundami zaostanka. Poljsko moštvo se je levje borilo za rumeno majico Grzegorja Pivvovvar-skega, ki je specialist za moštveni kronometer. Ta je na 1642 m visokem Klippitztorlu, prvem gorskem cilju dobrih 20 km po štartu, in za tem po 51,5 km na Preiteneeggu (1078 m) še držal vodilni položaj. »Ob vzponu na Klippitztorl sem imel precej težav. Nisem imel najboljšega dne, slaba cesta pa me je sploh precej motila, tako da nisem mogel odgovoriti na napad Hauerja, Belgijca Janssensa in Luttenbergeija. Potem je kriza minila in ko smo po spustu to trojico ujeli, je šlo vse po pričakovanjih,« je ob koncu etape v Gradcu pripovedoval Valter Bonča. Tudi na drugem gorskem cilju dvoboj s Poljaki še ni bil odločen, ko pa je © V Oseku 3. dirka A-A v motokrosu LENART — V Slovenskih Goricah pripravlja AMD Mototurist to nedeljo, tretjo mednarodno dirko v motokrosu za pokal Alpe-Adria (ob 13.30), dan prej, v soboto pa še četrto dirko za DP v motokrosu do 80, 125 in 250 ccm (ob 14. uri). Osrednja prireditev bo nedvomno tretji tek motokrosistov za pokal Alpe-Adria z mednarodno udeležbo tekmovalcev iz Avstrije, Nemčije, Italije, ČSFR, Madžarske, Bolgarije, Slovenije in morda Hrvaške. V treh vožnjah na dirkališču Osek se bodo motokrosisti pomerili za točke v uradni konkurenci med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. Pri tem bodo seveda slovenski dirkači skušali ponoviti prva dva sijajna nastopa v Arcu in Neuhausu. V ekipni konkurenci vodi namreč reprezentanca Slovenije z 216 točkami pred Avstrijo 188 in Italijo 174, med posamezniki pa je trenutno prvi lanski zmagovalec v pokalu Avstrijec Manfred Kainz s 94 točkami pred našim Boštjanom Kampušem 93 in Brankom Peršohom iz Slovenskih Konjic s 76 točkami. Največ tokrat pričakujejo od domačina Kampuša iz Ščavnice, ki je za to dirko dobil novo specialko 250 ccm in bo po napovedih gotovo jurišal na zmago. Ogled obeh dirk v Oseku bo brezplačen. (F. D.) vodilna skupina 16 kolesarjev naskok na spustu proti Koflachu povečala, so se začela kazati znamenja, da rumeni majici in tovarišem pojemajo moči. Proti cilju v središču Gradca so nato Bonča in Premužič, ki sta bila od naših med ubežniki, avstrijski kolesarji, trije Norvežani, po dva Nizozemca in Švicarja, po en Čehoslovak, Nemec, Francoz in Belgijec vsak kilometer stopnjevali naskok in kmalu je bilo že povsem zanesljivo, da se bo Piwowar-ski poslovil od rumene majice. Seveda je v finišu sledil še medsebojni obračun, komu bo pripadla etapna zmaga in s tem tudi bonifikacija 15 sekund (10 za drugo in 5 za tretje mesto). Valter Bonča in Boris Premužič, ki sta ves čas imela pobudo, Idrijčan, že zmagovalec dirke Po Avstriji in kraj Grossglockneija leta 1989, sije celo privozil nove tri sekunde prednosti pred Luttenbergerjem na letečih in drugem gorskem cilju, sta seveda morala predvsem budno paziti na Avstrijca. Z zmago bi se namreč našemu kolesarju približal na vsega pet sekund in to bi bil zelo pičel naskok pred jutrišnjo zadnjo etapo od Gradca do Dunaja (185 km), ki glede na konfiguracijo proge nikakor ne bo lahka. »To zagotovo ne bo miroljubna preizkušnja,« je na cilju obljubil Peter Luttenberger, ki bi mu etapna zmaga prinesla tudi uvrstitev v olimpijsko moštvo. V Gradcu mu na zadnjih metrih še enkrat ni uspelo uresničiti tega cilja, kajti Belgijec Marc Janssen, Di-etmar Hauer in Nizozemec Erik Dek-ker so znali uveljaviti svoje Sprinterske sposobnosti, naša najboljša pa sta bila prav tako na cilju za nekaj metrov pred njim. »Za napovedi zdaj ni pravi čas, bolje je počakati na jutrišnji cilj na Dunaju. Zadnjih 50 km je šlo vse, kot je treba. Ne nama ne Avstrijcem drugega kot voziti do skrajnih moči niti ni preostalo,« je bil komentar Valterja Bonče na cilju. »Imamo rumeno majico, to je najvažnejše. Danes so Avstrijci vendarle sodelovali, a so bili pripravljeni vleči šele po drugem gorskem cilju. Jutri nas čaka še en težak dan, a se vendarle nadejamo najboljšega,« je zadovoljen dejal vodja našega moštva Franc Hvasti. Kako tudi ne: moštvo Sloveni- Vodi Irec Henry LINCOLN — V predzadnji etapi dirke Po Britaniji je zmagal Belgijec Coopens pred Belgijcem Clercquom in Angležem Luckwellom, ki sta zaostala 11 in 21 sekund. Skupno vodi Irec Henry, Belgijec Willems zaostaja 19 sekund, Anglež Hoban pa 35. V Maribora drevi prvič s profesionalci iz ZDA V dvorani Tabor bo ob 19. uri slovenska košarkarska reprezentanca igrala z ekipo Lee Jeans LJUBLJANA - Drevi se začenja sklepni del priprav slovenske košarkarske reprezentance za nastop na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju v Bilbau. S selekcijo ameriških profesionalcev bodo naši do prihodnje nedelje skupno odigrali pet tekem, v katerih naj bi stopnjevali formo do ravni, kakršno si želijo pred startom v Španiji. Dva dni počitka sta bila gotovo nadvse potrebna, kajti reprezentanca je v šestiH dneh odigrala šest zelo zahtevnih tekem. S turneje po Nemčiji in Nizozemski se je vrnila s petimi zmagami in enim samim porazom (v tretji tekmi z Nemčijo), kar je bilo tudi za mnoge evropske strokovnjake prava senzacija. Nihče namreč ni pričakoval, da je tudi tretja selekcija s področja bivše Jugoslavije tako močna. Za slovenski košarkarski image v Evropi je bila turneja nadpovprečno uspešna, prenosi nastopov naše reprezentance na Screensportu pa so za precejšen del Evrope pomenili pravo odkritje. Tako Slovenija v Bilbao gotovo ne bo prišla kot anonimna ekipa. kar ji po svoje lahko celo škodi, saj je nihče ne bo jemal kot samo »enega izmed udeležencev skupine A«. »Tudi po vedenju, odnosih in igri, torej celostnem nastopu, so bili fantje na izjemno visoki ravni in so Slovenijo predstavili evropski košarki v najlepši luči,« ni skoparil s pohvalo sicer zelo kritični vodja inž. Kristančič. Če je ameriška selekcija Lee Jeans res tako kakovostna, kot zagotavljajo menedžeiji, potem čaka • Vodstvo izraelske košarkarske reprezentance je na vsak način skušalo slovensko ekipo »odpeljati« v Izrael. Ker je košarkarska zveza Izraela odpovedala turnejo Jugoslovanov, je tudi sama ostala brez treh pripravljalnih tekem. Toda vodja slovenske reprezentance inž. Boris Kristančič in trener Zmago Sagadin sta morala povabilo zavrniti, ker imajo naši v prihodnjih desetih dneh že dogovorjenih pet tekem z ameriškimi profesionalci. našo reprezentanco pet res zahtevnih tekem, Mariboru in drugim organizatorjem srečanj pa se obetajo prvorazredni spektakli. (S. T.) DANES ATLETIKA MARIBOR: atletski miting Top 12, ob 16. uri. BADMINTON LJUBLJANA: finalni turnir ekipnega prvenstava, od 9. ure v dvorani OS Danile Kumar. BALINANJE Superliga: SGP Gorica — Brdo, Radovljica — Balinček, Skala - Hrast, Polje - Trata, Sloga - Sovič (ob 15. uri). 1. liga: Primskovo 7 Bičevje, Železničar — Slavija, Šiška — Iskra CEO, Huje - Termotehnika, Svoboda — Jadran (ob 9. uri). BESEBALL 1. liga: Golovec — Everex Gunclje ob 10. uri v Štepanjskem naselju, Hof-mann Ježica — Kranjski lisjaki ob 10. uri na Ježici, Ultra Stop Zajčki? Celje ob 16. uri v Polju. GIMNASTIKA LJUBLJANA: DP starejši pionirk (ob 14. uri), finale pokala Slovenije za članice in mladinke (ob 16. uri), še jutri ob 10. uri na Taboru. KARTING LJUBLJANA: dirka za DP ob 15. uri. KEGLJANJE LJUBLJANA: DP dvojic — ženske na kegljišču Maksa Perca ob 11. uri, še jutri ob 10. uri. CELJE: DP dvojic — moški v Golovcu ob 11. uri, še jutri ob isti uri. KONJENIŠTVO MARIBOR: turnir v preskakovanju ovir ob 9. in 14. uri, še jutri ob isti uri; kasaški troboj Slovenija—Avstrija—Madžarska ob 15.15. MOTOKROS OSEK: 4. dirka za DP do 80, 125 in 250 ccm ob 12. uri. NAMIZNI TENIS KRANJ: mednarodni turnir Merkurja v avli SO Kranj ob 10. uri. PLAVANJE LJUBLJANA: tradicionalni mednarodni miting za pokal mesta Ljubljane, kopališče Kolezija, ob 9.30 in 17. uri; še jutri ob 9.30, ob 18. uri pa tradicionalna štafeta članstva PK Ljubljana 100x50 m. ŠAH KOPER: kvalifikacijski dvoboj za uvrstitev v prvo državno ligo Zusterna — Domžale v salonu hotela Triglav, pričetek ob 16. uri. TENIS VELENJE: državno prvenstvo za igralce in igralke do 14. leta (do ponedeljka). I. SL — moški: Celje Klasje — Uni-verzale Domžale, Olimpija — Partizan Medvode, ŠTK Velenje — Sting Slovan, Branik — Triglav I. (vse ob 9. uri). I. SL — ženske: Univerzale Domžale — Olimpija I, Murgle — Koper, Lenart — Olimpija II, Branik — ŠTK Velenje (vse ob 9. uri). JUTRI BALINANJE ŠKOFJA LOKA: polfinale DP dvojic, vzhodna skupina, ob 9. uri. ILIRSKA BISTRICA: polfinale DP dvojic, zahodna skupina, ob 9. uri. KARTING LJUBLJANA: mednarodna dirka za nagrado mesta Ljubljane, ob 15. uri. MOTOKROS OSEK: 3. mednarodna dirka Alpe-Adria, ob 13.30. NOGOMET OČL-zahod: Studio D-Brda, Ilirija — Jesenice, Triglav — Slavija Set, je ima že prav tako v rokah zanesljivo ekipno zmago, ki bo naša prva na tej sloviti dirki . . . Rezultati — 9. etapa (122 km): 1. Janssens (Bel) 3; 05:17, 2. Hauer (Avs), 3. Dekker (Niz), 4. Pedersen (Nor), 5. Meyer (Nem), 6. Totschning. (Avs), 7. Overaas (Nor), 8. Lanz (Švi), 9. Herve (Fra), 10. Vacek (ČSFR), 11. Bonča (Slo), 12. Gro-enendaal (Niz), 13. Premužič (Slo), 14. Luttenberger (Avs), 15. Wernli (Švi) — vsi v času zmagovalca, . . . 31. Glivar +5:01, 40. Bertoncelj +12:39, 48. Kranjec +12:39, 59. Pagon +22:11. Skupna razvrstitev — posamezniki: 1. Bonča 32;27:54, 2. Luttenberger +0:20, 3. Hauer +0:33, 4. Totschnig +0:51, 5. Lanz (Švi) +2:04, 6. Vacek +2:40, 7. Phvovvarski (Pol) +2:46, 8. Dekker +3:03, 9. Herve +3:39, 10. Premužič +4:32, 15. Glivar +9:08, 31. Bertoncelj +24:08, 41. Kranjec 35:23, 44. Pagon +39:43. Ekipe: 1. Slovenija 97; 20:01, 2. Avstrija +22:46, 3. Francija +23:57, 4. Norveška +24:39, 5. ČSFR +26:40, uvrščenih 14 ekip. OTO GIACOMELLI • Debevčeva 15. zmaga za SP MILANO — Z osvojitvijo 1. mesta v strelskem maratonu z MK puško na Milano ’92, je Rajmond Debevec dosegel že 15. zmago v tekmovanjih za svetovni pokal. V finale 3 x 40 se je Debevec s 1161 krogi uvrstil kot drugi, toda že po drugem finalnem strelu je prešel v vodstvo, ki ga je nato le še povečeval do zmagovitih 1259 krogov. Drugi je bil Francoz Bury 1255,1 (1162), tretji pa Maksimovič (ZRJ) 1253,6 (1158). Uspešnejši pa je bil Maksimovič v Milanu pred tem, saj je v streljanju z MK puško na 60 m leže osvojil prvo mesto s 695,8 (594) kroga, medtem ko je Debevec v tej preizkušnji osvojil 4. mesto s 694,2 (593) kroga. Drugo mesto je osvojil Fra-nec Hovila 694,9 (592), 3. mesto pa Avstrijec Waibel 694,7 (593). Tekmovanje pa so končale tudi ženske z zračno pištolo, kjer je prepričljivo zmagala Jasna Sekarič (ZRJ) s 488,1 (387) krogi, druga je bila Italijanka Suppo 482,5 (385), tretja pa Nemka Stein 479,4 (379). Od Slovenk je bila najuspešnejša Denis Bola s 373 krogi na 32. mestu, Mačkova in Toroševa pa sta si s krogom manj podelili 34. mesto. Z MK puško 3 x 20 je pri ženskah zmagala Madžarka Forian 677,8 (580) pred Mihajlovičevo (ZRJ) 672,7 (576) in Nemko Giese 472 (577). Naša mlada strelka Renata Oražem pa je s 564 krogi dosegla nov slovenski rekord in se uvrstila na 27. mesto. (L. M.) Tudi po prvi etapi v Dolomitih še Indurain V 13. etapi kolesarske dirke po Italiji je zmagal Italijan Franco Vona — Prepozen napad CORVARA — Tudi v prvi etapi v Dolomitih, kjer so morali udeleženci kolesarske dirke po Italiji premagati tri visoke gorske prelaze, tekmeci niso mogli do živega Miguela Indurainu. Vodili je bil kos vsem napadom, na cilju v Corvari pa se uvrstil na drugo mesto tri sekunde za Francom Vono, ki je na letošnjem giru dosegel že drugo etapno zmago. Induraina ki je ostal pravzaprav brez pomočnikov iz svoje ekipe, tekmeci začeli utrujati prepozno, zato ni bilo nobenega upanja, da bi ga spodrinili z vodilnega položaja. Rezultati — 13. etpa — Bassano del Grappa — Corvara (204 km): 1. Vona (It) 6:29,04, 2. Indurain (Šp) +3, 3. Chiappucci (It), 4. Giovannetti (It) oba enak čas 6. Ko je kolesarska karavana dopoldne krenila iz znanega kolesarskega središča Bassano del Grappa, kjer je bilo leta 1985 tudi svetovno prvenstvo, in krenila proti smučarski Alti Badii, cilju 13. etape, med dirkači ni bilo Abdužaparova, ki ga je izločil bronhitis, po 26 km pa je odstopil Pagnin, ki zaradi poškodb od padca pred ciljem 12. etape ni mogel več nadaljevati dirke. Kolesarji so začeli lagodno z vsega 30 km hitrosti na uro. V gorah, ki so dočakale kolesarje z dežjem, sta vodilni skupini pobegnila Cornillet in Vona, toda za njim je v deseterici vodilni Indurain skrbno kontroliral dirko. Šele kakih 15 km so drug za drugim poskušali najmočnejši Indu-rainovi tekmeci, vendar je vodilni vse napade nevtraliziral. Strokovnjaki so bili mnenja, da so „ 5. Chioccioli (It +12, Cornillet (Fr), 7. Giupponi (It) oba enak čas, 8. Lelli (It) + 17, 9. Hampsten (ZDA) +36. Skupno: 1. Indurain (Šp) 54:17,00, 2. Conti (It) +59, 3. Herrera (Kol) +2,16, 4. Chiappucci (It) +2,16, 5. Giovannetti (It) +2,20, 6. Hampsten (ZDA) +2,42, 7. Jaskula (Polj) +2,58, 8. Vona (It) +2,59, 9. Chioccioli (It) +3,26, 10. Feresin (It) + 4,01. isiiii liiiiiiP SE BO TUDI DANES SMEJALA? Steffi Graf v Parizu 1992. (Telefoto: Reuter) Courier nima tekmeca Danes že finale žensk V reprizi lanskega finala mednarodnega teniškega prvenstva Francije v Parizu zmaga brez večjih težav št. 1 na svetu nad rojakom Andrejem Agassijem PARIZ - Medtem ko je bil lanski finale mednarodnega teniškega prvenstva Francije med tema igralcema enakovreden in je zmagovalec slavil zmago šele po petih nizih, je bila letošnja repriza dvoboja, tokrat že v polfinalu, dokaj enostranska zadeva. Branilec naslova in prvi nosilec, 21-letni Jim Courier (ZDA) je dobesedno pregazil leto starejšega rojaka Agassija in se tako znova uvrstil v finale. Res je sicer, da je bil Courier favorit, res je tudi, da ga imajo za ta čas najboljšega igralca na peščenih igriščih sploh, navzlic temu pa so mnogi strokovnjaki vendarle računali tudi z Agassijevo nepredvidljivostjo. Njegova forma se je med turnirjem stalno vzpenjala, zaradi česar nekateri niso izključevali presenečenja. Ostalo pa je zgolj pri špekulacijah, kajti na igrišču Agassi ni imel nobene možnosti. Courier je igral v svojem slogu valjarja, ki ne pozna zaprek, Agassi pa se je moral zadovoljiti z nekaj pobliski, ki pa seveda še zdaleč niso zadostovali za končni uspeh. Tekma je trajala natanko dve uri, najdlje prvi niz, v katerem se je Courierju posrečil odločilni break v osmi igri. Agassiju torej ni uspelo še tretjič zapored postati pariški finalist, Courier pa ima v dveh nastopih na Roland Garrosu že eno prvo mesto in drugič najmanj finale. Derbi kola bo v Naklem Če Maribor ne zmaga z Živili, Olimpija pa premaga Jadran Lamo, bodo Ljubljančani že prvaki - Najbolj vroče v Izoli, Zagorju in R. Slatini LJUBLJANA — V SNL se v nedeljo začenja ciklus zadnjih treh tekem (vse bodo ob isti uri). Reprezentančni debut v Tallinu, v katerem so se najvidnejši ligaški igralci zares izkazali, bo do nedelje pozabljen, zdaj bosta v ospredja predvsem dve vprašanji: kdo se bo kot peti klub poslovil in kdo bo tretji slovenski klub, ki bo igral v Evropi. Drugo vprašanje je povezano tudi s polfinalom pokala, ki bo med tednom. Pari 40. kola: Rudar (V) — Koper, Potrošnik — Euro-spekter Ljubljana, Živila Naklo — Maribor Branik, Elektroele-ment Zagorje — Slovan Mavrica, Steklar — Nafta, Liqui Moly Svoboda — Oria Rudar, Publikum — Medvode Loka, Domžale — Mura, SCT Olimpija — Jadran Lama, Belvedur Izola — Primorje (vse v nedeljo ob 16.30), SAOP Gorica prosta. Velenje: Koper za Velenjčane kljub nestanovitni formi ni več dosegljiv, toda Kostanjškovi fantje bi z zmago lahko kar lepo napredovali. Cvikl se v Tallinnu ni preveč utrudil, Goršek menda igra za »borzo«, motivov torej ne manjka. Pri Kopru pa se tako ali tako nikoli ne ve. Beltinci: Potrošnik za teoretično rešitev potrebuje še točko, zato bo še najbolje štartati nanjo, kajti Mfloževig.. Adrovič in Jelovac trenutno prost Naš košarkarski trener se je vrnil iz italijanskega Palerma — Pogovarjal se je s Koprčani, klicali so ga tudi Rečani — Še brez odločitve LJUBLJANA — Potem ko se je predlani vrnil z enoletnega izpopolnjevanja v ZDA in je kmalu nato po prvih kolih jugoslovanskega prvenstva odstopil, si je Vinko Jelovac privoščil daljši trenerski počitek, ki ga je novembra prekinil z nenadnim odhodom na Sicilijo. Zdaj se je vrnil iz Palerma in je trenutno prost trener, ne pa tudi brez novih ponudb. — Kako si sploh zašel na Sicilijo? »Nobenih obveznosti nisem imel, kar je vedel tudi Bošo Tanjevič v Trstu. Sporočil mi je, da sta dva kluba zainteresirana in da iščeta trenerja, Cento iz Bologne in Palermo. V prvem so imeli cilj napredovati v višjo ligo, zato bi bilo težko delati in voditi tekme s klopi, ker pač nimam trenerske licence za Italijo. Palermo pa je hotel le ostati v ligi B 2 Sud.« — In odločil si se za slednjega. Kakšen pa je pravzaprav ta Palermo? »Vodilni klub v mestu, a brez večjih ambicij. Šele ko sem prišel tja, sem ugotovil, da bo ekipo zelo težko rešiti izpada. Sam nisem imel dovoljenja za vodenje tekem s trenerske klopi, kajti italijanska trenerska organizacija je pri izdajanju licenc izjemno stroga, nato pa se je izkazalo, da licence nima niti moj pomočnik, tako da sva morala oba sedeti na tribuni. Zato tudi ni bilo čudno, da smo kar osem tekem izgubili s točko razlike, kar nas je na Branik — Vodice, Finali — Bilje, Alpina — Svoboda GIP, Avtobus — Tabor Jadran (vse tekme ob 16.30). OČL-vzhod: Dravograd — Dravinja, Beltrans - Pohorje, Kovinar — Gidos, Hmezad Žalec — Rače, Središče — Korotan, Intermarketing — Železničar, Slovenj Gradec — Impol (vse tekme ob 16.30). SPEEDWAY KRŠKO: dirka za Zlati znak SO Krško in memorial Dušana Šabiča na štadionu Matije Gubca, začetek ob 15.30. TENIS I. SL-moški: Univerzale Domžale — Triglav I, Sting Slovan — Branik, Partizan Medvode — ŠTK Velenje, Celje Klasje — Olimpija. I. SL-ženske: Olimpija 1 —Koper, Murgle — Univerzale Domžale, Olimpija II — ŠTK Velenje, Branik — Lenart. Teniški tečaj LJUBLJANA - DTV Partizan Vič organizira teniški tečaj za odrasle od 8. do 12. t. m. (od 20.30 do 22. ure). Tečaj bo na igrišču Partizana Vič, Tržaška 76. Prijave in informacije na tel. 261-078. Motokrosisti na disciplinski LJUBLJANA — Tekmovalno komisija AMZ Slovenije je uvedla disciplinski postopek zoper tri motokrosiste, ki so bojkotirali tretjo dirko za državno prvenstvo v motokrosu na Janževem vrhu. V disciplinskm postopku so Sašo Kragelj (Orehova vas, do 80 ccm), Nada Matič (Brežice, 125 ccm) in devetkratni državni prvak Marjan Avbelj (Valvoline Lukovica), vendar pa vsa zadeva miruje, dokler tekmovalci ne bodo dostavili svojih izjav. (M. K.) koncu tudi pokopalo. To je bil pravzaprav moj prvi trenerski neuspeh.« — Kako pa so te sprejeli? Predvsem tvoj znani slog dela? »Najprej seveda niso bili navdušeni, ker pač niso bili navajeni trdo trenirati. Potem pa so se s tem sprijaznili in večjih problemov ni bilo. Na koncu so bili nad napredkom v igri celo navdušeni. A žal samo nad tem. Ponudili so mi sicer an-gažman za prihodnjih pet let, toda ker predsednik očitno ni kazal pravih ambicij, da bi res napravili pravi klub in se preselili v višjo konkurenco, ponudbe nisem hotel sprejeti. Gradijo sicer novo dvorano za 6.000 gledalcev, toda to je tudi vse.« — Kaj pa igralci? »Nekateri so res lepo napredovali. Naš vodilni center, ki dve leti zaradi poškodb ni igral, je postal najboljši center B 2 Sud. Najboljši branilec, ki ima šele 19 let, je že postal zanimiv celo za klub iz 1 A lige. Toda vedeti je treba, daje igralce na jug Italije zelo težko pripelja- Oblakova šola bo poleti spet na Rogli Mladi nogometaši bodo vadili trikrat na dan — Prijave zbirajo do 23. t. m. LJUBLJANA — V okviru do-polnjevalnega programa izobraževanja in usposabljanja za mlade slovenske nogometaše bo od 4. do 9. julija na Rogli poletna šola Braneta Oblaka za nogometaše od 9. do 16. leta starosti. Šolo bo vodil Brane Oblak po strokovnem programu dr. Zdenka Verdenika. Oblaku bodo na šoli pomagali še trije trenerji in zdravnik. Treningi bodo trikrat dnevno. Število prijav je omejeno na 48 mladih nogometašev. Prijave bodo sprejemali do 23. t. m. Ce bo prijav več, bodo organizirali še en teden dodatne šole. Cena šole je 260 DEM, plačljivih v tolarski protivrednosti. Prijavnino, plačljivo v dveh obrokih, je treba nakazati na ž. r. 50100-601-90233, Sporting, d. o. o. Prednost pri prijavah bodo imeli nogometaši, ki so Oblakovo šolo obiskovali že doslej, sicer pa morajo biti vsi kandidati včlanjeni v klube in vključeni v vadbeni in tekmovalni proces. (K. B.) ti, predvsem pa jim je treba dati trikrat več denaija, če hočeš, da v tisto okolje pridejo. Oddaljenost od pravih centrov je velik problem, saj se moraš na tekme voziti z avtobusom po 10 do 15 ur, včasih tudi več kot 20.« — Palermo naj bi bil eden centrov mafije. Si imel kakšne težave? »Nikakršnih. Mesto je na splošno sicer zelo mirno. Prepotoval sem tudi vso Sicilijo in južno Italijo. Pa nisem imel težav. Pretresel pa me je atentat na sodnika, ko so minirali cesto. Prav čez tisti del sem se peljal dobre tri ure pred eksplozijo.« — Zdaj si spet doma. Že veš, kje boš nadaljeval trenersko delo? Slišati je vse mogoče različice, od Kopra do Reke. »Prav nič se še nisem odločil. Res je, da sem se pogovaijal z vodstvom Micoma Marcusa. Očitno je, da'si prizadevajo ustvariti močan klub in da hočejo Koper spremeniti v močan košarkarski center. Meni bi to ustrezalo. Toda vse je še odprto in ničesar konkretnega še ni. Klicali so me tudi z Reke, a samo klicali. Tudi v Istri, predvsem na Reki in v Pulju hočejo ustvariti močnejše klube. Niti pogovaijal se nisem še z nikomer, zato tudi ne morem ničesar reči. Za zdaj sem torej še povsem prost.« (S. T.) drugi so zadnje čase v zaostanku. Naklo: Derbi kola bo gotovo pritegnil več kot 2000 gledalcev, idealna priložnost, da predsednik Zupan predstavi načrte za prihodnjo sezono. Rekorderji po remijih seveda upajo na eno spomladi redkih zmag, Mariborčani pa se bodo skušali maščevati selektorju Prašnikarju, ki je sestavil reprezentančno moštvo brez enega samega igralca vijoličastih. Zagorje: Še ena izmed tekem za »biti ali ne biti«. Morda bo zadnja, trener Zibret bo imel končno idealno moštvo. Toda previdnost ne bo odveč, čeprav Zavrlovo moštvo po malem popušča. Udovič, Srovin in Gruškovnjak so mojstri, to je treba vedeti. Rogaška Slatina: Steklar pod taktirko Prevoljška igra bolje, toda točk za zanesljiv obstanek, je še premalo. Za Nafto pa brez točke bržkone, sploh ni rešitve.-, zato bo to ena najbolj razburljivih tekem. Vič: Trboveljčani so se že poslovili, zdaj nabirajo »točke« za drugoligaško prvenstvo. S Svobodo si bo težko nabrati točk, kajti tudi trener Hrovatič in občasni reprezentant Kosič sta menda zelo jezna na Prašnikarja. JUNAK IZ TALLINNA - Marko Gruškovnjak je bil soliden z Estonci, v nedeljo pa bo s Slovanom gostoval v Zagorju. (Foto: Aleš Černivec) Celje: Tomo Prosen — Janez Zupančič, dvoboj nekdanjih »prvoligašev«. Zanesljivo se bodo kresale iskre, Celjani pa so seveda veliki favoriti. O mladem Džafiču že dolgo ni bilo slišati nič navdušujočega, bo tokrat? Domžale: Moštvo selektorja Prašnikarja je očitno prebrodilo krizo. Potrditev bi pomenila le zmaga, toda Hribarja imata svoje načrte Seveda ne za to prvenstvo. Ljubljana: Gledalci za Bežigradom bi utegnili videti promocijo prvaka. To bo tekma za Zorana Ubaviča, ki juriša na naslov prvega strelca. Toda stari dobri Finkšt se ne bo dal kar tako, Englaro bo imel kar resnega tekmeca. Izola: Marjonovo moštvo bo moralo igrati »za« Nafto, kajti, če Lendavci izgubijo možnosti za obstanek, potem bodo vse stavili na pokalni polfinale z Mariborom. Poraz vijoličastih pa bi Izo-lane seveda spravil z evropske scene. Ajdovski trener Juričič ima seveda svoje načrte, po katerih je točka skoraj že rešitev. FRANCI BOŽIČ Drugi finalist je postal sedmi nosilec, 24-letni Čeh Petr Korda, ki je premagal ljubljanca pariškega občinstva, štiri leta starejšega Francoza Henrija Leconta v treh nizih. Francoz je bil še vidno zaznamovan spričo naporov iz četrtfinalne tekme proti Švedu Kulti ju, in nikakor ni našel svoje igre. Korda se je odlikoval zlasti s fo-rehandom in zanesljivostjo, s čimer je nadomestil svoj že prislovnično slab drugi servis. Tekma je trajala 2 uri in 23 minut, odločilen pa je bil drugi niz, v katerem je Leconte nekaj časa prevladoval, dokler ga ni dosojena napaka noge pri nekem servisu precej iztirila, za nameček pa je izgubil tudi podaljšano igro. Korda je tako prvič postal finalist kakega turnirja za grand slam tudi med posamezniki. V dvoje se mu je to (z Ivaniševičem) že posrečilo, in sicer prav v Parizu pred dvema letoma. Finale Courier : Korda bo v nedeljo. Graf : Seleš za zdaj 5:2 Sicer pa je že dan pred sobotnim finalom mnogo ugibanj o finalu žensk, v katerem se bosta pomerili prva in druga nosilka — Monika Seleš in Steffi Graf. Njuna medsebojna bilanca je doslej 5:2 za Nemko, v Parizu pa je stanje 1:1. Steffi je bila uspešnejša v polfinalu leta 1989, Monika pa leto kasneje v finalu. Obe imata v Parizu po dve končni zmagi — Graf v letih 1987 in 1988, Seleševa predlani in lani. Novosadčanka ima tudi še možnost zmagati tretjič zapored, kar bi bila premiera sploh, če upoštevamo odprto obdobje turnirjev (torej s profesionalci). Med obema igralkama je konkurenca seveda huda, saj je bila prav Monika Seleš tista, ki je po 186 tednih vladavine Nemko spodrinila z najvišjega mesta na svetovni lestvici. Od marca lani je zdaj 18-letna Jugoslovanka (s kratko prekinitvijo) prva, njena bilanca (je štiri leta mlajša od Steffi Graf) pa seveda še ne tako bleščeča. Nemka ima že 10 zmag za grand slam, Seleševa pa pet, Nemki je leta 1988 uspela celo zmaga na vseh štirih največjih turnirjih sveta, za nameček pa je osvojila še olimpijsko zlato ko- Lepi boji v Velenju VELENJE — Na državnem teniškem prvenstu igralcev in igralk do 14. leta, ki ga vzorno organizira STK, je turnir napredoval do osmine finala. Pri fantih je vsa osmerica nosilcev še v konkurenci, doslej najtežji preizkušnji pa sta morala opraviti Bizjak (Portorož) proti Klemenčiču (Branik) s 3:6, 6:4, 7:5 ter Mulej proti Jesenku (Tr) s 7:5, 6:2. Pri dekletih izmed nosilk nista več v konkurenci št. 3 (Skočir) in 6 (Korošec). Na mesto prve je napredovala Ogrizkova (ZTK), drugo pa je izločila Učakarje-va (Dom) s 6:4, 6:0. (A. B.) lajno. »Prepričana sem, da bo dvoboj izenačen in da bova prikazali dober tenis,« je pred finalom dejala Monika Seleš. Steffi Graf je sicer boljša kot mnogokdaj prej, toda vprašanje je, ali je dovolj za zmago proti izredno bojeviti tekmici, ki se nikdar ne vda, pravijo strokovnjaki. Rezultati, moški — polfinale: Courier (ZDA, 1): Agassi (ZDA, 11) 6:3, 6:2, 6:2, Korda (ČSFR) : Leconte (Fr) 7:2, 7:6 (7:4), 6:2. 9 Po zaslužku s turnirjev in v številu turnirskih zmag je Steffi Graf seveda še precej pred Moniko Seleš. Nemka ima skupno 63 turnirskih zmag in 9,25 milijona dolarjev turnirskih nagrad, številki pri Moniki pa sta taki: 25 zmag in 5,15 milijona dolarjev nagrad. Moške dvojice — polfinale — Hla-sek-Rosset (Svi): Kratzman-Masur (Avs) 6:7, 6:4,9:7, Adams (Avs) —Ol-hovski (SND) : Albano (Arg)-Motta (Braz) (7:6), 6:3. ženske dvojice, polfinale — G. Femandez (ZDA) — Zvereva (SZ) : Graf—Huber (Nem) 6:0, 6:1, © Težave s pokalom GZS LJUBLJANA — Gimnastična zveza Slovenije se je znašla v precejšnih zadregah pri organizaciji letošnjega tekmovanja za pokal Slovenije v absolutni kategoriji. Nastopi naših reprezentantov na treh velikih tekmovanjih (SP v Parizu, EP v Budimpešti in Nantesu) so gimnastično organizacijo finančno povsem izčrpali, tako da pokala ob koncu tega tedna ne bo mogla prirediti na takšni ravni, kot to tekmovanje pač terja. Zaradi varčevanja so se namreč odločili za dvorano na Taboru v Ljubljani, kjer pa predvsem moškim ne morejo zagotoviti primernih razmer za vrhunske nastope in 100 odstotno varnost na parterju in preskoku ter delno tudi na bradlji. Zaradi tega se poleg Kolmana, ki se ta čas v Budimpešti pripravlja na OI, za to tekmovanje ni prijavil nobeden od najboljših tekmovalcev, zato se prav lahko zgodi — odločitev bo znana danes — da bodo izvedli le žensko tekmovanje. Sicer pa naj bi se po prvotnem urniku najprej v soboto ob 16. uri pomerile v mnogoboju ženske in ob 18. uri še moški, v nedeljo pa naj bi se finala na posameznih orodjih začela ob 9.30. Poleg tega bo v dvorani na Taboru v soboto (14) in nedeljo (12) še državno prvenstvo za starejše pionirke. (B. Š.) [.. od T0I> IN TAM Brez jugoslovanskih klubov v pokalih BERN — Na sedežu UEFA so sporočili, da jugoslovanskih klubov zaradi znanih sankcij proti Jugoslaviji, niso povabili na tekmovanja za evropske nogometne pokale v sezoni 1992/ 93. Sporočili so tudi, da bosta mesti v pokalu UEFA namesto jugoslovanskih klubov dobila dunajski Rapid ter nek romunski klub. Nizozemci brez Gullita in Rijkaarda LILLE — V generalki za nastop na finalnem delu EP na Švedskem bodo Nizozemci danes igrali s Francozi v Lillu. Platini bo predstavil idealno moštvo, pri Nizozemcih pa bosta manjkala ključna moža — Gullit in Rijkaard, ki sta poškodovana, toda na Švedskem bosta bržkone igrala. Tokrat ju bosta zamenjala Winter in Van’t Schip. Turnirji v Kranju, Mariboru in Kopru LJUBLJANA — Sobota bo v znamenju polfinalnih nogometnih pionirskih in kadetskih turnirjev za vstop v finale za naslov državnega prvaka. Kadeti zahodne regije bodo igrali v Kranju, vzhodne pa v Mariboru, kjer bo tudi pionirski turnir vzhodne regije, zahodne pa bo v Kopru. Vsi turnirji se bodo začeli ob 10. uri. Zmagovalci se bodo 20. t. m. pomerili v finalu. V nogometu zmagali kranjski srednješolci NOVO MESTO - Učenci Srednje šole za trgovinsko dejavnost so pod ŠPORT PO SVETU___________ Prižgali so olimpijski ogenj ATENE — V starogrški Olimpiji so prižgali olimpijski ogenj. Prižgali so ga s soncem, v ceremoniji pa so ga na pot pospremile svečenice, ki so jih odigrale igralke. Ogenj je ponesel prvi izmed 357 tekačev, z njim bodo obiskali tudi Akropolo, v ponedeljek pa bo slovesnost na štadionu, kjer so bile 1896 prve igre moderne dobe, sodelovali pa bodo tudi barcelonski prireditelji. Prek morja bo ogenj popeljala fregata Cataluna, ki bo po 5940 km 13. junija pristala blizu Barcelone, kjer bo 25. julija svečana otvoritev OI. Bubka začel s 6 m ST. DENIS — Svetovni rekorder v skoku s palico Ukrajinec Sergej Bubka, ki je v dosedanji karieri postavil že 29 najboljših znamk na svetu, je-sezono na prostem začel uspešno. Na mednarodnem mitingu v pariškem predmestju je perskočil 6 m, zaradi dokaj nizkih temperatur pa naslednje višine 610 cm ni več naskakoval. Izkazal seje tudi Alžirec Morceli, kije v teku na 2000 m s časom 4:58,21 pravtako dosegel letošnji najboljši rezultat na svetu. Za tretji rezultat št. 1 sezone je poskrbela svetovna prvakinja Narožilenko, ki je pretekla 100 m z ovirami v 12,32. V teku na 1500 m, ki ga je dobil Nemec Heroid s 3:39,11, je bil Hrvat Zorko osmi s 3:41,15. Sabonis pri Realu MADRID — Prihodnji teden bo triletno pogodbo s slovitim košarkarskim klubom Real podpisal eden najboljših evropskih košarkarjev vseh časov Arvidas Sabonis. Ker je po dveh težkih operacijah ahilove tetive pred petimi leti praktično odpadla možnost igranja v NBA, je Sabonis zadnji dve leti igral v španskem Valla-dolidu. »Obe veliki želji sta se mi letos uresničili,« pravi Sabonis. »Zaigral bom v državni reprezentanci svoje domovine Litve in v ekipi velikega Reala.« Jugoslovani le v Grčiji?________________ ATENE — Ker so Izraelci odpovedali gostovanje košarkarjev Jugoslavije, je Ivkovičeva selekcija za zdaj ostala v Grčiji in kot je videti, bo najbrž ostala še nekaj časa v Solunu, kjer bo gost Paoka, katerega trener je Dušan Ivkovič. Ta nenehno poziva mednarodno skupnost, naj šport izvzame iz sankcij proti ZR Jugoslaviji, saj »košarkarji niso imeli v rokah orožja in tudi ne bi smeli postati orožje v rokah, tujih košarki«. Carlos Bilardo pri Sevilli_____________ SEVILLA — Carlos Bilardo, 53-letni trener nekdanjih svetovnih prvakov Argentincev, je novi trener španskega prvoligaša Seville, za katerega igra tudi Zagrebčan Suker. Bilardo ni delal kot trener od leta 1990, zamenjal pa bo Urugvajca Victorja Esparrago, ki se v enem letu ni proslavil. Barcelona za manj udeležencev____________________________ BARCELONA - Prireditelji olimpijskih iger v Barceloni so še za petnajst dni podaljšali rok, v katerem naj nacionalni olimpijski komiteji znižajo udeležbo za dva tisoč športnikov in spremljevalcev reprezentanc, ki so prijavljene za igre. vodstvom prof. Petra Jakšeta osvojili naslov republiških srednješolskih prvakov v malem nogometu. V finalu so z rezultatom 5:4 (3:1) premagali vrsto Železniške srednje šole iz Maribora. V tekmi za 3. mesto je ekipa Gimnazije Moste z rezultatom 7:4 (3:2) premagala ekipo Srednje šole za strojništvo iz Ljubljane. (N. S.) Samo SND neporažena VIGO — V 6. kolu olimpijskega kvalifikacijskega turnirja za košarkarice je prvi poraz doživela Avstralija, SND pa si je praktično že zagotovila nastop na OI. Rezultati — skupina A: Kitajska — Dominikanska republika 99:42 (54:27), Poljska — Zaire 79:53 (32:24), ČSFR - Madžarska 71:61 (35:31), Brazilija — Avstralija 99:97 (87:87, 43:45); vrstni red: Avstralija, CSFR in Kitajska po 11, Brazilija 10, Madžarska in Poljska po 8, Zaire 7, Dominikanska republika 6; skupina B: SND - Kanada 101:57 (55:31), J. Koreja — Mehika 96:83 (46:37), Italija — Bolgarija 81:74 (50:33), Japonska prosta; vrstni red: SND 10, Italija 9, Bolgarija in J. Koreja po 8, Japonska in Kanada po 7, Mehika 5 točk. Lulik tretji ZAGREB — Italijan Marco Silva je dobil prvo hitrostno preizkušnjo na 19. 1NA Delta rallyju. V preizkušnji od Zagreba na Medvednico je štartalo 36 voznikov iz Italije, Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Eden izmed favoritov Popovič je zletel s proge. Rezultati: 1. Silva (lancia delta, Italija) 2:33, 2. Šepetave (lancia delta. Hrvaška) 2:35, 3. Lulik (ford sierra cosvvorth, Slovenija) 2:39, 6. Grad (mazda 323, Slovenija) 2:50, 12. V. Hočevar (mazda 323, Slovenija) 2:54, 19.1. Hočevar (peugeot, 309, Slovenija) 2:56. DAVOR ŠARIČ Atleti v solidni formi NOVO MESTO - Že v uvodnih disciplinah novomeškega kvalifikacijskega tekmovanja za atletski top 12 (druga polovica disciplin) je bilo nekaj odmevnih rezultatov. Med fanti je Novak (IBL OI) pretekel 200 m v času osebnega rekorda 21,35, Kocuvan (KI) je na 400 m z ovirami dosegel 50,56, Okleščen (Nm) pa je zalučal disk 45,50 m daleč. Med dekleti je Perčeva (ŽAK Lj) zmagala v teku na 200 m s 24,69 pred Bukovčevo (IBL OI) 24,96, na 400 m z ovirami pa je zmagala Lužarjeva (ŽAK) s 60,70. Babičeva, nova članica IBL Olimpije, pa je v skoku v daljavo dosegla 624 cm ob — petih pristopih. Predikaka (ŽAK Lj) je bila s 601 cm druga. Štraus pred Vilharjem PUNAT — Po dveh regatah potovalnih jadrnic na tekmovanju za pokal Hrvaške vodi Koprčan Ivan Štraus, ki tekmuje z jadrnico Mandrake (last re-škega Galeba). Na drugem mestu je Vilhar (Jadro, Koper) z jadrnico VI Blue, na tretjem mestu pa je jadrnica Nautilus s posadko iz Splita. V 4. skupini je Ljubljančan Tkavec z Grofico na 11. mestu. (D. Š.) Kartisti spet za nagrado Ljubljane LJUBLJANA — Na improvizirani stezi v Javnih skladiščih se bodo ob koncu tega tedna spet zbrali najboljši slovenski vozniki kartinga in njihovi gostje iz tujine. V soboto bo najprej dirka za državno prvenstvo, v nedeljo pa mednarodna dirka za nagrado mesta Ljubljane, obakrat bo štart ob 15. uri. Organizatorji so ob jubileju — letos bo že 30. dirka — svojo prireditev razširili, tako da se bodo v soboto naši kartisti pomerili še za slovenski pokai z vozili razreda A 100 kubikov brez menjalnika. Za nedeljsko dirko so se ob naših najboljših prijavili še kartisti iz Nemčije, Avstrije, Italije in ČSFR. zelo verjetno pa bodo prišli tudi Hrvati in Madžari. V razredu A 100 kubikov je najbrž pričakovati ogorčen boj med lanskim zmagovalcem. Nemcem Robertom Spilko in Ivanom Vodeni-čarjem. V razredu formula C 125 kubikov so imeli lani največ uspeha domači tekmovalci, letos pa je prvi favorit zagotovo Avstrijec Jaroslav Suppa-ritsch, ki ga sicer pri nas že dobro poznamo. (B. Š.) Športniki medicinske fakultete najboljši LJUBLJANA — Enota za športno dejavnost Študentske organizacije ljubljanske Univerze je ob pomoči katedre za šport s tekmovanji v malem nogometu in tenisu uspešno zaključila serijo univerzitetnih prvenstev. Na slovesnosti v prostorih ŠOUa so podelili priznanja najboljšim ekipam v letošnjem šolskem letu. V ženski konkurenci so najuspešneje nastopale študentke filozofske fakultete, drugo in tretje mesto pa sta zasedli ekipa medicinske in ekonomske fakultete. Med moškimi je bila najboljša fakulteta za strojništvo pred medicinsko fakulteto in fakulteto za elektrotehniko in računalništvo, v skupnem seštevku pa je prvo mesto že tretje leto zapored osvojila medicinska fakulteta pred filozofsko fakulteto in fakulteto za strojništvo. (J. G.) Mali nogomet LJUBLJANA - V Šentvidu bo od 12. do 14. t. m. na igriščih ŠD Šentvid (Bokalova 13) turnir v malem nogometu. Prijave zbirajo po tel. 52-744 do 9. t. m. ŠKOFJA LOKA - KMN Marmor Stripy organizira v soboto in nedeljo, 13. in 14. t. m., turnir v malem nogometu. Igrali bodo na igriščih pri športni dvorani Poden. Prijave bodo sprejemali do 9. t. m. po tel. (064) 631-241 int. 246 (dopoldan) in 633-233 (popoldan). Tek treh dežel RATEČE - 4. tek treh dežel Rate-Če — Tarvisio — Arnoldstein bo v nedeljo, 14. t. m. Štart 20 km dolgega teka bo ob 10. uri pred gostilno Moj-mir v Ratečah. Prijave slovenskih udeležencev sprejema Turistično društvo Kranjska Gora do 6. t. m. šah Jugoslovani dokončno odpisani MANILA — Filipinsko zunanje ministrstvo je dokončno prepovedalo nastop Jugoslavije na šahovski olimpi-adi. Sklicuje se na sankcije OZN. Ža-vrnili so tudi prejšnji predlog predsednika FIDE Horencia Campomanesa, da bi Jugoslovani sploh dopotovali ter morda zaigrali pod zastavo FIDE. Zmaga slovenskih železničarjev UUBUANA— V Kranjski Gori sta se v 3. tradicionalnem šahovskem srečanju pomerili železničarski reprezentanci Slovenije in Avstrije. Na 14 šahovnicah je bila uspešnejša Slovenija, ki je dobila dvoboj z 8,5:5,5. Po treh srečanjih vodi Slovenija za 2:1 v zmagah. (M. D.) M A S. Kovačeva kobila je bosa... KRANJ, 5. junija — Danes popoldne so zaprli jubilejni, dvajseti mednarodni sejem Zaščita 92 v Kranju. Skoraj neopazno je mimo javnosti spolzela uspešna Zaščitna delavnica kranjskih srednješolcev. Skupina devetih dijakov Srednje šole ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj je »podržala« ogledalo šoli in sejmu. Vse to so tudi povedali na tiskovni konferenci. Njihova mentorica, asistentka za didaktiko obramboslovja na Fakulteti družbenih ved, dr. Ljubica Jelušič, nam je povedala, da so dosedanje izkušnje z zaščito in reševanjem dopolnili z novimi znanji. Udeleženci pedagoške delavnice so ugotovili, da njihova stara šola ni grajena protipotresno, je slabo varovana in brez zaklonišč. Opazili so le tri gasilne aparate. Njihovi vrstniki pa niso poučeni o vseh nevarnostih, ki lahko ogrožajo njihova življenja v primeru nesreč. Strokovno so analizirali tudi kranjsko sejmišče, kjer so vse štiri dni delali. Vsi zasilni izhodi so bili slabo označeni in zaprti (kar je z marketinškega videnja najbrž pravilno). Dovolj je hidrantov in gasilnih aparatov, nimajo pa kompletov za morebitna reševanja. Nikjer ni obvestil z alarmnimi znaki niti navodil, kako ravnati, ko pride do nesreče. Delovali so v treh skupinah, skupaj z mentorji, študenti Fakultete družbenih ved. Navdušili so jih Madžari, ki so razstavljali na tem seimu. Predstavili so jim napravo za pridobivanje sterilizirane vode. Videli so, kako lahko vinska klet in kanalizacijske cevi postanejo tudi zaklonišča. Vseskozi so jim na tej delavnici pomagali zaposleni iz Republiške uprave za zaščito in reševanje. Kaže, da se tam zavedajo pomena takega izobraževanja. MIRKO KUNŠIČ Čelno trčenje v ovinku ŽALEC, 5. junija — Včeraj, deset minut pred sedmo uro zvečer sta na regionalni cesti izven naselja Marija Reka (v občini Žalec) čelno trčila dva osebna avtomobila. V nesreči je bila ena oseba hudo ranjena, škode pa je za okoli 250 tisoč tolarjev. Iz smeri Trbovelj proti Preboldu je vozil osebni avto 30-letni Branislav Solina iz Trbovelj. Izven naselja Marija Reka je v ostrem desnem ovinku z vozilom zapeljal na levo polovico vozišča. V tem trenutku se je prav tako z osebnim avtom iz nasprotne smeri pripeljal 38-lctni Alojz Perklič, tudi Trboveljčan. V čelnem trčenju se je hudo ranil sopotnik v Perkličevem avtu, 37-letni Cedomir Filiposki iz Ljubljane. Ponesrečenca so prepeljali v trboveljsko bolnišnico. (Mi. K.) Miklošičev spomenik spet čist LJUBLJANA, 5. junija — Ljubljansko podjetje Tilia je danes začelo čistiti grafite na spomeniku Frana Miklošiča v Miklošičevem parku pred sodnijo. Po več neuspelih poskusih drugih firm, ki so s čiščenjem celo poudarile napise in tudi poškodovale marmor, so v Tilii uporabili svoja nova čistilna in impregnacijska sredstva za keramične, kamnite in cementne izdelke. Napise na spomeniku jim je v veliki meri uspelo odstraniti že po prvem čiščenju, ker pa gre za izredno mehko vrsto marmorja, ki globlje vpije barve, bodo postopek ponovili. Hkrati z grafiti so Miklošiča rešili tudi zelenih alg in ostankov smoga, poleg tega pa ga bodo premazali še z zaščito pred »lepotnimi« napisi. Ta preprečuje pronicanje barv v material, tako da je vse napisano kasneje mogoče preprosto odstraniti s krpo. Čiščenje Miklošičevega spomenika je brezplačen prispevek Tilie k akciji za čisto Ljubljano. (Besedilo in slika: Mojca Šajn) Izginila pijača in cigarete LITIJA, 5. junija — V noči na četrtek so neznanci vlomili v prostore športnega društva Enotnost v Jevnici. Odnesli so za okoli 18.000 tolarjev alkoholnih pijač in cigaret. Iste noči pa je bilo vlomljeno tudi v gostilno Bumerang v Kresnicah. Z vlomilci je izginil glasbeni stolp znamke orion in več steklenic alkoholnih pijač ter cigaret. Vse skupaj je bilo vredno skoraj 200.000 tolarjev. (J. S.) Raketa proti toči ni eksplodirala ZAGORJE, 5. junija — Včeraj ob 21.45 je občan s Trboveljske ceste obvestil policijsko postajo v Zagorju, da je na travniku nad naseljem Srečka Kosovela našel raketo proti toči. Policisti so ugotovili, da je zgorela samo pogonska snov rakete, prednji del pa je ostal neeksplodiran. Raketo so prevzeli delavci centra za radarsko obrambo pred točo z Lisce. (J. S.) Mopedist padel CELJE, 5. junija — Štiriinštiridesetletni Karel Židanšek iz Celja se je včeraj ob 15. uri peljal s kolesom z motorjem po Mariborski cesti proti središču Celja. Ko se je pripeljal v bližino prodajalne Kovinotehna, je nenadoma z motorjem padel po vozišču. Pri padcu se je Zidanšek hudo ranil in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. (M. K.) Odvetnikom ukradli računalnik LJUBLJANA, 5. junija — V noči na četrtek je neznanec vlomil v odvetniško pisarno na Celovški cesti v Ljubljani. Odnesel je računalnik in tiskalnik, vredna 250.000 tolarjev. (J. S.) V avtomobile so vlamljali LJUBLJANA, 5. junija - Šišenski policisti so včeraj, uro in pol po polnoči, na Celovški ustavili osebni avto, v katerem so bili trije Ljubljančani. Ko so jih malce vzeli v precep, so ugotovili, da so 20-letni Aleš Š., 24-letni Tomaž P. in 21-letni Dejan M. nekaj pred tem vlomili v avto nekega Jeseničana in mu ukradli avtoradio sharp, vreden 55 tisočakov. Ko so zadevo raziskovali naprej, so pojasnili še več vlomov v osebne avtomobile, iz katerih so minuli .mesec trije dolgo-prstneži odnesli šest avtoradiev, ki so jih policisti že vrnili pravim lastnikom. Za tri vlomilce že pišejo kazensko ovadbo. (U.Š. Skozi klet do tolarjev SLOVENJ GRADEC, 5. junija — V torek je neznanec med 15. in 22. uro vlomil v stanovanjsko hišo 42-letnega V. H. s Tolstega Vrha pri Ravnah na Koroškem. V hišo je prišel skozi kletno okno, kjer je odstranil mrežo. V spalnici je našel 4 tisoč tolarjev in ročno uro seiko. Lastnika je oškodoval za okoli 8.000 tolarjev. (J. S.) Užaljeni »kavboj« SLOVENJ GRADEC, 5. junija — Včeraj, malo pred pol enajsto zvečer, je lastnik gostinskega lokala Šest-najstica na Javorniku v Ravnah na Koroškem obvestil policijsko postajo na Ravnah, da je neznanec streljal v njihovem lokalu. Policisti so ugotovili, da je 40-letni S. G. z Javornika s prijatelji popival pred lokalom. Možje so se sprli in S. G. je odšel domov po pištolo. V lokal se je vrnil z zračno pištolo, katere cev je predelal v malokalibrsko in jo nameril v trebuh S. F. z Raven, od katerega je zahteval, da mu pove, kam je medtem odšel 44-letni F. S. z Raven. Grožnje so se končale tako, daje en naboj izstrelil v strop in lokal zapustil. Policisti so ga danes izsledili. Orožje so mu zasegli, proti njemu pa bodo ustrezno ukrepali. (J. S.) Drvaril je na tujem NOVO MESTO, 5. junija — V aprilu je neznani storilec v gozdu pri Dragatušu posekal in odpeljal več smrek. GG iz Črnomlja je oškodoval za preko 27 tisoč tolarjev. (J. S.) Šesterica razdejala šolo SLOVENJ GRADEC, 5. junija — Slovenjegraški kriminalisti so prijeli 6 vlomilcev, ki so utemeljeno osumljeni, da so konec prejšnjega tedna, kot smo v Delu že poročali, vlomili v 3. osnovno šolo v Slovenj Gradcu. Ugotovili so, da so po šoli razbijali 26-letni B. L. iz Slovenj Gradca, 20-letni Z. D. iz okolice Raven na Koroškem, mladoletnici iz Črne na Koroškem in Velenja ter mladoletnika iz Slovenj Gradca. Vse so ovadili pristojnemu javnemu tožilstvu. (J. S.) Koprski gasilci še kar vztrajajo pri zahtevah KOPER, 5. junija — Koprski gasilci so danes začeli stavko, ki so je napovedali že 25. maja. Čeprav jim je izvršni svet skupnosti obalnih občin z usklajevanjem povečal maso za osebne dohodke (vendar le v skladu z možnostmi, ki veljajo za državno upravo), gasilci vztrajajo pri svoji zahtevi, da se jim izhodiščni neto osebni dohodek od februarja zviša na 500 DEM v tolarski protivrednosti, zahtevajo pa tudi, da jim zagotovijo opremo za varno delo. Z uskladitvijo osebnih dohodkov so se v bistvu približali zahtevam koprskih gasilcev, saj znaša sedaj izhodiščni čisti osebni dohodek za gasilca s 408 točkami 25.000 SLT. »Pri usklajevanju mase za osebne dohodke smo se držali predpisanih odstotkov, ki veljajo za državno upravo. Renominacija proračuna oziroma dotacij, ki jih skupnost obalnih občin namenja delovanju koprske poklicne gasilske brigade, bi bila možna, če bi v okviru republike sprejeli branžno kolektivno pogodbo. Ta pogodba bi morala biti sprejeta že lani, vse pa kaže, da bo podpisana šele v tem mesecu. Mi zaenkrat ne moremo iz predpisanih okvirov,« je pojasnil predsednik izvršnega sveta skupnosti obalnih občin Dino Kodarin. Obalni izvršni svet je zato predlagal, da se predstavniki sindikata gasilske brigade udeležijo skupnih pogajanj za oblikovanje branžne pogodbe, s čimer bi v najkrajšem času dali tudi možnosti izvršnemu svetu, da osebne dohodke uskladi z merili, ki jih bo predpisovala kolektivna pogodba. Kljub stavki bodo koprski gasilci sodelovali na jutrišnji vaji Morje 92. Seveda pa so odprta vrata tudi za pogajanja med sindikatom gasilcev in delodajalcev, ki naj bi prispevala k prekinitvi stavke. IZTOK UMER Nevarna črna gradnja v starem delu Kranja Gradbena dela na Kokrškem bregu 1 a so začasno ustavili — Lastnik stavbe in zemljišča nima v Sloveniji niti stalnega niti začasnega bivališča KRANJ, 5. junija — Na severovzhodnem robu starega mestnega jedra Kranja so na črno zgradili trietažno konstrukcijo za hišo, ki ni le pokvarila zunanjega videza tega dela mesta, marveč je zaradi nestrokovega dela postala tudi nevarna. Urbanistični inšpektorje na opozorila iz odbomiških klopi občinske skupščine sicer posredoval, vendar pa problema še niso rešili. Stanovanjska hiša na Kokrškem bregu 1 a, ki je po podatkih iz zemljiške knjige opredeljena kot gospodarsko poslopje, je bila že pred leti prezidana in povečana. Celotna stavba, ki je sestavljena iz treh etaž in podstrešja, je potisnjena na sam rob ko-krškega nabrežja, tako da so posamezne terase in stopnišče postavljeni pod previse skal nabrežja. Notranjost je bila prezidana v samske sobe že pred leti. Sredi leta 1990 so pritlične in kletne prostore ponovno prezidali, na zunanji strani pa zgradili trietažno skeletno konstrukcijo s širšimi balkoni. Ob natančnejšem pregledu je gradbena inšpekcija ugotovila, da so v pritličju obstoječega ob- jekta odstranili nosilne zidove, namesto njih pa naredili armiranobetonske preklade in stebre. Dva izmed stebrov sta spodkopana, tako da nimata zadostne podlage. Strokovnjak Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij iz Ljubljane je po ogledu ocenil, da je objekt zgrajen nestabilno in skrajno nevarno, kar še posebej velja za potresno obremenitev. Zato da ga je potrebno porušiti ali pa sanirati. Lastnik stavbe in zemljišča je Djerdj Ljucovič, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Sloveniji, do zemljišča pa je prišel po sodni odločbi že leta 1967. Hiša na Kokrškem bregu 1 ,a je že dolgo znana kot eno največjih začasnih bivališč prise- Teritorialci ob zaklonišče NOVO MESTO, 5. junija - Šestintridesetletni Marjan K. iz Dolenjih Kamene je utemeljeno osumljen, da je od 10. maja do 2. junija letos v gozdu nad vasjo Dolenja Kamenca razdrl zaklonišče iz montažnih stebričkov, ki ga je zgradila še JA. Te stebričke je nato odpeljal v svoj vinograd na Trsko goro. Občinski štab TO Novo mesto ima za približno 200.000 tolarjev škode. (J. S.) »Pozabljivec« v priporu LJUBLJANA, 5. junija-Jordanski državljan si je privoščil bivanje v avtokampu na Ježici, potem pa je od tam odšel in »pozabil« poravnati račun. Sedem tisočakov je ostal dolžan. »Po-zabljiveža« so odkrili črnuški policisti, zanj napisali kazensko ovadbo, preiskovalna sodnica pa je za Jordanca odredila pripor. (U. Š.) S ceste v Kotuljko SLOVENJ GRADEC, 5. junija — Dvajsetletni Simon Terpotec iz Kota pri Prevaljah je včeraj deset minut do tretje popoldne vozil yugo koral 55 od Ivarčkega jezera proti Kotljam. Zunaj Podgore, v neposredni bližini stanovanjske hiše Podgora 37, je po mokrem vozišču prehitro pripeljal po hribu navzdol v levi ostri ovinek. Kljub temu daje zaviral, gaje zaneslo desno, čez rob pločnika, kjer je prelomil varovalno ograjo. Vozilo je šest metrov niže na strehi obstalo v strugi potoka Kotuljka. V nesreči se je voznik laže ranil in se zdravi v slovenjegraški bolnišnici. (J. S.) Kriminal se seli v Ljubljano Ljubljanska UNZ je aprila letos obravnavala 1553 kaznivih dejanj, to pa je kar za 64 odstotkov več kot v istem lanskem mesecu LJUBLJANA, 5. junija — Čeprav radi poudarjamo, da je statistika lažniva veda, se nekatere številke oziroma zbrani podatki (žal) ne lažejo. In statistika, ki se je »sestavila« za prve štiri mesece letošnjega leta na ljubljanski UNZ, je prav te vrste. poskočilo za 63 odstotkov. Vse več je tudi goljufij. Kljub vsem opozorilom ljudje še vedno naivno nasedajo pretkanim »trgovcem«, ki potem izginejo s predplačilom, posojajo velike vsote denarja, ki ga potem dolžniki ne morejo (nočejo) vrniti (138-odstotno povečanje), ob tem pa se razrašča nedovoljena obrt izterjevanja s fizično silo, izsiljevanjem in podobnim. Bohoti se tudi gospodarski kriminal in ljubljanski kriminalisti, ki se ubadajo z njim, so v aprilu obravnavali 27 primerov ponarejanja denarja, 41 primerov ponarejanja vrednotnic, na splošno pa so na prvem mestu s tega področa najrazličnejše malverzacije z listinami. Ne preseneča tudi povečanje števila gozdnih tatvin. Tudi rezultati, če temu lahko tako rečemo, za prve štiri mesece letošnjega leta, niso prav nič rožnati. UNZ Ljubljana je v tem času obravnavala 6784 kaznivih dejanj, lani v enakem obdobju Kriminalisti in policisti so že v prvih letošnjih mesecih opozarjali na strmo rast kaznivih dejanj, letošnji četrti mesec pa pomeni v primerjavi z lanskim aprilom malodane katastrofo. Ljubljanska UNZ je namreč v tem mesecu obravnavala kar 1553 kaznivih dejanj, kar je za skoraj 64 odstotkov več kot v istem lanskem mesecu. Ob tem veliko pove podatek, da se je v tem mesecu kriminaliteta v Republiki Sloveniji povečala le za 23 odstotkov, kar pomeni, da se kriminal nezadržno seli v urbano okolje, v glavno mesto. Pri klasičnih oblikah kriminala najbolj narašča število tatvin in velikih tatvin, v okviru tega pa najbolj izstopa »sezonsko« povečanje kraj koles. Izginjajo po tekočem traku. V primerjavi z lanskim se je število tatvin biciklov povišalo za 372 odstotkov! Ne gre zanemariti vlomov in tatvin z in iz avtomobilov, ki so se povečale za 91 odstotkov, hkrati je število ukradenih štirikolesnikov pa 4390, kar pomeni krepkih 50 odstotkov več. Beležijo tudi manjšo raziskanost, ta je padla s 57,2 na 55 odstotkov in kriminalisti pravijo, da ne gre za nikakršno sezonsko oscilacijo. Tudi podatki, da mladoletniški kriminal ne narašča, pač pa se je med storilci krepko povečal delež starejših polnoletnikov po eni strani in otrok po drugi strani, so dovolj zgovorni. Je pa ob vsem tem tudi nekaj dobrega. Občani so se začeli drugače obašati. Mnogo več vidijo in z njihovo pomočjo — omeniti je treba tudi varnostnike, pripadnike zasebnih firm za varstvo premoženja — so v zadnjih mesecih prijeli precejšnje število tatov — bodisi, da so pravočasno opazili tatvino in takoj poklicali policijo, bodisi da so nepridiprava celo sami prijeli in ga do prihoda policistov zadržali. Še zlasti skrbno ljudje varujejo svoje premoženje na štirih kolesih. Zastavlja pa se vprašanje - če bo policija zmogla, ali bo zmogel oziroma ji bo lahko z enako dolgimi koraki sledil tudi pravosodni sistem. K. D. ljencev z juga v Kranju, od katerih so mnogi dobili solidarnostno stanovanje. Kot trdi lastnik, so pri rekonstrukciji hiše sodelovali gradbeni strokovnjaki. Pravi tudi, da je vsa dela naročil in financiral njegov brat, ki živi na Švedskem. Uroanistični inšpektor je po ogledu zahteval ustavitev vseh gradbenih del, dokler investitor ne dobi ustreznih dovoljenj, ter poslal predlog sodniku za prekrške za kaznovanje. Nato je še gradbena inšpekcija izdala odločbo o ustavitvi gradbenih del. Hkrati je določila, da investitor do konca avgusta predloži projekt vseh dosedanjih gradbenih posegov s statičnim izračunom, s katerim naj bi dokazal trditve o stabilnosti in varnosti objekta. Kot smo zvedeli, se je investitor zoper ukrep urbanistične inšpekcije pritožil, celotno zadevo pa rešuje republiški urbanistični inšpektorat. LADO STRUŽNIK Dan policije bo po novem 27. junij LJUBLJANA, 5. junija — Dan slovenske policije bo po novem 27. junij. To je na predlog ministrstva za notranje zadeve sklenila republiška vlada. Ministrstvo za notranje zadeve je menilo, da dosedanji dan organov za notranje zadeve 13. maj, ki je bil določen še v bivši Jugoslaviji, ni več primeren. Je pa dan policije pomemben tako za delavce organov za notranje zadeve kot za vse občane, saj so na ta dan podeljevali priznanja tako policistom kot tudi posameznikom in organizacijam, ki so prispevali k varnosti in razvoju organov za notranje zadeve. Za 27. junij so se odločili zato, ker ta dan »obeležuje dan dobro organiziranih, profesionalno učinkovitih delavcev ONZ, ki so se prvi ob agresiji bivše Jugoslovanske armade na suvereno in samostojno državo Slovenijo zoperstavili tej agresiji in prispevali pomemben delež k sedanji, samostojni in mednarodno priznani državi Sloveniji«. J. B. I_J UBIL JANŠU! HNtHATCeKAf KINOTEKA: ob 18., 20. uri, TAJNI AGENT 777. Italija, 1966. R: Hcnry Bav, KOMPAS: (Mikloličeva c. 38) ob 16., 18. 20. uri, SLAVA MOJEGA OČETA, Francija, družinska historia. R: V. Robert. I: P. Caubece N. Roussel. Ob 22. uri, Na vašo željo! KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO, psihološki thrillcr, R: Jonathan Damme. I: Jodie Foster, Antho-ny Hopkins: (5 nagrad OSKAR 92/Ne zamudite! KOMUNA: V SOBOTO IN NEDELJO NI MATINEJE! Ob 16., 18.30., 21. uri, BUGSY, MLADINA n im PRED8TAVUA FILM BUGSY mož, ki Bije izmislil Las Vegas WARREN BEATTY in ANNET7E BENING melodrama. (10 NOMINACIJ ZA OSKARJA). UNION: ob 16., 18. 20. uri. NE RECI MAMI. DA SMO SAMI, KO MAMA ODPOTUJE, SE ZAČNE... komedija, J. Cassidy, K. Gatez. MINI: ob 17., 19., 21. uri, ZADNJI SKAVT, akcijski. VIC: ob 17., 19., 21. uri, OPERACIJA PAŠTETA, krimi-ko- FRANCOSKA KRIMI - KOMEDIJA opešam Pflšrm JAMES BOND m PO FRANCOSKO fc medija. Francija. BEŽIGRAD: ob 16.. 18., 20. uri, MOJA PUNCA, komedija. ŠIŠKA: ZAPRTO. TRIGLAV: ob 18., 20. uri, VELIKA MODRINA, Francija, melodrama. MOJCA: ob 16., 17.30. ASTE-RIKS IN VELIKA BORBA, risanka. SLOGA: ob 10., 12. uri. POHOTNICA. Ob 14.. 16.. 18.. 20. uri. ZAČETNICA V HIŠI LJUBEZNI. Ob 22. uri. ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO. V NEDELJO NI PREDSTAV OB 10., 12. in 14. URI! DOMŽALE: ob 16. uri. SNE- »Oglas, ki ga je časopis Delo objavil dne 5. 6. 1992 na 23. strani in ki se nanaša na prodajo poslovnih prostorov, je brezpredmeten. Mi moderni interieri 15476 GULJČICA IN SEDEM PALČ-KOV, risanka Walta Disneyja, obnovljena verzija. Ob 18. in 20. uri, PRI ADDAMSOVIH, komedija. Cenjene obiskovalce obveščamo, da bo kino SLOGA od 8. 6. naprej ZAPRT. Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo. CELJE SPORED ZA SOBOTO IN NEDELJO UNION: ameriški, BUGSY, ob 18. in 20.30. MALI UNION: slovenski, SRČNA DAMA, ob 19. uri. METROPOL - SOBOTNA MATINEJA: francoska, OPERACIJA PAŠTETA, ob 10. uri. METROPOL: ameriški, NINJE ŽELVE, ob 16.30 in 18.30, francoski, OPERACIJA PAŠTETA, ob 20.30. MARIBOR SPORED ZA SOBOTO PARTIZAN: ob 16., 18. in 20. uri, ameriška komedija, PRI ADDAMSOVIH. GLEDALIŠČE:ob 16., 1 8. in 20. uri, ameriška komedija, MOJE DEKLE. UNION: Predstav ni! SPORED ZA SOBOTO ŠKOFJA LOKA: ameriški, KURBA, ob 18. in 20. uri. CENTER-KRANJ: ameriška risanka SNEGULJČICA IN 7 PALČKOV, ob 15.30., ameriški. SMRTONOSNI TRENUTEK, ob 17., 19. in 21. uri. STORŽIČ-KRANJ: ameriški, ZALJUBLJENA SIRENA, ob 18. in 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma! ŽELEZAR-JESENICE: ameriški, PRI ADDAMSOVIH, ob 17., 19. in 21. uri. DUPLICA: ameriški, MANEKENKA. ob 19. in 21. uri. ZAGORJE: ameriški. DVOJNI UDAREC, ob 18. uri. Ameriški, KRES NIČEVOSTI, ob 20. uri. TRBOVLJE: ameriški, KO- MANDOS IZ PREDMESTJA, ob 17. in 19. uri. NOVO MESTO: ameriški, ZADNJI SKAVT, ob 16., 18. in 20. uri. ROGAŠKA SLATINA: ameriški, J. F. K., ob J8.30, ameriški. GLOBOKO MODRO, ob 22. uri. NOVA GORICA: ameriški, MOJE DEKLE, ob 18.30 in 20.30. ameriški, RES JE DOBRA, ob 22.30. MARIBOR SPORED ZA NEDELJO KINO PARTIZAN: ob 16., 18. in 20. uri ameriška komedija PRI ADDAMSOVIH. GLEDALIŠČE: ob 16., 18. in 20. uri ameriška komedija MOJE DEKLE. UNION: ob 17. in 19. uri ameriški akcijski film JEKLENI OREL II. SPORED ZA NEDELJO ŠKOFJA LOKA: amer. KURBA. ob 1 8. in 20. uri. CENTER - KRANJ: ameriška risanka SNEGULJČICA IN 7 PALČKOV, ob 15.30. ameriški SMRTONOSNI TRENUTEK, ob 17. 19. in 21. uri. STORŽIČ - KRANJ: ameriški ZALJUBLJENA SIRENA, ob 18. in 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma! ŽELEZAR - JESENICE: ameriška črna komedija PRI ADDAMSOVIH, ob 17., 19. in 21. uri. DUPLICA: ameriška romatnična komedija MANEKENKA, ob 19. in 21. uri. RADOVLJICA: musical NOČ ZVEZD, ob 20. uri. ZAGORJE: amer. DVOJNI UDAREC, ob 18. uri, amer. FANTJE IZ SOSEŠČINE, ob 20. uri. TRBOVLJE: amer. KOMANDOS IZ PREDMESTJA, ob 17. in 19. uri. ČRNOMELJ: amer. SKODRANA SUZI, ob 19. in 21. uri. METLIKA: amer. KO SREČA POTRKA NA VRATA, ob 21. uri. NOVO MESTO: amer. ZADNJI SKAVT, ob 16., 18. in 20. uri. DOBRE POLJE: amer. GLEJ, KDO SE OGLAŠA (II. del), ob 15. in 20.30. ROGAŠKA SLATINA: amer. J. F. K., ob 16.30 in 20. uri. NOVA GORICA: amer. MOJE DEKLE, ob 18.30 in 20.30. ŠEMPETER PRI' GORICI: amer. VIKEND Z BERNI-EJEM, ob 18.30, amer. RES JE DOBRA, ob 20.30. DEŽURNI ZDRAVNIK LJUBLJANA 1. Nujna ainbulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle ne- prekinjeno v Urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): za otroke in mladino do 15. leta sta- rosti — ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ljubljana; — ponoči od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti — dispanzer za otroke Center, Ulica stare pravde 2, tel. 110-232. 2. Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite po tel. 323-060. V primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa po tel. št. 94. Za otroke in mladino do 18. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotavljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 110-232. 3. Prebivalci občine Grosuplje — Ivančna Gorica naj kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu podnevi v redne ambulante. Ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonsko številko 783-039 ali 783-006. Če se zdravnik ne javi, ker je na terenu, naročite obisk na Reševalno postajo Ljubljana, telefonska številka 94, ki ga bo preko radio-zveze posredovala zdravniku na teren. 4. Nujna zobozdravstvena pomoč je ob nedeljah in praznikih v prostorih Zdravstvenega doma Ljubljana — enota Center, Metelkova 9, pritličje, soba št. 50. Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in sicer ob nedeljah in praznikih od 7. do 19. ure. Ob delavnikih med 7. in 19. uro nudijo zobozdravstveno prvo pomoč dispanzerji za zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma Ljubljana. »Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715. DEŽURNA LEKARNA LJUBLJANA Nočna in nedeljska dežurna služ- ba: LEKARNA MIKLOŠIČ, Ljubljana, Miklošičeva 24. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Adriatic zavarovalna družba d.& koper Orbis, d. o. o., vabita k sodelovanju kandidate za delo zavarovalnega zastopnika za Postojno in II. Bistrico. Delo je pogodbeno. Možnost kasnejše redne zaposlitve. Vse, ki jih delo zanima, vabimo, da se v torek, 9. 6., ob 14. uri oglasijo v prostorih Adriatic, d. d„ PE Postojna, Ljubljanska c. 9, tel. 067/ 23461. 66 Multinacionalna družba zaposli predstavnika Pričakujemo: — dobro poznavanje uvoznih in finančnih postopkov v Sloveniji in na Hrvaškem — poslovnost in zagnanost — tekoče znanje slovenskega, hrvaškega in angleškega jezika, zaželeno znanje nemščine — zaželene izkušnje pri trgovanju z avtomobili. Ponujamo: — odlične možnosti za napredovanje — zanimivo delo — dobro plačilo. Pisne prijave z obširnim življenjepisom pošljite v angleščini pod šifro »225« na Delo, Dunajska 5, 61000 Ljubljana. 15523 LJUBLJANSKA ZAVAROVALNICA Zaposlimo dve sodelavki za sklepanje zavarovanj v Filiali Celje pogodbena (pozneje možnost redne). zaposlitev je Pogodbeno zaposlimo več zastopnikov na območjih celjske regije velenjske regije Koroške, ljubljanske regije, Gorenjske. Za vse prijavljene bomo organizirali izobraževanje. Prijave na naslov: Ljubljanska zavarovalnica, Čopova 14, 61000 Ljubljana, Ljubljanska zavarovalnica, P. P. 73, 63000 Celje Informacije po telefonu: 061/217-015, 217-091, inž. Turk, 063/26-446, g.Deržek. 15531 Potovalni čeki za plačevanje na Hrvaškem TRAVELERS CHEOUE TRGOVAČKA BANKA d. d. Praška 5, 41000 ZAGREB CROATIA PAY THIS CHEOUE TO THE BEARER ON DEMAND THE SUM OF HRD TENTHOUSAND TRAVELERS CHEOUE ZAGREB, APRIL 15, 1992 HRD 1 0 000. Issuer guarantees payment of this chegue SKB BANKA B.D. Ajdovščina 4 61000 LJUBLJANA SLOVENIA SOLE AGENT CHEOUE NO. AMOUNT BANK ČOPE 10000 41266000 GRAFldKA O BRADA I T1SAK -ZRINSKI- ČAKOVEC ■^HT^^KOtovalni čeki v hrvaških dinarjih so prijetna novost za vse, ki potujete na Hrvaško. I Odslej lahko s tolarji po ugodnem tečaju kupujete potovalne čeke v hrvaških dinarjih. Naprodaj so v vseh enotah SKB banke in v vseh poslovalnicah Kompasa - Mejni turistični servis, na mejnih prehodih s sosednjimi državami. Potovalne čeke lahko vnovčite na vseh poštah v Republiki Hrvaški. Čeke, ki jih ne boste uporabili, vam bo SKB banka ponovno odkupila po dnevnem nakupnem tečaju za HRD. !ii!!!,nii!!!!llll!!!! SKB BANKA D.D. h .1 , JA Sobota, 6. junija 1992 Puch 350 GD in 290 GD Johann Puch, pred skoraj 130 leti v okolici Ptuja rojeni ustanovitelj avstrijsko-štajerske tovarne Steyr-Deimler-Puch, bi bil v sedanjih časih lahko zadovoljen tako s poslovnim uspehom tovarne kot s tistim, kar ponujajo. Graška tovarna je sedanjemu programu vozil dodala dve novosti: 350 GD turbo in 290 GD. Precej bolj v ospredju je puch 350 GD turbo, ki ga poganja novi turbodizelski šestvaljni motor, hkrati pa je na voljo z vsem tistim, kar je pomembno za terensko vozilo: stalnim štirikolesnim pogonom s kar tremi zaporami diferencialov, reduktorjem moči, zavornim dodatkom ABS za varnejšo vožnjo in učinkovitejše zaviranje, pa seveda s temeljito izdelavo in skoraj limuzinskim udobjem. Pripravil: Janez Kovačič Pod dokaj dolgim motornim pokrovom oglatega terenca, ki ga štejejo med najboljša vozila te vrste nasploh, so namestili 3.449-kubični dizelski šestvaljnik s turbinskim polnilnikom na izpušne pline, največjo močjo 100 kW/136 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti in največjim navorom 305 Nm pri nizkih 1.800 vrtljajih v minuti. Prav pomembnost visokega navora pri dokaj nizkih motornih vrtlajih graška tovarna še posebej poudarja, saj je dizelski agregat po tej strani primeren tudi za vleko do 2,95 tone težke priklice oziroma priklopnega vozila. Puch 350 GD turbo je na voljo v treh karoserijskih različicah (kot kabriolet, kot vozilo s tremi oziroma petimi vrati in s krajšo ali daljšo medosno razdaljo). Pri izvedenki s tremi vrati tovarna obljublja najvišjo hitrost 145 km/h, pospešek do hitrosti 100 km/h v 16 sekundah, zmogljivostma elastičnost dizelskega agregata pa dokazujejo s podatkom, po katerem avtomobil z avtomatskim menjalnikom v tretji prestavi od 60 do 100 km/h pospeši v 10,6 sekunde. Še 290 GD: namenjajo mu petvafjni dizelski motor s prostornino 2860-kubičnih centimetrov, največjo močjo 72 kW/98 Km pri 4.000 vrtljajih in največjim navorom 192 N pri 2400 oziroma 2600 vrtljajih v minuti. Ljubljanski Autocommerce kot zastopnik • /................. » 't ppp gpmpg p msmsmis Puch 350 GD turbo združuje svojevrstno eleganco, skoraj prestižno limuzinsko udobje in nedvomno izjemne sposobnosti (slika 1 in 2) graške tovarne na slovenskem trgu ob obeh novih terencih ponuja vse tisto, kar sicer nastaja pri naših sosedih. Tovarniška cena pucha 350 GD turbo je od 615 do največ 676 tisoč šilingov (odvisno od karoserijske izvedenke), medtem ko je 290 GD v nižjem cenovnem razredu (tovarniška cena je od največ 492 do najmanj 426 tisoč šilingov). Letošnji načrti tovarne, ki avtomobile izdeluje v tesni tehnološki povezanosti z Marcedes Benzom (ta dobavlja motorje, menjalnike, osi, razvoj pa je skupen), jih pa pod svojim imenom puch prodaja v Avstriji, Švici, Sloveniji in še drugje na evropskem vzhodu, so jasni: upajo na izdelavo in tudi prodajo 9000 vozil, pri čemer ne more biti prav posebna skrivnost, da Slovenija ni slab ali nepomemben kupec. Ob tem je pomembna tudi gospodarska prihodnost, kajti ljubljanski konsignatar in graška tovarna upata na dolgoročno industrijsko sodelovanje na primerni tehnološki ravni (lani je Steyer-Deimler-Puch pri nas kupil za 15 milijonov šilingov izdelkov), kar bi bilo koristno za obe strani. Yamaha 0X99-11 kot prva cestna formula 1 Japonska Yamaha, znana predvsem kot tovarna motociklov, naj bi leta 1994 začela prodajati 0X99-11. Pod to tovarniško oznako se skriva športnik, za katerega pravijo, da bo prva formula 1, uporabna tudi za vožnjo po navadnih cestah, ne pa le po dirkalnih stezah. Enosedežnik s sredinsko nameščenim motorjem (takoj za voznikovim sedežem) bo deloma izdelan iz ke-vlarja, deloma iz aluminija, poganjal pa ga bo dvanajstvaljnik s 70-stopinjskim kotom med valji, petimi ventili na valj (skupaj torej 60 ventilov!), prostornino 3,5 litra in domnevno največjo močjo med 450 in 500 KM. Motor so v lanski sezoni formule 1 uporabljali pri Brabhamu, letos se z njim vozijo vozniki Jordana, kar seveda dokazuje, da gre tako rekoč za čisto pravi dir- kalni agregat. S tem je Yamaha prehitela Ferra-rija ali pa McLarena, kjer so načrtovali nekaj podobnega. Vsaj za sedaj še ni podatkov, koliko avtomobilov naj bi sploh naredili, cena pa je le približna skrivnost, saj naj bi yamaha 0X99-11 stala nič manj kot milijon dolarjev. Kljub vsemu se za kupce verjetno ni treba bati. Slaba prodaja peugeotov in citroenov na Japonskem Na Japonskem prodajajo avtomobile tovarne Peugeot in sploh vse grupacije PSA (še Citroen) tako slabo, da imenujejo trgovce kar »zaspanci«. Nekateri so v poslovnem letu, ki se je končalo 31. marca, prodali vsega dva avtomobila. Uradne razlage — vsaj v obeh tovarnah — seveda ni, nekateri pa so prepričani, da je Jacques Calvet, prvi človek PSA in eden najbolj ostrih nasprotnikov japonskega avtomobilskega prodora v Evropo, najpomembnejši razlog za več kot skromno kupčijo s citroeni in peugeoti na japonskem trgu. Cadillac brougham je še daljši Cadillac brougham je že tako najdaljši ameriški avtomobil, v novi izvedenki pa je še nekaj daljši, tako da meri skupaj 5715 milimetrov. Skoraj dve toni težkemu vozilu (1985 kg) namenjajo 5,7-litrski osemvaljni bencinski motor z največjo močjo 185 KM in največjim navorom 300 Nm. Seveda upajo predvsem na dobro prodajo na domačem trgu, cadillaci pa gredo dobro v promet tudi na Japonskem in v državah Srednjega vzhoda. Prihodnje leto novi ali obnovljeni citroen 3X Francoska avtomobilska tovarna bo po dolgem (predolgem) oklevanju le obnovila srednje-razredni BX. Po napovedih naj bi ga prvič postavili na ogled v prihodnji avtomobilski Ženevi (marca 1993), serijska izdelava naj bi stekla nekaj mesecev kasneje. Novi BX bo ohranil zunanjo dolžino sedanjega modela, bo pa kljub vsemu notranje prostornejši, saj bo medosna razdalja večja. Bo tudi nekaj centimetrov širši, sicer pa bo osnovo predstavljal peugeot 405, ki naj bi ga na novo predstavili letos jeseni. Najprej bo na vrsto prišla kombi limuzina (hatch-back) s petimi vrati, klasična limuzina sledi dobro leto kasneje, sredi 1995 pa tudi kupe, ki naj bi deloma upošteval tisto, kar je Citroen vgradil v prototip activa II. Cenejše izvedenke obnovljenega (ali kar novega) BX bodo opremljene z običajnim hidropnevmatskim, dražje pa s hi-draktivnim vzmetenjem. Za sedaj načrtujejo pet različnih motorjev: 1,8 in 2,0-litrska bencinska agregata s po dvema ventiloma na valj, pa 1900-kubični motor s štiriventilsko tehniko in za povrh še dva, sicer že znana dizelska motorja (eden bo opremljen s turbinskim polnilnikom). Kasneje računajo še na šestvaljnik, glede na kooperacijsko povezanost Citroena in koprskega Cimosa pa z dobavami slovenskemu trgu kljub vsemu ne bi smelo biti večjih problemov. Po fronteri še opel monterey Za frontero, lani predstavljenim terenskim avtomobilom, ki nastaja v nemško-japonski-britanski kombinaciji, je Opel ponudil tudi terenca monterey. Dokaj oglata zunanjost je dokaz oblikovne tradicije, monterey pa bo na voljo v dveh izvedenkah, in sicer v krajši karoserijski podobi in s tremi vrati ter daljši s petimi vrati. Notranjost bo ponujala dovolj prostora bodisi petim ali sedmim ljudem (ob medosni razdalji 2330 in 2789 milimetrov), razlike bodo tudi pri motorjih. Nov bo bencinski agregat z delovno prostornino 3200-kubičnih centimetrov in največjo močjo 177 KM pri 5200 vrtljajih v minuti, omisliti pa si bo mogoče tudi turbodizelski agregat z delovno prostornino 3,1 litra in močjo 114 KM pri 3600 vrtljajih v minuti. Obe izvedenki bosta serijsko opremljeni s petstopenjskim ročnim menjalnikom, bencinska motorna izvedenka pa bo naprodaj tudi s štiristopenjsko avtomatiko. Prostorsko razkošnejši moterey ima tudi dodatna sedeža v zadnjem delu vozila, vendar le za doplačilo, medtem ko sodijo platišča iz lahke kovine k serijski opremi. nr Mmm raE§i@fii, vam v premislek PETER MALIK Lovci na Rembrandta 39. nadaljevanje Luka Pavlič je pozvonil čudno plaho. Pred inšpektorjem Kosom, ki mu je odprl vrata, je razširil roke, češ tu sem, ničesar ne razumem. »Le vstopite,« ga je povabil Kos in se mu umaknil od vrat. Zatem mu je s široko kretnjo pokazal pot v salon. »Ste prvič tu?« »Nisem,« je na videz lahkotno odgovoril Luka. »Pisanski je tu prirejal lepe soareje . . .« Kos je opazil, da se Luka sploh ni zmenil za nastavljeni obesek. »Kakšno razdejanje . . .,« je rekel Luka sredi salona in spet, razširil roke. »Ali ste iskali skrinjo stare zaveze?« Kos se je postavil pred slikarsko stojalo v kotu, v ostro luč, ki je padala z največjega okna. »Potrebujem vašo strokovno pomoč.« je rekel. »Natančno preglejte to stanovanje. Najdite mi dokaz, da so tu restavrirali stare slike, ali pa jih mogoče celo preslikovali. . .« »Jaz? Saj nisem detektiv,« je osuplo rekel Luka. »Jaz pa nisem kustos.« »Ne. ne,« se je odločno uprl Luka, »ne morem ugoditi vaši želji. ..« Kvikkvik, kvikkvik! je zacvrčala Kosova zapestna ura. Luka je obstal kot okamenel, obraz mu je upadel. Pogled mu je panično švignil k ogledalu in potem h Kosu. »Vam je slabo?« ga je zaskrbljeno vprašal Kos. »Ne, ne ...« »Prebledeli ste ...« »Sem res? Zatohlo je tu ...« »Imate ob desetih kakšno dolžnost?« »Zakaj ob desetih?« je Luka vprašal z izrazom človeka, ki si nemočno slabša položaj. »Moja ura je namreč označila deset. Niste slišali?« »Slišal. . .« Luka Pavlič se je začel potiti, kajti Kos ga je opazoval z neusmiljeno odkritostjo. »Mi boste torej pomagali?« »V redu, če bo v moji moči...«je zmedeno prikimal Luka. »Po cigarete skočim. Kar začnite ... Vzemite si čas,« je Kos s široko kretnjo pokazal po tleh in se odpravil iz salona. In tega pezdeta sem se jaz tako bal, si je rekel na stopnišču. Ne, lahko pa se o človeku motim. Ne bi bilo prvič. Inšpektor Kos se je v Pisanskijevo stanovanje vrnil čez petnajst minut. Našel je Luko, kako kleči v kotu in briše prah s kotne letve. »No, vidite! Vi boste še slovenski Maigret!« je veselo rekel Kos. Luka je mrko vstal, si otepel roke in si jih obrisal v robec. »Lesni prah sem našel, nekaj kapelj smole in Iazurit,« je tiho rekel, ne da bi Kosa pogledal v oči. »To kaže na to, daje tu verjetno res delal kak restavrator...« »Ali ponarejevalec. . .,« je dodal Kos. Luka je prikimal. »Lahko zdaj grem?« VODORAVNO: 1. mešanec, pankrt, 8. ločen, ograjen prostor, 14. italijanski pisatelj (Elio, 1907—1966), 16. finski arhitekt (Ero, 1910—1961), 18. ime francoskega filmskega igralca Delona, 19. stavkoslovje, 21. turistični kraj v Kvamerju, 22. del med stegnenico in trupom, 23. ime angleškega pisatelja Fleminga, 24. prostor v stavbi za hranjenje vina, 25. vratar francoske nogometne reprezentance (Joel), 26. nekdanji turški velikaš, 27. grški lahki konjenik, 29. mesto v vzhodni Srbiji, 30. vrsta japonske gledališke igre, 31. izraelska luka, 32. daljši, navadno cevast vodoraven prostor pod zemeljskim površjem, 33. italijanski slikar (Francesco), 34. slovenski igralec in TV voditelj (Mito), 37. podelitev kake pravice, 40. začetnici angleškega arhitekta Jonesa, 41. klic, poziv, 42. star italski novčič, 45. stara prestolnica Babilona, 46. desni pritok Volge, 47. nemško-francoski nadrealistični kipar, slikar in pesnik (Hans, 1887—1966), 48. znan francoski fotograf madžarskega rodu (pravo ime Gy-ula Halasz, 1899—1984), 50. zemeljska ožina na Malaki, 51. mesto v Piemontu jugovzhodno od Torina, 52. širokonosna opica iz Južne in Srednje Amerike, 53. ribiška mreža, 54. velika količina premikajočih se delcev v zraku, 55. nestrokovnjak, 56. švedski smučarski center, 57. ozek kos blaga, 59. kemijski znak za lutecij, 60. pragozdni filmski junak, 62. prelaz na Velebitu, 65. češki dirigent in skladatelj (Karel, 1908—1973), 67. etiopski gospod, 70. jezik črncev Bantu, 71. začetnici sovjetskega politika Rižkova, 72. starogrški filozof iz Mileta, 73. španski konkvistador, ki je osvojil Kubo, Mehiko in Gvatemalo (Pedro de, 1485 — 1541), 76. jaz v Frojdovi psihoanalizi, 77. vrsta francoskih preprog, 78. tročlanska glasbena skupina, 79. reka v republiki Slonokoščeni obali, 80. industrijsko mesto pod Uralom, 81. zgodovinski kraj pri Zadru, 82. geološki novi vek, 84. vas pri Semiču, 85. strupena vnetljiv plin brez barve in vonja, 87. morilec iz političnih vzrokov, 89. porodničar, 90. ime francoskega gledališkega reformatorja Artauda. NAVPIČNO: 1. nizko, razpotegnjeno gričevje v zahodni Slavoniji, ki loči Podravino od Posavine, 2. roman francoskega pisatelja Chateubrian-da, 3. kontakt, 4. glas, zvok, 5. ploščipska mera, 6. kdor se poklicno ukvarja z risanjem, 7. najet kmetijski delavec, 8. omot, zavoj, 9. večanje, 10. doba, vek, 11. sumerska boginja zemlje, 12. opera z elektronsko glasbo švedskega skladatelja Blomdahla, 13. nauk o legi in sestavi zemeljskih plasti, 14. posestvo brez zakonitega lastnika, 15. veznik, 16. maščobno tkivo pri svinjah, 17. počasno premikanje rastlinskih delov, 20. skupek enakih celic v telesu, 23. pripadnik nekdanjih rodov na Apeninskem polotoku, 25. majhna žival, ki leze, navadno žuželka, 27. nekdanja bojna trofeja Indijancev, 28. avtomobilska oznaka Torina, 29. sadež, 31. neprijetna zadeva, spor, 33. japonski pisatelj, znanstvenik in državnik (Haku-seki, 1657—1725), 35. pravoslavni škof ali nadškof, 36. glavno mesto pokrajine Vzhodni Azer- Nagradni razpis Med reševalce s pravilnimi rešitvami križanke bo žreb razdelil za 13.000 tolarjev nagrad. Nagrade so sledeče: 1. nagrada: 3.000 tolarjev 2. nagrada: 2.000 tolarjev osem nagrad po 1000 tolaijev Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Dela, poštni predal 29, 61001 Ljubljana. Na pisemsko ovojnico napišite NAGRADNA KRIŽANKA 6. 6. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do torka, 16. junija. Reševalci iz Ljubljane lahko vržejo rešitve v nabiralnik nagradnih ugank na ploščadi pred Domom tiska na Dunajski 5. Ji i 2 3 h 5 6 7 L . J 8 9 10 " 12 13 l 14 • 15 U 16 17 18 19 20 21 22~ 23 24 25 26 27 28 a 30 31 ■ 32 33 ! ! 34 35 36 37 38 19 ■ 49 \ 41 42 43 44 45 46 S Zl 47 48 49 50 r -J 51 M 52 53 C 54 55 56 57 58 L 59 60 61 ■ 63 L 54 S 65 66 ■ 67 68 69 70 ■ Ml 72 73 74 r ! 76 | 1 i 1 i 77 78 79 ! ! 80 L | 81 82 63 ■ 84 ! L j Š5~ 86 n 87 80 j n 69 r n 90 r bajdžan, 38. krmnica, dvignjeni del zadnjega dela krme s prostori za oficirje, 39. že umrla slovenska gledališka igralka (Alja), 43. resje, 44. pripadnik starogermanskega plemena, 46. vrtinčast veter, 49. sodobni ples, 50. vstopnica, 51. hiša s stenami iz drevesnih debel, 52. slovenski zdravnik, ki je uvedel nuklearno medicino (Bojan), 53. stojalo, 54. okrasno drevo z gladkim lubjem, 55. skandinavsko moško ime, 58. glavno mesto Jamajke, 60. reka v severni Angliji, ki se pri Heartlepoolu izliva v Severno morje, 61. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop vozil, 63. vijuga, okljuk, 64. večja ptica s črnim, kovinsko se svetlikajočim perjem in debelim kljunom, 66. zvrst časnikarskega dela, 68. kemijski znak za tantal, 69. krivulja, po kateri se giblje nebesno telo, 73. švedski pisatelj novel in romanov (Ernst Nils), 74. ime nemškega pisatelja Fe-uchtwangerja, 75. ameriški pesnik in pisatelj Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko, objavljeno v sobotnem Delu 23. maja, smo dobili 1302 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim: 1. nagrada (3.000 tolarjev): Barbara Šmalcelj, C. XVIII. div. 81, 61000 Ljubljana 2. nagrada (2.000 tolarjev): Niko Valjavec, Fužina 9, 61303 Zagradec Nagrade po 1.000 tolarjev prejmejo: Franc Kokot, Kidričeva 28, 65000 Nova Gorica Nada Kelnerič, Prvomajska 54, 68290 Sevnica Blaž Garbajs, Dolina 28, 61351 Brezovica pri Lj. Milan Močnik, Igriška 6, 64226 Žiri Rudi Horjak, Grajska pot 4, 61430 Hrastnik Lovro Podlipec, Šišenska 13, 61107 Ljubljana Hari Lunder, Rozmanova 5, 61330 Kočevje Vesna Žorž, C. na Čuklje 31, 65290 Vrtojba Nagrajenci bodo dobili nagrade po pošti. (Conraa Potter), 76. spremljevalci boga Erosa, 78. mladič pri govedu, 80. zdravilna rastlina, 82. že umrli srbski pisatelj (Danilo), S3. začetnici švedskega zgodovinarja Alina, 84. ime slovenskega popevkarja Pestnerja, 86. tip sovjetskih letal, 88. začetnici izumitelja Tesle. (BRANKO KO^ULIČ) Rešitev nagradne križanke VODORAVNO: 1. Sporadi, 8. tabula, 14. No-wa Huta, 16. triolet, 17. omelo, 18. Ach, 20. Elo, 21. Ajar, 22. vino, 23. Kleinmayr, 26. Ena, 27. Ars, 27. airbus, 29. Eak, 31. D(avid) N(iven), 32. Li, 33. Dal, 35. bal, 36. Sevres, 38. Oltenia, 40. skat, 42. Aar, 43. Orsk, 44. Šnuderl, 47. Icaza, 50. podlost, 51. arabist, 53. alkar, 5. brakada, 56. Onek, 58. bat, 59. kilt, 61. menjava, 64. kurent, 67. Ota, 68. Ante, 69. Al, 70. od, 71. sir, 72. terilo, 74. Krk, 75. Lys, 77. Teokritos, 79. loto, 80. Iška, 82. sla, 83. Mav, 84. Pamir, 85. bionika. 87. srčevina, 89. antika, 90. hurikan. NAVPIČNO: 9. A(nton) I(ngolič) Anekdota za danes Na današnji dan leta 1606 se je rodil francoski dramatik Pierre Corneille; ustvaril je klasicistično tragedijo s heroičnimi liki, ki z zmagovito voljo in plemenitimi nagnjenji kljubujejo usodi (umrl 1684). Med skušnjami za dramo Berenice je igralec Baron prosil navzočega avtorja, naj mu razloži pomen štirih verzov, ki so se mu zdeli nejasni. »Ne bodite zaskrbljeni zaradi njih,« mu je odvrnil Corneille, »tudi jaz jih ne razumem popolnoma, a recitirajte jih take, kot so. Večini se bodo zdeli občudovanja vredni, čeprav jih ne bodo razumeli.« 6. junij Overlord (Gospodar) je bilo tajno ime za veliko zavezniško ofenzivi) v zahodni Evropi od 6. junija 1944 do 7. maja 1945. Od katastrofe v Dunkerqu do vrnitve Britancev na celino so bila potrebna štiri leta priprav. Štiri leta, da so se Mountbattenovi in Luycockovi komandosi izurili v bliskovitih napadih, vštevši generalko v Dieppu, ki sicer ni prinesla taktičnega uspeha, pomenila pa je dragoceno šolo, štiri leta akcij britanskega vojnega letalstva (RAF), ki je bombardiralo industrijske centre in prometna vozlišča, dve in pol leti bombniških poletov vojnega letalstva Združenih držav Amerike (USAAF), eno leto natančnih priprav načrta, ki ga je izdelal ameriško-britanski štab v največji tajnosti, in eno leto za vzpostavitev potrebne administracije, ki je skrbela za prevoz vojaških enot, letal in streliva v Veliko Britanijo, za ves material, brez katerega operacija Overlord ne bi bila mogoča. K pripravam sta sodila tudi bitka za Atlantik in prizadevanje vseh tajnih služb, ki so pomagale odporniškim gibanjem. Vse je bilo uskaljeno v največji izkrcevalni akciji, kar jih je dotlej videl svet. Za prvo fazo operacije Overlord so zbrali 20 ameriških, 13 britanskih in tri kanadske divizije, poleg tega pa še samostojne britanske brigade (oklepne brigade, SAS, komandose). Nemci.so imeli med Brestom in Renom na voljo kakih 36 lahkih in šest oklepih divizij, v rezervi pa še 15 lahkih in tri oklepne divizije. Šestega junija ob 6.30 se je začelo izkrcanje ameriških in britanskih čet v Normandiji in ob koncu dne, ki so ga imenovali tudi »najdaljši dan«, so Američani osvojili in postavili dve ločeni mostišči, Britanci in Kanadčani so osvojili 30 kilometrov dolg in deset kilometrov širok pas zemljišča ob obali — skratka, z velikimi napori in žrtvami so ustvarili začetno pozicijo, ki je omogočala nadaljnje prodiranje. Do končnega zloma Nemčije je moralo preteči še skoraj eno leto, ki je zahtevalo še veliko žrtev, toda zavezniki so zmagovali in Nemci so se morali počasi, a vztrajno umikati. Dogodki na današnji dan 1371 Verjetno se je na današnji dan rodil češki cerkveni reformator Jan Hus (umrl leta 1415). 1599 Rodil se je veliki španski slikar Diego Rodriguez de Silva Velazquez (umrl leta 1660) 1606 Rodil se je francoski pesnik in dramatik Pierre Corneille (umrl leta 1684), utemeljitelj francoske klasične tragedije 7. junij Po Kolumbovem odkritju Amerike pred petsto leti so evropske kolonialne sile začele osvajati dve velikanski zahodni celini popolnoma različno Španci in Portugalci so se osredotočili na Južno in Srednjo Ameriko, na ozemlja, kjer so živeli visoko razviti narodi, kjer je bilo obilo dragocenih kovin in donosnega južnega sadja. Špansko naseljevanje je bilo pod strogim in državnim nadzorom, število naseljencev je bilo majhno in živeli so predvsem v središčih kolonij. Najgosteje naseljenih kolonialnih območjih se je v 16. stoletju izoblikoval način življenja, ki se je opiral predvsem na delo Indijancev in črnih sužnjev, ki so jih Španci in Portugalci začeli uvažali že okoli leta 1510. V Južni in Srednji Ameriki je tako prišlo do rasnega mešanja med Indijanci, črnimi sužnji in kolonisti. Velik je bil tudi pomen misijonarstva. Cerkve, ki je skupaj z vero na novo celino prinesla tudi svoj način življenja, hierarhije in kulture. Severna Amerika je šla po svoji poti. Evropski naseljenci so na vzhodni obali našli širne pokrajine, ki so bile primerne za kmetovanje, lov in ribolov in so bile redko naseljene z Indijanci. Angleži, Fancozi in Nizozemci so Severno Ameriko začeli naseljevati šele po upadu Španske in Portugalske moči, to je v začetku 17. stoletja. Ustanovitev naselbine Santa Fe leta 1609 pomeni konec španskega prodiranja in kolonizacije na tem območju. Naseljenci so se na severni celini lahko neovirano širili, čeprav v nenehnem boju z naravo in Indijanci, spodbujale pa so jih domače vlade. Nizozemska vlada je na primer 7. junija 1629 izdala odlok o patronatstvu, po katerem je vsak državljan, ki je v Ameriko pripeljal 50 kolonistov, dobil ozemlje ob reki, 25 kilometrov dolgo in neomejeno po širini. Postal je patron in užival posebne ugodnosti. Naseljenci so bili odvisni predvsem od dela svojih rok. če so imeli služabnike, so bili belci, do rasnega mešanja z Indianci ni prihajalo. Medtem ko je Južna Amerika na začetku privlačila pustolovce, ki so hoteli na hitro obogatiti, so Severno naseljevali predvsem kmetovalci, obrtniki in njihove družine. Dogodki na današnji dan 1494 V Tordesllasu sta Španija in Portugalska, takrat največji svetovni pomorski sili podpisali pogodbo o razdelitvi Novega sveta, s katero sta si »pravično« razdelili ves že znani in še neznani Novi svet. 1654 Ludvik XIV. je bil kronan za francoskega kralja. 1822 Združene države Amerike in Velika Britanija so podpisale pogodbo o odpravi suženjstva. 1848 Rodil se je francoski slikar Paul Gauguin (umrl leta 1903). 1941 Nemci so odpeljali iz Slovenske Bistrice prvi transport štajerskih Slovencev v Srbijo. »To mi še povejte: ali je možno, da je tu slikal nekdo na nekaj sto let staro sliko?« Luka je prikimal in si poiskal cigareto. »Hvala, gospod Pavlič, lahko greste.« Luka je vtaknil cigareto v žep, dal Kosu roko in tiho odšel. Inšpektor je skrbno pregledal vse svoje pasti, nevidne plastične nitke na preostalih slikah, na ogledalu, predalih komod in omar... Ptiček, nisi se hotel ujeti! Tudi obesek je ostal, kjer je bil. Izvrstno, kot netopir, ki se ponoči med letom ne dotakne nobene od stoterih vrvi, s katerimi mu preprežejo tesno sobo, ni Luka nikjer pustil sledov svojega dotika, razen po tleh, kjer pa mu Kos ni pustil nobene vabe. In vendar se je spet ujel na slučajen trik z urinim signalom, ki pa je prav tako spet presenetil tudi Kosa. Kaj za vraga je Luka Pavlič iskal takrat, ko je sam vdrl s pištolo? Ali tistega ni več v Pisanskijevem stanovanju, se je spraševal inšpektor. Telefon je zazvonil tako rezko, da se je Kos zdrznil, kot bi ga kdo sunil v želodec. »Ja!« se je odsekano odzval. »Predstavite se, prosim.« Prepoznal je glas Eve Gabor. »O, srečna ušesa, ki slišijo vaš glas. ..,« je začel govoriti, ne da bi karkoli mislil. »Gospod Kos, kaj je z Laszlom?« ga je nestrpno prekinila Eva. »Poročajo mi, da ima hude abstinenčne težave,« je pomirjujoče odgovoril Kos. Eva je nekaj časa molčala. Zaradi nenavadno čiste zveze je inšpektor slišal, da je obupano vzdihnila. »Torej ga imate zaprtega. Pod kakšno obtožbo?« »Če vam povem po pravici, ne vem. Njegov primer ima čez moj pomočnik.« KAY McMANUS Prisluhni in povedal ti bom 19. nadaljevanje Vodil me je po majhnih galerijah in knjigarnah, v sive viktorjanske cerkve, ki so se skrivale za veleblagovnicami in parkirišči. Potepala sva se ob reki in se po strmih stopnicah spuščala do temne vode. Ko sem bila radovedna o vzroku za enote- densko zamudo, mi je pripovedoval o manjših tehničnih težavah pri publikaciji člankov. Zve- nelo je kot izmikanje. Pred časom bi zahtevala natančnejši odgovor, zdaj pa sem bila le presenečena, da se mi je to zdelo nepomembno. Pogovori so nama še vedno lepo uspevali. Pripovedovala sem o Oliviji, o obisku pri Ann v bolnišnici, celo o svojem prehladu in grenkem razočaranju, ki ga je prinesel račun za elektriko, namesto tako pričakovanega pisma. Opisala sem mu teden v hotelu in klepet z El-len Radcliffe, ki je po naključju srečala v Rimu Fiono. Hlastno je srkal moje besede, z zbrano pozornostjo, ki je visoko presegala vljudno prizanesljivost, kar me je veselilo. Zvečer sem v postelji prisluhnila najinemu ločenemu dihanju. Presenečenje in hvaležnost sta me navdali, ko sem pomislila, da se kljub neštevilnim preprekam dva določena človeka še vedno lahko srečata in spoznata. Ko mi je misel preskočila na službo, se je, na da bi izrekla besedo ali se premaknila, dotaknil moje dlani. »Prosim, vrni se.« Zadnjega dne sem se nenadoma zbudila. Bilo je še zelo zgodaj in bila sem sama. Namizna svetilka pri oknu je bila prižgana in Richard se je ukvarjal z nekimi papirji. Stopila sem k njemu in videla, da riše. Tla spalnice so bila nastlana z nedokončanimi skicami. Na papirje skušal ujeti obraz mlade ženske in bila sem presenečena, saj je bila, v nasprotju z njegovim pisanjem, nežna, konvencionalna in razumljiva na prvi pogled. »Te ni nikoli strah?« je vprašal, »minevanja. Nobenih postaj, da bi izstopila iz vlaka.« »Ni mi dosti do tega Toda — ali je to sploh pomembno, če si srečen?« Zmečkal je skico in jo v loku vrgel po sobi. »Vedno želim zgrabiti, ti pa se vdano potrudiš, da se življenje odvija samo od sebe. Skepam, da zato, ker ti je tako najlažje. Kako naj sploh pričakujem, da bi razumela?« Prvič je med nama zazijala resnična, oprijemljiva tišina. Zasovražila sem jo in le v želji, da čim prej izgine, sem ponovno povzela nepomemben pogovor in začela pripovedovati o svojem zakonu z Arthurjem, ki se je sedaj v drugo poročil z Eileen. »... vem pa, da se bo ta zakon izrodil v veliko polomijo.« »V redu, torej — polomija. Tebe pa se to ne tiče več.« »Menim, da je resnica prav nasprotna. Veš, imela sva hčer.« Obrnil se je stran in globoko zajel zrak. »Po ločitvi je ostala z menoj in nenadoma je izgubila življenje. Jasno, da ni nihče izjavil, da sem bila za njenosmrt odgovorna jaz, toda dejstvo je, da nesreče nikoli niso zgolj nesreče. Žgodijo se zaradi določenega spleta okoliščin, razpoloženja ljudi, ki so vpleteni in dogodkov, ki so se jim pripetili. Ne moremo vedeti, kaj neki je Jane razmišljala tisto popoldne. A midva sva ji prizadejala hudo — z najino odtujenostjo, ločitvijo, ... umrla je, ker. .. « Richard se je zasukal na peti. »Za božjo voljo!« »Sprejmem odgovornost za njeno smrt, ne pa smrti same. Dovolj trdno sem si prizadevala. Imela je 16 let. 16. Včasih ima smrt pomen, smisel, ali pa ga dobi kasneje. In takrat za veliko ceno tudi sprejmemo to dejstvo. Janina smrt pa ni bila taka. Zdi se mi. da je ne bom nikoli prebolela.« »Motiš se. Prepričan sam, da ti je že uspelo.« Odkimala sem... »Boš pa vsak čas. Kmalu. Nekega dne, ko boš najmanj pričakovala.« Za hip so se najine oči srečale. »Če mi bo uspelo, mi bo le zaradi tebe.« Bliskovito je odmaknil roke, odsunil stol in pometel knjigo z mize. »To je čisti nesmisel!« Neumno sem obstala z odprtimi usti. Kolena so se mi tresla in za trenutek sem pomislila, da me bo udaril. Toda počasi se mi je približal in se oklenil ramen, iščoč moj obraz, kot bi potreboval opravičilo. Stala sva brez besed, nakar se je obrnil stran in odšel k oknu. »Potrebujem te.« Moje besede so se izgubile v njegovem ramenu, vedoč, da tako priznanje ne sme najti poti do njegovih ušes. 16 Naslednje jutro sem mu pomagala pripravljati kovčke. Iz kupa svežega perila je zdrsnil podolgovat ploščat predmet. Bila je majhna potovalna ura z usnjenim ovitkom in majhno zlato vgravirano zvezdico. »Čudovita je.« nisem mogla prikriti občudovanja. »Te zvezdice se pa spominjam.« Sobota, 6. junija 1992 DELO ★ stran 9 ^V\Ma*92. 16. svetovni lutkarski kongres in festival Ljubljana že drugič v mesecu dni v središču sveta - tokrat lutkarskega! Od 14. do 19. junija CANKARJEV DOM V soboto, 6. junija in 13. junija vabimo starše, otroke m vse ljubitelje lutkarstva, da si od 10. do 11.30 ogledajo in pozdravijo POVORKO MLADIH LUTKARJEV LGL. Povorka bo krenila od Lutkovnega gledališča do Cankarjevega doma in se vrnila nazaj do LGL.' Sledite znaku UNIMA '92 in pripeljal vas bo na pravo mesto! Prisrčno vabljeni! URADNI PROGRAM FESTIVALA 14. 6. ob 17. m 19.30 OSMAN (za otroke od 10 let) Zagrebačko kazalište lutaka, Hrvaška, Lutkovno aledališče 18.00 ŽUPANOV NAGOVOR IN SLOVESNA PREDSTAVITEV LUTKOVNIH ŠOL Magistrat 18.00 m 22.00 ZGODBE S SMETIŠČA (od 7 let) Teatro de la Plaza, Argentina, Šentjakobsko gle-daLšče 20.30 SLOVESNA OTVORITEV FESTIVALA UNIMA '92 20.30 KRESNA NOČ (za odrasle) Lutkovno gledališče Ljubljana, Cankarjev dom 15. 6. ob 15.00 in 19.00 O, NEBESA! (od 4 let) Theater Taptoe, Belgija, Cankariev dom 18.00 m 22.00 ZGODBE S SMETIŠČA (od 7 let) El Teatro de la Plaza, Argentina Šentjakobsko gledališče 19.00 m 21.30 SANBASO, OHICHI NA STRAZ-NEM STOLPU Colombina in Steckel BITKA PRI IČINOTANIJU (za odrasle) Bunraku-& Karakuri, Japonska, Cankarjev dom 16. 6. ob 16.00 m 19.00 O, NEBESA! (od 4 let) Theater Taptoe. Belgija, Cankarjev dom 17. 6. ob 15.00 m 19.00 QUIJOTE (za odrasle) Bambalina Titelles, Španija, Cankarjev dom 21.00 MODRO, BELO, RDEČE IN ČRNO (za odrasle) Theatre de L'Arc-en-Terre, Francija, Cankarjev dom ‘18. 6. ob 14.00 MODRO, BELO, RDEČE IN ČRNO (za odrasle) Theatre de L'Arc-en-Terre, Francija, Cankarjev dom 15.00 in 19.00 OUIJOTE (za odrasle) Bambalina Titelles. Španija, Cankarjev dom 16.00 in 20.00 ŽENSKI SAMI (za odrasle) Hand-span Theatre, Avstralija, Gledališče Glej 16.30 in 19.30 SHVESTER (za odrasle) Manitoba Puppet Theatre, Kanada, Cankarjev dom 22.00 OSTRŽEK (od 10 let) Divadlo Drak, Češka, Cankarjev dom 19. 6. ob 15.00 in 16.00 KDO JE NAREDIL VIDKU SRAJČICO (od 4 let) Lutkovno gledališče Jože Pengov, Slovenija, Viteška dvorana Križank 16.00 in 19.00 OSTRŽEK (od 10 let) Divadlo Drak. Češka, Cankarjev dom 16.00 in 19.00 SHVESTER (za odrasle) Manitoba Puppet Theatre, Kanada, Cankarjev dom 16.00 in 19.30 MOJSTER PETELIN (za odrasle) Zagrebačko Kazalište mladih. Hrvaška, Lutkovno gledališče 17.00 m 20.00 ŽENSKI SAMI (za odrasle) Hand-span Theatre, Avstralija, Gledališče Glej 17.00 in 20.00 JUDITA (za odrasle) Kazalište lutaka Zadar, Hrvaška, Križevntška cerkev SPREMLJEVALNI PROGRAM 13. 6. ob 22.00 DOKTOR FAUST (od 10 let) Lutkovno gledališče Ljubljana, Lutkovno gledališče - podstreha 20.00 POGORELA HIŠA (od 7 let) Cankarjev dom, Cankarjev dom 14. 6. ob 16.00 POGORELA HIŠA (od 7 let) Cankarjev dom, Cankarjev dom 20.00 KAKO JE KUBA DVORIL MAKKYTI (od 10 let) Naivni divadlo Liberec, Češka, Gledališki muzej - atrij 23.00 PULCINELLA Salvatore Gatto, Italija, Cankarjev dom 15. 6. ob 15.00, 16.30 in 18.00 POTEP (od 4 let) Papilu Ankaran, Kulturnica L:* * la -' ■ ' j ^ Colombina 15.30, 17.00 in 18.30 TRNULJČICA (od 4 let) Gledališče Jaz & ti. Gledališki muzej 16.00 in 20.00 NOČ DAN NOČ (od 10 let) Den Bla Hest, Danska, Cankarjev dom 22.00 in 23.00 SOVJI GRAD (od 10 let) Lutkovno gledališče Ljubljana, Lutkovno gledališče — podstreha 23.00 KAKO JE KUBA DVORIL MARKTTI (od 10 let) Naivni divadlo Liberec, Češka, Cankarjev dom 16. 6. ob 17.00 in 18.30 STVARJENJE (od 4 let) Lutkovno gledališče Ljubljana, Gledališki muzej - atrij 18.00 in 21.00 ANTIGONA (za odrasle) ArketaL Francija, Gledališče Glej 19.00 in 22.00 DOKTOR FAUST (od 10 let) Lutkovno gledališče Ljubljana, Lutkovno gledališče - podstreha 21.00 POSKUS LETENJA (za odrasle) Material- theater, Nemčija, Cankarjev dom 17. 6. ob 15.00, 16.30 m 18.00 ČENČA (od 4 let) Lutkovna skupina Tri, Kranj, Kulturnica 15.00 in 20.00 KITOHIME MANDALA (za odrasle) Dondoro, Japonska, Gledališče Glej 16.00 m 19.00 PRAVLJICA O CARJU SALTANU (od 7 let) Lutkovno gledališče Ljubljana, Lutkovno gledališče 19.00 POSKUS LETENJA (za odrasle) Material-theater, Nemčija, Cankarjev dom 23.00 TRAVIATA & VARIETE (za odrasle) Mani d'Opera, Claudio Cinelli, Italija, Cankarjev dom 18. 6. ob 14.00 JURI MURI V AFRIKI (od 4 let) Scena 11, Avstrija, Slovensko narodno gledališče 15.00, 16.30 in 18.00 DOMOVINA (od 4 let) Lutkovna skupina Šmihel Avstrija, Kulturnica 15.30, 17.00 in 18.30 TRNULJČICA (od 4 let) Gledališče Jaz & ti, Gledališki muzej 16.00 in 19.00 NE SMEJTE SE! (od 10 let) Leikbru-duland, Islandija, Lutkovno gledališče 21.00 in 23.00 DOKTOR FAUST (od 10 let) Lutkovno gledališče Ljubljana, Lutkovno gledališče — podstreha 22.00 ČAROBNI STUDENEC (od 7 let) Lutkovno gledališče Maribor, Šentjakobsko gledališče 19. 6. ob 18.00 in 21.00 AMFITRION (ža odrasle) Assondelli & Stecchettoni, Italija, Cankarjev dom 21.00 JUTRANJE ZGODBE (od 4 let) Lutkovno gledališče Jože Pengov, Viteška dvorana Križank VABILO K VPISU Srebrni abonma Cankarjevega doma v Slovenski filharmoniji Mednarodni mojstrski ciklus Velika dvorana SF 26. oktober 1992 Nana YASHVIH violina; Hubert JUHRE, klavir 23. november 1992 Aleksander RUDIN, violončelo 11. januar 1993 Elisabeth LEONSKAJA, klavir 15. februar 1993 Thomas CHRISTIAN, violina; Magdalena KUPF, violina; Emma SCHMIDT, klavir 8. marec 1993 Jasminka STANČUL, klavir 19. april 1993 Karin ADAM, violina; Doris ADAM, klavir 10. maj 1993 Rita KINKA, klavir 7. junij 1993 Eugen INDJIČ, klavir Cena za 8 koncertov v sezoni 92/93 z 20% popustom za plačilo v celoti je 1.920 za I. prostor oziroma 1.280 sit za II. prostor, možno plačilo na obroke, 50% popust za upokojence nad 65 let, študente in dijake! Abonentom srebrnega abonmaja nudimo 50% popusta za obisk koncerta KRONOS QUARTET, 9. junija 1992 in še za tri koncerte v sezoni 1992/93 župnik PROGRAM LUTKOVNIH ŠOL 15. 6. ob 16.00 KWAIDAN (za odrasle) Akademija lepih umetnosti DAMU, Češka, Gledališče Glej 17.00 in 20.00 MI VRABCI (za odrasle) Akademija za gledališče in filmsko umetnost »Krustjo Sara-fov«, Bolgarija, Lutkovno gledališče 21.00 ANDROKLES IN LEV (od 10 let) Akademija lepih umetnosti DAMU, Češka. Gledališče Glej Leander, Steckel, Hansvvurst in krčmar 16. 6. ob 16.00 in 19.00 PETRUŠKA (od 10 let) Mednarodni lutkarski institut, Francija, Lutkovno gledališče 17.00 in 20.00 DNEVNIK BLAZNEŽA (za odrasle) Beloruski gledališki institut, Belorusija, Šentja- 17.00 in 20.00 POST TEKTIUM DIEM (za odrasle) Gledališki inštitut, Španija, Cankarjev dom 18.00 in 22.00 FAUST(za odraste) Akademija lepih umetnosti DAMU, Češka, Križevniška cerkev 17.6. ob 18.00 BREUGHEL (za odrasle) Akademija lepih umetnosti DAMU, Češka, Galerija Equrna 17.00 in 21.00 PREDVČERAJŠNJIM ŠE V PARIZU (za odrasle) Državna visoka šola za glasbo in gled. umetnosti. Nemčija, Šentjakobsko gledališče 23.00 ODISEJ (za odrasle) Mednarodni lutkarski institut, Francija, Lutkovno gledališče 18. 6. ob 23.00 PTIČI (za odrasle) Mednarodni lutkarski institut, Francija, Šentjakobsko gledališče 19. 6. ob 15.00 in 18.00 ONI (za odrasle) Državna visoka gledališka šola, Poljska, Šentjakobsko gledališče Vstopnice po 200 tolarjev lahko kupite od 8. 6. dalje v blagajni CD, uro pred pričetkom predstav pa na kraju dogajanja. JUNAKI EVROPSKE LUTKOVNE TRADICIJE Od 14. do 18. 6. bodo v stari Ljubljani (Gornji trg, Čevljarski most, Ribji trg, Magistrat atrij Gledališkega in filmskega muzeja) predstave za otroke in odraste gledaliških skupin iz Avstrije, Italije, Romunije, Rusije, Velike Britanije in Slovenije. Predstave za otroke in odraste bodo od 18. do 23. ure. Vabljeni! RAZSTAVE________________________________ Evromarionete ’92 I. preddverje Cankarjevega doma Enrico Baj — grafike in lutke Sprejemna dvorana Cankarjevega doma Lutke zbirke Monticelli Steklena dvorana Cankarjevega doma Haydnova lutkovna opera za otroke! POGORELA Hiša Nova lastna produkcija Cankarjevega doma! Sodeluje nenadkriljivi lutkovni mojster Zlatko BOUREK iz Zagreba! Premiera — 13. junij 1992, ob 20. uri Kosovelova dvorana Opera, ki prihaja iz Zagreba! SLIKE LUTK SO IZ PREDSTAVE POGORELA HIŠA Hansvvurst v treh preoblekah Hansvvurst kot vojak Daniel Demšar - Lutke in osnutki Mestna galerija Obrazi obrazov - fotografije lutk Lada Jakše Galerija Insula Silvan Omerzu — Lutke in risbe Galerija Ars Peter Čeme — Mali princ Labirint Milan Klemenčič Podstreha LGL ERO Z ONEGA SVETA Ponedeljek, 8. junija, ob 20. uri Gallusova dvorana KRONOS QUARTET Svetovne zvezde sodobne glasbe iz Amerike v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma! Torek, 9. junija, ob 21. uri PRIHAJA WOOSTER GROUP — SEPTEMBER ’92 Čehov na shizofren način v izvedbi najuspešnejše ameriške gledališke skupine na gostovanju v Evropi, sporoča selektor predstave Andrej Drapal! UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, ZALOŠKA CESTA 2, LJUBLJANA SPOŠTOVANI! ŽELITE DELATI V VRHUNSKI ZDRAVSTVENI USTANOVI S STOLETNO TRADICIJO IN MED PRIJAZNIMI SODELA VCI? IMATE DELOVNE IZKUŠNJE IN ŽELITE IZPOPOLNITI SVOJE ZNANJE? STE PRIPRA VNIK IN ŽELITE OPRA VLJATI SKRBNO PRIPRA VLJENO IN VODENO PRIPRA VNI-ŠTVO? ŽELITE DELOVNO RAZMERJE ZA DOLOČEN ALI NEDOLOČEN ČAS? ŽELITE ZAČASNO REŠITI SVOJ STANOVANJSKI PROBLEM Z BIVANJEM V SAMSKEM DOMU? OB VLADA TE SLOVENSKI JEZIK? IMA TE SREDNJO ALI VIŠJO IZOBRAZBO ZDRA VSTVENE SMERI: - ZDRAVSTVENI TEHNIK - SREDNJA MEDICINSKA SESTRA, - VIŠJA MEDICINSKA SESTRA? OGLASITE SE NAM IN POVABILI VAS BOMO NA POGOVOR. V PRIJA VI NA VEDITE OSEBNE PODATKE IN PRILOŽITE DOKAZILA O IZOBRAZBI TER JIH POŠLJITE NA NASLOV: UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA. KADROVSKA SLUŽBA. BOHORIČEVA 2S. KANDIDATE BOMO O IZBIRI PISNO OBVESTILI. ZA DODATNE INFORMACIJE NAS POKLIČITE PO TEL. (061) 316-790. ■Mhhhhhh _________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________i »SAMO POSEBNA FORMULA KREME IMEDIA PREFERENCE ZADOVOLJIVO PREKRIVA IN INTENZIVNO NEGUJE MOJE LASE«. POSKUSITE Sl TUDI VI POBARVATI LASE S KREMO IMEDIA PREFERENCE. IZKORISTITE IZJEMNO PRILOŽNOST, KI VAM JO TO POMLAD NUDI L'OREAL. CENA PROIZVODA IMEDIA PREFERENCE JE ZDAJ -20% NIŽJA OD OBIČAJNE. IZKORISTITE PRILOŽNOST. - A * s BIOND JL fONCE%# IliOr£al NAJBOLJ UČINKOVITO PREKRIVANJE SIVIH LAS. IZJEMNA KVALITETA BARVE. lorčal PARIŠ 10. stran ★ DELO Sobota, 6. junija 1992 Naročila za objavo oglasov v STIKOVI VROČI LINIJI sprejemamo po telefonu (061) 113-201, faks 110-169 in na naslov DELO STIK, Ljubljana, Dunajska 5, od 8. do 12. ure za objavo za naslednji dan KRIŽARJENJE DNJEPER, ČRNO MORJE, julij, avgust, 390 DEM, VALUK, 061/315-617 ST. PETERSBURG MOSKVA, Kremelj, Ermitaž, bele noči, 305 DEM. VALUK, 061/315-617 ČEŠKA, MORAVSKA Počitnice po gradovih, mestih, jezerih, 290 DEM. VALUK, 061/315-617 REAN inženiring Notranje Gorice Najugodnejša ponudba oljnih gorilcev Thyssen in obtočnih črpalk Grundfos z montažo. Tel./faks 061/651-309. OKNA, VRATA, PANORAMSKE STENE — po naročilu — INTERALTA Lj., Stegne 21 Tel. 061/192-510 Izdelujemo PVC okna in vrata, ki združujejo lepoto oblikovanja in prednost moderne avstrijske tehnologije intertec. Naši izdelki, za katere nudimo večletno garancijo, slovijo po vrhunski zvočni in toplotni izolativnosti in neomejeni trajnosti brez vzdrževanja. Z dodatnim renovacijskim programom vam brez zidarskih del zamenjamo dotrajana okna. POLETNA ŠOLA V KOPRU Angleščina, nemščina, italijanščina, konverzacija za osnovnošolce in srednješolce. Kličite GLOTTA, 061/117-244, int. 235, 237. N O VO Računalniška oprema SAMSUNG INTERTRADE IOP d.d. Tel. 061/448-834 Faks 061/444-373 SAMSUNG, SAMSUNG, SAMSUNG, SAMSUNG, SAMSUNG VISOKA KVALITETA, NIZKE CENE Vse vrste PC računalnikov Monitorji Diski Printerji Lastniki psov in mačk! Zaščitite svoje živali pred bolhami in klopi! Insekticidna ovratnica PEDICAN deluje 5 mesecev proti bolham in 4 mesece proti klopom. Kupite jo lahko v Lovcu, Semenarni in drugih trgovinah.za male živali ter v Lekovi trgovini na Verovškovi 57 v Ljubljani (odprta vsak dan od 9. —18. ure, ob sobotah od 8. —13. ure). Nadaljnje informacije lahko dobite po tel. 061/340-858. Pohitite, sezona se je že začela! »INGRAD« CELJE Lava 7 Pokličite: 063/33-511, int. 292 Pripravljamo gradnjo Trgovsko poslovnega centra v soseski Dolgo polje v Celju — Pod gabri. Naprodaj bo 2.649 m2 površin v pritličju, nadstropju ter 'mansardi. Dostop v nadstropje bo urejen preko dveh stopnišč in dvigala. Na zahodni in severni strani bosta večji parkirišči. Za gradnjo zbiramo prijave interesentov. Naprodaj imamo še manjša dograjena stanovanja v Celju, različnih velikosti v Slovenskih Konjicah in Zrečah, garaže v Žalcu. Ugodno prodamo gradbiščni objekt v Tehar-jih pri Celju, primeren za proizvodno dejavnost ali skaldiščenje. SAVA KRANJ TRADE MESEC UGODNIH NAKUPOV V mesecu JUNIJU vas vabimo k ugodnemu nakupu avtoplaščev in drugih izdelkov SAVE KRANJ. Za kupce blaga v vrednosti nad 5.000 SLT smo pripravili NAGRADNO ŽREBANJE. Čakajo Vas LEPE NAGRADE. Oglasite se v naših prodajalnah in se prepričajte o konkurenčnosti naših cen: - KRANJ, Gregorčičeva 10, tel. 064/211-308 - MARIBOR, Trg revolucije 6, tel. 062/31-169 - KOPER, Ljubljanska c. 5, tel. 066/32-211 - JESENICE, M. Tita 58, tel. 064/81-387 - VELENJE, Šaleška 7, tel. 063/852-377 - DRAVOGRAD, Meža 127, tel. 0602/83-424 - HRUŠEVJE, Vel. Ubeljsko 26, tel. 067/58-953 - LJUBLJANA, Celovška 330, tel. 061/52-990 - GORIŠNICA, Zamušani 2, tel. 062/712-272 - LJUBLJANA, Cesta dveh cesarjev 176 (pri avtosejmu) 061/274-475 STEKLO COPELIT Z MONTAŽO PO UGODNI CENI! Steklarstvo Kresal, tel. 061/556-006. MAOP USPEŠEN ŠOLAR ZASLUŽI NAGRADO! Darilo, ki ni samo razvedrilo ampak tudi koristen pripomoček! MAGIC KIT — Commodore 64 s programskim jezikom BAŠIČ + kasetnik, kasete z igricami, 2 igralni palici. Poleg tega lahko pri nas izberete tudi vse, kar bo Vaš šolar potreboval v naslednjem šolskem letu: zvezke, pisala, šestila, ravnila itd. Možnost plačila na 2 čeka. MAOP — Poljanska 14. AKCIJSKA PRODAJA V TRGOVINI TAPRO 061/199-005, 198-778 Enoročne in dvoročne baterije UNITAS Ljubljana ugodno nudi Trgovina TAPRO, Lj., Celovška 280 (pri Dekorativni). Za gotovino 20% popusta. Pri nakupu garniture za kopalnico še dodatnih 5% pop. LASERSKO REZANJE Nudimo laserski razrez kovin in nekovin do dimenzij 1.650x1.000 mm. Računalniško podprt podajalni sistem (CAD) omogoča izdelavo najzahtevnejših oblik in optimalno izrabo materiala. Inf.: Laserski Obdelovalni Center, tel. 061/191-215, int. 277 ali 265, Stegne 7, Lj. AKCIJA HVALA BORLAND BORLAND BORLAND BORLAND Akcija »HVALA BORLAND« ZA PROGRAMSKE JEZIKE BORLAND C++ & APPLICATION FRAMEVVORKS 34.990,00 BORLAND C + + 19.990,00 TURBO PASCAL 6.0 PROFESSIONAL 17.990,00 TURBO PASCAL 6.0 11.990,00 dBASE IV 1.5 (promocija) 24.990,00 PARADOX 3.5 (promocija) 29.990,00 MARAND d.o.o., tel. 340-652, 182-401, faks 342-757. SVSPIK d.o.o. Nova Gorica Ugoden nakup PC računalnikov, grafičnih postaj, notebookov, matričnih, laserskih in prenosnih tiskalnikov, faksov ... Tel. 065/22-226, faks 065/24-572. GLOTTA 061/11 7-244, int.235 FIRENCE - RIM - RAVENA — 7 dni z nami najceneje. Vabljeni! EKTREME SUPER UGODNA AKCIJA! TEDEN GORENJA TIKI V EXTREMU 1.6.-6.6.’92. Električni grelniki vode - bojlerji. Ugodne cene, krediti, brezplačna dostava na dom do 20 km, brezplačna montaža, svetovanje strokovnjaka. EXTREME, PC, Šmartinska 152, Lj., tel. 061/102-119, 440-245, od 9. —17. ure, v soboto od 9. —13. ure. PREDSTAVITEV KITAJKE IN NJENEGA ZDRAVLJENJA Prikaz celotnega tretmaja z dok. filmom bo danes ob 21. uri vodil in komentiral Rudi Klarič. Vstopnice po 100 SLT dobite pri blagajni kina Šiška. Tei. 061/558-691 in 193-284. CENTER LJUBLJANA PRAŠKS m ČISTILA Želeli ste poceni praške in čistila — imate jih. V Mostah, na Letališki 1, lahko kupite 3 kg Persila že za 769 SLT. Poleg tega iahko kupite še veliko drugih praškov in čistil. ANGLEŠČINA ZA SREDNJEŠOLCE Vodilo firme MUCH je: ZNANJA NI NIKOLI TOO MUCH. MUCH d.o.o. skupaj z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Bežigrad organizira od 21.—28.8. osvežilni tečaj angleščine v Kranjski Gori. Cena tečaja in bivanja je 250 DEM. Informacije po telefonu 061/310-047. LTH 64220 Škofja Loka, Kidričeva 66 MALOPRODAJA Tel. 064/631-301 Faks 064/631-551 LASTNIKI TENIS IGRIŠČ in TENIS KLUBI - v maloprodaji LTH lahko po ugodnih cenah kupite hlad. opremo za vaš klub: — skrinja za hlajenje pijače tip SHP 380 — hladilna skrinja TINS — hladilna skrinja GLASS — hlad. omare tip HO 550/HO 650 - HO 1000/HO 1200 — hladilnik za hlajenje pijač tip HHP 3.0 — HHP 5.0 — hi. pulti tip LUBNIK, model 120-240 — hi. pulti tip KANIN, model 102-210 Hermagoras — Mohorjeva družba, predstavništvo Ljubljana Vabimo k vpisu v dvo— in tritedenske POLETNE TEČAJE NEMŠČINE V AVSTRIJI, ki jih organiziramo ZA MLADINO od 11 do 19 let. Informacije v slovenščini: Sprach—ferien Hermagoras, Celovec, tel. (9943463) 366 22 22. STOL-SERVIS Popravilo vseh STOL—ovih izdelkov, pisarniškega in stanovanjskega pohištva. Storitev opravimo hitro in za primerno ceno. Naročila sprejemamo po tel. 061/812-211, int. 346. ŽIVILA IZ SOJE LAHKO KUPITE SAMO V MAXIJU! V Maxijevih hlaldilnih skrinjah v Ljubljani in Zrečah boste te dni našli večjo izbiro gotovih živil iz soje, uvoženih iz Italije. V ponudbi so SOJINI ŠPAGETI, TESTENINE (polnjene z gobami, lososom in artičoki), SOJIN SIR — TOFU (z gobami, črnim poprom, rdečo papriko...), SOJINI JOGURTI (z dodatkom breskev, sliv, borovnic, malin, banan, limon ali gozdnih sadežev), SOJINO MLEKO in SOJINE OMAKE (naravna, koktail, berneška, tatarska). Dobimo se v Maxiju! IZREDNA PRILOŽNOST Pohištvo ALPLES 35% ceneje, BTV Gorenje na 3 obroke brez obresti Prodajni center ALPLES d.o.o. nudi v mesecu juniju v svojih prodajnih salonih, v Železnikih in Ljubljani, izreden 35% popust pri nakupu pohištva z gotovino. Ugodni pogoji pri obročnem odplačevanju (3 obroki brez obresti, do 6 obrokov z minimalnimi obrestmi, ...). Inf. po tel. 061/440-441 in 064/66-155. Obiščite nas in ne bo vam žal! MULTICOM, p.o., Dvoržakova 8, Lj. NAJHITREJŠI JEZIKOVNI TEČAJI 5 tujih jezikov Morda niste niti pomislili, da lahko še pred dopustom pridobite izvrstno znanje enega od petih najpomembnejših tujih jezikov. Za to na MULTICOM jezikovnih tečajih ne boste porabili veliko časa. Ponudbe ZA PODJETJA — sporočite naslov po faksu 061/110-104. Inf. in prijave: Od PON do ČET, od 11.-15. ure. MULTICOM, p.o., Dvoržakova 8, Lj., tel. 061/301-487 in 124-347. MULTICOM JEZIKOVNI TEČAJI — USPEŠNIM JE ČAS DRAGOCEN. IMALI OGLASI TEL. 318-866 Pri okencu: Šubičeva 1, Dunajska 5 Male oglase sprejemamo: ponedeljek, sreda od 8.—18. ure torek, petek od 7.-16.30 četrtek od 7.-19. ure Male oglase za naslednji dan sprejemamo do 11.30 po telefonu in do 9.30 na okencih nebili s seboj. Na oddih greste lahko za manj denarja IS OGLASU NAVEDLI ŠE CENO PONUDBE NAROČENE NA NAŠIH SPREJEMNIH OKENCIH STANOVANJA prodam V CELJU prodam poceni stanovanje. Na otoku. <3* (061) 344-972. po 19. uri. p-181-10 STANOVANJE, 50 nr. v centru Domžal, prvo nadstropje, centralna, telefon, prodam. Cena 1.400 DEM za m2. 061 791-457 in izmeri 180 m2, na relaciji Ljubljana- Domžale,, ugodno .prodam. Ponudbe pod » lipa 06 « t-304405-50 KOVINSKE police po 3.300 SLT za komad, nove pisalne mize po 16.000 SLT komad in tri biljarde po 1.600 DEM komad, prodam. 3 061 371-524. pl-403536-50 KOVINSKE police — kom 3.300 SLT, hobi stolice»Koze«— kom 800 SLT in tri biljarde — kom 1.600 DEM, prodam. 3 061 371-524.1-403656-50 BLAGAJNO tec 95 ma 216, prodam za 95.000 SLT. 3“ 061 575-910. t-403659-50 V SPB v Domžalah, prodamo lokal, 35 m2, v pritličju zgrajen do podaljšane III. faze. 3 0601 73-532 od 7. do 15. ure. pt-504659-50 GAGGIA kavni ekspres stroj, na dve ročki, prodam. 3* 061 721-413. pt-504731-50 APARAT za kavo Gaggia, 3 grupe, kompletno opremo za točenje piva, pomivalni stroj za kozarce, 3 mize na podstavku, 8 stolčkov, prodam. 3 061 448-036. 1-504814-50 GOSTINSKI lokal v Novem mestu. na avtobusni postaji, prodam ali oddam. 3 0608 61-747 samo v soboto in nedeljo in 3 061 340-405 od ponedeljka dalje. 1-504825-50 VEČJI nočni lokal v Ljubljani, prodam ali oddam. Ponudbe pod »Kvalitetna oprema«. pt-802421-50 POSLOVNE prostore, primerne za trgovino in proizvodno obrt, v Cerknici, Rakeku in v Starem trgu, prodam. 3“ 061 791-004 int. 14, dopoldan. pl-802595-50 KRANJ-CENTER, na Tomšičevi, prodamo nov lokal, 53 m2. Cena 2.000 DEM/m2. 3 061 272-544 pt-802678-50 GOSTINCI! Projektiramo in izdelamo opremo za vaš lokal. Na zalogi so peči za pizze in pekači. 061 662-371. t-802715-50 BOUTIOUE »POLO«, na Celovški 44, Ljubljana, prodam. «■0531 61-455 t-802716-50 kupim MANJŠI poslovni prostor v središ-ču Ljubljane, kupim. 3 061 372-625. 1-205947-52 NA ŠIRŠEM območju Ljubljane, takoj kupim objekt, potreben adaptacije ali kompletne porušitve. 3 061 374-876. ' 1-205949-52 VEČJE proizvodno — skladiščne prostore, na obrobju Ljubljane, kupim ali najamem. 3 061 374-876. 1-205954-52 PRIVATNO podjetje išče lokacije--parkirišča, ki bi bile primerne za postavitev ročnih avtopralnic do 1000 m2 ali več v večjih krajih Slovenije. Možen odkup ali najem. Ponudbe pod » ekološko čisto—enoletno predplačilo« pt-403535-52 RABLJEN kovinski kontejner/ kupim. 3 061 371-524. pt-403538-52 PRIVATNO podjetje išče lokacije za postavitev ročnih avtopralnic, do 1.000 m2 ali več, v večjih krajih Slovenije. Možen odkup ali najem. 061 371-524. t-403655-52 BIVALNI kovinski kontejner kupimo. tg 061 371-524. t-403658-52 oddam v najem NA PTUJU oddm 250 m2 pokritega (višina 4,5 m) in 450 m2 odprtega ograjenega poslovnega prostora ter dve spremljajoči pisarni. Obrtniška ul. 1,3 062 772-400. pt-205677-53 POSLOVNI prostor, 2x28 m2, obnovljen, primeren za tiho obrt ali skladišče, v Trnovem, oddam. 3 061 481-816. 1-205783-53 V SREDIŠČU Ljubljane, naja- mem manjši poslovni prostor ali trgovino. <55* 061 372-625. t-205952-53 V LJUBLJANI oddam delno opremljeno zobno ambulanto (stroj-+stol), z vsemi pripadajočimi prostori in enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Zobozdravnik«. 1-205995-53 POSLOVNI prostor v sp.Šiški, 56 m2, telefon, poseben vhod, oddam takoj. 3 061 557-415. 1-304403-53 V OPATIJI oddam v najem po- slovni prostor z dvoriščem (3.000 m“), skladiščnim prostorom ter več apartmajev. 3 051 711-360 ali 3 061 341-418. 1-304413-53 POSLOVNI prostor, dve telefonski liniji, telex, paging, oddam ugodno — za manjše posojilo. <3 061 326-786, od 7. do 14. ure. 1-403594-53 MODERNO opremljen kafe bar, v centru Brežic, oddamo. <3 0608 61-555. 1-403624-53 LOKAL, 15 m2, na butik ali predstavništvo, v centru Brežic, oddam za enoletno predplačilo. 3“ 0608 61-555. 1-403625-53 NAJAMEM trgovski in gostinski lokal v Ljubljani, oz. 30 km iz Ljubljane, smer Gorenska. 3 061 712-368. pt-504600-53 PISARNIŠKE prostore, 130 m2, v centru Celja, prodam ali oddam. 3 064 73-684. 1-504761-53 V KAMNIKU oddam neoprem- ljen gostinski lokal z teraso. Ponudbe pod »Kamnik«. 1-504796-53 OPREMLJEN lokal. 42 m2, v Zupančičevi jami, primeren za trgovino, oddam za 30 DEM/m2. Zaželje-no eno letno predplačilo. 061 121-145 int 86 od 9. do 14. ure. 1-504835-53 NEOPREMLJENO pisarno, 30 m2, v centru Ljubljane, pritličje, telefon, takoj vseljivo, oddam za 600 DEM. 3 061 121-145 int. 86 od 9. do 14. ure. t-504836-53 NA RESLJEVI cesti, oddam lepe, delno opremljene, pisarniške prostore. 65 m2, I. nadstropje, telefon, centralna, za mimo pisarniško dejavnost. 3 061 121-145 int. 86 od 9. do 14. v 1-504837-53 4 NEOPREMLJENE pisarni- ške prostore, 75 m2, visoko pritličje, telefon, centralna, v centru Ljubljane, ugodno oddam. 3 061 121-145 int. 86 od 9. do 14. ure. t-504838-53 VSREDISCU Ljubljane oddamo v najem dve pisarni, po 18 m2, možna povezava, delno opremljeni, s telefonom. Ponudbe v roku 8 dni po objavi pod oznako »Ponudite pogoje«. t-600313-53 V AA LIPA, Ljubljana, Celovška 264 lahko najamete prostore za pisarne vašega podjetja. Direktne telefonske linije so zagotovljene. Ogled prostorov je možen vsak delovnik med 7. in 15. uro. Dodatne informaccije po <5? 061 571-276 in 572- 988. t-600316-53 PROSTOR, 30 m2, primeren za mirno obrt. oddam. 3* 061 263-592. f-802623-53 LOKAL in prostore za različno dejavnost, v centru Mozirja, oddam. 3 061 192-234. 1-802731-53 TRGOVINO s tekstilom, 34 m2 -4- skladišče, v strogem centru Ljubljane, z obveznim odkupom inventaija, oddam. 3 061 347-325. 1-802746-53 LOKAL za kozmetično nego telesa, delno opremljeno, oddam. •3 061 331-669. 1-802753-53 vzamem v najem POSLOVNE pro m2, v Ljubljani, najam prostore. 30 — 150 Ljubljani, najamem. 3“ 061 372-625. 1-205929-54 GOSTINSKI lokal, po možnosti s kuhinjo, vzamem v najem. 3 061 344-628. 1-205978-54 VPELJAN gostinski lokal, na lokaciji, Ljubljana, Domžale, Kranj, najamem. Najemnina do 1300 DEM. 3 061 714-377. pl-304252-54 NAJEMNE prostore za gostinsko dejavnost—restavracijo v Ljubljani, odstopimo. Ponudbe pod »Grad«. t-600324-54 POSEST prodam - hiše VRSTNO HIŠO na Hudinji v Celju, centralno ogrevano in delno obnovljeno, prodam za 75.000 DEM. 3 063 28-805 ali 3 061 578-747. 1-205738-60 NA KODELJEVEM prodam dvodružinsko hišo. 3 061 444-044, od 14. do 21. ure. 1-205773-60 KAM NA SERVIS? • moderno opremljena delavnica za karoserijo in elektroniko • veliko skladišče nadomestnih delov • govorimo vaš jezik e vse po sprejemljivih cenah VAŠ 1. NASLOV ZA VAŠO MAZDO masna marko Lcibnitz •el. 9943/3452-3656 l&sanl APPLE - RAČUNALNIKI VEČJA ZMOGLJIVOST ZA ENAKO CENO Posebna ponudba: CLASSIC 4/40 13.700 ATS neto CLASSIC II/ 4/80 22.700 ATS neto LC 4/40 barvni 12’ 23.300 ATS neto LCII 4/80 mono 12’ 29.000 ATS neto in še veliko drugih posebnih ponudb. A-W- L CELOVEC,'FESCHMGSTR. 78 Tel. 9943/463-47133, faks 47133-77 HIPOTEKA Podjetje za promet z nepremičninami Ljubljana, d. o. o., Dalmatinova 4 Uradne ure: od 9. do 13. ure NEDOKONČANO hišo, 300 m2, z 2.000 m2 zemlje, v Šaredu nad Izolo, prodam ali zamenjam za manjšo hišo na slovenski obali. Prodamo tudi del nedokpnčane hiše, 60 m2, z zemljiščem v Šaredu. 3" 066 74-149, od ponedeljka do petka. t-205817-60 NEDOKONČANO, prostorno, vrstno hišo, na lokaciji pri Brezovici, ugodno prodam. 3 061 372-625. t-205933-60 MANJŠO, dvostanovanjsko hišo v Zalogu, ugodno prodam. 3 061 374-876. 1-205936-60 KOMFORTNO stanovanjsko hišo, na izredni lokaciji v Trbovljah, prodam. 3 061 372-625. 1-205938-60 STANOVANJSKO hišo v m. gradbeni fazi, v neposredni bližini Kranjske Gore, ugodno prodam. 3 061 374-876. t-205940-60 KOMFORTNO, starejšo, enodružinsko hišo, na mirni lokaciji v Škofji Loki, ugodno prodam. 3* 061 372-625. t-205945-60 HIŠO z vrtom, v Vipavski dolini, prodam. 3 065 69-124. 1-205955-60 V PAZINU prodam enonadstropno hišo z visokim podstrešjem, novogradnja, 330 m2, parcela 1.000 m2. 3 0531 21-879 od 18.-20. ure. pl-304102-60 HIŠO V DOBU pri Domžalah, 170 m2, z gospodarskim poslopjem, 70 m2, na parceli 1.300 m2, prodam. 3 061 212-253. pl-304146-60 V PREDMESTJU Ljubljane prodam hišo, 85 m2 na parceli 630 m", sončna lega, možnost novogradnje, cena 135.000 DEM. 3 061 485-756. 1-304316-60 HIŠO takoj vseljivo, z 900 m2 vrta. v Homcu pri Radomljah, prodam. 3 061 816-285. 1-304329-60 DVOSTANOVANJSKO hišo stanovanjske površine 140 m", cena 75.000 DEM. ugodno prodam. Okoren Emil, Cesta Tončke Čeč 39, 61420 Trbovlje. 1-304374-60 ENOSTANOVANJSKO hišo v Zagorju, velikosti cca 120 m“, prodam. 3 0601 21-845. t-304375-60 TAKOJ vseljivo hišo, prodamo v Ljubnem ob Savinji. Ogled v soboto, 13.6.92, od 12. do 17. ure. 3 064 725-034. 1-304378-60 DVOSTANOVANJSKO hišo s poslovnim prostorom za tiho obrt, v Celju atraktivno in konfortno, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod » Ostrožno «. 1-304409-60 HIŠO z vrtom, stanovanjske površine 220 m2 in neizdelana mansarda, centralna, telefon, prodam. 3 061 662-496 1-304422-60 HIŠO v središču Novega mesta, na prometni, lepi lokaciji, s telefonom, možnost poslovne ali gostinske dejavnosti in stanovanja, prodam. Ponudbe pod »Kapitelj«. 1-403608-60 PRI KRŠKEM, Veliki Podlog, ob glavni cesti Krško—Kostanjevica, prodam staro hišo — bivša stara gostilna. Cena po dogovoru. 3 0608 61-555. 1-403623-60 HIŠO na Vrhovcih, 180 m2. 400 m2 parcele, prodam. ^ Koper, Ankaran, Postojna, Sežana, Bled, Kranj, Tržič, Novo mesto, Ptuj, Celje, Velenje | emona obala koper d.o.o. V SREČNI POLICI lahko sodelujejo vsa podjetja ali druge pravne osebe, ki so oglasni prostor pripravljeni plačevati s svojimi izdelki oz. storitvami. Dodatna pojasnila dobite po telefonu št. 061/115-315, int. n6-54. Rezultati žrebanja bodo objavljeni 11. junija Sreča vas čaka? um vam je dan *.. Samo za nove naročnike! j Naročam DELO ime in priimek . naslov P. AX 14 TGE diesel, 5/1991. prodam za 12.800 DEM. 061 876-049. 1-504794-72 AX 11 TRE, letnik 88. 59500 km, sivo kovinske barve, avtoradio, garaži-ran. prvi lastnik / zdravnik/, reg. do aprila 93. prodam za 9.000 DEM. KRANE-STAPLER-KOMMUNAL-LAND-UND - I N DUSTRI E M A S C H I N E N Smo vodilno avstrijsko podjetje za proizvodnjo strojev. Za Slovenijo in Hrvaško iščemo samostojne in dinamične ZASTOPNIKE za prodajo gradbenih strojev, žerjavov, viličarjev (znane svetovne znamke) s provizijo Pogoji so: dobro znanje nemščine, izkušnje pri prodaji in sposobnost razumevanja tehničnih problemov. Starost do 35 let. Ponujamo odlično šolanje in dober zaslužek. Pisne ponudbe z življenjepisom v nemščini pošljite na direkcijo naše firme: Friedrich Berger Ges. mbH CO KG Direktion, Sladlplatz 50, A-4690 SCHVVANENSTADT Ostereich tel. 9943/7673-3501-238 TRGOVINA z neživili zaposli prodajalko za nedoločen čas. Delo v turnusu. Ponudbe pod »OD 22.000 SLT«. t-403635-130 HONORARNO zaposlimo natakarice. £ 061 371-524.1-403657-130 REDNO ali honorarno zaposlimo KV natakarico za delo v gostilni. Gostilna Kavčič, Podpeška c. 18, Brezovica, £ 061 653-353. pt-504741-130 VEC KV ali priučenih zidarjev in tesarjev sprejmemo. £ 061 572-128 od 8, —14. ure. t-504745-130 HONORARNO zaposlimo dekle ali mlajšo upokojenko za delo v kuhinji. <3* 061 877-028. pl-304299-130 RABIM žensko za enkratno tedensko čiščenje hiše. <3* 061 52-617. 1-504771-130 DEKLE za strežbo honorarno ali redno takoj zaposlim. Delo je popoldansko. <3* 061 105-031. 1-504781-130 ISCEM izkušeno dinamično po-slovodkinjo — prodajalko za delo v trgovini s tekstilom (deljen delovni čas). £ 064 631-385 od 7. do 8. in od 20. do 22. ure, sobota, nedelja ves dan. t-so4782-i30 HONORARNO zaposlim dekle za strežbo v dnevnem baru v Dobrovi pri Ljubljani. £ 061 572-275 in £ 061 572-236. t-504790-130 PRIJAZNO dekle za honorarno delo v butiku, iščem. Ponudbe pod j »Ljubljan«. t-504797-130 HONORARNO zaposlim dekle za strežbo v lokalu. ® 061 193-194 in <3* 061 555-468 Matko, t-304341-130 DEKLE za strežbo, honorarno, sezonsko zaposlimo. <3*061 441-182. t-600314-130 DELO na vašem domu. Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili po-tebna navodila. <3* 0601 23-872. t-304368-130 PRIKUPNO dekle s prakso za strežbo v šanku, v prijetno urejenem lokaiu. honorarno zaposlim. ^5* 061 323-231. t-304386-130 REDNO ali honorarno zaposlim kuharico, delo je v dopoldanskem času. Inf. <3* 061 331-671. pt-304387-130 REDNO ali honorarno zaposlim dekle z veseljem za delo v strežbi. Inf. ® 061 331-671. pl-304388-130 DEKLETA, z veseljem do dela za šankom, honorarno zaposlim kot dodatno pomoč popoldan in ob vikendih. <3* 061 345-213. t-304410-130 DEKLE, urejeno, prijetnega videza. honorarno zaposli bistro v Ljubljani. za delo v šanku. Plačilo 120 SLT /h. <3* 061 344-307. t-304417-130 HONORARNO ali redno zaposlimo samostojno, mlajšo kuharico in simpatično dekle, z obvezno prakso za delo v šanku in strežbi. Nedelje in prazniki prosto. Inf. <3* 061 448-036. 1-304424-130 DISKOTEKA honorarno zaposli D.J.—a. Vabljeni vsi, ki jih to delo veseli. Ponudbe pod »Ljubljana«. pl-403387-130 HONORARNO zaposlim natakarice. <3* 061 371-524. pt-403537-130 ZAPOSLIM izobraženo in urejeno žensko, samsko, za varstvo triletne deklice in gospodinjska opravila. Zagotovljeno bivanje, celotna oskrba in plačilo. £ 063 441-144, int. 272, dopoldne. t-600315-130 NOVOGRADNJO ali adaptacije izvaja gradbeno podjetje d.o.o. Opravljamo vsa zidarska, tesarska in krovska dela, hidroizolacije in toplotne izolacije. £ 061 375-205. t-600321-130 ZELO USPESNO gostinsko podjetje v Ljubljani takoj zaposli več KV kuharjev in več KV natakarjev. Ponudbe pod »Solidno podjetje«. t-600327-130 REKLAMNA agencija TACTUM išče nove sodelavce za komercialno dejavnost. £ 061 153-244, int. 84, od 8. do 15. ure. t-600328-130 ZAPOSLIM prijazno dekle za de- lo v šanku. honorarno ali redno. <3* 061 447-658 med 12. in 14. uro. 1-802573-130 HONORARNO takoj zaposlimo dve natakarici. Plača 150 SLT na uro. ^5* 061 445-434, vsak dan od 8. do 22. ure. pl-802639-130 BISTRO honorarno zaposli pridno dekle za delo v šanku in kuharja s pras-fkso. Delo je samo dopoldansko, vikendi prosti. Kasneje možna redna zaposlitev. 35* 061 557-707. 1-802641-130 MONTERJA centralne kurjave in vodovodne instalacije, samostojnega, iščem. 35* 061 746-095. t-802650-130 DEKLE honorarno zaposlimo za strežbo v lokalu. <55* 061 320-060. t-802658-130 DEKLE za pomoč v kuhinji, v popoldanskem času, honorarno zaposlim. cesta na Brdo 33, Ljubljana, od 17 do 22. ure. 1-802671-130 KV PEKA , honramo ali redno zaposlim. Ponudbe pod»Domača pekarna« 1-802683-130 VAS zanima delo v pekarni? Oglasite se. Možna pri-učitev ali prekvalifaka-cija. Ponudbe pod»Per-spektiva« t-802684-130 TAKOJ REDNO zaposlimo mlajšo, dobro strojepisko, ki vsaj delno obvlada delo z računalnikom. Ponudbe pod »Odvetniška pisarna« t-802690-130 HONORARNO selo dobi dekle za prodajo uvožene kozmetike. 3? 061 347-945. 1-802694-130 TAKOJ honorarno zaposlimo dekle za delo v šanku in čiščenje. 35* 061 556-694. t-802710-130 TAKOJ honorarno zaposlim žensko za čiščenje lokala. Delo je dopoldansko. <3* 061 211-760. po 12. uri. 1-802703-130 PRIJETNA in urejena dekleta vabimo k sodelovanju, ponudbe pod »Hostesa«. t-802742-130 ISCEM več dobrih parketarjev. Plačilo zelo dobro. £061 344-214. t-902495-130 HONORARNO zaposlim pro-gramerje z znanjem dela v C okolju. Ponudbe pod »Programiranje«. 1-950762-130 STROJNIKA za bager gumaš takoj zaposlim honorarno ali redno. Pogoj praksa. <55* 06 1 222-118, po 19. uri pl-950732-130 PRIJETNO dekle za strežbo v no-voodprtem lokalu takoj zaposlim honorarno ali redno. 35* 061 222-118, po 19. uri. pl-950733-130 OD DISIDENTA DO MINISTRA ZA OBRAMBO J a n e z J a n š a PREMIKI KNJIGA LETA 1992 založba mladinska knjiga NASTAJANJE SLOVENSKE DRŽAVE V OBDOBJU OD 1988 DO 1992 * DOKUMENTI, OSEBE IN DOGODKI * O POLITIKI IN POLITIKIH * O VOJSKI IN VOJNI * JANEZ JANŠA O SVOJI KNJIGI PREMIKI IZJAVLJA: - »Govorim o časih in stvareh, ki jih lahko vsak preveri v dokumentih in arhivih. Gre za dogodke, ki smo jih vsi doživljali... - V knjigi je tudi nekaj opisov, ki marsikomu ne bodo všeč, tudi nekaterim, ki so zdaj v vrhu slovenske politike, vendar gre za stališča v zvezi z zelo pomembnimi odločitvami. V knjigi ni kratic za imena oseb!« PREMIKI odkrivajo tudi: * kateri slovenski politiki so bili v ozadju procesa proti četverici ■k celotno vsebino do-kumenta, ki je sprožil aretacijo k delovanje protiobveščevalne službe v Sloveniji in njeni sodelavci Hr načrt ugrabitve ministrov Bavčarja in Janše tik pred vojno * podrobnosti O operacijah BOR in KANAL za nakup orožja, streliva in komunikacijske opreme * analizo vseh glavnih vojaških spopadov v vojni za Slovenijo ZAGOTOVITE Sl KNJIGO V PREDNAROČILU! Več kot 450 strani besedila in fotografij Knjiga Do izšla 25. junija, ob prvi obletnici sloven- ske samostojnosti V prednaročilu je cenejša za več kot 20% Ugodna pred-naročniška cena 1880 SLT velja samo še ta teden! Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Založba Mladinska knjiga, Slovenska 29, 61000 Ljubljana. Naročilo lahko 24 ur na dan sporočite tudi po telefonu (061) 102-407. DA, želim prejeti knjigo Janeza Janše PREMIKI po ugodni prednaročniški ceni 1880 tolarjev, ki velja do 16. junija. (V ceno nista vračunana 5-odstotni davek in soudeležba pri stroških pošiljanja!) Knjigo bom plačal | 4= | v enem obroku v dveh obrokih (ime in priimek) (naslov) (poštna št. in pošta) (zaposlitev) (datum) (podpis) Naročilnica zavezuje založbo in naročnika, morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 14. stran * DELO Sobota, 6. junija 1992 miacom Miacom d. o. o., Koželjeva 6, tel. (061) 114-131, faks (061) 114-350 mmmsm _ PC-M-286-16-45 NEAT S TISKALNIKOM - AT 286/121 MB RAM, japonski hitri disk 45 MB, FDD 5.25" 1.2 MB (ali 3,5" 1,44 MB), tastatura 101,14" monokromatski monitor, tiskalnik STAR LC 20,9 igl. A4 cena: ............ 104.000 -s tiskalnikom formata A3 ............. 110.000 PC-M-386-SX-16-45 STISKALNIKOM -AT 386/16-SX, 1 MB RAM, japonski hitri disk 45 MB, FDD5.25"1.2 MB (ali 3.5" 1.44 MB), tastatura 101,14" monokromatski monitor, tiskalnik STAR LC 20,9 igl. A4 cena; .. 115.000 - s tiskalnikom formata A3 ............ 121.000 OMEJENA KOLIČINA MONITORJEV NEC 3D MULTISYNC SAMO 86.500 SLT OBIŠČITE NASO TRGOVINO IN SERVIS VSAK DAN OD 8. ■ 12. IN OD 13. ■ 17. URE IŠČEMO dve natakarici za honorarno ali redno delo v bifeju. 061 486-835 t-802714-130 PRIJETNO dekle za delo v kava baru. honorarno zaposlim Ponudbe pod »Center« 1-802750-130 išče V GOSTINSTVU ali trgovini, iščem honorarno delo. GE 061 52-546. pt-205736-132 KLA VI ^TURIST, prost, za po-p-rock glasbo želi čimprej delo. <3* 061 226-028. t-205889-132 ŠOFER z B-kategorijo išče zaposlitev brez lastnega prevoza. iii C.O s •' . SKB BANKA D.D. IN NJENA PODJETJA: CELOVITOST PONUDBE, ZANESLJIVOST IN VARNOST POSLOVANJA Z iztekom 1991. leta sta minili dve leti, odkar je SKB banka začela poslovati kot delniška družba. Oblikovala je široko mrežo poslovnih enot po vsej Sloveniji in s tem začela uresničevati svoji temeljni značilnosti: izredno prilagodljivost zahtevam okolja in hiter odziv na spremembe. Iz ozko specializirane stanovanjsko-komunalne banke seje SKB banka v letu 1991 pospešeno razvila v močno banko splošnega tipa, ki z novimi projekti m siljenjem poslovanja nudi svojim komitentom celovit bančni servis na tolarskem in deviznem področju poslovanja ter na trgu vrednostnih papiijev. Poslovanje banke sega preko njenih treh podjetij tudi na področje investicij, prometa z nepremičmnami, sefi, depoji, dragocenostmi... Visok delež kapitala v bilanci banke zagotavlja njenim komitentom zanesljivost poslovanja in varnost, precejšnje operativne devizne rezerve pa omogočajo SKB banki redno izvrševanje vseh obveznosti do komitentov. Z razvejano poslovno mrežo m poslovanjem preko pošt je SKB banka prisotna v vseh pomembnejših slovenskih krajih. Iz poročila, ki gaje ob pregledu poslovanja naše banke pripravila revizorska hiša Coopers & Lybrand Deloitte iz Londona, objavljamo revidirano konsoli irano bilanco SKB BANKE D.D. in njenih podjetij za leto 1991. KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA NA DAN 31. DECEMBER 1991 (v tisočih tolarjev) AKTIVA 1. Denarne naložbe 2. Depoziti pri centralni banki 3. Blagajniški zapisi in kratkoročni vrednostni papirji 4. Posojila bankam 5. Kratkoročni krediti do 1 leta in tekoča dospelost dolgoročnih kreditov 6. Aktivne časovne razmejitve in druga aktiva 7. Dolgoročni krediti preko enega leta, zmanjšani za tekočo dospelost 8. Dolgoročne naložbe in vrednostni papirji 9. Zaloge zemljišč in gradbenih objektov, namenjenih za preprodajo 10. Osnovna sredstva 11. Izvenposlovna aktiva SKUPAJ AKTIVA (od 1. do 11.) 1991 1990 930.600 107.690 883332 293.636 50.197 90.788 2.450.639 317.392 2.049.299 987.574 826.994 568.425 6.525.025 2.086.171 339.646 54.978 461.163 - 2.113.052 345.328 82.235 . 37.157 16.712.182 4.889.139 PASIVA 1. Depoziti na vpogled 2. Depoziti občanov in kratkoročni depoziti do 1 leta 3. Obveznosti iz kratkoročnih kreditov in tekoča zapadlost dolgoročnih kreditov 4. Pasivne časovne razmejitve in druga pasiva 5. Depoziti občanov in dolgoročni depoziti preko 1 leta 6. Obveznosti iz dolgoročnih kreditov, zmanjšane za tekoče zapadlosti 7. Izvenposlovna pasiva Delniški kapital in rezerve 8. Delniški kapital 9. Rezerve 10. Skupaj kapital in rezerve (8. in 9.) SKUPAJ PASIVA (od 1. do 9.) 1991 1990 3.113.756 964.782 2.101.350 340.670 2.014.368 918.707 1.630.062 324.337 2.888.442 1.263.557 1.856 1.967 83.055 38.316 739.625 865.345 4.139.668 171.458 4.879.293 1.036.803 16.712.182 4.889.139 Opomba: Povzetek letnega obračuna SKB BANKE D.D. za leto 1991 objavljamo v skladu z 52. čl. Zakona o bankah in hranilnicah. KONSOLIDIRANA BILANCA USPEHA ZA LETO 1991 (v tisočih tolarjev) 1. Prihodki iz naslova obresti 2. Odhodki iz naslova obresti 3. NETO PRIHODEK OD OBRESTI (1. manj 2.) 4. Nadomestila in provizije 5. Ostali poslovni prihodki 6. Pozitivne tečajne razlike (neto) 7. SKUPEN PRIHODEK (od 3. do 6.) 8. Popravek vrednosti za dvomljive in sporne terjatve 9. Poslovni odhodki 10. Negativne tečajne razlike (neto) 11. DOBIČEK PRED OBRAČUNOM DAVKOV (7. manj (8+9+10)) 12. Davčne obveznosti 13. DOBIČEK PO OBRAČUNU DAVKOV (11. manj 12.) 14. Prenos v revalorizacijsko rezervo 15. Prenos v drug sklad 16. Dividende 17. PRENOS V REZERVE (13. manj (14+15+16)) 1991 1990 8.986.346 1.348.150 4.900.881 539.335 4.085.465 808.815 139.671 41.047 172.542 46.315 287.850 - 4.685.528 896.177 842.140 647.567 752.812 148.115 - 160 3.090.576 100.335 187.944 50.928 2.902.632 49.407 2.732.804 543.846 7.000 - 74.152 - 88.676 (494.439) $0' SKB BANKA D.D. Sobota, 6. junija 1992 DELO ★ stran 15 Naročila za objavo oglasov v STIKOVI VROČI LINIJI sprejemamo po telefonu (061) 113-201, faks 110-1691 in na naslov DELO STIK, Ljubljana, Dunajska 5, od 8. do 12. ure za objavo za naslednji dan g OCTOPUSSV 1 PC in NOTEBOOK § RAČUNALNIKI NOTEBOOK računalniki — pisarna v kovčku. Kompletna ponudba PC M RAČUNALNIKOV, vseh vrst tiskalnikov. Visoka ka_kovost, garancija, servis. 1 Za šole posebne ugodnosti. NAJNIŽJE MOŽNE CENE, MOŽNOST § LEASINGA. LOGOS, Ižanska 2a, Lj„ tel. 061/214-946, 222-270. 1 SALON POHIŠTVA j LAMATRADER Svoj dom si kupite pri nas. Verjamete? Ponujamo vam pohištvo ter več vrst talnih oblog in parketa po ugodnih cenah. Pokličite ali obiščite našo verigo trgovin na naslovih: Piran, Leninova 1, tel. 066/73-689 Koper, Pristaniška 12, tel. 066/22-155 Ljubljana, Javna skladišča, Hala A/8, tel. 061/440-443 Prevalje, Blagovnica VARTEKS, tel. 0602/31-366 LAMA TRADER d.o.o. Brez popustov v kvaliteti. Republika Slovenija Občina Ljubljana Moste-Polje Komisija za dodeljevanje stanovanj SLP sklada Ljubljana, Proletarska c. 1 na podlagi Stanovanjskega programa občine Ljubljana Moste-Polje in sklepa Komisije za dodeljevanje stanovanj SLP sklada objavlja javni razpis za dodeljevanje občinskih neprofitnih stanovanj Občina Ljubljana Moste-Polje bo v letu 1992 sklenila nove najemne pogodbe za stanovanja v stanovanjskem bloku na Kvedrovi 17, Ljubljana (prenova samskega doma). Število in velikost stanovanjskih enot: 1 garsonjera, velika 26,68 m2 4 enosobna stanovanja, velika 38,79 m2 5 enosobnih stanovanj, 40,21 m2 5 dvosobnih stanovanj, velikih 65,68 m2 5 trisobnih stanovanj, velikih 85,33 m2. Povprečna cena najemnine, izračunana za mesec junij 1992, znaša 64,00 SLT/m2 Stanovanja bodo vseljiva v mesecu novembru 1992. Pogoji za oddajo neprofitnega stanovanja: — državljanstvo Republike Slovenije — stalno ali začasno prebivališče na ozemlju občine oz. delovno razmerje za nedoločen čas v občini ob nadaljnjih dveh pogojih t. j., da to razmerje traja že najmanj pet let ter da poda delodajalec pisno izjavo oz. mnenje glede možnosti reševanja stanovanjskega problema svojega delavca oz. njegov osebni prispevek za rešitev tega problema — dokaz o zmožnostih bodočega najemnika, da bo sproti ter v celoti poravnaval vse obveznosti, ki izhajajo iz najemnega razmerja — seštevek vseh dohodkov, ki jih ima prosilec oz. njegovi ožji družinski člani — pisno izjavo, da prosilec ali njegovi ožji družinski člani nimajo drugega primernega stanovanja (v lasti ali najemu), vikenda v ožjem okolišu občine oz. drugih vrednejših nepremičnin ali premičnega premoženja. Prednost pri izbiri najemnika imajo: — mlade intelektualne družine — strokovni delavci, ki delajo na področjih vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, humanitarnih dejavnosti, športa, znanosti oz. opravljajo katero izmed naštetih dejavnosti kot samostojni delavci. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Občina Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 1, 61110 Ljubljana - z oznako: »Razpis za dodeljevanje občinskih stanovanj«. Ponudbe bomo sprejemali 15 dni po objavi. Nepravočasnih in nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Vse prijavljene bomo o izbiri obvestili v mesecu spetembru 1992. 15489 Astra zunanja trgovina, Ljubljana, in Hmezad Agrina iz Žalca, ki sta upnika v izvršilnem postopku, ki se vodi pred Temeljnim sodiščem v Ljubljani, Enota v Grosupljem pod opr. št. I 221/88 zoper Sandija Grubeliča in Dragico Grubelič, oba iz Višnje Gore, obveščata morebitne kupce, da je Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Grosupljem, izdalo v tem izvršilnem postopku Odredbo o prodaji nepremičnin 1. Predmet prodaje so: a) nepremičnine pri vi. št. 19, k. o. Draga v vrednosti 27.120.682,60 SLT: - pare. št. 13/1, travnik, velik 653 m2, - pare. št. 13/7, stavbišče, veliko 265 m2, - pare. št. 13/9, vodotok, velik 72 m2, - stanovanjska stavba, stoječa na pare. št. 13/7. b) nepremičnine pri vi. št. 530. k. o. Dedni Dol v vrednosti 76.663.196,00 SLT: - pare. št. 326/1, travnik, velik 1756 m2, - pare. št. 326/2, travnik, velik 1763 m2, - poslovni objekt, nedokončani poslovni objekt in teniško igrišče na pare. št. 326/1 in 326/2, k. o. Dedni Dol 2. Navedene nepremičnine bodo naprodaj na ustni javni dražbi najmanj za 2/3 njihove ugotovljene vrednosti. Javna dražba bo 9. 6. 1992 ob 8.30 v sobi št. 7 Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Grosupljem. 3. Na javni dražbi lahko sodelujejo le tisti dražitelji, ki poprej vplačajo varščino, in sicer ponudniki za nepremičnino pod 1. a) varščino v višini 2.712.068,30 SLT in ponudniki za nepremičnino pod 1. b) varščino v znesku 7.666.319,60 SLT. Varščino je treba plačati na račun Temeljnega sodišča v Ljubljani, št. 50100-697-45559. Ponudnikom, ki ne bodo uspeli, bomb varščino vrnili. Naj-večji ponudek (kupnino) mora kupec vplačati na sodišču najkasneje v 8 dneh od pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine, sicer bo s sklepom prodaja razveljavljena in določena nova dražba. Po plačani kupnini in po pravnomočnosti sklepa o domiku bo izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, po pravnomočnosti tega sklepa pa bo v zemljiški knjigi lastninska pravica vpisana na kupca. Podrobnejše informacije pri pooblaščenkah upnikov odvetnici Nini Remec, Ljubljana, tel. 061/313-740. in odvetnici Bredi Žagar, Žalec, tel.: 063/714-141. 15530 Umrlu je FRANČIŠKA KRIŽMAN po domače Krištofova Nana Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 8. junija 1992, ob 15. uri na pokopališču v Grosupljem Na dan pogreba ho žara v mrliški vežici Grosuplje Hčerka Olga in vnukinja Polona Ljubljana. Grosuplje, 4. junija 1992 I [1 KRKN Krka, tovarna zdravil, p.o., Novo mesto razpisuje javno zbiranje ponudb za oddajo treh poslovnih prostorov na Gregorčičevi v Ljubljani, št. 11 in 13. Prostori so v samem središču Ljubljane, primerni za predstavništva, trgovino in druge mirne dejavnosti. Posamezne, medsebojno ločene enote merijo: 190, 167 in 147 m2. Vsaka enota je opremljena s telefonom, sanitarijami in centralno ogrevana. Pred zgradbo so javna parkirna mesta. Prostore oddajamo najmanj za dve leti. Podrobnejše informacije: Krka, p.o., Novo mesto, Sektor za investicije, tel. (068) 21-369. Ogled po dogovoru. Ponudbe bomo sprejemali do 20. 6. 1992. Podjetje hoteli Piran, p.o. Piran, Kidričevo nabrežje 4, razpisuje javno zbiranje ponudb za organizacijo izvajanja glasbenega in drugega umetniškega programa v diskoteki »Tri papige« v Piranu. Ponudbe morajo vsebovati opis ponudnikove zamisli o načinu organizacije ter izjavo o morebitni pripravljenosti ponudnika za sodelovanje-pri prenovi omenjenega lokala. Pri izbiri bomo upoštevali ponudbe, ki jih bomo prejeli v 8 dneh po objavi, na naslov: Hoteli Piran, p.o., Piran, Kidričevo nabrežje 4. O izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje v 30 dneh po objavi razpisa. 15428 Bohor, Lesna oprema Mestinje, p. Podplat objavlja javno prodajo rabljenega vozila, ki bo 17. 6. 1992 ob 10. uri v menzi podjetja tip vozila: IDA kadett 1,3 LS leto izdelave: 1989 prevoženih 143000 km izklicna cena 530.000 SLT. Ogled vozila bo na dan licitacije med 8. in 9. uro na dvorišču podjetja. Varščino v višini 10% od izklicne cene je treba plačati pred začetkom licitacije z gotovino pri blagajni podjetja. Nakup vozila je po sistemu »videno - kupljeno«, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec lahko plača kupnino takoj ali najkasneje v 5 dneh po končani licitaciji. Če kupec v 5 dneh ne plača vozila, vplačana varščina ostane podjetju. Prometni davek ni vračunan v ceno in ga mora poravnati kupec 15477 Umrla je l KRISTINA SAMEC šivilja v pokoju Pogreb bo v torek, 9. junija 1992, ob 9. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo ležala v osemnajsti mrliški vežici Vsi njeni Sporočamo žalostno vest, da je umrla MARIJA KLOPČIČ upokojenka Papirnice Količevo Pogreb bo v soboto, 6. junija 1992, ob 17. uri na pokopališču Krtina Do pogreba bo ležala v mrliški vežici v Dobu Kolektiv Papirnice Količevo Umrl je MILAN KREMŽAR šofer v pokoju rojen 10.12.1914 Od njega se bomo poslovili v torek, 9.junija 1992, ob 11. uri na pokopališču v Dravljah Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici Žalujoči: Sonja in Ambrož 'z družino ter drugo sorodstvo Ljubljana, 4. junija 1992 »Unilabor« d.o.o., Letališka 33, Ljubljana tel :061/102-222, int. 237, 249, faks 061/104-336 Ste ambiciozni? Komunikativni? Sposobni? Uspešno podjetje vabi k sodelovanju komercialista za terensko prodajo medicinske. in laboratorijske opreme Pogoja: — lastni prevoz — poznavanje medic, in lab. opreme. Kandidati naj prijave pošljejo v 8 dneh na naš naslov. 15525 € rečna polica Vsakih 14 dni za pol milijona nagrad! MALI OGLASI V DELU Posebne ugodnosti, če navedete ceno: 50% popusta, če je navedena cena pod 5.001 SLT 30% popusta, če je navedena cena pod 15.001 SLT 20% popusta, če je navedena cena pod 50.001 SLT 10% popusta, če je navedena cena nad 50.001 SLT Dodatni 10% popust, če naročite ogjas na naših sprejemnih okencih - Šubičeva 1 in Dunajska 5. Za vedno nas je zapustil naš sodelavec VLADIMIR ŠKRABEC vodja mizarske delavnice Ohranili ga bomo v lepem spominu Delavci KOP Šiška Ljubljana podjetje za upravljanje, financiranje in kapitalske naložbe, d. d.. Ljubljana. Mali trg 6 vabi izkušenega FINANČNIKA za zahtevno in odgovorno delo v sistemu podjetij: FINMEDIA d. d., DZS d. d., DOM d. o. o. in DOOR-TO-DOOR, d. o. o. Izbrani kandidat ali kandidatka bo za svoje delo prejemal visoko plačilo in bo deležen drugih izjemnih ugodnosti. Morebitni kandidati naj svoje pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljejo na gornji naslov. Po dolgem trpljenju je odšla naša draga mami in babi HEDI KRIŽ-BEBA rojena BERGMANN Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 8. junija 1992, ob 17. uri na pokopališču Ločna v Novem mestu Pokojnica bo v nedeljo, 7. junija 1992, od 9. ure dalje ležala v mrliški vežici v Ločni Njeni: sin Borut z družino, sestra Joži z družino, teti Marija in Malči ter stric Milan in drugi sorodniki Novo mesto, Bled, Ljubljana, 5. junija 1992 Prenehalo je biti plemenito srce naše MARE ROBEŽNIKOVE rojene LESJAK Od nje smo se poslovili s cvetjem in lepo mislijo na pokopališču v Dravljah Vsi njeni Ljubljana, 5. junija 1992 Dotrpela je naša ljubljena MARIJA MALEŠIČ rojena ALBREHT Od nje se bomo poslovili v ponedeljek. 8. junija 1992, ob 15.30 na kamniških Žalah Cvetje hvaležno odklanjamo v dobro Onkološkega inštituta Mož France in vsi njeni Kamnik, Ljubljana. 5. junija 1992 V SPOMIN Mineva boleče leto, odkar smo tragično izgubili našega otroka BENOJA KOLENCA Za vedno ostal boš del našega življenja in spomin nate bo vedno živ pri tvoji žalostni mami, očetu in sestrici. Zahva-la vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste izrazili sožalje in ga z nami spremili na zadnji poti. Postojte z nami pri njegovem preranem grobu 13. junija ob 11. uri. Prekmalu nas je zapustil naš dragi mož in očka ANTON ŠTERLEKAR Od njega se bomo poslovili v nedeljo. 7. junija 1992, ob 17. uri na pokopališču na Homcu Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici na Homcu Žalujoči: vsi njegovi 3il44.Hi V 59. letu življenja nas je zapustila draga žena, mama, stara mama MARIJA ŠIRCELJ rojena Bremšak Od nje smo se poslovili v ožjem krogu v četrtek, 4. junija 1992, na pokopališču v Višnji Gori Vsi njeni Grosuplje, Višnja Gora Umrl je ANTON KRAGELJ upokojeni delavec UNZ Ljubljana Pogreb pokojnega bo v ponedeljek, 8. junija 1992, ob 17. uri na pokopališču v Stepanji vasi. Na dan pogreba bo ležal v vežici sv. Antona na starih Žalah Ohranili ga bomo v'spominu Delovna skupnost Uprave za notranje zadeve Ljubljana In Klub Maksa Perca Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi sin in brat MARTIN KELC-GROZNIKOV natakar Od njega se bomo poslovili v torek, 9. junija 1992, ob 14. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo ležal v sedemnajsti mrliški vežici Žalujoči: mami Marija, brat Andi, očim Jernej ter drugo sorodstvo Ljubljana, Podutik. Celje, Ptuj, Basel, 3. junija 1992 Onemeli smo ob smrti v v MARIJE MALEŠIČ vodje kadrovsko—socialnega oddelka Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 8. junija 1992, ob 15.30 na kamniških Žalah Delavci podjetja Titan Kamnik Solze so tihi jezik bolečine vseh nas, ki se poslavljamo od JOŽEFE DEBELJAK rojene JUVANČIČ Na zadnjo potjo bomo pospremili v ponedeljek, 8. junija 1992, ob 11. uri iz osemnajste mrliške vežice na Žalah Žalujoči: hči Marina z možem, sinovi Lojze, Peter in Bogo z ženami, vnuki Petra, Laura in Primož ter drugo sorodstvo Ljubljana, Šmarje—Sap, Bologna, 4. junija 1992 304429 Umrl je naš upokojenec ANTON FERFOLE delavec v livarni Ohranili ga bomo v trajnem spominu Delavci podjetja IMP Livar d.o.o. Ivančna gorica Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec STANE PODLUNŠEK upokojenec Od pokojnika smo se poslovili v četrtek, 4. junija 1992, na pokopališču v Murski Soboti Ohranili ga bomo v trajnem spominu Delavci Uprave za notranje zadeve Murska Sobota in Klub Maksa Perca upokojenih delavcev ZAHVALA Ob nerazumljivi in nenadomestljivi izgubi našega dragega FRANJA TOPLIŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in poslovnim partnerjem za izrečeno pismeno in ustno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na prezgodnji zadnji poti. Posebo se zahvaljujemo ekipi rešilnega avtomobila in reani-macijski skupini UKC (13. 5. 1992) za žal neuspešno pomoč. Vsi njegovi Sii4mi4 - ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice ANTONIJE SEDEJ rojene PUGELJ se iskreno zahvaljujemo dr. Peričevi za nesebično večletno pomoč v težki bolezni. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala trnovskemu g. kaplanu in njegovim sobratom duhovnikom za tako lepo opravljen obred in sv. mašo ter vsem, ki ste našo mamo tako številno pospremili na zadnji poti. Žalujoči otroci z družinami in sorodniki Ljubljana. 5. junija 1992 DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO Slovaški kavboj obljublja milijarde, če ga izvolijo BRATISLAVA, 5. junija (Reuter) — Ameriški milijonar Jožef Kasanicky, ki se ukvarja z izdelovanjem embalaže za piškote, je med 17 kandidati, ki bodo konkurenti češkoslovaškemu predsedniku Vaclavu Havlu na predsedniških volitvah naslednji mesec. Kasanicky, poslovnež iz ZDA, rojen na Slovaškem, pa ne bo samo protikandidat Havla — slednjega je že pozval, naj takoj odstopi in preloži splošne volitve; predsednika države bo namreč volil parlament, na novo izvoljen ta konec tedna. »Te volitve so nedemokratične, velike stranke namreč majhnim sploh niso dale možnosti za predvolilno kampanjo«, je dejal Kasanicky, sicer predsednik slovaškega Gibanja za socialno pravičnost (HSS). »Velike stranke nadzorujejo medije in imajo denar, Havel pa vse to dopušča. Naj odstopi«, je dodal. Kasanicky, ki hodi v kavbojskih škornjih in z nabito pištolo za pasom, je celo pisal Havlu, naj odstopi, podobno pismo pa je poslal zveznemu in slovaškemu parlamentu in preocednikoma državnega radia in televizije. Stranka HSS kandidira na volitvah za oba doma češkoslovaškega in tudi slovaškega parlamenta s programom prehoda v kapitalizem, ki naj bi ga vodili mladi menedžerji v industirji. »Vsa državna podjetja je treba vrniti delavcem v obliki delnic in noben menedžer ne sme biti starejši kot 38 let, ker edino mladi ljudje niso obremenjeni z mentaliteto komunizma«. Iz svojega stanovanja v predmestju Bratislave, ki je obenem njegov dom in sedež stranke, 69-letni Kasanicky sporoča, da ima izkušnje, znanje in zveze, ki bi Češkoslovaški lahko pomagale priti v kapitalizem. »Ko sem pred 27 leti prišel v Ameriko, sem imel 40 dolarjev v žepu. Danes sem pravi milijonar. Le če bo industrija znova zaživela, lahko zagotovimo dostojen življenjski standard delavcem: za to pa potrebujemo denar in jaz ga lahko dobim.« Na Slovaškem je Kasanicky, sicer pravnik in ekonomist, organiziral nekakšno združenje sedmih največjih podjetij v državi in jim obljubil, da bo za njihovo modernizacijo in transformacijo dobil dve milijardi dolarjev. »Začel sem se že pogajati z ameriško vlado za zagotovitev posojil in poznam dovolj ljudi, ki mi bodo tudi pomagali priti do njih«, je poudaril in pokazal fotografiji z njemu namenjenima podpisoma bivših ameriških predsednikov Jimmyja Carterja in Richarda Nixona, poleg njiju pa tudi skupna portreta egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka in Lecha Walense iz Poljske s Kasa-nickim. »V prvi vrsti pa se moramo znebiti vseh krip-to-komunistov, ki so sedaj na oblasti na Češkoslovaškem, ih vključiti mlade ljudi,« je dejal. Glede pištole pa pravi: »Potrebujem jo za samozaščito. Številni bivši komunisti ne marajo tega, kar pripovedujem.« V avtomobilu ima še dve puški. »Toda nikoli v življenju še nisem ustrelil. Lahko mi rečete ,miš, ki rjove’.« PADLA VLADA JANA OLSZEWSKEGA Med »komunističnimi agenti« tudi Walensa Odpiranje dosjejev o nekdanjih ovaduhih varnostne službe je omajalo ugled najvišjih državnih institucij — Bo »narodnjak« Pawlak premier? OD NAŠEGA SODELAVCA VARŠAVA, 5. junija — Slabo uro po polnoči je poljski parlament izglasoval nezaupnico kabinetu premiera Jana Olszetvskega, prvi vladi, ki je bila sestavljena po demokratičnih večstrankarskih volitvah. Sklep je bil sprejet v napetem ozračju, kije nastalo potem, ko so poslance seznanili s seznami agentov in sodelavcev nekdanje obveščevalne službe. Nekatere politične frakcije so si ta korak ministra za notranje zadeve razlagale kot poskus pritiska in celo izsiljevanja parlamenta tik pred odločitvijo o usodi vlade. To se je zgodilo na tretjo obletnico zloma komunističnega režima in prihoda novih, demokratičnih sil, ki so kmalu pokazale, da niso kos zahtevnim nalogam prehodnega obdobja, na politično prizorišče. Tako kot mandat kabineta pod vodstvom Jana Olszevvskega se je neslavno končal tudi mandat prejšnjih dveh vlad premiera Mazowiec-kega in Bieleckega. V davišnjem nadaljevanju zasedanja sejma je poljski predsednik Lech Walen- sa predlagal za novega premiera predsednika narodne stranke (PSL) Waldemarja Pawlaka. Sejo so prekinili, da bi se poslanski klubi dogovorili o tem predlogu in ustanovili koalicije, ki naj bi bodoči vladi zagotovila daljše življenje. Poslance čaka nadaljevanje razprave o spornem osnutku proračuna za to leto. Novo vlado pa čaka težka naloga, saj bo morala osnutek proračuna, ki ga je ponudil kabinet Jana 01szew- Delegacija SKGZ pri SDP LJUBLJANA, 5. junija — Danes se je na povabilo vodstva Stranke demokratične prenove v Ljubljani mudila delegacija Slovenske kul-turno-gospodarske zveze iz Trsta, ki jo je vodil predsednik Klavdij Palčič. Na tiskovni konferenci je Klavdij Palčič povedal, da SKGZ pripisuje velik pomen nadaljnji krepitvi stikov s SDP. Zveza bo skušala navezati stike z vsemi skupinami, ki so nastale v obdobju po vojni, in jim ni vseeno, kaj se dogaja s Slovenci v Italiji. Opozoril je, da Italija svojih dolžnosti do slovenske manjšine še vedno ni izpolnila, vendar pa zveza upa, da bo po volitvah v Italiji vendarle sprejet zaščitni zakon, ki bi Slovencem končno omogočil, da povedo svoje mnenje. Obisk madžarske manjšine iz Romunije LJUBLJANA, 5. junija — Na povabilo pomurske madžarske narodnostne skupnosti iz Lendave je danes prišla v Slovenijo štiričlanska delegacija madžarske narodnostne manjšine iz Romunije. Vodi jo podpredsednik senata romunskega parlamenta Gabor Koz-sokas. V delegaciji je tudi predsednik bolgarske narodnosti v Romuniji in član bolgarskega parlamenta. Delegacijo je sprejel predsednik republiške skupščine dr. France Bučar, ki je opozoril zlasti na dejstvo, da moramo, če hočemo v Evropo, zagotoviti povsem svoboden pretok ljudi in blaga, saj razvojni trendi kažejo, da v Evropi kmalu ne bomo več govorili o narodnostih kot takšnih. Gostje so se v parlamentu sešli tudi s predstavniki skupščinske komisije za mednarodne odnose in komisije za narodnosti. Predvsem so se zanimali, kako so v naši ustavi in zakonih urejene pravice narodnosti, kako Slovenija navezuje stike s tistimi državami, od koder so njene narodne skupnosti, koliko jim pri tem lahko pomagata omenjeni komisji itd. (Foto: Igor Zaplatil) »V Jadran bi morali poslati letalonosilko« RIM, 5. junija (Reuter) — Bivša britanska ministrska predsednica Margaret Thatcherje očitala Evropski skupnosti, daje glede razmer v Jugoslaviji storila bore malo, ob tem pa dodala, da bi morali v Jadransko morje poslati letalonosilko, ki bi branila zgodovinsko mesto Dubrovnik. »Osupla sem spričo dejstva, da čakamo od enega premirja do drugega, pri tem pa smo popolnoma ravnodušni. Ljudje umirajo, prihaja do strahotnih pokolov, Evropa pa očitno ni sposobna skleniti pravega sporazuma,« je izjavila Margaret Thatcher v intervjuju za italijanski tednik Panorama. Danski »ne« pretresel italijanski finančni trg RIM. 5. junija — Potres, ki gaje povzročila danska referendumska odločitev, je močno prizadel tudi italijanski denarni trg. Nemška marka je dosegla letošnjo najvišjo vrednost, vrednost državnih obveznic, na katerih sloni blaginja večine Italijanov, pa se je znižala, zato je morala nacionalna banka odločno poseči na trg in zavarovati liro in obveznice. Eden od njenih ukrepov je tudi povečanje obrestne stopnje za sredstva, ki jih Banca dTtalia posoja bankam in drugim kreditnim ustanovam (z 12,5 na 13 odstotkov). To pomeni, da denar postaja dražji, posledica tega pa je takojšnja rast bančnih obresti. (M. D.-M.) ZDA zavračajo poročilo Butrosa Galija WASHINGTON, 5. junija — ZDA so zavrnile poročilo generalnega sekretarja OZN dr. Butrosa Galija, v katerem je ta v torek nakazal, da Beograd nima nadzora nad srbskimi paravojaškimi silami v spopadih v BiH. »S tem zagotovo ne soglašamo,« je dejal predstavnik State Departmenta Joe Snyder. »Stanje v Bosni in Hercegovini je naslednje: po neodvisni državi divjajo srbske oborožene sile, ki jih je ustanovil in opremil Beograd, in ki jih Beograd še naprej materialno in politično podpira.« Aleksander Karadordevič se vrača LONDON, 5. junija (Reuter) — Aleksander Karadordevič se bo še ta mesec vrnil v Srbijo, kjer je bil do zdaj le enkrat, ko je skušal pomagati pri združitvi opozicijskih strank. To je rečeno v sporočilu, ki gaje danes objavil njegov urad: Rečeno je še, da si želi princ Aleksander v teh tragičnih in usodnih časih živeti med svojimi ljudmi. Predstavnik prinčevega urada Serge Trifkovič je povedal, da se bo Aleksander, ki je bil rojen leta 1945 v nekem iondonskem hotelu — hotel so takrat začasno razglasili za jugoslovansko ozemlje -, nastanil v Beogradu, da pa bo pogosto obiskoval tudi druge kraje. Trifkovič je še dejal, da tokrat ne gre za prinčev obisk v Jugoslaviji, marveč za njegovo vrnitev v domovino. Američani so siti predvolilnih obljub NEW YORK, 5. junija - Predvolilna kampanja v ZDA doživlja nagle pospeške. Uradna kandidata — republikanec George Bush in demokrat Bill Clinton - se vsak po svoje trudita, da, bi pritegnila pozornost množic. Bush se je odločil za nastop na televiziji sredi najbolj gledanega časa, Clinton pa je v sredo zvečer vzel v roke celo saksofon in zaigral v popularni tv oddaji, ki jo vodi črnski igralec Arsenio Hall. Toda kljub temu se Američani najbolj posvečajo »tretjem človeku« v igri - milijarderju Rossu Perotu. (M. M.) Veleposlaništvo ČSFR kmalu tudi v Ljubljani LJUBLJANA, 5. junija — Danes sta v prostorih Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije podpisala pogodbo o najemu prostorov za veleposlaništvo Češke in Slovaške Federativne Republike v Zagrebu dr. Igor Furdik in direktor agencije DIAL Mankoč Nestor. Dr. Furdik je imel v Ministrstvu za zunanje zadeve razgovor tudi z Zvonetom Draganom, vodjo sektorja za Evropo in Severno Ameriko, nanašal pa se je na začetek delovanja veleposlaništva Češke in Slovaške Federativne Republike v Ljubljani, ki bo predvidoma čez dva tedna. Veleposlaništvo Češke in Slovaške Federativne Republike v Ljubljani bo tako četrto delujoče veleposlaništvo v Republiki Sloveniji. Prehuda kolektivna kazen Kar Izraelci zdaj počno v Gazi, je prekrvavo kolektivno maščevanje za palestinske umore — Dva tedna blokade — Nasilni židovski priseljenci OD NAŠEGA DOPISNIKA KAIRO, 5. junija — Zaradi razmer v Gazi so vse bolj zaskrbljeni tudi v Združenih narodih. Okoli 750.000 Palestincev že skoraj dva tedna ne more nikamor iz tega pasu. To je najdaljša blokada po lanski zalivski vojni. Med spopadom v Zalivu so Izraelci namreč za 45 dni blokirali vsa zasedena ozemlja. Higienske in zdravstvene razmere v Gazi 'so se te dni močno poslabšale, Palestincem pa ne morejo pomagati niti tamkajšnji predstavniki Združenih narodov. Izraelske oblasti so Gazo blo- kirale, potem ko so Palestici ubili dva Izraelca, rabina in 15-let-no dekle. Razjarjeni židovski priseljenci v Gazi kjer jih živi blizu pet tisoč, so v nemirih, ki so sledili tema umoroma, vdrli v skladišče hrane, ki je sicer pod pristojnostjo Združenih narodov. Uničevali so vse, kar jim je prišlo pod roke in povzročili za 36.000 dolarjev škode. Razdejali so hladilne naprave, preluknjali posode z olivnim oljem in ga polivali po moki. Razsuli so tudi čaj, sladkor in fižol. Zatem so se spravili še na polja, ki jih obdelujejo Palestinci, uničili posevke in pokvarili dve vodni črpalki. Dr. Zakaria Al-Agha, član palestinske pogajalske ekipe na bližnjevzhodni mirovni konferenci, nikakor ne želi opravičevati umorov, ki sta jih zagrešila dva Palestinca, toda po njegovem mnenju je v obeh primerih šlo za »individualni dejanji«, to, kar Izraelci zdaj počno z Gazo, pa je svojevrsten primer kolektivne kazni za vse Palestince. Poleg tega so židovski priseljenci vse bolj nasilni, saj imajo tako rekoč proste roke. Oblasti jih ne omejujejo, ker se bojijo, da bodo s tem ob glasove na bližnjih izraelskih volitvah, pravi dr. Ag-ha, ki je ob tej priložnosti pozval svetovno javnost, naj zaščiti Palestince pred izraelskim terorjem. Zaradi blokade skoraj 50.000 Palestincev že dva tedna ne more na delo v Izrael (s tem so seveda tudi ob zaslužek), študentje ne morejo opravljati izpitov, najuhuje pa je, ker za nujne primere ni ustrezne zdravniške pomoči, saj so dostopi v Gazo in iz nje zaprti. Za »pravilno« oddan glas dobite dvesto tisoč lir Na jugu potekajo lokalne volitve po že znanih vzorcih in nihče se zaradi tega ne razburja OD NAŠE DOPISNICE RIM, 5. junija — Neapelj Italijanom pomeni »drugo« Italijo, vendar je kljub temu nadpovprečno vpliven v nacionalni politiki. Velik del »rimskega političnega razreda« namreč prihaja prav z juga, nekako tako, kot so večino »jugoslovanskega« sestavljali Srbi in Črnogorci, torej predstavniki bolj zaostale državne polovice. žavnih funkcijah, pa se v Neaplju oklepajo starega in preizkušenega. Zato bodo spet volili kot vedno, dobro poučeni pa vedo povedati, da »tako kot vedno« velja tudi za način pridobivanja glasov. Časopisje denimo piše, da je neki demokrščanski občinski svetnik nekoliko posodobil »pridobivanje« glasov volivcev. Ce jim je v petdesetih letih za uslugo delil še čevlje in špagete, je zdaj presedlal na redke vzorce vodotesne različice antiure Swatch. Pravijo, da obljube z zaposlitvijo na občini ne »vlečejo« 'Priprave na nedeljske lokalne volitve potekajo v znamenju prave utrujenosti in naveličanosti. Novice, da je polovica kandidatov za položaje v mestni skupščini zagrešila to ali ono kaznivo dejanje in da jih je vrsta v preiskovalnem postopku, ne razburjajo nikogar več. In to je velika razlika med reakcijo javnosti na severu in jugu Italije: medtem ko v Milanu preiskovalni sodniki razgrinjajo podrobnosti »ambi-entalne korupcije« (s tem izrazom označujejo prepletenost korupcije in zlorab uradnega položaja) ob odločni podpori javnega mnenja, pa na jugu tak obračun za zdaj ni možen. Če bi bil, se Neaplju zanesljivo ne bo godilo ravno najbolje. Če na severu vedno teže prenašajo stranke in njihovo mrežo klientov v gospodarstvu in na dr- več; kdor je pripravljen prodati svoj glas, hoče protiuslugo takoj in konkretno. Trenutna cena je dvesto tisoč lir za glas, sposoben »organizator« pa lahko dobi tudi avto ali prenosni telefon kot statusni simbol. M. D.-M. O položaju v Gazi, še bolj pa seveda o vse hujših napetostih v južnem Libanonu, sta se v Damasku pogovarjala tudi sirski predsednik Hafez el-Asad in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, ki se je že vrnil v Kairo. Asad je ob tej priložnosti menil, da je med arabskimi državami premalo sodelovanja in solidarnosti. Medarabski odnosi so se znašli v slepi ulici, pravi Asad, toda to po njegovem mnenju ne sme biti vzrok za pesimizem ali celo obup, prej nasprotno. Zdajšnji položaj naj bi bil spodbuda za akcijo, ki naj bi slabe odnose premaknila z mrtve točke. Kljub tovrstnemu razmi- • Predsednika ta hip najmočnejših arabskih držav, Mubarak in Asad sta odločno obsodila zdajšnje izraelske napade na južni Libanon. Dejala sta, da Izrael s tem močno ogroža mirovni proces na Bližnjem vzhodu, toda v svojem besednjaku sta bila vendarle nekoliko bolj pazljiva kot pa iranski zunanji minister Ali Akbar Velajati, ki se je v Damasku mudil tik pred Mubarakom. Velajati je v celoti MM/sSSž ali odpor ali vdaja. Odločili so se za odpor, ki bo trajal vse dotlej, dokler se Izrael ne bo odpovedal zdajšnji okupacijski politiki, pravi Velajati. Sijanju pa je Asad zavrnil zamisli o sklicu posebnega vsearabskega srečanja na vrhu. Z Mubarakom sta predlagala le sestanek šefov držav podpisnic Deklaracije iz Damaska. Gre za šest zalivskih držav ter Sirijo in Egipt, ki so se po lanski zalivski vojni zavezale, da bodo skupaj skrbele za varnost v Zalivu. Toda lansko navdušenje zalivskih držav se je hitro ohladilo, kar Siriji in Egiptu, ki sta si od te deklaracije veliko obetali, ni posebej všeč. Sestanek zunanjih ministrov vseh osmih držav je bil že nekajkrat preložen, nazadnje na julij, ministrskemu sestanku pa naj bi sledilo še srečanje šefov držav, na katerem naj bi se potem dokončno dogovorili o usodi deklaracije, podpisane marca lani v Damasku. BRANKO SOBAN — ISKRICE- Kdor koli bi znal doseči, da zrasteta dva žitna klasa na delu zemlje, kjer je prej rastel en sam, bi bil zaslužnejši za človeštvo kakor vsa zalega politikov, kar jih je. JONATHAN SWIFT skega, uresničiti v okoliščinah gospodarske recesije in čedalje bolj nevarne družbene napetosti. V središču pozornosti poslancev pa se je nepričakovano znašlo vprašanje »dekomunizacije«. • Odstop kabineta Jana Ols-zevvskega je zahtevala skupina poslancev, zvečine iz vrst Demokratske unije Mazovvieckega. Tudi predsednik VValensa se je javno odrekel podpori vlade, Olszetvskega pa so branile manjše desničarske in krščan-skodemokratske stranke. Poslanec KPN Adam Slomka je v dramatičnem govoru dejal, da je manipulacija z ovojnicami in seznami »agentov« odvratna in pristavil: »Se pred nekaj urami sem bil bolj naklonjen desni strani v tej dvorani, zdaj pa moram reči, da se celo komunisti v času vojnega stanja niso zatekali k takšnim metodam.« Sejem je namreč pred enim tednom precej nepremišljeno sklenil, da naj notranji minister najkasneje do 6. junija odpre arhive nekdanje (komunistične) varnostne službe in razkrije identiteto nekdanjih »agentov«, ki zdaj aktivno sodelujejo v političnem življenju. Minister je včeraj razdelil poslancem ovojnice s seznami nekdanjih »komunističnih ovaduhov«. Kot so včeraj razkrili nekateri poslanci, čeprav je na ovojnicah pisalo »strogo zaupno«, so na seznamih tudi Lech Walensa, predsednik Konfederacije za neodvisno Poljsko (KPN) Leszek Moczulski in precej znanih aktivistov Solidarnosti in sedanjih državnih funkcionarjev. Predstavniki »sporazuma centra« zahtevajo, naj bi objavili imena in vsebino dosjejev, precej politikov pa sodi, da so že doslej precej omajali ugled najpomembnejših državnih institucij, kar lahko spravi Poljsko v še globljo krizo, kaos in anarhijo. Najbolj odločno so se temu uprli znani opozicijski aktivisti Jacek Kuron, Zbigniew Bujak, Frasy-niuk in drugi, ki niso podvomili le o verodostojnosti teh informacij, temveč tudi njihovih avtorjev, funkcionarjev sedanjega notranjega ministrstva. »V ilegali se nismo bojevali zato, da bi bila naša družba v novem sistemu spet pod nadzorstvom službe za notranje zadeve,« sta v skupni izjavi poudarila Bujak in Frasy-niuk. ILIJA MARINKOVIČ n v.» Sporočilo slovenskim podjetjem LJUBLJANA, 5. junija - Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije obvešča vsa slovenska podjetja, ki poslujejo s tujino, o potencialnih težavah zaradi izvajanja Resolucije VS št. 757 na tujih trgih. Do teh težav prihaja zaradi nezadostne informiranosti posameznikov v nekaterih državah. Da bi se tem težavam izognili ministrstvo svetuje: Izvoznik naj blago iz Slovenije označuje z »Made in Slovenia«. V kolikor pa je kakšno podjetje poslalo blago s staro oznako, naj uvoznike takoj obvesti o poreklu blaga; izvozniki naj svoje partnerje v tujini obvestijo o jasni razliki med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Jugoslavijo; v vseh naslovih, referenčno in komunikacijah dosledno izpuščajo vse, kar bi na kakršenkoli način nakazovalo na Jugoslavijo. Hkrati ministrstvo sporoča, da bo preko svojih služb aktivno in sprotno razreševalo zaplete, do katerih bi iz navedenih razlogov še prihajalo. SZ SO OLAJŠALI ZA 26 MILIJARD DOLARJEV Skrivnostne denarne transakcije OD NAŠEGA DOPISNIKA PARIZ, 5. junija — V zadnjih mesecih pred razpadom Sovjetske zveze je iz sefov vzhodne velikanke v politični in ekonomski agoniji na varno odteklo nič manj kot 26 milijard dolarjev, ki jih njeni dediči, predvsem pa Boris Jelcin, skušajo dobiti nazaj. Tako vsaj zatrjuje francoski novinar Erič Laurent, sicer avtor knjige o padcu Mihaila Gorbačova, ki se je lotil raziskave o usodi velikanskega bogastva sovjetske partije. Cilj transakcij, ki so jih izpeljali v največji tajnosti, naj bi bil dvojen, velike količine rubljev, a tudi zlata, je bilo treba spraviti na varno, dokler tega bogastva ne prično terjati nove samostojne republike, poleg tega pa je sovjetsko vodstvo želelo zagotoviti plačevanje uvoza v primeru zaostritve političnega položaja in če bi se pretrgale zahodne kreditne linije. Zgodba, ki je po vsebini na meji politične kriminalke, se pričenja konec leta 1990, ko naj bi po Laurentu v Švico dopotoval tedanji sovjetski finančni minister Valentin Pavlov. Kot se spodobi za tajno misijo, se visoki vladni predstavnik ni srečal s funkcionarji švicarskih oblasti niti pojavil v sovjetskem veleposlaništvu v Bernu, temveč se je v Ziirichu, središču finančnih tokov, srečal s švicarskimi bankirji, a tudi z odposlanci francoskih, nem- ških in britanskih bank, ki so želele diskretno kupiti večje količine rubljev, ker so pričakovale povečano zanimanje za investicije v Rusiji in drugod. Kmalu zatem je Moskva prodala sto milijard rubljev, za kar so njeni posredniki iztržili 5,5 milijarde dolarjev. Večina tega denarja je ostala v švicarskih bankah, preostanek pa so prenesli v avstrijske in kanadske finančne institucije. Konec januarja 1991 je na podoben način, torej v največji tajnosti, v Švico dopotoval Vladimir Orlov, ki je na položaju finančnega ministra nasledil Valentina Pavlova, ta je namreč postal sovjetski premier. V družbi z enim pomočnikom šefa KGB, zadolženim za finančna vprašanja, se je Orlov v Ženevi in Ziirichu tri dni pogajal z evropskimi in ameriškimi predstavniki finančnih krogov, ki so posebej v ta namen dopotovali v Švico. Pogovori so se nanašali na način in metode prenosa denarja in zlata, ki je bilo last Sovjetske zveze, v mešana podjetja, katerih solastnice so bile zahodne firme. Hipna ponudba bi namreč strmoglavo zrušila cene dragocenih kovin. Končno je Orlov ponudil naprodaj 25 milijard rubljev, toda finančniki niso bili posebej zagreti, kajti sovjetska valuta je izgubljala vrednost, zato so moskovskemu posredniku predlagali ceno, ki je bila zanj občutno prenizka. Orlov se je brez opravljenega posla vrnil v Moskvo, kjer pa je Valentin Pavlov privolil v kupčijo. Orlov in finančni upravitelj sovjetske partije Nikolaj Kručina sta naposled prodala 25 milijard rubljev. V naslednjih mesecih, torej v maju, še posebej pa v juliju, je Sovjetska zveza okrepila prodajo rubljev. Skupno so na trg vrgli 140 milijard, ki pa so zaradi padanja zanimanja, s tem pa tudi tečaja, prinesli komaj 4,5 milijard dolarjev. V istem času so iz Sovjetske zveze na Zahod tajno prenesli za štiri milijarde dolarjev zlata in ga spravili v britanske banke. Še pred pučem, ki je avgusta lani začasno, a kot se je kasneje pokazalo, vendarle nepovratno z oblasti zrušil Mihaila Gorbačova, je v tujino odteklo skupno 280 milijard rubljev, ki so prinesli 12 milijard dolarjev. Skoraj ves denar so na tuje prenesli s posredovanjem sovjetske banke, njen predsednik Viktor Ge-račenko pa je na ukaz Nikolaja Kručine osebno nadzoroval transferje. Oba glavna akterja sta nato žalostno končala; Gera-čenko je bil odstavljen, Kručina, ki ga je na čelo finančnega imperija sovjetske partije leta 1983 imenoval Jurij Andropov, pa je naredil samomor. BOŽO MAŠANOVIČ Italijanska križarka v Draču TIRANA, 5. junija (AFP) — Danes se je v albanskem pristanišču Drač zasidrala italijanska križarka. Radio Tirana poroča, da gre za prvo tujo vojaško ladjo, ki je priplula na prijateljski obisk v Albanijo, po dobrih 30 letih. Odleta 1961, ko je Albanija pretrgala stike s Sovjetsko zvezo, ni smela v albanske zemeljske vode pripluti nobena tuja ladja. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije Prognostiina karta za 6. junij 1992 1010 ST. PETERSBURG % VREME IN TEMPERATURE S. JUNIJA OB 14. URI kraj vreme °C LJUBLJANA pretežno oblačno 22 BRNIK zmerno oblačno 20 PLANICA - - KREDARICA v oblakih, manjša ploha 2 CELJE zmerno oblačno 24 SL. GRADEC zmerno oblačno 21 MARIBOR pretežno oblačno 24 M. SOBOTA zmerno oblačno 22 N. MESTO zmerno oblačno 23 LISCA oblačno 18 NOVA GORICA zmerno oblačno 22 PORTOROŽ pretežno jasno 22 REKA pretežno jasno 22 SPLIT delno oblačno 25 ZAGREB delno oblačno 24 BEOGRAD pretežno oblačno 24 SARAJEVO - - CELOVEC delno oblačno DUNAJ po nevihti 22 BUDIMPEŠTA zmerno oblačno 26 RIM zmerno oblačno 22 MUNCHEN - - ZURICH pretežno oblačno 15 BERLIN jasno 28 PARIZ oblačno 13 LONDON rahlo rosi 10 STOCKHOLM jasno 25 cCO topla fronta & poloblačno okluzija c£Q A mer vetr T središče anticiklona SLOVENIJA Spremenljivo do pretežno oblačno bo, predvsem popoldne bodo krajevne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, ob morju okoli 16, najvišje dnevne od 18 do 23 stopinj C. NAPOVED ZA SOSEDNJE POKRAJINE Tudi v sosednjih pokrajinah bo spremenljivo, ponekod tudi pretežno oblačno. Predvsem popoldne bodo krajevne plohe in nevihte. Le ob Jadranu bo suho. VREMENSKA SUKA Nad južno in srednjo ter delom zahodne Evrope je območje enakomernega zračnega pritiska. Nad naše kraje priteka z jugozahodnimi vetrovi nekoliko hladnejši in vlažen zrak. OBETI V nedeljo bo prevladovalo sončno vreme. V ponedeljek bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma nevihtami. Nepotrebna pozornost______________ Tridesetletna TOMOKO SUZUKI, policistka in strokovnjakinja za aikido, je prva ženska, ki so jo sprejeli v krog telesnih čuvajev japonskega ministrskega predsednika. Ko je prevzela svoje odgovorno delo, se je zelo čudila publiciteti, ki jo je sprožilo njeno napredovanje: »To dokazuje, kako zaostala je še Japonska.« McCartney petdesetletnik PAUL MCCARTNEY, še zmeraj istega otroškega obraza kot pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je spravljal v ekstazo dekleta na The Ed Sullivan Showu (1964), živi pri petdesetih letih (dopolnil jih bo 18. junija) sredi gozdov v Susse- xu, v okrogli hiši, nastali po njegovi zamisli, z ženo, ki pripravlja imenitno vegetarijansko hrano, in štirimi, lepo vzgojenimi otroki. Nič na njem ne spominja na čaščeno osebnost, eno od ; štirih, ki utelešajo šestdeseta leta. Pesmi Beat-i lov simbolizirajo prehod generacije iz nedolžnosti 50. let v razočaranje 70., od najstniške ljubezni do psihedeličnih mamil in misticizma. Štirje dolgolasci so postali mučeniki Let It Be. Druga polovica znamenite skladateljske skupine Beat- lov - John Lennon je mrtev, leta 1980 je končal pod streli nekega norca, zaradi česar je Lennonov prispevek dobil mitske razsežnosti. Vendar je McCartney ostal ikona generacije 60. let. Zdaj petdesetletni McCartney je postal človek, ki se je naučil živeti s pripombami na račun svoje ameriške žene Linde, s katero sta poročena 21 let, z obtožbami, da je on kriv razpada Beatlov leta 1970, in Lennonovimi žalitvami, češ da je dolgočasnež, ki je komaj kaj napisal. »Rad imam balade, otroke in srečne konce.« Ko se je moral odločiti med domačim ognjiščem in brenkanjem v nočnih klubih, je izbral prvo in ni mu žal. Še naprej sklada v svojem zasebnem studiu Hog Hill in trenutno pripravlja 23. album po razpadu Beatlov. Velikokrat se sprašuje, ali je sin irskih delavcev res prišel tako daleč, kot je. Njegov oče je bil trgovec z bombažem, nekdanji jazzovski trobentar in pianist, mama pa babica. Kot otrok je bil McCartney skavt. Leta 1960 je bil le eden od štirih neznanih najstnikov, ki so brenkali v nekem umazanem zakotnem liverpoolskem klubu. Do leta 1965 pa so Beatli postavili ZDA na glavo, sprejela jih je kraljica, postali so preroki popa. Še preden je kateri od četverice dopolnil 30 let, je bilo vsega konec, njihovo skupnost je pokončal grenak poslovni spopad. V Guinnessovi knjigi pa so Beatli še vedno najuspešnejša skupina v zgodovini, ki je prodala več kot milijardo plošč in trakov. McCartney je z 32 največjimi uspešnicami (Lennon jih ima 26) najuspešnejši pisec pesmi v zgodovini ameriške industrije plošč. Nabral si je več zlatih in platinastih plošč (75) kot kdorkoli drug v zgodovini. Njegova pesem Yesterday je največkrat posneta pesem z več kot 2000 različicami. Skrivaj se McCartney boji, da bi si ga zapomnili le kot pevca zabavne glasbe, ki ni dosegal svojega že mrtvega tovariša Lennona. Vendar njegovi kritiki pozabljajo, da je bil prav on gonilna sila pri nastanku Hey Jude, The Long and Winding Road, Penny Lane, Eleanor Rigby in Let It Be. Vsekakor je najuspešnejši preživeli v svoji skupini: s 17 zlatimi albumi po razpadu Beatlov in uspešnicami, kakršne so Band on the Run, Ebony and Ivory, Say Say Say in tema v filmu o Jamesu Bondu Live and Let Die. Dvomljivce je zmeraj zavračal z delom. Kljub umetniški krizi po Lennonovem uboju in po tistem, ko so ga leta 1980 na Japonskem za deset dni vtaknili v ječo, ker so pri njem našli marihuano, je še naprej pripravljal albume in se po 13-letni odsotnosti leta 1989 podal na turnejo. Njegovi nastopi so pritegnili 2,5 milijona navdušencev. Danes je McCartney bogataš, katerega imetje ocenjujejo na 600 milijonov dolarjev, čeprav pravi, da sam ne ve natanko, koliko ima. Postal je eden največjih neodvisnih založnikov na svetu, ki ima avtorske pravice.za 3000 pesmi, njegova družba MPL Communications s sedežem v Londonu pa se ukvarja s filmsko proizvodnjo. Desetletja beatlemanije ga niso pokvarila, le naučila so ga, da mora biti previden. V njegov podeželski dom ima dostop le peščica prijateljev, počitniška hiša na Škotskem pa je sploh dosegljiva le peš. Prepričan je, da domišljavost prinaša nesrečo, pa je vsa priznanja, od medalje, s katero je kraljica Beatlom podelila plemiški naslov, do zlatih plošč, spravil v predal. Rad poudarja svojo preprostost. Njegov konjiček je biovrtnarjenje in mizarjenje. Otroke je poslal v državno šolo, vsa družina je vegetarijanska. Le še redko odhaja v Liverpool, čeprav je glavni zaščitnik dobrodelnega sklada, s pomočjo katerega naj bi njegova stara šola, Liverpool Institute, postala kraj, kjer naj bi vadili glasbeno nadarjeni zvezdniki prihodnosti. O njegovem 90-minutnem oratoriju, pogumnem dejanju človeka, ki nima osnovne glasbene izobrazbe, so kritiki zapisali, da je plehek, a si tega ne žene k srcu. »Beatli so bili drugo življenje. Marsikdo, ki obogati, začne nositi krzno in diamantne ure, jaz sem ubral drugo pot. Rad bi, da bi se me spominjali kot glasbenika, ne pa kot slavnega zvezdnika.« Ko si v studiu grize nohte, res ni podoben ikoni, ampak bolj tistemu, kar si želi: glasbeniku, ki hoče opraviti delo, kakor je prav. PA DRUGIČ — Med poslanci, ki bodo sedeli v klopeh vojvodinskega parlamenta, bo tudi kandidat iz subotiškega društva rejcev golobov. Ljubitelj golobov je bil z velikim številom glasov izvoljen že v prvem krogu. Predstavniki ribičev in čebelarjev bodo morali počakati do prihodnjih volitev. Jutranje RAČUNALNIŠKA OPREMA tel. 065/62-477, 061/312-577, faks 065/62-733 Samostojen časnik za samostojno Slovenijo M. PISARNIŠKO POHIŠTVO tel. (065) 61-157 faks. (065) 62-812 LJUBLJANA, SOBOTA, 6. JUNIJA 1992 • LETO XXXIV • ŠT. 129 • GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TIT DOBERSEK • 3,30 DEM, 23 ATS, 2,80 CHF, 2500 ITL, 300,00 YUD, 95,00 CRD, 44 TOLARJEV Natu ni do vojaškega poseganja na Balkanu Zunanji ministri so v Oslu obsodili Srbijo, Črno goro in JA kot glavne krivce, o vsem drugem pa bi se dogovarjali s KVSE - Bush je le za sankcije @ Natovski diplomati so jasno povedali, da zvezi ni preveč do tega, da bi bila udeležena v mirovnem posredovanju na Balkanu, saj menijo, da je za to pristojna OZN. Vendar je druga deklaracija, sprejeta na srečanju v Oslu, obsodila Srbijo, Črno goro in JA kot »najbolj odgovorne za kršitve priporočU KVSE«. V tem pogledu je včerajšnji sklep o drugačni vlogi Nata, tudi kot mirovnega posrednika oziroma vzdrževalca miru, zanimiv, ker je pakt prelomil svojo 43-letno tradicijo, ki mu je doslej preprečevala vpletati se zunaj svojega teritorialnega območja. Vendar je »zlikano« besedilo deklaracije po včerajšnjem sestanku zunanjih ministrov glede tega povsem natančno: v prihodnje bi lahko natovske sile opravljale misije za ohranjanje miru v ime-hu 52-članske KVSE. Slednjič so se pogodili: da se bodo odločali od primera do primera in da bo Nato dal na razpolago svoje »vire in izkušnje«, nobena držva pa ni podprla KVSE ustanovila mirovne sile. možnosti, da svoje bi stalne OD NAŠIH DOPISNIKOV BRUSELJ, VVASHINGTON, MOSKVA, PARIZ, 5. junija - Od neposredne vključitve mirovnih sU Nata v dejavnost KVSE za zdaj ostaja le možnost, da se o tem sporazumejo prav vse članice, za kar je nujen konsenz Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Zunanji ministri 16 držav članic severnoatlantske zveze, zbrani v Oslu, so sicer podprli »razširjeno« vlogo Nata tudi zunaj svojega območja, toda deklaracija, ki so jo sprejeli, je dokaj medla in neodločna. Ameriški predsednik Bush pa je za zdaj samo za sankcije VS in ne za vojaško akcijo. Očitno je bilo med ministri Nata precej nesoglasij, ko so pripravljali sklepno besedilo deklaracije, zlasti med Francijo, ki sta ji stali ob strani Španija in Belgija, ter drugimi članicami, zato sprejeti dokument dopušča zelo široko razlago. Ničesar se niso domenili v zvezi s spopadi v BiH. saj so v ospredje možnosti za bližnji poseg sil zveze raje postavili Gorski Karabah. Tudi namestnik ameriškega državne- ga sekretarja je le na kratko omenil, da naj bi Nato posebej pomagal uveljaviti sankcije proti Srbiji, toda pri tem ni dobil podpore drugih ministrov. • RIM — Italijanska vlada je na današnji seji dokončno formalizirala ukrepe v zvezi s sankcijami ZN proti Srbiji, ki se jim je pridružila že pred dvema dnevoma. Prihodnji teden bo o položaju v Bosni razprava v poslanski zbornici italijanskega parlamenta, že zdaj pa je 370 poslancev podpisalo listino, v kateri zahtevajo, da Italija »ne prizna nove jugoslovanske federacije«. Ameriškemu predsedniku Bushu je bilo na tiskovni konferenci zastavljeno vprašanje: »Gospod predsednik, kot kaže, sankcije zoper Srbijo ne delujejo. Kdaj se boste postavili na čelo mednarodne koalicije in pognali Miloševiča iz Bosne, podobno kot ste Sadama Huseina iz Kuvajta?« • ZDA so danes začele izvajati dodatne sankcije zoper Srbijo in Črno goro. Skladno z resolucijo OZN je predsednik Bush podpisal predsedniški dekret, ki prepoveduje menjavo — izvoz in uvoz blaga — med ZDA in Srbijo in Črno goro, »ki sestavljata zvezno republiko Jugoslavijo«, kot je rečeno v odredbi. Bush je v okviru gospodarskega embarga odredil tudi ukinitev zračnih in pomorskih vezi med državama in prepoved znanstvenih in kulturnih stikov. Predsednik je odgovoril, da se ZDA ne nameravajo odpovedati sankcijam in da trajajo šele nekaj dni. Omenil je, da se je vprašanja Jugoslavije najprej lotila OZN, da je ES prav tako posku- šala odigrati učinkovito vlogo, da pa naj bi bile zdaj v ospredju ZDA. Izvajanje sankcij proti Beogradu je postalo eno najbolj spornih političnih vprašanj tudi za ruski vrhovni sovjet. Levonacionali-stični opoziciji se danes sicer ni posrečilo, da bi vsilila na dnevni red zasedanja parlamenta zahtevo po moratoriju za ukrepe, v ponedeljek pa se bo z zadevo ukvarjal prezidij vrhovnega sovjeta, ki bo najbrž zahteval poročilo zunanjega ministra Kozirje-va. Kar zadeva uresničevanje sankcij, bo Rusija »počakala do zadnjega«. Francija je danes v skladu z resolucijo VS zamrznila vse imetje Srbije in Črne gore na svojem ozemlju. TEMA DNEVA Nato pride Nato Srbi, ki so s čisto posebnim pojmovanjem demokracije ob zlomu socializma dovolili poulično-populističnemu politiku Miloševiču, da je zbezal iz lukenj najbolj mračnjaške sile Balkana, res nimajo sreče. Zdaj se je proti njim in njihovemu najbolj demokratičnemu in najbolj miroljubnemu politiku nekdanje Jugoslavije, kot jih spet »farba« vožd, zarotila ne le tista civilizirana Evropa, ki složno izvaja embargo, ampak jih je doletela še ena nesreča. V polemikah o tem, kdo naj bi zaradi nadaljevanja strahot v BiH vojaško podkrepil gospodarske sankcije in naredil red, sta trčila skupaj vojaška, četudi prav nič s Srbijo povezana tekmeca: Nato in vse bolj glasna Zahodnoevropska unija (WEU). « Rezultat je (na srečo) uničujoč za tisto Miloševičevo politiko, ki je do zdaj lahko vozila med evropskimi navzkrižji. V Natu so namreč pod ameriškim pritiskom pohiteli in pivi dali svoje čete na razpolago KVSE — da bi prehiteli WEU in se izognili novim polemikam. Čeprav je ponudba še precej meglena in omahuje z neposrednim vojaškim posegom v spopade, pa je vendarle močan dodaten pritisk, saj dovoljuje vojaško blokado, za podkrepitev gospodarskega embarga, pa tudi vojaško zaščito humanitarnih koridorjev za pomoč žrtvam agresije. To pa dokazuje, da se je Evropa z najširšim konsenzom (v okviru KVSE), s svojimi najmočnejšimi silami (Nato) in tudi za ceno posredovanja zunaj doslej dovoljenih območij dokončno odločila narediti red, ki ga na Balkanu (»pa i šire«) ogroža politika Miloševičeve države. Po taki odločitvi ni več poti nazaj. Tudi če Miloševič kot čarovnikov učenec, ki so mu demoni sile ušli z vajeti, takoj odstopi, se že uresničuje travma tistih srbskih intelektualcev, ki pravijo, da bo politika sedanje srbske garniture zapustila vsemu narodu občutek krivde — kot Nemcem po drugi svetovni vojni. Pa naj Nato pride ali ne. DAMIJAN SLABE BOGATA IZBIRA — Za armado je ostalo veliko obleke in obutve, ki bo zdaj prišla prav borcem bosanske teritorialne obrambe. (Telefoto: Reuter). Koliko za zeleni sklad? Pogajanja o tem, kdo naj bi financiral ambiciozne ekološke načrte, bodo trda - Zanimiv italijanski predlog: na vsak sodček nafte 3 dolarje ekološkega davka do zneska, o katerem razpravljajo v finančnem komiteju. To bi bilo štirinajstkrat več kot trenutni letni prispevek v zeleni sklad. RIO DE JANEIRO, 5. junija — Pogajanja v Riu bodo trda do zadnjega trenutka, saj je to del pogajalske taktike, ki jo nekatere države uporabljajo tudi za to da bi pomirile domače javno mnenje, optimistično menijo izkušeni uradniki Združenih narodov na čelu z generalnim sekretarjem Unceda Mauriceom Strongom; šele na koncu se bodo najbolj zagrizeni omehčali. Toda temeljno vprašanje ni več vsebina petih dokumentov, ki naj bi jih udeleženci sprejeli ali podpisali, temveč predvsem, kdo naj bi financiral ambiciozne ekološke načrte. sprejemljivi številki: šestih ali sedmih milijardah dolarjev razvojne pomoči letno, kar so predstavniki sedmih najbolj' razvitih že označili za »sprejemljivo izhodišče«. Denar naj bi se stekal v »zeleni sklad«, ki naj bi se uradno imenoval Ustanova za globalno okolje. Med doslej najbolj zanimivimi in konstruktivnimi predlogi je bil nedavno italijanski. Italijanski minister za okolje Giorgio Ruf-folo je namreč predlagal, naj bi članice OECD (torej 24 najbolj razvitih) financirale okolju naklonjen razvoj v tretjem svetu tako, da bi obdavčile porabo energije doma. Če bi vsak sodček nafte obdavčili s 3 dolarji ekološkega davka, bi na leto zbrali 70 milijard dolarjev. In če bi od tega le 10 odstotkov namenili deželam v razvoju, bi prišli Za uresničitev akcijskega programa, imenovanega »Agenda 21« (besedilo se očitno daljša vsak dan, zdaj obsega že 600 strani in 115 programskih področij, ki vsebuje poglavja, kot so: revščina, potrošništvo, zdravstvo, ženske, onesnaženost, energija, poljedelstvo, oceani, otroci, domorodci, tehnologija, bi namreč potrebovali kar 625 milijard dolarjev letno. Štiri petine naj bi sicer prispevale države v razvoju, 125 milijard dolarjev (od tega 70 milijard dolarjev nove pomoči) pa naj bi bilo v obliki pomoči nerazvitim. Na takšen izračun so razviti reagirali naravnost zgroženo, češ da zaradi recesije tega denarja preprosto ne morejo dati. Zato se v finančnem komiteju konference v Riu. ki mu predseduje gostiteljica Brazilije, že pogajajo o bolj Danci si še lahko premislijo Portugalski premier jim je dal sedem mesecev časa, da se odrečejo referendumskemu »ne« LIZBONA, 5. junija (Reuter) — Portugalski premier Anibal Cavaco Silva je danes izjavil, da ima Danska do ‘konca leta še čas, da si premisli, kar zadeva odločitve o sprejetju sporazuma iz Maastrichta. Sporazum, po katerem naj bi 12 držav članic Evropske skupnosti navezalo še tesnejše politične in gospodarske stike, naj bi ratificirali konec leta. »Danska ima na voljo še sedem mesecev, to pa je dovolj časa, da dobro premisli, kaj pravzaprav želi«, je dejal Cavaco Silva na današnji tiskovni konferenci. Dodal je še, da so vse druge države sklenile do konca izpeljati nalogo, ki so si jo zadale. Potem ko so se zunanji ministri preostalih držav Evropske skupnosti na sestanku v Oslu odločili, da bodo nadaljevali priprave na ratifikacijo sporazuma, se je Danska znašla v položaju, ko mora sama premisliti o svoji odločitvi, je dejal Cavaco Silva. • Brazilski predsednik Fernan-do Collor de Mollo je včeraj kot prvi podpisal konvencijo o podnebnih spremembah in povabil druge države, naj se mu pridružijo. »Gre za pragmatično konvencijo, ki je odsev politične realnosti in gospodarske previdnosti, ki prevladuje v svetu,« je ob tej priložnosti izjavil generalni sekretar OZN Butros Gali, ne da bi ob tem omenil ZDA kot glavnega krivca za »razvodenelo« besedilo. Podoben je tudi predlog komisije Evropske skupnosti: tridolar-sko obdavčitev naj bi izvedli že prihodnje leto, do leta 2000 pa naj bi se zeleni davek zvišal na deset dolarjev na sodček nafte. Nekatere države (Velika Britanija, Japonska) so že obljubile dodatna sredstva za ekološko pomoč tretjemu svetu. ROMANA DOBNIKAR-ŠERUGA Veliki salto mortale mag. Momira Bulatovica V svojem govoru v črnogorskem parlamentu je dejal, da je resolucija ZN 757 »zahteva brez alternative« OD NAŠEGA DOPISNIKA PODGORICA, 5. junija — Črnogorski predsednik mag. Momir Bulatovič je v današnjem govoru spet »umiril žogo« in se vrnil k svojim znanim stališčem iz obdobja začetnih dogovorov v Haagu — ko je »poskušal izdati Slobodana Miloševiča«. Resolucijo varnostnega sveta ZN 757 je ocenil kot »zahtevo brez alternative« in poudaril, da se ne kaže slepiti, da bo mogoče ob uveljavitvi teh ukrepov živeti ali preživeti. Uvedba druge stopnje sankcij bi bila po njegovem mnenju začetek vojne in katastrofe, ki je ne bi bilo mogoče preprečiti. Zato je pozval k »zagotovitvi vseh pogojev« za preprečitev katastrofe in za odpravo zapore. »Ves svet je sprejel te sankcije, to je realnost in ne ostaja vam nikakršna možnost izbire,« je dejal. Danes je prvič javno obtožil visoke oficirje JA (imen ni omenjal), da so ravnali na lastno pest, se brez pooblastil spuščali v politične pogovore in ravnali navzkriž z ustavo Zvezne republike Jugoslavije. Zahteval je, naj bodoča zvezna vlada, v kateri naj bi bili ljudje, ki niso »obre- ~'vm* C; Sili® A Veselo na pragu zrelosti LJUBLJANA, 5. junija - Za dekleta četrtih razredov ljubljanske srednje ekonomske šole je bil danes zadnji šolski dan. Prešerno so se usule na ljubljanske ulice in si dale duška, da so slednjič le stopile na prag zrelosti. Resnici na ljubo, s šolskimi knjigami še ni čisto konec, a danes je vendarle njihov praznik: vse drugo je namreč povezano s korakom čez prag zrelosti. (Foto: Igor Modic) mejeni s hipoteko dosedanje politike« in se niso kompromitirali v očeh mednarodne skupnosti, v celoti prevzame nadzor nad vojsko. Po Bulatovičevem mnenju bi si morala vlada iskreno in odločno prizadevati za preprečitev vojnih spopadov. Napovedal je tudi možnost sprememb v črnogorskem vodstvu, »če bi bilo to v prid ljudstvu in možnostmi za nadaljnji razvoj« oziroma če bi lahko tako preprečili tuje vojaško posredovanje. Tukaj veliko govorijo o teh spremembah, na skupščinskih hodnikih pa vneto razpravljajo o novici, ki je menda prišla iz Beograda, da je Miloševičev odstop le še vprašanje časa. Kot so poročale nekatere tuje agencije, • Iz krogov, ki so blizu črnogorskemu predsedniku, smo zvedeli, da je pred dvema dnevoma prišlo do hudih navzkrižij med Buiatovičem in Miloševičem in da »Beograd odločno zahteva«, naj bi bil mag. Bulatovič kot človek, ki je bil v Haagu (med prvimi pogovori z lordom Carringto-nom) na »pravi poti«, in v tujini, pa tudi v Srbiji in Črni gori uživa največji ugled, prvi predsednik »skupne« države. je tudi mag. Bulatovič včeraj rekel, da bi moral Miloševič čim-prej odstopiti, in pristavil, da utegne Črna gora kmalu pretehtati svojo odločitev o združitvi s Srbijo in se vprašati, ali naj ostane v ZR Jugoslaviji ali ne. Danes pa je dejal, da njegove včerajšnje izjave za Associated Press niso »pravilno interpretirali«. __ Medtem se v Črni gori vse bolj krepi strah pred vojno in uničenjem. Pravo paniko je sprožila ugotovitev, da je JA v Črni gori »začasno uskladiščila« veliko napalmskih bomb, ker bi utegnilo povročiti pravo katastrofo, če bi prišlo do bombnega napada na skladišče . . . BRANKO JOKIČ SliCOM comvuters Kolodvorska 3, Sežana, tel. 067 73-011 NAŠ CILJ JE ENAK -BITI NAJBOLJŠI SREČANJE PRI O. K. PALE HO-M 0't*Oinum -m pelau (P* n Karikatura: Franco Juri Armada se je le umaknila iz vojašnice Maršala Tita Stekla so pogajanja o deblokadi sarajevskega letališča - Konvoj iz vojašnice je odpeljal proti Ilidži, ki je v srbskih rokah - Obstreljevanje še traja SARAJEVO, 5. junija (AFP) — Pripadniki JA so se danes pod nadzorstvom predstavnikov ZN naposled umaknili iz vojašnice Maršala Tita v Sarajevu. Umik, o katerem so se pogajali že več tednov in ga nekajkrat odložili, je pomembna prelomnica v prizadevanju ustaviti spopade v Sarajevu. ~ orožjem in s čeladami na glavi, Tudi potem ko je Beograd pozval srbske enote v BiH, naj se nehajo spopadati, naj se umaknejo iz sarajevskih vojašnic in izročijo sarajevsko letališče mirovnim enotam ZN, so se boji nadaljevali. Umik iz vojašnice Maršal Tito je prvo znamenje, da so se srbske enote v BiH, ki Alija Izetbegovič ni več predsednik SD A • Alija Izetbegovič je odstopil s položaja predsednika Stranke demokratične akcije, poroča francoska agencija AFP. Novi predsednik SDA je postal Mirsad Čenan, pravnik iz Tešnja. S tem je Alija Izetbegovič izpolnil enega izmed pogojev novih srbskih predstavnikov v predsedstvu BiH. od aprila oblegajo Sarajevo, uklonile mednarodnemu pritisku. Bosensko-hercegovske oblasti so zahtevale, naj v vojašnici pustijo težko orožje, vendar še ni znano, ali so ga umikajoče se enote uničile. Pogajanja o deblokadi letališča so se začela, vendar še ni znano, kako napie-dujejo. Danes opoldne so' pripadniki TO BiH odstranili mine, ki so jih postavili pred vhodom v vojašnico Maršal Tito. Nato je iz vojašnice odpeljalo 12 avtobusov z vojaki, oboroženimi z lahkim Konvoj s pomočjo RKS odpeljal proti Mostarju • LJUBLJANA, 5-junija — Danes je odšla na pqt proti Mostarju prva pošiljka humanitarne pomoči Rdečega križa Slovenije. Konvoj sedmih vlačilcev in dveh tovornjakov s humanitarno pomočjo vsebuje sanitetni material, zdravila, higienske pripomočke in prehrambene artikle v skupni vrednosti 300.000 DM. Humanitarno pošiljko Rdečega križa Slovenije, ki je namenjena prebivalcem BiH, so pripravili: odbor za pomoč BiH, Lek Ljubljana, Krka Novo mesto, Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana, Splošna bolnišnica in transfuzijski oddelek Maribor, slovenska Karitas, Saturnus, Interexsport, Svilanit, Tobačna tovarna Ljubljana, Petrol Ljubljana in društvo Merhamet iz Ljubljane. NIKA BORZ N O POSREDNIŠKA. HIŠA d. d. J Slovenska cesta 54, Ljubljana tel.: (061) 131-155, faks: 131-347 Cesta prvih borcev 11, Brežice tei/faks: (0608) 62-236., IZŠEL JE riElv AGEl s čeladami na spremljali pa sta jih oklepni vozili UNPROFOR. Avtobusom je sledilo kakih 30 tovornjakov, naloženih z opremo, dva avtobusa z dokumenti in strelivom in skoraj 20 avtomobilov z družinskimi člani oficirjev in vojakov. Umik se je končal ob 13. uri. Kakih 550 pripadnikov TO BiH je nemudoma zasedlo položaje okrog vojašnice. Konvoj je odpeljal proti Ilidži, ki je v srbskih rokah. Sarajevo je po silovitih nočnih napadih danes spet tarča močnega topniškega ognja srbskih ZADNJA VEST Silovit nočni napad na Sarajevo • To je najhujši večer od začetka vojne, je sporočil radio BiH, sklicujoč se na podatke iz sarajevskega centra varnostne službe. Granate in mine izstreljujejo iz vseh položajev srbske vojske in teroristov, eksplozije pa odmevajo v vseh predelih mesta. Radio poziva Sarajevčane, da ostanejo v zakloniščih. Po prvih podatkih je hudo poškodovana zgradba doma upokojencev, ki gori. enot. V četrti Grbavica je granata ubila 28-letnega moškega. Po nekajurnem zatišju ob zori so se Sarajevčani ob osmih zjutraj vrnili v zaklonišča. DANES V DELU • Nova volilna zakonodaja Abecednik za volivce stran 2 • Pot do umiritve cen ni ne kratka ne lahka Od aprila do maja so se slovenske drobno-prodajne cene povečale za 6,5 odstotka stran 3 • Debevčeva 15. zmaga za svetovni pokal Rajmond jo je dosegel na milanskem strelskem maratonu stran <6 © Kranjčane razburja črna gradnja na bregu Kokre Gradbena dela na Kokrškem bregu so začasno ustavljena, lastnik Derd Ljuco-vič pa se je pritožil stran 7 ©RTV PROGRAMI stran 31 > Danes v SOBOTNI PRILOGI: — Dr. Jože Pučnik: Volilni boj bo agresiven — Srbija zdaj že potrebuje kompromis — Kitajska: razpad še enega velikega imperija? stran 17 — 32 Nemška in avstrijska humanitarna pomoč za begunce LJUBLJANA, 5. junija - Iz Wiesbadna, kjer je mestna skupščina 21. maja sprejela sklep o 100.000 mark vredni pomoči beguncem iz BiH, ki so našli zatočišče v Sloveniji, je danes prispelo v Ljubljano 2000 paketov otroške hrane in 100 postelj, drugi del pošiljke iz pobratenega mesta pa pričakujejo konec meseca. Pomoč za begunce je danes poslala tudi avstrijska humanitarna organizacija Hilfstverk, ki sodeluje s Slovensko žensko zvezo. (N. K., Foto: Igor Modic) Gosto sito komisije za imenovanja Komisija ni soglašala z razrešitvijo A. Markič, namestnice ministra za finance LJUBLJANA, 5. junija - Ker komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve na današnji seji ni soglašala z razrešitvijo namestnice ministra za finance Alenke Markič, tudi ni mogla na to funkcijo imenovati dosedanjega finančnega ministra v Drnovškovi vladi Janeza Kopača. Vendar pa je komisija pred tem soglašala s Kopačevo razrešitvijo z ministrskega položaja in parlamentu predlaga, da na njegovo mesto imenuje dr. Mitjo Gasparija. Komisija prav tako ni sprejela še dveh predlogov za namestnike ministrov, ki so jih predlagala posamezna ministrstva, predloge pa je v imenu vlade podpisal Janez Drnovšek. Tako Borut Razdevšek ni dobil soglasja, da postane namestnik ministra za trgovino, Zoran Pistotnik pa ne bo namestnik ministra za kulturo. Sicer pa se je seja v tem delu začela z enourno zamudo, saj je nanjo »pozabil« priti predstavnik vlade. Več na 2. strani. VINKO VASLE Uničevanje konvencionalnega orožja v Evropi Predstavniki držav članic Nata in držav so podpisali sporazum, ki predvideva OSLO, 5. junija (AFP) - bivšega sovjetskega bloka - - r . . - uničenje večje količine konvencionalnega orožja na ozemlju Evrope. Osem republik nekdanje Sovjetske zveze je s tem zagotovilo, da bodo spoštovale in izvajale sporazum o razorožitvi v Evropi, podpisan novembra 1990. *f""’ Od 9. junija letos vsak torek poleti '% UUBUANA-MARIBOia-S&tGPJE -MARIBOR-LJUBUA&SA I Od 11. junija vsak četrtek poleti i SKOPJE-MARIBOR-UUBLBANA i Petkrat tedensko poleti § UUBUANA-SKOPJE-UUBUANA Informacije: Adria Airways | | in vse pooblaščene agencije v Sloveniji § 1, ____________ADRIA AIRWAYS J JEZIKOVNA ŠOLA 'Babiiliffli Poletna šola angleščine v Radovljici in jezikovni tečaji z angleškimi profesorji v Celju, Ljubljani, Kranju in Kopru. Jutranje RAČUNALNIŠKA OPREMA teL 065/62-477, 061/312-577, faks 065/62-733 Samostojen časnik za samostojno Slovenijo PISARNIŠKO POHIŠTVO tel. (065) 61-157 faks. (065) 62-812 LJUBLJANA, SOBOTA, 6. JUNIJA 1992 • LETO XXXIV • ŠT. 129 • GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TIT DOBERŠEK • 3,30 DEM, 23 ATS, 2,80 CHF, 2500 ITL, 300,00 YUD, 95,00 CRD, 44 TOLARJEV Natu ni do vojaškega poseganja na Balkanu Zunanji ministri so v Oslu obsodili Srbijo, Črno goro in JA kot glavne krivce, o vsem drugem pa bi se dogovarjali s KVSE — Bush je le za sankcije TEMA DNEVA Nato pride Nato O Natovski diplomati so jasno povedali, da zvezi ni preveč do tega, da bi bila udeležena v mirovnem posredovanju na Balkanu, saj menijo, da je za to pristojna OZN. Vendar je druga deklaracija, sprejeta na srečanju v Oslu, obsodila Srbijo, Črno goro in JA kot .»najbolj odgovorne za kršitve priporočil KVSE«. V tem pogledu je včerajšnji sklep o drugačni vlogi Nata, tudi kot mirovnega posrednika oziroma vzdrževalca miru, zanimiv, ker je pakt prelomil svojo 43-letno tradicijo, ki mu je doslej preprečevala vpletati se zunaj svojega teritorialnega območja. Vendar je »zlikano« besedilo deklaracije po včerajšnjem sestanku zunanjih ministrov glede tega povsem natančno: v prihodnje bi lahko natovske sile opravljale misije za ohranjanje miru v ime-hu 52-članske KVSE. Slednjič so se pogodili: da se bodo odločali od primera do primera in da bo Nato dal na razpolago svoje »vire in izkušnje«, nobena držva pa ni podprla možnosti, da bi KVSE ustanovila svoje stalne mirovne sile. OD NAŠIH DOPISNIKOV BRUSELJ, WASHINGTON, MOSKVA, PARIZ, 5. junija - Od neposredne vključitve mirovnih sil Nata v dejavnost KVSE za zdaj ostaja le možnost, da se o tem sporazumejo prav vse članice, za kar je nujen konsenz Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Zunanji ministri 16 držav članic severnoatlantske^ zveze, zbrani v Oslu, so sicer podprli »razširjeno« vlogo Nata tudi zunaj svojega območja, toda deklaracija, ki so jo sprejeli, je dokaj medla in neodločna. Ameriški predsednik Bush pa je za zdaj samo za sankcije VS in ne za vojaško akcijo. Očitno je bilo med ministri Nata precej nesoglasij, ko so pripravljali sklepno besedilo deklaracije, zlasti med Francijo, ki sta ji stali ob strani Španija in Belgija. ter drugimi članicami, zato sprejeti dokument dopušča zelo široko razlago. Ničesar se niso domenili v zvezi s spopadi v BiH. saj so v ospredje možnosti za bližnji poseg sil zveze raje postavili Gorski Karabah. Tudi namestnik ameriškega državnega sekretarja je le na kratko omenil, da naj bi Nato posebej pomagal uveljaviti sankcije proti Srbiji, toda pri tem ni dobil podpore drugih ministrov. • RIM — Italijanska vladaje na današnji seji dokončno formalizirala ukrepe v zvezi s sankcijami ZN proti Srbiji, ki se jim je pridružila že pred dvema dnevoma. Prihodnji teden bo o položaju v Bosni razprava v poslanski zbornici italijanskega parlamenta, že zdaj pa je 370 poslancev podpisalo listino, v kateri zahtevajo, da Italija »ne prizna nove jugoslovanske federacije«. Ameriškemu predsedniku Bushu je bilo na tiskovni konferenci zastavljeno vprašanje: »Gospod predsednik, kot kaže, sankcije zoper Srbijo ne delujejo. Kdaj se boste postavili na čelo mednarodne koalicije in pognali Miloševiča iz Bosne, podobno kot ste Sadama Huseina iz Kuvajta?« • ZDA so danes začele izvajati dodatne sankcije zoper Srbijo in Črno goro. Skladno z resolucijo OZN je predsednik Bush podpisal predsedniški dekret, ki prepoveduje menjavo — izvoz in uvoz blaga — med ZDA in Srbijo in Črno goro, »ki sestavljata zvezno republiko Jugoslavijo«, kot je rečeno v odredbi. Bush je v okviru gospodarskega embarga odredil tudi ukinitev zračnih in pomorskih vezi med državama in prepoved znanstvenih in kulturnih stikov. Predsednik je odgovoril, da se ZDA ne nameravajo odpovedati sankcijam in da trajajo šele nekaj dni. Omenil je, da se je vprašanja Jugoslavije najprej lotila OZN, da je ES prav tako posku- šala odigrati učinkovito vlogo, da pa naj bi bile zdaj v ospredju ZDA. Izvajanje sankcij proti Beogradu je postalo eno najbolj spornih političnih vprašanj tudi za ruski vrhovni sovjet. Levonacionali-stični opoziciji se danes sicer ni posrečilo, da bi vsilila na dnevni red zasedanja parlamenta zahtevo po moratoriju za ukrepe, v ponedeljek pa se bo z zadevo ukvarjal prezidij vrhovnega sovjeta, ki bo najbrž zahteval poročilo zunanjega ministra Kozirje-va. Kar zadeva uresničevanje sankcij, bo Rusija »počakala do zadnjega«. Francija je danes v skladu z resolucijo VS zamrznila vse imetje Srbije in svojem ozemlju. Črne gore na Srbi, ki so s čisto posebnim pojmovanjem demokracije ob zlomu socializma dovolili poulično-populističnemu politiku Miloševiču, da je zbezal iz lukenj najbolj mračnjaške sile Balkana, res nimajo sreče. Zdaj se je proti njim in njihovemu najbolj demokratičnemu in najbolj miroljubnemu politiku nekdanje Jugoslavije, kot jih spet »farba« vožd, zarotila ne le tista civilizirana Evropa, ki složno izvaja embargo, ampak jih je doletela še ena nesreča. V polemikah o tem, kdo naj bi zaradi nadaljevanja strahot v BiH vojaško podkrepil gospodarske sankcije in naredil red, sta trčila skupaj vojaška, četudi prav nič s Srbijo povezana tekmeca: Nato in vse bolj glasna Zahodnoevropska unija (WEU). Rezultat je (na srečo) uničujoč za tisto Miloševičevo politiko? ki je do zdaj lahko vozila med evropskimi navzkrižji. V Natu so namreč pod ameriškim pritiskom pohiteli in prvi dali svoje čete na razpolago KVSE - da bi prehiteli WEU in se izognili novim polemikam. Čeprav je ponudba še precej meglena in omahuje z neposrednim vojaškim posegom v spopade, pa je vendarle močan dodaten pritisk, saj dovoljuje vojaško blokado, za podkrepitev gospodarskega embarga, pa tudi vojaško zaščito humanitarnih koridorjev za pomoč žrtvam agresije. To pa dokazuje, da se je Evropa z najširšim konsenzom (v okviru KVSE), s svojimi najmočnejšimi silami (Nato) in tudi za ceno posredovanja zunaj doslej dovoljenih območij dokončno odločila narediti red, ki ga na Balkanu (»pa i Sire«) ogroža politika Miloševičeve države. Po taki odločitvi ni več poti nazaj. Tudi če Miloševič kot čarovnikov učenec, ki so :nu demoni sile ušli z vajeti, takoj odstopi, se že uresničuje travma tistih srbskih intelektualcev, ki pravijo, da bo politika sedanje srbske garniture zapustila vsemu narodu občutek krivde — kot Nemcem po drugi svetovni vojni. Pa naj Nato pride ali ne. DAMIJAN SLABE g SREČANJE PRI O. K. PALE (P* 91 Karikatura: Franco Juri Armada se je le umaknila iz vojašnice Maršala Tita Stekla so pogajanja o deblokadi sarajevskega letališča - Konvoj iz vojašnice ie odpeljal proti Ilidži, ki je v srbskih rokah - Obstreljevanje še traja SARAJEVO, 5. junija (AFP) - Pripadniki JA so se danes pod - - - nadzorstvom predstavnikov ZN naposled umaknili iz vojašnice Maršala Tita v Sarajevu. Umik, o katerem so se pogajali že več tednov in ga nekajkrat odložili, je pomembna prelomnica v prizadevanju ustaviti spopade v Sarajevu BOGATA IZBIRA — Za armado je ostalo veliko obleke in obutve, ki bo zdaj prišla prav borcem bosanske teritorialne obrambe. (Telefoto: Reuter). Koliko za zeleni sklad? Pogajanja o tem, kdo naj bi financiral ambiciozne ekološke načrte, bodo trda Zanimiv italijanski predlog: na vsak sodček nafte 3 dolarje ekološkega davka -v v a • •• n • - n* i a Hd vnpclrti n Irntprpm raznravl RIO DE JANEIRO, 5. junija — Pogajanja v Riu bodo trda do zadnjega trenutka, saj je to del pogajalske taktike, ki jo nekatere države uporabljajo tudi za to da bi pomirile domače javno mnenje, optimistično menijo izkušeni uradniki Združenih narodov na čelu z generalnim sekretarjem Unceda Mauriceom Strongom; šele na koncu se bodo najbolj zagrizeni omehčali. Toda temeljno vprašanje ni več vsebina petih dokumentov, ki naj bi jih udeleženci sprejeli ali podpisali, temveč predvsem, kdo naj bi financiral ambiciozne ekološke načrte. Za uresničitev akcijskega programa, imenovanega »Agenda 21« (besedilo se očitno daljša vsak dan, zdaj obsega že 600 strani in 115 programskih področij, ki vsebuje poglavja, kot so: revščina, potrošništvo, zdravstvo, ženske, onesnaženost, energija, poljedelstvo, oceani, otroci, domorodci, tehnologija, bi namreč potrebovali kar 625 milijard dolarjev letno. Štiri petine naj bi sicer prispevale države v razvoju, 125 milijard dolarjev (od tega 70 milijard dolarjev nove pomoči) pa naj bi bilo v obliki pomoči nerazvitim. Na takšen izračun so razviti reagirali naravnost zgroženo, češ da zaradi recesije tega denarja preprosto ne morejo dati. Zato se v finančnem komiteju konference v Riu, ki mu predseduje gostiteljica Brazilije, že pogajajo o bolj sprejemljivi številki: šestih ali sedmih milijardah dolarjev razvojne pomoči letno, kar so predstavniki sedmih najbolj razvitih že označili za »sprejemljivo izhodišče«. Denar naj bi se stekal v »zeleni sklad«, ki naj bi se uradno imenoval Ustanova za globalno okolje. Med doslej najbolj zanimivimi in konstruktivnimi predlogi je bil nedavno italijanski. Italijanski minister za okolje Giorgio Ruf- folo je namreč predlagal, naj bi članice OECD (torej 24 najbolj razvitih) financirale okolju naklonjen razvoj v tretjem svetu tako, da bi obdavčile porabo energije doma. Če bi vsak sodček nafte obdavčili s 3 dolarji ekološkega davka, bi na leto zbrali 70 milijard dolarjev. In če bi od tega le 10 odstotkov namenili deželam v razvoju, bi prišli do zneska, o katerem razpravljajo v finančnem komiteju. To bi bilo štirinajstkrat več kot trenutni letni prispevek v zeleni sklad. • Brazilski predsednik Feman-do Collor de Mollo je včeraj kot prvi podpisal konvencijo o podnebnih spremembah in povabil druge države, naj se mu pridružijo. »Gre za pragmatično konvencijo, ki je odsev politične realnosti in gospodarske previdnosti, ki prevladuje v svetu,« je ob tej priložnosti izjavil generalni sekretar OZN Butros Gali, ne da bi ob tem omenil ZDA kot glavnega krivca za »razvodenelo« besedilo. Podoben je tudi predlog komisije Evropske skupnosti: tridolar-sko obdavčitev naj bi izvedli že prihodnje leto, do leta 2000 pa naj bi se zeleni davek zvišal na deset dolarjev na sodček nafte. Nekatere države (Velika Britanija, Japonska) so že obljubile dodatna sredstva za ekološko pomoč tretjemu svetu, ROMANA DOBNIKAR-ŠERUGA Veliki salto mortale mag. Momira Bulatoviča V svojem govoru v črnogorskem parlamentu je dejal, da je resolucija ZN 757 »zahteva brez alternative« OD NAŠEGA DOPISNIKA PODGORICA, 5. junija — Črnogorski predsednik mag. Momir Bulatovič je v današnjem govoru spet »umiril žogo« in se vrnil k svojim znanim stališčem iz obdobja začetnih dogovorov v Haagu — ko je »poskušal izdati Slobodana Miloševiča«. Resolucijo varnostnega sveta ZN 757 je ocenil kot »zahtevo brez alternative« in poudaril, da se ne kaže slepiti, da bo mogoče ob uveljavitvi teh ukrepov živeti ali preživeti. Uvedba druge stopnje sankcij bi bila po njegovem mnenju začetek vojne in katastrofe, ki je ne bi bilo mogoče preprečiti. Zato je pozval k »zagotovitvi vseh pogojev« za preprečitev katastrofe in za odpravo zapore. »Ves svet je sprejel te sankcije, to je realnost in ne ostaja vam nikakršna možnost izbire,« je dejal. Danes je prvič javno obtožil visoke oficirje JA (imen ni omenjal), da so ravnali na lastno pest, se brez pooblastil spuščali v politične pogovore in ravnali navzkriž z ustavo Zvezne republike Jugoslavije. Zahteval je, naj bodoča zvezna vlada, v kateri naj bi bili ljudje, ki niso »obre- Danci si še lahko premislijo Portugalski premier jim je dal sedem mesecev časa, da se odrečejo referendumskemu »ne« LIZBONA, 5. junija (Reuter) — Portugalski premier Anibal Cavaco Silva je danes izjavil, da ima Danska do konca leta še čas, da si premisli, kar zadeva odločitve o sprejetju sporazuma iz Maastrichta. Sporazum, po katerem naj bi 12 držav članic Evropske skupnosti navezalo še tesnejše politične in gospodarske stike, naj bi ratificirali konec leta. »Danska ima na voljo še sedem mesecev, to pa je dovolj časa, da dobro premisli, kaj pravzaprav želi«, je dejal Cavaco Silva na današnji tiskovni konferenci. Dodal je še, da so vse druge države sklenile do konca izpeljati nalogo, ki so si jo zadale. Potem ko so se zunanji ministri preostalih držav Evropske skupnosti na sestanku v Oslu odločili, da bodo nadaljevali priprave na ratifikacijo sporazuma, se je Danska znašla v položaju, ko mora sama premisliti o svoji odločitvi, je dejal Cavaco Silva. - I ■——Hi m ____ „ —' -,—-— > M Veselo na pragu zrelosti LJUBLJANA 5 junija - Za dekleta četrtih razredov ljubljanske srednje ekonomske šole je bil danes ^dnffohkidan. Prešerno so se usule na ljubljanske ulice in si dale duška, da so slednjič le stopile na prag zrelosti. Resnici na ljubo, s šolskimi knjigami še ni čisto konec, a danes je vendarle njthov prazmk. vse drugo je namreč povezano s korakom čez prag zrelosti. (Foto. Igor Modic) mejeni s hipoteko dosedanje politike« in se niso kompromitirali v očeh mednarodne skupnosti, v celoti prevzame nadzor nad vojsko. Po Bulatovičevem mnenju bi si morala vlada iskreno in odločno prizadevati za preprečitev vojnih spopadov. Napovedal je tudi možhost sprememb v črnogorskem vodstvu, »če bi bilo to v prid ljudstvu in možnostmi za nadaljnji razvoj« oziroma če bi lahko tako preprečili tuje vojaško posredovanje. Tukaj veliko govorijo o teh spremembah, na skupščinskih hodnikih pa vneto razpravljajo o novici, ki je menda prišla iz Beograda, da je Miloševičev odstop le še vprašanje časa. Kot so poročale nekatere tuje agencije, O Iz krogov, ki so blizu črnogorskemu predsedniku, smo zvedeli, da je pred dvema dnevoma prišlo do hudih navzkrižij med Bulatovičem in Miloševičem in da »Beograd odločno zahteva«, naj bi bil mag. Bulatovič kot človek, ki je bil v Haagu (med prvimi pogovori z lordom Carringto-nom) na »pravi poti«, in v tujini, pa tudi v Srbiji in Črni gori uživa največji ugled, prvi predsednik »skupne« države._________ je tudi mag. Bulatovič včeraj rekel, da bi moral Miloševič čim-prej odstopiti, in pristavil, da utegne Črna gora kmalu pretehtati svojo odločitev o združitvi s Srbijo in se vprašati, ali naj ostane v ZR Jugoslaviji ali ne. Danes pa je dejal, da njegove včerajšnje izjave za Associated Press niso »pravilno interpretirali«. Medtem se v Črni gori vse bolj krepi strah pred vojno in uničenjem. Pravo paniko je sprožila ugotovitev, da je JA v Črni gori »začasno uskladiščila« veliko napalmskih bomb, ker bi utegnilo povročiti pravo katastrofo, če bi prišlo do bombnega napada na skladišče . . . BRANKO JOKIC Tudi potem ko je Beograd pozval srbske enote v BiH, naj se nehajo spopadati, naj se umaknejo iz sarajevskih vojašnic in izročijo sarajevsko letališče mirovnim enotam ZN, so se boji nadaljevali. Umik iz vojašnice Maršal Tito je prvo znamenje, da so se srbske enote v BiH, ki Konvoj s pomočjo RKS odpeljal proti Mostarju • LJUBLJANA, 5/junija — Danes je odšla na pot proti Mostarju prva pošiljka humanitarne pomoči Rdečega križa Slovenije. Konvoj sedmih vlačilcev in dveh tovornjakov s humanitarno pomočjo vsebuje sanitetni material, zdravila, higienske pripomočke in prehrambene artikle v skupni vrednosti 300.000 DM. Humanitarno pošiljko Rdečega križa Slovenije, ki je namenjena prebivalcem BiH, so pripravili: odbor za pomoč BiH, Lek Ljubljana, Krka Novo mesto, Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana, Splošna bolnišnica in transfuzijski oddelek Maribor, slovenska Karitas, Saturnus, Interexsport, Svilanit, Tobačna tovarna Ljubljana, Petrol Ljubljana in društvo Merhamet iz Ljubljane. Sarajevo je po silovitih nočnih napadih danes spet tarča močnega topniškega ognja srbskih enot. V četrti Grbavica je granata ubila 28-letnega moškega. Po nekajurnem zatišju ob zori so se Sarajevčani ob osmih zjutraj vrnili v zaklonišča. Srbske paravojaške enote so z gričev nad Sarajevom s tanki, topovi in večcevnimi raketometi obstreljevale stari del mesta in severne četrti v bližini pokopališča. Več hiš je zajel ogenj. Granata je zadela tudi mošejo v bližini Kobilje Glave. Sarajevski radio poroča o srditem napadu na rudarsko mestece Breza, ka- Alija Izetbegovič ni več predsednik SD A • Alija Izetbegovič je odstopil s položaja predsednika Stranke demokratične akcije, poroča francoska agencija AFP. Novi predsednik SDA je postal Mirsad Čenan, pravnik iz Tešnja. S tem je Alija Izetbegovič izpolnil enega izmed pogojev novih srbskih predstavnikov v predsedstvu BiH. kih 30 kilometrov od Sarajeva. Srbske enote so z Ilidže izstrelile na Brezo več kot 300 granat. Ubit je bil pripadnik TO BiH, dva civilista pa sta bila ranjena. Sarajevski radio tudi poroča, da so ustavili prodor srbskih enot pri Brčkem in da se nadaljujejo spopadi pri Prijedoru. DANES V DELU • Nova volilna zakonodaja Abecednik za volivce stran 2 • Pot do umiritve cen ni ne kratka ne lahka Od aprila do maja so se slovenske drobno-prodajne cene povečale za 6,5 odstotka stran 3 • Debevčeva 15. zmaga za svetovni pokal Rajmond jo je dosegel na milanskem strelskem maratonu stran 6 • Kranjčane razburja črna gradnja na bregu Kokre Gradbena dela na Kokrškem bregu so začasno ustavljena, lastnik Derd Ljuco-vič pa se je pritožil stran 7 • RTV PROGRAMI stran 31 • Danes vSOBOTNI PRILOGI: — Dr. Jože Pučnik: Volilni boj bo agresiven — Srbija zdaj že potrebuje kompromis — Kitajska: razpad še enega velikega imperija? stran 17 — 32 od aprila oblegajo Sarajevo, uklonile mednarodnemu pritisku. Bosensko-hercegovske oblasti so zahtevale, naj v vojašnici pustijo težko orožje, vendar še ni znano, ali so ga umikajoče se enote uničile. Pogajanja o deblokadi letališča so se- začela, vendar še ni znano, kako napredujejo. Danes opoldne so pripadniki TO BiH odstranili mine, ki so jih postavili pred vhodom v vojašnico Maršal Tito. Nato je iz vojašnice odpeljalo 12 avtobusov z vojaki, oboroženimi z lahkim orožjem in s čeladami na glavi, spremljali pa sta jih oklepni vozili UNPROFOR. Avtobusom je sledilo kakih 30 tovornjakov, naloženih z opremo, dva avtobusa z dokumenti in strelivom in skoraj 20 avtomobilov z družinskimi člani oficirjev in vojakov. Umik se je končal ob 13. uri. Kakih 550 pripadnikov TO BiH je nemudoma zasedlo položaje okrog vojašnice. Konvoj je odpeljal proti Ilidži, ki je v srbskih rokah. NIKA B O R Z N O POSREDNIŠKA HIŠA d. d. Slovenska cesta 54, Ljubljana tel.: (061) 131-155, faks: 131-347 Cesta prvih borcev 11, Brežice i el./faks: (0608) 62-236 . si=c:om computers Kolodvorska J, Sežana, tel. 067 73-011 NAŠ CILJ JE ENAK BITI NAJBOLJŠI IZŠEL JE Tim AGEl Nemška in avstrijska humanitarna pomoč za begunce LJUBLJANA, 5. junija — Iz Wiesbadna, kjer je mestna skupščina 21. maja sprejela sklep o 100.000 mark vredni pomoči beguncem iz BiH, ki so našli zatočišče v Sloveniji, je danes prispelo v Ljubljano 2000 paketov otroške hrane in 100 postelj, drugi del pošiljke iz pobratenega mesta pa pričakujejo konec meseca. Pomoč za begunce je danes poslala tudi avstrijska humanitarna organizacija Htlfswerk, ki sodeluje s Slovensko žensko zvezo. (N. K., Foto: Igor Modic) Gosto sito komisije za imenovanja Komisija ni soglašala z razrešitvijo A. Markič, namestnice ministra za finance LJUBLJANA, 5. junija — Ker komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve na današnji seji ni soglašala z razrešitvijo namestnice ministra za finance Alenke Markič, tudi ni mogla na to funkcijo imenovati dosedanjega finančnega ministra v Drnovškovi vladi Janeza Kopača. Vendar pa je komisija pred tem soglašala s Kopačevo razrešitvijo z ministrskega položaja in parlamentu predlaga, da na njegovo mesto imenuje dr. Mitjo Gasparija. Komisija prav tako ni sprejela še dveh predlogov za namestnike ministrov, ki so jih predlagala posamezna ministrstva, predloge pa je v imenu vlade podpisal Janez Drnovšek. Tako Borut Razdevšek ni dobil soglasja, da postane namestnik ministra za trgovino, Zoran Pistotnik pa ne bo namestnik ministra za kulturo. Sicer pa se je seja v tem delu začela z enourno zamudo, saj je nanjo »pozabil« priti predstavnik vlade. Več na 2. strani. VINKO VASLE H Uničevanje konvencionalnega orožja v Evropi OSLO, 5. junija (AFP) - Predstavniki držav članic Nata in držav bivšega sovjetskega bloka so podpisali sporazum, ki predvideva uničenje večje količine konvencionalnega orožja na ozemlju Evrope. Osem republik nekdanje Sovjetske zveze je s tem zagotovilo, da bodo spoštovale in izvajale sporazum o razorožitvi v Evropi, podpisan novembra 1990. r#- Od 9. junija letos vsak torek poleti UUBUANA-MARIBOR-SKOPJE -MARIBOR-UUBUANA Od 1 1. junija vsak četrtek poleti SKOPJE-MARIBOR-LJUBLJANA Petkrat tedensko poleti g LJUBLJANA—SKOPJE—BJUBUANA Informacije: Adria Airways in vse pooblaščene agencije v Sloveniji adria /|RWAYS V' JEZIKOVNA ŠOLA Babtjlon m Poletna šola angleščine v Radovljici r ✓—"7 h&DS : >’ in jezikovni tečaji z angleškimi profesorji v Celju, Ljubljani, Kranju in Kopru. J Jutranje HHCUNALNISKA OPREMA tel 065/62-477, 061/312-577, faks 065/62-733 Samostojen časnik za samostojno Slovenijo PISARNIŠKO POHIŠTVO tel. (065) 61-157 faks. (065) 62-812 LJUBLJANA, SOBOTA, 6. JUNIJA 1992 • LETO XXXIV • ST. 129 • GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TIT DOBERSEK • 3,30 DEM, 23 ATS, 2,80 CHF, 2500 ITL, 300,00 YUD, 95,00 CRD, 44 TOLARJEV Natu ni do vojaškega poseganja na Balkanu Zunanji ministri so v Oslu obsodili Srbijo, Črno goro in JA kot glavne krivce, o vsem drugem pa bi se dogovarjali s KVSE — Bush je le za sankcije moratoriju za ukrepe, O Natovski diplomati so jasno povedali, da zvezi ni preveč do tega, da bi bila udeležena v mirovnem posredovanju na Balkanu, saj menijo, da je za to pristojna OZN. Vendar je druga deklaracija, sprejeta na srečanju v Oslu, obsodila Srbijo, Črno goro in JA kot »najbolj odgovorne za kršitve priporočil KVSE«. V tem pogledu je včerajšnji sklep o drugačni vlogi Nata, tudi kot mirovnega posrednika oziroma vzdrževalca miru, zanimiv, ker je pakt prelomil svojo 43-letno tradicijo, ki mu je doslej' preprečevala vpletati se zunaj svojega teritorialnega območja. Vendar je »zlikano« besedilo deklaracije po včerajšnjem sestanku zunanjih ministrov glede tega povsem natančno: v prihodnje bi lahko natovske sile opravljale misije za ohranjanje miru v ime-hu 52-članske KVSE. Slednjič so se pogodili: da se bodo odločali od primera do primera in da bo Nato dal na razpolago svoje »vi- ni podprla KVSE ustanovila mirovne sile. možnosti, da svoje bi stalne OD NAŠIH DOPISNIKOV BRUSELJ, VVASHINGTON, MOSKVA, PARIZ, 5. junija - Od neposredne vključitve mirovnih sil Nata v dejavnost KVSE za zdaj ostaja le možnost, da se o tem sporazumejo prav vse članice, za kar je nujen konsenz Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Zunanji ministri 16 držav članic severnoatlantske zveze, zbrani v Oslu, so sicer podprli »razširjeno« vlogo Nata tudi zunaj svojega območja, toda deklaracija, ki so jo sprejeli, je dokaj medla in neodločna. Ameriški predsednik Bush pa je za zdaj samo za sankcije VS in ne za vojaško akcijo. Očitno je bilo med ministri Nata precej nesoglasij, ko so pripravljali sklepno besedilo deklaracije, zlasti med Francijo, ki sta ji stali ob strani Španija in Belgija, ter drugimi članicami, zato sprejeti dokument dopušča zelo široko razlago. Ničesar se niso domenili v zvezi s spopadi v BiH, saj so v ospredje možnosti za bližnji poseg sil zveze raje postavili Gorski Karabah. Tudi namestnik ameriškega državnega sekretarja je le na kratko omenil, da naj bi Nato posebej pomagal uveljaviti sankcije proti Srbiji, toda pri tem ni dobil podpore drugih ministrov. • RIM — Italijanska vladaje na današnji seji dokončno formalizirala ukrepe v zvezi s sankcijami ZN proti Srbiji, ki se jim je pridružila že pred dvema dnevoma. Prihodnji teden bo o položaju v Bosni razprava v poslanski zbornici italijanskega parlamenta, že zdaj pa je 370 poslancev podpisalo listino, v kateri zahtevajo, da Italija »ne prizna nove jugoslovanske federacije«. Ameriškemu predsedniku Bushu je bilo na tiskovni konferenci zastavljeno vprašanje: »Gospod predsednik, kot kaže, sankcije zoper Srbijo ne delujejo. Kdaj se boste postavili na čelo mednarodne koalicije in pognali Miloševiča iz Bosne, podobno kot ste Sadama Huseina iz Kuvajta?« Predsednik je odgovoril, da se ZDA ne nameravajo odpovedati sankcijam in da trajajo šele nekaj dni. Omenil je, da se je vprašanja Jugoslavije najprej lotila OZN, da je ES prav tako poskušala odigrati učinkovito vlogo, da pa naj bi bile zdaj v ospredju ZDA. Na vprašanje, ali bližajoče se volitve preprečujejo Združenim državam vojaško akcijo, pa je odvrnil: »Mislim, da preudarnost in previdnost preprečujeta vojaške akcije. Za zdaj na tem razpotju ostajam pri sankcijah.« Izvajanje sankcij proti Beogradu je postalo eno najbolj spornih političnih vprašanj tudi za ruski vrhovni sovjet. Levonacionali-stični opoziciji se danes sicer ni posrečilo, da bi vsilila na dnevni re in izkušnje«, nobena držva paj vo po v ponedeljek pa se bo z zadevo ukvarjal prezidij vrhovnega sovjeta, ki bo najbrž zahteval poročilo zunanjega ministra Kozirje-va. Kar zadeva uresničevanje sankcij, bo Rusija »počakala do zadnjega«. Francija je danes v skladu resolucijo VS zamrznila vse imetje Srbije in Črne gore na svojem ozemlju. Odločitev je že objavljena v današnjem francoskem uradnem listu, kjer so našteti še nekateri drugi ukrepi, sprejeti v okviru strategije mednarodnega pritiska na obe republiki. Za vse menjalniške posle, plačila in druge finančne transakcije je potrebno posebno dovoljenje gospodarskega ministrstva. TEMA DNEVA Nato pride Nato Srbi, ki so s čisto posebnim pojmovanjem demokracije ob zlomu socializma dovolili poulično-populističnemu politiku Miloševiču, da je zbezal iz lukenj najbolj mračnjaške sile Balkana, res nimajo sreče. Zdaj se je proti njim in njihovemu najbolj demokratičnemu in najbolj miroljubnemu politiku nekdanje Jugoslavije, kot jih spet »farba« vožd, zarotila ne le tista civilizirana Evropa, ki složno izvaja embargo, ampak jih je doletela še ena nesreča. V polemikah o tem, kdo naj bi zaradi nadaljevanja strahot v BiH vojaško podkrepil gospodarske sankcije in naredil red, sta trčila skupaj vojaška, četudi prav nič s Srbijo povezana tekmeca: Nato in vse bolj glasna Zahodnoevropska unija (WEU). Rezultat je (na srečo) uničujoč za tisto Miloševičevo politiko, ki je do zdaj lahko vozila med evropskimi navzkrižji. V Natu so namreč pod ameriškim pritiskom pohiteli in prvi dali svoje čete na razpolago KVSE — da bi prehiteli WEU in se izognili novim polemikam. Čeprav je ponudba še precej meglena in omahuje z neposrednim vojaškim posegom v spopade, pa je vendarle močan dodaten pritisk, saj dovoljuje vojaško blokado, za podkrepitev gospodarskega embarga, pa tudi vojaško zaščito humanitarnih koridorjev za pomoč žrtvam agresije. To pa dokazuje, da se je Evropa z najširšim konsenzom (v okviru KVSE), s svojimi najmočnejšimi silami (Nato) in tudi za ceno posredovanja zunaj doslej Po taki odločitvi ni več poti nazaj. Tudi če Miloševič kot čarovnikov učenec, ki so mu demoni sile ušli z vajeti, takoj odstopi, se že uresničuje travma tistih srbskih intelektualcev, ki pravijo, da bo krivde — kot Nemcem po drugi svetovni vojni. Pa naj Nato pride ali DAMIJAN SLABE BOGATA IZBIRA — Za armado je ostalo veliko obleke in obutve, ki bo zdaj prišla prav borcem bosanske teritorialne obrambe. (Telefoto: Reuter). Koliko za zeleni sklad? Pogajanja o tem, kdo naj bi financiral ambiciozne ekološke načrte, bodo trda - Zanimiv italijanski predlog: na vsak sodček nafte 3 dolarje ekološkega davka RIO DE JANEIRO, 5. junija — Pogajanja v Riu bodo trda do zadnjega trenutka, saj je to del pogajalske taktike, ki jo nekatere države uporabljajo tudi za to da bi pomirile domače javno mnenje, optimistično menijo izkušeni uradniki Združenih narodov na čelu z generalnim sekretarjem Unceda Mauriceom Strongom; šele na koncu se bodo najbolj zagrizeni omehčali. Toda temeljno vprašanje ni več vsebina petih dokumentov, ki naj bi jih udeleženci sprejeli ali podpisali, temveč predvsem, kdo naj bi financiral ambiciozne ekološke načrte. Za uresničitev akcijskega programa, imenovanega »Agenda 21« (besedilo se očitno daljša vsak dan, zdaj obsega že 600 strani in 115 programskih področij, ki vsebuje poglavja, kot so: revščina, potrošništvo, zdravstvo, ženske, onesnaženost, energija, poljedelstvo, oceani, otroci, domorodci, tehnologija, bi namreč potrebovali kar 625 milijard dolarjev letno. Štiri petine naj bi sicer prispevale države v razvoju, 125 milijard dolarjev (od tega 70 milijard dolarjev nove pomoči) pa naj bi bilo v obliki pomoči nerazvitim. Na takšen izračun so razviti reagirali naravnost zgroženo, češ da zaradi recesije tega denarja preprosto ne morejo dati. Zato se v finančnem komiteju konference v Riu, ki mu predseduje gostiteljica Brazilije, že pogajajo o bolj Danci si še lahko premislijo Portugalski premier jim je dal sedem mesecev časa, da se odrečejo referendumskemu »ne« LIZBONA, 5. junija (Reuter) — Portugalski premier Anibal Cavaco Silva je danes izjavil, da ima Danska do konca leta še čas, da si premisli, kar zadeva odločitve o sprejetju sporazuma iz Maastrichta. Sporazum, po katerem naj bi 12 držav članic Evropske skupnosti navezalo še tesnejše politične in gospodarske stike, naj bi ratificirali konec leta. »Danska ima na voljo še sedem mesecev, to pa je dovolj časa, da dobro premisli, kaj pravzaprav želi«, je dejal Cavaco Silva na današnji tiskovni konferenci. Dodal Jijjše, da so vse druge države sklenile do konca izpeljati nalogo, ki so si jo zadale. Potem ko so se zunanji ministri preostalih držav Evropske skupnosti na sestanku v Oslu odločili, da bodo nadaljevali priprave na ratifikacijo sporazuma, se je Danska znašla v položaju, ko mora sama premisliti o svoji odločitvi, je dejal Cavaco Silva. sprejemljivi številki: šestih ali sedmih milijardah dolarjev razvojne pomoči letno, kar so predstavniki sedmih najbolj razvitih že označili za »sprejemljivo izhodišče«. Denar naj bi se stekal v »zeleni sklad«, ki naj bi se uradno imenoval Ustanova za globalno okolje. Med doslej najbolj zanimivimi in konstruktivnimi predlogi je bil nedavno italijanski. Italijanski minister za okolje Giorgio Ruf-folo je namreč predlagal, naj bi članice OECD (torej 24 najbolj razvitih) financirale okolju naklonjen razvoj v tretjem svetu tako, da bi obdavčile porabo energije doma. Če bi vsak sodček nafte obdavčili s 3 dolarji ekološkega davka, bi na leto zbrali 70 milijard dolarjev. In če bi od tega le 10 odstotkov namenili deželam v razvoju, bi prišli do zneska, o katerem razpravljajo v finančnem komiteju. To bi bilo štirinajstkrat več kot trenutni letni prispevek v zeleni sklad. • Brazilski predsednik Fernan-do Collor de Mollo je včeraj kot prvi podpisal konvencijo o podnebnih spremembah in povabil druge države, naj se mu pridružijo. »Gre za pragmatično konvencijo, ki je odsev politične realnosti in gospodarske previdnosti, ki prevladuje v svetu,« je ob tej priložnosti izjavil generalni sekretar OZN Butros Gali, ne da bi ob tem omenil ZDA kot glavnega krivca za »razvodenelo« besedilo. Podoben je tudi predlog komisije Evropske skupnosti: tridolar-sko obdavčitev naj bi izvedli že prihodnje leto, do leta 2000 pa naj bi se zeleni davek zvišal na deset dolarjev na sodček nafte. Nekatere države (Velika Britanija, Japonska) so že obljubile dodatna sredstva za ekološko pomoč tretjemu svetu. ROMANA DOBNIKAR-ŠERUGA Veliki salto mortale mag. Momira Bulatoviča V svojem govoru v črnogorskem parlamentu je dejal, da je resolucija ZN 757 »zahteva brez alternative« OD NAŠEGA DOPISNIKA PODGORICA, 5. junija — Črnogorski predsednik mag. Momir Bulatovič je v današnjem govoru spet »umiril žogo« in se vrnil k svojim znanim stališčem iz obdobja začetnih dogovorov v Haagu — ko je »poskušal izdati Slobodana Miloševiča Resolucijo varnostnega sveta ZN 757 je ocenil kot »zahtevo brez alternative« in poudaril, da se ne kaže slepiti, da bo mogoče ob uveljavitvi teh ukrepov živeti ali preživeti. Uvedba druge stopnje sankcij bi bila po njegovem mnenju začetek vojne in katastrofe, ki je ne bi bilo mogoče preprečiti. Zato je pozval k »zagotovitvi vseh pogojev« za preprečitev katastrofe in za odpravo zapore. »Ves svet je sprejel te sankcije, to je realnost in ne ostaja vam nikakršna možnost izbire,« je dejal. Danes je prvič javno obtožil visoke oficirje JA (imen ni omenjal), da so ravnali na lastno pest, se brez pooblastil spuščali v politične pogovore in ravnali navzkriž z ustavo Zvezne republike Jugoslavije. Zahteval je, naj bodoča zvezna vlada, v kateri naj bi bili ljudje, ki niso »obre- Veselo na pragu zrelosti LJUBLJANA, 5. junija - Za dekleta četrtih razredov ljubljanske srednje ekonomske šole je bil danes zadnji šolski dan. Prešerno so se usule na ljubljanske ulice in si dale duška, da so slednjič le stopile na prag zrelosti. Resnici na ljubo, s šolskimi knjigami še ni čisto konec, a danes je vendarle njihov praznik: vse drugo je namreč povezano s korakom čez prag zrelosti. (Foto: Igor Modic) mejeni s hipoteko dosedanje politike« in se niso kompromitirali v očeh mednarodne skupnosti, v celoti prevzame nadzor nad vojsko. Po Bulatovičevem mnenju bi si morala vlada iskreno in odločno prizadevati za preprečitev vojnih spopadov. Napovedal je tudi možnost sprememb v črnogorskem vodstvu, »če bi bilo to v prid ljudstvu in možnostmi za nadaljnji razvoj« oziroma če bi lahko tako preprečili tuje vojaško posredovanje. Tukaj veliko govorijo o teh spremembah, na skupščinskih hodnikih pa vneto razpravljajo o novici, ki je menda prišla iz Beograda, da je Miloševičev odstop le še vprašanje časa. Kot so poročale nekatere tuje agencije, • Iz krogov, ki so blizu črnogorskemu predsedniku, smo zvedeli, da je pred dvema dnevoma prišlo do hudih navzkrižij med Bulatovičem in Miloševičem in da »Beograd odločno zahteva«, naj bi bil mag. Bulatovič kot človek, ki je bil v Haagu (med prvimi pogovori z lordom Carringto-nom) na »pravi poti«, in v tujini, pa tudi v Srbiji in Čmi gori uživa največji ugled, prvi predsednik »skupne« države. je tudi mag. Bulatovič včeraj rekel, da bi moral Miloševič čim-prej odstopiti, in pristavil, da utegne Črna gora kmalu pretehtati svojo odločitev o združitvi s Srbijo in se vprašati, ali naj ostane v ZR Jugoslaviji ali ne. Danes pa je dejal, da njegove včerajšnje izjave za Associated Press niso »pravilno interpretirali«. __ Medtem se v Črni gori vse bolj krepi strah pred vojno in uničenjem. Pravo paniko je sprožila ugotovitev, da je JA v Čmi gori »začasno uskladiščila« veliko napalmskih bomb, ker bi utegnilo povročiti pravo katastrofo, če bi prišlo do bombnega napada na skladišče . . . BRANKO JOKIČ SliCOM if/iVriunnsnu Kolodvorska 3, Sežana, tel. 067 73-011 NAŠ CILJ JE ENAK BITI NAJBOUŠI SREČANJE PRI O. K. PALE Karikatura: Franco Juri Armada se je le umaknila iz vojašnice Maršala Tita Stekla so pogajanja o deblokadi sarajevskega letališča - Konvoj iz vojašnice je odpeljal proti Ilidži, ki je v srbskih rokah - Obstreljevanje še traja SARAJEVO, 5. junija (AFP) — Pripadniki JA so se danes pod nadzorstvom predstavnikov ZN naposled umaknili iz vojašnice Maršala Tita v Sarajevu. Umik, o katerem so se pogajali že več tednov in ga nekajkrat odložili, je pomembna prelomnica v prizadevanju ustaviti spopade v Sarajevu. Tudi potem ko je Beograd pozval srbske enote v BiH, naj se nehajo spopadati, naj se umaknejo iz sarajevskih vojašnic in izročijo sarajevsko letališče mirovnim enotam ZN, so se boji nadaljevali. Umik iz vojašnice Maršal Tito je prvo znamenje, da so se srbske enote v BiH, ki Konvoj s pomočjo RKS odpeljal proti Mostarju • LJUBLJANA, 5ij unija — Danes je odšla na pat proti Mostarju prva pošiljka humanitarne pomoči Rdečega križa Slovenije. Konvoj sedmih vlačilcev in dveh tovornjakov s humanitarno pomočjo vsebuje sanitetni material, zdravila, higienske pripomočke in prehrambene artikle v skupni vrednosti 300.000 DM. Humanitarno pošiljko Rdečega križa Slovenije, ki je namenjena prebivalcem BiH, so pripravili: odbor za pomoč BiH, Lek Ljubljana, Krka Novo mesto, Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana, Splošna bolnišnica in transfuzijski oddelek Maribor, slovenska Karitas, Saturnus, Interexsport, Svilanit, Tobačna tovarna Ljubljana, Petrol Ljubljana in društvo Merhamet iz Ljubljane. od aprila oblegajo Sarajevo, uklonile mednarodnemu pritisku. Bosensko-hercegovske oblasti so zahtevale, naj v vojašnici pustijo težko orožje, vendar še ni znano, ali so ga umikajoče se enote uničile. Pogajanja o deblokadi letališča so se začela, vendar še ni znano, kako napredujejo. Danes opoldne so pripadniki TO BiH odstranili mine, ki so jih postavili pred vhodom v vojašnico Maršal Tito. Nato je iz vojašnice odpeljalo 12 avtobusov z vojaki, oboroženimi z lahkim orožjem in s čeladami na glavi, spremljali pa sta jih oklepni vozili UNPROFOR. Avtobusom je sledilo kakih 30 tovornjakov, naloženih z opremo, dva avtobusa z dokumenti in strelivom in skoraj 20 avtomobilov z družinskimi člani oficirjev in vojakov. Umik se je končal ob 13. uri. Kakih 550 pripadnikov TO BiH je nemudoma zasedlo položaje okrog vojašnice. Konvoj je odpeljal proti Ilidži, ki je v srbskih rokah. NIKA BORZ N O POSREDNIŠKA^ HIŠA d. d. Slovenska cesta 54, Ljubljana tel.: (061) 131-155, faks: 131-347 Cesta prvih borcev 11, Brežice 1eL/faks: (0608) 62-236, IZŠEL JE NEW GE) Sarajevo je po silovitih nočnih napadih danes spet tarča močnega topniškega ognja srbskih enot. V četrti Grbavica je granata ubila 28-letnega moškega. Po nekajurnem zatišju ob zori so se Sarajevčani ob osmih zjutraj vrnili v zaklonišča. Srbske paravojaške enote so z gričev nad Sarajevom s tanki, topovi in večcevnimi raketometi obstreljevale stari del mesta in severne četrti v bližini pokopališča. Več hiš je zajel ogenj. Granata je zadela tudi mošejo v bližini Kobilje Glave. Sarajevski radio poroča o srditem napadu na rudarsko mestece Breza, ka- Alija Izetbegovič ni več predsednik SD A • Alija Izetbegovič je odstopil s položaja predsednika Stranke demokratične akcije, poroča francoska agencija AFP. Novi predsednik SDA je postal Mirsad Čenan, pravnik iz Tešnja. S tem je Alija Izetbegovič izpolnil enega izmed pogojev novih srbskih predstavnikov v predsedstvu BiH. kih 30 kilometrov od Sarajeva. Srbske enote so z Ilidže izstrelile na Brezo več kot 300 granat. Ubit je bil pripadnik TO BiH, dva civilista pa sta bila ranjena. Sarajevski radio tudi poroča, da so ustavili prodor srbskih enot pri Brčkem in da se nadaljujejo spopadi pri Prijedoru. DANES V DELU • Nova volilna zakonodaja Abecednik za volivce stran 2 • Pot do umiritve cen ni ne kratka ne lahka Od aprila do maja so se slovenske drobno-prodajne cene povečale za 6,5 odstotka stran 3 • Debevčeva 15. zmaga za svetovni pokal Rajmond jo je dosegel na milanskem strelskem maratonu stran 6 • Kranjčane razburja črna gradnja na bregu Kokre Gradbena dela na Kokrškem bregu so začasno ustavljena, lastnik Derd Ljuco-vič pa se je pritožil stran 7 • RTV PROGRAMI stran 31 l Danes v SOBOTNI PRILOGI: — Dr. Jože Pučnik: Volilni boj bo agresiven — Srbija zdaj že potrebuje kompromis — Kitajska: razpad še enega velikega imperija? stran 17 — 32 Nemška in avstrijska humanitarna pomoč za begunce LJUBI-JANA, 5. junija — Iz Wiesbadna, kjer je mestna skupščina 21. maja sprejela sklep o 100.000 mark vredni pomoči beguncem iz BiH, ki so našli zatočišče v Sloveniji, je danes prispelo v Ljubljano 2000 paketov otroške hrane in 100 postelj, drugi del pošiljke iz pobratenega mesta pa pričakujejo konec meseca. Pomoč za begunce je danes poslala tudi avstrijska humanitarna organizacija Hilfswerk, ki sodeluje s Slovensko žensko zvezo. (N. K., Foto: Igor Modic) Gosto sito komisije za imenovanja Komisija ni soglašala z razrešitvijo A. Markič, namestnice ministra za finance LJUBLJANA, 5. junija — Ker komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve na današnji seji ni soglašala z razrešitvijo namestnice ministra za finance Alenke Markič, tudi ni mogla na to funkcijo imenovati dosedanjega finančnega ministra v Drnovškovi vladi Janeza Kopača. Vendar pa je komisija pred tem soglašala s Kopačevo razrešitvijo z ministrskega položaja in parlamentu predlaga, da na njegovo mesto imenuje dr. Mitjo Gasparija. Komisija prav tako ni sprejela še dveh predlogov za namestnike ministrov, ki so jih predlagala posamezna ministrstva, predloge pa je v imenu vlade podpisal Janez Drnovšek. Tako Borut Razdevšek ni dobil soglasja, da postane namestnik ministra za trgovino, Zoran Pistotnik pa ne bo namestnik ministra za kulturo. Sicer pa se je seja v tem delu začela z enourno zamudo, saj je nanjo »pozabil« priti predstavnik vlade. Več na 2. strani. VINKO VASLE Uničevanje konvencionalnega orožja v Evropi OSLO, 5. junija (AFP) - Predstavniki držav članic Nata in držav bivšega sovjetskega bloka so podpisali sporazum, ki predvideva uničenje večje količine konvencionalnega orožja na ozemlju Evrope. Osem republik nekdanje Sovjetske zveze je s tem zagotovilo, da bodo spoštovale in izvajale sporazum o razorožitvi v Evropi, podpisan novembra 1990. Od 9. junija letos vsak torek poleti UUBLJANA-MARIBOR-SKOPJE —MARIBOR—LJUBLJANA Od 11. junija vsak četrtek poleti SKOPJE-MARIBOR-UUBUANA Petkrat tedensko poleti LJUBLJANA—SKOPJE—LJUBLJANA Informacije: Adria Airways in vse pooblaščene agencije v Sloveniji v-.iiK. / „ M JEZIKOVNA ŠOLA BatmUm t^r-' Poletna šola angleščine v Radovljici r » in jezikovni tečaji z angleškimi profesorji ' v Celju, Ljubljani, Kranju in Kopru. Jutranje ☆☆☆☆☆ RAČUNALNIŠKA OPREMA tel 065/62-477, 0617312-577, faks 065/62-733 Samostojen časnik za samostojno Slovenijo PISARNIŠKO POHIŠTVO tel. (065) 61-157 faks. (065) 62-812 LJUBLJANA, SOBOTA, 6. JUNIJA 1992 • LETO XXXIV • ŠT. 129 • GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TIT DOBERŠEK • 3,30 DEM, 23 ATS, 2,80 CHF, 2500 ITL, 300,00 YUD, 95,00 CRD, 44 TOLARJEV ;£5=:r--5Z233e£E2 Natu ni do vojaškega poseganja na Balkanu Zunanji ministri so v Oslu obsodili Srbijo, Črno goro in JA kot glavne krivce, o vsem drugem pa bi se dogovarjali s KVSE — Bush je le za sankcije moratoriju za ukrepe, O Natovski diplomati so jasno povedali, da zvezi ni preveč do tega, da bi bila udeležena v mirovnem posredovanju na Balkanu, saj menijo, da je za to pristojna OZN. Vendar je druga deklaracija, sprejeta na srečanju v Oslu, obsodila Srbijo, Črno goro in JA kot »najbolj odgovorne za kršitve priporočil KVSE«. V tem pogledu je včerajšnji sklep o drugačni vlogi Nata, tudi kot mirovnega posrednika oziroma vzdrževalca miru, zanimiv, ker je pakt prelomil svojo 43-letno tradicijo, ki mu je doslej preprečevala vpletati se zunaj svojega teritorialnega območja. Vendar je »zlikano« besedilo deklaracije po včerajšnjem sestanku zunanjih ministrov glede tega povsem natančno: v prihodnje bi lahko natovske sile opravljale misije za ohranjanje miru v ime-hu 52-članske KVSE. Slednjič so se pogodili: da se bodo odločali od primera do primera in da bo Nato dal na razpolago svoje »vire in izkušnje«, nobena držva pa ni podprla možnosti, da KVSE ustanovila svoje mirovne sile. bi stalne OD NAŠIH DOPISNIKOV BRUSELJ, WASHINGTON, MOSKVA, PARIZ, 5. junija - Od neposredne vključitve mirovnih sil Nata v dejavnost KVSE za zdaj ostaja le možnost, da se o tem sporazumejo prav vse članice, za kar je nujen konsenz Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Zunanji ministri 16 držav članic severnoatlantske zveze, zbrani v Oslu, so sicer podprli »razširjeno« vlogo Nata tudi zunaj svojega območja, toda deklaracija, ki so jo sprejeli, je dokaj medla in neodločna. Ameriški predsednik Bush pa je za zdaj samo za sankcije VS in ne za vojaško akcijo. Očitno je bilo med ministri Nata precej nesoglasij, ko so pripravljali sklepno besedilo deklaracije, zlasti med Francijo, ki sta ji stali ob strani Španija in Belgija, ter drugimi članicami, zato sprejeti dokument dopušča zelo široko razlago. Ničesar se niso domenili v zvezi s spopadi v BiH, saj so v ospredje možnosti za bližnji poseg sil zveze raje postavili Gorski Karabah. Tudi namestnik ameriškega državnega sekretarja je le na kratko omenil, da naj bi Nato posebej pomagal uveljaviti sankcije proti Srbiji, toda pri tem ni dobil podpore drugih ministrov. • RIM — Italijanska vlada je na današnji seji dokončno formalizirala ukrepe v zvezi s sankcijami ZN proti Srbiji,, ki se jim je pridružila že pred dvema dnevoma. Prihodnji teden bo o položaju v Bosni razprava v poslanski zbornici italijanskega parlamenta, že zdaj pa je 370 poslancev podpisalo listino, v kateri zahtevajo, da Italija »ne prizna nove jugoslovanske federacije«. Ameriškemu predsedniku Bushu je bilo na tiskovni konferenci zastavljeno vprašanje: »Gospod predsednik, kot kaže, sankcije zoper Srbijo ne delujejo. Kdaj se boste postavili na čelo mednarodne koalicije in pognali Miloševiča iz Bosne, podobno kot ste Sadama Huseina iz Kuvajta?« Predsednik je odgovoril, da se ZDA ne nameravajo odpovedati sankcijam in da trajajo šele nekaj dni. Omenil je, da se je vprašanja Jugoslavije najprej lotila OZN, da je ES prav tako poskušala odigrati učinkovito vlogo, da pa naj bi bile zdaj v ospredju ZDA. Na vprašanje, ali bližajoče se volitve preprečujejo Združenim državam vojaško akcijo, pa je odvrnil: »Mislim, da preudarnost in previdnost preprečujeta vojaške akcije. Za zdaj na tem razpotju ostajam pri sankcijah.« Izvajanje sankcij proti Beogradu je postalo eno najbolj spornih" političnih vprašanj tudi za ruski vrhovni sovjet. Levonacionali-stični opoziciji se danes sicer ni posrečilo, da bi vsilila na dnevni red zasedanja parlamenta zahte- vo po moratoriju za v ponedeljek pa se bo z zadevo ukvarjal prezidij vrhovnega sovjeta, ki bo najbrž zahteval poročilo zunanjega ministra Kozirje-va. Kar zadeva uresničevanje sankcij, bo Rusija »počakala do zadnjega«. Francija je danes v skladu z resolucijo VS zamrznila vse imetje Srbije in Črne gore na svojem ozemlju. Odločitev je že objavljena v današnjem francoskem uradnem listu, kjer so našteti še nekateri drugi ukrepi, sprejeti v okviru strategije mednarodnega pritiska na obe republiki. Za vse menjalniške posle, plačila in druge finančne transakcije je potrebno posebno dovoljenje gospodarskega ministrstva-. TEMA DNEVA Nato pride Nato Srbi, ki so s čisto posebnim pojmovanjem demokracije ob zlomu socializma dovolili poulično-populističnemu politiku Miloševiču, da je zbezal iz lukenj najbolj mračnjaške sile Balkana, res nimajo sreče. Zdaj se je proti njim in njihovemu najbolj demokratičnemu in najbolj miroljubnemu politiku nekdanje Jugoslavije, kot jih spet »farba« vožd, zarotila ne le tista civilizirana Evropa, ki složno izvaja embargo, ampak jih je doletela še ena nesreča. V polemikah o tem, kdo naj bi zaradi nadaljevanja strahot v BiH vojaško podkrepil gospodarske sankcije in naredil red, sta trčila skupaj vojaška, četudi prav nič s Srbijo povezana tekmeca: Nato in vse bolj glasna Zahodnoevropska unija (WEU). Rezultat je (na srečo) uničujoč za tisto Miloševičevo politiko, ki je do zdaj lahko vozila med evropskimi navzkrižji. V Natu so namreč pod ameriškim pritiskom pohiteli in prvi dali svoje čete na razpolago KVSE — da bi prehiteli WEU in se izognili novim polemikam. Čeprav je ponudba še precej meglena in omahuje z neposrednim vojaškim posegom v spopade, pa je vendarle močan dodaten pritisk, saj dovoljuje vojaško blokado, za podkrepitev gospodarskega embarga, pa tudi vojaško zaščito humanitarnih koridorjev za pomoč žrtvam agresije. To pa dokazuje, da se je Evropa z najširšim konsenzom (v okviru KVSE), s svojimi najmočnejšimi silami (Nato) in tudi za ceno posredovanja zunaj doslej dovoljenih območij dokončno odločila narediti red, ki ga na Balkanu (»pa i šire«) ogroža politika Miloševičeve države. Po taki odločitvi ni več poti nazaj. Tudi če Miloševič kot čarovnikov učenec, ki so mu demoni sile ušli z vajeti, takoj odstopi, se že uresničuje travma tistih srbskih intelektualcev, ki pravijo, da bo politika sedanje srbske garniture zapustila vsemu narodu občutek krivde — kot Nemcem po drugi svetovni vojni. Pa naj Nato pride ali DAMIJAN SLABE . ir BOGATA IZBIRA — Za armado je ostalo veliko obleke in obutve, ki bo zdaj prišla prav borcem bosanske teritorialne obrambe. (Telefoto: Reuter). Koliko za zeleni sklad? Pogajanja o tem, kdo naj bi financiral ambiciozne ekološke načrte, bodo trda - Zanimiv italijanski predlog: na vsak sodček nafte 3 dolarje ekološkega davka RIO DE JANEIRO, 5. junija — Pogajanja v Riu bodo trda do do zneska, o katerem razpravlja-zadnjega trenutka, saj je to del pogajalske taktike, ki jo nekatere jo v finančnem komiteju. To bi države uporabljajo tudi za to da bi pomirile domače javno mnenje, bilo štirinajstkrat več kot trenut optimistično menijo izkušeni uradniki Združenih narodov na čelu z generalnim sekretarjem Unceda Mauriceom Strongom; šele na koncu se bodo najbolj zagrizeni omehčali. Toda temeljno vprašanje ni več vsebina petih dokumentov, ki naj bi jih udeleženci sprejeli ali podpisali, temveč predvsem, kdo naj bi financiral ambiciozne ekološke načrte. Za uresničitev akcijskega programa, imenovanega »Agenda 21« (besedilo se očitno daljša vsak dan, zdaj obsega že 600 strani in 115 programskih področij, ki vsebuje poglavja, kot so: revščina, potrošništvo, zdravstvo, ženske, onesnaženost, energija, poljedelstvo, oceani, otroci, domorodci, tehnologija, bi namreč potrebovali kar 625 milijard dolarjev letno. Štiri petine naj bi sicer prispevale države v razvoju, 125 milijard dolarjev (od tega 70 milijard dolarjev nove pomoči) pa naj bi bilo v obliki pomoči nerazvitim. Na takšen izračun so razviti reagirali naravnost zgroženo, češ da zaradi recesije tega denarja preprosto ne morejo dati. Zato se v finančnem komiteju konference v Riu, ki mu predseduje gostiteljica Brazilije, že pogajajo o bolj Danci si še lahko premislijo Portugalski premier jim je dal sedem mesecev časa, da se odrečejo referendumskemu »ne« LIZBONA, 5. junija (Reuter) — Portugalski premier Anibal Cavaco Silva je danes izjavil, da ima Danska do konca leta še čas, da si premisli, kar zadeva odločitve o sprejetju sporazuma iz Maastrichta. Sporazum, po katerem naj bi 12 držav članic Evropske skupnosti navezalo še tesnejše politične in gospodarske stike, naj bi ratificirali konec leta. »Danska ima na voljo še sedem mesecev, to pa je dovolj časa, da dobro premisli, kaj pravzaprav želi«, je dejal Cavaco Silva na današnji tiskovni konferenci. Dodal je še, da so vse druge države sklenile do konca izpeljati nalogo, ki so si jo zadale. Potem ko so se zunanji ministri preostalih držav Evropske skupnosti na sestanku v Oslu odločili, da bodo nadaljevali priprave na ratifikacijo sporazuma, se je Danska znašla v položaju, ko mora sama premisliti o svoji odločitvi, je dejal Cavaco Silva. sprejemljivi številki: šestih ali sedmih milijardah dolarjev razvojne pomoči letno, kar so predstavniki sedmih najbolj razvitih že označili za »sprejemljivo izhodišče«. Denar naj bi se stekal v »zeleni sklad«, ki naj bi se uradno imenoval Ustanova za globalno okolje. Med doslej najbolj zanimivimi in konstruktivnimi predlogi je bil nedavno italijanski. Italijanski minister za okolje Giorgio Ruf-folo je namreč predlagal, naj bi članice OECD (torej 24 najbolj razvitih) financirale okolju naklonjen razvoj v tretjem svetu tako, da bi obdavčile porabo energije doma. Če bi vsak sodček nafte obdavčili s 3 dolarji ekološkega davka, bi na leto zbrali 70 milijard dolarjev. In če bi od tega le 10 odstotkov namenili deželam v razvoju, bi prišli ni letni prispevek v zeleni sklad. • Brazilski predsednik Fernan-do Collor de Mollo je včeraj kot prvi podpisal konvencijo o podnebnih spremembah in povabil druge države, naj se mu pridružijo. »Gre za pragmatično konvencijo, ki je odsev politične realnosti in gospodarske previdnosti, ki prevladuje v svetu,« je ob tej priložnosti izjavil generalni sekretar OZN Butros Gali, ne da bi ob tem omenil ZDA kot glavnega krivca za »razvodenelo« besedilo. Podoben je tudi predlog komisije Evropske skupnosti: tridolar-sko obdavčitev naj bi izvedli že prihodnje leto, do leta 2000 pa naj bi se zeleni davek zvišal na deset dolarjev na sodček nafte. Nekatere države (Velika Britanija, Japonska) so že obljubile dodatna sredstva za ekološko pomoč tretjemu svetu. ROMANA DOBNIKAR-ŠERUGA Veliki salto mortale mag. Momira Bulatoviča V svojem govoru v črnogorskem parlamentu je dejal, da je resolucija ZN 757 »zahteva brez alternative« OD NAŠEGA DOPISNIKA PODGORICA, 5. junija — Črnogorski predsednik mag. Momir Bulatovič je v današnjem govoru spet »umiril žogo« in se vrnil k svojim znanim stališčem iz obdobja začetnih dogovorov v Haagu — ko je »poskušal izdati Slobodana Miloševiča«. Resolucijo varnostnega sveta ZN 757 je ocenil kot »zahtevo brez alternative« in poudaril, da se ne kaže slepiti, da bo mogoče ob uveljavitvi teh ukrepov živeti ali preživeti. Uvedba druge stopnje sankcij bi bila po nj"egovem mnenju začetek vojne in katastrofe, ki je ne bi bilo mogoče preprečiti. Zato je pozval k »zagotovitvi vseh pogojev« za preprečitev katastrofe in za odpravo zapore. »Ves svet je sprejel te sankcije, to je realnost in ne ostaja vam nikakršna možnost izbire,« je dejal. Danes je prvič javno obtožil visoke oficirje JA (imen ni omenjal), da so ravnali na lastno pest, se brez pooblastil spuščali v politične pogovore in ravnali navzkriž z ustavo Zvezne republike Jugoslavije. Zahteval je, naj bodoča zvezna vlada, v kateri naj bi bili ljudje, ki niso »obre- Veselo na pragu zrelosti LJUBLJANA, 5. junija — Za dekleta četrtih razredov ljubljanske srednje ekonomske šole je bil danes zadnji šolski dan. Prešerno so se usule na ljubljanske ulice in si dale duška, da so slednjič le stopile na prag zrelosti. Resnici na ljubo, s šolskimi knjigami še ni čisto konec, a danes je vendarle njihov praznik: vse drugo je namreč povezano s korakom čez prag zrelosti. (Foto: Igor Modic) mejeni s hipoteko dosedanje politike« in se niso kompromitirali v očeh mednarodne skupnosti, v celoti prevzame nadzor nad vojsko. Po Bulatovičevem mnenju bi si morala vlada iskreno in odločno prizadevati za preprečitev vojnih spopadov. Napovedal je tudi možnost sprememb v črnogorskem vodstvu, »če bi bilo to v prid ljudstvu in možnostmi za nadaljnji razvoj« oziroma če bi lahko tako preprečili tuje vojaško posredovanje. Tukaj veliko govorij'o o teh spremembah, na skupščinskih hodnikih pa vneto razpravljajo o novici, ki je menda prišla iz Beograda, da je Miloševičev odstop le še vprašanje časa. Kot so poročale nekatere tuje agencije, • Iz krogov, ki so blizu črnogorskemu predsedniku, smo zvedeli, da je pred dvema dnevoma prišlo do hudih navzkrižij med Bulatovičem in Miloševičem in da »Beograd odločno zahteva«, naj bi bil mag. Bulatovič kot človek, ki je bil v Haagu (med prvimi pogovori z lordom Carringto-nom) na »pravi poti«, in v tujini, pa tudi v Srbiji in Črni gori uživa največji ugled, prvi predsednik »skupne« države. je tudi mag. Bulatovič včeraj rekel, da bi moral Miloševič čim-prej odstopiti, in pristavil, da utegne Črna gora kmalu pretehtati svojo odločitev o združitvi s Srbijo in se vprašati, ali naj ostane v ZR Jugoslaviji ali ne. Danes pa je dejal, da njegove včerajšnje izjave za Associated Press niso »pravilno interpretirali«. Medtem se v Črni gori vse bolj krepi strah pred vojno in uničenjem. Pravo paniko je sprožila ugotovitev, da je JA v Črni gori »začasno uskladiščila« veliko napalmskih bomb, ker bi utegnilo povročiti pravo katastrofo, če bi prišlo do bombnega napada na skladišče . . . BRANKO JOKIČ SlrCOM rMHiiittraaa Knludvorska 3, Sežana, tel. 067 73-011 NAŠ CILJ JE ENAK -BITI NAJBOLJŠI SREČANJE PRI O. K. PALE -m pelau rt&rmuL&i Karikatura: Franco Juri Armada se je le umaknila iz vojašnice Maršala Tita Stekla so pogajanja o deblokadi sarajevskega letališča - Konvoj iz vojašnice je odpeljal proti Ilidži, ki je v srbskih rokah — Obstreljevanje še traja SARAJEVO, 5. junija (AFP) — Pripadniki JA so se danes pod nadzorstvom predstavnikov ZN naposled umaknili iz vojašnice Maršala Tita v Sarajevu. Umik, o katerem so se pogajali že več tednov in ga nekajkrat odložili, je pomembna prelomnica v prizadevanju ustaviti spopade v Sarajevu Tudi potem ko je Beograd pozval srbske enote v BiH, naj se nehajo spopadati, naj se umaknejo iz sarajevskih vojašnic in izročijo sarajevsko letališče mirovnim enotam ZN, so se boji nadaljevali. Umik iz vojašnice Maršal Tito je prvo znamenje, da so se srbske enote v BiH, ki Konvoj s pomočjo RKS odpeljal proti Mostarju • LJUBLJANA, Stjunija — Danes je odšla na pot proti Mostarju prva pošiljka humanitarne pomoči Rdečega križa Slovenije. Konvoj sedmih vlačilcev in dveh tovornjakov s humanitarno pomočjo vsebuje sanitetni material, zdravila, higienske pripomočke in prehrambene artikle v skupni vrednosti 300.000 DM. Humanitarno pošiljko Rdečega križa Slovenije, ki je namenjena prebivalcem BiH, so pripravili: odbor za pomoč BiH, Lek Ljubljana, Krka Novo mesto, Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana, Splošna bolnišnica in transfuzijski oddelek Maribor, slovenska Karitas, Saturnus, Interexsport, Svilanit, Tobačna tovarna Ljubljana, Petrol Ljubljana in društvo Merhamet iz Ljubljane. Sarajevo je po silovitih nočnih napadih danes spet tarča močnega topniškega ognja srbskih enot. V četrti Grbavica je granata ubila 28-letnega moškega. Po nekajurnem zatišju ob zori so se Sarajevčani ob osmih zjutraj vrnili v zaklonišča. Srbske paravojaške enote so z gričev nad Sarajevom s tanki, topovi in večcevnimi raketometi obstreljevale stari del mesta in severne četrti v bližini pokopališča. Več hiš je zajel ogenj. Granata je zadela tudi mošejo v bližini Kobilje Glave. Sarajevski radio poroča o srditem napadu na rudarsko mestece Breza, ka- Alija Izetbegovič ni več predsednik SD A • Alija Izetbegovič je odstopil s položaja predsednika Stranke demokratične akcije, poroča francoska agencija AFP. Novi predsednik SDA je postal Mirsad Čenan, pravnik iz Tešnja. S tem je Alija Izetbegovič izpolnil enega izmed pogojev novih srbskih predstavnikov v predsedstvu BiH. kih 30 kilometrov od Sarajeva. Srbske enote so z Ilidže izstrelile na Brezo več kot 300 granat. Ubit je bil pripadnik TO BiH, dva civilista pa sta bila ranjena. Sarajevski radio tudi poroča, da so ustavili prodor srbskih enot pri Brčkem in da se nadaljujejo spopadi pri Prijedoru. DANES V DELU • Nova volilna zakonodaja Abecednik za volivce stran 2 • Pot do umiritve cen ni ne kratka ne lahka Od aprila do maja so se slovenske drobno-prodajne cene povečale za 6,5 odstotka stran 3 • Debevčeva 15. zmaga za svetovni pokal Rajmond jo je dosegel na milanskem strelskem maratonu stran 6 • Kranjčane razburja črna gradnja na bregu Kokre Gradbena dela na Kokrškem bregu so začasno ustavljena, lastnik Derd Ljuco-vič pa se je pritožil stran 7 • RTV PROGRAMI stran 31 • Danes v SOBOTNI PRILOGI: — Dr. Jože Pučnik: Volilni boj bo agresiven — Srbija zdaj že potrebuje kompromis — Kitajska: razpad še enega velikega imperija? stran 17 — 32 od aprila oblegajo Sarajevo, uklonile mednarodnemu pritisku. Bosensko-hercegovske oblasti so zahtevale, naj v vojašnici pustijo težko orožje, vendar še ni znano, ali so ga umikajoče se enote uničile. Pogajanja o deblokadi letališča so se začela, vendar še ni znano, kako napredujejo. Danes opoldne so pripadniki TO BiH odstranili mine, ki so jih postavili pred vhodom v vojašnico Maršal Tito. Nato je iz vojašnice odpeljalo 12 avtobusov z vojaki, oboroženimi z lahkim orožjem in s čeladami na glavi, spremljali pa sta jih oklepni vozili UNPROFOR. Avtobusom je sledilo kakih 30 tovornjakov, naloženih z opremo, dva avtobusa z dokumenti in strelivom in skoraj 20 avtomobilov z družinskimi člani oficirjev in vojakov. Umik se je končal ob 13. uri. Kakih 550 pripadnikov TO BiH je nemudoma zasedlo položaje okrog vojašnice. Konvoj je odpeljal proti Ilidži, ki je v srbskih rokah. NIKA BORZ N O POSREDNIŠKA HIŠA d. d. Slovenska cesta 54, Ljubljana tel.: (061j Ul-155, faks: 131-347 Cesta prvih borcev 11, Brežice telJfaks: (0608) 62-236 IZŠEL JE NEw AGEl O. lil Nemška in avstrijska humanitarna pomoč za begunce LJUBLJANA, 5. junija — Iz Wiesbadna, kjer je mestna skupščina 21. maja sprejela sklep o 100.000 mark vredni pomoči beguncem iz BiH, ki so našli zatočišče v Sloveniji, je danes prispelo v Ljubljano 2000 paketov otroške hrane in 100 postelj, drugi del pošiljke iz pobratenega mesta pa pričakujejo konec meseca. Pomoč za begunce je danes poslala tudi avstrijska humanitarna organizacija Hilfswerk, ki sodeluje s Slovensko žensko zvezo. (N. K., Foto: Igor Modic) Gosto sito komisije za imenovanja Komisija ni soglašala z razrešitvijo A. Markič, namestnice ministra za finance LJUBLJANA, 5. junija - Ker komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve na današnji seji ni soglašala z razrešitvijo namestnice ministra za finance Alenke Markič, tudi ni mogla na to funkcijo imenovati dosedanjega finančnega ministra v Drnovškovi vladi Janeza Kopača. Vendar pa je komisija pred tem soglašala s Kopačevo razrešitvijo z ministrskega položaja in parlamentu predlaga, da na njegovo mesto imenuje dr. Mitjo Gasparija. Komisija prav tako ni sprejela še dveh predlogov za namestnike ministrov, ki so jih predlagala posamezna ministrstva, predloge pa je v imenu vlade podpisal Janez Drnovšek. Tako Borut Razdevšek ni dobil soglasja, da postane namestnik ministra za trgovino, Zoran Pistotnik pa ne bo namestnik ministra za kulturo. Sicer pa se je seja v tem delu začela z enourno zamudo, saj je nanjo »pozabil« priti predstavnik vlade. Več na 2. strani. VINKO VASLE G Uničevanje konvencionalnega orožja v Evropi OSLO, 5. junija (AFP) — Predstavniki držav članic Nata in držav bivšega sovjetskega bloka so podpisali sporazum, ki predvideva uničenje večje količine konvencionalnega orožja na ozemlju Evrope. Osem republik nekdanje Sovjetske zveze je s tem zagotovilo, da bodo spoštovale in izvajale sporazum o razorožitvi v Evropi, podpisan novembra 1990. Od 9. junija letos vsak torek poleti LJUBUANA-MARIBOR-SKOPJE —MARIBOR—LJUBLJANA Od 1 1. junija vsak četrtek poleti SKOPJE-MARIBOR-UUBUANA Petkrat tedensko poleti LJUBLJANA—SKOPJE—LJUBLJANA Informacije: Adria Airways in vse pooblaščene agencije v Sloveniji JEZIKOVNA ŠOLA Bubufrtf Poletna šola angleščine v Radovljici in jezikovni tečaji z angleškimi profesorji v Celju, Ljubljani, Kranju in Kopru.