PRIMORSKI DNEVNIK je začel ‘izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. pnmor Cii. ~ /, 5 76 A A TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/^ • t | Nf>B^SLOVN1 38020000 srebnj««-5*1 ggio 1 32-535723 -in' pi ncMP qpica "S>oo i M i &1'- Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 242 (13.775) wctrieK, 25. oktobra 1990 V Sloveniji nekateri krogi Demosa vse bolj odločno za odcepitev Slovenska vlada ne zagovarja povračilnih ukrepov za Srbijo Z dodatnimi davki Srbija dejansko legalizirala omejevanje gospodarskih tokov - Pri vsem tem naj bi bila v končni fazi najbolj prizadeta Srbija BOGO SAMSA LJUBLJANA — Slovenska vlada včeraj ni razpravljala o srbskih ukrepih. Sklenila je počakati, pretehtati ukrepe in ukrepati, ko bodo znane še podrobnosti. Poudarila pa je svojo izvozno usmerjenost in tržno naravnanost, zaradi česar ne predvideva takojšnjih privlačnih ukrepov. Sklep srbske vlade je v bistvu samo legalizacija omejitve gospodarskih tokov, ki so jo sprejeli lanskega decembra zgolj s političnimi sredstvi in politično obrazložitvijo; tokrat so jih razširili tudi na Hrvaško. Podpredsednik vlade Jože Mencinger je bil redkobeseden in odločen. Pred odhodom na štirinajstdnevno potovanje v ZDA je dejal, da srbski ukrepi ne bodo škodovali Sloveniji, temveč sami Srbiji. Argumentacija je preprosta in prepričljiva: blokado so uvedli že lani in Sedaj so kupovali samo tisto, kar so bili prisiljeni kupovati. Prisiljeni bodo tako ravnati še vnaprej, toda kupci bodo morali poleg cene slovenskega (ali hrvaškega) blaga plačati še dodatni davek, ki ga bo predpisala Srbija. To bodo poravnali srbski kupci, ki bodo imeli na trgu dražje blago. V obratni smeri so stvari še jasnejše: Slovenci bodo kupovali srbsko blago po enakih cenah in v enakih količinah kot dosedaj. Nič se pa ne bo spremenilo, če ne bodo tudi slovenski »jastrebi« zahtevali takojšnje povračilne. ukrepe, katerih gospodarski učinek bi bil samo ta, da bi bilo blago za toliko dražje, za kolikor bi se zvišal prometni davek ali kaka druga davščina. Pritisk na izvoz slovenskih izdelkov na zahod pa je samo pozitiven. Minister Mencinger je torej optimist, toda ne zanika povsem negativnih učinkov, o katerih je včeraj takoj po seji vlade spregovoril minister za trgovino Maks Bastl. Tudi on je odločno proti povračilnim ukrepom proti drugim jugoslovanskim republikam in tudi Srbiji in za tržno usmerjenost v tujino. Sklicuje se na že uveljavljeno prakso političnega omejevanja trgovine med Srbijo in Slovenijo. Včeraj se je zanimal pri zveznem sekretarju za trgovino, ki je del ukrepov ocenil kot odgovor na dumpinški uvoz kmetijskih pridelkov iz tujine; ti ukrepi so uperjeni predvsem proti Markovičevi vladi. Toda prometni davki .in njihovo zaostrovanje so nekakšna carina, ki bo gospodarsko prizadela Slovenijo. Minister je povedal, da Slovenija pol lastnih izdelkov porabi sama, 16% izvozi na tuja tržišča, 23% pa proda na jugoslovanskem trgu. Od tega odpade na Srbijo 8-9%. Podob- na je struktura slovenske potrošnje: 62% naredi sama, 12% uvozi in 25% kupi na jugoslovanskem tržišču, od tega 9% na srbskem. Nakupi niso noben problem, blaga, surovin, polizdelkov in končnih izdelkov je na tujih trgih dovolj, pogoji so ugodni. Težave so s prodajo lastnih izdelkov, saj je vso Jugoslavijo in tudi Slovenijo zajela gospodarska kriza in se proizvodnja stalno znižuje. Zaradi tega velja načelna slovenska orientacija, da je treba prodreti na tuja tržišča. Minister je navedel konkreten primer, kaj bi pomenil izpad nakupov slovenskega blaga na srbskem trgu. Kolikor bi se nakupi industrijskih izdelkov znižali za 20%, bi se Slovenska industrijska proizvodnja zmanjšala za 3%. Ta odstotek je boleč, saj se industrijska proizvodnja stalno znižuje. Letos se je že kar za 9 odstotkov. Toda pri tem je treba upoštevati, da se prodaja na makedonsko, kosovsko in srbsko tržišče stalno zmanjšuje, predvsem zaradi likvidnostnih težav. V teh republikah ni denarja in so postale zelo slabe in nezanesljive plačnice. Na tiskovni konferenci je bilo slišati dokaj NADALJEVANJE NA 2. STRANI Prizadetih 1,5 milijona ljudi Palestinci zdaj zaprti na »ozemljih« JERUZALEM — Prvič po zasedbi Gaze in Cisjor-danije je Izrael včeraj odredil popolno zaprtje zasedenih ozemelj: poldrugi milijon Palestincev, od katerih 450 tisoč služi kruh v Izraelu, ne bo mogel zapustiti teh ozemelj. Kdor ne spoštuje ukrepa, tvega, da ga zaprejo za eno leto. Še ni znano, kako dolgo bo veljal ukrep, ki ga je izraelska vlada sprejela »zaradi nenavadno krutega vala nasilja« (kot je izjavil obrambni minister Arens) in proti palestinski »vojni nožev«. Preklicali naj bi ga verjetno, ko bo končalo žalno obdobje, s katerim Palestinci častijo spomin bratov, ki so umrli v pokolu na kraju mošej 8. oktobra. Ukrep pa bi lahko že v desetih dneh izstradal Palestince, ki si služijo kruh v Izraelu. Zaprtje zasedenih ozemelj pa je za liderje intifade kljub temu neke vrste zmaga, saj je Izrael na ta način prvič priznal, da zasedena ozemlja niso del izraelske države. Zaprtje zasedenih ozemelj pa je včeraj še zaostrilo napetosti, zlasti med Palestinci. Palestinski ekstremisti se naraščanja napetosti veselijo, ker po njihovem mnenju napoveduje izbruh oboroženega boja proti Izraelu. Od vsepovsod pa prihajajo tudi zaskrbljeni glasovi, ki v ukrepu vidijo bankrot vsakršne mednacionalne sprave in izraelske konservativne vlade. Kljub vsemu pa prihaja iz Jeruzalema tudi pozitivna vest: sodstvo je izpustilo palestinskega liderja Husseinija, ki so ga aretirali pod obtožbo, da je 8. oktobra pozival Palestince, naj se znesejo nad Židi. V finančnem zakonu tudi sredstva • v« • za manjšim Socialisti polemični do predsednika vlade zaradi imenovanja novega direktorja S1SMI Andreottijev poseg v poslanski zbornici ni odstranil dvomov glede Morovih pisem RIM — Demokrščanski poslanec Sergio Coloni je imel v okviru komisije za proračun v poslanski zbornici več srečanj z ministrom Cirinom Po-jhicinom in podtajnikoma Cristofori-jem in Rubbijem, na katerih so govori-o spremembah finančnega zakona in 0 vladnih predlogih, ki neposredno zadevajo Trst in Furlanijo-Julijsko krajino. V zvezi s tem so se dogovorili, da bo v finančnem zakonu potrjen finančni Prispevek za slovensko manjšino v ^urlaniji-Julijski krajini in italijansko Narodnostno skupnost v Istri. Prav tako je predviden reden prispevek za tržaško pristanišče (dobi ga tudi Ge-Neva), zagotovljenih pa naj bi bilo Ufh 5 milijard za Center za znanstve-ne raziskave. ^ svojem tiskovnem sporočilu de-Ntokristjanski poslanec še navaja, da naj bi se že v naslednjih dneh pogo-varjal tudi za odobritev ustreznih fi-Nančnih sredstev za dela v tržaškem Pristanišču. RIM — »Ni otipljivih dokazov, da bi lahko sklepali, da je bil del Morove dokumentacije postavljen v skrivališču Rdečih brigad v Ulici Monte Nevoso po preiskavi, ki je bila izvedena leta 1978. Sicer obstaja možnost, da del pisem bivšega predsednika KD še ni prišel v roke preiskovalcem.« To so glavne misli, ki jih je ministrski predsednik Giulio Andreotti (na sliki AP) povedal včeraj na zasedanju poslanske zbornice, kjer je tekla razprava o najdbi Morove dokumentacije v milanskem skrivališču Rdečih brigad. V petiinštirideset minut dolgem posegu je Andreotti objasnil pogled vladne večine v zvezi s tem kočljivim vprašanjem, glede katerega so se sprožile številne polemike in ugibanja o delovanju preiskovalnih organov ter nekaterih zakulisnih »režiserjev«. Andreottijeva obrazložitev je zadevala tudi zamenjavo direktorja SISMI Martinija z generalom D'Ambrosiom, kar je sprožilo nezadovoljstvo socialističnih predstavnikov vlade, ki so predsednika kritizirali za samovoljno odločitev in v znak protesta za nekaj časa zapustili zasedanje poslanske zbornice. O polemikah v zvezi z delovanjem generala Dalla Chiese je Andreotti podčrtal, da so žaljiva nekatera podtikanja, češ da je general določene Morove dokumente skril. Na podlagi zaključkov sodnih preiskovalnih organov izhaja, da ni prišlo do nikakršnih nepravilnosti in zato so sumničenja nekaterih posameznikov, kakor tudi dela sredstev javnega obveščanja iz trte zvita. V času Morove ugrabitve, je dejal Andreotti, so bile storjene vse poteze, da bi rešili življenje političnega veljaka. Jasno pa je, da so se odgovorni politični dejavniki zavedali izrednega stanja in nevarnosti, da bi s popuščanjem ugodili »politiki« Rdečih brigad. Andreottijev poseg v poslanski zbornici je sprožil dokajšnje nezadovoljstvo predvsem v socialističnih vrstah. Predsednik PSI v poslanski zbornici Nicola Capria je dejal, da nihče ni pričakoval, da bo Andreotti priznal krivdo predvsem takratnega vodstva KD, kar vsej zadevi daje še večjo negotovost. O teh vprašanjih je včeraj tekla beseda tudi na programski konferenci KPI v Rimu, kjer je za govorniški pult stopil sam Morov sin Giovanni. Ugotovil je, da dogodki zadnjih dni ne prispevajo k odpravljanju dvomov, ki obstajajo v zvezi z ugrabitvijo in ubojem demokristijanskega političnega predstavnika. Milan in Napoli le izenačila Štiri zmage, tri neodločeni rezultati in prav toliko porazov je obračun sinočnjih tekem italijanskih in jugoslovanskih nogometnih klubov v evropskih pokalih. Italijanska predstavnika v pokalu prvakov Milan in Napoli sta se morala zadovoljiti z neodločenim izidom na domačem terenu, zaradi česar jima bo v Belgiji, oziroma SZ v povratnih tekmah še trda predla. Odlično se je v tem tekmovanju izkazala Crvena zvezda, ki je slavila s 3:0. V pokalu pokalnih zmagovalcev sta obe italijanski ekipi, Juventus in Sampdoria, zmagali v gosteh. V gosteh je v pokalu UEFA slavila tudi Atalanta, medtem ko je Roma izenačila proti Valencii. Bologna in Inter sta bila poražena, prav tako tudi Partizan, ki je izgubil prav v zadnji minuti. Na sliki (AP): David Platt (levo) je dosegel za Aston Villo drugi zadetek proti Interju. Komisija ES ukrepala proti zaprtju meje STRASBOURG — Evropska komisija v Strasbourgu je včeraj sklenila, da uvede disciplinski postopek proti Italiji zaradi blokade tovornjakov, ki jo je uvedel minister za prevoze Bernini. S tem v zvezi je evropski komisar za prevoze Karel Van Miert ugotovil, da gre za kršitev pravilnika Evropske skupnosti, ki zagotavlja prosto kroženje blaga. Italijanska zapora namreč v bistvu onemogoča avtoprevoznikom ostalih dežel skupnosti, da bi se prosto premikali iz Avstrije v Italijo. O teh vprašanjih bo tekla beseda na srečanju ministrov za prevoze dvanajsterice, ki je najavljeno za torek, 30. oktobra. Na njem naj bi izglasovali tudi nov okvirni načrt za prevozništvo. Bencin odslej’ 50 lir cenejši RIM — Z današnjim dnem bodo italijanski avtomobilisti deležni manjšega prihranka pri nakupu bencina. Z odredbo ministrstva za industrijo se bo namreč cena super bencina zmanjšala za 50 lir in bo odslej za liter goriva treba odšteti 1.555 lir (doslej je liter bencina veljal 1.605 lir). Ob bencinu bodo z današnjim dnem pocenili tudi ostali naftni derivati. Liter plinskega olja .bo veljal 1.104 lir (1.136), neosviče-ni bencin bo stal 1.506 (1.555), normalni bencin pa 1.505 lir (1.555). Pocenitev naftnih derivatov je posledica evropskih tržnih cen nafte, katerim se mora prilagoditi tudi Italija. Š tem v zvezi je finančni minister Formica dejal, da je zavrnil predlog, da bi razliko cene bencina namenili državni blagajni. To pomeni, da bodo italijanski avtomobilisti s pocenitvijo prihranili 1.500 milijard lir. Zmerne reakcije v Italiji na predsednikove izjave o KPI in levici Cossiga v britanskem parlamentu potrdi potrebo po skupni Evropi Francozi potrjujejo zvestobo protiiraški fronti Sadamova strategija je bila neučinkovita LONDON — Predsednik Cossiga nadaljuje svoj obisk v Veliki Britaniji. Včeraj se je sestal z opozicijskim lider-jem Neilom Kinnockom, v Westminstrski palači (na sliki AP) je imel govor, ki so ga britanski parlamentarci zelo odobravali, sredi dneva pa se je srečal s premierko Thatcherjevo. Njun pogovor se je v glavnem sukal okrog evropskega vprašanja oziroma združene Evrope, ki je po mnenju italijanskega državnika »neizpodbitna želja vseh demokratičnih Evropejcev«. S Thatcherjevo sta se pogovarjala tudi o procesu monetarne enotnosti v Evropski skupnosti, dialog pa sta razširila tudi na aktualna mednarodna vprašanja. Politični del obiska v Veliki Britaniji se je dejansko zaključil sinoči, ko je Cossiga gostil poleg Thatcherjeve tudi druge predstavnike britanske vlade in kraljeve družine. Odmevi na izjave o komunistih se še niso polegli, ko je predsednik na včerajšnji tiskovni konferenci podal nekakšno repliko svojih ocen o italijanski in evropski levici ter o njenem neizbežnem napredovanju. »Povedal sem, kar mislim in govoril sem o stvareh, v katere verjamem,« je potrdil Cossiga potem, ko ga je neki italijanski novinar opozoril na »nevarnost« reakcij v Italiji. Resnici na ljubo je treba povedati, da so doma najostreje reagirali misovci. Rauti je, da »predsednikove izjave niso samo groba kulturna, politična in zgodovinska napaka, pač pa nerodno vmešavanje v strankarsko dejavnost« in da je Cossiga (pozitivno) ocenjeval stvari, ki jih še ne pozna, v kolikor še ne obstajajo (mislil je na Occhettov politični program). Vse ostale stranke, ali skoraj vse, pa so bile nad Cossigo-vimi izjavami bolj ali manj ugodno presenečene. Na sinočnji tiskovni konferenci pa je predsednik le nekoliko razširil tematiko; govoril je o primeru Moro, ob tem pa je bil vidno ganjen, o možnosti predčasnih volitev, z občutnim negativnim prizvokom je govoril o dosedanjem boju proti mafiji, v katerem je vse preveč strateške teorije in odločno premalo dejanskih ukrepov. BAGDAD — Sadamova nova »dvojna« taktika, s katero želi vsiliti svetu svojo rešitev zalivske krize, se je za sedaj izjalovila. S postopnim osvobajanjem talcev, zlasti francoskih, in s svojimi mističnimi vizijami je iraški diktator izzval doslej samo nejevoljo in dejansko utrdil protiiraš-ko fronto. V .Iranu so včeraj namreč izrazili zaskrbljenost nad dejstvom, da si Sadam »lasti« preroka in potrdili, da je treba na zalivskem območju vzpostaviti isti red, kakršen je vladal pred iraško zasedbo Kuvajta. Po drugi strani pa so tako v Savdski Arabiji kot v Franciji včeraj ostro zavrnili kritike, da so popustili Iraku in potrdili svojo »zvestobo« mednarodni protiiraški politiki, ki zahteva brezpogojni umik Iraka. 'Francoska vlada je včeraj zavrnila vsako natolcevanje zahodnih zaveznikov. Francoski premier Rocard je poudaril, da je Irak samoiniciativno odločil, da osvobodi francoske talce in da Francija nikakor ne bo nasedla iraškim poskusom, da razbije mednarodno fronto. Zaradi tega ne bo poslala v Irak vladne delegacije, ki naj bi »pomagala iraškim oblastem, da organizirajo povratek v Francijo,« kot se je glasilo iraško vabilo. Kljub tem zagotovilom pa so iraški veljaki še včeraj skušali zavesti v past Francoze z izjavami iraškega veleposlanika v Parizu Abdula Razaka Al-Hašemija. Le-ta naj bi v intervjuju izjavil, da sta se Francija in Irak sporazumela za povratek francoskih državljanov. Afera okrog povratka Francozov, pa je v teh dneh zaustavila vse tiste, ki so tako ali drugače načrtovali potovanje v Irak. Nemški kancler Kohl je ostro kritiziral take pobude, tako da je sam Willy Brandt začasno odložil potovanje. Potovanju pa naj bi se ne odrekla delegacija grške socialistične stranke. Postopno osvobajanje talcev pa se nadaljuje. Včeraj je Irak zapustilo 25 Portugalcev, Sadam pa je prosil iraški parlament, naj vzame v pretres možnost, da bi izpustili tudi 700 Bolgarov. Savdski kralj Fahd pa je včeraj pojasnil nedavne izjave obrambnega ministra Sultana o možnosti, da »neka arabska država podari drugi arabski državi del svojega ozemlja«. Fahd je poudaril, da se Irak mora brezpogojno umakniti in da Kuvajtu mora spet zavladati emir Jaber. O tem, da je še nekaj možnosti za politično rešitev krize, pa je prepričan Gorbačovov svetovalec Primakov, ki je včeraj odpotoval na Bližnji vzhod. Včeraj je prispel v Kairo, v naslednjih dneh pa bi moral obiskati še Savdsko Arabijo, Sirijo in Irak. Nepotrjene pa so nazadnje vesti, da je Sadam začel umikati čete iz severnega Kuvajta, kot se je govorilo v ponedeljek. Med komunisti manj predsodkov o imenu število kongresnih resolucij pa narašča RIM — Kongres KPI - Stranke demokratične levice - bo od 29. januarja do 2. februarja v Riminiju. Glede novega imena in simbola so se na včeraj-šnem zasedanju centralnega komiteja v glavnem strinjali vsi. Razhajanja pa obstajajo na drugih ravneh; strankina večina se bo danes ponovno sestala, da bi preverila možnost enotne resolucije za vse podpornike Occhettove prenove oziroma možnost skupne preambule na to temo in raznosmernost politične linije. Razhajanja in diver-genčnosti pa obstajajo tudi na nasprotnem bregu, kjer prav tako iščejo možnost skupne resolucije. Cossutta se vroče zavzema za to, podpira pa ga vseh osemnajst senatorjev, ki so podpisali Ingraovo resolucijo. Prav Cossutta je v Bassolinovem posegu zasledil nove pogoje in možnosti, ki bi lahko pripomogli k preosnovanju komunizma in hkrati odpravile nevarnost popolnega razkola. Te možnosti bo strankina manjšina preverjala na današnjem zasedanju. Kar se tiče večine, so na eni strani melioristi, ki se ne bi radi osamili, zato pravijo, da se razpoznavajo v delu Occhettovih političnih smernic, čeprav jih je Napolitano še pred pet- najstimi dnevi ostro kritiziral. Kljub temu nameravajo predložiti lastno kongresno resolucijo. Drugo resolucijo, ki je nekako v sredini med »NE« in večino, saj se strinja s spremembo imena in simbola, vendar se ogreva za politično linijo, ki bi bila bližje Ingra-ovi, pa je napovedal Bassolino. Oc-chetto se je od Bassolina distanciral v včerajšnjem zaključnem posegu na programski konferenci, kajti »proces prenove bo potekal tudi na podlagi tistih notranjih protislovij, ki se vrtijo okrog iste osi«. Occhetto je poleg izrecno notranjih problemov razširil svoj poseg tudi na reakcije, ki jih prenova KPI vzbuja v političnih krogih. Spotaknil se je ob socialista Martellija in Formico, ki mu enkrat očitata, da je »preveč komunist«, drugič pa, da je pretirano »libe-ral-demokrat«. Occhetto se za očitke ne zmeni, »saj notranji problemi KPI prevzemajo tako Martellija kot Formico, ker ju pač ne zanima dialektika, ki jo vodi njuna stranki.« Poleg zahteve po institucionalnih reformah je Occhetto tudi včeraj izrazil potrebo po demokratični prenovi države in družbe. G. R. Santino Renda naj bi skrivali v romskem naselju pri Trebnjah Kakšna vloga regij v združeni Evropi RIVA DEL GARDA — Predsednik avtonomne pokrajine Tridentinske Mario Malossini je včeraj popoldne odprl tretjo' konferenco »Evropa regij«, ki se je udeležuje 37 delegacij dežel, landerjev in avtonomnih enot Belgije, Francije, Nizozemske, Velike Britanije, Nemčije, Španije in iz izven ES iz Švice, Avstrije ter Slovenije in Hrvaške. Po številu zastopanih regij in številčnosti delegacij je na prvem mestu Italija z delegacijami deželnih odborov Tridentinskega Zgornjega Poadižja, Lombardije, Sardinije, Doline Aosta, Veneta, Furlanije-Julijske krajine ter avtonomnih pokrajin Tridentinske in Bočna. Delegacijo dežele FJK vodi predsednik Adriano Biasutti, slovensko zunanji minister Dimitrij Rupel in hrvaško podpredsednik vlade Bernard Jurlina in zunanji minister Zdravko Mrsič. »Evropa bo obstajala samo, če jo bomo gradili od spodaj navzgor in če jo bo ljudstvo podprlo,« je izhodiščno geslo konference, ki se bo danes končala s sprejemom resolucij o mestu regij v Združeni Evropi. Vprašanje, kako ob nastajanju evropskega centralizma in njegove birokracije zaščititi in razvijati lokalne regijske kulturne in etnične posebnosti, so resneje postavili šele pred letom dni, na prvi konferenci »Evrope regij« v Miinchenu, razpravo nadaljevali pred pol leta v Bruslju, tu v Rivi del Garda pa je pogovor že zelo konkreten; v zaključni resoluciji bodo namreč predvidoma predlagali ustanovitev Sveta in kasneje Zbora regij pri vrhu Evropske skupnosti, ki bi ga le-ta morala upoštevati pri svojih odločitvah, še posebej pri tistih, ki zadevajo regionalne interese in posebnosti. O tem predlogu, ki pomeni dopolnitev Rimskega sporazuma, ustanovne listine EGS, naj bi razpravljali na decembrskem medvladnem sestanku skupnosti. IGOR GRUDEN LJUBLJANA — Nekateri italijanski časopisi so včeraj objavili vest, da je italijanska policija na sledi šestletne Santine Renda, ki jo pogrešajo že od marca. Dekletce je doma iz Palerma, njeni starši pa so po izginotju vzbudili precej protislovnih čustev pri javnosti in sumov pri preiskovalcih. Vest, da je Santina zaprta v nekem romskem taborišču v Trebnjah na cesti med Ljubljano in Zagrebom, o čemer poročajo časopisi, naj bi palermski duhovnik Giuseppe Anfuso dobil že pred kakim tednom v pismu, ki je bilo odposlano 15. septembra iz Maniaga pri Vidmu. Santino in drugih pet deklic naj bi Romi držali v jetništvu, saj so jih že obljubili tolpi, ki prekupčuje s človeškimi organi za presaditev. Preiskovalni sod- nik Alfrede Morvillo, ki raziskuje primer Renda je menda prepričan, da je anonimna vest doslej najbolj verjetna in vredna upoštevanja, zato je v Trebnje poslal skupino policistov, ki naj bi zadevo preiskali. Novinar Primorskega dnevnika se je dejansko pozanimal na postaji milice v Trebnjah, kjer so potrdili, da so bili preiskovalci res tam. Nedaleč od mesta tudi dejansko živi precej Romov, kakih 180, od katerih jih dvajset do štirideset redno potuje in ima pogoste stike z romsko skupnostjo iz Vidma. O Santini ni bilo doslej nobenega glasu, tudi vest o anonimnem pismu je precej protislovna, za slovenske policiste celo izmišljena ali sad kakega osebnega maščevanja. Kmalu konzulat Italije v Ljubljani RIM — Fabio Cristiani bo novi italijanski konzul v Ljubljani. Za odprtje konzularnega predstavništva v slovenski prestolnici sta se Italija in Jugoslavija dogovorili na podlagi recipročnosti, konzulat pa bo v samem središču Ljubljane. Cristiani je trenutno zaposlen na italijanskem predstavništvu na Dunaju, iz diplomatskih krogov pa poročajo, da bodo konzulat v Ljubljani uradno odprli 1. decembra letos. Ob tej priliki naj bi se v Ljubljani srečala tudi zunanja ministra obeh držav De Michelis in Lončar. Kučan v Izraelu JERUZALEM — Predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan je na zasebnem obisku v Izraelu, kot gost Adrie Airways. Ob tej priložnosti je bil navzoč pri odprtju razstave slovenskega oblikovalca Oskarja Kogoja. V slovenski delegaciji so še minister za kulturo Andrej Capuder, ljubljanski župan Strgar in generalni direktor AA Janez Kocjančič. Slovensko kulturo zastopa v Jeruzalemu' Slovenski oktet, ki je imel predsinočnjim koncer v avli muzeja. Kučan se je sestal tudi z voditeljem izraelske laburistične stranke Simonom Perešem, s katerim sta se pogovarjala o političnih in družbenih spremembah v vzhodni Evropi ih o njihovem pomenu za nadaljnja gibanja na stari celini in v svetu, (dd) • Slovenija NADALJEVANJE S 1. STRANI ostre polemične tone, ker je slovenska vlada včeraj predlagala zakon, s katerim uvaja protekcionistično politiko za slovensko kmetijstvo in še zlasti za živinorejo. Utemeljujejo jo sicer z dumpinškim uvozom iz tujine, toda ukrepi so na las podobni srbskim in se nanašajo na uvoz goveje živine, mleka in mlečnih izdelkov od koder koli, če je njihova cena nižja, kot je določena od slovenske vlade. Seveda pa se ta ukrep nanaša samo na te pridelke in nima splošnega značaja, veljal pa naj bi dva meseca, nato bi z zakonom uredili intervencijske sklade in pomoč ogroženemu kmetijstvu. Trenutni gospodarski učinki srbske blokade torej ne bodo slovenskega gospodarstva prehudo prizadeli, umerjeni toni komentarjev prihajajo tudi iz Zagreba in drugih hrvaških predelov, ki so se ukvarjali z oskrbo srbskega trga. Drugače je s političnimi ocenami, saj ni nobenega dvoma, da je to resen, načrtno zadan udarec enotnemu jugoslovanskemu trgu, Markovičevi vladi in Jugoslaviji kot zvezni državi. Sarajevsko »Oslobodjenje« piše v uvodniku, da je to »paket za blokado Jugoslavije«, »Večernje novine« pa so objavile: »Zbogom, YU trg«. Bosanski ekonomistr Kasim Begič je mnenja, da lahko ti ukrepi trenutno nekoliko koristijo srbskemu gospodarstvu, da pa so pogubni za Markovičevo reformo in jugoslovansko tržišče. Zvezna vlada se še ni oglasila, kar bi bila ne samo njena pravica, temveč dolžnost. Zvezno predsedstvo pa je na sestanku na Ohridu sprejelo nekoliko zmedeno in zelo splošno deklaracijo, v kateri se zavzema za energično spoštovanje zveznih zakonov in ustave in poziva zvezno vlado, da v okviru svojih pristojnosti poskrbi za nekaj takega. Vsa ta vprašanja bodo prišla na dnevni red slovenske skupščine; ta dnevni red bo ponovno razgiban in živahen. S tem pa se močno krepijo slovenske politične sile, ki se odločno zavzemajo za takojšnjo odcepitev in niso za čakanje na izid volitev v drugih republikah. V ponedeljek se je vodstvo sloveli' skega Demosa sestalo v Beogradu 1 vidnimi predstavniki srbskih opozicij' skih strank, tudi z znanim liderjem in književnikom Dobrico Čosičem. Pred' sednik Demosa Jože Pučnik ocenjh)6 razgovore kot siceršnji izraz dobre v0' Ije, treznega in spoštljivega razgovora, toda razgovor med ljudmi, ki gledajo na vse stvari iz povsem drugačnega zornega kota in sodelovanje med nji' mi v isti državi nista mogoča, lahko bi bili dobri sosedi v različnih državah. Predsednik Demosa Pučnik je mne nja, da je treba pospešiti slovenski o cepitveni proces. Logična bo dah* razprava o novi slovenski ustavi, K to zahteva opozicija, toda pravno se J pokazalo, da odcepitev in razglasi ^ ^ slovenske suverenosti nista poveza sprejemanjem nove slovenske uSta To so želeli iz političnih razlogov, daj pa so mnenja, da je treba pr0 ,z utrjevanja slovenske suverenosti . vesti čim prej, torej še letos, us zakon pa sprejeti v prvih meseci P hodnjega leta. S ponedeljkove seje izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze Med organizacijami Slovencev je potrebno večje sodelovanje Izražena potreba po enotnem nastopu - Zadovoljstvo ob oprostilni razsodbi prof. Sama Pahorja Stanje na italijansko avstrijskih obmejnih prehodih je nevzdržno Enotna akcija Slovencev je potrebna in nujna, še posebej z ozirom na pomembne datume, pred katerimi se neposredno nahaja naša skupnost v tem trenutku. 6. novembra bodo v Rimu avdicije deželnih političnih in upravnih dejavnikov pred ožjim odborom senatne komisije za ustavna vprašanja. Zelo pomembno je, da se na avdicijo temeljito pripravijo tudi predstavniki Slovencev in pred odborom nastopijo skupaj, ko glede osnovnih vprašanj, ki se tičejo zaščite manjšine, vendarle ne obstajajo bistvene razlike. To stališče je na ponedeljkovi seji sprejel izvršni odbor SKGZ, ki je obenem sprožil pobudo za ponoven sklic komponent, ki so sestavljale enotno delegacijo. V razpravi so seveda nove možne variante za skupno nastopanje, toda v pričakovanju, da pride do novega dogovora, gre vsekakor upoštevati doslej obstoječe možnosti, izhajajoč iz preteklih izkušenj. O skupnem delu v manjšini je bil govor tudi na nedavnem srečanju med predstavniki SKGZ (Palčič, Černo, Ka-pič, Kalc) in SSO (Ferletič, Maver, Paulin, Brešan), na katerem je bila izražena volja po skupnem zavzemanju za kulturne in druge organizirane dejavnosti. Na srečanju je tekla razprava o tem, kako podpirati vse dejavnosti vseslovenskega značaja, tudi tiste, ki jih karakterizirajo pluralizem in različna gledanja med nami. Delegaciji sta ocenili, da vse organizirane dejavnosti Slovencev predstavljajo bogastvo naše skupnosti, in se dogovorili za ponovno srečanje v kratkem. Izvršni odbor SKGZ je razpravljal tudi o organizaciji obiska predsednika slovenske vlade Peterleta in drugih članov vlade, ki bo ob koncu tedna v videmski pokrajini. Zelo dobro je bil ocenjen nedavni obisk ministra Dularja, ob katerem je imel član izvršnega sveta Slovenije priložnost, da se pobli Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza je z velikim zadovoljstvom vzela na znanje oprostilno razsodbo Sama Pahorja. Razsodba tržaškega prizivnega sodišča jasno izpričuje, da je Samo Pahor ob lanskih dogodkih na poštni upravi ravnal v skladu s pravico, obenem pa je bil proces proti Pahorju tudi dokaz, kakšne težave lahko povzročijo ozke in z demokratično logiko skregane interpretacije poskusov, da se uveljavijo legitimne manjšinske pravice. že seznani z razvejano dejavnostjo SKGZ in njenih članic. Izvršni odbor je nadalje sklenil, da pošlje tržaškemu županu pismo, s katerim ga sprašuje, kdaj namerava tržaška občinska uprava konkretizirati predlog, da ustanovi posebno komisijo za spodbujanje kulture sožitja in za aktivno vključevanje slovenske manjšine v mestno stvarnost. Tržaška občina se je namreč o zadevnem predlogu svetovalske skupine KPI že v začetku aprila izrekla pozitivno. Predstavniki SKGZ bodo vsekakor v kratkem obiskali župana Richettija tudi v zvezi z drugimi perečimi problemi, med drugim glede zakona 142, ki nalaga krajevnim upravam nove obveznosti. Občine bodo namreč po novem zakonu oblikovale nove statute, pri čemer se postavlja vprašanje, ali bodo, in v kolikšni meri, upoštevale problematiko slovenske narodnostne skupnosti. Člani izvršnega odbora so kritično ocenili tudi delovanje odborov SKGZ in ugotovili, da bi zlasti delo nekaterih moralo potekati redneje in z večjo zavzetostjo z ozirom na številne obveze, ki so izšle iz julijske programske konference. Najavljen je bil sklic glavnega odbora SKGZ, ki bo 12. novembra. BOČEN Med stotinami šoferjev težkih tovornjakov iz vse Evrope, ki so obtičali že pred desetimi dnevi na meji med Italijo in Avstrijo, ker je rimska vlada enostransko prekinila izvajanje avstrij sko-italij anskega sporazuma glede urejanja tranzitnih dovolilnic, je iz dneva v dan več slabe krvi. Na Brennerju so sicer nekateri pustili kamione kar ob avtocesti in šli domov (na italijanski strani meje je kolona tovornjakov dolga štiri kilometre), tisti pa, ki so ostali, ker stanujejo predaleč, ali pa ker imajo na kamionu dragocen tovor, trpijo mraz (ponoči je pod ničlo, a marsikomu je zmanjkalo goriva, zato ne more več segrevati kabine) pa tudi pomanjkanje vode in higienskih naprav; za hrano skrbita avstrijski Rdeči križ in juž-notirolska civilna zaščita. Na prehodu Kokovo (Trbiž) je stanje malce boljše: včeraj zjutraj je bilo tam 20 tovornjakov, a kamione, ki vozijo po avtocesti, preusmerjajo v Tabljo, kjer jih je že okrog 400. Dodaten problem pred- stavlja protest carinikov, ki ne opravljajo več nadurnega dela. Predvčerajšnja odločitev dunajske vlade, da za nedoločen čas prepove ves tovorni promet čez mejo z Italijo, ni zaenkrat sprožila reakcij tovornjakarjev. Pač pa je na posledice kreganja med Italijo in Avstrijo ostro reagiralo Združenje južnotirolskih in-dustrijcev, ki se vprašuje, kako je mogoče, da naletava blagovni promet med sosedama tako pogosto na težave v času, ko se v Evropi podirajo mejne pregrade. Vse to pomeni hud udarec za italijansko gospodarstvo v celem -naglašajo industrije! - toda še prav posebno je občutiti negativne učinke obmejnega zastoja v južnotirolskih podjetjih. Podjetniki so že sedaj izgubili marsikaterega tujega klienta, ki se je obrnil na konkurenco, če pa se ne bodo razmere že v najkrajšem popravile, tedaj bo treba začeti ustavljati tovarniško proizvodnjo in s tem seveda tudi odpuščati delovno silo. Za njegove izjemne zasluge na področju obrambe italijanskega kulturnega premoženja Nagrada ”Sandro Pertini44 Spadoliniju VIDEM — Pri filozofski fakulteti Univerze v Vidmu so včeraj prvič podelili vsedržavno nagrado "Sandro Pertini": prejel jo je predsednik senata Giovanni Spadolini. Pobuda — iz vrst združenja "Ouattro volte vent anni" — pomeni priznanje za njegovo dolgoletno in neumorno prizadevanje-na področju obrambe italijanskega kulturnega premoženja. Slovesnost pa je bila v Vidmu zato, ker je tukajšnja Univerza nastala ravno z odlokom, ki ga je podpisal jeseni 1981 Pertini skupaj s prejemnikom nagrade, takratnim predsednikom ministrskega sveta Spadolinijem. Videmska univerza je prva v Italiji, na kateri so uvedli posebne tečaje za usposabljanje mladih v restavratorski umetnosti. Po slovesnosti, na kateri je spregovoril rektor Franco Frilli, je predsednik senata odpotoval v Mestre, kjer se je udeležil predstavitve svoje zadnje knjige "Gli uomini che fecero ritalia". France Bučar na razgovoru s Carranojem LJUBLJANA — Predsednik skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar se je sešel s predsednikom deželnega sveta Veneta Umbertom Carranojem, ki se je ustavil v Ljubljani med potjo na Madžarsko. Med razgovorom je bilo obojestransko ocenjeno dosedanje sodelovanje med zakonodajnima telesoma Republike Slovenije in Veneta. Predsednika sta spregovorila tudi o nekaterih konkretnih pobudah za nadaljnje sodelovanje. Prihodnjo nedeljo na pobudo zbora Rečan na Ljesah Senjam beneške piesmi LJESE — Letošnji najpomembnejši kulturni dogodek v Benečiji bo prav gotovo Senjam beneške piesmi, kilbo na sporedu prihodnjo nedeljo popoldne od pol treh naprej v cerkvi na Ljesah. To bo velik kulturni praznik, saj se skozi slovensko pesem povezuje živo telo slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini. Ta Senjam pa bo lep tudi zaradi tega, ker se bo prvič zbralo skupaj toliko naših zborov in nekateri od njih bodo tudi prvič zapeli zunaj njih cerkve in vasi. Kakšen bo program letošnjega Sejma, ki je že sedemnajsti po vrsti in ga organizira kot vsako leto kulturno društvo Rečan z Ljes? Predstavilo se bo kar trinajst pevskih zborov, od katerih bo vsak zapel po dve ali tudi po tri pesmi iz svojega repertoarja. Poleg tega bo vsaka skupina predstavila še po eno čisto novo pesem. Cerkev bo imela svojo TV postajo PADOVA — V območju Treh Benečij bomo kmalu lah-ko sledili oddajam prve škofovske televizijske postaje v buliji, ki se bo imenovala Telechiara. To so napovedali že no spomladanskem škofovskem zasedanju v Ogleju, v to-rek pa je zapadel rok, do katerega je bilo treba po "zakonu Mammi" sporočiti, kakšen kanal bodo uporabljali, in zaprositi za ustrezno koncesijo. Telechiara bo oddajala osem deset ur na dan, na sporedu bodo tudi poročila. Ne samo, škofje imajo v načrtu še nekakšen radijski network,-naj bi se naslonil na konzorcij katoliških radiopostaj Coralio, ki upravlja med drugim goriški Radio Popolare. Pomoč za narkomane TRST — Deželni odbor je včeraj sklenil nakazati nada-lajih 500 milijonov lir za boj proti mamilom in za prepre-® vanj e rasti tega zaskrbljujočega pojava. Nova finančna ^fedstva se pridružujejo 2 milijardama lir, ki so že predvi-ene v ustrezni postavki deželnega proračuna, namenjena V SS0 kmjevnim zdravstvenim enotam, da bi lažje opravlja-‘ se dodatne naloge, kakršne jim nalaga državni zakon o amilih oziroma o preventivnem ukrepanju in zdravljenju arkomanov. Denar bo služil med drugim za propagando Pf°ti jemanju droge pa tudi proti alkoholizmu in vsaki dru-jj1 vrsti zasvojenosti, za upravljanje zadevnih struktur in za ePbsredno pomoč mamilašem in alkoholikom. Univerza v Vidmu se bo vključila v načrt Comett VIDEM — Zveza industrijcev v francoski deželi Champagne-Ardenne je pisno sporočila predsedniku Trgovinske zbornice v Vidmu Gianniju Bravu, da so sprejeli njegov svoječasni predlog, po katerem naj bi vključili videmsko vseučilišče v program Comett, ki ga finansira Evropska gospodarska skupnost. Program Comett spodbuja in daje zaslombo sodelovanju med evropskimi univerzami in podjetji na področju tehnološkega izobraževanja in kvalifikacijskega usposabljanja ljudi, ki se nameravajo zaposliti v eni ali drugi gospodarski veji oziroma v sektorju informatike. V okviru programa Comett, ki so ga raztegnili pred kratkim tudi na države EFTA, ravno sedaj dopolnjujejo partnershipsko mrežo uni-verza-podjetje. Iz sporočila, ki ga je sprejel Gianni Bravo, potemtakem izhaja, da je Evropska gospodarska skupnost pooblastila zdaj tudi Univerzo v Vidmu, da lahko uvaja študijske tečaje, pri katerih je predvidena udeležba strokovnjakov z raznih vseučilišč, ki so vključena v program Comett. Danes ob sodelovanju Društva za varstvo okolja Srednješolci iz Trsta na obisk k sežanskim SEŽANA — Sežanski srednješolci pričakujejo danes popoldne obisk svojih vrstnikov iz Trsta in okoliških krajev. Povabili so jih na prvo naravovarstveno srečanje, ki ga pripravljajo ob sodelovanju občinskega Društva za varstvo okolja. Najprej si bodo ogledali jamo Vilenico, zatem prostore srednje šole Srečka Kosovela. Ob 18. uri bo literarni večer, na katerem bodo mladim zamejskim gostom - pričakujejo jih okoli 50 - pokazali posnetke s poti od Snežnika, Škocijanskih jam pa do izliva reke Reke. To bo prva javna projekcija diapozitivov, ki jih bo z razlago obogatil predavatelj o kraških posebnostih Bino Sfre-gola iz Društva za varstvo okolja. Sežanska srednja šbla s 460 dijaki, med katerimi se jih kar tri četrtine dnevno vozi v šolo, živi s krajem. V njej si prizadevajo kvalitetno strokovno pedagoško delo obogatiti tudi s številnimi interesnimi dejavnostmi, tako da se v šoli tudi po pouku nenehno nekaj dogaja. Včeraj so, denimo, ustanovili Klub staršev, ki je namenjen staršem, pedagoškim delavcem in tudi dijakom v prizadevanjih za boljše sodelovanje v vzgojnem in izobraževalnem delu. Prav v tem tednu je na šoli seminar, v katerem srednješolski učitelji seznanjajo svoje kolege, nosilce osnovnih teoretičnih predmetov v osnovnih šolah sežanske občine, katera znanja pričakujejo in zahtevajo od bodočih srednješolcev. MIRJAM MUŽENIČ Italijanski t osnovnošolci iz Istre v FJK ka — Od danes do ponedel sj., s.e bo mudilo v Furlaniji-Juli no« , hni 51 italijanskih osno' ni, °lcev iz Poreča, Rovinja in D tu,d a' Poučni obisk sodi med pi jiurie° sodelovanju med Tržašf hov 0 univerzo in Unijo Italiji v za Istro in Reko. lijari9^ ta'so danes se začne na iti kult , em oddelku pedagoške fi nja ®te v Pulju program sodelovi ročii u^nodzobraževalnem pot Ženi-Ptt katerem bodo soudeh liurku11111 Pedagogi s Tržašk tazisk univerze in strokovnjal IRpc «2,va^no-vzgojnega zavod "«^AE za deželo FJK. Gradnjo obalne ceste bodo konec leta zaustavili Do Lucije sta možna dva predora - S takšnim ritmom bi za 26 kilometrov potrebovali kar polnih 60 let KOPER — Delavci SCT zdaj pospešeno gradijo zadnjih 600 metrov štiripasovnice mimo Kopra. Gre za odsek od semedelske vpadnice do Žusterne, ki ga bodo dokončali do konca leta, tako kot so previdevali. Po končanju teh del pa gradbeniki ne bodo nadaljevali z gradnjo obalne ceste, kot so sprva previdebvali, temveč bodo stroje lahko odpeljali. V piranski občini so se namreč odpovedali gradnji ceste skozi strunjansko dolino na Valeto in skozi Lucijo, ker bi s tako cesto dobesedno razpolovili Lucijo. Prav za to cesto so bili že zdavnaj narejeni načrti in izdana potrebna dovoljenja. Za druge dele obalne ceste pa načrtov ni. Doslej so izdelali idejne načrte za cestni odsek od ankaranskega križišča do mejnega prehoda Škofije, glavnega projekta pa republiška uprava za ceste še ni naročila. O bodoči trasi ceste med Koprom in Izolo še razpravljajo. Projektanti izdelujejo tudi študijo možnih različič za cesto od Jagodja (skozi predor) do Lucije. Možnosti sta dve - da bi šla cesta skozi predor pri Dobravi (v tem primeru bi bil predor dolg 625 metrov, cesta pa 5 kilometrov), ali pa skozi predor Jagodje, pod Malo savo (v tem primeru bi bil predor dolg 740 metrov, cesta pa 4,5 kilometra). V obeh primerih bi morali porušiti nekaj hiš, le da bi bil za Lucijo predor pri Dobravi verjetno manj primeren (dokončno besedo bodo imeli seveda strokovnjaki), saj bi porušili nekaj več hiš, cesta pa bi bila bliže stanovanjskemu naselju. Od predsednika piranskega izvršnega sveta smo lahko zvedeli le, da bo dokončna odločitev jasna še pred poletjem 1991 in da bodo prihodnje leto začeli graditi vsaj del tega cestnega odseka. Sicer pa so v piranski občini izračunali, da bodo potrebovali za 26 km obalne ceste 60 let, če jo bodo gradili tako počasi kot 6 kilometrov štiripasovnice in 3 kilometre polovične avtoceste - izolske obvoznice. Pri tem gre povedati, da bodo prav ta cestni odsek, komaj dve leti staro obvoznico mimo Izole, morali prav kmalu temeljito obnoviti, saj se na nekaterih delih ceste pogreza tudi za več pedi in je že hudo nevarna za vse, ki po njej vozijo. Predvidevajo, da bodo promet na njej za nekaj časa (dokler je ne bodo popravili) povsem zaprli in ga spet usmerili skozi Izolo. Po zadnjem štetju prometa je na odseku Koper-križišče Ankaran vozilo povprečno skozi vse leto po 26.938 vozil na dan, od Kopra do Izole 21.400, od Izole pri Valeti pa približno 20.000 vozil. Za primerjavo: Ljubljana-Škofljica 26.336 vozil, Škofijica-Grosuplje 15.945, čez Trojane 9027, Vransko-Celje 14.340, Maribor-Ptuj 12.143, Šentilj-Maribor 11.712, Kranj-Žirovnica 13.188, Avdovščina-Nova Gorica 5.889 in Razdrto-Podnanos 3.610 vozil na dan. BORIS ŠULIGOJ --- propagandno obvestilo — V švicarskih lekarnah nov preparat Švicarski lekarnarji proti plešavosti BASEL — Kdor se spoprijema s plešavostjo (samo v Italiji ima ta problem 7 milijonov ljudi) ima morda neponovljivo priložnost, da reši svoj problem. V laboratorijih neke družbe iz Basla, kjer imajo sedež kolosi kemijske industrije, so namreč pripravili kozmetični preparat, ki ima kot osnovo nikotenil (spojitev dveh molekul in sredstva za širjenje kapi-larov, za masažo lasišča) in ki je, kot kaže, sposoben, da zaustavi odpadanje las. Novi preparat je testiral profesor Ernst Fink z erlagenske-ga zavoda Therapy and Perfor-mance Research Institute. Prof. Fink je pri prostovoljcih, ki so privolili v testiranje, na delu lasišča preizkusil preparat s tremi meseci aplikacij. Poprečno število las - šteli so jih trije različni ljudje - je bilo prvi dan 451, devetdeseti dan pa 570. V nekaj več kot treh mesecih je bilo v več kot polovici primerov odpadanje las zaustavljeno, preparat pa je spodbudil fiziološko rast novih las. Potem ko so švicarski lekarnarji pozitivno sprejeli novo sredstvo, ki je komercializirano z imenom Labo, je preparat na prodaj tudi v nekaterih italijanskih lekarnah. Reakcije političnih predstavnikov na napoved novega zakona o Krasu Kraškemu človeku je treba omogočiti da razpolaga z lastnim teritorijem Napoved deželnega odbornika za prostorsko načrtovanja Gianfranca Carboneja našemu časopisu, da namerava deželni odbor v kratkem času (še ta teden?) predložiti poenoten zakonski osnutek o ustanovitvi Kraškega parka in o razvoju kraškega območja, je že sprožil vrsto reakcij v slovenski in širši javnosti. Z rezervo, da bo za dokončno oceno zakonskega osnutka treba čakati na objavo besedila, smo že včeraj zabeležili mnenja predstavnikov Kraške gorske skupnosti, Kmečke zveze in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, danes pa so na vrsti politični predstavniki. BOJAN BREZIGAR, deželni svetovalec Slovenske skupnosti: »Slovenci smo se vedno zavzemali za to, da bi ob zaščiti kraške narave ne pozabili na kraškega človeka, ampak da bi mu omogočili možnost rasti na vseh področjih in v vseh ozirih, od gospodarskega do kulturnega in narodnostnega. V tem smislu bi pozitivno ocenil odločitev deželnega odbora, da z istim zakonskim ukrepom skuša urejati različne aspekte kraške stvarnosti. Po mojem pa je v tem trenutku na mestu tudi določena opreznost glede konkretne vsebine zakonskega osnutka, ki sicer ni še objavljen. Na osnovi dosedanje politike deželnega odbora bi namreč lahko imeli upravičeno bojazen, da bo tisti del zakonskega besedila, ki bo zadeval park, preveč omejevalen in restriktiven, tako da bo kraš- ki človek dejansko zgubil pravico, da razpolaga s svojo zemljo. In tu ne mislim samo na kraške ljudi kot posameznike, ampak tudi kot skupnost. Poleg tega bo treba natančneje preveriti, v kolikšni meri zakonski osnutek upošteva Kras kot kulturno okolje. Skratka, ob načelno pozitivni ugotovitvi, da se deželni odbor loteva kraške problematike s širšim pristopom, kot smo bili doslej vajeni, bi vendarle ne izključeval možnosti, da bi se snujočemu se zakonskemu osnutku tudi uprli, če bi seveda vseboval stališča, ki bi bila nesprejemljiva za Slovence kot posameznike in kot skupnost.« MILOŠ BUDIN, deželni svetovalec KPI: »Mi smo vedno govorili o potrebi po "aktivni zaščiti" Krasa, kar pomeni omogočiti, da so v prvi vrsti domačini s svojimi dejavnostmi izvajalci zaščite in vrednotenja narave ter kulturne krajine nasploh. Zakon, ki predvideva izdelavo načrtov (s sredstvi za njihovo izvajanje) za krepitev kmetijstva (morda tudi še nepreizkušenih oblik), agri-turizma, obrtniških in gostilniških dejavnosti, struktur za družbeno-kultur-ne aktivnosti ipd. skupaj in v medsebojni odvisnosti z načrti za zaščito naravnega in kulturnega okolja, gre po poti aktivne zaščite. Zato se strinjam s tem predlogom. Strinjam se tudi s tem, da mora biti upravljanje takega kraškega parka in razvoja zaupano Kraški gorski skupnosti. To je nujno, saj si ne more nihče misliti, da bi lahko pristojnosti nad teritorijem, ki nam Slovencem toliko pomeni, pobrali iz rok ustanov, kot so KGS in občine, ki nas najbolj verodostojno predstavljajo na institucionalni ravni. Toliko načelno, ker konkretna vsebina zakonskega osnutka ni še znana in je možno, da bo o njej še veliko diskusij. Upam vsekakor, da ne bo iz nobene strani političnih špekulacij.« ANDREA VVEHRENFENNIG, deželni svetovalec Zelenih: »Važno se mi zdi najprej že to, da je neka politična osebnost po tolikem govoričenju začela konkretno delati za zaščito Krasa. V načelu se strinjamo s tem, da se ob ustanovitvi parka določi tudi finančne prispevke ne samo za naravovarstvene posege, ampak tudi za gospodarske dejavnosti, od kmetijstva do obrtništva, pa še za ovrednotenje kraške arhitekture itd. Podobne stvari so predvidene tudi v zakonskem osnutku, ki ga mi samostojno pripravljamo in ki ga nameravamo tudi mi v kratkem predložiti. Z deželnim odborom pa se po drugi strani v marsičem ne strinjamo. Tako bi po našem park ne smela upravljati samo Kraška gorska skupnost, ampak upravni odbor, v katerem bi bili predstavniki KGS, zainteresiranih občin, Dežele, znanstvenih ustanov, naravovarstvenih organizacij in kmetov. Po našem bi moral zakon tudi zagotoviti specializirano osebje za park.« Slovesna otvoritev novega sedeža bo v soboto Nabrežinska posojilnica kmalu v novih prostorih Nabrežinska Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica bo kmalu razpolagala z novim sedežem na Nabrežin-skem trgu. Slovesna otvoritev novih prostorov bo v soboto ob 16. uri. Na proslavi bodo nastopili zbori Fantje izpod Grmade in Igo Gruden ter domača godba na pihala. Ob 18. uri pa se bodo člani Hranilnice zbrali v restavraciji Sardoč v Prečniku. Predsednik nabrežinske hranilnice Guido Zidarič nam je razložil, da je izgradnja novega sedeža izjemen uspeh za zahodnokraško bančno ustano- Problematika in kvaliteta slovenske šole tokrat iz zornega kota staršev »Stvarnosti moramo gledati v oči« Po pogovorih s sindikalnimi predstavniki, profesorji, učitelji in dijaki se nam je zdelo prav, da probleme slovenske šole preučimo iz zornega kota staršev, saj so tudi oni sestavni dejavnik vzgojno-izobraževalnega procesa. V neformalnem pogovoru smo jih zaprosili, naj nam povedo, kako razmišljajo o vprašanju ukinjanja in združevanja šol, kaj menijo o kvaliteti naše šole, o povezavi med starši in šolo, o pripravi, ki jo želijo za svoje otroke... PIA CAH ŠIRCA, uradnica, ima dva otroka, ki obiskujeta celodnevno osnovno šolo v Šempolaju oziroma nižjo srednjo šolo na Proseku. »Na osnovni šoli so odnosi z učitelji precej neformalni, sproščeni. Starši precej sledijo osnovnošolcem, ker so pač prepričani, da so še majhni in da potrebujejo posebno nego. Na splošno bi rekla, da so učitelji sposobni, da delajo s srcem, so pa tudi nekateri, ki delajo le za plačo in ne upoštevajo mnenja staršev. Res je tudi, da nekateri starši zahtevajo nemogoče in preobremenjujejo malčke z raznimi dejavnostmi. Sama sem prepričana, da bi se v tistih letih morali otroci veliko igrati, ne pa biti pod pritiskom šole in nato še treh ali štirih dejavnosti, kot so folklora, tuj jezik, šport, šahovski krožek... Nas starše pa bi moralo bolj zanimati, kaj in koliko so otroci razumeli, kot to, ali imajo lično urejen zvezek. Res je nadalje, da je kritika za marsikaterega bd staršev in učitelja težko sprejemljiva: prvi misli, da je njegov otrok nedotakljiv, drugi pa gleda na starše zvišeno, v prepričanju, da sam najbolje ve, kaj dela. Včasih se starši zadržimo pred kritiko tudi iz bojazni, da ne bi posledic nosil otrok. Glede priprave, ki jo otroci dobijo v naši šoli, sem zadovoljna, obenem pa prepričana, da bi se dalo narediti še marsikaj. V mislih imam boljše spoznavanje okolja, mikro zgodovine, domačih tzrazov, pa tudi širše stvarnosti (denimo problem mamil). Mislim, da bi se z dobro voljo to dalo narediti, saj so žal razredi tako maloštevilni. Problem združenih razredov in enorazred-nic je na našem koncu prav dramatičen, tako da bi kazalo konkretneje razmišljati o možnosti, da bi odprli nekje, denimo v Devinu, dve osrednji osnovni šoli, od katerih bi ena imela celodnevni, druga pa le jutranji pouk. Seveda pa bi ti šoli morali biti odlično opremljeni, tako da bi resnično nudili kakovosten pouk in široko paleto šolskih storitev. V Šempolaju imamo sedaj samostojen le drugi razred, 4. in 5. sta združena, 3. pa je v Sli vnem. Tako smo se domenili, da bi pač ohranili šolo v Sli vnem. Moje osebno mnenje pa je, da tako majhne šole ne nudijo najboljših didaktičnih in socializacijskih pogojev, čeprav vem, da je za nas vsaka šola pomembna. Toda to je realnost, ne smemo si pred njo zakrivati oči, prilagoditi se ji pač moramo na za nas najboljši način. Sicer nisem črnogleda, prepričana sem, da bi odlična centralna šola odtehtala žrtve. Če naj preidem na nižjo srednjo šolo, moram povedati, da so odnosi s profesorji bolj formalni, čeprav so na proseški šoli vseeno precej elastični. Vtis imam, da večina staršev prepušča vzgojo profesorjem, morda tudi zato, ker je med njimi in profesorji precejšnja razlika v izobrazbi, na Krasu pa je lik profesorja bržkone še ohranil neko avtoriteto, dediščino preteklosti. Ni več, kot je bilo nekoč, toda neka kulturna distanca je le še zaznavna.« Ker je naša sogovornica zaradi družinskih razmer opravila vso svojo šolsko kariero v italijanskih šolah, smo jo tudi vprašali za mnenje, če je morda opazila kakšno razliko med italijansko in slovensko šolo. »Res sem obiskovala italijansko šolo (nižjo in višjo na tržaškem konzervato-riju), toda ker sem živela v Križu, sem imela možnost, da sem vse druge dejavnosti (petje, skavtizem, šport) razvijala v slovenskem okolju, tako da imam praktično dve identiteti. Svojčas sem opazila, da so italijanske šole bile bolj organizirane, imele so več pripomočkov, modernih učbenikov, sploh več finančnih sredstev. Z izjemo zadnjih (še vedno imajo slovenske šole premalo denarnih sredstev za didaktično dejavnost) pa ugotavljam, da so se razmere precej poenotile. Tako v slovenskem kot italijanskem ambientu se pač najdejo šole, ki so dobre ali slabe, odvisno je pač od šolnikov in njihove priprave. Verjetno pa bo držalo, da je precejšnja razlika med vaškimi in mestnimi šolami in to ne glede na narodnostni predznak.« JASNA RAUBER GRUDEN, dokumentalist, mati deklice, ki letos obiskuje drugi razred nižje srednje šole I. Cankar pri Sv. Jakobu. »Čeprav se zavedam, kaj pomeni vsaka posamezna šola za našo skupnost, mislim, da moramo imeti v mestu šole s čim večjim številom učencev. Po mojem mnenju je šola lahko kvalitetna, le če ima solidno število učencev in so ti deležni vseh socializacij- skih procesov. Prepričana sem tudi, da so otroci, ki sledijo pouku v združenih razredih ali enorazrednicah, za marsikaj prikrajšani. Mislim, da to velja tako za boljše kot šibkejše učence. Sploh pa se moramo vprašati, kako učinkuje ponudba slovenskih šol (mislim na razne akcije ob pred vpisih), če so zanje značilni združeni razredi ali enorazrednice. Naj pa pri tem poudarim, da vsekakor cenim zavzetost in veliko prizadevanje vseh tistih šolnikov in staršev, ki so se do zadnjega potegovali za to, da v mestu ne bi ukinili osnovne šole D. Kette. Kaj naj bi šola nudila učencem in dijakom? Od njih bi morala zahtevati določeno znanje, vestno in redno delo, na vsak način bi morala biti zahtevna. Z druge strani pa naj bi nudila čim več znanja, informacij, sodobno naravnanega pouka, povezana naj bi bila s stvarnostjo, v kateri živimo (tako v ožjem kot širšem okviru), učenca naj bi navajala k samostojnemu in tudi kritičnemu mišljenju. Po mojem bi morala otroke vzgajati v zavedne Slovence, čeprav je v razredih, kjer so med učenci tudi otroci iz narodnostno mešanih zakonov, to prav gotovo težko. Učitelji in profesorji bi morali posvečati veliko pozornosti učenju slovenskega jezika. Mislim namreč, da bi mladina morala imeti trdno šolsko podlago prav v materinščini. Seveda nočem naprtiti vseh vzgojno-izobraže-valnih nalog šoli, svoj delež morata prispevati tudi družina in okolje, toda v primeru, da to zmanjka, je na šoli, da izpolni vrzeli. Opozorila bi tudi na problem vrtcev. Vtis imam, da celotna naša skupnost zanemarja to institucijo in se ne zaveda, da se prav z njo začenja šolska kariera. Poudarjamo potrebo po dobri šoli, na kvalitetno preživeti čas v vrtcih pa dosledno pozabljamo. Prepriča- na sem tudi, da bi slovenske jasli lahko odigrale pomembno vlogo in da bi se starši, če bi jih imeli na razpolago, drugače odločali tudi glede kasnejšega vpisa v vrtec in šolo. Poseben problem slovenskih osnovnih šol in vrtcev, še posebno v mestu, je vsekakor visoko število otrok iz mešanih zakonov. Takih, ki slovenščine sploh ne obvladajo. Vzgojitelji in učitelji imajo kajpak težko nalogo, saj učiti v razredu, kjer polovica otrok slovenščine ne razume, ni lahko. Sprašujem se, če so res pripravljeni, če imajo ustrezne pripomočke in specifične didaktične pristope. Marsikdaj se namreč dogaja, da se malčki slovenskih staršev, ob povratku iz šole, doma sami s seboj pogovarjajo v italijanščini, otroci iz mešanih zakonov pa se po končanem pouku sploh pogovarjajo samo v italijanščini in večkrat čez poletje pozabijo, kar so se slovenskega naučili. Skratka, mislim, da je to težak problem, ki ga lahko rešimo le s specifično pripravo šolnikov. Moje izkušnje s slovenskimi šolniki so različne. Na šolah so zelo uspešne učiteljice, ki svoje delo opravljajo z veseljem, se nanj redno pripravljajo, pa tudi še dodatno izobražujejo. Na žalost ni vedno tako. Kot sem že povedala, se mi zdi v slovenski šoli bistvene važnosti pouk slovenskega jezika, zato se mi je zgodilo, da sem imela nekajkrat zaradi tega kritične pomisleke, ker ta pouk včasih ni bil na taki ravni, kot sem pričakovala. Za konec bi še rada omenila vprašanje verouka. Na osnovni šoli, ki jo je moja hčerka obiskovala, vprašanje alternativnega pouka ni bilo rešeno. Na nižji srednji šoli je veliko bolje, saj se je ravnatelj posvetoval s starši, kako naj se odvija alternativni pouk, in naše želje nato tudi upošteval.« Zapisala Nadja Filipčič vo. »Stari prostori so bili pretesni, da bi lahko ustrezno zadovoljili vse naše stranke, prostorska stiska pa nam je onemogočila, da bi razvili vse bančne usluge, ki jih mora danes banka nuditi javnosti. Pred leti smo se odločili, da od občinske uprave odkupimo stavbo. V tej stavbi so bili poleg hranilnice, še občinske ambulante ter sedež godbenega društva. Poleg tega je tu stanovala še ena družina. Ko smo postali lastniki stavbe, smo junija lanskega leta začeli z gradbenimi deli. Staro stavbo smo praktično skoraj v celoti podrli in jo zgradili na novo. Danes razpolagamo s tremi nadstropji, vse prostore pa smo opremili z najsodobnejšimi tehnologijami. Odkup stavbe, gradbena dela ter oprema so stali približno 3. milijarde lir. Naj še povem, da je za tehnično ureditev prostorov poskrbelo specializirano podjetje Draika iz Bočna, gradbeno preureditev pa je načrtoval in vodil arhitekt Kokorovec. Vsa dela smo izpeljali brez zamud v predvidenih rokih. Ob tej priložnosti bi vas opozoril, da bo naša Hranilnica prihodnje leto odprla podružnico v Ses-Ijanu, kar bo nedvomno izjemna pridobitev za naše domače gospodarstvo.« (w) Na sliki (foto Magajna) novi sedež nabrežinske hranilnice. pismo uredništvu Openci nasprotujejo premestitvi župnika Med vprašanji, ki si jih tako prizadeto zastavlja v Primorskem dnevniku .24. 10. 1990 škofov vikar za slovenske vernike dr. Lojze Škerl pogrešam eno: zakaj vsaj 1300 Opencev, ki je podpisalo peticijo, nasprotuje premestitvi sedanjega openskega g. župnika? Na ostala vprašanja, ki si jih zastavlja dr. Škerl, pa bi prav gotovo v mirnem vzdušju sodelovanja odgovorili slovenski verniki openske župnije na sestankuj ki so ga škofovemu vikarju za Slovence predlagali prejšnji teden, vendar ga on ni hotel sprejeti. Ali se morda dr. Lojze Škerl boji, da bi mu tudi slovenski verniki z Opčin zastavili v zvezi s premestitvijo sedanjega g. župnika prizadeto vprašanje, ki bi ga morebiti spravilo v zagato? Na primer: Ali se je škofov vikar za Slovence res izrazil, kakor se govori, da mora sedanji g. župnik z Opčin stran, ker ne zna pravilno postopati z Italijani? Čudna skrb škofovega vikarja, ki naj bi skrbel za blagor slovenskih vernikov, mar ne? Stanislava Čuk Jelka Cvelbar Tridnevni tečaj na zavodu Jožef Stefan je organiziralo tržaško šolsko skrbništvo Profesorji so se seznanili z uporabo računalnika Na slovenskem Zavodu J. Stefan v Trstu se je sinoči zaključil tridnevni seminar za profesorje slovenskih višjih srednjih šol na temo: Uporaba računalni' ka pri proučevanju raznih učnih predmetov. Seminar je priredilo Tržaško šolsk0 skrbništvo, koordinator pa je bil ravnatelj Zavoda J. Stefan inž. Josip RudeZ; Seminar je bil namenjen vsem profesorjem, ki so se želeli seznaniti z osnovam) računalništva in praktično uporabo računalnika kot didaktičnega sredstva Prl vzgojno-izobraževalnem procesu. 34 udeležencev je bilo zaradi večje didaktične učinkovitosti in neposredn uporabe računalnika razdeljenih v štiri skupine. Tako je bila 1. skupina namenjena profesorjem literarnih oz. splošno izobra_ ževalnih predmetov. Skupino sta vodila prof. Bojan Rovtar in prof. Magda Km F' z Inštituta J. Stefan v Ljubljani. Predavatelja sta obravnavala operativni sism ^ MS-DOS in osnove Word-procesorjev ter uporabo programa LOTUS - L ~'0 Vsak član skupine je s predavateljevo pomočjo izdelal nalogo, ki jo bo lan praktično uporabil v razredu. f 2. skupino so sestavljali profesorji matematike in fizike. Vodil jo je P)" j Enzo Pavletič, ki poučuje matematiko na slovenskem oddelku zavoda ITI Gal* v Gorici. Skupina je obravnavala osnovne strukture jezika pascal in programi nje didaktičnih vaj v tem jeziku. ^-e 3. skupina je bila namenjena profesorjem tehniškega risanja in f°P09ra aJt,i Predavatelj prof. Daribor Zupan z Zavoda J. Stefan v Trstu je predaval o upe programa AUTOCAD. ktrO' Zadnja, 4. skupina, pa je bila namenjena profesorjem elektronike, ele tehnike in tehniških ved. Predavatelji iz Iskra-Čentra za elektrooptiko v L]U J ^ ni, mag. Miroslava Zupančič, inž. Dušan Bevc in inž. Mira Žiberna so Pre'j4rlih. osnovah optičnega povezovanja, t. j. o prenosu informacije po optičnih v a Seminar o uporabi računalnikov na zavodu Jožef Stefan (Foto Magajna) V Nabrežini sinoči predstavili proračun Občine za leto 1991 Prva pobuda SKGZ za temeljito poznavanje nove zakonodaje Slovenci moramo pozorno slediti izvajanju reforme krajevnih uprav Župan Dario Locchi in odbornik Bojan Brezigar sta na sinočnji seji občinskega sveta predstavila proračun devinsko-nabrežinske občine. Proračunski dokument si prizadeva predvsem za postopno re-sanacijo težke finančne situacije občine, ki močno bremeni celotno upravno in politično delo odbora. Župan Locchi je bil glede političnih perspektiv uprave precej skop in redkobeseden. Bil je kritičen do opozicije, posebno do zelenih in neofašistov, priznal pa je, da je tudi v Devinu-Nabrežini opaziti precejšnjo politično negotovost, ki se odraža na pokrajinski ravni. Vse javne uprave na Tržaškem se v teh dneh ukvarjajo s finančnimi posli. Vlada je letos tudi na osnovi reforme krajevnih uprav izdala zelo stroga določila za finančno poslovanje izvoljenih ■ teles, parlament pa še ni odobril državnega finančnega zakona, kar pomeni, da javni upravitelji v teh negotovih razmerah še nimajo pravzaprav jasne slike o izdatkih in o dohodkih krajevnih ustanov. Trenutno tudi si niso še na jasnem, koliko bo pravzaprav podpor iz državnih skladov. Jasnih terminov za odobritev proračuna še ni, jasno pa je, da ga morajo odobriti pred koncem meseca. Parlament je v začetku junija dokončno uzakonil reformo krajevnih uprav (občin, pokrajin in gorskih skupnosti), ki vnaša velike novosti v poslovanju izvoljenih teles. Gre za pravo »revolucijo«, ki pomeni velik korak naprej na poti demokratizacije in decentralizacije, nova zakonodaja pa odpira tudi vrsto kočljivih vprašanj, tudi zato, ker je marsikatera zadeva še precej nejasna samim upraviteljem, ki za dosledno izvajanje reforme čakajo na navodila pristojnih teles in predvsem na izvršilne norme rimske vlade. Občinske in pokrajinske uprave bodo odslej naprej uživale večjo finančno samostojnost, njihovo poslovanje bo temeljilo na statutu, ki ga morajo skupščine odobriti do junija prihodnjega leta, državljani pa bodo imeli prost dostop do vseh uradnih sklepov in dokumentov uprav. To so samo glavne smernice reforme, ki vnaša še vrsto drugih zanimivih novosti, od posvetovalnega referenduma do povsem nove vloge gorskih skupnosti pa vse do možnosti združevanja oziroma tesnejšega sodelovanja občin. Javne uprave bodo morale po novem skratka poslovati kot sodobna podjetja, z večjo avtonomijo, a tudi z večjimi odgovornostmi. Reforma nas od blizu zanima kot državljane in kot pripadnike narodnostne skupnosti, saj gotovo ni postranskega pomena kako bodo npr. novi občinski in pokrajinski statuti obravnavali vprašanje rabe slovenščine ali načrtovanja teritorija, ni pa vseeno tudi kakšna bo usoda Kraške gorske skupnosti in gorskih skupnosti na narodnostno mešanih območij Goriške in Beneške Slovenije. Izvršni odbor SKGZ načrtuje vrsto pobud in posvetov za osvetlitev in poglobitev teh vprašanj, o katerih se je doslej premalo govorilo, čeprav gre za zelo pomembno problematiko, ki je ne gre torej na noben način zanemarjati ali celo podcenjevati. Ponedeljkov gost SKGZ je bil pravni strokovnjak Kazimir Cibic, poklicno sicer generalni tajnik Občine Dolina in KGS, ki je izčrpno orisal vsebino novega zakona, zanimiva razprava pa je načela marsikatero kočljivo vprašanje, ki bo spremljalo izvajanje te reforme, posebno pa postopek za odobritev občinskih in po- krajinskih statutov. Ta listina bo s 1. julijem 1991 postala temeljni dokument vsakega izvoljenega telesa. Za odobritev statuta bo v skupščinah nujno potrebna dvotretjinska večina, kar pomeni da bo moral ta dokument uživati široko podporo političnih sil. Za Slovence in manjšini naklonjene stranke bo to zahtevna politična preizkušnja, posebno v Pokrajini ter v »težkih« občinah kot sta Trst in Milje, a tudi Nabrežina, kjer so prav na zadnji občinski seji ustanovili svetovalsko komisijo za oblikovanje statuta. Dvojezično poslovanje bo marsikje sporna točka, predvsem v Trstu, kjer med drugim snujejo korenito (tudi zemljepisno) reformo rajonskih svetov in kjer se marsikdo poteguje tudi za spremembo pravilnika teh teles, ki trenutno priznava Slovencem, da lahko na sejah govorijo v slovenščini. Bo tako tudi v bodočnosti? Take in podobne dileme bodo, kot rečeno, v prihodnjih mesecih spremljale ne samo postopek za odobritev statutov, ampak celotno izvajanje reforme krajevnih uprav. Na srečanju SKGZ je tekla beseda tudi o usodi Kraške gorske skupnosti. Na osnovi strogega tolmačenja zakona ta krajevna ustanova dejansko nima bodočnosti, ker po novem ne sme zaobjemati občin iz različnih pokrajin (KGS združuje trenutno tržaške in goriške uprave), istočasno pa bi »izgubila« ozemlje tržaške in dolinske občine. Zadnja beseda pa bo glede KGS vsekakor pripadala deželni upravi, ki načrtuje, da bo ta ustanova v prvi osebi upravljala načrtovani Kraški park. To bi jo nedvomno rešilo pred ukinitvijo, ob tem pa ji bo treba priznati tudi določene pristojnosti na področju načrtovanja in zaščite teritorija ter spodbujanja tradicionalnih gospodarskih panog. Vsi razpravljale! so bili enotnega mnenja, da je KGS zelo dragocena upravna in politična ustanove ne samo za Kraševce, temveč za vse Slovence. Treba bo zato paziti, da bo Dežela v bližnji bodočnosti dosledno izvajala sprejete obveze. S. T. Proti občinskemu odloku so nekateri Tržačani že vložili priziv na TAR Mestno središče brez prometa? V nedeljo naj bi v Trstu stopila v veljavo prva »ofenziva« mestnih redarjev, ki bi morali poskrbeti za postopno zaprtje mestnega središča. Ni pa rečeno, da bo do tega sploh prišlo, saj je odvetnik Enzio Volli vložil priziv na Deželno upravno sodnišče TAR proti občinskemu odloku, ki določa zaprtje mestnega središča. Odvetnik je namreč izrazil prepričanje, da je Občina tokrat zlorabila svojo upravno moč in odredila zaprtje obsežnega dela mestnega središča, ne da bi predhodno rešila težave, ki jih bo ukrep povzročil širši javnosti. Odvetnik Volli je omenil tudi nekaj Po njegovem mnenju nerazumljivih odločitev občinske uprave. Tako bodo smeli parkirati svoje avtomobile v zaprtem delu mestnega središča tiste osebe, ki stanujejo na Korzu Italija v Poslopjih s sodo hišno številko, ostali Pa si bodo morali pomagati kako dru-9ače. Na Občini so tudi izrečunali, da bo treba »ustvariti« 4.000 parkirišč, ki bodo namenjena avtomobilom družin, ki stanujejo v strogem centru. Žal pa s° pri tem povsem prezrli dejstvo, da ima večina družin po dva, če ne celo več avtomobilov. Odvetnik Volli skratka trdi, da niso proučili verodostojnosti Cecchinjevega reka, po kate- rem naj bi računali eno vozilo po vsako družino. Odvetnik Volli pa ni edini, ki se je uprl občinskemu odloku. Mnogi drugi »domačini« so namreč vložili priziv na Tar, saj jim zakon to dopušča do 10. novembra. Vsekakor bi morali že pred nedeljo zvedeti, če bodo pravočasno zamenjali oziroma postavili vseh 200 prometnih znakov, ter če se bodo na ulicah pojavile cementne pregrade, ki bodo tudi »fizično« onemogočale vozilom dostop na oaze za pešče. Prav tako bomo lahko v kratkem ugotovili, če bodo mestni redarji tudi osebno na delu, da bi »presenečenim« avtomobilistom sporočili vest, da bodo smeli le peš po Trgu Sv. Antona novega in po Ulicah Cate-rina, Dante (od Korza do Ulice XXX. oktobra), S. Nicolo (od Ulice Trento do Ulice Dante). Prav tako nedostopni bodo Rusi most ter ulici Bellini in Rossini. To pa bo le prva etapa na poti dokončnega zaprtja mestnega središča. Od 4. novembra bo stopila v veljavo faza, ki bo zadevala parkirišča, namenjena osebam s stalnim bivališčem v mestnem središču. Slednji bodo smeli parkirati na ulicah Geppa, Galatti, XXX. oktobra, Torrebianca in Machiavelli, Trg Vittorio Veneto pa bo prav tako postal oaza za pešče. Dulcis in fundo bo tretji del celotne operacije, ki naj bi se zaključila 11. novembra, ko bodo le pešči smeli po Cavani, Trgu Unita in Borznem trgu. Ob tem se seveda poraja vprašanje, kako bodo ljudje kos tako korenitim spremembam. Če ne bomo smeli v mesto z avtomobilom in se nam bo preveč mudilo, da bi pogumno odkorakali v Terezijansko četrt, bomo morali nujno stopiti na avtobuse Act. Prav zaradi tega sta se sestala odbornik Cecchini in predsednik ACT Ro-tondaro, ki je potrdil občinski upra-vi,da bodo od nedelje dalje na voljo dodatni avtobusi. Slednje naj bi vključili v promet glede na sprotne potrebe na posameznih progah, kar pomeni, da niso še izdelali razvejanega načrta o potenciranju obstoječih prog. Sicer pa je ACT prosil za dokončno sprejetje načrta o posebnih pasovnicah za promet avtobusov. Ko smo že pri prometu pa velja omeniti še poglavje dovoljenj, s katerim se bodo smeli nekateri Tržačani voziti po mestnem središču. Občina je izdala 750 dovoljenj za stanovalce, 250 pa za ostale »izjemne« primere. Občinski uradi so pa priznali, da so si čakali odločno več prošenj, saj so predvidevali, da bo vsaj 800 oseb vložilo prošnjo za izredna dovoljenja. Leoluca Orlando in N. Dalla Chiesa v krožku Miani Jutri se bosta mudila v Trstu znani sociolog Nando Dalla Chiesa, sin pred leti umorjenega generala Carla Alberta, in najbrž še bolj znani bivši palermski župan Leoluca Orlando. Prišla bosta na vabilo študijskega krožka Er-cole Miani na predstavitev nove Dalla Chiesove knjige »Storie«, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Einaudi. Predstavitev bo v gledališču Miela na Trgu Duca degli Abbruzzi 3 s pričetkom ob 17. uri. Poleg avtorja in Orlanda bo govoril tudi direktor tržaškega mesečnika »Nuova Societa« Maurizio Fogar, srečanju pa bo predsedoval predsednik krožka Miani Lucio Ville-vich. Nando Dalla Chiesa je v svoji knjigi skušal z nazornimi zgodbami odgovoriti na vprašanje, v kakšni državi živimo. Velik poudarek je seveda namenjen senčnejšim platem, kot so širjenje mafije, kriza sodstva in sploh javnih inštitucij itd., do izraza pa pride tudi zdravo tkivo italijanske družbe, ki vse težje prenaša nakazane degeneracij-ske pojave. Kot beremo v tiskovnem sporočilu krožka Miani, želi biti jutrišnja predstavitev knjige predvsem uvod v razpravo, v katero bodo lahko posegli vsi udeleženci večera. Pečenik in Štefančič prisotna na zasedanju vsedržavne zveze ANCI ^ Cagliariju je bilo pred kratkim ple-arn° zasedanje Vsedržavnega združenja ‘pijanskih občin ANCI, ki sta se ga deležila tudi minister za finance Formi-® ln njegov kolega za stike z deželnimi Pravami Maccanico. Na skupščini je bil te]Vor.° finančnem položaju izvoljenih 68 in o izvajanju nedavno odobrene °rrne krajevnih uprav. Zasedanja sta 'frngim udeležila tudi predsednik ski ^ Larino Pečenik in dolinski občin-nip ddbornik Aldo Štefančič, ki sta na ken??1?* sknpščini in v raznih delovnih 'n 2^h opozorila na nerešena pravna skUp^°nska vprašanja naše narodnostne praznik sv. Justa Xaprti poštni uradi glavno^01.0' 3- novembra, bodo uradi 2aprtj Pošte ter vsi ostali poštni uradi feirm nZar?^i praznika sv. Justa. Kljub 0'tenca °0b° v jutranjih urah odprta Trgu sprejemanje telegramov (na P°ročpn t01?° veneto) ter okenca za pri-, SrarnoV5'51119 v bifini Flavio Gioia. Te-fonsko Do mogoče tudi narekovati tele- 14 !,» številko 186, vendar od le 8. 1 me. 4.č1j-q j • 1110 poštnih uradov obvešča- iNnim ; °ience, da bodo pokojnine z ura' i?DWPlae,ilom v četrtek, 1. novem-/ bi Uh acevali 2. novembra, pokojnine, ’■ novemu0 rednem urniku dvignili 3. in tfeljek lili lil Itltl liiiii ■1 Sii liil lili lir Roverjev malček sodi v najbolj razširjen italijanski razred Pred novim roverjem 100 vse prej kot lahka naloga Angleži so sklenili odpovedati se neprijetni dediščini dosedanjega malčka iz družine Austin in so svojemu novorojenčku , na katerega odpade zahtevna naloga, da se spopade z nekaterimi od najbolj uspelih modelov evropske proizvodnje zadnjih let, nadeli ime rover 100. Njegova naloga bo torej, da preživi v svetu, kjer kraljujejo fiat uno, Y10, peugeot 205, renault 5 in odslej tudi renault clio in če gremo za stopničko bolj gor še VW polo, pa golf. Skratka nižji srednji razred s prostornino od 1000 do 1400 kubikov in z dolžino do 3,5 m je zelo zahtevno bomočje, džingla, v kateri je vsak, ki ni stoodstotno preskrbljen za preživetje že od vsega začetka obsojen na propad. Pri tem pa je treba reči, da ima metro 100 za seboj bogato tradicijo: zgodovina metra je bila sicer nekoliko ponesrečena, kljub vsemu pa je to bil zanesljiv malček, ki je imel nelahko nalogo, da nadomesti enega najbolj uspešnih modelov v zgodovini avtov, mini. No, in zdaj je tu rover 100, ki to bogato tradicijo nadaljuje in ki je od svojih prednikov, pa tudi od prestižnih Roverjevih limuzin prevzel vse tisto, kar je bilo koristno: od nekdanjega mini-ja privlačnost majhne, okretne in poskočne limuzine, od metra praktičnost in svetlo notranjost od večjih Roverjevih limuzin pa rafinirano opremo. Razred, v katerega sodi rover 100, je za Italijo še posebej zanimiv, saj odpade nanj kar 40 odst. prodaje in vanj vnaša novorojenček nekaj novega. Ima namreč vse klasične estetske prvine roverjev: vložke iz grčavine, usnjene prevleke ali prevleke iz dragocenega žameta, prav take kot jih imajo prestižne rover-jeve limuzine. Rover 100 ima na primer enake prednje sedeže, enak varnostni valon, enak petstopenjski menjalnik in enak 16-ventilski motor kot limuzine iz nove serije 200. Končni rezultat je na dlani: majhen avto, vendar z udobjem in varnostjo, ki sta lastna za avte višjega razreda. Rover 100 bo v Italiji naprodaj v treh modelih, vsi imajo motor spredaj, prečno vgrajen. Motorji sodijo v razred K, tako imenovani lean-burn, kar poemni, da je mešanic ben-cin-zrak dokaj revna. Vsi modeli imajo petstopenjski menjalnik in vzmetenje hydra-gas, ki v grobih obrisih spominja na Citroenovo. Rover 111 SL (3 in 5 vrat) ima 1119-kubični štirivaljnik, ki zmore 60 KM, rover 114 GS (5 vrat), najluksuznejša izvedba nove serije, ima 1396-kubični motor, ki zmore 76 KM, rover 114 GTi, športna različica Ro-verjevega malčka ima enak 1396-kubični motor, vendar s 16 ventili in elektronskim vbrizgavanjem goriva »single point«, ki zmore 96 KM: isti motor poganja tudi rover 214. Tudi začetna, se pravi relativno najrevnejša različica rover 111 SL ima dve zunanji vzvratni ogledali, električni pomik za prednje šipe, brisalec za zadnjo šipo, ki je električno ogrevana zoper orositvi, osrednjo ključavnico, vložke iz grčavine na armaturni plošči, 4 zvočnike in anteno na strehi. Za doplačilo dobite pomično streho in usnjene sedeže. Kar zadevai zmogljivost, naj povemo, da dosega najvišjo hitrost 155 km/h in pospeši od 0 do 100 km/h v 14,8 sekunde. Poraba 5,9 litra za 100 km. 1400-kubična različica GS ima seveda vse, kar smo že omenili za model LS, poleg tega pa so usnjeni sedeži vključeni v osnovno ceno. Zmogljivosti so seveda boljše: 165 kilo,metrov na uro, pospešek 0-100 11,3 sekunde. Poraba po nromah EEC 6,3 litra za 100 km. Športno različico roverja 100 poganja 11396-kubični motor z dvema odmičnima gredema in 16 ventili ter elektronskim vbrizgavanjem single point: dosega 185 kilometrov na uro in pospeši od 0 do 100 kilometrov na uro v 9,8 sekunde. Poraba: 6,6 litra bencina za 100 km. K temu modelu sodijo platišča iz lahke litine, prednji in zadnji spojler, vzvratna ogledala v isti barvi kot karoserija, športni sedeži. Vožnja z ■ novim Roverjevim malčkom je še kar prijetna: zmogljivosti so za avto tega razreda zelo dobre, lega na cesti je vseskozi neproblematična, kar je seveda odvisno od prednjega pogona in dobrih obes: če bi morali izreči glede nečesa kritično oceno, potem bi morali omeniti samo dejstvo, da v ozkih ovinkih in pri hitri vožnji ter slabi cesti zadek občutno poskakuje, kar gre pripisati tudi dejstvu, da avto tehta bornih 900 kg. Cagivin »mit« z oklepom 125 kubikov poskočnosti Izredno skladna oblika oklepa za dosedaj »gol« motocikel Jesen je, kot zgleda, v teh dneh le prišla med nas. Vreme se je namreč poslabšalo in obleči smo morali bolj hladnemu in muhastemu vremenu primerne jopiče. Da vreme ni več primerno za raskazovanje "golih" motociklov so se zavedati tudi pri Cagivi v Vareseju in so svoj 125 kubični mode! mito oblekli v živo rdeč oklep. Goti mito je med najstniki bil zelo priljubljen, saj so lahko ponosno razkazovali njegov aluminijasti okvir, ki ga mirno lahko uvrščamo v tehnološke novosti zadnjih let. Pri Cagivi si seveda niso mogli privoščiti, da bi njihov vrhunski proizvod oblekel kak neznani inženir, ki seveda ne bi znal izbrati karakterju in zmogljivostim primerne obleke. Zato so se odločili, da bo njihovemu mitu oklep narisa! legendarni Massimo Tamburini. In res se niso ušteli. Oklep, ki si ga je zamislih je res nekaj posebnega, saj s svojo elegantno in vitko Unijo navduši še tako skeptičnega motociklista. Če si oklep podrobneje ogledamo, postane povsem razvidno, da se je Tamburini zgledoval predvsem pri oklepih motociklov, ki tekmujejo na svetovnem prvenstvu. Prednja dvojna okrogla žarometa se povsem skladno ujemata z aerodinamičnim vetrobranom. Zanimivo obliko imata tudi vzvratni ogledali, ki ju je Tamburini, kot bi to naredit z ušesi, pritrdi/ na zgornji det vetrobrana. Zato da bo vidljivost boljša tudi v sklonjenem položaju je vetrobran od žarometov po vsej dolžini na sredi v obliki črke U prozoren. Lep vtis naredita tudi dve zračni reži, ki se nahajata na bokih oklepa in služita predvsem zato, da usmerjata hladni zrak v radiator, ki je napolnjen s hladilno tekočino. Cagivin mito poganja namreč dvotaktni enovaljni stopetindvajset kubični vodno hlajeni motor, katerega moč in navor pa nista znani, saj jih Cagiva javnosti ni posredovala. Zato pa postane toliko bolj zgovorna hitrost 165 km na uro, ki jih "oblečeni" mito doseže v ravnini, kar je le dva km na uro več od "gole" verzije. Iz tega lahko sklepamo, da oklep, ki tehta 6 kg, bistveno ne izboljša hitrosti te 125-kubične pošasti. Izboljša pa se potovalno udobje pri večjih hitrostih in zaradi manjšega zračnega upora se motociklist lahko s koleni trdneje oklene motocikla. Pospeški se tudi niso bistveno spremenili. Štiristo metrov prevozi mito z oklepom v pičlih 14 sekundah in 5 stotinkah, kar je nekoliko hitreje od gole verzije, ki pa je ostala hitrejša na krajše razdalje, kjer oklep ne igra tako pomembne vloge. Da so pospeški res edinstveni, priča tudi dejstvo, da ima 125-kubični mito na 400 metrov boljši pospešek kot zadji Porschejev 211 konjski 3000 kubični mode! 944 S2, ki prevozi 400 metrov v 14 sekundah in 65 stotinkah. Čeprav nov oklep skriva mitov aluminijasti okvir, ostane kljub temu vidna zadnja nihajna vitica v obliki banane, ki spada tudi med zadnje novosti motociklistične tehnologije. Na zadnjo nihajno vilico je pritrjen mo-noblažilnik, ki ga lahko nastavimo na različne trdote, medtem ko zadnje kolo niha za 133,5 mm. Vzmetenje je tudi spredaj ostalo nespremenjeno, saj se tu nahaja vitica s kraki premera 38 mm in hodom 123 mm, ki pa je mogoče le nekoliko premehka, če upoštevamo športno-dirkalno usmeritev mita. Velika hitrost, ki jo mito doseže, je tudi razlog, da so pri Cagivi mito opremili z enkratnimi zavorami, na katere se lahko motociklist zanese. Na prednjem kolesu ima mito pritrjen kolut premera 320 mm, na katerega pa delujejo čeljusti s štirimi bati. Zadaj pa se nahaja kolut s premerom 230 mm. Tovrstna kombinacija omogoča brezhibno zaviranje v še tako kočljivih okoliščinah. Mito z oklepom je zaenkrat na razpolago samo i/ barvi "red racing", velja pa 6.080.000 lir, kar je 600.000 več od "gole “ verzije. ZVONKO PETJE lllllll V soboto bodo odprli Motor Expo Racing 1/ soboto, 27. oktobra bodo v Gorici odprti že 10. izvedbo Motor Expo Racinga, motoristične prireditve, ki si je v našem prostoru ustvarila dokajšnji ugled. To seveda ni nič čudnega, saj je v naši deželi ogromno ljubiteljev avtomobilov in motorjev, na goriški prireditvi pa vsi ti pridejo na svoj račun. Tudi letos bo razstavljena na goriškem razstavišču cela vrsta novih modelov, v glavnem današnje serijske proizvodnje: ne bo pa manjkalo pravih po- slastic za ljubitelje hitrosti kot na primer dirkalniki F1. Ferrariju je letos spodletel podvig, da se povzpne na najvišjo stopničko pri dokončni razvrstitvi v formuli 1, razstavljeni rdeči bolidi pa bodo prav gotovo pritegniti pozornost občinstva. Razstavljena bo tudi cela vrsta starih avtomobilov: goriškim prirediteljem so tokrat priskočili na pomoč iz Slovenije, tako da bo na ogled nekaj avtomobilov iz vrhniškega tehničnega muzeja. Novosti pri Volvu V Italiji so že naprodaj nove švedske limuzine serije 940 in 960, ki nadomestujejo serijo 740/760. Označuje jo mnogo mehkejša linija, pa tudi Cx se je odločno izboljšat. Kot je Volvova tradicija je na voljo tudi kombi. Isuzu trooper in campo za prosti čas Isuzu trooper je eno od manj znanih terenskih vozil, ki jih prodajo pri nas. Gre za terensko vozilo s stalnim pogonom na zadnja kolesa, prednji pogon pa se lahko vključi s posebno ročico. Novi model so opremili s 2800-kubičnim tur-bodizlom z intercoolerjem in neposrednim vbrizgavanjem goriva. Motor zmore 106 KM pri 3850 vrtljajih v minuti in 24,6 kpm pri 2300 vrtljajih v minuti. Naj omenimo še, da ima zadnji diferencial zaporo, da ima trooper štiri kolutne zavore s servoojačevalcem in servovolan. Poleg trooperja je v Italiji naprodaj tudi Isuzujev campo: to je pick up s kesonom in s prostorom za dve osebi v dokaj prostorni kabini. Tudi campo ima pogon na zadnja kolesa, prednji pogon pa se lahko vključi z ročico pri menjalniku. Poganja ga 2,5-litrski dizel brez turbinskega polnilnika, ki zmore 76 KM pri 3800 vrtljajih. Motor ima neposredno vbrizgavanje in tovarna zagotavlja, da je količina izpušnih plinov res minimalna. Bolj kot težkemu prevozu je campo namenjen prostemu času in prevozu koles, surfov itd. CAMERA Dl COMMERCiO fiEREqomzi/x sesa ASSICURAZIOM A3 ORGANIZZAZIONE ;moto>1EXPOKacinq MOTORISTIČNA PRIREDITEV TREH BENEČIJ GORICA - Sejmišče 27. oktober - 4. november URNIK: Delavniki: 17.00 - 21.00 Sobota in praznik: 10.00 - 21.00 Maurice Bejart od čistega baleta do plesnega teatra Maurice Bejart, eden najslavnejših koreografov na svetu, se v zadnjem času preusmerja od čistega baleta v plesno gledališče, kot dokazuje njegova zadnja predstava z naslovom Ni-jinsky, clown de Dieu, ki je doživela svetovno premiero v milanski dvorani Teatra nuovo. Dodaten dokaz naj bi bil tudi Bejartov načrt, da posveti svoje naslednje delo nemški pevki Ute Lamper. Zdi se, kot da je francoski koreograf izgubil na izvirnosti in genialnosti, ki so mu ju pripisovali priznavali v šestdesetih in sedemdesetih letih, skratka v času njegovih koreografij Deveta simfonija, Baudelaire in prve verzije postravitve Nijin-sky iz leta 1971. Razlika med postavitvama, ki ju je Bejart poklonil slavnemu rusko-po-Ijskemu plesalcu Vaclavu Nižinskemu je namreč ogromna. Obe pripovedujeta o življenju in delu Nižinskega, vendar je bila prva zborovska postavitev, druga pa je izrazito komorna, saj sloni izključno na slavnem plesalcu Jorgeju Donnu in igralki Cipe Lin-kovsky. Sicer je protagonist obeh verzij, sedanje in tiste iz leta 1971, izredni Jorge Donn, ki se ga še marsikdo spominja ob Luciani Savignano v filmu Bolero Claudea Leloucha. Zgodba zadnje postavitve sloni na dnevniku, ki ga je Nižinski napisal med leti 1917 in 1919. Edinstveni dokument o gledanju na umetnost in življenje najdeta plesalec in igralka, ki bo nato poosebljala vrsto likov (mater Eleonoro, direktorja Ballets Russes Sergeja Diagileva, ženo Romalo De Pulsky, hčerko Kyro). Iz dnevnika izhaja predvsem velika želja po ljubezni, medtem ko so plesni trenutki ob mojstrski in vedno elegantni izvedbi Jorgeja Donna nadvse poetični. V resnici so to plesni utrinki, ki si sledijo brez posebnega zaporedja, kot lahko izhaja iz strani dnevnika. Zdi se, da je občinstvo sprejelo tako obliko in predvsem, da je hvaležno Bejartu za svojstveni portret, s katerim se lahko identificira vsakdo, ki se ne boji samega sebe. Novo tržišče domačih porno filmov Ona, on in... video kamera, tak je novi ljubezenski trikotnik, ki se uveljavlja v ameriških spalnicah. Če vzamemo stvar »statistično«, pomeni, da se bo v nekaj letih pojav razpasel tudi v stari Evropi. V resnici gre za nov hobby snemanja porno filmov domače produkcije, ob tej zelo privatni igrici pa so se razvili rahlo neobičajno tržišče in klubi za izmenjavo, ki so spodbudili in obogatili delovanje psihologov ter novinarskih raziskav. Pravzaprav se je zgodilo nekaj povsem naravnega: fotoaparat Polaroid je zamenjala video kamera, medtem ko postaja zakonska spalnica čedalje bolj podobna fotografskemu ali filmskemu ateljeju. Psihologi podpirajo novo modo, ker po njihovem mnenju spodbuja razgovore med partnerji in omogoča globlje razumevanje, istočasno pa odpravlja nekatere tabuje, saj kanček prestopništva in vonj po prepovedanem žgečkata spolno slo parov. Psiholog iz Chicaga trdi, da »laže, kdor ima doma video kamero in pravi, da ni nikoli pomislil na porno posnetek«. Seveda predstavlja občevanje pred video kamero tudi kak riziko. Nekateri pari so sicer dokaj previdni: »vaje« posnamejo, si jih ogledajo in takoj nato tudi zbrišejo posnetke ali jih skrbno zaklenejo. Šerif iz Kansasa še zdaleč ni bil tako previden in tudi ni bil lastnik kamere, ki si jo je izposodil v neki trgovini. Ko jo je vrnil, je pozabil na kaseto in na mah je deželo preplavila kopica kppij, da se je moral z ženo preseliti v drugi okraj. V trgovinah so že ustvarili posebno sekcijo filmov, ki so jih posneli amaterji, v že omenjenih klubih pa si »režiserji« izmenjujejo filme. O novostih na trgu jih obvešča ciklostilirani listič. Pač pa je treba povedati, da so ti porno filmi domače produkcije v glavnem kvalitetno na zelo nizki ravni: igralci imajo pogosto kako telesno hibo, ki jo režiserji radi izpostavljajo, razsvetljava je pomanjkljiva, glasbena kulisa monotona, predvsem pa se ponavlja vedno ista... zgodba. sklad mitje čuka jelka cvelbar O vzrokih Parkinsonove bolezni Znanstveniki se že sto in več let ukvarjajo z vzrokom Parkinsonove bolezni. Videti je bilo še pred nedavnim, da ni mogoče pripisati značilnega nekontroliranega tresenja udov in postopne paralize enemu samemu vzroku, denimo stresu ali infekciji ali dednosti. Leta 1982, pa je v Kaliforniji dr. Langston ugotovil, da se sicer ta bolezen začne polagoma razvijati res šele v petem ali šestem desetletju človekovega življenja, vendar so pri nekaterih mladih zasvojencih z mamili v neki manjši bolnišnici opazili, da se jim je Parkinsonova bolezen v zadnjem, torej akutnem stadiju razvila kar čez noč. Ob preučevanju te slučajnosti, so se zdravniki kaj kmalu dokopali do spoznanja, da se pojav navezuje na neko točno določeno kemično snov, imenovano MPTP, ki je bila zamešana v pošiljko sintetičnega heroina. Jasno je bilo torej, da vpliv neke organizmu tuje kemične snovi lahko povzroči Parkinsonovo bolezen, še vedno pa ni nihče mogel ugotoviti, kako pogosto se to dogaja. Ali neznani toksini zastrupljajo tudi možgane tistih, ki sicer ne jemljejo droge? Najsodobnejše raziskave sugerirajo pritrdilen odgovor. Parkinsonovo bolezen neposredno navezujejo na industrializacijo in še bolj specifično na kemična gnojila, ki jih uporabljajo v modernem poljedelstvu. Splošno mnenje znanstvenikov je, da je v okolju nekaj, kar povzroča to bolezen, vendar niso za negativne posledice tega vsi ljudje enako dovzetni. Verodostojnost domnevi daje že samo veliko število znanstvenikov, ki se danes ukvarjajo z raziskavami o toksinih iz okolja, ki naj bi povzročali Parkinsonovo bolezen. Naslednje vprašanje, na katerega bo morala znanost odgovoriti, je, kdo bo med tistimi, ki so izpostavljeni tem toksinom, najprej zbolel za Parkinsonovo boleznijo. Do najsodobnejše ugotovitve so se dokopali zdravniki iz Kansasa. V tem mestu so iz ankete med 300 prebivalci, od katerih je polovica bolehala za Parkinsonovo boleznijo, ugotovili, da je vsaj dvakrat več tistih, ki so bili bolni, odraščalo v poljedelskih skupnostih. Tu so pesticidi in gnojila nekaj povsem običajnega, največkrat pa onesnažijo tudi talno vodo. Bolniki so večinoma pili vodo iz vodnjakov. Zdravnica dr. Caroline Tanner iz Chicaga je v neki svoji disertaciji ugotovila, da skoraj vse študije o Parkinsonovi bolezni - v ZDA jih je izšlo v preteklih petih letih kar dvanajst - neposredno povezujejo to bolezen z izpostavljenostjo kemičnim agensom. V Ouebecu so s študijo ugotovili leta 1986, da je pogostnost obolevanja za Parkinsonovo boleznijo v premem sorazmerju z različnimi zakonskimi predpisi o prodaji pesticidov v šestih vodnih okrajih. Leta 1989 so s študijo med prebivalci Hong Konga potrdili, da je riziko obolevanja za Parkinsonovo boleznijo petkrat večji pri ljudeh, ki so delali na kmetijah. Dve letošnji študiji, ki so ju ločeno vodili v New Jerseyu in v britanski Kolumbiji, sta pokazali, da se je sedemkrat povečal riziko pri ljudeh, ki so neposredno imeli opravka s pesticidi. Kljub pomembnosti in zanimivim rezultatom te študije pa še niso rešile zagonetke, zakaj le nekateri ljudje obolijo v istih razmerah za Parkinsonovo boleznijo. Britanski zdravniki so prepričani, da je rešitev te zagonetke prej v delovanju jeter kot v delovanju možganov. Njihove raziskave so pokazale, da imajo bolniki s Parkinsonovo boleznijo težave z jetrnimi encimi, ki navadno razkrajajo škodljive kemikalije. Zato zdravniki sumijo, da nastajata pri teh bolnikih v krvi dve nevrotoksični žveplasti sestavini, ki lahko pripravita ugodno podlago za nekatere možganske poškodbe. Drugi raziskovalci pa poudarjajo, da lahko povzročajo pri nekaterih osebkih večjo rizičnost nekatere napake celic. Pri mnogih Parkinsonovih bolnikih se je namreč ob pregledu tkiv pokazalOj da imajo njihove celice defektne mitohondrije - to je, tiste najfinejše mehanizme, s katerimi se celice vzdržujejo. Ne glede na to, če so ti defekti podedovani ali pridobljeni, lahko imajo zelo velik vpliv. Kemična snov imenovana HPTP je edina, za katero je gotovo, da povzroča Parkinsonovo bolezen. Ta snov uničuje možganske celice tako, da poškoduje njihov mitohondrij. Ko pa se pri neki osebi v živčnih vlaknih pojavijo celice brez zdravih mitohondrijev, je dovolj najmanjše izpostavljanje ne-vrotoksičnim kemikalijam iz okolja za to, da se pojavijo nepopravljive posledice. Če bodo torej jasnejši vzroki za to bolezen, se bo lahko izboljšal način prevencije. Vendar bo težko odstraniti vse škodljive snovi iz okolja: za to bi potrebovali tisočletja. Zdravniki zato skušajo identificirati potencialne bolnike še preden zbolijo. V ne preveč oddaljeni bodočnosti bodo torej lahko z navadnim krvnim pregledom ugotovili rizične osebe in potencialne Parkinsonove bolnike pravočasno opozorili na možne škodljive snovi. S primernimi zdravili bodo skušali utrditi njihov defektni presnovni sistem. Že sedaj z zdravili upočasnjujejo razvoj Parkinsonove bolezni, z zaupanjem pa raziskovalci trdijo: kmalu morda ne bo več treba zdraviti te bolezni, ki jo bodo zavirali še preventivno. DELOVANJE SKLADA Popoldanska pomoč pri učenju: vpis ob koncu meseca za skupinske in individualne lekcije (po dogovoru) iz vseh predmetov. Vzgojnozaposlitveno središče: dejavnosti vsak dan od 8. do 17. ure. Seminar za izpopolnjevanje učnega osebja in vzgojiteljev: ob petkih zvečer in sobotah dopoldne. Vzgojna posvetovalnica: vsak torek. Šiviljska pomoč: vsako sredo dopoldne. Predavanja za starše in vzgojitelje po šolah in društvih po dogovoru. Izposojevalnica knjig, video kaset in učnih pripomočkov: urnik tajništva. Urnik tajništva Sklada: vsak dan od 8. do 15. ure, ob sobotah zaprto. illllll ■ : današnji televizijski in radijski sporedi lil i s rai i______________ 6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nadaljevanka: Santa Barbara 11.00 Jutranji dnevnik 11.05 Film: Guai con le ragaz-ze (kom., ZDA 1969, r. P. Tewksbury, i. Elvis Presley), vmes (11.55) kratke vesti 13.00 Variete: Fantastico bis 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Kvarkov svet: Ledeniki 14.45 Risanke 15.00 Rubrika: Primissima 15.30 Italijanske kronike 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Nanizanka: Cose dell al-tro mondo 18.45 Nad.: Santa Barbara 19.40 Almanah in dnevnik 20.40 Dok.: La macchina me-ravigliosa - L'orecchio (vodi Piero Angela) 22.15 Kratka filma s Stanom Laurelom in Oliverjem Hardyjem: Lavori in corso (1933) in Monelli 23.00 Dnevnik 23.10 Variete: Turizem in glasba 24.00 Dnevnik in vreme 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni \ RAI 2 7.40 Nan.: Lassie in risanke 8.40 Nad.: Clayhanger 9.30 Dok.: Tavolozza italiana 10.00 Film: Labbra serrate (dram., It. 1942, r. Mario Mattoli) 11.30 Nanizanka: II brivido dellimprevisto 11.55 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik - Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanki.: Beauti-ful, 14.30 Destini 15.20 Film: La baia delllnfer-no (dram., ZDA 1965, r. Franck Tuttle, i. Alan Ladd), nato (7.00) vesti 17.10 Dok.: Ob nastajanju nadaljevanke Cellini 18.00 Dnevnik - športne vesti Eurogol 18.36 Glasba: Rock Cafe 18.45 Nanizanka: Un giusti-ziere a New York 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nad.: Cellini (biog., It. 1989, r. Giacomo Battia-to, 1. del) 22.10 Večerni dnevnik 22.20 Dok.: Free Dog 23.35 TV film: Stelle in fiam-me (dok.) 0.30 Dnevnik in horoskop 0.55 Film: Una dura prova (dram., ZDA 1973) ^ RAI 3 [ 12.00 Dokumentarna^ oddaja: Meridiana - Življenje živali, Nastajanje celine - Ognjeni hodniki, II bel mangiare, Dežele v ogledalu - Sicilija 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarca: Mesto knjig, 15.00 Le indoma-bili - Donne nella storia dTtalia 15.30 Rubriki: Rally in Biči & Bike 16.00 SP v biljardu 17.00 Nanizanki: Vita col nonno, 17.50 Throb 18.15 Dokumentarec: II mondo della sopravvivenza 18.45 Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi) 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Samarcanda (vodita Michele Santoro in Giovanni Mantovani) 23.15 Nočni dnevnik 23.30 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose mai viste 0.30 Dnevnik - v kiosku 0.40 SP v biljardu T fr’ TV Slovenija 1 | 9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams 9.25 Šolska TV: Oddaja za učitelje - Otroci z razvojnimi težavami, 9.40 dokumentarec Pustolovščina slikarstvo 10.10 Mozaik. Tečaj angleščine za najmlajše, 10.25 Alpe-Jadran 10.55 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu 11.40 Video strani 15.15 Mozaik (pon.) 15.55 Sova. (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Šolska TV (pon.) 18.05 Teleski '90 18.35 Spored za otroke in mlade: nanizanka Alf 19.00 Risanka in TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Podmornica (3. del) 21.05 Tednik 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 Nočni program Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Max Headroom 23.50 Video strani HiP) TV Koper 12.30 Rubrika o ribolovu: Fish Eye 13.00 Nogometni pregled: Speciale Tuttocoppe 14.00 Šport v ZDA: USA Šport 15.45 Oddaja o boksu: Bordo Ring 16.45 Wrestling Spotlight 17.30 Nogomet - tekma za evropski klubski pokal 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Novice 19.30 Otroška oddaja 20.00 Aktualna tema 20.30 Glasba na TV 21.00 Veliki tenis 22.15 TVD Novice 22.30 Nogomet: Gol d Europa 23.30 Oddaja o boksu: Bordo Ring 0.30 Veliki tenis (pon.) l ' fe' TV Slovenija 2 17.30 Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik 20.00 Kako je nastajala oddaja Senik z godci 21.545 Danes v skupščini 22.430 Kronika Borštnikovega srečanja 23.00 Svet na zaslonu 23.30 Goli z evropskih igrišč RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna kronika; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Slovenski esej; 8.40 Melodije; 9.30 Čas trobentic in čas kostanja; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Demetra, pridobljena zemlja; 12.15 Instrumentalni solisti; 12.40 Cecili-janka '89: MePZ Hrast (dir. Hilarij Lavrenčič); 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba: MePZ Primorec-Tabor (dir. Matjaž Šček); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija po letu 1945; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. C 7-50 Nanizanka: La piccola grande Neli 8 25 Film: Senza madre (kom., ZDA 1952, r. Robert Par-rish, i. Richard Widmark, JoanneDru) 10.30 Aktualno: Gente comu-ne 2.00 Kvizi: II pranzo e servito, 12.45 Tris, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle 1 s o C0PPie 00 Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, Parliamone, 16.00 Cerco l6 e offro •80 Variete: Buon complean- 16 ce 1981 (P°n-) ■05 Kvizi: Doppio slalom, 17.25 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e mari- 20 zn ^triscia la notizia 23 TeleMike Variete: Maurizio Co-stanzo Show (med gosti 0.55 ^oter Ustinov) 1-15 KjC1a la notizia an.: Marcus Welby -Vane pazzo, 2.15 L ora di Hitchcock CANALE5 RETE 4_______________ 8.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.30 Andrea Celeste, 10.00 Amandoti, 10.30 Aspettando il do-mani, 11.00 Cosi gira il mondo 11.30 Nanizanka: La časa nella prateria 12.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine, 16.10 Ribelle, 16.50 La valle dei pini, 17.25 General Hospital, 18.00 Febbre damore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Top Secret -Ricordo del passato 20.35 Film: Bullitt (krim., ZDA 1968, r. Peter Yates, i. Steve McOueen, Pat Re-nella) 22.50 Tednik: Kronika 23.30 Aktualno: Salon za Maxi Merit 24.00 Film: Il mediatore (krim., ZDA 1975, r. Robert Mul-ligan, i. Jason Miller, Linda Haynes) 1.55 Nanizanka: Mannix ITALIA 1_____________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 8.30 Nanizanke: Batman, 9.00 Skippy, 9.30 Arnold, 10.00 Amore in soffitta -Sorpresa da sei dollari, 10.30 La famiglia Brady, 11.00 Strega per amore, 11.30 Tre nipoti e un maggiordomo, 12.00 Charlie s Angels - Un brutto affare, 13.00 La famiglia Bradford, 14.00 Happy days - Sfida auto-mobilistica 14.30 Glasbena oddaja: Radio Carolina 7703 15.30 Nanizanka: Compagni di scuola 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.30 Nanizanki: Chips -1 vigi-lanti, 19.30 Časa Keaton -Ouello sguardo speciale 20.00 Risanke 20.30 Nan.: Don Tonino - La maledizione dell abate 22.30 Aktualno: Bom in the USA - Mesta rock glasbe 22.00 Variete: Capolinea 23.30 Rubrika: Grand Prix 0.45 Nanizanki: Mike Ham- mer, 1.45 Benson ODEON_________________ 8.30 Matineja Trivenete 13.00 Risanke 16.00 Film: Non sta bene ruba-re il tesoro (kom., It. 1967, r. Mario Di Nardo) 18.00 Nanizanka: Doc Elliot 18.45 Rubrika: USA Today 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nanizanka: Casalingo Superpiu 20.30 Film: Trancers, il potere dei Ninja (dram., pust., ZDA 1984, r. Sam Fir-stemberg, i. Sho Kosugi, Lucinda Dickey) 22.30 Dok.:Diario di soldati 22.30 Film: Colpo in canna (dram., It. 1974, r. Fernan-do di Leo, i. Uršula An-dress) TMC____________________ 8.30 Nanizanke: Get Smart, 9.00 Petrocellli, 10.00 La famiglia Partridge 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Prijateljska narava 13.00 Šport in dnevnik 13.30 Aktualno: Ženska TV 15.00 Film: amori proibiti (kom., ZDA 1962, r. Robert Stevens) 16.40 Aktualno: Ženska TV 18.00 Nanizanki: Autostop per il cielo, 19.00 Anna e il suo re 19.30 Variete: Cera guesto, c -era guello 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Arma da taglio (dram., ZDA 1972, r. Michael Ritchie, i. Lee Mar-vin, Gene Hackman) 22.10 Glasba: Montreaux Jazz Festival 23.10 Večerne vesti 23.30 Film: La tua pelle o la mia (vojni, ZDA 1965, r. Frank Sinatra, i. Clint Walker) 1.20 Nanizanka: Un uomo chiamato Sloane TELEFRIULI 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Pokrajinska kronika 20.25 Črno in belo 21.30 Aktualno: Prva stran 22.30 Nočne vesti 23.00 Rubrika: Vetrine di... 24.00 Nanizanka 0.30 Nočne vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno:' Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Pisali so nam...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba; 10.00 Nočni program - glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 18.30 Zmenek s psihologom; 20.00 V svetu knjige; 21.00 Nočni program -glasba. V občinskem svetu govor tudi o univerzi in nevarnosti poplav Kritike in polemična vprašanja v zvezi s Coroninijevo zapuščino Osrednje srečanje bo jutri v Kulturnem domu Mladi iz petih držav za združeno Evropo Zastoji v razvoju goriške univerze, posegi za preprečevanje poplav in upravljanje izdatne Coroninijeve zapuščine so bili predmet obravnave na sinočnji seji goriškega občinskega sveta. Začnimo kar pri zadnjem vprašanju. Zeleni Fiorelli je zastavil županu vrsto žgočih vprašanj: je res, da je župan 22 ur pred vsemi drugimi izvedel za smrt grofa Coroninija? Je res, da se je skupaj z državnim pravdnikom dr. Mancusom zavzel za imenovanje odv. Agostina Maja za upravitelja zapuščine, kar naj bi bilo neprimerno, ker je Majo obenem občinski svetovalec? Se je župan že posvetoval z drugimi člani kuratorija, ki bo upravljal Sklad Coro-nini? Je res kot bodoči predsednik Sklada in začasni upravitelj premoženja imenoval odv. Maja za svojega osebnega pravnega svetovalca s honorarjem 650 tisoč lir na dan? Je bil sam Scarano imenovan za začasnega upravitelja premoženja ob spoštovanju vseh zakonskih predpisov?. Župan Scarano je na prvo vprašanje odgovoril, da je za smrt grofa Coroninija izvedel celo 48 ur kasneje kot vsi drugi, ker je bil takrat na poroki nečaka nekje pri Grossetu. Glede imenovanja odv. Maja je dejal sledeče: prve dni so mnogi brez vsakega nadzorstva vstopili v Coroninijevo vilo. Na prošnjo Coroninijevega prijatelja je Scarano stopil do državnega pravdnika dr. Mancusa, da se zaščiti premoženje. Skupaj sta stopila k pretorju in slednji je predlagal odv. Maja za upravitelja. Majo je takrat bil odsoten, zato je Scarano - ob pomisleku pretorja, ali bo sprejel imenovanje - dejal, da bo to zagotovo sprejel, kar se je tudi zgodilo. »Kuratorija nisem sklical, imel sem stike samo z nekaterimi njegovimi člani«, je dejal župan v zvezi s tretjim vprašanjem »ker je sedaj nujno zaščiti premoženje in narediti inventar, šele nato bomo skupaj s kuratorijem poskrbeli za formalno ustanovitev Sklada«. Župan je zanikal, da bi odv. Majo prejemal po 650 tisoč lir na dan. Kot sodni upravitelj premoženja grofa Guglielma (do sobote, ko naj bi notar Sardelli uradno prebral oporoko in najbrž predal upravo županu, ki že upravlja polovico premoženja grofove sestre Nicolette) bo prejel honorar, ki ga bo določil pretor. V drugi funkciji "osebnega svetovalca župana" pri upravljanju premoženja pa bo prejel honorar, ki ga bo župan določil kot predsednik bodočega kuratorija Sklada Coronini. Vsekakor ne bo šlo za 650 tisoč lir dnevno, je dejal Scarano. Pri tem je poudaril, da bo Maja obdržal za svetovalca, ker mu povsem zaupa. Fiorelli je bil z odgovori nezadovoljen. Poudaril je mnenje, da bi moral odv. Majo takoj odstopiti, župan pa nemudoma sklicati kuratorij, ker da mora ta organ poskrbeti za inventar. Na probleme v zvezi z univerzo je opozoril komunist Busolini. Vprašal je zakaj ne bo v Gorici posebne šole za arheologijo in zakaj letos niso odprli novega tečaja za turistične operaterje. Menil je tudi, da ni opaziti jasne strategije glede razvoja univerze in zagotavljanja potrebnih struktur tudi za bivanje študentov. Župan je povedal, da je šola za arheologijo bila zgolj hipoteza, Tržaška univerza pa ni nikoli formalizirala predloga za njeno odprtje. Pri tečaju za turistične operaterje je problem v tem, da Konzorcij za univerzo ne razpolaga z denarjem (okrog 400 milijonov lir letno) za njeno delovanje. Problem bodo morda rešili s prispevkom Dežele. Kar zadeva strukture je v semenišču dovolj prostora za študijske in raziskovalne dejavnosti, za bivanje študentov pa so možnosti tako po zasebnih stanovanjih v mestu kot z ureditvijo javnih poslopij (npr. bivši kronikarij v Ul. Diaz, ki ga bo obnovila Pokrajina ali policijska vojašnica v Ul. S. Chiara). Neodvisni na listi KPI Igor Komel je opozoril na problem preprečevanja poplav, ki so v preteklosti povzročile veliko škodo: potrebno je čiščenje cest in požiralnikov, kjer se nabira suho listje, čiščenje odtočnih kanalov in Koma, da se zavarujejo najbolj izpostavljena območja. Župan je sprejel ta priporočila, vendar s pripombo, da je z realizacijo zadrževalnika na Pikolu tu pri Novi Gorici preprečena nevarnost hujših poplav tudi ob morebitnih večjih jesenskih nalivih. Goriški župan Scarano je včeraj sprejel skupino okrog sto dijakov iz petih držav Evrope, ki so te dni v našem mestu na povabilo zavoda Fermi in Evropeis-tične akademije za Furlanijo-Julijsko krajino. Srečanje so priredili z namenom, da bi omogočili spoznavanje med mladimi različnih narodnosti in utrjevali v njih duh evropskega združevanja. Prišli so mladi iz Avstrije, Jugoslavije, Francije, Češkoslovaške in Madžarske. V skoraj enotedenskem bivanju v Gorici imajo vrsto srečanj s tukajšnjimi vrstniki in predstavniki oblasti, predvidene pa so tudi ekskurzije in obiski Nove Gorice, Gradeža in Trsta. Osrednje srečanje v okviru evropeistične manifestacije bo jutri ob 17. uri v goriškem Kulturnem domu. Na slovesnosti, ki bo potekala pod pokroviteljstvom Evropskega sveta, bodo podelili deželni Evropeistični akademiji zastavo združene Evrope. Na sliki (foto Marinčič) včerajšnje srečanje na goriškem županstvu. Jutri popoldne pred občnim zborom v knjižnici Damira Feigla SLORI bo predstavil projekt raziskave »Grad in vrtnica« Pevski in glasbeni večer sklenil Koroške dneve na Primorskem Slovenski raziskovalni inštitut SLORI prireja jutri po triletnem obdobju občni zbor, ki bo prvič od nastanka te raziskovalne ustanove v Gorici. Zbor je sklican ob 17.30 v prostorih knjižnice Damir Feigel v Ul. Croce 3. Občni zbor poteka v času, ki je za SLORI, tako kot za druge slovenske organiza- NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA TRST Knjižnica Damir Feigel Gorica prirejata od 7. novembra do 23. novembra Knjižničarski tečaj Odvijal se bo v Gorici v popoldanskem času v šestnajstih lekcijah za skupno 32 ur. Prijave v pisarni knjižnice D. Feigel v Gorici, Križna ulica 3 -tel. 531733 ter v pisarni NŠK v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 774333. cije in inštitucije čas negotovosti in zaskrbljenosti za posluh, ki ga bodo pri merodajnih dejavnikih imeli za potrebe raziskovalne ustanove kot tudi drugih servisov in ustanov. Za SLORI pa se tudi postavlja vprašanje izbire med dvema usmeritvama: naj bo specialistična in nekako aseptična znanstvena inštitucija ali predvsem angaži-rasn servis za potrebe manjšine. Izbira ni lahka, saj sta obe potrebi občuteni in bo najbrž treba poiskati pravo in učinkovito vmesno pot. Pred občnim zborom pa bodo ravnatelj Darko Bratina in drugi raziskovalci SLORIja ob 16. uri v knjižnici Damir Feigel uradno predstavili raziskovalni projekt 'Grad in vrtnica", ki naj bi v naslednjih letih zajel goriško/novogoriški prostor kot primer evropske obmejne regije. Slovenski raziskovalni inštitut je že pred nekaj leti začel oblikovati načrt za tako ambiciozno raziskavo, ki se danes pomembno vključuje tudi v izvajanje pobude o tesnejšem sodelovanju med obema Goricama. Projekt bodo danes predstavili slovenskim in italijanskim medijem, predstavnikom javnih inštitucij in drugih znanstveno-raziskovalnih ustanov. Z pevskim in glasbenim večerom na katerem je sodelovalo okrog stopetde-set izvajalcev, so se v nedeljo v Gorici sklenili letošnji Koroški dnevi na Primorskem. V Katoliškem domu so tako v nedeljo zvečer nastopili najprej s krajšim sporedom slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, Koroški oktet z Raven, mešani pevski zbor Podjuna—Pliberk in mešani pevski zbor Danica iz Št. Vida v Podjuni. V drugem delu "koroškega večera" pa so združeni pevski zbori s solisti in ob spremljavi komornega orkestra Te- Trajalo bo do sobote, 27. t. m. V nekem stanovanju v Ul. IV. novembra v Podgori V Novi Gorici danes zborovanje Zveze bibliotekarskih društev V Novi Gorici se danes pričenja tridnevni posvet Zveze bibliotekarskih društev Slovenije na temo "Smo pripravljeni na knjižnico jutrišnjega dne?". Strokovnega in stanovskega posvetovanja, ki se bo odvijalo v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici, se bo udeležilo okrog 400 kvalificiranih delavcev na bibliotekarskem področju. Tridnevni seminar, na katerem bodo številni predavatelji skušali orisati najsodobnejše metodologije v smislu modernejše in smotrnejše ureditve knjižnic v Sloveniji, je v ponedeljek predstavil novinarjem na tiskovni konferenci ravnatelj novogoriške knjižnice Franceta Bevka, ki med drugim gosti v sodelovanju s društvom Primorskih bibliotekarjev posvet, Rajko Slokar. Gre za izpopolnjevalni seminar v okviru tradicionalnega letnega srečanja, na katerem bodo vzeli v pretres možnosti razvoja knjižničarske ponudbe. Pri otvoritvi, ki bo danes ob 11. uri, bo sodeloval član predsedstva republike Slovenije Ciril Zlobec. Prvi dan bodo na plenarnem zasedanju obravnavali splošne teme. Jutri pa naj bi delo potekalo po skupinah, oziroma z obravnavo specifičnih tem. Tako bo govor o univerzitetnih knjižnicah, o specialnih knjižnicah, o šolskih knjižnicah ter o splošnoizobraževalnih knjižnicah. Posebna zanimivost bo predstavitev različnih programskih paketov posa- meznih proizvajalcev software, to je računalniških programov, ki naj bi prišli v poštev pri knjiženju in ureditvenem procesu sedanjih knjižnic. Svoje računalniške programe bo prikazalo devet specializiranih skupin. Poleg nekaterih zasebnikov bodo svoje modele prikazali člani inštituta Jožef Stefan iz Ljubljane, novogoriške računalniške družbe SAOP in računalniškega univerzitetnega centra iz Maribora. Predavatelji bodo poglobili pomembnost delovanja Inštituta informacijskih znanosti univerze v Mariboru, ki skrbi za zbiranje in pretok znanstveno tehnoloških ter knjižničnih informacij za celotno Slovenijo. Pri tem namreč nastaja t. i. vzajemni katalog, ki ima do sedaj že zbranih kar 251 tisoč knjižnih popisov ter različnih knjižnih informacij. Tridnevni posvet bo vsekakor lepa priložnost za izpopolnevanje tega inštituta, ki bo postal v bližnji prihodnosti osrednji vezni del vseh slovenskih knjižnic, še zlasti regionalne knjižnice, je povedal Slokar, potrebujejo tehnološki razvoj v smislu kvalitetnejše knjižne in informacijske ponudbe. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je gradivo tridnevnega posveta zbrala v svojem glasilu, to je v tretji številki Knjižnice, ki bo na razpolago vsem udeležencem seminarja. Zanimivo zborovanje se bo zaključilo v soboto. Kraja denarja in zlatnine za skupne tri milijone lir Tatovi so te dni ponovno obiskali stanovanje. Tokrat so kradli v Ul. IV. novembra v Podgori. Najbrž so bili na delu predsinoči, kot so agentom letečega oddelka povedali lastniki, ki pa so prosili, da bi ohranili anonimnost. Policija je ugotovila, da so tatovi vlomili v hišo skozi stranska vrata na zadnji strani. Razmetali so notranjost stanovanja in pregledali predale ter kotičke, kjer bi utegnilo biti kaj dragocenega. Pobrali so nekaj več kot milijon lir in zlatnino v vrednosti okrog dveh milijonov lir. V teku je preiskava, vendar je v takih primerih zelo težko izslediti tatove, razen če jih ne zasačijo pri kraji. Terzo Teatro s Fojevo komedijo Gledališka skupina "Terzo Teatro" iz Gorice bo nocoj ob 20.30 uprizorila v Verdijevem gledališču premiero nove igre. V režiji Mama Fontaninija bodo predstavili eno prvih komedij Daria Foja "Non tutti i ladri vengono per nuocere". Po lanskih uspehih s komedijo "Fiore di cactus", s katero se je "Terzo Teatro" na vsedržavnem festivalu v Pesaru uveljavil kot ena med dvanajstimi najboljšimi amaterskimi gledališkimi skupinami v Italiji, pričakujejo tudi z novo postavitvijo uspeh. V glavnih vlogah nastopajo Paolo Cicuta, Antonella DAddato, Edi Bramuzzo, Gabriela Graziuso, Rosalia Pasguali, Lorella Ziccareli, Loris Tu-lisso in Elizabeta Tomšič; scena: Paolo Radigna in Gino marchi; luči: Giu-liano Petterin. Predstavo bodo ponovili tudi jutri ob 21. uri. Na SV. Gori posvet o dr. Joži Lovrenčiču Zgodovinsko društvo za severno Primorsko v Novi Gorici prireja jutri v sodelovanju s frančiškanskim samostanom na Sveti Gori strokovno srečanje posvečeno stoletnici rojstva pesnika, pripovednika in tolminskega rojaka dr. Jože Lovrenčiča (1890-1952). Srečanje bodo odprli jutri ob 10. uri v prostorih svetogorskega samostana. Predavali bodo Andrej Vovko: Knjiga s sedmimi pečati. O življenju in delu dr. Jože Lovrenčiča; Joža J. Lovrenčič: Spomini na mojega očeta; Branko Melink: Staro in novo v Lovrenčičevem pesniškem opusu; Franca Buttolo: Strukture subjekta v liriki iz zbirke deveta dežela,- Jože Kurinčič: Trentarski sholar - slovenski Faust; Jože Faganel: Oblikovne značilnosti Sholarja iz Trente. Popoldne (ob 15. uri) bodo govorili Taras Kermavner: Lovrenčičeva proza; Lojzka Bratuž: Lovrenčič in Stanič; Kajetan Gantar: Joža Lovrenčič in antika; Janez Dolenc: Folklorne prvine v delih dr. Jože Lovrenčiča; Nina Lenček: Lovrenčičeva "Jubilejna elegija" (1950). Sledila bo diskusija. levizije Slovenija izvedli Nage-le—Gobčevo kantato Pesem o Miklovi Zali. Gosti s Koroškega so v nedeljo popoldne, z istim programom, nastopili tudi v Kulturnem domu v Trstu. V okviru Koroških kulturnih dni na Primorskem se je od 6. oktobra zvrstil niz glasbenih in otroških prireditev ter tudi okrogla miza o odnosih med Slovenijo in zamejstvom. Prireditve so organizirali Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenska prosveta iz Trsta ter Krščanska kulturna zveza iz Celovca. V prihdnjem letu bodo Korošci gostili kulturne skupine s Primorske. Na sliki (foto Klemše) Koroški oktet med nedeljskim nastopom v Gorici. razstave V Galeriji - enoteki PRIVIN v Solkanu bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo slikarskih del s kolonije Šmartno 1990. Razstavljena bodo dela devetih avtorjev. Galerija ima svoje prostore na Cesti 9. korpusa 72. razna obvestila Knjižnica Damira Feigla v Gorici, Ul. Croce 3 bo danes in jutri zaprta. Slovensko, planinsko društvo priredi 11. novembra tradicionalno martinovanje. Družabnost bo tokrat na kmečkem turizmu na Vitovljah. Prijave do oddaje razpoložljivih mest, ali najkasneje do 6. novembra, v trgovini Baucon, v Sovod-njah pa pri Branku Kuzminu in Vilku Fajtu. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz. _______________kino___________________ Gorica KULTURNI DOM Gorica kinema: 20.45 »Konec noči« (»La fine della notte«), r. Davide Ferrario. CORSO 18.00-22.00 »Ancora 48 ore«. VERDI 20.30 Dario Fo: »Non tutti i ladri vengono per nuocere«. Gledališka predstava skupine Terzo Teatro. VITTORIA 17.30-22.00 »Gola profonda n.3«. Prepovedan mladini pod 18. letom. rri v v Irzic EXCELSIOR 17.30-22.00 »Orgasmo, sen-sazione, rabbia«. Prep. ml. pod 18. letom. DEŽURNA LEKARNA V GORICI AlLOrso bianco — Korzo Italia 10 — tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio — Ul. Romana 147 — tel-40497. __________pogrebi_____________ Danes v Gorici ob 9.30 Caterina Ber-nardis, vd. Mantovani iz bolnišnice sv-Justa na glavno pokopališče, ob 11- url Romana Pelerin iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. Včeraj je na Borštnikovem srečanju nastopilo SSG s »Tetovirano rožo« Manj spektakularnosti in več soočanja s slovensko kulturo Na sliki prizor iz »Tetovirane rože«, s katero se je Slovensko stalno gledališče predstavilo v Mariboru MARIBOR — Dogodek za dogodkom, predstavo za predstavo, omizje za omizjem se slovenski gledališki festival v Mariboru nadaljuje in vleče skozi zelo mrzla štajerska jutra in zvezdnate noči. Pa naj še kdo reče, da vremenske razmere ne vplivajo na človekovo razpoloženje! Prav zaradi tega je najbrž letos na Borštnikovem srečanju čutiti upad občinstva, ki se raje greje doma kot v gledališki dvorani, v kateri je bila, na primer, v torek zelo zanimiva predstava Slovenskega mladinskega gledališča (po dolgih letih spet sodeluje na tem tekmovanju). »Skrivnosti« Nika Grafenauerja v režiji Janeza Pipana so namreč učinkovit likovni, glasbeni, pevski, gledališki izsek. Gre pravzaprav za »nekakšen« koncert in mimično igro hkrati, za razpoloženjsko, vitalno in ironično upodabljanje poezije, za zvoke in ritme skladatelja Gojmira Lešnjaka, ki skušajo doseči simbiozo ali vsaj spojitev z Grafenauerje-vo poezijo. Res je, da se le-ta v nekaterih momentih razprši, da za njo ni duha ne sluha, res pa je tudi, da v hipu spet privihra na oder in se utelesi v glasu petih nastopajočih. Brez dvoma sugestivna predstava, ki išče možnost posredovanja poezije, kar pa se ji le deloma posreči. Da ne bo nesporazumov: podajanje pesniške (v smislu pesmi) besede z odra je zelo težavna stvar in s to predstavo smo imeli kljub vsemu občutek, da se »igra« približuje vendarle prav temu. Sicer pa so včeraj v Mariboru nastopili naši gledališčniki. Slovensko stalno gledališče je v tekmovalnem sporedu uprizorilo »Tetovirano rožo« Tennesseeja Williamsa. O sprejemu občinstva in specializiranih poročevalcev ne moremo še ničesar zapisati, saj so predstave zvečer, mi pa sestavljamo ta poročila zjutraj. Vedeževalne moči pa zaenkrat še nimamo... Iz množice dogodkov, ki nas vsak dan bombardirajo v tem prenavljajočem se Mariboru (s sprehajališčem ob Dravi, njegovo skoraj dokončno ureditvijo, zadobiva mesto prav simpatično podobo), bomo iz novinarskega cilindra potegnili dva. Gre za predstavitev (še eno!) gledališke revije Euromaske, o kateri sta na tiskovni konferenci v lepi Kazinski dvorani SNG Drame iz Maribora spregovorila Peter Božič in Dušan Jovanovič. Revija želi biti resnično evropska, pri tem pa nima nikakršnega vzora, saj take revije v svetu doslej še ni bilo. Euromaske imajo dve glavni značilnosti: revija ni ozko teoretična, uveljavili so magazinski način pisanja, ki je zanimiv tako za gledališke strokovnjake kot za širši ljubiteljski gledališki krog bralcev. In drugič: gre za koncept, v katerem so dosežki malih kultur v primerjavi s prevladujočimi predstavljeni enakopravno. Pomembna je še omemba drugega dogodka, ki se nam zdi še posebej zanimiv za primorske bralce. Ves čas Borštnikovega srečanja razstavlja v Mariboru svoje skulpture-maske novogoriški kipar Miroslav Peršolja. Razstava ima velik odmev in je naletela na zanimanje ter predstavlja v Peršoljevem ustvarjalnem in iskateljskem opusu pomemben dogodek. To nujno fragmentarno poročilo bomo zaključili z naslednjo ugotovitvijo: vse kaže, da se Borštnikovo srečanje v letošnji jubilejni obleki nekako zapira samo vase (in s tem popravljamo naša včerajšnja opažanja), da išče intimnejšo notranjo podobo, ki se izraža le skozi in preko gledališke umetnosti ter manj gleda na zunanjo spektakularnost, nekakšno »umetniško potrošništvo«. Če je manj »uradnega« veseljačenja, pa je nemara več soočanja z vprašanji (in teh ni malo), ki ta čas zadevajo slovensko kulturo in seveda slovensko gledališče. Najbrž je tako edinole prav... MARIJ ČUK Kaseta je izšla pri Založništvu tržaškega tiska »Tržaške lučke« šestdesetih let Spomin je res nekoliko obledel, če pa resno pobrskam po skrivnih spominskih predalčih, vseeno izbrskam nekaj občutkov in vtisov, ki kljub času niso tako zelo brezbarvni. In se lahko spomnim dveh Festivalov slovenske popevke v tržaškem Avditoriju. Dveh živahnih in po svoje svojstvenih prireditev, za tiste čase tudi briljantnih, ki sem ju kot mlado dekle doživljala s posebnim Veseljem. Spomnim se tudi vaj v barkovljanskem društvu in vznemirjenja, ki je spremljalo priprave na prireditev. Mimogrede mi zazveni v ušesu motiv, spomnim se nekaterih pevcev, ki so se kasneje uveljavili celo kot operni pevci, in še drugih, ki pojejo v nekaterih skupinah ali morda samo v družbi. Izmikajo se mi naslovi popevk, spomnim pa se nekaterih članov orkestra, skoraj pravega big banda, ki sem ga tedaj prav gotovo videla prvič v živo. Otipljiv mi postane predvsem spomin na vzdušje, na trenutek, ki je predstavljal in verjetno še predstavlja višek tukajšnje ustvarjalnosti na področju lahke glasbe. Kasneje so se seveda še rodili nekateri dobri in prijetni (kant)avtorji, a podobnih prireditev nismo več zmogli, kljub številnim glasbenikom-godcem in ansamblom. Sedaj leži pred mano kaseta z naslovom Tržaške lučke. Prisluhnem ji in iščem starih vtisov, vzdušja. Spomnim se še nekaterih melodij in refrenov, ki mi jih je spomin potisnil v ozadje, pojavi se primerjava s tedanjimi pevci. V resnici pa vse to ni važno, ker mi kaseta obudi res in, žal, samo »stare« vtise. Pridem do spoznanja, da niso vtisi stari, temveč da so stare le popevke: motivi, ki so bili pred četrt in več stoletja prijetni, prisrčni, moderni, so v tem času ostareli. Svet se je medtem spremenil, prav gotovo sem se tudi jaz skupaj z vsemi tistimi, ki so bili tedaj pet ali sedemindvajset let mlajši in drugačni, pa ne glede na to, koliko so bili tedaj stari. Vmes se je nagrmadilo na desetine (sanremskih) festivalov, Dylanov, Springsteenov, Stingov, da se je glasbeni okus nas vseh spremenil, kar je edino prav in naravno. Kaseta, ki jo poslušam, je zato samo revival. Prijeten, prijazen, a izključno revival, celo s priokusom grenkobe, ker smo uspeli priti do kasete šele po 27 letih. Zamejski mlini meljejo res počasi. Sprašujem se, če imajo te popevke še kako vrednost. Res je, da poznamo tudi nekatere »nesmrtne« motive, ki so tudi po več desetletjih prijetni, še posebno v novih priredbah. Za tržaške popevke, žal, to ne velja. Kljub skrbi in pazljivosti, s katerima jih je peščica navdušencev posnela, bi potrebovale nekaj drastičnih lepotnih posegov. Zaradi kronike naj navedem, da so priredbe, ki so bile za Festival delo Aleksandra Vodopivca, sedaj prilagojene manjši zasedbi. Ansambel je skušal tu pa tam osvežiti tudi ritem, a učinek je komaj zaznaven. Kljub temu je instrumentalna plat najprijetnejša. Čeprav je šel čas neustavljivo mimo, pa bo verjetno marsikdo rad prisluhnil popevkam, ki so nam razveselile nekaj poletnih večerov pred (pre)mnogimi leti. In seveda ne mislim samo na izvajalce ali avtorje, ki so se tedaj pojavili, temveč na vse tiste, ki jim bodo posnete popevke osvežile spomin na trenutek, doživetje iz preteklosti, ki jo je čas naredil lepšo. Na sliki ovitek kasete Na kaseti, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska, so motivi: Tržaške lučke, Pismo iz tujine, Latinščina, Čakam te, Hulli gulli črni muc, Vrni se, Cin-guecento ci, Mariu cha cha, Moja ljubezen, Ta naša burja in Sigla. V Mix orkestru pod vodstvom Marina Besen-ghija igrajo: Marino Besenghi (klarinet), Aleks Curri (klavir), Mauro Che-ber (trobenta), Ramiro Fontanot (bobni), Giancarlo Foraus (trobenta), Pavel Foraus (saksofon), Mauro Marcolin (pozavna), Tullio Možina (kitara), Miran Pečenik (orgle), Henrik Žerjal (bas). Pojejo: Ljubica Berce, Edith Canciani, Marta Fabris, Tullio Možina in 4 mucke, (nak) V Cankarjevem domu razstava zakladov Biblioteke Trivulziane i fc? i h k i PAOLO Dl A, CONO DELLA CHIESA D’A Q_V J L E A DELL, A OR I G IN E BT FATTI DE I “RE LONGOBARDI. TK AD O.TT O B fe R M. L O D O V t C O D O M E N i C H I. CON PRIVIL E Gl O. I/. V t- »N VINEGIA APPR E S SO G ABRIBL G I O L IT O DE FERRARI vz?, ^ • M D X L V I I f. „ . . čfervfvr' č//1 fnHer.fr' nr^K' - 1 -čšcttueAfrtt ■ ^ 'pf8 P°kU(l0 narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Republiškega e ar*ata za kulturo in Skupščine mesta Ljubljane bodo v Galeriji Can-o doma 6- novembra odprli razstavo »Dante in Milano«, na kateri bihrkazali zaklade Biblioteke Trivulziane. Razstavo je pripravila milan-Doteka v sodelovanju z NUK. Na sliki eden od eksponatov Likovna poetika Slavka Tihca Po dvanajstih letih, obdobju krčevitih življenjskih preizkušenj, spraševanj, iskanj, ko je ustvarjalno hotenje vztrajno vzpodbujalo in priganjalo k ponovnemu rojevanju, se kipar Slavko Tihec predstavlja s samostojno likovno razstavo, s pregledom štiridesetih del, ki jih je ustvaril v petindvajsetih letih. Pa vendar, ta molk, ko ustvarjalna duša išče ne da bi hotela, da jo razkrivamo, ni zabrisal ustvarjalnih sledov: kipar je realiziral dela, ki sooblikujejo naš življenski prostor, dela, s katerimi se dan za dnem srečujemo, jih gledamo, jih doživljamo. Spomenik Pohorskemu bataljonu na Osankarici, skulpura pred Ljubljansko banko v Ljubljani, spomenik NOB v Mariboru, spomenik Ivanu Cankarju v Ljubljani. In veličastna maketa spomenika žrtvam v Gradi-ni. Slavko Tihec je vanjo vložil ves svoj ustvarjalni naboj. Žal, ideja ni bila realizirana. Življenje pač velikokrat po svoje usmerja naša hotenja. V svet sodobnega kiparstva je Slavko Tihec vstopil ob koncu petdesetih let in kot figuralik z izrazitim nagnjenjem tako do plastičnosti in do modeliranja gmote kot do raziskav sktrukturalnih in konstrukcijskih elementov dosegel svoje prvo vsesplošno priznanje: v mali in v spomeniški plastiki, ki se v vseh njegovih ustvarjalnih odbobjih enakovredno uveljavljata in prepletata. Toda, že zgodaj si kipar drzne preiti v abstrakcijo in se kot izrazit kipar - eksperimentator poda v svet, kjer si umetnost in znanost podata roke. Nastajajo ciklusi: Listnate oblike, Semafori, Kinetične stvaritve, Akvamobili, Polžavke, Krogle, Kontejnerji, Ptice, Anime, Pahljače. Kipar posega po materialu, ki ga z novimi tehnološkimi postopki podreja svojemu ustvarjalnemu hotenju: železo, aluminij, bron, beton, les. »Izhajam bolj iz opazovanja narave kot pa iz študija že ustvarjenih likovnih del. Vedno sem trdil,« pravi Tihec, »da je narava razvila človeka, znanost, umetnost.« Toda tista iskra, ki je v njem tlela, ga razžarja še naprej: plastičnost je negiral z vertika-lizmi, z modelacijo, ki razpršuje svetlobo, z odkrivanjem skeletnih elementov in s kontradistiranjem gradiva. Kiparjevo zanimanje se je osredotočilo na vegetativne oblike, kjer spregovori material, kjer zaživi tehnologija. Plavajoče in rastoče listnate skulpture iz kovine asocirajo in izzivajo nova videnja, ki kiparja vodijo na novo raziskovalno pot. Iskal je material, iskal je obliko. Oprl se je na monoelement in pričel iskati jasen obris, ki bi zajel absolutni in realtivni volumen, da bi ju povezal v pretehtano celoto. Lahkotna in v zraku višeča z manj absolutnega in več relativnega volumna ter linearno koncipirana oblika vegetativnega lista je pognala v nebo. Košček narave je Tihec materializiral v lastnem kiparskem gibanju. Nastale so skulpture: Dvolistne oblike, Vegetabilne oblike, Semafor s koncentrumi. Iskal je naprej. V svetove naslutenih možnosti ga je potegnila voda. Tako se je njegovo zanimanje od zraka in njegovih valovanj ter podrhtavanj preusmerilo k vodi in v raziskave gibanj in odbleskov svetlob in senc. Tihčev raziskovalni duh se je razživel in sprememnil njegovo delovno okolje v laboratorij, kjer so se rojevali novi in novi poskusi, ki so sugerirano gibanje iz faze njegovih listnatih oblik prenesli v realno gibanje. Voda, prostor in poigravajoče se poliesterske forme so zaigrale novo melodijo v različnih ritmih. Akvamobili. Drugo Tihčevo obdobje. Dela razstavi na niirnber-ški razstavi konstruktivne umetnosti leta 1969. V tretjem obdobju, ki še danes, čeprav z drugačnimi poudarki, traja, se kipar loteva drugačnih vprašanj: razglablja o ujetosti človeka v kalupe vsakodnevnega življenja. V kalupe, ki omejujejo, ki zapirajo kot kontejner ali zaboj, ki v svoji notranjosti skriva vsebino. Kontejner, ki kot naš svet, v katerega smo ujeti in z njega težko zbežimo, nosi mnogop-lastno pomenskost. Kipar jo je luščil in postopoma razstiral. Vsebina se tako postopoma razbira in črta je le igra svetlobe in sence, nosilka informacije. V lesu, ki postane skupaj z ogledali pogostno kiparjevo gradivo v tem obdobju, to črto posebej izpostavi in jo združuje v črtovje, ki zaokroži hoteno sporočilo. Ko kipar poseže po medenini in bronu, se ob novem tehnološkem postopku, ki ga Tihec odkrije, pojavi raster, ki ponudi z mehansko erozijo sugerirano grafično iluzijsko podobo. Kiparski in grafični prijem sta še združila: v strukturi materiala se zarišejo obrazi portretirancev. Kipar oživi obraze njemu ljubih ljudi. Celovitost, ki ni ujeta samo v kontejnerskih oblikah, je še bolj zgovorna v kroglastih, ki jih Tihec vzporedno razvija. Leseno luženo kroglo kipar mutira na različne načine. Zdaj jo splošča, zdaj stiska, zdaj plasti. Da postane kot kaplja, da postane kot solza. Kot ptica, kot pahljača, kot anima. Kot duša. Kot bolečina, ki ujeta v kiparsko govorico spregovori z obliko in z materialom, ki ju izbere kipar: da razpre svoje srce, da ublaži bolečino. Zato zadrhti material, zato se oblika spreminja. Kot čas. Kot mi. Anima. Kipar išče naprej. Odkriva nove svetove, sanja nove sanje. Vizija upanja rojeva nove izpovedi. Da bi se na njih ustavilo naše oko, da bi zatrepetala naša duša, da bi se porodila mesel: to misel Slavko Tihec posveča svojemu dragemu učencu in prijatelju, kiparju Negovanu Nemcu. In nam, NELIDA SILIČ-NEMEC Nogometni pokali: Milan in Napoti le izenačila, zmage Juventusa, Sampdorie in Atalante v gosteh Visoka zmaga Crvene zvezde (3:0) POKAL PRVAKOV CRVENA ZVEZDA - RANGERS GLASGOW 3:0 (1:0) STRELCI: Brown (avtogol) v 9. min., Prosinečki v 65. min., Pančev v 75. min. CRVENA ZVEZDA: Stojanovič, Radinovič, Marovič, Šabanadžovič,, Belo-dedič, Najdoski, Prosinečki, Stošič, Pančev, Jugovič in Binič: RANGERS GLASGOW: Woods, Ste-vens, Munso, Goven,, Spackman, Brown, Števen, Fergusson, VValters, Johnston, Huistra. SODNIK: Ouiniou (Francija). GLEDALCEV: 75.000. BEOGRAD — Crvena zvezda je po odlični igri prepričljivo premagala škotskega prvaka. O premoči domačinov najbolj zgovorno priča podatek, da so v 90 minutah kar 22-krat streljali na vrata Woodsa in dvakrat zadeli drog, medtem ko je Rangers le 6-krat ogrozil Stojanoviča. Beograjčani so povedli že v 9. minuti z avtogolom Brovvna, ki je nerodno preusmeril v lastna vrata predložek Radinoviča s krila. Drugič so zatresli mrežo z natančnim prostim strelom Prosinečkega, deset minut kasneje pa so še potrojili s Pančevom, ki je spretno zaključil protinapad Biniča. Kot zanimivost naj omenimo še, da je sodnik Ouiniou včeraj dodelil verjetno »najhitrejši« rumeni karton na svetu: Najdoskemu ga je pokazal po samih 13 sekundah (!) igre. Po tako izdatni zmagi lahko Crvena zvezda mirne duše čaka na povratno srečanje na Škotskem: če ne bo prišlo do neverjetnega preobrata imajo Beograjčani že zagotovljen prestop v četrtino finala. MILAN - BRUGES ' 0:0 MILAN: Pazzagli, Tassotti, Maldini, Gaudenzi (Ancellotti), Costacurta, Ba-resi, Donadoni, Rijkaard (Massaro), Van Basten, Gullit, Evani. BRUGES: Verlinden, Janevski, Van Der Elst, Plovie, Borkelmans (Creve), Ceulemans, Beyens, Cossey, Staelens, Booy, Farina. SODNIK: Forstinger (Avstrija). GLEDALCEV: 71.000. MILAN — Evropski prvak je po rezultatu sodeč slabo začel svojo letošnjo evropsko avanturo. Gullit in njegovi pa bi morali po prikazani igri visoko zmagati, saj so imeli nič koliko priložnosti, z Rijkaardom so zadeli prečko, prav v zadnji minuti pa je belgijski branilec v nebranjenih vratih srečno rešil strel domačega napadalca. Milanu je skratka sinoči športna sreča obrnila hrbet. Sacchi sedaj upa, da se kaj takega ne bo ponovilo tudi v Belgiji... NAPOLI - SPARTAK MOSKVA 0:0 NAPOLI: Galli, Ferrara, Francini, Crippa (Mauro), Alemao, Baroni, Ven- POKAL PRVA* tov Osmina finala 1. tekma 2. tekma Dinamo Dresden (NDR) - Malmd (Švedska) Crvena zvezda (Jug.) - Rangers (Škot.) Dinamo Bukarešta (Rom.) - Porto (Fort.) Real Madrid (Šp.) - Tirol (Avstrija) Bayern Miinchen (ZRN) - CSKA (Bol.) Lech Poznan (Pol.) - Olimpioue (Fr.) Napoli (It.) - Spartak Moskva (SZ) Milan (It.) - Bruger (Bel.) 1:1 H 9:1 4:0 danes 0:0 7.11. 7.11. 7.11. 7.11. 6.11. 7.11. 7.11. 7.11. POKAL UEFA šestnajstina finala 1. tekma 2. tekma Fenerbache (Tur.) - Atalanta (It.) 0:1 7.11. Sporting (Fort.) - Temišvar (Rom.) 7:0 7.11. Real Sociedad (Šp.) - Partizan (Jug.) 1:0 8.11. Magdeburg (NDR) - Bordeaux (Fr.) 0:1 6.11. Brondby (Dan.) - Ferencvaros (Madž.) 3:0 7.11. Luzern (Švica) - Admira VVacher (Avst.) 0:1 7.11. Hearts (Škot.) - Bologna (It.) 3:1 7.11. Katovvice (Pol.) - Bayer (ZRN) 1:2 7.11. Valencia (Šp.) - Roma (It.) 1:1 7.11. Črnomorec Odessa (SZ) - Monaco (Fr.) 0:0 7.11. U. Craiova (Rom.) - Borussia D. (ZRN) 0:3 6.11. Omonia (Cip.) - Anderlecht (Bel.) 1:1 7.11. Vitesse Arnhem (Niz.) - Dundee (Škot.) 1:0 7.11. Kdln (ZRN) - Inter Bratislava (CSFR) 0:1 6.11. Aston Villa (Angl.) - Inter (It.) 2:0 7.11. Torpedo Moskva (SZ) - Sevilla (Šp.) 3:1 7.11. POKAL POK. ZMAGOVALCEV Osmina finala 1. tekma 2. tekma Dinamo Kijev (SZ) - Dukla Praga (ČSFR) Manchester U. (Angl.) - Wrexham (Weles) Olympiakos (Gr.) - Sampdoria (It.) Fram Reykjavik (Fin.) - Barcelona (Šp.) Montpellier (Fr.) - Steaua (Rom.) Liege (Bel.) - Estrella Amadora (Port.) Aberdeen (Škot.) - Legia Varšava (Pol.) Austria Dunaj (Avst.) - Juventus (It.) 3:0 0:1 1:2 5:0 £2 0:0 0:4 7.11. 7.11. 7.11. 7.11. 7.11. 7.11. turin, De Napoli, Silenzi, Maradona, Incocciati (Zola). SPARTAK: Čerčesov, Bazulev, Kul-kov, Popov, Pzdnjakov, Karpin, Pere-padenko, Šalimov, Šmarov, Mostovoj, Gradilenko. SODNIK: Schmidhuber (ZRN). GLEDALCEV: 45.000. NEAPELJ — Italijanski prvak je tokrat zaigral dobro, Maradona je bil med najboljšimi na igrišču, kljub temu pa Napoliju ni uspelo poslati žogo v nasprotnikovo mrežo. V začetku in sredi drugega polčasa so s Francini-jem in Baronijem zadeli drog (obakrat na podajo Maradone), a tudi Sovjeti so ob koncu dvakrat zatresli okvir Galli-jevih vrat. POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV AUSTRIA DUNAJ - JUVENTUS 0:4 (0:2) STRELCI: Casiraghi v 30. in 44. min., Baggio v 48. min. in Schillaci v 69. min. AUSTRIA: Wohlfahrt, Heignesr (Se-kerlioglu), Pfeffer, Frind, Zsak, Hor-mann, Pleva, Milewski (Fldgel), Prose-nik, Stdger, Hasenhiittl. JUVENTUS: Tacconi, Bonetti, Julio Cesar, Fortunato, De Marchi (Galia), De Agostini, Hassler, Marocchi (Ales-sio), Casiraghi, Baggio, Schillaci.SOD-NIK: Goethals (Bel.). GLEDALCEV: 10.000. DUNAJ — Juventus igra v evropskih pokalih tako, kot bi morala igrati v prvenstvu. Če na domačih tekmah Turinčani še niso zmagali, pa so se na Dunaju oddolžili svojim navijačem s kar štirimi zadetki. Med strelce se je vpisal tudi Schillaci, ki mu je Baggio dobrovoljno dopustil, da je izvedel enajstmetrovko in tako je mundialski Toto po več tednih spet zatresel mrežo. OLVMPIAKOS - SAMPDORIA 0:1 (0:0) STRELEC: Katanec v 51’. OLVMPIAKOS: Talikriadis, Pacha-turidis, Karataidis, Mavrommatis, Cris-todulu, Salucidis, Tsiantakis (v 71’ Chatzidis), Kofidis, Anastopulos, Savi-dis, Mitropulos. SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini, Lombardo, Pari, Katanec, Pellegrini, Mihajličenko, Cerezo (v 46’ Inverniz-zi), Branca (v 81’ Lanna), Mancini, Dos-sena. SODNIK: Courtney (VB); GLEDALCEV: približno 20 tisoč. ATENE — Ko so igralci ob koncu prvega polčasa krenili proti slačilnicam, je s tribune grških ultrasov priletelo več predmetov. Kovanec je zadel Cereza, a ko je padel na tla, se mu je ob glavi razletela še steklenica. Tako je končni rezultat sicer skromne tekme (svetla točka je bil Katančev gol, ki ga je dosegel z velike razdalje) skoraj šel v »ozadje«. Vsi namreč pričakujejo ukrep UEFA, ki naj bi Sampdorii dosodila zmago z višjim izidom. POKAL UEFA FENERBACHE - ATALANTA 0:1 (0:1) STRELEC: Bonacina v 43. min. FENERBACHE: Schumacher, Erdi, Se-mih (Suphi), Hasan, Mujdič, Ismail, Hacan, Senol Vokkri, Oguz, Aykut (Ridvan). ATALANTA: Ferron, Contratto, Pa-ciullo, Porrini, Bigliardi, Progna, Bor-din, Bonacina, Evair (Rizzolo), Nicoli-ni, Perrone (Monti). SODNIK: Rothlis Berger (Švi.). GLEDALCEV: 40.000. ISTAMBUL — Z zmago v gosteh si je Atalanta praktično že zagotovila uvrstitev v osmino finala. Zmaga gostov je bila povsem zaslužena, saj so ob golu, ki ga je dosegel Bonacina po odlični akciji Nicolinija na desnem krilu, zgrešili še najmanj šest priložnosti (tri je zastreljal Perrone, dve Nicolini, eno Evair). Domačini so bili nevarni le enkrat, a Ferron je ubranil strel »bosfor-skega Maradone« Ridvana. VALENCIA - ROMA 1:1 (1:0) STRELCA: Roberto v 24. min., Rizzi-telli v 72. min. VALENCIA: Ochoterena, Ouigue, Boro, Arias, Giner, Roberto, Toni, Ar-royo (Fenoli), Penev, Femando, Eloy (Tomas). ROMA: Zinetti, Tempestilli (Rizzi-telli), Nela, Berthold, Aldair, Comi, Desideri, Piacentini, Vbller, Giannini, Di Mauro. SODNIK: Kirschen (Nemčija). GLEDALCEV: 35.000. VALENCIA — Roma se vrača z gostovanja v Španiji z dragocenim neodločenim izidom. Domačini so prešli v vodstvo v prvem polčasu z Robertom in bi lahko dosegli še več zadetkov, če jim ne bi Zinetti prekrižaL račune. Na drugi strani je Rizzitelli spretno izkoristil zmedo in napako obrambe in z golom rešil svoje poraza. REAL SOCIEDAD - PARTIZAN 1:0 (0:0) STRELEC: Larannaga v 90. min. REAL SOCIEDAD: Gonzales, Fuentes, lasa, Larannaga, Gorriz, Gajate, Ric-hardson (Guruzeta), Bagoechea (AI-dridge), Menchaca, Lumbreras. PARTIZAN: Pandurovič, Stanojko-vič, Vujačič, Milanič, Petrič, Jokano-vič, Ješič, Bogdanovič, Mijatovič, Šče-panovič, Višnjič. SODNIK: Mikelssen (Dan.) SAN SEBASTIAN — Partizan je na težkem gostovanju »podlegel« Spancem prav v poslednji minuti, ko je kapetan domačinov Larannaga izkoristil gnečo v kazenskem prostoru Beograjčanov in povedel. Real Sociedad je sicer imel tekom srečanja mnogo priložnosti, naletel pa je na odličnega Pan-duroviča, ki je branil vse, kar se'je braniti dalo. Partizan ima vsekakor lepe možnosti za napredovanje. ASTON VILLA - INTER 2:0 (1:0) STRELCA: Nielsen v 15. min. in Platt v 68. min. ASTON VILLA: Spink, Priče, Gray, Comyn, Mountfield, Nielsen, Daley, Platt, Birch, Cowans, Cascarino. INTER: Zenga, Bergomi, Brehme, Berti, Ferri, Battistini, Štringara, Pizzi (Mandorlini), Klinsmann, Matthaus, Šerena. SODNIK: Nemeth (Madž.). GLEDALCEV: 37.000. BIRMINGHAM — Angleški nogomet ostaja po petih letih prisilnega odmora še vedno zelo kvaliteten. To je sinoči na lastni koži okusil milanski Inter. Aston Villa je igral sicer bolj malo »angleško« (brez običajnih visokih predložkov s kril v kazenski prostor nasprotnikov), a zato toliko bolj hitro in učinkovito, kot to od svojih igralcev zahteva češkoslovaški trener Venglos. Domačini so povedli s silovitim strelom Nielsena izven kazenskega prostora, v drugem polčasu pa so še podvojili s Plattom, ki je malo prej tudi zadel prečko. Po tistem, kar so pokazali sinoči Angleži, Trapattoniju in njegovim res trda prede... HEART OF MIDLOTHIAN - BOLOGNA 3:1 (3:0) STRELCI: Poster v 7' in 24’, I. Fer-guson v 39', Notaristefano v 60’. HEART OF MIDLOTHIAN: Smith, McLaren, McKinley, Levein, Kirvood (v 80’ D. Ferguson), McPherson, Col-guhoun, Berry, Poster, I. Ferguson, Bannon. BOLOGNA: Cusin, Mariani, Villa, Di Gia, lijev, Tricella, Verga, Bonini (v 76’ Biondo), Waas, Notaristefano, Lorenze (v 86'Campione). SODNIK: Negreira (Šp.); IZKLJUČEN: Waas v 63’; GLEDALCEV: približno 15 tisoč. EDIMBURG — Radiceja, ki je pred dnevi zamenjal Scoglia pri vodstvu Bologne, čaka še veliko dela. Bologna je včeraj igrala slabo v obrambi, vezna vrsta je bila v podrejenem položaju, napad je dobil malo uporabnih žog, a še teh ni znal izkoristiti. Če moštva ne okrepijo in če se kmalu ne vrnejo poškodovani (Detari, Poli, Cabrini), se Bologni slabo piše tako v prvenstvu kot v pokalu: o njeni trenutni vrednosti govori podatek, da je včerajšnji nasprotnik, proti kateremu je doživela tako težak poraz, v domačem prvenstvu šele predzadnji. V četrtfinalu odbojkarskega SP v Braziliji Disciplinski ukrepi nogometnega sodnika Danes tudi za košarkarski pokal prvakov Italija proti Argentini Tudi Sacchi (Milan) izključen ITALIJA - ČSFR3:0 (15:6, 16:14, 15:5) ITALIJA: Gardini 13, Martinelli, De Giorgi, Tofoli 4, Anastasi, Bracci, Bernardi 16, Cantagalli 22, Zorzi 27, Luc-chetta 17, Giani 3. ČEŠKOSLOVAŠKA: Smolka 9, Dza-voronok, Kalab 14, Mikiska 22, Goga 1, Skalicka 2, Maček, Chrstjansky 9, Barborka 1, Galis 10, Palinek. SODNIKA: Samedov (SZ) in Aloro (Fr.); TRAJANJE SETOV: 24', 37' 20'; ZGREŠENI SERVISI: Italija 10, ČSFR 9; GLEDALCEV: 3 tisoč. RIO DE JANEIRO — Italija je z zmago proti Češkoslovaški dosegla minimalni cilj na tem svetovnem odbojkarskem prvenstvu, uvrstitev med prvo osmerico. Žreb je včeraj določil, da se bo v četrtfinalu pomerila z Argentino. To »azzurrom« po eni strani odgovarja (proti domačinu Braziliji bi bilo verjetno veliko težje), po drugi strani pa ne gre pozabiti, da praktično vsi argentinski reprezentantje nastopajo v Italiji in da je sedanji trener »azzurro« Velasco iz Argentine, kjer je bil namestnik trenerja državne vrste. V ostalih srečanjih osmine finala, v katerih se se pomerile drugouvrščene in tretjeuvrščene ekipe v posameznih skupinah, so takole igrali (zmagovalci so se pridružili prvouvrščenim v posameznih skupinah): Francija - Kanada 3:1 (15:3, 12:15, 17:15, 15:9) Nizozemska - Japonska 3:0 (15:4, 15:12, 15:3) Bolgarija - Švedska 3:0 (15:7, 15:12, 15:10). Štiri prvouvrščene v posameznih skupinah pa so se pomerile za osvojitev boljšega izhodiščnega položaja ob žrebanju samem. Izidi: Kuba - Brazilija 3:2 (13:15, 16:18, 15:8, 15:10). Argentina - Sovjetska zveza 3:2 (15:4, 7:15, 15:11, 13:15, 15:11). Žreb je zatem določil četrtfinalne pare. Ob tekmi Italija - Argentina bodo tako igrali: Francija - Brazilija, Sovjetska zveza - Bolgarija, Nizozemska - Kuba. Odigrali pa so že 1. kolo v skupini, ki se bori za uvrstitev od 13. do 16. mesta. Rezultata: Južna Koreja - Kamerun 3:0 (15:10, 15:2, 15:9). ZDA - Venezuela 3:1 (15:5, 15:7, 14:16, 15:3). Danes Nova Gorica - Celje Tekma 4. kola v 2. zvezni odbojkarski ligi med odbojkaricami Nove Gorice in Celja bo že danes ob 17.30 v telovadnici osnovne šole IX. Korpusa. Vsekakor se obeta zanimivo srečanje dveh enakovrednih nasprotnic. Novogoričanke so doslej, ob sicer težkem razporedu, enkrat zmagale, Celjanke, ki so novinke v ligi, pa so še brez točk. (E. Č.) MILAN — Trener Milana Arrigo Sacchi je bil izključen do vključno te nedelje, kar pomeni, da svojih nogometašev ne bo mogel voditi s klopi na tekmi proti Sampdorii. Športni sodnik ga je izključil zaradi nepravilnega obnašanja med tekmo Napoli-Milan (Sacchi je celo zapustil trenersko pot in se napotil proti slačilnicam, a se je nato premislil in se vrnil na svoje mesto). Trener Milana je bil zatem tudi prijavljen disciplinski komisiji zaradi nekaterih izjav o sojenju sodnika Longhija, ki naj bi jih izrekel po tekmi v slačilnicah. Športni sodnik je nadalje v A ligi izključil za eno kolo Tri-cello (Bologna) in Kubika (Fiorentina). V B ligi so bili za eno kolo izključeni: Bortolotti (Brescia) in Ermini (Ancona), Favero (Verona), Granzotto (Reggina), Del Piano (Brescia), Donatelli in Ferrara (Salernitana), Simonetta (Lucchese), Trai-ni (Messina) in Voltattorni (Avellino). Trener Avellina Oddo ne bo smel na trenersko klop do 4. novembra, ker je bil na nedeljski tekmi izključen. Levanto pri Triestini TRST — Triestina se je včeraj okrepila z nakupom veznega igralca Daria Levanta, ki je nastopal za prvoligaša Lecce, Casertani (C liga) pa je odstopila Domenica Giacomarra. Levanto (24 let) je nastopal vedno za Lecce, v vrstah katerega je odigral prvo tekmo v sezoni 1983/84. V lanskem prvenstvu je odigral 30 tekem in dosegel en gol. Številne izključitve v naših amaterskih ekipah Deželna disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v 1. amaterski ligi med drugim za eno kolo izključila Massima Kausa (Juventina). V 2. AL je ista kazen doletela Andrea Massaia (Vesna), dve koli pa bo počival Meurizio Vengust (Gaja). Hujši so bili ukrepi tržaškega pokrajinskega sodnika. V prvenstvu undfir 18 je bil za tri kola diskvalificiran igralec Brega Peter Kozina (ko je bil izključen zaradi dvojnega opomina, je žalil sodnika), v prvenstvu naraščajnikov je bil prav tako za tri kola diskvalificiran član Zarje Robert Renčelj (zaradi opolzkih in žaljivih besed do sodnika, kazen so mu zvišali, ker je kapetan). Za eno kolo bo počival Massimo Reja (Breg). Med najmlajšimi so za dve koli diskvalificirali Aleša Pacorja (Primorje): žalil je sodnika, ki ga je zatem izključil. Sestavili pare 2. kola deželnega pokala »Devetti« V 2. kolo deželnega pokala za »Trofejo M. Devetti« se je uvrstilo 64 ekip, med katerimi so tudi Juventina, Zarja in Vesna. Pari so naslednji: Piedimon-te - Juventina, Zarja - Costalunga, Vesna - Portuale. Srečanja bodo v četrtek, 1. novembra. Je Borut Bilač res dopingaš? LJUBLJANA — Atletska zveza Slovenije je včeraj izdala sporočilo za javnost, v katerem izraža velike dvome v verodostojnost analiz, ki so privedle do diskvalifikacije slovenskega skakalca v daljino Boruta Bilača zaradi dopinga. Bilač je na letošnjem evropskem prvenstvu osvojil bronasto kolajno, ki pa mu jo je Evropska atletska zveza odvzela potem ko so analize skakalčevega seruma in urina pokazala, da naj bi atlet zaužil nedovoljena poživila. Atletska zveza Slovenije izpod peresa predsednika Vladimira Slejka izjavlja, da so bile analize anti-doping vse prej kot neoporečne (analizo urina naj bi na primer opravili po več kot 7 dneh od trenutka odvzema, tekočina pa je bila shranjena v steklenički, ki ne omogoča shranjevanje pri temperaturi minus 20 stopinj Celzija, kot bi morala biti po tako dolgem obdobju po odvzemu), svoje trditve pa je podkrepila tudi z analizami, ki so jih opravili na ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru. »Pomisleki, ki izhajajo iz dejstva, da nam predstavniki Evropske atletske zveze niso dali na vpogled celotne dokumentacije in iz rezultatov, ki smo jih dobili, so zadostna osnova, da bomo v naslednjih dneh preko predstavnikov Atletske zveze Jugoslavije v organih Evropske atletske zveze in članov kongresa iz Jugoslavije, od ustreznih organov in kongresa zahtevali, da prekliče suspenz Boruta Bilača. Pravilo »komur se krivda ne dokaže in dokler se ne dokaže, ni kriv«, velja tudi v tem primeru in če bo Evropska atletska zveza hotela našega atleta razglasiti za »dopingaša«, bo morala njegovo krivdo nedvomno in strokovno deizpodbitno dokazati,« piše med drugim v izjavi za javnost Atletske zveze Slovenije. V 1. kolu košarkarskega pokala prvakov je splitski POP 84 (bivša Jugoplasti-ka) v gosteh v Turčiji z 97:86 (60:40) premagal Galatasaray. Scavolini iz Pesara bo zaposlen danes, ko se bo na Madžarskem srečal z Zalaegerszegom. Pokal pokalnih zmagovalcev V košarkarskem pokalu pokalnih zmagovalcev so v prvih srečanjih osmine finala tako igrali: Pasabacne (Tur.) - Crvena zvezda (Jug.) 94:85. Slask Wroclaw (Pol.) - Hapoel Galil (Iz.) 84:109. CSU Balanta (Rom.) - Knorr (It.) 69:105. Dozsa MTE (Rom.) - Dinamo Moskva (SZ) 74:86. Sunderland (Angl.) - Paok Solun 89:96. Arapt Uppsala (Šve.) - Cholet (Fr.) 111:108. Steiner Bayreuth (Nem.) - CAI Zaragoza (Šp.) 90:94. Tekmo Duroy (Bel.) - Lahden (Fin.) igrajo kasneje. Koračev pokal Nekaj izidov prvih srečanj 2. kola Ko-račevega pokala: Hapoel Tel Aviv (Izr.) - Olimpija Ljubljana (Jug.) 77:67 (24:33). Pepinster (Bel.) - Ranger Varese (It.) 70:83 (23:43). Klagenfurt (Av.) - Real Madrid (Šp.) 63:112 (38:49). Alma Ata (SZ) - Cibona (Jug.) 82:88 (41:47). Kalev Tallin (SZ) - Zadar (Jug.) 85:75 (44:44). Budivelnik Kijev (SZ) - Castors Braine (Bel.) 94:83 (49:37). Panathinaikos (Gr.) - Antibes (Fr.) 97:80 (45:42). AEK Atene (Gr.) - Phonola Caserta (It-) 87:74 (44:36). VEF Riga (SZ) - Iraklis Solun (Gr-) 113:97 (56:50). Estudiantes Madrid (Šp.) - BMC Gra-velines (Fr.) 77:66 (46:20). Vojvodina Novi Sad (Jug.) - Clear Cantii 82:81 (33:46). Panasonic Reggio Calabria (It.) - Panl' onios (Gr.) 77:73 (39:39). V nedeljo v ženskem supemunivolleyu Mladinska odbojkarska prvenstva na Goriškem Zopet interliga Tudi letos številne naše ekipe Po enoletnem premoru so odbojkarska društva s koprskega in sežanskega območja ter tista naša, ki delujejo na Krasu sklenila, da ponovno oživijo in-terligo, tokrat za dekleta letnikov 1978 in '79. Gre torej za ekipe supermini-volleya. Da ne bi organizacijske težave bile prehude, je letos, kot rečeno, tekmovanje consko omejeno, nanj pa se je prijavilo sedem ekip in sicer odbojkarski klub Sežana, Koper A, Koper B, Sloga A, Sloga B, Sokol A in Sokol B. Tekmovanje bo potekalo v obliki treh turnirjev, tako da imajo vse igralke možnost, da nastopajo proti vsem nasprotnikom. Prvega od treh turnirjev je v nedeljo priredilo ŠZ Sloga. V openski telovadnici smo bili priča res velikemu navdušenju in zavzetosti s strani vseh mladih igralk, tehnično pa so bila daleč pred vsemiperspektivna dekleta Kopra. IZIDI Sokol A - Sežana 0:2, Sokol B - Koper A 0:2, Sežana - Koper B 0:2, Koper A - Sloga B 2:0, Koper B - Sloga A 2:0, Sloga B - Sokol A 0:2, Sloga A - Sokol B 2:0. KOPER A: Marih, Žilič, Franceschin, Arizanovič, Drča. KOPER B: Hrvatin, Lovrečič, Petavs, Kozlovič, Kozol. SEŽANA: Štoka, Kutin, Kovačič, Žigon, Sterle. SLOGA A: Kalc, Kufersin, Race, Milkovič, Zadnik. SLOGA B: Starec, Švagelj, Natalic-chio, Limoncin, Čebron. SOKOL A: Peric, Kobal, Legiša, Briš-čak SOKOL B: Furlan, Uršič, Udovič, Tin-ta. Drugi turnir bo na sporeda v nedeljo zjutraj v Nabrežini. INKA Mladinsko košarkarsko prvenstvo (2. skupina) Kontovelci tesno zmagali CGI MILJE - KONTOVEL 77:79 (42:46) KONTOVEL: Kapun 2, Ban 2, Kralj 2, P. Sterni 10, Gulič 13, Rebula 12, A. Sterni 16,. Gregori 15, Vodopivec 5, Danieli 1. PON: P. Sterni (26), Danieli (39), A. Sterni (39), Gregori (39). Proti trdoživimi Miljčanom so Kontovelci tesno, toda zasluženo zmagali. Na samem začetku so domačini vodili za devet točk, nakar so jih naši ujeli in ob koncu polčasa tudi vodili za štiri točke. Tudi v nadaljevanju se je bil izenačen boj, Miljčani pa so si priigrali rahlo prednost štirih točk (69:65). Tedaj pa so naši z bolj agresivno obrambo izenačili izid ter nato povedli na 75:69. Preveč oster sodniški kriterij do Kon-tovelcev in nekatere napake naših so omogočile domačinom, da so se v zadnjih potezah nevarno približali gostom. Prav v tem obdobju pa se je izkazal Igor Vodopivec, ki je. dosegel vseh pet točk (ob tem tudi tri proste mete) in tako so Kontovelci slavni zmago. Ob Vodopivcu je dokaj dobro igral tudi Evgen Ban. Pri domačinih pa naj omenimo, da se pozna »trenerska roka« Luke Furlana, saj je moštvo zelo dobro pripravljeno. MLADINSKI NOGOMET MLAJŠI CICIBANI BOR - PONZIANA 1:4 BOR: Žagar, Bejrce, Longo, Capponi, Sorini, Primožič, Stokelj, F^ruglio. Proti boljšemu nasprotniku so se varovanci trenerke Meulje dobro upirali in borili. Gol za borovce je spet dal Primožič. Na slabem in blatnem igrišču so sicer prikazali lepe akcije, toda nasprotnikovega vratarja niso presenetili. Medtem ko je Ponziana tudi zaradi napak Borove obrambe zadevala gole kot za stavo in zasluženo zmagal (E. Krapež) CICIBANI BOR - SAN LUIGI VIVAI BUSA’ 1:3 (0:3) BOR: Jaš Gregori, Jan Gregori, Ba-buder, Križmančič, Zornada, Kariš, Manzin, Sossi, D. Gregori, Ugričič, Vattovani. Pod dveh prepričljivih in lepih zmagah so borovci izgubili prvo tekmo v tem prvenstvu. Na zelo blatnem igruš-ču, vmes je še stalno deževalo, so se sicer srčno borili proti bolje uigranem nasprotniku. Toda morali so kloniti, saj so že po prvem polčasu zgubljali z 0:3, kljub temu pa borovci niso popustili in so v drugem polčasu imeli več priložnosti za zadetek, ki pa jih niso izkoristili. Šele pred koncem si je Damjan Gregori zaslužil 11-metrovko. Kariš pa je nato hladnokrvno zatresel mrežo in znižal končni rezultat na 3:1. (E. Krapež) V lanski sezoni so slovenski odbojkarski klubi nastopali v vseh mladinskih prvenstvih, izjema je bilo samo žensko prvenstvo under 14. Čeprav je zanimanje gledalcev na Goriškem osredotočeno v glavnem do članskih ekip, moramo reči, da so te le konica ledene gore odbojkarskega gibanja, ki je našim ekipam zagotovilo tudi več uspehov. S tem v zvezi ne gre namreč pozabiti na prvo in drugo mesto 01ympie in Soče v prvenstvu under 18, na uspehe mladih predstavnikov Vala Tekno Progres (under 16) ter na uspehe 01ympie in Vala pri štirinajstletnikih. V superminiodbojki in mi-niodbojki se je Soča ponovno izkazala in sodelovala celo na državnem finalu. V ženski konkurenci pa gre podčrtati številčnost slovenskih nastopajočih postav. Letošnja mladinska prvenstva, tako za ženske kot za moške, je odbojkarska zveza temeljito preuredila z razdelitvijo v tri starostne pasove. V kategoriji mladincev (junior) bodo igrali-odbojkarji do 18. leta starosti, 16 let bo starostna doba za dečke, naraščajniki pa bodo nastopali v prvenstvu do 14. leta starosti. Prvenstvi v superminiodbojki in miniodbojki ostaneta nespremenjeni. V tem smislu se tudi goriška odbojkarska društva (Dom, Soča) Val Naš prapor in 01ympia) pripravljajo na novo sezono. Pri Domu je predsednik Ivo Rojec dejal, da bodo nastopala dekleta v prvenstvih superminiodbojke in miniodbojke pod vodstvom lanskega trenerja prve ekipe Strgarja. Odgovorni za ekipe do 14. leta starosti bo dolgoletni domov mladinski trener Jožko Prinčič, ekipo mladink pa bo vodil trener Tušar. Pri združeni ekipi Vala Naš prapor pa bo tudi letos izkazana velika skrb za mladinske ekipe. Ivan Plesničar je povedal, da bodo v 1. diviziji nastopili dve ločeni ekipi, in sicer Naš prapor in OK Val. Pri mladincih bodo imeli novega trenerja, bivšega igralca Fin-cantierija Lorenza, kot pomožni trener •pa bo Robert Makuc. V prvenstvu dečkov bo ekipo vodil Igor Orel, pomožni trener pa bo Bojan Makuc; za superminiodbojke, miniodbojko in naraščajnike bo skrbel trener Ivan Markič. O položaju pri Soči smo se pogovorili z Benjaminom Černičem, ki je napovedal, da bo tudi letos njihovo sodelovanje v .moških in ženskih konkurencah zelo pestro. Ker je članska ekipa napredovala v D ligo, ne bo druge v 1. moški diviziji. Pri moških bodo sestavili ekipo dečkov, naraščajnikov, supermini in miniodbojkarjev. Pri de- kletih bo članska ekipa nastopala v 1. ženski diviziji, nato bodo še ekipe mladink, deklic, naraščajnic (2), superminiodbojke in miniodbojke. Trener Jelavič bo skrbel za moško vrsto naraščajnikov, hkrati pa tudi za članice in mladinske odbojkarice. Dušan Carli bo odgovoren za žensko vrsto naraščajnic in za supermini in miniodbojko. Glede 01ympie, tako nam je povedal Gianni Sušič, bodo v moški konkurenci nastopali v vseh treh mladinskih prvenstvih (trenerja bosta Vojko Jakopič in Gianni Sušič) ter v supermini in miniodbojki (tudi ti ekipi bo vodil Sušič). Ženske postave goriškega združenja bodo nastopale v 1. diviziji ter v prvenstvih mladink in naraščajnic. Najmlajše pa se bodo potegovale za točke v superminiodbojki in miniodbojki. Letošnja odbojkarska mladinska prvenstva se bodo začela s kategorijo mladincev. V moški konkurenci bo samo ena skupina, v kateri bo nastopalo devet ekip. Slovenske barve bosta branila OK Val in 01ympia. Nemara so valovci favoriti za osvojitev prvega mesta, saj bodo na igrišču lanski deželni prvaki under 16. Pri dekletih pa je več ekip in bodo razdeljene v dve skupini. Slovenske predstavnice Soče in 01ympie bodo igrale v A skupini skupaj s Šansonom iz Ločnika, Pierisom, Frescom Disco-untom in Torriano. (MJ) UNDER 18 - MOŠKI VAL - FINCANTIERI 3:0 (15:2, 15:1, 15:6) VAL: Devetak, Florenin, Sfiligoj, Graunar, Maraž, Mužič, Brisco, Kovic, Uršič, Paoletti, Koršič, Korečič. Za naše fante se je začela nova odbojkarska sezona. Pomerili so se proti ekipi Fincantieri iz Tržiča in jo premagali v samih 50 minutah. V prvih dveh setih je na igrišče stopila ekipa under 18 in je prepustila nasprotniku le tri točke. Čeprav je v tretjem nizu stopila na igrišče postava, ki bo nastopala tudi v prvenstvu under 16, so nasprotniki zbrali le 6 točk. (M. R.) UNDER 18 ŽENSKE OLVMPIA - SANSON 0:3 (1:15, 15:17, 7:15) OLVMPIA: Bevilagua, Brisco, Bratina,-Prinči, Bulfoni, Komjanc, Zotti, Carrara. V prvi prvenstveni tekmi je vrsta 01ympie v domači telovadnici izgubila proti ekipi Šanson iz Ločnika. Prvi set so domačinke izgubile prepričljivo, pri tem pa na samem začetku zgre- šile osem zaporednih začetnih udarcev. V drugem setu, ki je trajal 35 minut, je bila slika na igrišču povsem drugačna. Nesrečno izgubljen drugi niz j e vplival na razplet tretjega seta, saj so igralke 01ympie le občasno prikazale pravo vrednost. Omeniti velja, da je 01ympia v tej tekmi nastopila v nepopolni postavi, prvič pa je uspešno nastopila tudi štirinajstlenta Lucia Prinčič. (EZA) MLADINKE SOČA GOSTILNA DEVETAK PIERIS 3:2 (15:5, 15:12, 9:15, 13:15, 15:10) SOČA: E., M., S. in A. Černič, K. in S. Prinči, Devetak, Tuniz, Florenin. Čeprav so sočanke zmagale z rahlo razliko, je bila zmaga zaslužena. Ritem igre je bil v prvih dveh nizih precej visok, v tretjem pa je močno padel. Šele v četrtem setu se je igra razživela na polju slovenske ekipe, ki pa je zaradi usodnih napak v končnici zgubila set. V tie-breaku so sočanke z živahno vendarle zmagale. (E. Č.) TORRIANA - SOČA GOSTILNA DEVETAK 2:3 (5:15, 16:14, 15:10, 11:15, 13:15) SOČA: E., M., S. in A. Černič, K. in S. Prinči, Devetak, Tuniz, Florenin. Tudi v tej tekmi je bil ritem igre nizek na obeh poljih, vendar v prvem nizu so sočanke vsekakor brez težav zmagale. Težave so se sicer pojavile kasneje, ko so izgubile drugi set. Tretji set je bil zanimivejši le na začetku, saj so sočanke zmagovale z 10:2, vendar so popustile in zgubile set. Naše igralke pa so pokazale večjo voljo do zmage in na koncu so tudi uspele osvojiti to srečanje. (E. Č.) POKAL CORAG SOČA SCAME - SANSON 2:0 (15:0, 15:5) SOČA: M., V. in E. Černič, Pelleg-rin, Cotič, Devetak, Florenin, Volk. Končno so sočanke dobile svojo prvo tekmo in so odpravile nasprotnice v dvajsetih minutah. Dobro pa so se izkazale tudi v napadu. Bile so nekoliko negotove pri podajah, tako da so nasprotnice dosegle pet točk. (S. Pel-legrin) LIBERTAS - SOČA SCAME 1:1 (4:15, 15:11) SOČA: V., E., M. Černič, Pellegrin, Cotič, Devetak, Volk. V četrti tekmi tega pokala so sočanke razočarale. Kot v prejšnjih tekmah so prvi set z lahkoto zmagale, v drugem pa so popustile in zgubile. (S. Pellegrin) iz planinskega sveta - iz planinskega sveta EVEREST - SAGARMATHA IN TREKKING Pred dnevi se nam je iz Nepala javil predsednik SPDT Lojze Abram, ki je tja odšel s skupino trekingašev. Povedal nam je, da se je odprava odpovedala ponovnemu osvajanju vrha zaradi orkanskega vetra, ki je pihal na grebenu in pa zaradi visokega snega. Izvedeli smo tudi, da so ostali člani odprave dosegli vsekakor zavidljive uspehe. Tako se je Sergio De Inianti Povzpel do južnega sedla na višini 8.000 metrov, Mazzoleni pa je osvojil Južni vrh (8.760 m). Odprava je zapustila bazni tabor 17. t. m., njeni člani Pu se bodo vrnili domov posamezno. Medtem so trekingaši že na poti po himalajskih stezah. Zaradi odhoda okspedicije so se odrekli prvotnemu načrtu, da dosežejo bazni tabor in se odločili, da se povzpnejo na 5.500 m visoki Kalapatar. Tja naj bi dospeli najkasneje do 31. t. m., medtem ko bi se 8. novembra že vračali domov. SESTANEK meddruštvenega odbora V torek, 16. t. m., se je sestal na svoji 13. redni seji Meddruštveni od-bor za Primorsko in Notranjsko. V nIem sodelujejo predstavniki vseh Planinskih društev, ki delujejo na (>menjenem področju, med katerimi tudi SPDT. • Udeleženci so ocenili letošnjo pla-C/*0 sezono za zelo uspešno. Vse vsem So dobro obiskane, pred-kaipl^Jste na območju Triglava. V ne-cner*1 Primerih je prišlo do preko-Poror'6 natrPan°sti, kar bi po mneju v0rnCe^°^cev moralo prisiliti odgo-s,e k iskanju ustreznih rešitev. Pronre so nat0 zamisli o skupnem Črtov ?lu izletov in predstavitev na-abm~x.ninske zveze Slovenije glede močla Kočevske reke. s martinovanje Vgjjj Vensko planinsko društvo Trst dq SeVse svoje člane in simpatizerje, udeležijo martinovanja, ki bo v Parku0, novembra, v Spodnjem ženc/u v Beneški Sloveniji. Udele-nainreŠ,i^0d° z avtobusom pripeljali Odhod avtobusa iz Trsta bo ob 8. uri izpred Sodnijske palače na trgu Poro Ulpiano, ob 8.20 pa iz Sesljana. Vpisovanja zbira urad ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 747304). Cena izleta je 15.000 lir, ki jo prijavljeni poravnajo že ob vpisu. Izlet vodi Aleksij Ci-vardi, ki nudi obenem vsa potrebna pojasnila na tel. številki (040) 415336. POHOD OD LITIJE DO ČATEŽA V soboto, 10. novembra, se bo odvijal, z začetkom pri zeležniški postaji v Litiji, 4. množični pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Gre za množični pohod po poti, ki jo je slovenski pisatelj Fran Levstik ovekovečil v svojem znamenitem delu, ki nosi naslov »Popotovanje od Litije do Čateža«. Progo, ki meri 25 km, je lani prehodilo približno 6.000 ljudi. Kogar zanima pohod, se lahko prijavi kar na štartnem mestu od 6.30 ure dalje. Štart bo med 7. in 9. uro, ob 13. uri pa bo osrednja prireditev v Čatežu. S cilja bodo nazaj v Litijo vozili posebni avtobusi. ORIENTIRING V taboru Mladinskega odseka SPDT potekajo še zadnje priprave na 1. zamejsko tekmovanje v orientiringu. Prireditelji opozarjajo še zadnje skupine, ki bi se rade udeležile tekmovanja, naj potrdijo udeležbo kar po telefonu na št. (040) 55180. Vpisnino, ki znaša 5.000 lir na osebo, bodo nastopajoči poravnali na štartnem mestu, ki bo na Gorici v Boljuncu, z zbirališčem ob 8.30. Od predhodne prijave je namreč odvisen štartni čas skupine. Vsem bo na koncu zagotovljen čaj in kosilo! MARKACIJSKA AKCIJA 3. in 4. novembra bo potekala na območju doberdobske, sovodenjske in goriške občine markacijska akcija Vertikale SPDT. Nekatere markacije bo treba samo obnoviti ali dopolniti, druge pa bodo označevale povsem nove poti in prehode. Tako bo popolnoma nova pot, ki gre iz Rubij mimo Sovodenj, Standreža in goriškega predmestja do Kalvarije nad Podgoro. Akcijo bo vodil Peter Suhadolc, ki izbira obenem prijave in nudi informacije (tel. 040/211232). ROBERT DEVETAK ŠEMPETRSKI POHOD IN TEK Krajevna skupnost Šempeter pri Novi Gorici organizira v nedeljo, 28. t. m., prvi Šempeterski pohod in tek. Otroci se bodo pomerili na krajši, 2 km dolgi progi ob potoku Vrtojbica. Odrasli pa bodo 13 kmdolgo pot lahko pretekli ali pa tudi le prehodili. Start bo ob 9.30 na parkirnem prostoru ob bolnišnici v Šempetru, kjer bo tudi cilj. (E. Č.) ALPINISTIČNE VESTI OKTOBRSKA ŠTEVILKA REVIJE ALP V tej številki se zaključuje z izčrpno reportažo o Valtellini prikaz alpskega sveta v Italiji, potem ko so bili predstavljeni Dolomiti in dolina Aosta. Okolje je sicer modna tema, a revija si prizadeva za resen, strokoven in kritičen pristop. Hans Kammerlander opisuje prvi spust s smučmi z osemtisočaka, ki ga je on opravil z Nanga Parbata vzdolž 4000 m visoke stene z naklonom tudi nad 60 stopinj. Izčrpen je pregled najglobljih jam na svetu, med katerimi prednjači jama Jean Bernard v Franciji s 1535 m. Sledi prikaz trekinga po Stubajskih Alpah (Alpi Breonie) med Brenerjem in prelazom Rombo, ki je zares slikovit. Revija prinaša tudi literarno zvrst: pripoved iz gorskega sveta ter odlomek iz pravkar objavljenega prevoda Whymperjeve knjige o osvojitvi Mat-terhorna, ki klasični tekst planinske literature. Opisana so plezališča na otoku Gozo poleg Malte v Sredozemlju s krasnimi posnetki. Članek o lepoteh in težavah z ledeniškimi seraki in razpokami je poglobljen tudi z geološkega vidika. V zgodovino alpinizma sega članek o osvojitvi Torte dei Sabbioni V Dolomitih leta 1877. Revijo poleg drobnih novic zaključuje test najboljših smuči za slalom in za za ekstremno smučanje. TEŽKE SMERI V VIPAVSKI BELI V Vipavski Beli je že pet smeri s težavami okrog desete stopnje. Zadnjo, ki je najzahtevnejša, v previsni steni nad potokom, je preplezal Tadej Slabe. Imenuje se Povodni mož in je z oceno 8b+ (X+ po UIAA) druga najzahtevnejša smer v Sloveniji. Prva je Kaj ti je deklica v Mišji peči pri Ospu z oceno 8c-, ki ni bila še preplezana in jo alpinisti že nekaj časa preučujejo. DVE NOVI UMETNI STENI V osnovni šoli Nove Jarše v Ljubljani so pred dvema tednoma predali namenu novo umetno plezalno steno. Podobna otvoritev je bila naslednji dan v osnovni šoli Fran Albercht v Kamniku. KAKO SO OSVOJILI CAMPANILE BASSO Malo prvenstvenih vzponov v Dolomitih je vzbudilo tolikšno vznemirjenje pri alpinistični publiki, niti južna stena Marmolade ne, kot osvojitev 500 metrskega stolpa Čampanile Basso (2877 m) v Dolomitih Brente. Težave so bile celo manjše kot kje drugod, toda skrajna izpostavljenost stene ter pomanjkanje zajed in kaminov ter ne nazadnje že legendarna nezavzetost so navidezno večali nevarnost in jemali plezalcem pogum. Konec avgusta 1. 1899 pa je to uspelo Avstrijcema Ottu Ampfererju in Karlu Bergerju. Prvi dan sta se povzpela do takoimenovane prižnice Garbari. Čez dva dni sta ponovno poizkusila in po severni strani prišla na vrh. Pri tem sta zabila tudi en klin in zgleda, da je bil to prvi klin v zgodovini alpinizma. Smer je dobila ime po Ampfererju. Kasneje, 28. 7. 1911, je sloviti Paul Preuss presenetil svet s tem, da je preplezal Čampanile Basso brez klinov po novi, sedaj po njem imenovani, težji smeri v težavnostne stopnje. Paolo Graffer pravi o stolpu: Čampanile Basso je za nas simbol lepote, trdnosti, omame. Kdor ga prvič ugleda, je očaran, kdor ga ponovno ugleda, ga čuti kot svojega, kdor ga ne uspe preplezati, se čuti krivega. PLANINSKE MISLI Alpinizem je preizkuševalnica volje in zvestobe. (Klement Jug) Velika umetnost pri plezanju je preživeti - tako enostavno se je ubiti. (Reinhold Messner) Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel. Kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi. (Nejc Zaplotnik) PREDAVANJE M. GIORDANIJA V torek, 6. novembra, bo v gledališču v Ul. Ananian ob 21. uri (prost vstop) predaval znani alpinist Mauri-zio Giordani o svojih izkušnjah na Marmoladi, Himalaji in Patagoniji. (J. BASA) obvestila SK BRDINA organizira v novembru tečaja za alpsko in nordijsko smučanje na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj je namenjen otrokom in odraslim. Zainteresirane prosimo, da se oglasijo od ponedeljka do petka na tel. št. 764596. ŠD MLADINA BALETNI ODSEK obvešča, da so treningi ob ponedeljkih in četrtkih: za 1. skupino od 15.45 do 16.45, za 2. skupino od 16.30 do 17.45, za 3. skupino od 17.30 do 19. ure v prostorih osnovne šole A. Sirk v Križu. Nove vpise sprejemajo do 29. oktobra. KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da so v teku vpisovanja za tečaje minibasketa. Vpišete se lahko vsak torek v občinski telovadnici v Dolini in sicer od 17. do 18. ure za letnike 1981 in mlajše, od 18. do 19. ure pa za letnike 1979 in 1980. Minikosarkarje vabimo, da se že ob prvem treningu javijo v popolni športni opremi. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja 1. zamejski orientacijski pohod (orientiring) v nedeljo, 28. oktobra. Zbirališče ob 8.30 v Boljuncu. Prijave in informacije na sedežu ZSSDI — Ul. Sv. Frančiška 20. Trst — tel. 767304 ali na tel. 040-55180. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 25. t. m., ob 20. uri na sedežu ŠD Sokol v Nabrežini seja izvršnega odbora ZSŠDI. SMUČARSKI KLUB DEVIN obvešča, da je iz tehničnih razlogov tečaj na plastični smučarski stezi prestavljen na vsak ponedeljek od 17. do 19. ure. SK DEVIN obvešča, da bo v nedeljo, 28. t. m., srečanje s pobratenim društvom SK Snežnik iz Ilirske Bistrice na sedežu kluba v Cerovljah. Vabljeni so vsi člani na družabnost, ki bo v nedeljo popoldan. Za prigrizek bo poskrbljeno. SK DEVIN obvešča, da se začenja splošna rekreativna telovadba v telovadnici socialnega centra v Sesljanu vsako sredo m petek od 19.30 do 21. ure. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780,-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik četrtek, 25. oktobra 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 0407772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja in tiska ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Po včerajšnji maščevalni akciji irske teroristične organizacije IRA Šest mrtvih in na desetine ranjenih v bombnih atentatih v Londonderrjju Vladna kriza in neredi ohromili Indijo BELFAST — Šest mrtvih in več kot 35 ranjenih: to je obračun dveh bombnih atentatov, ki so jih pripadniki irske teroristične organizacije IRA izvedli včeraj zjutraj v Londonderryju in Newryju na meji z republiko Irsko. Bombni atentat je v Londonderryju zahteval smrt petih britanskih policajev ter ranil več kot dvajset oseb. Brez vsakega predčasnega obvestila je peklenski stroj, ki so ga atentatorji namestili v avtomobilu, eksplodiral na parkirišču pred mejnim prehodom. Takoj po eksploziji so varnostni organi takoj izpraznili obmejno področje Londonderryja, saj je obstajala nevarnost, da bi prišlo še do novih terorističnih napadov, kot je sicer v navadi pri tej irski ekstremistični organizaciji. Skoraj ob istem času pa je peklenski stroj v Newryju povzročil smrt policaja, deset oseb pa je bilo ranjenih. Potek atentata je bil podoben marsikaterim atentatom Ire doslej. Teroristi so namreč z orožjem prisilili nekega 65-letnega moškega, da je tovornjak, na katerem so namestili bombo, pripeljal do policijske mejne postaje. Eksplozija je bila tako hitra, da obmejni policijski organi, kljub obvestilu šoferja, niso imeli dovolj časa na razpolago, da bi zbežali. Po nekaterih vesteh naj bi bil pri teroristični akciji hudo ranjen sam voznik tovornjaka, ki ni utegnil pravočasno zapustiti kraja atentata. Tudi v Londonderryju je do atentata prišlo na podoben način, saj so pripadniki Ire prisilili voznika avtomobila, da je zapeljal do mejne postaje policije. Kaže, da je pri eksploziji umrl tudi nedolžni voznik, ki je ostal vklenjen v svojem avtomobilu. Po prvih preiskavah naj bi atentata bila posledica maščevanja nad britanskimi vojaki, ki so pred dvema tednoma v bližini Londonderryja med hišno preiskavo ubili dva pripadnika irske teroristične organizacije. Ira naj bi z včerajšnjima atentatoma »najavila« novo spiralo nasilja, ki je doslej zahtevalo že na stotine žrtev. NEW DELHI — Vladno krizo v Indiji, ki jo je v torek proglasil premier Pratap Singh in kateri bodo verjetno sledile predčasne volitve, so v severnih indijskih deželah označili hudi neredi, v katerih je umrlo vsaj petnajst oseb. Tako vladno krizo kot nerede je povzročila aretacija predsednika hindujske stranke, ki je v zadnjih časih sprožil spor okrog muslimanskega templja v Utar Pradešu. Hindujci naj bi namreč želeli zgraditi svoj tempelj na kraju, kjer stoji pomemben muslimanski tempelj iz 16. stoletja. Zaradi aretacije je hindujska stranka ukinila svojo podporo vladni stranki narodne fronte, ki je v parlamentu v manjšini. Iz istega razloga pa so Hindujci v Ra-jahstanu proglasili splošno stavko in uprizorili množične poulične manifestacije, med katerimi je prišlo do hudih izgredov. Premier Pratap Singh bo prihodnji teden zahteval zaupnico vladi, predčasne volitve pa so skoraj neizbežne. Nizka udeležba m volitvah za pakistanski parlament ISLAMABAD — Včerajšnjih volitev, na katerih so Pakistanci morali izvoliti narodno skupščino (1.400 kandidatov se je potegovalo za 217 poslanskih sedežev), se je udeležilo zelo nizko število volil-cev. Včerajšnje so bile namreč že tretje politične volitve v petih letih, neusmiljen boj za oblast med največjima strankama pa je pri marsikomu povzročil samo odklon. Volitve so potekale brez večjih neredov, v- eni sami pokrajini so zaprli volišča, ker je medetnični boj povzročil v zadnjih tednih več mrtvih. Volitve nadzoruje mednarodna komisija, ki jamči za njihovo pravilnost. Rezultati volitev bodo znani verjetno šele v prihodnjih dneh, opazovalci pa so mnenja, da nobena od dveh močnejših strank (islamska demokratična zveza in ljudska stranka Benazir Buto) ne bo prejela absolutne večine glasov. Butova je postala premier le s podporo manjših strank, ki pa trenutno podpirajo islamsko stranko. "'•s, K- . , . f: iv- sfcii Ženi zadnjega pakistanskega diktatorja Zia Ul Haka (na desni) pomagajo pri oddajanju volilnice. (AP) Humphrey je končno odplaval SAN FRANCISCO - Hum-phrey niti letos ni hotel na noben način zapustiti San Francisca in 12 metrov dolgega kita — govor je kajpak o njem — so z vlačilcem zvlekli včeraj na odprto morje. Le nekaj minut potem pa je kit spet zaplaval proti obali in »nasedel« na pesku. Reševalci so ga skušali »prepričati« z magnetofonskimi posnetki znakov, ki jih kiti oddajajo med dojenjem. Humphrey je nasedel vabilu, vendar je zaplaval v napačno smer. Šele tedaj so ga reševalci z osmimi čolni končno uspeli usmeriti proti severu. Po mnenju morskih biologov je kit popolnoma zdrav, vendar so ga nege ljudi tako razvadile, da se rad vrača na kopno, Humphrey je tako ljubezniv, da pred petimi leti sploh ni delal težav znanstvenikom, ki so mu odrezali košček kože, da bi preučili DNA. Na švicarski meji odkrili večjo količino orožja za organiziram kriminal BARI — Obmejna policija in agenti kvesture iz Barija so po daljšem nadzorstvu in zasledovanju sumljivih »turistov« pretrgali pomembno mrežo tihotapstva z orožjem. Na mejnem prehodu s Švico v kraju Ponte di Chiasso so italijanski mejni organi ustavili dva mladeniča. Fanta, 25-letni Giovanni Bellomo in 19-letni Giovanni Montecasino, sta pogostokrat potovala v Švico, vendar nista carini nikoli ničesar prijavila. Bellomo je brez prave zaposlitve, sicer pa se aktivno ukvarja z nogometom pri neki športni ekipi iz Potenze, medtem ko je Montecasini še študent. Ko je obmejna policija pregledal njun skoraj novi opel, je v dvojnem dnu prtljažnika in v skrivališčih v vratih našla večjo količino novega orožja in pravo zalogo nabojev. Podrobnejše preiskave so pokazale, da sta mladeniča tihotapila orožje za neko kriminalno organizacijo iz Apulije, sama pa nista nikoli imela opravka z oblastjo. Kriminalci, ki so orožje kupovali v glavnem v Švici, nadzorujejo trg z mamili v Bariju in Potenzi. Orožje, ki ga je policija odkrila pa je dokaz, da se je organizacija razširila in se ustrezno »opremila« tudi za bolj tvegane podvige. Preiskovalci ne izključujejo, da so kriminalci načrtovali kako drznejšo akcijo v škodo krajevne prestopniške konkurence. Apulija je bila doselj edina dežela na jugu države, kjer se organizirani kriminal še ni uveljavil. Poslanci in ministri italijanskega parlamenta dokaj različno »bogati« RIM — Dohodki poslancev italijanskega parlamenta so razen nekaterih izjem na las podobni dohodkom številnih uglednih profesionalcev. V seznamu, ki je po zakonu ha ogled javnosti, najdemo na prvem mestu bivšega finančnega ministra sicer pa docenta upravnega prava Guarina (KD), ki je lani zaslužil milijardo 738 milijonov. Na drugem mestu je poslanec-kantavtor Gino Paoli, ki je davkariji prijavil milijardo 448 milijonov, takoj za njim pa je demokristjan Matarrese, popularni predsednik Federecalcio, ki je prijavil 852 milijonov lir. Seznam se tako nadaljuje po »vrednostnem« redu, ki se konča pri Occhettu in Forlaniju, ki sta lani prijavila približno 59 milijonov lir dohodka. Poslanci z dolžnostmi ministra prav tako ne živijo na veliki nogi. Zunanji minister De Michelis je na primer prijavil 170 milijonov, Martelli 125, Formica, ki skrbi za državne finance, pa je pravzaprav »revež«, saj je davkariji prijavil le 124 milijonov. Poslanka Cicciolina pa je lani zaslužila 77 milijonov lir, kar je izreden napredek v primerjavi z letom prej, ko je prijavila 13 milijonov lir letnega dohodka. Očitno je v pičlem letu dni izostrila svoje diplomatske sposobnosti. h Busheve uprave edina ministrica NEW YORK — Elizabeth Dole, 54-letna ministrica za delo in edina ženska v Bushovem ministrskem kabinetu, ki šteje i4. ministrov, se bo poslovila od vlade in bo s tem prvi minister, ki daje Bushu odpoved. Kot predvidevajo, bo Elizabeth Dole postala predsednica ameriškega Rdečega križa, napoved njenega odstopa pa so v Beli hiši kljub temu sprejeli s presenečenjem. Predsednik Bush je bil zadovoljen z njenim delom. Doleova je bila izkušena upravna funkcionarka. V 25 letih je delala v administracijah šestih predsednikov, v Reganovi vladi pa je bila (od 1983-87) ministrica za promet. Z možem senatorjem Bobom Doleom predstavljata nedvomno enega izmed najpro-minentnejših političnih parov v Washingtonu. Kot menijo dobro obveščeni krogi, Elizabeth Dole ni dala odpovedi zaradi predsednikovanja v Rdečem križu (čeprav ji utegne ta funkcija ponuditi dobro odskočno desko za samostojno politično kariero), ampak zato, ker je bila pri svojem delu omejevana. Kot je slišati, v Beli hiši sedaj že pripravljajo seznam možnih naslednikov ministrice Doleove. Ena je Lynn Martin, drugi pa je George Voinovich, ki bi mu Bush utegnil ponuditi ministrski sedež, če ne bi zmagal na volitvah za guvernerja države Ohio. Hudi neredi v Manili Med splošno stavko, ki sojo na Filipinih oklicale sindikalne organizacije, je prišlo do hudih neredov. Poseg policije, da bi razgnala stavkajoče, je zahteval smrt štirih oseb (AP) LAVOOH' NOVI URNIK NOVE UGODNOSTI OB SOBOTAH in TORKIH NEPREKINJEN URNIK 9.00-19.30 OB SREDAH, ČETRTKIH in PETKIH 9.00-12.40 / 15.30-19.30 SUpershop na korzu saba IAVOR\TORF t r i e s t e ob ponedeljkih zaprto