RIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovini Abb postale 1 gruppo Cena '40 lir Leto XX. St. 49 (5732) TRST, četrtek 27. februarja 1964 mednarodna konferenca mladine o mini razorožitvi in narodni neodvisnosti Pozdravni govor florentinskega župana La Pire - Hruščov: «Pozitivno je dejstvo, da mladina aktivno sodeluje pri reševanju največjih sodobnih vprašanj» FIRENCE, 26. — Davi se je začela mednarodna konferenca mladine in študentov o razorožitvi, miru in narodni neodvisnosti. Navzoče so delegacije študentov vsega sveta z izjemo Kitajske, Albanije in Vzhodne Nemčije. Pri predsedniški mizi sedijo med drugimi župan La Pira, minister za mladino in šport v Maliju Keita Musa, voditelj delegacije Komsomola Sergej Pavlov, predstavnik brazilske mladine in predstavnik japonske socialistične mladine. . Navzoče je naprej pozdravil v imenu florentinskih študentov Predsednik florentinskega univerzitetnega organizma De Siervo, za njim pa je govoril župan La Pira. La Pira je izrekel dobrodošlico ysem navzočim in je predložil dokument, o katerem je izjavil, da »velika pogodba, ki jo vsi narodi sveta — idejno navzoči v Firencah — sklepajo med seboj, da kot Prijatelji, oziroma kot bratje začnejo skupno dolgo pot, ki je še Polna številnih težav in nevarnosti. do novih meja sveta«. Vsebina dokumenta, ki so ga ob zaključku podpisali navzoči delegati, je naslednja: «Nove generacije vseh narodov sveta, ki so se zbrale v Firencah, obračajo s terase «Palazzo Vecchio« svoj ro-Sjed, poln upanja v nove zgodovinske meje sveta, t. j. meje miru enotnosti, svobode, ter duhovnega dviga vseh ljudi, in se obvezujejo, da jih bodo skupno prekoračili ter da bodo skupno grabili nov vesoljni pomirjen in bratski dom ljudi.« La Pira je dodal, da namerava današnja konferenca «vzeti na znanje brezmejni obseg nove zgodovinske dobe in neizbežr.in novih ^leja, h katerim vabi nove gene-tacije narodov vsega sveta«. Poudaril je nato, da je pot svetu samo in izključno pot miru, tn je dodal: «To je pot. kateri se Poleg irnen preroka Izaije in Ja-neza XXIII. lahko dajo tudi ime-?{! Kennedyja, Hruščova in Mac Millana, t. j. podpisnikov jedrske Pogodbe, ki je formalno odprla jo p0t vsem narodom in vsem, ljudstvom.« «Seveda so na tej poti se številne ovire. Imeti moramo zgodovinsko vero — ki je lastna JJiladini — da odstranimo ovire in da bo naša skupna pot lažja.« Govorili so zatem še drugi dele-Sati. Predstavnik PSI Glauco Si-Efiorini je poudaril odločenost socialistične mladine, da bo delova- DANES Poleg polemike o najnovejših gospodarskih ukrepih vlade leve-j>a centra je vsekakor v Italiji zelo važen tudi še vedno nerešeni sPor med javnimi uslužbenci in vlado. Po včerajšnjem sestanku z ministrom za javno reformo in sindikalisti je minister sporočil med drugim, da namerava vlada ustanoviti poseben koordinacijski odbor pod njegovim predsedstvom ter nekatere delovne komi-S1je, ki bodo proučile vprašanja Poenotenja plač in reforme jav-ne uprave; šele nato bo vlada sporočila svoje stališče glede izdatkov v letošnjem letu Glede tri-uajste plače za lansko leto pa bo vlada določila potrebni znesek za spopolnitev te plače. V Florenci se je včeraj začela mednarodna konferenca mladine m študentov o razorožitvi, miru m narodni neodvisnosti ob sodelovanju delegacij vsega sveta z iz-lemo Kitajske, Albanije in Vzhod-ue Nemčije. Poleg florentinskega Zupana La Pire so včeraj govorili delegati PSI, KPI, PSIUP in radikalne stranke, od inozemskih udeležencev pa delegati Japonske, SZ in Gane; Hruščov je poslal konferenci posebno poslanico s pozdravi. Poleg te konference se je zače-v Parizu včeraj še konferenca ministrov za kmetijstvo 22 držav cianic Skupne organizacije za go-Podarski razvoj, med katerimi je Udi Jugoslavija. Proučili bodo ‘•M poročila: o nizkih kmetijskih dohodkih, delovni sili, razvoju kmetijskih področij ter o per-Pektivah glede proizvodnje in izvoza v letu 1970. Nizozemski minister za kmetijstvo je med dru-sim izrekel sledeče značilne besede o «anarhiji, ki sedaj vlada na mednarodnem trgu kmetijskih PMdeikov«; »Vzrok za to so pripi-mi nizkim dohodkom v kmetij-*vu; napraviti je treba red glede svetovnih cen kmetijskih prldel-fdv; do sedaj je zakon o povpra-evanju in pobudi spremenil mednarodno trgovino teh pridel-p?v v ogromno organizacijo dum- Za odnose med Bonnom in Mo-Kvo pa je značilno, da Je Erhard eie sedaj odgovoril na pismo "jrusčova od 31. decembra lani v vezi z miroljubnim reševanjem Zemeljskih sporov. Erhard po-avlja nujnost združitve obeh emčij in dodaja, da ozemeljska .Pisanja niso glavni vzrok nape-sti in v odnosih med narodi, mveč da je glavni vzrok umet-razdelitev Nemčije. v zvezi s Ciprom je Makarins Povedal nekaj novega: da bi bil zadovoljen, če bi de Gaulle spre-J I vlogo posredovalca o ciprskem Poru, ker generalov odgovor ruščovu »ne pušča nobenega voma o njegovi želji, naj bi cipr-ka republika bila res neodvisna«. neki drugi izjavi pa je Maka--,0s dejal, da bo v primeru tur-ke invazije prišlo na otoku do vojne. .^meriški senat je včeraj odo-največ je znižanje davkov v Rodovini ZDA, in sicer v znesku 1,5 milijarde dolarjev. la za mir na svetu. Predstavnik mladinske federacije KPI Achille Occhetto je izjavil, da spričo atomske nevarnosti ni razlik, in zaradi tega ne bi bilo nobene diskriminacije pri uničenju. »Zato se je treba izogniti kolektivnemu samomoru, in v ta namen je treba zgraditi novo družbo, ki naj temelji na civilizaciji.« Govoril je zatem predstavnik mladine PSIUP, za njim pa predstavnik radikalne stranke. Prvi je poudaril potrebo, da Italija prizna LR Kitajsko kot prvi korak na poti svetovnega pomirjenja. Na popoldanskem zasedanju je japonski sindikalist Norhisa Arai izjavil, da je za okrepitev miru potrebno spodbujati gospodarski razvoj razvijajočih se dežel, izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom, privaditi je treba narode, da se združeni borijo za ukinitev vojaških sil. Tajnica «ameriških študentov za mir« Gail Paradise je izjavila, da ameriško mladino ne zanima sedaj toliko vprašanje miroljubnega sožitja, kolikor svoboda vseh ljudi, «ker če je samo en človek v re-varnosti, so vsi ljudje v nevarnosti«. Prvi tajnik Komsomola Pavlov je izjavil, da konferenca priča o odločenosti mladine, da se bori za mir, razorožitev in za svetovno gibanje za svobodo vseh narodov. Prebral je poslanico nekega sovjetskega delavca, ki omenja, da je v zadnji vojni zgubil starše,, ter dodaja: «Nikoli se ni3em čutil vojna sirota, ker me je sovjetska država vzgajala, in sedaj nečem, da bi moji otroci poskusili vojno.« Pavlov je zatem govoril o delu v Sovjetski zvezi in dodal, da to služi okrepitvi miru na svetu, «medtem ko nekatere države uporabljajo milijone dolarjev za vojno industrijo«. Tajnik «Mladih pionirjev« Gane je govoril o pogčjih delavcev v njegovi deželi. Delo konference se je nadaljevalo na nočni seji. ...............................................umili KOROŠKI SLOVENCI IN OBČINSKE VOLITVE PROGLAS ZVEZE SLOV. ORGANIZACIJ ZSO poziva volivce, naj glasujejo za kandidate krajevnih list, nikakor pa ne za liberalne in klerikalne kandidate CELOVEC, 24. — Nadzorni im upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sta v zvezi z občinskimi volitvami objavila naslednji poseben volilni proglas, ki se glasi: ((Koroški Slovenci si bomo, dosledni načelom vključevanja v splošno družbeno in državno dogajanje prizadevali, da se bodo vsi naši ljudje zavedali volilne pravice in šli na volišče. Neudeležba . pri volitvah in neveljavne glasovnice so vedno podpora nasprotnikom.« »Svoj glas pa bomo daii tistim listam, ki po svojem programu in posebno po svojih kandidatih jamčijo resnično demokratično reševanje vseh občinskih problemov in zlasti enakopravno upoštevanje tudi našega človeka ter njegovih pravic in teženj v bodočem občinskem odboru. Nekatere krajevne liste v južnem predelu dežele so nastale prav iz te težnje, pa tudi splošne državne stranke so v marsikateri občimi pri izbiri kandidatov upoštevale prisotnost našega prebivalstva. Koroški Slovenci bomo zlasti po teh vidikih oddali pri volitvah svoj glas za to ali ono listo!« «Pri tem se zavedamo — se dalje poudarja v proglasu — da gre pri občinskih volitvah v prvi vrsti za krajevne, občinske probleme; prav tako pa vemo, da zlasti državne stranke preko občine izvajajo svojo splošno politiko. Zato bomo pri glasovanju za te stranke jasno presojali tudi splošni program teh strank in njihovo dosedanjo politiko, kolikor le-ta služi krepitvi demokratičnega razvoja in mirnega sožitja v deželi.« «V tej zvezi poudarjamo, da zahteva po ugotavljanju manjšine, kakor to terja Avstrijska liberalna stranka F.PjOe. in jo prav v teh dneh ponovno urgira v svojem listu tudi Avstrijska ljudska stranka Oe.V.P., ne služi temu namenu. Koroški Slovenca živimo stoletja na tej koroški zemlji, smo živeli tudi tedaj, ko nas uradno ni bilo več in smo si prav tedaj priborili pravice, ki so nam bi-le priznane tudi v državni pogodbi. Zato je zahteva po ugotavljanju manjšine v bistvu zanikanje našega ljudstva in pravic, ki mu gredo.« «Zato koroški Slovenci 1. marca takih strank ne bomo volili. Svoj glas bomo dali strankam in kandidatom, ki jim prisotnost našega ljudstva v občinah ni kamen spotike, marveč zgodovinska resnica, današnja stvarnost in ob. veza za bodočnost. S tem bomo koroifsi Slovenci glasovali za e-nakopravnost in napredek ter dokumentirali prisotnost našega ljud. stva na jugu koroške zemlje!« ški ustanovi sedem montažnih zdravstvenih objektov za kužne in otroške bolezni s kompletno o-premo. Bauer in Rechter se bosta v Skopju razgovarjala o eventualni nadaljnji pomoči organizacije «Caritas# skopskemu prebivalstvu. Gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Indijo NOVI DELHI, 26. — Jugoslovan-sko-indijski razgovori o gospodarskem sodelovanju se bodo verjetno končali nocoj s podpisom protokola. Po vesteh iz krogov obeh delegacij so bila pogajanja zelo uspešna. Obe strani sta mnenja, da pomeni obisk jugoslovanske gospodarske delegacije novo razdobje in razširitev vsestranskega gospodarskega sodelovanja med Indijo in Jugoslavijo. Vodja jugoslovanske gospodarske delegacije dr. Jože Brilej je obiskal danes več indijskih resornih ministrov, s katerimi je izmenjal misli o političnih in gospodarskih odnosih med Indijo in Jugoslavijo ter o mednarodnih dogodkih. Razprava o odnosih SFRJ z Zahodom BEOGRAD, 26. — Odbor za r nanje zadeve in mednarodne odnose zvezne skupščine je proučeval na današnji seji nekatera vprašanja odnosov Jugoslavije z zahodnimi državami. Uvodna poročila, ki so služila za razpravo, so podali pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Dušan Kveder, generalni polkovnik Srečko Mano-la in ravnatelj inštituta za mednarodno gospodarstvo Leo Ma-tes. Razprave so se med drugim udeležili namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve Marko Nikezič, Mladen Ivekovič in Vida Tomšič. Po poročilih iz Skopja sta prispela danes v glavno mesto Makedonije generalni tajnik mednarodne svetovne organizacije «Caritas internazionale« Karlo Bauer in predsednik te organizacije iz avstrijskega mesta Pasau Bartel Rechter, da bi se seznanila z na činom razdelitve pomoči, ki jo je ta organizacija poslala prizadetemu prebivalstvu Skopja. Organizacija je poslala Skopju za dve otro- CFTC bo menjala ime PARIZ, 26. — Splošna zveza krščanskih delavcev v Franciji (CF TC) je na seji vsedržavnega sveta sklenila spremeniti svoje ime. Večina je namreč mnenja, da je treba razširiti akcijsko področje sindikata. Sklenili so, da bodo opustili sleherno sklicevanje na krščansko moralo v statutu organizacije. Novi statut bo predložen maja, novembra pa bo izreden kongres, ki bo moral odobriti sklep o spremembi imena. ŽENEVA, 26. — Ameriški predstavnik Blumemthal je v podod-boru za carinska pogajanja obrazložil ameriške predloge za rešitev spora o neenakosti carinskih tarif. Gre za dva ukrepa, ki morata rešiti težavno vprašanje neenakosti teh tarif, ki ovira pripravljalna pogajanja v okviru «Ken-nedyijeve runde«. Predsednik sovjetske vlade Hruščov je poslal konferenci poslanico s pozdravi. V poslanici praVi: ((Prisrčno vas pozdravljam, glasnike mladih vsega sveta, ki ste se zbrali v Firencah. Vaša konferenca je priča o volji nove generacije, da prispeva k stvari okrepitve miru, uresničenja splošne in popolne razorožitve, stvari novih uspehov za narodnoosvobodilno gibanje. Pozitivno je dejstvo, da mladina aktivno sodeluje pri reševanju največjih vprašanj današnjega časa. Vi ste mladi, imeli boste srečno prihodnost! Množite svoje napore v borbi, da bo prihodnost človeštva prihodnost miru, zato da bodo vsi narodi sveta svobodni in srečni! Okrepite enotnost in sodelovanje vseh mladinskim gibanj, ki se izrekajo za mir in razorožitev, za narodno neodvisnost, proti kolonializmu in imperializmu. V enotnosti naprednih sil vsega sveta je upanje v zmago! Od vsega srca želim udeležencem konference uspeha pri njihovem delu.« Znižanje davkov v ZDA WASHINGTON, 26. — Ameriški senat je odobril načrt zakona za znižanje davkov v celotnem znesku enajst milijard in pol dolarjev. To je največje znižanje davkov v zgodovini ZDA in se tiče tako posameznih davkoplačevalcev kakor družb. Zakon je včeraj odobrila predstavniška zbornica in sedaj ga mora podpisati predsednik. Današnji ukrep pomeni povprečno 19-odstotno znižanje davkov na dohodek na vsakega ameriškega davkoplačevalca. Predsednik Johnson je po televiziji izrazil zadovoljstvo zaradi dokončne odobritve zakona o znižanju davkov. Zakon je prvotno predložil predsednik Kennedy; stopil bo v veljavo čez osem dni. Johnson je izjavil, da novi zakon pomeni »najvažnejši korak -ZDA po drugi s\etovni vojni za okrepitev njih gospodarstva«. Razgovor F oster-Carapkin ŽENEVA, 26. — Sopredsednika ženevske konference, ameriški delegat Foster in sovjetski delegat Carapkin sta se danes sestala v Ženevi na razgovor. Predstavnik konference je izjavil, da je razgovor trajal eno uro in pol. Verjetno je bil to zadnji razgovor med Fo-sterjem in Carapkinom, ker bo Foster odpotoval v ZDA in bo njegovo ipesto prevzel Adrian Fisher. Hkrati so se sestali tudi predstavniki izvenblokovskih držav, ki so razpravljali o včerajšnjih predlogih delegata ZAR. Kakor je znano, je ta predlagal: točno opredelitev narave in važnosti ((atomskega dežnika« med razorožitvenim procesom; sklicanje posebne seje za določitev dnevnega reda konference; prednost naslednjim vprašanjem: prepoved širjenja jedrskega orožja, skrčenje zalog atomskega materiala, skrčenje vojaških proračunov. Britanski zunanji minister Bu-tler se je vrnil danes iz 2eneve v London. V Londonu je izjavil, da je mnenja, da je njegov' govor bolje pojasnil angleško stališče. Govoril je zatem o predlogu za ustanovitev policijske sile OZN. Predsednik britanske vlade Home je v parlamentu izjavil na vprašanje nekega poslanca, da za sedaj ni predviden noben sestanek »na vrhu« med Vzhodom in Zahodom. Erhardov odgovor Hruščovu BON1N, 26. — Zahodnonemški kancler Erhard je odgovoril na pismo Hruščova od 31. decembra v zvezi z miroljubnim reševanjem ozemeljskih sporov. V svojem odgovoru izreka Erhard pohvalo zaradi sovjetskega predloga in dodaja, da se je Zahodna Nemčija že obvezala, da se odpoveduje sili v takih primerih. Zatem kancler obžaluje^ da Hruščov dela razlike med »splošnimi ozemeljskimi in obmejnimi spori in nemškim vprašanjem«, in trdi, da gre za diskriminacijo do nemškega ljudstva. Erhard pravi, da je »prepričan, da bo po sestavi enotne vlade za vso Nemčijo moč pravično rešiti vprašanje vzhodnih meja Nemčije ob upoštevanju interesov držav, Id so s tem povezane«. Erhard dodaj?, da to dokazuje, kako važna je združitev Nemčije za pomirjenje in za normalizacijo odnosov v srednji Evropi. Dalje omenja potrebo, da morajo meje med državami biti kolikor mogoče odprte, in naj omogočijo povečanje vsakovrstne izmenjave. Kancler govori nato o berlinskem zidu in pravi na koncu, da po njegovem mnenju obmejna in ozemeljska vprašanja niso glavni vzrok napetosti v odnosih med narodi, temveč da je glavni vzrok napetosti v Evropi umetna razdelitev Nemčije. Pri tem dodaja, da je treba nemškemu ljudstvu dati ie ]j0 pravico do samoodločbe. Z izbolj-sanj e m odnosov med Vzhodom in Zahodom pa zadobvva vedno več-jo važnost razorožitveno vprašanje. Nadaljuje se polemika o učinkovitosti vladnih ukrepov Za Confindustrio, Confcommercio nezadovoljna z vladno politiko La Malfa zatrjuje, da sedanji vladni ukrepi, ki so komaj začetek, ne bodo prinesli stabilizacije gospodarstva, če sindikati ne bodo pripravljeni sodelovati pri uveljavljanju načrtnega gospodarstva • PSIUP o vladnih ukrepih RIM, 26. — Polemika v zvezi z nedavnimi ukrepi vlade v prizadevanju, da bi premostili sedanjo neugodno gospodarsko konjunkturo, se nadaljuje. Na pismo, ki ga je predsednik senata Merzagora objavil v «Corriere della Sera«, odgovarja danes Lombardi v glasilu PSI «Avanti!» in zameri Merzagori, da se v svojem napadu na politiko levega centra poslužuje kva-lunkvističnih argumentov. Na povsem negativen odmev je to pismo naletelo tudi v demokristjanskih vladnih krogin. V tem kočljivem položaju i-talijanskega gospodarskega živ- ljenja se gospodarska združe nja in politične osebnosti obračajo na vlado z nasveti in kritikami. Vsedržavno združenje trgovcev z radijskimi aparati, televizorji in drugimi večjimi električnimi napravami za potrebe gospodinjstva (hladilniki, sesalci za prah, pralni stroji) se obrača na vlado in pripominja, da 90 odstotkov nj‘ihovih klientov kupuje take naprave na obroke; s sedanjo omejitvijo take proda-po zatrjevanju tega združenja — prodaja takih naprav padla za najmanj 70 odstotkov, kar pomeni, da bodo vse te trgovine baje propadle. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiuiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Makarios je ponovil željo po miroljubni rešitvi spora Predlog de Gaullu za posredovanje? - Zahodne države onemogočajo sporazum v Varnostnem svetu iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Uspešno zasedanje konference Organizacije afriške enotnosti v Zelja, naj bi alžirsko-maroški sporazum bil za zgled v sporu med Etiopijo in Somalijo LAGOS, 26. — Konferenca zrn-1 ustanoviti politično in gospodar-nanj.ih ministrov Organizacije a- sko komisijo. Razen tega so do-friške enotnosti je sinoči sklenila I volili predstavniku angolske vla- uuu S nejši vsem, in da bodo delavski sindikati prispeval, k ostvaritvi novega ravnotežja gospodarske konjunkture, ki bi bilo zmožno podpreti reformo gospodarskih in družbenih struktur. Tega ravnotežja pa nismo oosegli in ga tuii ne bomo mogli doseči na temelju sedanjih ukrepov vlade, ki pomenijo komaj. začetek. »Ce delavski sindikati hočejo rešiti politiko levega centra, reforme strukture in boljšo ter stalnejšo prihodnost, morajo storiti to, česar niso storili v marcu 1962 in ki je stalo tako drago: prenehati z agitacijskim neredom na vseh področjih in proučiti mezdna vprašanja s stališča načrtovanja; razpravljati o njem in ga rešiti v zvezi s pogoji konjunkture, kakor se bo pojavljala v deželi. Ne gre za blo- sw, d,,™,, ss&jssf,* Mtas La Malfa zaključuje: »Delavski Predsednik vsedržavne zveze trgovcev Casaltoli pa je poslal predsedniku vlade brzojavko, v kateri pravi, da so nedavni vladni ukrepi povzročili v trgovskih krogih »največjo zaskrbljenost«, in izraža dvom, da bi ti ukrepi dosegli smotre, ki si jih viada obeta, ker da ni utemeljeno pričakovanje, da se bo potrošnik cdločil za varčevanje, ne pa za neki drugi nakup, kar bo še poslabšalo sedanjo konjunkturo. Casaltoli zatrjuje nadalje, da je prav tako utemeljen dvom, da bi se domnevni prihranki spremenili takoj v produktivne investicije. Na koncu še pripominja, da je sicer prav, da se poskrbi za uvoz nekaterih prehrambenih artiklov, da bi zavrli naraščanje cen, vendar pa da se to blago ne sme prodajati po »proti- vprašanja, skupno pa so poudarile, da je potrebno »v najkrajšem času podrobno proučiti posamezne vprašanja. Ko bodo pojasnjena giavna gospodarska, pravna in tehnična vprašanja poenotenja plač, reforme javne uprave in preureditve funkcij, bo vlada sporočila svoje stališče glede višine izdatkov in glede določitve izdatkov za leto 1964, to pa vedno v ojivii;n; celotnih obveznosti, ki so jih ministri pripravljeni sprejeti, kakor so to sporočili na sestanku 12. februarja. Kar se tiče trinajste pleče za leto 1963, so se sporazumel;, da se za njeno spopolnitev določi znesek, ki je bil že prvotno omenjen. Načrt zakona s tem v zvezi bo predložen na eni od prihodnjih sej vlade. Po razgovoru s predstavniki av-tonomnih sindikatov in sindikata šolnikov pa je minister izjavil, da so ti predstavniki predložili spomenico, ki obrazložuje njihovo stališče. Tudi njim je ponovil, da se obvezuje takoj ustanoviti omenjeno komisijo, in obveznost trinajste plače za lansko leto. Predstavniki sindikatov so izjavili, da se strinjajo s temi tremi točkami. Čeprav vlada ne more sprejeti vseh točk, ki jih navaja njih spomenica, se bo lahko v kratkem začelo delo posameznih komisij. Jutri tiskovna konferenca na sedežu KPI v Rimu RIM, 26. — Danes popoldne Je zasedalo vodstvo KPI pod predsedstvom Togliattija. Na seji je član vodstva Amendola poročal o gospodarskem položaju. Jutri se bo zasedanje nadaljevalo. V petek pa bo na sedežu stranke tiskovna konferenca, na kateri bodo Amendola tn drugi voditelji obrazložili časnikarjem dokument, ki ga bodo odobrili na zasedanju. sindikati, in samo oni, naj dajo odgovor na ta moj zaskrbljeni poziv, da bi spravili v tek demokratični stroj večje socialne pravičnosti. Ce bodo sindikati spet rekli ne, bi to pomenilo, da nočejo demokratične politike levega centra, ampak frontalno borbo. Toda dobro naj že vnaprej preračunajo, v čigavo korist — v ko-4p%ndelavcev, ali avtoritarne desnice — bo šla ta borba, ki ne bo imela skoraj nič več demokratih nega*. Vodstvo PSIUP, ki se je sestalo včeraj in danes dopoldne, je odobrilo besedilo dokumenta o gospodarski konjunkturi in o vprašanjih načrtovanja, ki ga bodo predložili v razpravo glavnemu odboru stranke. V tem dokumentu se poudarja med drugim, da vladni ukrepi ne morejo rešiti • niti najneposrednejših aspektov inflacionistične krize« in da dokazujejo, da vlada zasleduje stabilizacijo po zahtevah, ki jih diktira Confindustria. Spričo tega je treba »vzeti na znanje bankppt levega centra, nevarnosti, ki jih vključuje nadaljnji obstoj Morove vlade, in ostvariti pogoje za novo politično vodstvo, ki bo zmožno vsiliti alternativo odločitvam delodajalcev, in ki bo uresničljivo le, če bo temeljilo na soglasju in enotnem pritisku delavskih razredov«. V poslanski zbornici se je nadaljevala splošna razprava o zakonskem osnutku, ki pooblašča vlado, da more izdajati predpise za zatiranje sleparij pri izdelovanju in prodaji moštov, vin in oetov; razprava se bo nadaljevala jutri. V senatu pa je bila razprava o resolucijah komunističnih senatorjev glede krize kmečkih bolniških blagajn. Vladne stranke so predložile skupno resolucijo, ki upošteva skoro vse kritične pripombe senatorjev KPI, kakor na pr, revizijo prispevkov in oskrbe, spoštovanje volilne svobode, pravočasno objavo datuma volitev, jamstva glede preložitve volilnih list in avtonomijo volišč. Volitve novih upravnih odborov teh blagajn, ki se obnavljajo vsaka tri leta, bodo v kratkem. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitTiiiiiiiiiitiiiuiiniiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiMtiitiinimiiiiiiiiimiiiiiiiatiiiiiiitliM Konferenca o kmetijstvu ob udeležbi 22 držav PARIZ, 26. — Danes se je v Parizu začela konference ministrov za kmetijstvo držav članic Skupne organizacije za gospodar, ski razvoj ob udeležbi delegatov 22 držav. Eoleg delegacij držav članic so navzoči tudi predstavniki Jugoslavije, ki je pridružena članica, ter predstavniki Finske kot opazovalci Namen konference je, proučiti prilagoditev kmetijskega ustroja in vprašanje podpiranja cen in zaščite kmetijskih pridelkov. Ministri bodo morali iskati način za izboljšanje položaja kmetov in kmetijstva v svojih deželah. Današnji seji je predsedoval a-meriški minister za kmetijstvo Orville Freeman. V svojem govoru je med drugim izjavil: »Danes se morajo diplomati povrniti k zemlji, da bodo mogli razumeti nekatere krize našega sveta. Menim, da te besede niso pretirane, ker v vseh naših državah vodijo povečanje kmetijske proizvodnosti in spremembe strukture k zmanjšanju števila tistih, ki obdelujejo zemljo.« Zatem je ameriški minister izjavil, da bodo na konferenci proučili štiri poročila, od katerih bo samo eno objavljeno. To proučil, je nizke kmetijske dohodke, ostala tri -pa se -Wč«io -delovne sile. razvoja kmetijskih področij ter predvidevanja glede proizvodnje in izvoza na kmetijskem sektor-ju v letu 1970 za vse države članice organizacije. Nizozemski minister za kmetijstvo Biesheuvel je govoril o anar. hi ji, ki sedaj vlada na mednarodnem trgu kmetijskih pridelkov. Vzrok za to je pripisal nizkim dohodkom v kmetijstvu. »Napraviti je treba red glede svetovnih cen kmetijskih pridelkov,« je iz. jšvil minister in dodal: «Do sedaj je zakon o povpraševanju in ponudbi spremenil mednarodno trgovinso kmetijskih pridelkov v ogromno organizacijo dumpinga.« Za nizozemskim ministrom sta govorila švedski in kanadski delegat. Drugi je poudaril, da ni moč ločiti kmetijstva od ostalega gospodarstva. Italijanski delegat Dario Antoniozzi je v svojem go. voru izjavil, da 29 odstotkov italijanskega aktivnega prebivalstva živi od dohodkov kmetijstva, zaradi česar je v Italiji kmetijsko vprašanje še posebno pereče. O-menil je važnost kmetijskih zadrug, katerih ustanovitev bi orno. godila v nekaterih primerih rešitev številnih vprašanj. Dodal je, da turizem lahko nudi znaten prispevek k povečanju dohodkov revnejših .področij. ijlnbbu, Pripravljena konferenca o problemih sodobnega svetovnega gospodarstva Pripravljalni komite za konferenco ZN za trgovino in razvoj je te dni končal svoje tretje in poslednje zasedanje. Cez mesec dni se bo v Ženevi ob Leman-■ kem jezeru srečalo 122 ministrov, da bi znova poskusili rešiti probleme sodobnega svetovnega gospodarstva. Ministri verjetno ne bodo utegnili preštudirati 5000 strani znanstvenih študij, ki so jih za to konferenco pripravili razni raziskovalni centri v svetu, toda strokovnjaki, ki Jih bodo prebrali in poznali mnogo več kot pa zgolj to, kai je pripravil pripravljalni komite. Poročilo generalnega sekretarja konference dr. Raula Prebischa obsega sicer samo 165 strani, vendar predstavlja najbolj odločno in najbolj brezkompromisno o-brambo interesov dežel v razvoju; to poročilo n; prav nič podobno sličnim dokumentom, s katerimi se srečujemo na mnogih mednarodnih konferencah, na katerih zaradi iskanja kompromisov in zadovoljitve vseh strani cesto nazadnje skopni vsaka vsebina; Prebisch s svojim poročilom končuje svoje življenjsko delo: zahodni ekonomisti so ga žigosali kot »levičarja* in »podzavestnega marksista*, ker je njegova teorija dokazovala, da v obstoječih pogojih bogati postajajo čedalje bogatejši, siromašni pa čedalje bolj siromašni; Prebisch se v svojem poročilu postavlja najbolj odločno na stran deklaracije 75 dežel v razvoju in zahteva »novo mednarodno delitev dela* kot edini izhod, ne samo za siromašne dežele, ampak prav tako za razvite, odnosno za svetovno gospodarstvo v celoti. Ob končanih pripravah, oziroma neposredno pred otvoritvijo konference si nujne postavljamo vprašanje, kam smo pravzaprav doslej prišli, kje stojimo oziroma kakšne so možnosti konference? Mnogi v svetu izražajo dvome v uspeh konference- spominjajo nas, da smo imeli doslej vrsto velikih mednarodnih gospodarskih konferenc, ki so se skoraj vse končale z neuspehom; neuspeh je doživela bruseljska konferenca leta 1920, prav tako leta 1922 v Genovi, slično kasneje leta 1927 v Ženevi in leta 1932 konferenca v Lausannu tudi ni prekinila tradicij« neuspehov. Leto dni pozneje je konferenca v Londonu prav tako doživela polom. Po drugi svetovni vojni je konferenca v Havani — od novembra 1947 do marca 1948 — doživela sicer prav tako neuspeh, ker njena ustavna listina ni bila nikdar ratificirana, vendar pa se GATT kot edini' praktični instrument širšega mednarodnega sodelovanja le lahko smatra kot njen delni uspeh. Ali je verjetno, da bo zgodovina zabeležila konferenco v Ženevi — od marca do junija 1964 — kot še en neuspeli poskus? Mislim, da že danes lahko na to vprašanje kategorično odgovorimo, da ni takega strahu, ker so bili nekateri bistveni koraki doseženi, še preden se je konferenca pravzaprav formalno pričela. Predvsem pomeni velik napredek za razvoj svetovnega gospodarstva spoznanje, da je razvoj svetovne trgovine in splošne blaginje v svetu b.stveno odviaen od gospodarskega in socialnega razvoja v dežeiah v razvoju. V tem je doseženo polno soglasje vseh 122 udeležencev bodoče konference. Danes se ne Izgubljamo več v razpravah o tem, ali je cilj mednarodnega sodelovanja • stabilnost*, »polna zaposlitev*, »liberalizacija*, »ekspanzija trgovine* itd., ampak se vsi strinjamo, da glavno ni trgovina, ampak se val strinjamo, da glavno ni trgovina, ampak gospodarski razvoj, in da je trgovina samo pomožno sredstvo, samo instrument za pospeševanje gospodarskega razvoja, prav tako sa pa vsi strinjamo v tem, da je gospodarski razvoj najšibkejši člen v verigi svetovnih nasprotij — dežel v razvoju — odekočna deska in pogoj za reševanje vseh ostalih problemov. Doseženo soglasja v tem bistvenem vprašanju je tako pomembno in tako daljnosežno, da lahko rečemo, da je že samo po sebi prva garancija za uspeh konference, Prav tako je doieženo soglasje, da pokroviteljstvo Združenih narodov nad konferenco nima samo formalnega ali simboličnega pomena. Dejatvo, da Je to konferenca Združenih narodov, pomeni, da je bila dosežena soglasnost v vrsti izredno bistvenih elementov mednarodnih gospodarskih odnosov: prvič, to pomeni, da se udeleženci brez razlike strinjajo, da so trgovinski odnosi bistveni element miru; drugič pomeni, da a« udeleženci strinjajo, da je trgovino potrebno poatavitvi na univerzalna načela, na katerih stoji Organizacija ZN in j* ne amemo zapirati v avtarkične re-gionalne okvire; tretjič pa pomeni načelno soglasnost, da Je tudi na področju mednarodne trgovine potrebno izvajati načela ko-lektične ekonomske varnosti, ekonomske suverenosti, nevmeiava- nja v notranje ekonomske zadeve drugih dežel, izključevanje ekonomskega nasilja iz mednarodnih odnosov, miroljubnega in sporazumnega reševanje sporpih ekonomskih problemov itd. Zgodovina bo verjetno zabeležila, da je konferenca v 2enevi leta 1964 formalno zaključila razdobje kapitalističnega liberalizma v mednarodni trgovini. Vsi udeleženci se strinjajo, da je njihova osnovna naloga, da se sporazumejo glede »nove mednarodne ekonomske in trgovinske politike* in nihče več se ne ukvarja s sanjarjem o povratku na »zlati standard* in brezkompromisno recipročnost. Spoznanje, da bi pomenilo zahtevati obvezno recipročnost med gospodarsko razvitimi in nerazvirimi deželami dejansko obsoditi nerazvite na nadaljevanje sedanjega položaja, postaja splošno. Koi.ierenca zato pomeni svetovno manifestacijo — in to javno in odkrito — dveh bistvenih sprememb v svetovnem gospodarstvu: prvo, da obstoje v sodobnem svetu nacionalne ekonomije z različnimi družbeno-go-spodarskimi sistemi, in drugo, da so se osvobodile kolonializma ter krenile po poti ekonomske neodvisnosti dežele, ki predstavljajo skoraj dve tretjini svetovnega gospodarstva. Spoznanje, da mora biti svetovno gospodarstvo, v katerem imamo nad 120 neodvisnih orkestrov nacionalnih ekonomij, bistveno različno od svetovnega gospodarstva, v katerem je bila Anglija edini dirigent, je splošno in zato ena od bistvenih postavk konfersnee. Vse to pa seveda ne pomeni, da so bistvenih problemi ž* vnaprej reštni in da je končni uspeh in rezultat konference tako rekoč že znan. Ko prihajamo namreč do konkretnih in praktičnih vprašanj, se srečujemo z neprimerno manjšo stopnjo soglasnosti, kot jo lahko zasledimo na področju »velikih* oziroma načelnih vprašanj. Dežele v razvoju na primer zahtevajo, da morajo biti sklepi konference obvezni, oziroma, da morajo imeti pravno moč nove mednarodne konvencije; industrijsko razvite dežele pa menijo, naj bodo odločbe konference po svoji pravni oziroma izvršni moči le priporočlo za bodočo akcijo. Veliki problem razlike med spoznanjem in pripravljenostjo za akcijo je še vedno odprt. Čeprav je docela jasni), da bo konferenca nujno sprejela nekaj sklepov za stabilizacijo surovinskih trgov, še ni dosežen sporazum na kakšni ravni in na kakšen način bo dosežena ta stabilizacija; ali bo to pomenilo znatno dviganje cen surovin, kar želijo mnoge dežele v razvoju, ali pa bo to pomenilo zgolj zaustavljanje nihanja cen na »normalni* ravni. Čeprav je že danes jasno, da problemov razvoja dežel v razvoju ni mogoče reševati zgolj s pomočjo stabilizacije surovinske trgovine, ampak da je potrebno sprejeti tudi bistvene sklepe glede dolgoročnega financiranja razvoja, ni doslej dosežen še nikakršen dokončni sporazum o tem, kako naj se organizira ta (istem financiranja. Pripravljenost parlamentov za odobravanje finančne pomoči je čedalje manjša, prezadolženost dažle v razvoju pa čedalje večja. Dežele v razvoju še vedno manijo, da je ustanovitev SUNFED najboljša rešitev problema, industrijsko dežele pa, kot kaže, bolj razmišljajo o razširitvi delokroga Mednarodne banke. Čeprav se danes v načelu vsi strinjajo, da je treba omogočiti industrializacijo dežel v razvoju, j« pripravljenost na povečevanje uvoza induitrljskega blaga iz dežel v razvoju še vedno majhna v večini industrijsko razvitih dežel. Spremljajoč pripravljalne di-akusije za konferenco, smo se če-sto spominjali stiha rimskega pesnika: »Vidim boljše in to odo- bravam, vendar še vedno delam to, kar je slabše, ker mi prija*. Problem in usoda konference je zato po našem mnenju v veliki meri v dilemi med novimi spoznanji in starimi interesi in realnostmi. Napredek socializma, tehnološka revolucija, osvoboditev kolonij, absurdnost jedrske vojne itd., vse to je bistveno spremenilo spoznanja in tendence v sodobnem svetu. Toda materialne sile in družbeno-razredni interesi so še vedno globoko zakoreninjeni v preteklosti. Prav zato, ker problemi, ki stoje pred konferenco ZN o trgovini in razvoju, tako bistveno prizadevajo usodo sodobnega sveta, ne bi bilo realistično pričakovati, da bodo takoj in v vsakem pogledu zadovoljivo rešeni. Uspeha konference zato po našem mnenju ni treba soditi po tem, če bo rešila vse, ampak predvsem po tem, če bo odprla pot za nadaljnji progresivni razvoj. Konferenca bo uspela, če se ne bo nikdar končala... JANEZ STANOVNIK Skupina babic iz vse Italije je predvčerajšnjim v Rimu demonstrirala, da bi dosegla rešitev spora z INAM. Delegacijo je sprejel minister za delo Bosco, ki je prevzel tudi nalogo posredovalca. Napovedane stavke so bile zato za sedaj preklicane ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiitiiiiiiiiiiiniiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiniiciiiiušiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii NACISTI PRED SODIŠČEM Rdeče znamenje X smrtna obsodba Zsl prijavo zaostalega otroka Hefeimannove-mu uradu so babice prejemale po dve marki LIMBURG, 26. — Dr. Hans He- zdravnikov napravila na obrazcu felmann, ki je obtožen soodgovornosti pri pomoru 73.000 oseb, je danes pred sodiščem v Limburgu podrobno opisal postopek, po katerem so bili izbrani zaostali otro- o Stalinu in Leninovi ženi MOSKVA, 26. — O nasprotjih med Leninovo ženo Nadeždo Krup-skajo in Stalinom piše tla-iei »Pravda* ob 95-letnici rojstva Krupskaje, ki je umrla 1939. «Prav. da* najprej omenja, da je bila, Krupskaja več let predsednica odbora za politično vzgojo pri prosvetnem ministrstvu. Nato pa pravi »Pravda*, da je bila leta 1928 ob neki reorganizaciji ministrstva, ki jo je določil Stalin, Krupskaja porinjena v stran. Obtožena je celo bila vsakovrstnih odklonov in po njeni smrti so njene knjiga odstranili s polic v knjižnicah. Glavni razlog, ki je silil Stalina k takemu ravnanju, je bil v dejstvu, da je bila žena Lenina v posesti dokumentov, ki so neovrgljivo dokazovali, da je imel Stalin povsem drugovrstno vlogo pri ustanavljanju ruske komunistične partije. Glasilo KP SZ še navaja, da je bila leta 1956 na 20. kongresu KP Nadežda Krupskaja rehabilitirana. Film »Toplo življenje«. Iz katerega Je ta fotografija. Je bil baje glavni povod za ločitev med Catherine Spaak ln Fabrlzlom Capuccljem. Pri snemanju nekaterih precej kočljivih »cen je Capucci ženo dokaj ostro grajal. Iz tega je prišlo potem do prvih prepirov in končno do ločitve -e Četrtkova črtica Soseda Stanovala sta nekje med Nabrežino in Devinom. Imela sta vsak tvojo hišico, obdano z visokim zidom. Živela sta sama: Dre ja Le-Ma kot upokojeni železničarski uradnik, Jože Pertot pa kot upokojeni pomorščak. D reja je bil ®douec brez otrok, Jože pa samec. Vrsto let sta živela v naravnost zsledni slogi. Nekoč pa sta se spr-in zastran nekega malenkostne-8a vprašanja in potlej nista več tpregovorila drug z drugim. Tako sta že celih devet let hodila d,ttB mimo drugega, ne da bi se Pogledala. Vsak od njiju je bil trdno prepričan, da je prav tisto, kar trdi °n, in zato se je nadejal, da bo njegov sosed nazadnje le priznal, do nima prav in bo skesano pro-oproščenja. Toda leta so minevala in ne eden ne drugi ni hotel kloniti Nekega jutra sta, kot domenje-no, oba hkrati odprla dvoriščna Pjota. Tedaj sta obstala, se ne-koj časa gledala in videti je bi-■?> ko da bi želela spregovoriti. °reja je naposled že odprl usta, Po jih je spet zaprl in naglo od-Set proti Devinu. Jože je r.ato zaklenil vrata in te napotil proti Nabrežini. , Aha, je razmišljal po poti Jože, nazadnje je pa le prišel na tnoje Rad bi bil spregovoril, pa 9a je nemara sram, da bi f>ri-znol, da ni imel prav. No, če ni-nia poguma priznati, mu bom po-tnogal jaz, si je rekel Jože in se na«mehnil v zavesti, da je nazad-nie le obveljala njegova. Ko Se je zvečerilo, je zavil k Dreji. «Coooo!» se je začudil Drejo. «A!i je res' j,ar vidim? Jože!« "Nisem vedel kaj početi doma, 1)0 sem si dejal: ,Malo stopim k *osedu, pa če se pes obesi!’« Jo-ze se je ozrl po kuhinji, kjer ni ^ že devet let. "Lahko bi bil prišel že prej, ne, vem, ali je bilo treba čakati ‘“'■o dolgo Sediva, sosedin "Mišem vedel, da si priprao- "Sprejeti te pod svojo streho?» ?a je prestregel Dre ja. sTebe, Jo-Ze' zmerom. No, da si nazadnje le našel pot k meni! Kaj čemo: člo-t>elc se pač lahko zmoti...« . "Kajpak, človek je zmotljiv,n ga 3e Presekal Jože in se pomiloval-n° nasmehnil sosedu, katerega je v duhu videl klečati pred seboj, y.a’ vsak človek se lahko zmoti. casih goni svojo v prepričanju, .a *ma prav, no, nazadnje pa se *kaže, da m imel pran.« . "Kes je tako,« je pokimal Dre-la- aMisliš, da imaš prav, sam Vr(1g te prepriča, da je tako, le-pe®a dne pa sprevidiš, da si bit * *moti.» «Je že tako na suetu: stavil bi ? au°. da je tako kot trdiš ti, na °neu pa uvidiš, da si napak mi-ali storil. Poglavitno pa je, n človek prizna svojo pomoto ^Sternu, kj jma prav. Nič zato, ,e je medtem morda preteklo ne-°3 let, to ni važno, važno je to, a ima človek pogum, stopiti *ed tistega, s katerim se je sprl stran svojega zmotnega prepn-tak30’ 'U ocžkrito prizna: ,Prijatelj, 0 Pa tako, priznam: bil sem v *moti.-„ ^"Kepo si povedal,>i je menil Dre-*n si ponovno prižgal viržin- vrag. Človek ne sme biti tako trmast, ne sme trditi, da je edinole njegova trditev pravilna, ko pa niti sam ni zatrdno prepričan, da je tako. Preden nekaj trdiš, da ie tako in nič drugače, si moraš biti povsem na jasnem, da je tako, ne pa razglašati neko neutemeljeno trditev za nesporno in nedotakljivo. In če si kasneje sprevidel, da si imel napačno sodbo o tej stvari, stopi pred človeka, s katerim si prišel navzkriž zaradi svojega, nepravilnega stališča in iskreno priznaj, da si se zmotil. Vsakdo se lahko zmoti, to že, ampak potem naj se svoje zmote ne oklepa kakor pijanec plota, temneč naj odstopi od te svoje zmote in naj pošteno prizna tistemu, kateremu je dolžan priznati: ,Mislil sem, da sem imel prav, po treznem premisleku pa sem se dokopal do spoznanja, da si imel prav ti.’» ((Popolnoma se strinjam s tako, D reja. Ce torej nekdo samo domneva, da je neka stvar taka pa taka, naj se prej prepriča, ali ni morebiti drugačna, kot jo vidi on, in naj s svojim pogrešnim Poziranjem ne pobija tisto, kar je dejansko nepobitno.« — Alora so jeli us/,lih prim-li a? Tiste, ke so okrali tiste zlatarno? — E ja. Ma so mogli dosti t acelirat, prej kil so jeh je-rneli. Se niso pestili kar taku. — E čui, kad u gre rad u pržon? (Jani so lordi, za godirat. ne miga za sedet u prioni. Jn laku nardijo kar morejo, de se rešejo. Samo tu je blo sla bo. ke so vre jemeli za opravet se s policijo jn jeh je policija poznala. — Ma znaš, de mene je skori težko, ke videm tašne reči. Znaš, taku mislem, kaku se zgublajo talenti. Zatu ke koker ke je blo spelano, se vide, de so jemeli prou strateške talente. Ke tam je bli vse preštedirano do sekunde. Vse: ob katerem cajti je treba naredet, katero laštro ubet, kolko sekund je zatu treba, kolko korakov je do rvta, po kateri cesti bojo bežali jn vse. Jn me je težko, ke mislem, kej be lahko tašni ledje bli, če be bli štedirali. 3MNQ Mihec les, izvolite gospod Mi hec ;n samb tako. Jn šular-jl bojo tudi torte kontenti, ke pojo dobili nekej dni ekstra počitenc. — Videč, ke nova sredinsko levičarska vlada dela! Ni neč mečkala, ma i.ečko določla: ta in ta dan bojo volitve za tu deželo. Jn taku bo dežela meso postala. — Samo, de ne bi podražlo? — Ben, Mihec, ne stoj špičet! Sej glih zastran d.narja je vlada začelg delat forte zares. Zatu ke je vidla, de je treba ustavet tu večno višanje cen. Zatu je vre nardila a no celo vrsto vseh sort zakonov za dat liri ta pravo velavo. — Ja, je podražla benzino. — Ma presneti Mihec! Kej nismo rekli, de ne bomo neč šimfali? Jn kej mejšaš zraven bencin Jn navsezadne uani gor na vrhi morejo mislet na vse. Kej češ ti zna t! Jn kej misleč, da bo deje res Premisli, kašn, fini generali be lah- zastojn? Kej ne bomo zdej jemeli naš po- tu jcar so seben, lokalen parlament sez poslancamt, segre-tarjami, tipkarcami jn vse sorte? Jn kej misleš, de tu neč ne košta? Kej boš plačan ti? — Ma mene se zdi. da prou jest. Jest jn vsi ta cuugi. Zatu ke če podražejo bencin... — Ma Mihec, kej jemaš ti auto? . — Jest? Ne. — E alora moučt, ke ti ne boš plačau neč. jest ne znam, kej se otikaš u reči, ke tebi niso t.eč mari. Ce bojo plačali, bojo plačali tisti, ke jemajo avto. Jn če drugi moučijo, lahko mou-čiš tudi ti! — E ben, Jakec, ne zameri a! modni kotirck \Še nekaj zanimivosti o novostih doma in po svetu Za 60 milijard torbi« na leto - Trgovine ta mlade klientke na Švedskem - Dolge jopiee bodo spet v modi - Tkanina, ki se ne mceka Naj navedemo v našem današ- t ceno 6.000 lir ter izračunali, da J . .. . __a. 911 X. ?. _ .. T* — 1111 ko bli, če be bli uani štedirali. Ke nardili, je bla prou vesoka strategija. Jn taku, ke so bli doma bogi jn niso mogli štedirat, so postali tatovi. Prou škoda za tašne talente. — E ma dandanes se počasi bulša jn danes, če jema nomalo voje, vre zvrta ki kašno pomuč jn lahko pride do študja, de rita o de rafa, tudi zn bogi. —- Jn zdej še prou posebno, ke bomo hmali jemeli deželo Furlanijo — Julisko Benečijo. — E, zdej bo spet forte lepu, zdej, ke se bo spet začela propaganda za volitve. Spet bojo vsi prjazni, spet bojo vsi: gospod Mihec če, gospod njem pomenku o modi nekaj zanimivosti, ki smo jih zasledile v časopisju v zadnjih dneh in ki zadevajo prav modo. Pred dnevi je bila na primer v Milanu posebna razstava usnjenih izdelkov, na kateri so razne tovarne in podjetja razstavljala poleg raznih kovčkov, pasov, aktovk in drugih usnjenih predmetov, izredno veliko ženskih torbic. Znano je že. da so italijanske torbice zelo cenjene ter tako rekoč diktirajo modo na tem področju. Nič rudnega torej, če se modni ustvarjalci trudijo, da bi izdelali nove modele in linije torbic, ki bi najbolj odgovarjale čim širšemu krogu žensk. In ker je po statističnih podatkih v Italiji okrog 25 milijonov žensk, so izračunali, da je med temi vsaj 15 milijonoo takih, ki torbice nosijo. Statistiki so predpostavili, da si vsaka izmed teh kupi na primer vsaj dve torbici v treh letih. Ker je cena torbic od približno 5.COO pa tudi do 40.000 lir, so vzeli za povprečje potrošijo ženske v /taliti za nakup torbic t’ enem samem letu 60 milijard lir. • * • Na Švedskem so v zadnjem času odprli posebne trgovine, imenovane eJunior center», kjer prodajajo oblačila samo za mlada dekleta od S do 20 let. Da bi pritegnili v te trgovine čim več mladih klientk, so namestili v trgovinah še bare, v katerih predvajajo tudi filme z raznih modnih revij. Razen tega imajo trgovine še posebne salone, kjer lahko mlada dekleta poslušajo moderno glasbo in kjer lahko poklepetajo o svojih problemih. Lastniki omenjenih trgovin zatrjujejo, da je ideja dobro uspela ter da število mladih klientk ie dneva v dan narašča. . . * Modni eksperti nam obetajo povratek k dežnim plaščem, ki jih bomo lahko nosile zložene v torbici, ali v žepu. Takšni plašči so sicer bili že v modi, ko pa smo ((Tako je tako Prej naj prouči nuiiiiiiiiiuiiiiimimmiii.............................i...imuni............................imiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimminmiiMmiiimmiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMnin.u.M«nn ZLATA VREDNO ZDRAVILO, KI NAS JE REŠILO VELIKE NEVARNOSTI jj ' "Ampafc včasih nekaj človek-i ne da, da bi se uklonil, da bi sj lZnal, da ni imel prav. Sam je k^er d°gnai, da je trdil nekaj v r Je bilo v nasprotju z resnico, rnJlraT pre) hi se dal odreti na [jJ l> ko da bi priznal svojo zablo-„ j z° bi bilo zanj nekaj poniie-Podčastnega. Zato pa še j le. trmasto vztraja pri svoji pr ut* 'n čaka, da bo tisti, ki ima Tni’ Upopnil koleno pred njim. zni “ ie je v človeku, ki se je žat ■ . *e Se *r°ha poštenja in mo-zalet*;’ *>° pr’zna^ da se je pač ^“Jak° j-e, jg )> je pokimal Jože ten "‘etno govoriš, Dreja. Ce pa t0' a, n°^e storiti, je šleva. Odkri-hanin° na3 Prizna, da se je p rt-o»r L V pres°i’ in n°j za Ije °. ”3e- Kdo ga v svojem živ-p0loJU> bi polomil? In če ga je !e °mil/ naj to možato prizna ePn pokesa.# tf(jj;° ^‘to. tol« je žiuahnp pri-biu ,^rp/a. #Ce pa nima ppgu-Ico ’ “a hi sam stopil pred člove. * kak h°terin: se spr*’ ,iai VSOJ Jr n ■ namig°m da razumeti, da t0 ''Pravljen priznati svojo zmo. vštel, da je njegov pojem o stva-napačen, naj to pogumno prizna in se spravi s tistim, katerega je razžalil s svojim trmastim vztrajanjem pri stvari, ki je bila celoti zgrešena.» «Da, tako dejanje je vredno pravega moža,)) je soglašal Jože. «Saj konec koncev ni nič hudega, ie človek tr, zakaj mu navsezad-Don,, 6 *** odpustil in pozabil nje- tS **lott>?» (la Sai'' Ce pa trdovratno trdi, lej rt" °.n prau, čeprav mu doka-a nima, potem naj ga vzame ..""""'m............................................................ (nH 91 >» e- on« \ Mi‘v„ .............. ....................... ločite tudi vse potankosti. Otre- site se iluzij glede čustvene zadeve. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne podcenjujte nasvetov bolj izkušenih sodelavcev. Odpravljene bodo vse družinske razprtije. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ce dvomite v uspeh, nikar ne za pustite svojih običajnih metod. Izboljšani odnosi s sosedi. > VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte se natančneje seznaniti z najbolj perečimi vprašanji. Neki načrt je uresničljiv. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne boste še dosegli uspeha, vendar ne izgubite poguma. Najlaže je izgubiti prijatelja zaradi ljubosumnosti. niti, da bi ga prikazali milijonom gledalcev. Zakaj so policaji mladeniče mučili? Ko so novinarji vprašali policijskega komisarja, ki je ta pretep organiziral, v čem je vzrok za pretep, je odgovoril, da so to sodelavci bivšega Lumumbovega ministra prosvete Muleleja. ki da sedaj vodi akcijo proti vladi v Leopoldvillu. Mulele da ima nod svojo kontrolo vso provinco Kvilu, razen večjih naselil. Komisar dobesedno trdi: «Kvilu je za n'ega odskočna deska. Hoče prevzeti oblast nad vsem Kongom.« «S kakšnimi silami razpolaga Mulele in kako so njegove enote oborožene?« je sledilo vprašanje. «Pet do šest tisoč mladih Budi. oboroženih s klas;čnih afriškim orožjem — lokom, strelico in koniem« je bil odgovor. «Kako pa je potem možno, da vlada nad celo provinco?« je sledilo logična vprašanie. «Doviva pomoč iz tuirne.« «Kakšno? Orožja gotovo ne, ker so slabo' oboroženi.« Komisar ne more odgovoriti. Odgovor je skušal dati polkovnik Ebea, ki poveMuie vo'a-škim enotam, ki se bore proti Muleleju. Polkovnik nravi, da je ta pomoč v »navodilih«. £a-t^iuie nadalje, da je zanlenil številne dokumente, s kaWimi se ta trditev da dokazati. Ko pa so mu bila postavliena neposredna vprašanja o tem, kaj ti dokumenti, ki iih je zaplenil, vgebu'e’0, za kakšna «navodila» gre. polkovnikova sigurnost popusti. Policijski komisar, ki priskoči polkovniku na pomoč, pravi, da je bil Mulele dve leti na Kita iškem. In tedai se polkovnik spravi na Sovjete in pravi, da ie Mulele pod njihovim vplivom. Ko odgovora na vprašanie o tujem vmešavaniu niso dobili v Kongu, so ga iskali na drugem koncu Afrike v Keniji. Pred sedniku kenilske vlade Keniati je bilo postavlieno vprašanje, al' so upori vojske v Tanga njlki, Ugandi in Zanzibaru «de-lo komunistov«, kot so trdila prva tolmačenja teh dogodkov v pretežni večini zahodnega tiska. Keniata je odgovoril; «Tako se reče vedno in vedno se obtožujejo komunisti. Mi pa smo proti takšni propagandi, mi nikogar ne obtožujemo brez do kazov.« Po vsem tem, kar so videli in ko so tudi bili sami priprti, so francoski novinarji hoteli čim dlje zavleči zasliševanje vendar pa se rešiti zapora. »Vedeli smo, da smo izgubljeni, če pridemo v zapor,« so rekli, Zato so med tem preko nekega ameriškega državljana obvestili poslaništvo v Leopoldvillu in bili na inter- ‘eri^™ (od 21.9. do 20.4.) Neka-itiorBii oprav!i'vim osebam boste Vzkiniu z?preti usta. Bodite manj zilc, P J1Vl ’n skušajte brzdati je- 'henb,JQd 21.4. do 20.5.) Ne za-tem t * teKai kar že imate, s hajtp „ar vam )e obljubljeno. Ogi-DVm*?J?naK1i) nabavite si LITERARNI KOLEDARČEK ki vam bo drago-cena pomoč pri učenju slovenščine V Lrcupuiuviliu III Ulij na » ---------— *--------* venciio vlade izpuščeni ali bo- primerov otroške paralize po- J _ „ JI__1 _____ i _ _______ J- -.1.1: ..X_______ lje bili so do odhoda na letališče v hišnem zaporu. Medtem je francoski tisk napovedal povečano francosko zanimanje za Kongo. Predv'deva-jo se intenzivnejši gospodarski odnosi med dvema deželama, posebno po sporazumu o tehnični pomoči, sporazumu, ki sta ga Pariz in Leopoldville dosegla o pošiljanju 400 francoskih strokovnjakov v Kongo. Ko je komentiral vtis, ki so ga francoski novinarji prinesti iz Konga, je ugledni «Le Monde« ugotovil, da so tako. morda še huje, delali Francozi v Alžiriji. Francija, po dekolonizaciji in po priznanju napak iz preteklosti, meni, da se sme spet vrniti v Afriko, toda po drugi poti in z drugačnimi cilji. V zvezi s tem pa se Dostavlja vprašanje, ali bo film francoskih novinarjev o pretepu v kongo-škem zaporu sploh prišel na platno, odnosno na ekran t,, 9, stala obvezna, pa do vključno 1955. leta, se je število smrtnih primerov vrtelo okrog 5—6 na vsakih 100.000 prebivalcev, vtem ko se je v epidemičnih primerih to število dvignilo na 13 leta 1939 in 10.6 leta 1953, vedno na ICO tisoč prebivalcev. Od leta 1956 se je število primerov povečalo, in to v bolj poudarjeni epidemični obliki; 7,1 primera leta 1956, 9,3 leta 1957, 16,4 leta 1958. Ti podatki, ki se nanašajo na primere v nacionalnem merilu, dosegam še višje številke, če Jih omejimo na določena področja, kjer se je bolezen pojavila v epidemični objiki, kot npr. v Arezzu leta 1939 in Neaplju leta 1958, kjer se je kvocient vrtel okrog 139 primerov. Jeseni leta 1958 je pri nas bilo uvedeno cepljenje po Salkovi metodi. Računa se, da je do Radio Trst A 11.45 Glasbeno potovanje; 12.15 Za smeh in dobro voljo; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Glasbeni kaieidotkop; 18.00 Italijanščina; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.55 Natale Romano; 19.15 Sirimo obzorja; nato Harmonija zvokov; 20.00 Šport; 20.30 Parada orkestrov; 21.00 »Maškara z vijolicami«, radijska igra; nato Di-xieland ansambli; 22.30 Havajski motivi. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Domači glasbeniki; 13.45 Simf. koncert; 14.20 Russo in Sa-fred; 14.40 S. Mattioni; sZio Gu-stavo lipizzano«. Koper 7.15 Dobro jutro; 9.00 Za delovne kolektive; 9.30 Glasbeni zmenek; 11.00 Otroški kotiček: 11.30 Iz ruskih oper; 12.00 in 12.60 Glasba po željah; 13.40 Orkester Les Brown; 14.00 Glasba po že -ljah; 14.30 Aktualnosti; 14.40 Melodije; 15.30 Zbor RTV Beograd; 16.15 Tretja stran; 16.30 Koncert; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Henkels; 19.30 Prenos RL; 22.15 Jazz: 22.40 Ritmi. 6,30 Vreme na ital. moriih; 8.25 Jutranji pozdrav, 8.50 Strani iz albuma; 9.15 Pesmi; 10.00 Operna antologija: 10.30 šola; 11.15 Ital pesmi; 11.30 Simf. glasba; 13.25 Odrska glasba; 14.55 Vreme na ital. morjih; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 18.10 ČETRTEK, 27. FEBRUARJA 1964 Mladina in univerza; 20.30 Orkester gledališča «La Fenice«. II. program 7.35 Jutranja glasba; 8.35 F. Ci-gliano; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 12.00 Romantično potovanje; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 pesmica; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Literarni sprehod; 17.05 Ansambel Clair; 17.15 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti: 18.10 Mac Dowell; Indijska suita; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Do- revci; ji.ta nove piosce; io.jo . “l,", i , T Kolesa in motorii; 15.35 Koncert; mače pesmi; 20.45 Lahka glasba; 18.00 Rapsodija; 16.35 Opereta; 21.00 Literarni večer; 2140 Ra- 17.35 Enciklopedija: 18.35 Enotni movš; Koral in Tocata; 22.10 Gtas- razred; 19.50 Najnovejše plošče; bena medigra; 22.15 Nasi umet. 21.00 Copland in Gershwin; 21.35 niki^ muzicirajo ^23.05 Orkester Glasba v večeru. III. program 18.30 Ruska kultura; 19.00 Izseljevanje v zadnjem stoletju; 19.30 Koncert; 20.40 Haydnove skladbe: 21.20 Tri skladbe L. Dallapiccole; 22.20 Šola v novi Tuniziji; 23.00 Beethoven. Slovenija 8.05 Z opernih odrov: 8.55 šola; 10.15 Pihalna godba: 10.30 Nova Olenn Miller; 23 20 Za ljubitelje jazza. Ital. televizija Od 8.30 do 14.30 Sola; 17.30 TV za naimlajše: 18.30 Nikoli ni prepozno; 19 00 Dnevnik: 19.15 Knjižne novosti; 19.45 Kmetijska oddala; 20.15 šport: 20.30 Dnevnik: 21.00 »Skupno življenje«; 28.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik: 21.16 Giolittiie-va Italiie: 22.15 Orkester gledališča «La Fenice«: 2245 šport. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 17.8U Angleščina; 18.00 Poročila: 18.05 Slike sveta — filmski žurnal; 19.30 Kako delujejo rakete — sloni; iz britanske enciklopedije; 19.00 TV obzornik; 19.30 »štiristo let slovenske glasbe« — četrta oddaja; 20.00 TV dnevnik; 20.30 »Belo v belem«, kriminalna zgodba: 21.80 Dortmund: svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — pler, 23.00 Poročila. Vreme včeraj: najvišja temperatura 12 stopinj, nainižja 7.4, ob 19. url 10.3; vlage 95 odsL..zračni tlak 1014.1 stanov., veter ' 4 km vzhodnik severovzhodnik, nebo poobla-čeno, morje mirno, temperatura morja 6.8, ipadavine 0.5 mm. ržaški dnevnik Daoes, ČETRTEK, 27. februarja Gabrijel Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 17.47 Dolžina dneva 10.57. Luna vzide ob 17.44 in zatone ob 7.09 Jutri, PETEK, 2«. februarja Romam SESTANEK ITALIJANSKIH IN JUGOSLOVANSKIH STROKOVNJAKOV V TRSTU Priprave za izvajanje sklepov mešanega odbora glede šolstva Ere za sklepe, ki so bili sprejeti na zasedanju mešanega italijansko-jugoslovanskega odbora v decembru v Reogradu - Sestanek se še nadaljuje V prostorih urada za zvezo med italijanskim zunanjim ministrstvom v Rimu in vladnim generalni komisariatom v Trstu so se včeraj sestali strokovnjaki, ki so razpravljali o izvajanju zaključkov in sklepov na zadnjem zasedanju mešanega italijansko-jugo-slovanskega odbora za zaščito manjšin v Beogradu. Z jugoslovanske strani so se sestanka udeležili veleposlanik Mitja Vošnjak prof. Antonio Borme in prof. Mikelič, z italijanske strani pa odv. Guido Gerin, prof. Angioletti in prof. Venier. Navedeni strokovnjaki se bodo sestali tudi danes in morda še jutri, nato pa se bodo razgovori nadaljevali čez 10 do 15 dni v Kopru, kjer bodo tudi sprejeli končne zaključke. O včerajšnjih razgovorih ni bilo izdano nobeno poročilo. Kot smo že poročali, so ob zaključku 10. zasedanja mešanega italijansko jugoslovanskega odbora izdali uradno sporočilo, v katerem je rečeno: • Mešani odbor je dospgel sporazum, da se v bližnji prihodnosti, po poprejšnjih podrobnih dogovorih, najprej na stopnji strokovnjakov, nato pa med predsednikoma obeh delegacij, uresničijo nekateri predlogi s področja šolstva in kulturne izmenjave. Sporazum se v podrobnostih nanaša : na izmenjavo enega pedagoškega strokovnjaka za vprašanja metode pouka materinega jezika; na organiziranje letnih seminarjev za usposabljanje učnega osebja z drugega področja; na dodeljevanje — na podlagi recipročnosti — po tri štipendije za obiskovanje izpopolnjevalnih tečajev na visokih šolah druge strani; na izmenjavo knjig za šolske knjižnice — in ko bo to mogoče — tudi učbenikov; na organiziranje ekskurzij za u-čence; na proučevanje učnih programov in učbenikov zgodovine s strani strokovnjakov dveh strani.» Navodila za prijavo dohodkov «Vanoni» Finančna intendanca sporoča, da ie vedno razdeljujejo obrazce za prijavo dohodkov, ki jo je treba opraviti do 31. marca. Okrajn urad za neposredne davke deli obrazce v skladu s službenimi možnostmi :n davkoplačevalci morajo upoštevati, da so dospeli ti obrazci / zamudo. Urad za obveščanje javnosti, ki je v pritličju palače na Trgu Panfili št. 2, je vedno na lazpolago občinstvu za vsa pojasnila v zvezi s sestavljanjem prijav. Med drugimi morajo' prijaviti dohodke zlasti lastniki če znašajo njihovi prejemki nad S6C.C00 lir; ter na splošno osebe s katerimikoli dohodki (zemljiški dohodki, dohodki od hiš, itd.), ki presegajo skupno 960.000 lir. Prijava zato ni obvezna: za tiste, ki imajo samo zemljiške dohodke («dominicali», in «agrari», katerih vsota, pomnožena s 30 za prve in z i2 za poslednje) ne presega 960.000 lir; vsi tisti, ki imajo samo hiše, katerih dohodek ne doseže 2.000 lir na leto; vsi tisti, ki imajo samo dohodke, kateri so podvrženi dohodninskemu davku, ki pa ne presegajo 240.000 lir na leto, ter končno vsi tisti, ki imajo samo dohodke od odvisnega dela, ki so podvrženi odtegovanju dohodninskega davka in ki ne presežejo 960.000 lir na leto. Davkoplačevalci, ki želijo infor. macije glede že odmerjenih davkov (to je v zvezi z davčnimi polami), pa se lahko obrnejo na pisarno davčnega urada v isti pa- lači v tretjem nadstropju. Politična dejavnost strank v deželi Tajnik Krščanske demokracije Rumor je sprejel predstavnike Krščanske demokracije iz dežele Furlanija-Julijska krajina in parlamentarce te stranke. S tajnikom so razpravljali o vprašanjih, ki so povezana z bližnjo volilno kampanjo za prvi deželni svet. Medtem pa se pripravljajo v deželi vse stranke na volitve. Prvi so začeli s kampanjo liberalci, katerih osrednji voditelj Malagodi je imel zborovanja v Trstu, Gorici im Vidmu. Socialisti so že najavili za 15. marec prihod tajnika FSf De Martina. Sodelovanje UDI v kampanji proti poliomielitisu Zveza italijanskih žena iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona se strinja s pobudo ministrstva za zdravstvo glede kampanje za cepljenje proti otroški paralizi ter poziva vse matere, naj sodelujejo, da bo cepljenje čim uspešneje opravljeno, da se zavarujejo otroci pred to strašno boleznijo. Pokrajinski odbor UDI je ponudil pokrajinskemu zdravniku sodelovanje pri propagandi in govornice na proslavah 8. marca bodo poudarjale tudi važnost tega vprašanja. Predstavnica UDI je že razpravljala o tem s pokrajinskim zdravnikom. UDI bo delila tudi propagandno gradivo, da se obvesti javno mnenje ter da se povabijo matere k sodelovanju za preventivne ukrepe proti bolezni. Porast števila zaposlenih v januarju V januarju je število zaposlenih delavcev naraslo za 33C0 v primerjavi z zaposlenimi v januarju 1963. Število brezposelnih pa se je znižalo za skoraj 1600. To je razvidno iz statističnih podatkov vladnega generalnega komisariata. iiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiii I ZADNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Higiensko in zdravstveno nadzorstvo je bilo bolj preventivno kot zatiralno Zmanjšal se je odstotek proizvodov, ki niso ustrezali zakonskim predpisom • Uredili bodo kanalizacijo pod barkovljanskim mostom Občinski odbornik za zdravstvo in higieno dr. Blasina je podal na zadnji seji občinskega odbora obširno poročilo o lanskoletnem higi' delovanju občinskega higienskega komisariata, ki izvaja higiensko in zdravstveno nadzorstvo nad proizvodnjo in prodajo živil in pijač Odbornik je najraje poudaril, da se je v lanskem letu število vzetih vzorcev, ki niso ustrezali zakonskim predpisom, znatno zmanj šalo v primerjavi z letom 1962, in da se je splošni položaj na tem področju mnogo izboljšal v občo korist prebivalstva. Higienski komisariat je v letu 1963 vodil nadzorstvo nad proizvodnjo, trgovino in potrošnjo živili Odbornik dr. Blasina je dejal, da so za dosego omenjenih pozitivnih rezultatov utegnili doseči sodelovanj« prizadetih gospodarskih kategorij, tako da so lahko izvajali bolj preventivne kot zatiralne ukrepe, kar se je izkazalo za zelo Koristno. Hkrati je odbornik tudi poudaril, da je bila nadzorna služba uspešna predvsem zato, ker razpolaga komisariat s tehnično in vzgojno sposobnim o-sebjem. Delovanje higienskega komisariata je razvidno tudi iz nekaterih podatkov, ki jih je odbornik omenil. Tako so uslužbenci komisariata napravili v preteklem letu hiš, katerih dohodki dosežejo vsaj , 2 000 lir in niso prosti obdavče- 54.832 pregledov na kraju samem, z.uuu .. . 6* -j od katerih 3.178 v proizvajalnih podjetjih. Vzeli so 2.395 vzorcev raznih živilskih proizvodov, ki jih nja; osebe, ki imajo dohodke od kapitala (obresti) ali trajne do- hodke; osebe, ki imajo dohodke, (od katerih se mora plačevati dohodninski davek), če presegajo 240.000 lir na leto; osebe, ki so v odvisnem delovnem razmerju, je nato analiziral pokrajinski kemični laboratorij; od teh jih samo 119 ni ustrezalo zakonskim predpisom, in sicer 6,97 odstotka, med- ........................................................mini PRI MINISTRU ZA INDUSTRIJO IN TRGOVINO MEDICIJU Razgovori tržaških predstavnikov o naftovodih in o pomolu VII Obravnavali to tudi vprašanje pristaniške ustanove in avto ceste Trst-Benetke »noči je minister za industrijo trgovino Medici sprejel odpo-sstvo tržaških poslovnih ljudi, se mudi te dni v Rimu in v erem so tržaški župan Fran-predsednik trgovinske zborni-dr. Caidassi, pokrajinski taj-krščanske demokracije dr. Bot-i in deželni podtajnik Stopper. dnevnem redu so bili razgo-*i v zvezi z naslednjimi vpra-tji: vprašanje naftovoda iz Tr-v Avstrijo odnosno na Bavar-i vprašanje pomola VII, vprege pristaniške ustanove in •ašanje avtomobilske ceste it-Benetke Tržaški odposlanci se v Rimu srečali tudi s pred-vniki Zavoda za izkoriščanje jikovodikov ENI. Sestanki na pobudo KPI tnes ob 17.30 bo V prostorih v Ul. G.R. Carli sestanek po-inskega odbornika iz Perugie avica Maschielle z delavci Tr-ega arzenala in Tovarne stroki bodo obravnavali vpraša-IRI. .tri ob 18. uri pa se bo v Do-pr ista n iški h delavcev senator i,sio Adamovi sestal s prista-imi delavci, s katerimi bo raz. rljal o pristaniških vprašanjih. Odobritev sklepov krajevnih ustanov '»krajinski upravni odbor (pre. tture) je na svojih zadnjih Sti-: sejah odobril 69 upravnih epov raznih krajevnih ustanov, •d drugim je odobril naslednje fepC! 'ržaške občine; najetje posojil Acegat v znesku 1.165.911.800 334.080.000 lir za finansiranje vih del, zvišanje doklade mest-n redarjem, nagrade učiteljem mestnih zabaviščih, pol milijo-prispevka za »Nagrado mesta st» nakup posod za smeti za 100.000 lir, nakup parcele v Lo-►rju za gradnjo pralnice in ko- pališča za 980.000 lir. Tržaške pokrajine: prispevek gledališču »Stabilen. Nabrežinske občine: spremembo najemne pogodbe s kamnolomom »Marmifera Gorlato«, klasifikacijo občinskih cest in odstop ju-sarskega zemljišča Silvi Ukmar. Dolinske občine: prodajo zemljišča Riccardu Bensiju. Miljske občine; 30 odstotkov dopolnila v prid občinskim upokojencem itd. Predavanje o deželi v Ljudskem domu V petek, 28. t. m. ob 20. url bo v Ljudskem domu (vhod lz Ul. Ca-pitolina 3) v televizijski dvorani predavanje z diskusijo. Uvodne besede bo spregovoril poslanec Enzio Santarelli o temi: «Kaj bo lahko dala dežela Trstu». VČERAJ V TRSTU Formoški izvedenec za pomorsko gospodarstvo Včeraj se Je mudil v našem mestu formoški vladni izvedenec za vprašanja v zvezi s pomorskim gospodarstvom Liu, ki ga je spremljal formoški ambasador v Ritmi Ju-Tsune-Chi. Formoški izvedenec je na dolgem študijskem potovanju po Evropi, da bi se seznanil s pristaniško problematiko v raznih dr-t žavah. V Trstu so ga zanimale zlasti carinska ureditev pristanišča in pa pristaniške naprave. Formoška gosta so na daljšem obhodu po pri* staniščih spremljali izredni komi-* sar Javnih skladišč gen. Battaglie-ri, njegov namestnik dr. Addobbati,' glavni ravnatelj dr. Clai in glavni inšpektor tržaške carinarnice dr. Morgante. Danes ob 11. url bo na sedežu Javnih skladišč zaključni sestanek tržaških poslovnih ljudi s formoškima gostoma. tem ko je v letu 1962 ta odstotek znašal 6.7. Pokrajinski zdravstve-no-mikrografski laboratorij pa je iregledal 1Q80 vzorcev, od katerih ih 60 ali 5,5 odst. ni ustrezalo predpisom. Leta 1962 pa so ugotovili, da ni ustrezalo predpisom 18,9 odst. pregledanih vzorcev. Vsedržavna ustanova za riž pa je ha Svojo pobudo pregledala 48 vzorcev riža v prodaji in ugotovila, da 5 vzorcev ni ustrezalo kakovosti. Po drugi strani pa se je v preteklem letu povečalo število vzorcev, ki niso ustrezali predpisom, ki so jih nadzorni organi vzeli iz tovornjakov na trbiški cesti. Na 181 vzetih vzorcev jih 7 — ali 3,8! odstotka — ni ustrezalo predpisom, leta 1962 pa samo 1,5 odstotka. Iz teh podatkov, je poudaril dr. Blasm#, -je razvidno, da je bilo delovanje komisariata zelo uspešno, zahvaljujoč se tudi novim tehničnim napravam, ki jih je komisariat dobil v preteklem letu. V lanskem letu so prijavili sodišču 119 oseb, ker so ugotovili, da njihovi vzorci blaga niso ustrezali zakonskim predpisom; 57 oseb je bilo prijavljenih sodišču zaradi drugih vzrokov. Uslužbenci komisariata so v teku lanskega leta naložili nad 300 glob zaradi kršitve higienskega pravilnika in županovih ukazov; izdali so 122 opominov, sestavili 346 zapisnikov o zdravstveno-higienskih inšpekcijah ter poslali oblastem 391 poročil v zvezi z raznovrstnimi prestopki. Tudi na drugih področjih delovanja tega komisariata, je dejal odbornik, so opravili mnogo dela. 5.194 oseb so povabili na skermo-grafski pregled; sestavili so 506 prijav proti osebam, ki niso prišle na obvezen zdravniški pregled v Nato je odbornik govoril o težavah, ki jih ima še vedno komisariat za higieno zaradi pomanjkanja osebja. Po staležu bi moralo biti pri tem komisariatu v službi 45 oseb, sedaj pa jih je zaposlenih 38. Največje pomanjkanje osebja pa občutijo pri higienskih pooblaščencih, ki jih je sedaj 18 namesto predpisanih 22. Poleg tega je občinski odbor razpravljal še o drugih upravnih vprašanjih. Tako je sklenil, da bodo v najkrajšem času začeli z deli za ureditev nove kanalizacije pod barkovljanskim mostom, na cesti med Rojanom in Barkov-ljami. Ob velikih nalivih se pod mostom nabere mnogo vode, ki se rtima kam odteči, in ustavi ves avtomobilski promet te najvažnejše mestne dohodne ceste. Nato je odbor sklenil, da bo občinska uprava »gradila pri Spodnji Magdaleni 74 ljudskih stanovanj. Ta načrt bodo uresničili z raznimi državnimi podporami in nakazili, ki omogočajo krajevnim ustanovam, da zidajo ljudska stanovanja in da si ustvarjajo nepremičninsko imovino. Bala papirja na delavca Na neki ladji, ki je zasidrana ob skladišču «69» Novega pristanišča, se je včeraj ponesrečil 51-letni pristaniški delavec Salva-tore Colombin. iz-» Ul. Puccini 24, ki je uslužben pri podjetju «Huet-ter». Colombin je stal na palubi in nadzoroval žerjav, ki je tedaj dvigal več bal papirja. Ko je bil tovor približno meter in pol nad Colombinom, je iz tovora padla bala papirja naravnost na nesrečnega delavca. Delovni tovariši so Colombinu priskočili na pomoč in nekdo je telefonsko poklical rešilni avto RK s katerim so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico. Colombina so sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti dva meseca zaradi zloma leve nadlaktnice in ran nad levim očesom. Tatovi pri optiku v gostilni m v skladišču V ponedeljek so neznanci med popoldansko zaporo vdrli v trgo- •_ _____«.«nnn4< l»»t vino z optičnimi aparati, last 43-letnega Ettora Paluella s Korza Garibaldi 8. Paluello ima svojo trgovino v veži stavbe, kjer stanuje, ter je v ponedeljek zaprl obrat In odšel na kosilo. Ko se je uro kasneje vrnil v vežo, je na svoje veliko presenečenje ugotovil, da so neznanci s pomočjo ponarejenih ključev vdrli v prostore in odnesli devet daljnogledov v skupni vrednosti 90.000 lir. Paluello je tatvino prijavil na komisariatu Stare mitnice. Na istem komisariatu se je predvčerajšnjim zglasil 55-letni Attilio Prodan iz Ul. Zorutti 21, lastnik gostilne »Cavallino bian-co» v Ul. Raffineria 4 in povedal, so v noči med ponedeljkom in torkom neznani tatovi vdrli v gostilno skozi dvoriščno okno, ki ga je ponoči pustil odprtega. Iz gostilne so tatovi odnesli dve šunki, tri steklenice likerja Macorig in 5000 lir, ki so jih našli v predalu točilne mize. Prodan je utrpel 40.000 lir škode. Skušnjav« je bila1 res velika za 24-letnega Franca Rfdolfija iz Križa 437/b, ki se je v soboto' popoldne znašel sam v skladišču vin na drobno in debelo, _na desni strani ceste proti Nabrežini in katerega lastnik je trgovec Arse-nio Mogorovich iz Križa štev. 9. Ridolfi je izkoristil priliko, ko se je Mogorovich za nekaj časa oddaljil ter ga pustil samega v skladišču in iz nekega predala ukradel 15.000 lir. Mogorovich se je tatvine zavedel šele proti večeru ter o tem obvestil karabinjerje v Križu. Preiskovalni organi so zasumili Ridolfija in ga povabili na karabinjersko postajo, kjer so ga zaslišali. Ridolfi je tatvino priznal, ker pa je to njegov prvi greh, so ga karabinjerji prijavili sodnim oblastem in ga pustili na začasni svobodi. S SEJE NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA 200 družin črtanih iz seznama plače v ničev družinskega davka Povečanje dohodkov od davka na industrijo in od najemnine za kamnolome - Glavni izdatki za u-pravno osebje, za osnovne šole in za otroške vrtce Kakor smo včeraj poročali, je ponedeljek nabrežinski občinski svet odobril letošnji občinski proračun, ki predvideva 161.836.650 lir izdatkov, 124.041.031 lir dohodkov. Primanjkljaj znaša 37.853.619 lir, ki naj bi ga krili z državnim prispevkom. Lani je znašal državni prispevek 23.760.000 lir. ■ V obrazložitvi proračuna je župan pripomnil, da si je občinska uprava prizadevala, da bi izboljšala finančno stanje občine, zvišala dohodke ter pravilno obdavčila občane. Tako so iz seznama za družinski davek črtali 200 družin, večje dohodke pa bo občina imela od davka na industrijo in od najemnine kamnolomov ter trošarine. Večje dohodke od občinskih kamnolomov bo imela občina zaradi tega, ker so nekatere pogodbe lani obnovili. Občinska uprava bo imela večje dohodke, toda tudi strošiki bodo večji zaradi raznih uslug in ureditev položaja uslužbencev. Med največjimi postavkami v dohodkih so davki na industrijo in trgovino ter razne takse (63 milijonov 297.744 lir), trošarina (29.945.900) in kamnolomi (3 milijone 479.800), Največji davkopla. čevalec je papirnica pri Stivanu (približno 35 miUjopov lir). Med izdatki so glavne postavke; upravno osehje (33.720.426 lir), prispevek trošarinskemu konzorciju .(6.065.000 lil), javna razsvetljava (4.850.000 lir), prispevek za konzorcij kraškega vodovoda (3 milijone 900.614 lir), cestarji (6 milijonov 934.890), osnovne šole (11.269.217), strokovne in srednje šole (5.492.740), otroški vrtci — osebje (17.478.320), tehnični konzorcij (5.210.000), upravne in deželne volitve (2.600.000), zaostanki za plačilo bolnišnice na račun revežev (3.348.350). Za vinsko razstavo je tudi letos v proračunu 300.000 lir, za popravilo kmečkih poti pa je letos no- va postavka v znesku 500.000 lir. Frav tako so v proračun vključili 100.000 lir za javni telefon v Sliv-nem, ki ga bodo premestili iz trgovine v gostilno. Šolski skrbnik premeščen v Treviso Tržaškega šolskega skrbnika odvetnika Bruna Vignerija so premestili v Treviso, kjer bo začei službovati 1. marca. V Trst je prispel maja 1962. Včeraj je začel poslovilne obiske pri dr. Maz-zi. Njegovega naslednika še niso imenovali. Zidar padel z odra Žrtev padca z zidarskega odra je postal včeraj popoldne 47-letni zidar Josip Kukanja iz Devinščine pri Zgoniku štev. 1. Kukanja je zase opravljal zidarska dela pri gradnji neke stavke na Proseku in se je povzpel na meter in pol visoki zidarski oder. Ko je ometa-val steno se je naenkrat nerodno spotaknil, izgubil ravnotežje in padel z odra. Pri padcu se je pobil po desni rami in si verjetno povzročil kostne poškodbe, udaril in ranil pa se je tudi po čelu in desnem sencu. Prsti pod balo papirja V bolnišnici so včeraj nudili prvo pomoč 48-letni delavki Amelii Flego por. Ghersinich iz Ul. La-marmora 10, ki se je malo prej ponesrečila v tovarni tvrdke Vi-nattieri v Industrijskem pristanišču, kjer je zaposlena. Ko je na voziček natovarj3la bale papirja, je nenadoma spustila balo, ki ji je stisnila desni sredinec in prstanec ob dno vozička Flegovo, ki bo okrevala v 10 dneh. Seznam krajev in urniki cepljenja proti poliomielitisu Objavljamo seznam krajev in umikov cepljenja otrok proti poliomielitisu, ki se bo začelo 2. marca letos. Kampanja za cepljenje se začne sicer v nedeljo, 1. marca, ko bodo poskrbeli Za cepljenje otrok v begunskih taboriščih. V vseh ostalih središčih pa se cepljenje začne v ponedeljek, 2. marca. Seznam se nanaša na tržaško občino. Občinski oddelek za zdravstvo ln higieno — urad za cepljenje — Ulica Duca d’Aosta 1 — vsak delovni dan od 9. ure do 10.30; VI. občinska ambulanta, Ulica Puccini 48, v ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 9. do 10. ure; VIII. občinska ambulanta, Ulica Gelsomini 1 (Rojan), v torkih in petkih od 9. do 10. ure; IX. občinska ambulanta, Opčine, vsak delovni dan od 9. do 10. ure; X. občinska ambulanta, Prosek-Križ, na Proseku v torkih, četrtkih in sobotah od 9. do 10. ure, v Križu pa v ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 9. ure; otroška bolnišnica «Burlo Garofolo«, Istrska ulica 65/1, vsak delovni dan od 9.30 do 10.30; ONMI — posvetovalnica v Ulici Veronese 14, v ponedeljkih in petkih ob 10.30; posvetovalnica v Ulici Caboro 2, v četrtkih ob 9.30, posvetovalnica v Ulici Puccini 46, v ponedeljkih in petkih ob 11. uri, posvetovalnica v Ulici Geppa 21, v sredah ob 10. uri; Jadranska pomorska bolniška blagajna, Ulica Coroneo 21, v torkih, sredah, četrtkih in petkih ob 12. uri (samo za svoje zavarovance) ; ENPAS, Ulica Roma 28, vsak delovni dan ob 11.30 (samo za svoje zavarovance. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItfllllllUlUIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllilllllillllllii PO ARETACIJI DRZNIH TATOV V MILANU Napovedane še druge aretacije Sannovih in Pancottijevih sodelavcev Zaradi novega razpleta dogodkov se tržaški preiskovalni organi včeraj še niso vrnili iz Milana Vest, da so agenti letečega oddelka iz Milana pod vodstvom komisarja dr. Jovina aretirali drzna tatova, ki sta prejšnji četrtek iz; vršila predrzno tatvino v zlatarni Marzari v Ul. Roma 3, se je hitro razširila po mestu in vzbudila zadovoljstvo in olajšanje. 29-letni Giovanni Sanna in 37-letni Attilio Pancotti sta tatvino temeljito pripravila. Sanna je prišel prvič v Trst že 17. januarja in se v hotelu prijavil kot Giorgio Gregorini iz Rima, pri čemer je uslužbencu hotela dal vozniško dovoljenje, ki ga je morda ukra- del v kakem avtu, ali celo našel. Sanna si je temeljito ogledal zlatarno ter se vrnil v naše mesto 19. februarja, noč pa je prespal v drugem hotelu. Iz Trsta je nato telefoniral pajdašu Pancottiju, ki ga je čakal v San Dona del Piave. Sanna se je pripeljal v naše mesto z ukradeno »giulioo holandskega državljana, medtem ko je Pancotti prišel z nekim drugim ukradenim avtom, ki ga je pustil v Ul. Geppa. Po opravljeni tatvini sta tatova zapustila «giulio» v Ul. Geppa in se odpeljala z drugim avtom proti Cortini, kjer sta ukradla drug avto »giulietta* z evidenčno tablico iz Rima in tako prišla v Milan. Sanna in Pancotti sta še prej izvršila dve tatvini v Bocnu 13. decembra 1963 v zlatarni Parth, 12. februarja pa v zlatarni Mu-melter in si skupno nabrala za okrog 25 milijonov lir plena. Agenti milanske policije so jima torej že bili na sledi, ker sta Sanna in Pancotti že stara znanca. Preden je prišel v Trst, je Sanna v Padovi ukradel raketno pištolo, da bi prestrašil tiste, ki bi se mu po izvršitvi tatvine protivili. Pištolo, ki lahko sproži samo po en strel, so potem našli agenti pod prednjim sedežem ukradene «giu-lie», kjer sta jo hudodelca pustila. Po tatvini v Trstu se je Sanna r-— - -' ■ Giovanni Sanna skril v Rho pri Milanu, vendar se tam ni počutil varnega. Zato je v ponedeljek prišel v Milan, kjer so ga agenti po dolgem zasledovanju tudi aretirali, njegovega pajdaša pa so aretirali v nekem baru, kjer je imel sestanek s Sanno. Kot smo poročali včeraj, so odpotovali v Milan vodja letečega oddelka tržaške kvesture dr. Cap-pa, njegov pomočnik kapetan Rel-li in agent Pippan. S seboj so vzeli dokazno gradivo, ki so ga našli v ukradenem avtu: pištolo in novo delovno obleko, katere se je poslužil Sanna pri izvršitvi tatvine. Vse ostalo, kar so preiskovalni organi našli v ukradeni «giulii», bela halja, sredstvo v prahu proti živalskim zajedalcem in drugo, je bilo last nizozemskega državljana. aretirancev, pri katerem je sodeloval tudi dr. Cappa. Medtem je iz uradov milanske kvesture prišla vest, da bodo v kratkem aretirali že druge sodelavce in pajdaše Samne in Pancottija. Kakor poročajo iz Milana se je včeraj popoldne zadeva nepričakovano zapletla. Do zapleta je prišlo zaradi nepredvidenega dogodka, o katerem pa milanska kvestura ni hotela dati nobenih podrobnosti. Siiinoči se dr. Cappa in kapetan Relli še nista vrnila iz lombard-s k« prestolnice, kar pomeni, da so ju tam Zadržali nepredvideni razpleti v zvezi z drznimi tatvinami, ki sta jdih izvrševala San-na in Pancotti. Dr. Cappo so pričakovali v Trstu že včeraj zvečer, toda zdi se, da je novi ne- ___. - j* j j s -e,- ~ ___ pričakovani dogodek tako važen popoln terjal še _ ■ žužkih preiskovalnih organov za popoln razplet zadeve, da je terjal še nadaljnjo prisotnost tr- Milanu. Trčenje dveh avtov SLOVENSKI KLUB priredi v svojih prostorih v Ulici Geppa 9, DANES 27. febr. ob 21. uri: Večer posvečen Ksaverju Mešku O pokojnem pisatelju in njegovem delu bo govorila prof. Marija Glavičeva. člani Slovenskega gledališča Leli Nakrsto-va, Miranda Caharija, Zlata Rodoškova, Silva Raztresen, Silvij Kobal, Jožko Lukeš, Stane Raztresen in kot gost članica ljubljanske Drame Ivica Zupančičeva pa bodo izvajali koncertno uprizoritev Meškove novele «Ciganček», ki jo je dramatiziral in zrežiral Jožko Lukeš. Izvedbo bosta spremljala na klavirju in violini dr. Gojmir Demšar in Oskar Kjuder. Slušne efekte bo oskrbel Edvard Martinuzzi. VERDI V soboto ob 20.30 za red A v pa£ terju in ložah ter za red C na balkonih in galerijah prva predstav1 Puccinijeve opere «Turandot». V gia<-ni vlogi bo nastopila Lucilla Udovičih v ostalih pa EKsabetta Pusco, Flavia-no Labo, Lorenzo Gaetani, Florindo Andreolii, Mario Carlin in Giorgio Giorgetti. Dirigent Nino Verchi. Zborovodja Giorgio Kirschner. Rezi)1 Giovanni Poli. Pri blagajni gledališča se nadaljuj* prodaja vstopnic za prvo in ostal* tri predstave od 4. do 11. marca. Slovensko gledališče v Trstu V soboto, 29. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v Križu; v nedeljo, 1. marca ob 16. uri na Opčinah ARSEN DIKLIČ Na zeleni reki čoln Kot gost nastopa član ljubljanske Drame Stane Sever. Včeraj se je na milanski kvesturi nadaljevalo zaslišanje obeh Na Trgu Libertš na vogalu Ul. Cellini se je z avtom Opel Rekord UD 82415. 41-letni Giovanni Bor-gnolo lz Vidma, Ul. Remati 18 zaletel v fiat 500 TS 16541, ki ga je proti Ul. Ghega vozil 32-letni Alessandro Brunetta iz Ul. Mar-gherita 13. Do nesreče je prišlo, ker se Borgnolo ni ustavil ob znaku stop. V Brunettovem avtu sta se vozili 33-letna Maria Zemp-ler por. Brunetta in 8-letna hčerka Raffaella, ki sta se pri nesreči laže ranili. S taksijem so ju prepeljali v bolnišnico, kjer so obema nudili prvo pomoč, Zempler-jeva se bo morala zdraviti 6 dni zaradi udarca po levi rami, Raffaella pa bo okrevala v 8 dneh, ker se je pobila po desnem sencu, roki in kolenu. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL priredi v nedeljo, 1. marca ob 17. uri v dvorani na Kontovelu otroško prireditev Na sporedu je nastop otrok slovenske osnovne šole s Proseka s pravljično igro v štirih dejanjih «Pogumni Tonček« ter nastop gojencev glasbene šole s Proseka. RAZPIS MLADINSKEGA RISARSKEGA NATEČAJA Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole razpisuje drugi mladinski risarski natečaj za dijake tržaškega ozemlja. Sodelujejo lahko vsi dijaki Višjih srednjih šol od '14. do 18. leta. Poleg natečaja prireja Pedagoški odsek tudi razstavo sprejetih risb, plastičnih izdelkov in slik. Dijaki se lahko poslužujejo katere koli tehnike. Risbe sprejemajo do 10. maja t. 1. na sedežu SSš v Ulici F. Filzi 8. Dijak naj na hrbtni strani vsake risbe navede svoje ime in priimek, starost, razred, ime šole ter ime in priimek svojega profesorja. Dela bo pregledala in izbrala komisija, ki ji bo predsedoval slikar prof. Lojze Spacal. Risbe, ki jih bo komisija ocenila za najboljše, bodo nagrajene s knjigami in publikacijami. Odbor Nov urnik mesnic Od 1. marca do konca novembra se bodo mesnice ravnale po naslednjem urniku: ob ponedeljkih bodo ves dan zaprte, od torka do sobote bodo odprte od 6. do 13. ure, ob nedeljah pa od 6. do 11. ure. Zato bodo mesnice že to soboto odprte od 6. do 13. ure, v nedeljo 1. marca bodo odprte od 6. do 11. ure, v ponedeljek pa bodo zaprte. Gledališča Nazionale 15.00 «11 cardinale« Tech-nicolor. Tom Tryon, Romy Sohne'-der. Arcobaleno 16.00 »Pierino la P* ste«. Massimuccio. Excelsior 16.00 «1 tabu«. Prepovedano mladini. , Fenice 15.00 «A 007, dalla Russia con . amore». Sean Connery. Grattacielo 16.00 «1 vincitori«. Vincent Edwards, George Hamiltoni Melina Mercourl. Supercinema 16.00 «Gli Arcangelb-Prepovedano mladini. Alabarda 16.00 «La noia«. Catherin« Spaak, Horst Bucholtz. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Filodrammatico 16.00 «Ipnosi». EleO-nora Rossi Drago, Jean Sorel. Zadnji dan. , Aurora 16.30 »Lia donna ohe invento lo streep tease«. Cristalio 16.30 »Alta infedelta« Togna/.zi, Nino Manfredi, Monica Vitti. prepovedano mladini. Capitoi 16.00 «Mondo di notte No. » Technicolor. Prepovedano mladini- Garibaldi 16.30 «Avventura a Malaga« Edmuind Purdom. Massimo 16.00 «11 ranch delle 3 catn-pa:ne» Technicolor. Joel Mac Crea, Dorothy Malone. Impero 16.30 «11 dilemma del dotto- Moderno 16.00 19.00 22.00 «La gran-de fuga« Technicolor. James Gar- Astcria 16.30 «Missione pencolosa' Richard Conte. Astra 16.30 «Gli ammutinati di Sa- mar«. Vittorio Veneto 16.00 «1 5 volti d*l-Tassassino« Tony Curtis, Kirk D01!' glas, Burt Lancaster, Robert M1' tchum, Frank Sinatra. Abbazia 16.00 «La bella di Lodi« " Stefania Sandrelli. prepovedano mladini. Ideale 16.00 «La grande sfida« 6°" bert Ryan. Marconi 16.00 «L’inesorabile detec-tive« Eddie Constantine. Skedenj 16.00 «Space-men» Technicolor. Ritk von Nutter. Slovenski klub v Trstu prir«1** 2-dnevni majniški izlet v Hrvašl* Primorje na Reko, v Bakar, Kralje'''' co Crikvemco in Senj v soboto 16. ‘n v nedeljo 17. maja 1964. Cena id* ta za Vožnjo, prehrano (kosilo * Crikvenici, večerja in kos:lo v Senju, pokušnja vina v Šilu na otoK“ Krku) in prenočevanje v hot*1" Nehaj v Senju je 5.500 lir za dset" (polovica vsote ob vpisu). SlovensK klub vabi k udeležbi. Prijave Pr turističnem uradu AURORA, UH** Cicerone ali pismeno na SlovensK klub. Ul. Geppa 9. Mali oglasi POKRIVANJE PODOV Ul podi lz Pla| stike, guma, llnoleum od 450 lir dalje kv. meter. Preproge in plastlf preproge za hodnike vseh vrst P° zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev A**? ITALPLAST. Trst. Trg Ospedale »• telefon 95-919. ZARADI PRENEHANJA DEJAVNOSTI PRI ■Creazione Fnlvia* ULICA DANTE 6 (zraven banke Bolaffio) SE Z USPEHOM NADALJUJE RAZPRODAJA vsega blaga pod kupno ceno: krila, kompletne orlon jopice, dežni plašči in drugOi vse do popolne razprodaje. IZKORISTITE PRILOŽNOST! ITALIJANSKA BIENALA ORJSNIH STROJEV Milansko velesejemsko razstavišče 4. - 11. oktobra 1964 Te specializirane razstave se bodo udeležili tovarnarji, agenti, zastopniki in trgovci orodnih strojev ter izdelkov podobnih mehaničnih strok. Vljudno so vabljeni tudi tuji obiskovalci, ki bodo imeli prost vstop proti predložitvi potnega lista. Obrnite se na UCIMU Corso Matteotti 11, Milano Telef. 700-167 — 700-353 Včeraj danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 26. februarja 1964 se Je v Trste rodilo 1« otrok, umrlo pa Je 13 o-seb. UMRiLI SO: 574etnl Bmllilo Stlm, 17-letni Giorgio Štirn, 44-letna Erme-neglilda Sohiff por. SUrn, 71-letni Carlo Argenvl, 58-lethii Onorato Tornimi, 74-letni Andrej Gec, 73-letna Giuseppina Sancin por. Gurian, 75-letni Giuseppe Derossi, 83-letna Antonia Vivoda vd. Corntii, 90-letnl Nl-cola Angel*.zzi, 76-letna Adele Tom-masl vd. Casatl, 88-1 et ml Giuseppe Marši. 88-letma Maria Kenda vd. Bu-bula. DNEVNA SLUŽBA LEKARN 24.-I.3. AlUAngelo d’oro. Trg Goldoni 8; Clpolla, Ul. Belpogglo 4; Marchlo, Ul. Glnnastlca 44; Nlcoli, Ul. dl Servola 80; AUa Baslllca, Ul. S. Glusto 1; Busolinl, Ul. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN 24.-1.3, AUa Baslllca, Ul. S. Giusto 1; Busol In i, Ul. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2, Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Francelj Udoviča-Strlca daruje Ito Kolar1* 1000 lir za Dijaško Matico. V stitev spomina pok. Joslpine daruje družina Habe 500 Ur za u jaško Matico. Namesto cvetja na grob mame čeve daruje družina Pepl Volk ™ ttr za Dijaško Matico. ZAHVALA - Vsem, ki so sočustvovali z ob smrti naše drage Matilde Adam roj. Kosmina in ki so na kateri koli način stili njen spomin se iz srca zabv ljujemo. Žalujoči mož, hči ln sin ten), sestri, svaki in svaki«* ter ostalo sorodstvo Nabrežina, 27.11.1964. ^ IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Obsojen tat gramofonskih plošč ki ga je izdal televizijski ekran Na 40. zasedanju kazenskega sodišča v zvezi z afero v bolnišnicah, so zaključili zasliševanje priče geom. Pierija Pred kazenskim sodiščem, (pred-Aednik Rossi, tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli, obramba Morsse-ra) se je moral zagovarjati 43-ietni Attilio Guadalupi brez stalnega bivališča. Guadalupi je južnjak, ki je prišel pred časom v naše mesto, kjer pa si ni znal ustvariti pametnega in poštenega življenja, čeprav je poročen in ima tudi otroke. Nekajkrat je bil že obsojen *aradi različnih prekrškov in vsaj ♦nkrat tudi zaradi tatvine. Zaradi dveh tatinskih podvigov *e je moral prav te dni zagovarjati pred kazenskimi sodniki. V njegovem primeru je šlo za dva ločena dogodka, ki ata sprožila dve ločeni razpravi. Pred dnevi Pa so sodniki sklenili, da ju bodo obravnavali na eni sami razpravi. Guadalupija so policisti aretirali 9- januarja letos, potem ko je u-kradel 20 novih gramofonskih plošč v trgovini radijskih sprejemnikov in gospodinjskih strojev v Ul. Orianl 3, ki je last Arnalda Zamberlana. Bilo je okoli 19. ure, ko je v omenjeno trgovino vstopil mare-šal javne varnosti Aulo Caropresi. Policist pa ni šel tja kot javni funkcionar, temveč kot navaden državljan, ki je na dopustu in ki želi prebiti urico ali dvfe v prijetnem razgovoru z znanci. Ko je Prišel v trgovino, je Caropresi opazil skupinico mladeničev, ki so se živahno pogovarjali. Med njimi je bil tudi nesrečni 18-letni Gior-gjo Štirn iz Ul. Sara Davis 81, ki je pred dnevi izgubil življenje s’‘upai s svojim očetom in svojo materjo zaradi zastruoitve s plinom. Policist je opazil v trgovini tjjdi nekega neznanega moškega. It' je bil zelo okusno oblečen. .Vse to je policist le bežno, opa-*’l. kajti notem se je začel nogo-varjati z lastnikom trgovine. Prvi, k1' je opazil, da je neznanec sum-Uiva oseba, je bil prav Giorgio r.i;rn. Ko se ’je pogovarjal s svojimi prijatelji, je bil obrnjen s bratom proti neznanemu moškemu. Nenadoma pa je opazil na j^ranu nekega televizijskega sprejemnika da je neznanec zgrabil n^-a5 gramofonskih plošč, ter jih zb?s?i v aktovko. Mladenič je obvestil tako! lastnikovo ženo, ki je Pozvala moškega, nai ji pokaže, boi ima v aktovki. Ta na se je z""el upirati ter ni hotel odpc-t' ektovke. Vmes ie posegel marešal Caropresi, ki je takoi poklical po telefonu leteči oddelek kvesture. 'Uadalupi (bil je namreč prav on) pa ni odnehal. Zagnal se je Proti marešalu in. nekemu dru-,'Pčrriu moškemu ter ju' zhcel obdelovati s peštfni. Oba sta se oošte-P? spotila preden sta pomirila podivjanega južnjaka. Medtem so prišli v trgovino a-Eenti letečega oddelka. Ko pa so pušali spraviti Guadalupija v av-A°- je spet prišlo do prerivanja in Pretepa. Guadalupi je udaril več-'-'fV nekaj prisotnih agentov.,,|^ele £L° so ga uklenili, se je pomiril. v aktovki so policisti našli 20 gramofonskih plošč, ki so vredne o^oli 18,000 lir. Zamberlan je poseje izjavil, da so mu neznanci P’kradli že prejšnjega dne kakih 30 plošč. Baje je tistega dne til v trgovini prav Guadalupi. PpMcisti so uzmothča seveda za slišali. Takoj so ga obtožili tudi Peke druge tatvine, ki jo je zagrebi v oktobru lani v veletrgovini fnsnda na Drevoredu 20. septem-Psa. Tedaj je Guadalupi ukradel flva para hlač, dve majici, in en UsPjen jopič. .Sodniki so ga sedaj priznali za krivega ter so ga obsoddi na 2 jeti z-T»-ora in 60 000 lir globe. Po-.tega bo moral Guadalupi prestati tudi zaporno kazen 5 mese-?ev in lo dni, na katero so ga azenski sodniki obsodili 1058. leta zaradi neke druge tatvine. ♦ * * Včeraj je bilo 40. zasedanje ka-»«č?.s'r.eša sodišča (predsednik Bo-ehinj, tožilec Viselli, zapisnikar ki PP°li) ki sodi 16 obtožencem, * se morajo zagovarjati zaradi brijrf-1 škandalov v združenih Vn?,Uf*' veeraj so sodniki nadalje-z zasliševanjem geometra Pic-^a, k; je delal in dela še ved-, ° v tehničnem uradu združenih pieri je ena izmed naj-i s^nejših prič, saj je prav on jT- otožnost, da od blizu sledi javnosti enega izmed glavnih otožzncev, se pravi inž. Cisili-ki je bil šef tehničnega u- rada. včerajšnjem zasedanju se je iik zn° govorilo o delih, ki so hrti “Pravili v oddelku za kužne v bolnišnici pri Magda-da ■ ^ te1 zvezi je Pieri dejal, le sicer podpisal nekaj potr-. 1 Slede opravljenih del, toda le ukaz inž. Cisilina. «Prav šef tehničnega urada mi je dal potrebne podatke# — je dejal Pieri. Inž. Cisilin pa je s svoje strani trdil, ‘da je Pieri dobil te podatke na terenu. Priča je zanikala te trditve, rekoč, da je bila v podrejenem položaju ter da je izvrševala samo navodila svojih predstojnikov. V določenem trenutku je Pieri dejal nekaj, kar je vznemirilo javnega tožilca D. Visalliju se je namreč zdelo, da je Pieri malo prej podal nekatere protislovne izjave. Zato mu je zagrozil, da se bo sklical na čl. 359 kazenskega zakona, ki zadeva krivo pričevanje in podobno. Tudi predsednik dr. Baschini je pozval pričo, naj dobro premisli preden odgovori na vprašanja ,ki so ji zastavljena. Z včerajšnjim dnem se je končalo zasliševanje Pierija. Danes se obravnava nadaljuje ter bodo nastopile še druge priče. Pijan povzročil nesrečo z motorjem Predvčerajšnjim zvečer so agenti prometne policije prijeli 50-letnega Pietra Toncicha iz Ul. Ma-scagni 12, ki se je pijan vozil na svojem motorju TS 30586, O-krog 23.3z se je Toncich v Ul. S. Maurizio pri hišni štev. 2 z motorjem zaletel v avto TS 13430. ki ga je vozil 28-letni Franco Romano s Trga Stare mitnice 6. Na srečo se vozača nista poškodovala, toda ko so agenti prihiteli na kraj nesreče, so opazili, da Toncich ni prav trden na svojih nogah. Spremili so ga v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi pijanosti, potem pa so ga aretirali in prijavili sodnim oblastem, ker je pijan vozil motor. Pogreb žrtev plina Velika množica ljudi, znancev in prijateljev, je včeraj dopoldne spremila na zadnji poti tragično preminule člane družine Stim, ki so se v noči med soboto in nedeljo zastrupili s plinom v stanovanju v Ul. Sara Davis. Za številnimi venci so najprej prijatelji nosili belo krsto mladega Giorgia, na dveh avto- P vega očeta in matere. Za krstami so skrušeni ob tako grozotni izgubi stopali trije starejši otroci nesrečne družine, ostali sorodniki in nato množica. Sprevod se je ustavil v začetku Uh Manzoni, odkoder je potem krenil na pokopališče pri Sv. Ani. Goriška SDZ in njena napaka iiiiiiiiiiimmiiuiiiliiiiiiiiniiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimitiniifiiiiiuimiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiMiitmiiimii ZARADI POMANJKANJA REDNIH POMORSKIH ZVEZ Tržaška lesna trgovina preživlja občutno krizo Konkurenca na trgu z lesom je dosegla v zadnjem času nov Vrhunec in tržaški posredniki ji niso kos mite na Tržaška lesna trgovina preživlja v zadnjem času občutno krizo, in sicer iz več razlogov, med tem: delno zaradi upadanja konjunkture na nekaterih tržiščih ob Sredozemskem morju. Kuvvait, na primer, ki je še • pred nekaj meseci predstavljal odličnega odjemalca srednjeevropskega rezanega lesa, je v zadnjem času skoraj popolnoma odpovedal. Egipt se je v tem pogledu nekoliko odtujil Trstu, čeprav uvaža še vedno velike količine jugoslovanskega, češkoslovaškega in romunskega lesa. Tudi tranzit lesa skozi Trst v sme. ri proti Cipru je v zadnjem časit občutno upadel, to pa zaradi znanih političnih zapletljajev. ki so pred nedavnim zajeli otok. Med tržišči na Sredozemlju velja omeniti živahnost, ki jo je nedavno tega pokazala skupina u-voznikov iz Saudove Arabije, ki so v zadnjih tednih nakupili v Podonavju velike količine mehkega rezanega lesa. Les, ki ga bodo uvozili čez Damman in Djed-dah, bodo dobavitelji v veliki večini odpremili skozi Trst. Tržaški lesni trgovini v tranzitu se obeta tako vsaj delno nadomestilo za zgube, ki nastajajo v tranzitu v smeri proti Kuwaitu, Egiptu, Cipru, itd. resno težavo pri tem pa predstavlja pomanjkanje rednih zvez med tržaškim pristaniščem in čezmorjem. Na relaciji med Trstom in Djeddo vzdržuje namreč redno zvezo samo ena po morska družba, in še ta se pritožuje, da ima na progi prej zgubo kot dobiček (in to kljub dodatku 6 šilingov za kub. meter lesa, ki ga morajo plačati tržaški špediterji za blago, namenjeno v predvaja danes 27. t. m. ob 18. url Titanus Dyaliscope film: I LEONI SCATENATI (ZDIVJANI LEVI) Igrajo: CLAUDIA CARDINALE DANIELLE DARRIEUX MICHELE MORGAN JEAN CLAUDE BRIALY LINO VENTURA KlUO ■iiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii REKLAMA ALI RESNICA? CIay ne b« več nastopal na ringu? TOČKE SODNIKOV RUNDE Gl. sodnik B. Felix St. sodnik W. Lovett St. sodnik G. Jacobsen 1 C C C 2 L L N 3 C N C 4 L L C 5 L L L 6 C C C MIAMI BEACH, 26. — Novi svetovni prvak Cassius Marcellus Clay je danes na tiskovni konferenci izjavil, da premišljuje o možnosti, da bi se odpovedal športnemu udejstvovanju. Takoj je dodal, da se ne šali in mu ne ugaja boriti se, ne sprejeti in tudi ne dati udarcev. «Boksam zaradi denarja in ko si ga bom nabral dovolj, ne bom več nastopal« je izjavil Clay. Morda so tudi te izjave v propagandistične namene. Z druge strani se govori, da bo Clay nastopil v povratnem dvoboju z Listonom in da se namerava spoprijeti še z Dougom Jonesom In Eddiem Machenom. Vrh tega pa bo moral za dve leti služiti vojaški rok. iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiifrimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmmimiiitiuiiimiiiiiiii Preiskava in zaplemba nagrade MIAMI BEACH, 26. — Presenetljiv poraz Listona, pa čeprav je bil favorit v razmerju 7:1, je osupnil vse. Najbolj pa boksarsko komisijo Floride, ki je nemudoma odredila zaplembo vsote denarja, ki pripada Listonu Komisija je -tudi odredila zdravniški pregled premaganca, ki je odstopil od nadaljnje borbe zaradi izpaha ramena. Skupina osmih zdravnikov je Listona, ki so po dvoboju odpeljali v bolnišnico, C pomeni, da je sodnik prisodil rundo Clayu, L Listonu, N pa, da se je runda končala neodločeno. Ob prekinitvi dvoboja pa je bilo stanje po točkah naslednje: Gl. sodnik B. Felix 57:57 St. sodnik W. Lovett 58:56 za Listona St. sodnik G. Jacobsen 59:56 za Claya Po mnenju novinarjev pa bi bilo stanje v točkah 58:56 za Claya Od prvega udarca do t. k. o. PRVA RUNDA: Boksarja stopi-I z dvema udarcema. Prvak gre pota takoj odločno v akcijo. Liston novno v napad, vendar zaradi izvede prvi napad, a zgreši cilj, gibčnosti in hitrosti Claya udarci ker mu Clay gibčno kroži okoli' in se mu izmika. Močnemu udarcu prvaka Clay odgovori z levico in se nato hitro umakne. Liston skuša stisniti izzivača k vrvem, toda ta se dobro brani in odgovori pregledala in ugotovila, da ima boksar poškodbo na rami. Del mišičnega tkiva se je odlepil od kosti s posledicami, da je nastala tudi krvavitev. To je po mnenju načelnika zdravnikov boksarske komisije Floride dr. Alexandra Robbinsa dovoli huda poškodba, ki je Listona spravila v nemogoč položaj za obrambo. Vrh tega so Listonu napravili pet šivov, da so mu zaprli rano pod levim očesom. Glavni državni pravdnik floridske države Richard Gerstein je odredil preiskavo o nepričakovani zmagi Claya nad Listonom in je zahteval od boksarske komisije vse zapisnike in tudi zdravniške ugotovitve. Gerstein je izjavil, da bo izročil vse zapisnike in tudi poročila zdravnikov okrožnim zdravstvenim oblastem. ki bodo vse proučili in ugotovili če je morda potrebna še dodatna preiskava Kdo je prekinil dvoboj? Zdravnik boksarske komisije dr Robbins je zanikal, da bi prisilil Listona k odstopu Prokurator bivšega svetovnega prvaka Jack Nilon je kasneje potrdil, da je on odsvetoval Listonu, ki je hotel ponovno na ring, nadaljevanje borbe. To pa zato, ker je Liston komaj gibal roko. Liston st je ramo poškodoval že med treningom, a je upal, da ne bo posledic. In še nekaj izjav. Bivši svetovni prvak Ingemar Jo-hansson: nimam vtis, da ni Clay zmagal, temveč, da je Liston izgubil.)) Bivši svetovni prvak Rocky Mar-ciano: «Clay me je prijetno presenetil. Nisem mislil, da je tako zvit boksar. Njegove akcije so bile hitre in silovite. Clay se je brez dvoma zelo inteligentno boril.« Cus D’Amato, prokurator bivšega svetovnega prvaka Floyda Patter-sona, ki je dvakrat izgubil s k. o. z Listonom: «Tako bi se moral boriti Patterson. Udariti in se umakniti, udariti in se umakniti kot je storil Clay. Ce bi tako boksal, bi bil Patterson še danes svetovni prvak.« * * * LONDON, 26. — Evropski in britanski prvak težke kategorije Hen-ry Cooper je prvi boksar, ki je izzval Ciaya na dvoboju za svetovni naslov. Cooper, ki je videl dvoboj z Listonom s televizijskega ekrana, je takoj naročil svojemu prokuratorju naj telefonsko izzove Claya. V zvezi s presenetljivim porazom Listona je pripomnil, da še ni videl prekinitve dvoboja zaradi izpa ha ramena. «Sicer s tem nočem reči«, je pripomnil Cooper, «da je bila zadeva domenjena. Noben prvak namreč si ne zapravi po nepotrebnem naslov.« ki je dvakrat uspešno ubranil sve- m,,,,,,,.,-,.......................................................................................m........ tovno krono v borb. s Floydom ^ prvj četrtfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov ne zadenejo cilja. Clay je staino v obrambi, a ko se mu pokaže priložnost, ostro odgovori z dvema udarcema po bradi. Oba se besno spoprimeta in niti ne slišita gonga. DRUGA RUNDA: Clay skuša priti do Listonovega telesa, a ta ga prisili k vrvem. Mlajši boksar pa ne pade v past in se s pomočjo odlične igre nog izmaže iz stiska. Clay mu pleše okoli, a Liston ga vseeno zadene. Mladi iz-zivač mu odgovori in gong prekine izenačen dvoboj. TRETJA RUNDA: Clay se še nadalje poslužuje hitrosti in gibčnosti ter , večkrat napade z močnimi udarci nasprotnika. Po dveh udarcih je začel Liston krvaveti najprej iz nosa in nato še iz rane pod očesom. Kljub temu stisne izzivača v kot, a Ci*y se mu gibčno izmuzne in ga večkrat zadene z levico. Proti koncu runde se Listonu posreči prekiniti ofenzivo Claya, med katero ga je neusmiljeno obdeloval. ČETRTA RUNDA: Listonovi napadi z levico niso točni, zaradi česar Clay nima z obrambo težkega dela in mu celo stalno odgovarja. Oba boksarja sta si izmenjala več udarcev, a na koncu kroga Clay pobesni in Listona obsuje s točo udarcev z levico. PETA RUNDA: V začetku kaže. da ima CIay nevšečnosti z očmi. Liston izrabi stanje in napada Claya, ki se brani brez odgovora. Clay začne ponovno svoj ples po ringu, Liston pa ga zasleduje in ga tu pa tam tudi zadene po obrazu. SESTA RUNDA: Tokrat Clay prevzame pobudo v svoje roke in Listona večkrat zadene po obrazu in glavi. Njegov napad je oster in Liston je vidno v zadregi, še posebno, ker ponovno krvavi iz nosa. Kljub temu stisne Claya k vrvem, a ta mu ne prepusti pobude, temveč ga brez prestanka napada najraje z udarci po obrazu in glavi. SEDMA RUNDA: Liston se ni predstavil na ring in sodnik je prisodil zmago C!ayu s tehničnim K.O. Pattersonom, jo je moral tokrat prepustiti bolj živahnemu in gibčnemu Clayu. Bivši prvak se je poškodoval že med treningom, a je vseeno unal, da mu poškodba ne bo preveč škodila. Po 6. rundi pa ni mogel več in je moral na ukaz zdravnika ostati na svojem mestu in se tako predati Clayu, ki je tckrat doživel pravcato zmagoslavje lastne bahavosti. «Sem kralj sveta- je kričal Clay, .Rekel sem, da ga bom premagal v sedmih rundah.. To se je tudi zgodilo. Na podlagi pravilnika boksarske komisije Floride se je dvoboj Clay-Liston končal s tehničnim K.O. Zaključek je prišel nepričakovano, ker v prejšnjih rundah ni bilo videti, da bi bil svetovni prvak v zadregi. Čeprav ni pokazal boksa kot v dvoboju s Pattersonom, je večkrat šel v oster napad, pri čemer pa se mu ni nikoli posrečilo, da bi tekmeca kakor koli, kot so napovedovali izvedenci, spravil iz ravnotežja. Clay pa se je poslužil edine pravilne taktike, s katero je zaviral napadalnost Listona: do skrajnosti je izrabil svojo gibčnost in hitrost ter je na napade odgovarjal s hitrimi in nepričakovanimi udarci, posebno z levico. Že v prvi rundi se je znašel Clay v vodstvu, v drugi pa je Liston izenačil. V 3. krogu je izzivač navduševal gledalce z igro nog in z vrsto udarcev tako z levico kot z desnico, s katerimi je odprl dve rani Listonu in sicer na nosu in pod očesom. Te poškodbe niso nikakor motile Listona, ki je v 5. rundi brez prestanka napadal tekmica. V zadnji rundi pa je Clay ponovno prešel v napad in je zaradi številnih udarcev premočno prevladoval na ringu. MARIBOR, 26. — Medtem ko se bodo elitne smučarke iz raznih držav Evrope z «zlatima» francoskima sestrama Goitschel na čelu v soboto in nedeljo potegovale na smučiščih nad Mariborom za Pohorski pokal, bo jutri XIV. mednarodni mariborski slalom za moške. Tudi Italija bo prisotna na Pohorju s tremi državnimi reprezentanti Martinom Fillom, Enricom Senonerjem in Ivom Mahlknecktom. Precej močno predstavništvo so poslale CSSR, Madžarska, Švica, Zahodna Nemčija in štajerska, medtem ko bodo jugoslovanski tekmovalci branili klubske barve mežiškega Partizana, Celja in kranjskega Triglava. Naj večje zanimanje pa seveda vlada za nastop žensk v veleslalomu in slalomu. Včeraj je že prispela v Maribor znana belgijska tekmovalka De Blicquy Tudi japonski sestri Misuzru in Hideko Suzuki bosta tekmovali skupno s predstavnicami Avstrije, Belgije, Francije, Jugoslavije, Madžarske, Švice, Velike Britanije in Zahodne Nemčije. Inter-Partizan 2:0 (0:0) Jair in Mazzola strelca v drugem polčasu STRELCA: v 4’ d. p. Jair (I), v 44’ Mazzola (I). PARTIZAN: Soškič, Sombolac, Mihajlovič; Radovič, Jovanovič, Miladinovič; čebinac, Kovačevič, Hasanagič, Galič, Vislavski. INTER: Sarti, Burgnich, Facchetti; Tagnin, Guamieri, Picchi; Jair, Mazzola, Milani, Suarez, Szy-maniak. SODNIK: Stol/ (Avstrija). BEOGRAD, 26. — Nad 40.000 razočaranih gledalcev je moralo danes prisostvovati porazu Partizana v prvi četrtfinalni tekmi za evropski pokal prvakov. Beograjčani so morali pod težo dveh golov položiti orožje pred taktično boljšim Interjem, ki so je zagotovili dovolj gotovo prednost še pred nastopom na domačih tleh, ki bo 4. marca. Inter se je od vsega začetka poslužil defenzivne igre. V napadu so bili samo Jair, Mazzola in Milani in od časa do časa Suarez, medtem ko je Szymaniak igral defenzivno. Napadi Milančanov so bili v prvem polčasu redki, vendar ne brez nevarnosti za vratarja šoški-ča. Samo svojemu refleksu se mora vratar zahvaliti, če je prestregel oster strel Jaira v 18’, potem ko je temnopolti ((Milančan« spretno preigral srednjega krilca Jovanoviča. Domači so šele v 27’ poslali iiiiiiiiiiiiiiliiiimiiiiiiinimiiiiiiiiiiHimnuui**,,,,,nMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiil /Z KOPRSKEGA OKRAJA Na sliki: Pohorju. proga za slalom na Prijateljske tekme pred začetkom prvenstva Nogometaši koprskega okraja se pridno pripravljajo na začetek prvenstvene sezone. Delamaris je igral prijateljsko tekmo s piranskim Sidrom in zmagal s 5:2. Koprski nogometaši so se pomerili 3 članom republiške lige Olimpom iz Celja in dosegli neodločen izid 2:2. Zanimivo je, da so gostje vodili že z 2:0, v drugem tfelu igre pa so bili domači v veliki premoči. Gorica se je doma pomerila s kranjskim Triglavom in izgubila prvi strel na gol Interja, toda Kovačevičev strel je bil prešibek, da bi ukanil vratarja vrste Sartija, ki je za tem brez težave ubranil strela Galiča in Miladinoviča. Ce bi bil Galič v 21’ samo malo hitrejši in spretnejši bi se kljub gosti obrambi Milančanov vendarle zatresla Sartijeva vrata. Začetek drugega polčasa je prinesel nepričakovano presenečenje. V 4’ je zviti Jair po dvojni zamenjavi žoge z Mazzolo preigral Jovanoviča in iz neposredne bližine prisilil šoškiča na predajo. Po tem golu je tekma postala bolj živahna. Domači so sklenili z ostrimi napadi ponovno vzpostaviti ravnotežje, kar pa se jim je zaradi izvrstne obrambe Herrerove enajstorice ni posrečilo. V 30’ je Galič zapravil zadnjo priložnost, da bi popravili rezultat. Proti koncu igre so Milančani, zadovoljni z rezultatom, zaigrali za občinstvo in z medsebojnim spretnim podajanjem pokazali svoje mojstrovine. Minuto pred koncem je Mazzola s spretnim driblingom preigral tri obrambne igralce domačih in drugič «matiral» šoškiča. S tem je bil postavljen končni rezultat 2:0 (0:0). V moštvu zmagovalcev so bili najboljši Facchetti, Tagnin, Guarneri, Jair, Suarez in Mazzola, med domačimi pa so se najbolj potrudili Sombolac, Miladinovič in Kovačevič. B. B. z 0:1. Rezultat ne ustreza dogodkom na igrišču, saj so bili domači enakovredni na igrišču in so med drugim zastrcliali tudi enajstmetrovko. Prva polfinalna tekma za istrski zimski pokal med Bujami in Istro iz Pulja se je končala z zmago Istre z 1:0. Bujčani so se prav dobro upirali članu druge zvezne lige, res pa je tudi, da so imeli prednost domačega igrišča. * * * V Ilirski Bistrici so organizirali zimski košarkarski turnir. Kakor je bilo pričakovati, je prvo mesto zasedel ’ domači Lesonit, ki je v finalu premagal postonjski Nanos z tesnim izidom 49:43. Tretje mesto pa je zasedel Tolmin, ki je premagal Sežano 51:40. Sneg na Tridentinskem Pokrajinska Ustanova za turizem iz Tridenta nam sporoča stanje snega v vseh zimskošportnih središčih pokrajine. Podatki se nanašajo na 26. 2. 1964. Kjer podatki manjkajo, pomeni, da jih PUT za ta dan ni prejela. V vseh omenjenih krajih so številne žičnice, sedežnice, skilijti. KRAJ CM KRAJ CM PRIJATELJSKA ODBOJKA Gasilci 3 Bor 1 Sinoči je bila med gasilci in Borom prijateljska tekma v odbojki. Zmagali so prvoligaški gasilci s 3:1 (15:11, 12:15, 15:9, 15:12). Igra je bila lepa in živahna ter vseskozi napeta. Najboljši je bil tretji set, ko je prišlo do razburljivih prizorov, ko so na eni in drugi strani mreže odlično branili večkrat zapovrstjo močno tolčene žoge. Andalo • Monte Paganella 25/110 (1 ž; 21; 7 sl) Baselga dl Pini — (2 sl) Campitello di Fassa • Col Rodella 15/50 (4v; 5sl) Canazei alia Marmolada 15/75 (1 ž; 4 v; 9 sl; ls) Castello Tesino • Čelado — (1 sl) Cavalese . Passo di Lavazč —/25 (8 sl) Fai • Monte Paganella — (2 ž; 4 sl) Folgaria - Sommo Alto 20/55 (lv; 4sl; 1 s) Lavarone • Vezzena 20/40 (lv; 3sl) Madonna di Campiglio 35/80 (3ž; lt; 2v; 9sl; 1 s) Male • Dimaro • Ossana — (3 sl; 2 s) Malosco — (1 sl) Moena . Passo San Pellegrino —/35 (lv; 6sl) Molveno • Pradel —/35 (2 v) Monte Bondone 25/80 (21; 5 v; 3 sl) Passo del Broccon — (2 sl) Passo della Mendola • Monte Penegal 30/45 (1 sl) Passo del Tonale • Passo Paradiso 90/170 (lž; lt) Passo di Costalunga 15 (lv; 2sl) Passo Pian delle Fugazze 40 (-) Passo Pordoi 50 (lž; 2v) Passo Rolle 55 (lv; 6sl; 2s) Passo Sella 50 (2 v) Peio 30 (lž; 3 sl) Pinzolo ■— (1 sl) Pozza di Fassa ■ Monte Buffaure 5/30 (lt; 3sl) Predazzo • Bellamonte — (3sl; ls) Primiero — (1 sl) San Giacomo di Brentonico —■ (1 sl) San Martino di Castrozza 20/12® (lž; lt; 3v; 5sl; 2s) Serrada - Dosso Martinella 25/55 (lt; 2sl) Vigo di Fassa • Ciampedic -Gardeccia 5/30 (lž; 2sl) Ziano ■ Panchik di Fiemme — (2 sl) I — žičnica; t — teiekabina; v — vlečnica; si — skilift; s — skakalnic* ♦0*0*0*040*0*0*0*040*040*0*040*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*040404040*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0«0*0*0*0 *0»0»0*0*0*0*0*0»0»0>*o* *0*C>*0*0^0*0*0*0*0*-0*0*0*0*0*0»C5*0*0*0*C? I :::::::::::::::: J. S TEINBECK ........... mu je Vendar?« ROBBIE Iiiiii:':::::: John Whiteside Je stresel miss Morgan za roko: «še nikoli nismo tukaj imeli učiteljice. ki bi držala lepši red,« ji je dejal prijazno. «Mislim, da bi bili v zadregi, če bi vedeli, kako zelo vas imajo otroci v čislih.« »Saj so pa tudi čudoviti!« je skromno dejala miss Morgan. «Res zelo so pridni.« «Seveda,» ji je pritrdil John Whiteside. «Kaj pa dela mali Maltby?» »Oh, to je zelo živahen deček. Nenavaden otrok. Mislim, da je zelo inteligenten.« »Na seji smo govorili o njem, miss Morgan. Saj veste, njegovo družinsko življenje ni, kot bi moralo biti. Opazil sem, da ubogi fant nima skoraj ničesar na sebi.» «No, ja ... razmere seveda niso povsem normalne,« je dejala miss Morgan previdno, kajti vedela je, da mora Juniusa braniti. «Toda slabe, veste, slabe niso.« »Kupili smo fantu nekaj starih oblek, in če ga hočete poklicati, mu jih bomo dali.« Potem je stal Robbie pred njimi. Nepočesani lasje so mu padali na čelo in njegove oči so se še svetile od divje igre na prostem. Člani šolskega odbora so ga dobrohotno opazovali in se trudili, da ne bi preveč očitno motrili njegovih o-guljenih oblek. Robbie se je plaho oziral okrog sebe. »šolski odbor ti hoče nekaj podariti, Robert,« je dejala miss Morgan. Potem Je stopila predenj predsednica odbora miss Munroe !n mu položila v roke zavoj »Kakšen čeden majhen deček!« Robbie je položil zavoj previdno na tla in sklenil roke na hrbtu. »Odpri zavoj, Robert!« je de jala miss Munroe. »Kje pa je tvoja olika?« Robbie jo je čemerno pogledal. «Ja,» je dejal in odvezal vrvico. Srajce in hlače so ležale razgrnjene pred njim. Brez razumevanja je strmel vanje. Nato se je nenadoma zavedel, kaj pomenijo. Obraz mu je zalila rdečica. Kot ujeta žival je plašno pogledal okoli sebe in že je šinil skozi vrata. Na tleh Je ostal kupček oblek. Miss Munroe se je vprašujoče obrnila k učiteljici: «Kaj ••V: »Mislim, da ga je sram,« je ji; odvrnila miss Morgan, jij «Toda zakaj? Kaj nismo bili jjj prijazni z njim?« jij Miss Morgan Ji je poskušala ..ji; razložiti in se je pri tem ved- .... no bolj jezila. «Ker, vidite... sploh ni vedel, da je reven, dokler ...» Kmalu nato so se začele počitnice. Miss Morgan jih je hotela preživeti v Los Angelesu. Ko je neko popoldne čakala na avtobus, je zagledala nekega moža in majhnega dečka. Nosila sta cenene nove obleke in hodila, kot da bi imela ranjene podplate. JCo sta se ji približala, je miss Morgan natančneje pogledala fanta in spoznala v njem Robbieja. Imel je nesrečen in čemeren obraz. «Robert!» je vzkliknila miss Morgan, «kaj se je zgodilo? Kam greš?« Odgovoril Ji je Robbiejev spremljevalec. »V San Francisco greva, miss Morgan.« Prestrašeno ga je pogledala. Bil Je Junius Maltby. Zrl je vanjo s pogledom globoke nepomogljl-vosti. «Gresta na počitnice?« je vprašala miss Morgan. «Ne,» Je odvrnil Junius. «V mesto greva za stalno. Knjigo vodja sem, miss Morgan, ali vsaj bil sem to pred dvajsetimi leti, preden sem moral prevzeti farmo svojega očeta. In zdaj, zdaj se vračam v mesto in v službo.« Njegov glas je zvenel žalostno in izmučeno. »Toda, zakaj vendar? čemu iskat službo?« «Glejte,» je začel brez ovinkov, «niti pojma nisem imel, da fantu škodujem. Na kaj takega nisem nikoli pomislil. Pa bi bil moral vedeti. Saj vendar tudi vi menite, da fant ne sme odraščati v revščini? Saj razumete to, kajte? Nisem vedel, kaj ljudje govore o meni.« Miss Morgan je bila zelo razburjena. šlo Ji je na jok. »Menda vendar ne verjamete vsega, kar so vam pripovedovali neumni ljudje?« Junius jo je začudeno pogledal. «Seveda ne. Toda saj vendar veste tako dobro kot jaz, da otrok ne sme odraščati kot divja žival, kajne?« V daljavi se je prikazal avtobus. Junius je pokazal na svojega sina. «Ni hotel zraven. Zbežal je in se skril v gričih, šele včeraj ponoči sem ga našel. Veste, predolgo je živel kot divja žival. In potem, miss Morgan, saj se sploh ne ve, kako lepo bo v San Franciscu.« Avtobus je obstal. Junius In Robbie sta vstopila In se usedla čisto zadaj. Miss Morgan je že hotela sesti k njima, pa si je premislila. »Seveda,« sl Je dejala, «seveda hočeta biti v tej uri sama.« KONEC. T. E. BROOKS NEPOVABLJENI GOST Noč je bila temna, vetrovna in lilo le kot iz škafa. Mlada žena za volanom se j' na vso moč trudila, da je ne bi zaneslo z asfaltne ceste, ki jo je komaj videla pred seboj, če ne bo kmalu konec neurja, sploh ne pridem danes domov, je premišljevala. Edward bo v skrbeh, ker bi morala biti doma že pred nekaj urami. Hotela mu je telefonirati, pa je bila linija prekinjena. Zmanjšala je hitrost in se čez nekaj časa ustavila. Odprla je okence in veter ii je pognal v obraz curek dežja. Vsa je vztrepetala, spet zaprla okence ter se obrnila k volanu. Saj to neumno potovanje v Northport sploh ni bilo nujno potrebno, je pomislila. In morda je bilo bedasto tudi to, da se je vrnila h gledališču... Spet je pognala avtomobil. Oči so jo bolele od napenjanja, da ne bi prezrla hele črte, ki se je vlekla po sredini cestišča. Vsak čas je črta Izginila in se čez trenutek spet pojavila. Nenadoma pa je povsem izginila in prednji del avtomobila je odskočil. Kolesa so se vrtela v prazno in dolbla cd dežja razmehčano zemljo. Očitno je zdrsnila z asfaltne ceste. Zavrtela je volan in pritisnila na plin. Motor je zarohnel, toda avtomobil se ni premaknil z mesta. Desno kolo se je pogreznilo še globlje v zemljo. »Prekleti dež!« je vzkliknila vsa obupana, še kake pol ure je ostala v vozilu in čakala, da bi prenehalo deževati, da bi pripeljal kdo mimo, da bi se zgodilo kar koli... Toda deževalo je vse močneje in Silvija je začutila, da Ii trepečejo roke in drhti vse telo. Stopila je iz avtomobila. Na trdih tleh se je počutila varneje. Stopila je okrog vozila in se odpravila po cesti. Svetloba avtomobilskih reflektorjev je postajala vse šibkejša in večkrat se Je morala ustaviti, da je našla pot. Brez avtomobila, brez rohnenja motorja se ji je zdela noč še st.raš-nejša. Nikjer svetlobe, nikjer nobene hiše. Ali je mogoče, da tod ni nobenega naselja? je premišljevala. Potem se je spomnila, da je zaradi nevihte prišlo do preki- nitve električnega toka. Morda je v bližini kaka hiša, samo da je ne more videti. šele ko se je začela spotikati ob kamenje, je ugotovila, da je zašla z asfaltne ceste na stransko pot. že se je hotela vrniti, ko je zagledala v daljavi, ki je ni mogla preceniti, drobno lučko. Pospešila je korak, ne da bi svetlobo izgubila izpred oči. Kake četrt ure je hodila, ko se je znašla pred lučjo, ki Je prihajala skozi eno ,od oken hiše. Zagledala je bele stopnice vile in se pognala prek vrta k vhodnim vratom. Kak trenutek je zastala, da je prišla do sape. Bila je mokra do kože in z las ji je curljala voda. Nato je dvignila roko in potrkala. Nestrpno je prisluškovala. ali se bo znotraj kaj zganilo. Veselje, ki ga le občutila ob pogledu na hišo, je zamenla! nemir. Zakaj nihče ne pride? V hiši je vendar luč. Zakaj ji torej ne odprejo?'Pritisnila je na kljuko In z olajšanjem ugo tovila, da so vrata odklenjena. Odprla jih le. toda le za pol metra. Dalje ni šlo. Bilo je dovolj, da je lahko vstopila. Predsoba Je bila temna. Silvija Je naredila korak, toda zadela je ob neko reč, ki je ležala na tleh. Ob nekaj, zaradi česar ni mogla bolj odpreti vrat. Naglo je skočila nazaj, kot da bi jo odbila vzmet. Naslonila se je na vrata, ki jih je veter zaprl. Polagoma so se oči privadite na temo. Videla je, da je n» tleh človek. Zbraia je ves P°" gum, segla po njegovi roki >n mu otipala žilo. Tako je bila vznemirjena, da ni zaslišala korakov. V predsobi je zadonel miren glas: »Dober večer. P0-spodična. Komu se imam zahvaliti za vaš obisk?« Silvija se Je zdrznila, obrnila glavo in zagledala dolgo človeško senco. Nekje na njeni sredini se je nekaj svetlikalo. R& volver. «Kdo..'. kdo ste?« je zajecljala, z muko zatirajoč v sebi grozo, ki jo je vse bolj prevzemala. »Moje ime je Caldwell,» le odgovoril neznanec ljubeznivo-*To bi vas moral vprašati J®?; ker ste, če se ne motim, pri«1’ na malce nenavaden način v mojo- vilo.« Silvija Je pogledala dol?'1}® in zagledala koščen obraz, * se Je odbijal od teme. Misli s se JI povrnile k človeku n® tleh. Začutila je njegov pu‘z-Torej Je še živ. »Toda, zakaj... zakaj držb® revolver v roki?« ga je vpr®' šala. (Nadaljevanje sledi) UREDNIS1 VO: TRST - UL. MONTECCH1 6- II. TELEFON 93-808 in 94-63» - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: v: Za vsak mm v širini enega stil. Telefon 3382 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telelon 37-338 NAR<^N IN A: mesečna »O® dr -n.Y"aprr^.'blian& letna 2 250 Ur polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 Ur — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din. poUetno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT DZS, Lj ^ Start tre 3/1 telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglaso GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 • olpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaške in goriške pokrajine Stari trg 3/1.. telelon lezoči p narofia“prl ^ T mb druglh ItallJe pri ..soclelfe PubbUcitk Italianao. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst